Št. 144.
V Gorici,
decembra 19G0.
Izhaja trikrat na teden r šestih Iidanjlh, in sicer: vsak torek} Setrtek in soboto, zjutranje iz-daaje opoldne, režemo tedanje pa  ob 3. ari po-
poldne, m stane  z  uredniškimi   izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti pre- ¦ jemana  ali * Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
.     pol leta- • . ------------ 6 , M ,. ,    .   3-30
oetrtleta.......3 , 40 .   ,    ,    1-TO ~
Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici Stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. me zjutraj do 0- zvečer-, ob nedeljaii pa od 9. do \9.. ure. Na naročila brez doposlane naročnin* spi ne oziramo.
mPRIJTOBEC« iiftsja neodtiano od «So5e» vsak petek in stane vse loto B K 20 h ali gld. 1-60.
«Sofia» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-
bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v
y->nski ulici; — v Trsta v tobakarni Lavrenfiifi na
della Casenna in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
dne 15.
SOČA
(Večerno fizdanje.)               ____
Tečaj XXX.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici it 7 v Gorici v I. nadstr; Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 18. dop. Upravnifitvo se nahaja v Gosposki ulici it 9.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljaio le upravnIStvu.                                                     J J
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne npravništvo.                   ______
Oglasi In |.---------„
se raounijo po petit-vrstah, ce tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeSkrat po pogodbi. — Vedje črke po prostoru.
Naročnino in oglase Je placeti loco Gorica.
»Goriška Tiskarna« A. Gabršček tiska in zalaga razen «So5e» in »Primorca* Se »Slovansko knJIžutco«t katera izhaja meseBno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v t Slov. knjižnici* se raounijo po 20 kr. petit-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
«Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
VABILO.
Izvrševala! odbor narodno-napredno
stranko vabi vso gospode volilne može, zaupnike in sploh somišljenike na
volilni shod
v nedeljo dn6 16. t. m. ob 2V, popoldne v prostorih gostilne g. L. Mahorftica ˇ Sctaitl.
Dnevni red: 1.) Razgovor o položaju. 2.) Kandidata za V. in IV. kurijo. Ker bo ta  shod velike važnosti za ves Kras, pričakuje izvrSevalni  odbor obilne udeležbe somišljenikov.
V Gorici, 12. decembra HIOO. MtvaM liltr Mrifoi-Mprctoe stranke.
Klerikalne posojilnice v vsaki občini.
Duhovniki one skrajno klerikalne barve po kranjskem vzorcu, katerim je naceloval v Gorici .Prim. Ust", so bili zaželi že pred kakimi 3 leti snovati tudi po Goriškem male posojilnice z neomejenim jamstvom po llailt-eisnovem sistemu.
To tiho delovanje se je bilo razplelo po lepi naš« deželi pod varnim okriljem tedanje gnile sloge v Gregorčičevi »Slogi*. Že takrat so spoznali nekateri naši možje, ki so danes stebri narodno-napredne stranke, ' kam pes taco moli, in razumeli so dobro veliko nevarnost, ki preti svobodnemu in blagodejnemu razvoju našega ljudstva, katero hočejo prav i temi posojilnicami ukleniti tako kruto v klerikalni jarem, "*a bi bila rešitev skoro nemogoča.
Te male posojilnice so dobivale največjo oporo v velikih klerikalnih zavodih, n. pr. v Šu-rtrrSičevi »Ljudski posojilnici' v Ljubljani in v .Morile di Pičla- v Gorici. Dr. Gregorčič sam je najboljša priča za to, da se je pojavil za kulisami v tedaj se ne-razcepljeni stranki odpor proti taki klerikalni organizaciji po kranjskem vzorcu. Naglašalo se je, da s*mo sicer sprejeli v .Slogo" Mah:/i-
Ceve ostanke in naslednike v krogu »Prim. Lista*, toda pod pogojem, da poleg „Slogine* organizacije ne poznamo v deželi nobene druge, in da zlasti zavračamo vsakošno vitje varušlvo v klerikalni organizaciji kranjski. Tudi dr. Gregorčič je takrat našim veljakom nasproti zagotavljal isto stališče in iste nazore ; toda po drugi strani ni ganil z mezincem, ko se je razvila v »Slogini* stranki neodvisna gospodarska organizacija pod pa-tronatom kranjskih klerikalcev.
Pozneje se je pokazalo, da so gospodje ravnali popolnoma sporazumno, in da je dr. Gregorčiču taka organizacija popolnoma všeč; kajti mož se je popolnoma prelevil, pozabil na vso svojo preteklost in postal srečni višji poveljnik črne klerikalne vojske na Goriškem, dokler ga ne vržejo med staro Saro tisti, kateri so po takem poveljstvu že davno hrepeneli, in ki nekega lepega dne zazvonč tudi dr. Gregorčiču v uho : „Der Mohr hat seine Schuldigkeit gethan, der Mohr knnn gelien."
Da so bile opravičene vse slutnje naših prvakov o veliki nevarnosti, ki preti našemu ljudstvu po tej klerikalni gospodarski orga-r'zociji, nam dokazujejo v malem obsegu že ravnokar dokončane volitve volilnih mož. Te male klerikalne posojilnice so že zdaj kazale svoje prave rožičke; kajti bile so prava klerikalna siba-poganjaca na volišče za klerikalne kandidate. Povsod, kjer imajo te posojilnice, so bili vsi dolžniki naravnost terorizovani t grožnjami: ,Ce ne volite tako, kakor mi hočemo, boste morali takoj posojila vrniti." Ravnateljstvo neke take posojilnice v bližini Gorice je bilo celo tako predrzno, da je kar v seji sklenilo tako in-famno zlorabo denarnega zavoda v politične svrhe klerikalne stranke. Jasno je torej kakor beli dan, kakošni nameni vodijo ustanovitelje teh posojilnic. Klerikalci teh namenov niti sami ne prikrivajo. Zato ,Prim. List" od 13. t. m. kar naravnost pozivlje vse svoje somišljenike, naj snujejo take posojilnice po vsth občinah. Oni dobro vedo, da zadošča taki mali posojilnici največ 10.000 gld. denarja, da ima domači farovž v občini najvažnejšo besedo, in da je ljudstvo od farovža takorekoč na milost in nemilost odvisno. In gospodje po farovžih vedo zopet dobro, da v taki odvisnosti ljudstva je njim zagotovljena najlepša prihodnjost, zagotovljeno prijetno življenje  neomejenega  gospodarja Crez celo
občino, ki potem obsiplje farovž z najboljšim, kar premore, ter polni farovške kleti in meftnje veliko nad ono mero, ki se da le količkaj opravičiti. Prav verjetno je, da si bodo gospodje po farovžih prizadevali na vse kriplje, ustanoviti po vseh večjih občinah take male posojilnice; zato pa mi še o pravem času povzdigamo svoj glas in resno opozarjamo na to vse naše veljake in somišljenike po deželi, naj se povsod odločno uprejo taki klerikalni spletkariji. Ako pa kje res pride do ustanovitve, naj poskrbe za to, da bodo imeli posojilnico v rokah le somišljeniki naše stranke, ki bodo skrbeli za to, da taki denarni zavodi ne zgreše svojega blagodejnega vpliva na blagostanje našega ljudstva. — Klerikalnih zdraž-barjev ne puščajte blizu, marveč poženfte jih v farovž in v cerkev, kjer imajo svoj delokrog in posla dovolj, ako ga hočejo prav izvrševati.
Ti naši ljubi krščanski socijalisti, ki toliko zabavljajo proti kapitalu, hočejo torej prav s kapitalom podjarmili ljudstvo, tako, da bi se nikdar več ne moglo ganiti ter prosto razvijali. Že dandanes lahko rečemo, da jedini kapitalisti med nami so duhovniki in cerkve. Vsi drugi se moramo v potu svojega obraza boriti za vsakdanji kruh, da preskrbimo svojo rodbino, in da sploh za silo Životarimo, in jako, jako redko so posejani tisti med nami, ki so bolj prosti enakih skrbij in težav. Kdo v deželi ima več dohodkov, nego jih ima n. pr. goriški kardinal ? Komu po mestih, trgih in vaseh se godi bolje, nego baš našim gospodom nnncem? In kaj naj rečemo o cerkvenih posestvih? Vsaka farovška kuharica je večja gospa, nego soproga prvih naših veljakov po deželi. Preskrbljena je z vsem, njeni prihranki pa se množe od leta do leta. V vasi ima poleg g. nunca prvo besedo, in ona jedina je v tako srečnem položaju, da more večkrat menjati »lufte*, učit se hoditi v mesto kuhat, da potem bolje doma skrbi za gospodovo mizo, hoditi se učit šivat in drugih takih lepih rečij ter se tako po menjanem zraku čvrsta vrača v domači kraj, da lahko ondi nadaljuje svoje lepo in prijetno življenje. Pa naj se še katera druga žena naših prvih možakov pohvali s tolikimi ugodnostmi, ako se more. Od teh stranij se torej zbira kapital, s katerim hočejo klerikalci vzeti našemu ljud-
stvu prosto voljo ter ga duševno in gmotno popolnoma podjarmiti 1'
Tu imamo torej opraviti s kapitalizmom najnevarnejše vrste, dasi so naši krščanski socijalisti tistf, ki drugače največ zabavljajo proti kapitalizmu, t. j. tistemu, ki ni v klerikalnih pesteh in bi se ga radi polastili, da bi postali tako jedini in nepremagljivi gospodarji v občini, deželi in državi. Taka je torej nevarnost, ki preti od teh klerikalnih posojilnic.
Z občega narodno-gospodarskega stališča pa moramo zavrniti stremljenje po takih malih denarnih zavodih v vseh večjih občinah. Dosedanja skušnja nam je preskrbela tako groznih in naravnost usodepolnih dokazov, da so narodu naravnost v nesrečo, da se mu mora vsak rodoljub odločno postaviti po robu in reči: »Daleč proč od nas, vi krivi preroki, ki nas tirate le v pogubo, le v nesrečo, ker nam dajete jedino le priliko, da se zadolžujemo, da svoja posestva obremenjujemo z dolgovi, ki potem nekega lepega dne preidejo popolnoma v roke klerikalnih kapitalistov." Statistika dokazuje, da je bilo ljudstvo na deželi veliko manj zadolženo v prejšnjih časih, ko takih posojilnic med njim še ni bilo. Ako ljudstvo denarja v resnici potrebuje, ga dobi pri večjih denarnih zavodih, ki se strogo drže finančnih načel, in ki tako rekoč obtožujejo lahkomiselno zadolževanje. Posestnik, ki je enkrat dolžan pri kakem večjem denarnem zavodu, je naravnost prisiljen skrbno paziti, da se mu dolg ne bo množil, in da plača obresti in morebitno amortizacijo. Take male posojilnice pa poslujejo bolj po domače in takorekoč pospešujejo zadolževanje. Mnogim denar kar naravnost vsiljujejo; in sicer zato, ker igra tu veliko vlogo postranski namen, kateri smo označili v današnjem članku. Prav statistika zadnjih let iz tistih občin, kjer imajo klerikalne posojilnice, bodisi v slovenskem ali italijanskem delu dežele, daje dokaz glasno in jasno, da so se dolgovi med ta-mošnjim ljudstvom ponekod kar naravnost podesetorili. Ali naj bi že bilo, ako bi se bili naredili ti dolgovi v melijoracijske svrhe ali za različna podjetja. Toda vsega tega ni pri vseh teh klerikalnih posojilnicah; marveč ti dolgovi so se naredili po ogromni
ia|uo wm
Rcman.
Poljski spiral Henrik Stenkiewiez. — Poslovenil Podravski. litajjp.)
Zagledavši   Petronija,  jo skočil po koncu ter s
tragičnim glasom začel klicati, da so ga vsi slišali:
5?          »Eheu! Tudi ti si kriv njene smrti.  Na tvoj na-
[ svet je prišel v to obzidje zlobni duh, kateri je posrkal
• z jedinim pogledom življenje iz njenih prs. Gorje" mi!
Da bi moje oči ne zrle Helijeve svetlobe! Gorjč mi!
eheu! eheu!«
In pri tem se mu je zvišal glas ter se konečno spremenil v obupni krik, toda Petronij je sklenil v tem hipu, da postavi vse na jedno kocko, na kar, stegnivši roko, je urno pograbil svilnat robec, kateri je zmerom nosil na vratu, ter mu ga položil na usta.
> Gospod .'« je rekel važno, »ugonobi Rim in ves svet v svoji žalosti, toda ohrani nam svoj glas;«
Navzoči in celo Nero s^m so za trenutek ostrmeli, samo Petronij ni bil vznemirjen. Vedel je dobro, kaj dela. Vedel je, da je bilo Terpnosu in Diodoru strogo zapovedano, n*; zapreta cesarju usta, kadar bi preveč napenjal svoj glas in se tako izpostavljal nevarnosti.
»Cesar,« je nadaljeval Petronij z isto resnobo in otožnostjo, »doživeli smo neizmerno zgubo, naj nam vsaj ta sladka tolažba ostane!«
Neronu se zakremži obraz in čez trenutek mu iz očij privrd solze. Hipoma se opre z dlanmi ob  Pe-
tronijeve rame ter, položivši glavo na njegove prsi, ponavlja ihteč:
»Ti jedini izmed vseh si mislil na to, ti jedini. Petronij, ti jedini!«
Tigellin je postajal zelen od jeze. — Petronij pa je nadaljeval:
»Pojdi v Antijo! Tam je ona prišla na svet, tam se je razlila nad teboj radost, tam se naj razlije nd-te tudi mir. Naj morski zrak osveži tvoje božanstveno grlo, naj se tvoje prsi nasrkajo slane vlago. Mi zvesti pojdemo povsod za teboj, tolažiti hočemo tvojo bolečino s prijateljstvom, ti pa razvedriš našo žalost s pesmijo.«
»Dfc,« odvrne Nero žalostno: »napišem njej na čast slavospev ter priredim zanj napev.t
»A potem poiščeš toplo solnee v Bajamu.«
»In na to pozabljenje v Grški.«
»V domovini poezije in pesmij.«
In raz obličje mu je ginil polagoma mrak, kakor gine megla, zakrivajoča solnee, in nastal je razgovor, seveda še poln žalosti, toda ob enem tudi poln načrtov za bodočnost, tikajoč se potovanja, umetniških nastopov, da, tudi avdijenc, katere je zahteval napovedan prihod armenskega kralja Tiridata. Tigellin je poskušal napeljati govorieo na čarodejstva, toda Petronij, že gotov, da doseže svoj namen, mu seže v besedo:
»Tigellin,« reče, »mari sodiš, da čari in coprnije morejo škodovati bogovom ?«
»Sam cesar je govoril o  njih,« odvrne dvornik.
»Bolečina je govorila, ne pa cesar; toda kaj sodiš j ti o tem ?*                                                                             J
*Bogovi so premogočni, da bi se mogli podvreči! moči Čarov.«
»Ali bi mogel tajiti božanstvo cesarja in njegove rodbine ?«
»Peractum est!« zahrumi Eprij Marcel, ki je stal poleg, ponovivši s tem klic, s katerim se je oglasilo ljudstvo, ko je bil gladijator v areni udarjen tako, da n! bilo treba več, ubijati ga.
Tigellin potlači v sebi jezo. Med njim in Pe-tronijem je že dolgo trajala borba za prednost gledč Nerona, in Tigellin je vžival to prednost, da je imel cesar proti njemu manj bojazni, ali bolje, da je bil proti njemu bolj svoboden, toda Petronij, kadar koli sta se srečala, ga je zmerom prekosil z razumom in bistroumnostjo.
Tako se je zgodilo tudi sedaj. Tigellin je umolknil ter si zapisal v spomin one senatorje in viteze, kateri so ga v hipu, ko je Petronij bil namenjen iti iz dvorane, obkolili, mislec si, da po tem, kar se je zgodilo, postane on gotovo prvi ljubljenec cesarjev.
Petronij, zapustivši palačo, se je napotil k Vi-niciju, povedal mu svoj razgovor s cesarjem in Ti-geliinom, ter dejal:
»Nisem samo odvrnil nevarnosti od Aula Plaucija, marveč tudi od naju obeh in od Ligije, katero sedaj ne bodo iskali že radi tega, ker sem svetoval oni ru-dečebradati opici, naj odpotuje v Antijo in od oridot v Neapol ali Bajamo. Pa tudi pojde, kajti v Rimu ni smel javno nastopiti v gledišču, a jaz vem, da Že dolgo namerava nastopiti v Neapolju. Potem sanja o Grški, kjer hoče peti v vseh znatnejših mestih in na to z vsemi venci, katere mu darujejo Grki, slaviti svoj vhod v Rim. Ves ta Čas bomo lahko brez skrbi iskali Ligijo ter jo nekje varno skrili. Kaj ? Našega plemenitega modrijana še ni bilo tukaj?«
(Dajje pride.)
veČini, ako ne izključno, tako, da se ž njimi ni prav nič z bolj Salo imetje, in so za blagostanje našega ljudstva popolnoma brez slehernega vspeha. Konečni vspeh teh klerikalnih posojilnic je torej jedino le ta, da se ljudstvu daje ugodnejša prilika, da se zadolžuje, in da polagoma izgublja svojo samostojnost ter se potaplja v morju klerikalne odvisnosti. Zato svarimo rodoljube po deželi, naj bodo pozorni nasproti takim klerikalnim pojavom, za katere.se pehajo naši ljubeznjivi Črni prijatelji okoli »Prim. Lista«. Naj se odločno upirajo takim nepotrebnim posojilnicam, in naj zaCnejo raje premišljati, kako bi se naša zemlja dala bolje izkoriščati, da bi se zemeljski pridelki bolje izpeCavali v druge kraje, in da bi se povzdignila v naši deželi trgovina in obrtnija, od katere pride v deželo denar, pride Llagostanje vsega našega ljudstva,ne pa, da bi bila vsa posestva v popolni odvisnosti in zadolžena nad vso mero pri takih klerikalnih posojilnicah.
DOPISI.
Opatjeselo, dn«S 9. dec. 1900. - Dne 4. decembra so bile pri nas volitve, in sicer v peti kuriji dopoldne, v kmečkih občinah popoldne, zelo v lepem redu; skončale so s častno zmago narodno-napredne stranke z veliko večino.
Dragi čitatelji! Mogoče imate še v spominu, kaj se je pisalo po časnikih, kakšen absoluten vladar je naš č. gosp. kurat Kos. Kdor ni njemu podlegel, naj si bo svetnik ali pa najhujši rogovilež, vsakega takega je on jako napadal, tudi uničil bi ga bil, ko bi le mogel, ne gledž na pravičnost ali resnico. Res, pridobil si je bil veliko zaupanje, in imel je tudi Županstvo pod svojimi peruti, zlasti gosp. župana je imel na vrvici. Ali, v resnici, to se mu mora priznati, da mož zna svojo reč. Kdor je plesal po njegovem taktu, onega je povzdigoval v deveto nebo; kdor pa se je predrznil, ugovarjati njemu, ne glede na resnico in pravico, kar obsojen je bil s krokarji, cigani, druhaljo, hinavci, in ako se je še kdo ž njim družil, je bil izobčen v njegovih očeh.
Danes pa je ravno narobe. Njegove podložne ovčke so ga zapustile in oprijel se je tistih, koje je imenoval Sa pred kratkim grdune, odpadnike, in sedaj, tista mala stran-čica mu je pritekla na pomoč pri sedanjih volitvah.
V Opatjemselu se v desetih letih ni plesalo, razven trikrat. Kdor je že bil tukaj, je videl, da naše ljudstvo ni najslabše. Ne postopa okrog cerkve in po krčmah v času službe Božje, in le redko se med našo mladino pripeti kaka nasprotnost, čeravno je 5 občin pod to kuracijo; ali pri vsem tem smo morali poslušati surove psovke, nedostojne napade, tako očitno, da je vedel vsakdo, na koga meri, in to nedeljo za nedeljo.
Pred časom je zagotovil, da niti jeden Kraševec ne bo zveličan, in celo pred oltarjem je prosil Boga, da bi postali vsi s hudičem obsedeni, vsaj eno leto, na kar je v cerkvi vse ljudstvo na glas vzdihnilo: Bog nas varuj! Sedaj pa, ko je bila napovedana volitev, je drugače zapel ta črni kos, da on je popolnoma prepričan, da tukaj je velika, velika večina prav dobrib kristjanov. Lepo se je slišalo to, ali gospod nune je mislil najbrže, da ima toliko kapusovih glav pred seboj, ali silno se moti, ker poznamo prav dobro njegove nakane; kar danes odobruje, jutri zanikuje.
Kdor ni gluh, sliši, in kdor ni slep, vidi, kako nastopa naš nune proti osebam, ki so ga spravile na površje ter veliko žrtvovale v svojo lastno škodo, in bile njegova največja opora; sploh rečeno: tisti so storili, kar si je mislil in želel sam. Sedaj pa, ko nočejo več, že vedo, zakaj ne, plesati po njegovem taktu, nastopa naš nune tako, da kaj takega bi nikdo drugi ne storil!
Gospod nune! Mera je dovršena, izgubili ste vse zaupanje, in ne pridete več na površje, slepite le, kar in kolikor hočete; preganjali Vas sicer ne bomo, ampak pustili Vas bomo, kakor na cesti......
Vprašamo Vas, gospod nune, ali res mislite, da nima nikdo možgan v glavi razven Vas, ker ste nam očitali in rekli pred oltarjem dnš 2. decembra, da je prišel mešetar, ko je tam pogorel, iskat sreče sem, ter je prinesel Judeževe groše; tukaj pa se nahaja Judež. Ali morete dokazati, da bi bil komu le en vinar ponujan.za našo stranko, od Vas
pa imamo dokaze in priče, da ne bo manjkalo ne vina ne smodk, kar se je tudi zgodilo, da ste plačevali »dopjone« pri svojem ljubljencu, čeravno ste ž njim vred pogoreli.
Povemo pa Vam, da smo siti že Vašega zijanja in napadanja. Mi poznamo sami sebe bolj nego Vi, kaj smo.
Podirati se Vam je začelo absolutno vladarstvo. in bodite uverjeni, da odslej se Vam popolnoma zdrobi.
Dan volitve je zvedela naša stranka šele zjutraj, Vi pa ste napeli s svojimi ki-movci vse sile, celo po noči so lovili Vaši lovski breki okoli, ter nosili in usiljevali so listke. Naša stranka za to ni vedela in niti kandidatov še ni bila postavila, ko je prišel semkaj gosp. komisar.
Dne 8. t. m. ste čestitali Vi svojim vernim dobrim ovčicam za njihovo zvestobo, ali mi pa se tudi moramo zahvalili vsem zavednim občinarjem in se priporočamo pri prihodnjih občinskih volitvah, koje imamo pred durmi, da se postavite na «oge ter ne daste se 3lepiti! — Sploh je vsem v spominu, kaka usoda je zadela marsikoga v 4-letni dobi tega županstva.
Povedano bodi tudi, da naš nune je na dan volitve po cesti in po trgu opravljal rc-darstveni posel, in če le mogoče, je vsilil svoj listek. Povabil je bil tudi sosedne nunce, da napravijo banket. Bil je namreč gotov zmage, ali pogorel je. Sosedni nunci so se podali tiho vsak na svoj dom, on pa in peščica njegovih zvestih ovčic so popivali v sosednji krčmi pozno v noč tam, kjer je bil prejšnji krokar pač lep izgled.
Iz VolS. (Še nekaj o volitvah volilnih mož.) — K prejšnjemu dopisu iz Volč naj še nekoliko podrobnosti} dodam. Pred volitvijo sta se dogovorila naš gosp. župnik in naš gosp. nadučitelj, obljubivši si, da se ne bodeta nič vtikala v volitve. Učitelj »napredne stranke* je držal besedo, župnik »duhovnik** pa ne. Vas je-li, gg. klerikalci, strast dovedla že tako daleč, da ne morete v svojem fanatizmu niti dane besede več držati?! Pravite vedno, da vera peša. Kdo je kriv? Vi sami ste krivi! Komu naj zdaj še verujemo, komu naj še zaupamo, če niti duhovniki dane besede več ne držijo?!
Potrkajte se na svoja prša in recite: .Gospod, nismo vredni, Tvoji hlapci biti!* Gospod župniki Vam je li znano o pismu, koje je romalo na dan volitve v kozarsko sveto deželo??
Brigajte se, gosp. župnik, ki ste tako nevtralen, raji za stvari, katere v Vaš delokrog spadajo; zanemarjenosti, katere se povsod vidijo, pridejo že počasi v javnost.
Pozabiti tudi ne smem klerikalnega agitatorja J. B. Ta človek in pobožni mož na krščanski podlagi ima res drzno čelo. Koder je hodil, je ljudem govoril: »Učitelja in Dragotina ne voliti, sta liberalca, bodeta glasovala za Turno!" Držimo se naših gg. duhovnikov itd. To človeče je res značaj. Pred nedavnim časom se je izrazil g. Jože: »Kaj hočete, jaz moram biti z gg. duhovniki, ker pri meni kupujejo."
Oho! Za „gšeft" je Jože prodal svoje prepričanje l Za »gšeft" bi inorda tudi Kalrico prodal, ako bi jo kdo kupil.
Pred par leti so bile občinske volitve v Volčah. Ker pa še stranka, katere pristaš je bil omenjeni Jože, ga ni b.;tela volili v starešinstvo, je še! hitro po volitvi k nekemu volilcu nasprotne stranke in mu je rekel: »Rekurirajte, bodem Vam tudi jaz pomagal I" Da, da, to Vam je res značaj, in Jože je na krščanski podlagi, in če se kedaj v pijanosti tudi za mizo prekucne, če ga mora kdo radi preveč zavžitega žganja pod pazduho domov peljati, je vse to le na krščanski podlagi! Na takšni krščanski podlagi je tudi naš občinski tajnik. Ta gospod tajnik, kateri pu-delčev in štamperlov polnih videti ne more, in g. Jože, sta našega gospoda župnika ljubljenca in njegova družabnika! Tu se vidi torej značaj klerikalnih podrepnic; kjer se kak »glažek" dobi, tam se drži. Poprej sta se Jože in injnik gledala kot pes in mačka, o volitv: ?ta se pa prav fino skupaj »štimala* I
Pripo niti mi je še, da je na dan volitve nekd« iz sv. dežele plačal pri Fren-kolču 12 osmi nov žganja samo, da bi Fren-kolča volit spravil, pa ga ni mogel. Izrazil se je tudi omenjeni plačevaiec, da ako bi jim primanjkoval kak glas do zmage, ga dobro plačajo. Ker onega moža poznamo, da večkrat niti za »pudelč" nima, vprašamo, kdo je dajal denar?!
Podle duše! Tudi glasove ste kupovali? Se ve, na »krščanski podlagi*, vam je vse dovoljeno.   Na svidenje!
Iz Breglnja. — Naj že vzamemo ta ali oni list v roke, povsod čitaroo o burnih borbah pri volitvah volilnih mož za državni zbor; le v redkokateri občini so se vršile mirno in enoglasno. K tem poslednjim spada tudi breginjska, ki bi lahko služila v izgled marsikateri drugi.
Ljudstvo je namreč tu že tako zavedno, da ve ceniti veliko važnost državnozborskih volitev, da ve, da volilni mož še ni državni poslanec ali vsaj župan, ampak le sluga vo-lilcev, kojih glas nese na volišče, ve, da sme zahtevati od njega edino to, da je skaia-mož, ki se ne da ganiti niti kupiti. Radi tega ni imelo pri izbiranju istih nobenih pomislekov, kakor prijateljstvo ali sovraštvo, kar mnogokrat povzroči, da zmagajo nasprotniki.
Napočil je željno pričakovani dan volitve. Že pred določeno uro so se pričeli zbirati pred občinsko pisnrnico možje in fantj". Poslednji so prišli, kakor so že prej sklenili, v polnem številu, kajti oni »strupeni in umazani" listi, kakor »Soča" in »Primorec" so jih že tako zastrupili, da so se namenili voliti po svojem prepričanju. Rečem: po svojem prepričanju, ker oni ne Citajo le prej navedenih »umazanih cunj", ampak tudi poštene liste, ki nikdar ničesar ne zlažejo, recimo »Gorica* ali „ Primorski List" ! S,»j pravi pregovor: Da se resnica dozria, treba čuti dva zvona ! Čudno, da klerikalna stranka brani in prepoveduje citati liste narodno-napredne stranke! — Kako naj se torej resnica spozna?! Vzemimo pa narobe. Kaj bi rekli klerikalci, ako bi jim mi pričeli braniti in prepovedovati čitanje .Gorice", »Primorskega Lista" itd. ? — Prav debelo bi se nam smejali...
Prav mnogoštevilno «o se udežiii volitve tudi iz Robedišč (i uri oddaljena obmejna vasica, ki šteje 33 hiš), namreč čez 40 volilcev. Kako so bili ti vneti za volitev, dokazuje to, da bi privedli, če bi trebalo, s seboj celo 94-letnega starčka,
V ob-jh volilnih skupinah je šla volitev enoglasno. Skoraj da smo želeli za spremembo malo borbe, a kje dobiti nasprotno stranko ?! Nekateri šaljivci so sicer trdili, da je imelo par volilcev »falš" listke, seveda le v žepih.
Po dokončanih volitvah smo se še nekoliko zabavali pri kozarcih ter marsikako ugenili. Najlepša je bila Robediška. Povedali so namreč, da bodo morali odslej moliti rožni venec »od nazaj*. Prejšnji večer je namreč prišel v Robedišče gospod nune iz Prosnida (v Italiji), zbral vse možake, ter jih podučeval, kako naj volijo. (Torej celo Italija je morala na pomoč klerikalni bandi! Ur.) Dejal je, da če bodo volili z liberalci, pripadejo baje drugi veri! Ker pa Robedilčani ne poznajo druge vere nego one svojih očetov, a volili so z liberalci, zato morajo poskusiti rožni venec narobe, da bo vsaj nekoliko »druge vere" !
Iz Kamenj. — Predzadnji „Prim. List* je skusil v dopisu iz Kamenj prati volilnega moža v V. kuriji. Gotovo bo znano čitateljem, iz katere kovačnice je prišel in koliko je dati na dopise, ki imajo farizejski namen : »Vse podjarmiti in napraviti sovraštvo in prepir v občinah; in to ravno tako med samimi prijatelji."
Iz dopi«a je jasno razvidno, da je bil isti vse drugačno sestavljen, da ga pa volilec ni hotel objaviti v popolni slavi, ampak da pri volitvi V. kurije bo volil po želji onih, ki so ga priberačili. (Tega pa tudi »Soča" ni nikdar drugače trdila. Op. uredi).} Vidi se pa, da se v domačih občinskih zadevah odteguje farizejskim samosilnežem, ker vidi, da njih postopanje ni brez madeža, ampak da je celo zelo pomanjkljive in krivično. Kar se tiče dalje izjave brezverstva, trdimo tudi mi, da mi obsojamo popolnoma brezverce in se z istimi nikakor ne strinjamo.
Ume se samo po sebi, da obsojamo v prvi vrsti brez versko (ker ne ravnajo po naukih, koji se nam razlagajo), farizejsko, samosiino ravnanje, koje mislijo, da jim zagotovi že luč nebeško, ako govore, mi delamo za vero; v resnici pa postopajo hujše kot najslabši tirani in krivični samosilniki. — Vzeti je tu razmere tukajšnje ustavne vlade in pa neomejene samosilne. Ni treba mnogo opazovati, da bi sprevideli, kam bi prišle naše glave pod sedanjim postopanjem, ako bi nasprotna naša stranka imela oblast nekdanjih samosilnikov!
In ti ljudje ki mislijo, da oni smejo delati katerokoli mogočo krivico svojemu političnemu nasprotniku, ki podpirajo sovraštvo in prepir v sami hiši božji, misleč, da so verni in so jim nebesa odprta (?)» dasiravno dobro vedo, da je njim vera le neka pomoč do zmage, nadvlade in časti. Mi dobro vidimo, da to je proti Kristusovim naukom; bilo bi podobno komaj Mohamedovim ! Take neverce obsojamo iz celega srca in kličemo : »Ravnajte po naukih svete katoliške vere"!
Domače in razne novice.
Osebne vesti. — Višjim poštnim ofici-jalom so imenovani poštni oficijali Julij Si m p a v Trstu, Josip G n i I i n g e r in grof Viktor Del Mestri v Gorici. Poštni oficijal in vodja poštnega urada v Kopru, Alfonz S c h l e c h t e r, je imenovan poštnim oskrbnikom istotam. — Deželna višja sodnija v Trstu je imenovala pisarniškega pomočnika Nikolaja Galla kancelistom na c. kr, okr. sodniji v Kobaridu.
Deželni zbor goriško-gradiHČanskI prične svoje kratko zasedanje v ponedeljek; trajalo bo le teden dnij. V glavnem se bo gibalo obravnavanje okoli vladnega načrta glede doklade na državni davek od žgane pijače; tudi najemninski krajcar pride z nova na vrsto v deželni zbor. Pričetek oh 1 f. uri dopoludne.
(J. kr. poštni urad Gorlea-kolodvor javlja, da se pri istem v božičnem času t. j. od 18. do vštetega 24. t. m. pisma, nakaznice, vloge, denarne in vozne poftiljalvc sprejemajo od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer.
Vipavska Železnica. — V svrho zgradbe vipavske železnice je bil razpisan, kakor smo poročali svoj čas, natečaj, kateri jo potekel dne 13. t. m. Presoja podanih predlogov glede na natečaj se ima izvršiti do 20. t. m.; ako ne bo mogoče do takrat, pa se zgodi to na vsak način do novega leta. Prihodnje leto torej menda vendar pnčno graditi tol» željeno železnico iz Gorice do Ajdovščine.
Dr. Tu m »i brezverce in kdo ve* gc ksj, — Neprestano trde po prižnicih, spo-veduicah in zvunaj cerkve, da narodno - napredna stranka je brezverska in da dr. Tihim je brezverec, jud itd. Kaka brezvestnost, kaki podla laž in podlo obrekovanje pod posvečeno črno suknjo! Dr. Turno pozna na*e ljudstvo predobro, in zato tudi ne more verjeli duhovskim lažem, katere trosijo o njem v poglavitnem, da je breverer itd. Koder je služboval dr. Turna kot sodnijski uradnik, bodisi v Trstu, v Tolminu aii v Gorici, po-vsodi se je priljubil ljudstvu, katero je prihajalo ž njim v dotiko, ker je šel istemu na roko, kolikor je bilo mogoče na vse strani. Toliidnci ga ne pozabijo nikdar. Ko je izstopil iz cesarske službe, pa je posvetil vse svoje delovanje narodu. Koliko dobrih nasvetov je dal temu in onemu kmetico, kako je znal pomagati, kako je prav prišla marsikateremu njegova pametna beseda, to vč ceniti tisti, ki ga je opazoval pri takem delu, to ve ceniti pred vsem pa ljudstvo samo, katero ga čisla kot pravega ljudskega moža v pravem pomenu besede. On stoji vvedru dotiki z ljudstvom, in ker je postrežljiv in odkritosrčen, se zateka kmetic in večji posestnik, obrtnik in tigovec, sploh; goriški Slovence rad k njemu, prepričan, da pri njem najde sveta ali pota do od pomoči aH pripomoči. Dan za dnevom povprašujejo naši ljudje z dežele v Gorici po dr. Turni, žpIcč govoriti ž njimi v tej ali oni reči. — Kako torej naj se imenuje tak mož, ako ne pravi ljudski »nož? i In le lak je sposoben, biti pravi ljudski zastopnik! Le listi, ki živi v neprestani dotiki z ljudstvom, ki pozna njegovo dobro in slabo stran, ki torej edini mere prav soditi posamezne razmere med našim ljudstvom, le tak mož mora bit« stopnik našega ljudstva na sploh, le tak mož mora biti izvoljen v splošni volilni skupini državnozborskim poslancem! Kaka razlika v tem pogledu med dr. Turno in dr. Gregorčičem! Dr. Anton smatra mandat za nekako veliko čast brez posebnega delovanja, o čemur smo pač prepričani, saj je, žal, tako predolgo čas; hodil na Dundj »zastopal" goriške Slovence, in je bit vedno, kakor se je tudi izrazil sam, mnenja, da: biti državni poslanec, je čast — delo pa postranska stvar. Dr. Turna pa je delaven in priden kakor čebela med nami, odkar je stopil v našo deželo. Tega niti povdarjati ni potreba, to ve vsakdo, kdor ga pozna, in to pripoznavajo tudi naši politični nasprotniki! Ali ni tak mož kakor nalašč vstvnrjen za našega zastopnika v državnem zboru ? Odgovor je le eden mogoč, in ta se glasi: da. In tega moža obrekujejo sedaj, ko mu drugače že ne morejo več blizu, z brezvercem, češ, to utegne konečno le držati! Glede na to slednje vprašamo samo to-le: Ali more povedati kdo izmed vseh listih mož izmed naroda, ki so občevali z dr. Turno, da je našel pri njem kaj takega, iz česar bi bilo soditi na brez verstvo ? Ali je vsiljeval morda kedaj komu brezverstvo, ali je morda kedaj koga šuntal proti veri ? — Čemu mu nadevate ime brezvevec ?! —- O, mi dobro vemo, zakaj. Gospodje, ki trosijo take laži o dr. Turni, vedo prav dobro, da ne govore resnice, ali govorč vendar le dalje, da bi  ga
pocrnili med ljudstvom,, drezaje v najbolj občutljivo stran med istim. — Kdor se ne pokori farovški komandi, jim je brezverec, vsak naprednjak jim je brezverec, zato mora biti tudi dr. Turna brezverec! Tolažimo se pri tem pa z okolnostjo, da ljudsvo čisla tega »brezverca* in tudi zanj oddajo volilni možje svoje glasove na dan volitve. S tem bodo najlepše zapečatena IaŽnjiva farovška usta!
»Bočni KMfV A^a^M^M^^iM^oH^^odom skladatelj Hrabroslav. niki že nekaj let kot novoletno darilo. S tem v o 1 a r i č, TposlednjiC učitelj v Devinu, je darilom smo hoteli  privaditi nage   naročnike    umrj že jeseni 1.  1895. Nagrobni spominek
niso varne pred klerikalno hujskarijo? — Tu nam pride na misel ona znamenita nemška brošura o zlorabi spovednice, ki je bila v Ljubljani zaplenjena! — Rojaki 1 To nam daje mnogo misliti 1
Stenografski tečaj se prične v torek dne 18. t. m. ob 6. uri zvečer v »Šolskem domu*.
Skladbe ranj. Hr. Volarlča. — Na-
vsaj na točno plačevanje naročnine ter smo hoteli pokazati, da smo pripravljeni 5e na večje žrtve. Kljub temu pa je še mnogo naročnikov, kalerijiiso^ šeJ>lačali prvo polletje, dočifpAfš kmalu drugo **pri koncu. Prosimo torej t — Ker je še nekaj prostora v inse-ratnent delu .Kažipota*, sprejemamo inserale §e do |0i 1. m. Opozarjamol gg.„ trgoicejn obrtnike, da se še lahko odzovejo.
Darovi za Žiten. — Poleg 9 K, izkazanih včeraj v ,Prim.*,soše darovali: gosp. H. v G. 1 K; gosp. A. Leban, nadučitelj v Komnu K 2. — Skupaj K 3. <— Somišljeniki S Priskočite na pomoč klerikalni žrtvi!
»Goriški Sokol* javlja tem potom, da se je redni pouk v telovadbi pričel. Društvo ima namen, postaviti telovadbo na najširjo podlago in je zbog tega odločilo razdeliti prijavljajoče se telovadce v Iri odseke. Za one gospode, katerim čas ne pripušča, pohajati redno telovadbo ali pa zbog starosti z rednimi telovadci v jedni vrsti telovaditi ne morejo, je določil posebno vrsto, katera s* vežba vsako soboto od 5(/i do 6'/, ure zvečer. Učitelj tej vrsti je društveni načelnik goip. Božidar Vernik. Redni telovadci »Gor. Sokola* telovadijo vsak torek in četrtek od 8. do 10. ure zvečer v d veli vrstah pod vodstvom načelnikov gosp. Vernika in S c h a u p a. K temu vežbanju ima pristop vsakdo, kdor je član »Sokola* in ima resno voljo, posvetili se telovadbi v procvil društva toliko, da sodeluje kot izvršujoči član-telo-videe pri vseh javnih nastopih. Tretji odsek pa ima nalogo, zvežbati naraščaj, namreč mladino, v telovadbi, in je določil kot telovadne ure vsak ponedeljek od 8. do 10. are zvečer. Kot učitelja tej vrsti se menjata gosp. Selmup in Vernik. V društvu samem se jo ustanovil vadite!jski zbor, ki ima nalop, izvohati člane tega zbora teoretično in praktično v vseh strokah moderne telovadbe in tiiko »Gor. Sokolu* pomagati na ono stopnjo, katero zavzemajo vsa čelka sokolitva društva, ki imajo za razvoj naroda v Cehih največ zaslug. Društvo apeluje tam potom na občinstvo, da se isto z zanimanjem udeležuje telovadbe ter opozarja osobito. starejše gospode, katerim je neizprosna usoda iz n iho-vega lastnega »jaz* že vzela dar mladenilke gibčnosti in Čilosti, na posebno telovadno uro, odločeno njim. Pristopiti more k tej vrsti vsakdo, bodisi član društva aH ne. Prijave za vse vrste sprejemata načelnika v gori navedenih telovadnih urah. — »Goriški Sokol* je prepričan, da mladi naš naraščaj, kakor tudi starejši gospodje, z veseljem uporabijo ponudeno jim priliko in si krepčajo svoje telesne moči z redno telovadbo, upoštevajoč izrek »roens sana in corpore sano."
V spovednlol. — Gori v gorah se je bila napotila žena nam znanega posestnika k spovedi. Pobožno, s pravim občutkom, kateri daje prepričanje do spovedi, je premišljevala in molila po poti in potem še v cerkvi, da bi vse povedala, karkoli se Jej dozdeva pregrešno, da bi tako gospod Jakob imel točen pregled njenega duševnega stanja ter jej mogel dati brez skrbi odvezo, da bi se potem potofažena vrnila domu. Prišla je na vrsto v spovednici. Povedal« je, kar jej je težilo dušo, nadejaje se milosti Božje, odveze in poduka. Ali glej I Gospod Jakob je bil kaj hitro pri kraju, obsenčii jo je z milostjo Božjo in obligril t odvezo — tako hitro je ilo - namesto poduka in srčne tolažbe pa je nastopila v ,pov'edniei agitacija za volitve volilnih rnož! Mož te žene je bil trd naprednjak, ki se ni hotel upogniti vednemu nadlegovanju gospoda Jakoba, da bi volil na njegovo stranko. Ha, zdaj pa je prišla žena v past, kakor za nalašč za gospoda Jakoba ! Pozabil je na svetost kraja in zakramenta ter začel agitovati in prigovarjati ženi, naj upliva na mola, da bo vobl, kakor on hoče. Nune je priduSeval ženo že poprej, naj upliva na svojega moža, kar je ta obljubil«. Ali nuncu ni vedla dati dragega odgovora nego ta: »Prosila in prosila sem, aH nič ne pomaga." In kaj je zahteval na to bramni gospod Jakob? »Ako bo hotel, že veste, kaj čem reči, .tisto malo reč", pa ne pustite, ako ne poreče, da bo volil z mano! Saj ste razumela, kaj čem reči! To morate obljubiti in tako storiti ! Sij veste, kaj tem reči l* Ti, uboga spoved niča! Tako daleč tje notri v zakrito zakonsko življenje je morala seči! In kaka pokora je bila naložena zakonski ženi! Čudno ]e bilo pri srci ubogi ženi, ki je prišla v spo-vednico po srčni mir, odšla pa razočarana, s polnimi ušesi o volitvi volilnih mož, da mož mora voliti z nuncem, česar ona sicer nič ni razumela, pokora pa se glasi, da ga mora pregovoriti, in če ga ne pregovori,  pa ona ne
sme —----------------,   Vsa  reč  je prišla v
javnost, ker ljudje niso več tako nespametni, da bi se ozirali celo na take zahteve gospoda Jjikoba, marveč se zgražajo nad tako agitacijo v spovednici. —- Zdaj pa vprašamo: Katera stranka na svetu razpolaga s tako strašnimi sredstvi P Torej niti pri spovedi naše žene
Nagrobni spominek dobi šele letos. — Tudi so šele le dni izšle v tisku nekatere njegove skladbe.
»Zaveza* učitelj, društev je sklenila takoj po smrti, da naj se izdajajo Volaričeve skladbe v korist uboge rodbine. (Udova in štirje otroci, ki žive v Gorici, Gosposka ulica 7, v hiši .Goriške ljudske posojilnice"). Ali .to_ nalogo je- prevzela- vdova sarna^ Dolgo ni bilo človeka, ki bi skladbe kritično pregledal in uredil. Naposled se je usmilil vdove znani glasbenik g. Jos. Č e r i n na Dunaju, ki je oskrbel prvi zvezek — samospeve, ki niso še doslej nikjer tiskani.
Lično tiskan zvezek v navadni veliki obliki nosi naslov:
Hrabroslav Volarič, Skladbe. I. Samospevi s klavirjem. Založila Franja Vo-laričeva. Izdal Josip Gerin. Cena 3 krone. — Na naslovni strani je tudi prav dobra slika umrlega Andreja Volariča.
Zvezek obsega v krasnem Eberlovem izdelku iS velikih stranij. In cena je le --3 krone l Pač majhen dobiček za ubogo rodbino, ako bo tudi res v kratkem prodanih vseh 400 iztisov! Samospevi so ti-le: 1.) »Oj rožmarin* (A. Pin). 2.) »Biserji« (Sim. Gregorčič). 8.) »Ne žaluj i* (Svojmir). 4.) »Dekliški vzdihi* (Fr. Gestrin). 5.) »Pregovorjena otožnost* (Pavlina Pajkova). 6.) »Dekliška tožba.* 7.) »Pogled v nedolžno oko* (Sim. Gregorčič). 8.) »Ledene rože" (Ant. Aškerc), 9.) »Zopet solzč« (Jos. Stritar). 10.) »Zvonček* (Janko Leban).
Dobrih samospevov s spremljevanjem klavirja Slovenci nimamo v izobilju. Zato smo uverjeni, da posežejo po tem delu vsi oni Slovenci in Slovenke, ki imajo klavir v hiši ali se sploh buvijo s petjem. Vsekakor tudi vsa naša društva. — Uboga rodbina skladateljeva se živi z mizerno pokojnino 10 gld. na mesec. Rojaki, sezite takoj po teh skladbah, ker s tem izvršite tudi sama-ritansko delo usmiljenja nasproti nesrečni rodbini toli nadarjenega skladatelja, — Naroča se edino le v Gorici pri vdovi Pranji Volaričevi, Gosposka ulica št. 7. —Cena po pošti 3 krone 10 vin.
Poglavje o kompromisu. — Povedali smo že svoj čas, da klerikalci med drugimi sredstvi se poslužujejo tudi sredstva kompromisa, češ, volimo na dvoje: naprednjaki naj imajo peto kurijo, klerikalci pa četrto. Razložili smo iačas, da na ta način hočejo le opehariti naprednjake za državnozborska mandata v obeh kurijah. Dr. Gregorčič je še vedno kandidat v peti kuriji. Ako bi klerikalci res mislili na kak kompromis, tedaj bi se bil umaknil dr. Gregorčič v četrto kurijo in prepustil peto nam. Tega pa ni storil, marveč je ostal kandidat, in zato je vsak govor o kakem kompromisu pravi pravcati nesmisel! Ako potegnejo z dr. Gregorčičem laški klerikalni možje, potem se bo Se bolj videlo, kak nesmisel je sploh govoriti o kakem kompromisu. In denimo slučaj, da bi bil dr. Gregorčič izvoljen v peli kuriji, kaj bodo oni volilni možje, ki snivajo o nekakem kompromisu, res tako nespametni, da bodo potem volili v kmečkih občinah klerikalno, ko so videli, da so opeharili klerikalci volilne može v peti kuriji prav radi kompromisa ?! To bi pač ne bilo možato, da ne rečemo kaj drugega ! Za kompromis je bil čas. Saj smo že povedali, da neki odličen slovanski politik je bil povabil na razgovor dr. Turno in dr. Gregorčiča z namenom, da bi se doseglo nekako sporazumljenje glede* na državnozborske volitve. Dr. Tuma je bil pripravljen za to, dr. vitez Gregorčič pa, kakor po navadi, ne, ker misli, da ostane on na vekov veke absolutni gospodar goriških Slovencev. Čemu torej sedaj govoriti še o kakem kompromisu ? Zanjka s kompromisom, katero nastavljajo klerikalci, je golo sleparstvo. Kdor še sedaj ne verjame, bo videl pozneje, ko bo opeharjen, ako se da vjeti zvitim klerikalcem. Možje, glavo po koncu, in ne dajte se slepiti od nikakega klerikalnega priganjr.Ča! Z» kompromis je bil Čas. Dr. Gregorčič ga je odklonil, zato pa kdo more še govoriti o kakem kompromisu?!? Nihče več. Možje, bodite možje I
.Več duhovnikov v Gorici*' se je osmešilo v »Prim. Listu" od četrtka s svojim apelom na c. kr. državno pravdn:šlvo, zahte-vaje, naj jih ščiti sedaj, ko so počeli proti naprednjakom že vse, kar sploh mogoče, in spravili uboge ljudi celo do tolo-vajstva. Kar se tiče odpora .Soče' proti gonji izvestnih duhovnikov, ga označuje najbolje pregovor: Kdor seje veter, zanje vihar. Tem »več duhovnikom* posvetimo o priliki še z bolj svetlo lučjo!
Požar. — Danes v jutro so zgoreli v ulici Ascoii Št. 3, v ozadju hiše prostori, kjer je bilo shranjeno seno, vino, vozovi in slične reči. Gasilci so prišli na pomoč, ali pomagati niso mogli dosti. Skoda utegne biti precejšnja. Zgorele reči so last g. Orzana.
Izpred porotnega sodlSča. — Včeraj se je vršila na tukajšnjem porotnem sodišču končna razprava proti 23-letni,  dosedaj ne-
kaznovani služkinji Marijani Obed iz Cerkna. Bila je obtožena zločina tatvine, prestopka zatajenja poroda in prestopka proti telesni varnosti. Obtoženka je od 4. avgusta 1898. leta služila pri židovski družini Valmarin v ulici S. Giovanni št. S, 4. nadstropje. Gospodarji so bili ž njo zeI6 zadovoljni. A v družini so morale biti čudne razmere, kajti 13x/,-letni sin gospodarjev, Marko Valmarin, je n. pr-.spaj.vjst^sobi, kjer služkinja; izposojal si je od nje denar ter ga joj baje tudi j jemal itd. Tega nadebudnega mladeniča je i baje služkinja zapeljala ter imela ž njim otroka, katerega je dala neki neznani ženski v rejo. Dne 24. septembra t. 1. je mladi Valmarin ukazal služkinji, naj gre kupit, neki list; ker ista tega ni hotela storiti, šel je fant v njeno sobo, da se prepriča, da-li je opravičen sum, da služkinja krade, ter je poklical
da se je vsled tega tako prestrašila, da je dozorela v njej strašna nakana. Pozvala je gospodinjo k oknu ter jej rekla, da jo soprog z ulice kliče. Ko se je gospodinja nagnila čez okno, zgrabila jo je baje ter jo hotela pahniti na ulico. Sin Marko je rešil mater. Marijana Obed je po deloma tajni razpravi bila oproščena obtožbe glede poskušenega zavrat-nega umora in prestopka proti telesni varnosti ter je bila obsojena le zaradi tatvine in zatajenja poroda v tri mesece težke ječe, poostrene vsaki mesec z enim postom, Ta porotna razprava je zopet enkrat pokazala v bengalični luči žalostne moralne razmere našega mesta. Maiijano Obed je sodišče spoznalo krivo; tistih pa, k! so gotovo sokrivi na njeni nesreči, ni obsodil in ne obsoja nikdo, ampak neki ital. list jih še predstavlja kakor kake junake in mučenike. .Edin.* od 13. t. m.
Prošnja. — Udan podpisanec začel sem izdajati list »Slovenska Družina*. Prvo številko posla! sem narodnim vzgojiteljem — p. n. duhovnikom in učiteljem — s prošnjo, da širijo list mej našim narodom, oziroma nabirajo naročnike. Cena listu je tako nizka, da si ga lahko naroči vsak — bodisi posestnik ali delavec —- če mu je le količkaj ležeče na tem, da dobi prava navodila za vzgojo otrok, zdravo in poučljivo čtivo za svojo družino, zahtevam primerna navodila za gospodarstvo in gospodinjstvo, čtivo za kratek čas in pregled o političnem gibanju, kolikor je pač za naše ljudstvo politiko potrebno. Nemški list Štajarskih Slovencev (»Sudsteirische Post*) piše o »Slovenski Družini* to-Ie: »Dandanes izhaja 10 slovenskih listov raime vsebine, lista za vzgojo krščanskih družin pa do sedaj še nismo imeli. Če pomislimo, kako zelo trpi človeštvo radi modernega življenja, moramo ta list z veseljem pozdraviti. Kodorle more, naj skrbi za razširjanje izvrstno pisanega lista. — Ker pa nimam premoženja, da bi zalagal list ter čakal na naročnino morda vse leto, tedaj prosim, da mi vsak, ki si misli naročiti list, vsaj do Božiča pošlje naročnino (celoletna 4 krone, polletna 2 krone.) Upam, da da naše slovensko ljudstvo tudi temu listu življensko moč, saj je iz prve številke razvidno, da so me k temu podjetju napotili le dobri nameni. — Vzgojitelji in stariši slovenski! Ako mislite, da je moj list vreden in potreben, da se,vzdrži, dajte mu življensko moč; ako pa sodite nasprotno, pa naj umre takoj po rojstvu.
Fran Rakuša, Trst, ScuoIp nuove 18.
Listnica. — Častiti gosp. Josip Bekar, kaplan v Skopem! Vaš popravek, kateri ste nam poslali glede na notico »Klerikalno divjaštvo" v 142. štev. .Soče", smo vrgli na podlagi § 19. v koš, kar blagovolite vzeli na znanje. O vsej resnici, Če še potreba, se prepričamo Že drugje, farovžem pa ne verjamemo nič. Pozdravljen! — G. A. G. R. Dopis prejeli; pride na vrsto prihodnjič. Isto velja g. M. P. Da ste nam zdravil
logr se nahaja predlog pesi. Dvofaka gledl inartikuliranja zakona nadvojvode Frana Ferdinanda, opiraje se pred vsem na pragmatično sankcijo in na decembersko ustanovo iz 1.1867, glasom katere imajo deželni zbori pravico, določati prestolonasledstvo. — Načrt zakona o dokladi na žgane pijače so po kratki debati odstopili v pretres proračunski komisiji. Poročilo o predlogih glede na regulacijo dohodkov profesorjev in učiteljev deželnih šol so sprejeli brez debate.
Dr. Su8teršIČ je torej izvoljen državno-zborskun poslancem pete kurije na Kranjskem. Dobil je 38.236 glasov, Jelenec 11.812, socijalni demokrat 3847. Srečna dežela, katero bo zastopal dr. Susteršič, ki pozna le .ljudstvo", »slovenskega naroda* pa ne!
V Bnkovlnl sta izvoljena v peti kuriji, kakor poročajo iz Črnovic, v prvem volilnem okraju profesor Pihuljak (Malorus) in v drugem šolski svetnik Isopescul (Rumun). — Tudi v Galiciji so že izvoljeni zastopniki pete kurije. Več o volitvah pete kurije, ko skončajo.
Iz Livadlje. —Po mnenju zdravnikov se bliža carjeva bolezen svojemu koncu. Car je že več kot dva tedna na potu zdravljenja. Z dovoljenjem carjevim se je ustavilo na-daljno izdavanje zdravstvenih poročil. Car odpotuje kot rekonvalescent baje na Angleško.
GenČIč, bivši srbski minister, je bil obsojen radi razžaljenja veličanstva no 7 let v ječo.
Buri se gibljejo še vedno jako živahno. Ob gorovju Maijaliesberg se jim je posrečilo, premagati večji oddelek angleške vojske; zajeli so kake tri ali štiri kompanije. Tudi na drugih krajih imajo vspehe. Na Angležkom so sprejeli to vest nezadovoljno; toliko bolj zadovoljen pa je bil ž njo Kruger v Haagu,
Dogodki na Kltajskoui. — Dne 10. t. m. so imeli poslaniki v Pekingu zasedanje, pri katerem so razpravljali o vprašanju, ali sla Li-Hung-C-ing in Cing od dvora pooblaščena, da vodita mirovne pogovore; nekateri poslaniki so izjavili, da so pooblaščeni, dogovarjati se z obema zastopnikoma Kitajske, drugi pa, med njimi nemški, so izjavili, da niso še dobili od svojih vlad instrukcije, Vsi noskniki pa so sklenili, da začnejo z Li-Hung-Cangom in Cingom s pogajanji, kakor hitro dobi angleški poslanik instrukcijo, da se pridruži skupnemu postopanju. ¦ Po poročilih iz Pekinga so odklonili poslaniki Li-Hung-Cungovo pooblastilo, ker nima cesarskega pečata. Bati se je radi tega, da se pogajanja zavlečejo. — Ameriški general Chaffee je naslovil na grofa VSTaidersee-ja pismo, v katerem se pritožuje radi iega, ker so Nemci in Francozi odnesli astronomske pripre. Grof Waldersee ni odgovoril na to pismo radi ostrega tona, v Itojem je pisano.
ugirt, »iar« L•»• tako radi hvalijo in v marsikaterem oziru po pravici. Zlasti so se odlikovali prejšni časi v tem, da so bile življenske potrebe bolj priproste in živila bolj naravna. Kaj vse nam razburja zadnji čas naSe živce! Vrh tega vedno bojj razširjeno uživanje upjjanhivih in drugih razburljivih pijač! Da se temu pogubnemu uplivu kolikor mogoče zastavi pot, nujno priporočamo, naj so k bobovi kavi, ki je sama Škodljiva in razburja živce, primešava polovico Kathreiner-Kneippove sladne kave, katera je zdravju korit tna. Splošno je že znano, kako prijetna in okusna kava se dobi na ta način, in kako pomirja in krepi živce, dočim jih čista bobova kava razburja in slabi. Tega pomočka svojemu zdravju naj bi nihče ne opustil, zlasti pa bi se ne smela dolgo obotavljati nobena gospodinja, da upclje in porablja v blagor svoje družine zbravo domačo Katbreiner-Kneippovo sladno kavo v znanih izvirnih zavitkih.
Nagluha (gluhost). - Bogata gospa, ozdravljena od nagluhe iu ušesnega brenčanja z umetnim ušesnim bobnilom dr.Nicholsona.je darovala njegovemu zavodu 75.000 gld., da gluhi, nepremožni ljudje lahko zastonj vdobjjo taka bobnila. Pisma je pošiljati na naslov: Št. 4660, zarod Ntcholsoua „Longcott" Gunnersburf, London W.
Razgled po svetu.
Deželni abori. — V nižjeavstrij-skem deželnem zboru se nahaja med vlogami tudi predlog poslanca Lindheima o zatiranju tuberkuloze in vprašanje poslanca Hoferja na namestnika radi strahovanja učiteljev. — V češkem deželnem zboru je interpeloval posl. Schucker, zakaj je deželni odbor odklonil zahtevano višjo subvencijo za nemško deželno gledališče. Deželni maršal je pojasnil, da predlog je bil stavljen prepozno, ko je predpisana doba že minila. Med pred-
Narodno gospodarstvo.
Vabilo na naročbo. — Tukajšnje c. kr. kmetijsko društvo odpre, kakor v preteklih letih, naroftbo, katere se lahko vdeleže društveni udje in kmetovalci naše dežele, na skupno nakupavanje.
a)  bakrenega vitrijola (prve vrste in
b)  zmletega žvepla (dvakrat rafinirano, iz-vanredno drobno zmleto),
c)  žvepla s primesjo 3% bakrenega vitrijola po naslednjih pogojih:
Kupna cena za bakreni vitrijol je določena na 61 K in 70 vin. (gld. 30*85) kvintal.
Pri naročbi bakrenega vitrijola je plačati 10 kron varščine od vsakega kvintala ali
1  K od vsakih 10, kgr.
Za originalne sode, držeče 250 kgr., ne bo plačali embalaže; med tem ko se bodo za manjše množine vračunili žaklji po različnosti množine blaga.
Najmanjša množina bakrenega vitrijola, katero se more naročiti, je določena na 10 kgr. in v množinah, katere se dajo deliti s številko 10.
Kupna cena zmletega žvepla v žakljih po 50 kgr. je 13 K in 40 vin. (6-70 gld.), kvintal žvepla s primesjo: 15 K in 20 vin. (gld. 7*60) in varščina, katera se mora plačati pri naročbi, znaša 2 K za vsaki žakelj.
d)  kislega solitra s 1578—16% dušika po 22 K in 70 vin. (gld. 11 35) kvintal.
e)  rudninski superfosfat s 12—14% fos-forove v vodi raztopljive kisline K 6'40 (gld. 3-20).
Splošni pogoji:
Zgoraj  navedene kupne cene so določene za blago v društvenem magacinu v Gorici  (bivši  sladkornici  Via Cappucini),  toda stroške nakladovanja bodo morali plačati,na- " ročniki sami.
Naročbe se sprejemajo, dokler ne poide blago.
Blago se izroči v mesecu aprilu prih. 1. in takrat se ima izvršiti tudi doiično doplačilo.
Za naročnike, kateri bi ne prevzeli bakrenega vitrijola ali žvepla v času, ki se jim naznani s posebnim lislom, se bo hranilo blago v magacinu še osem dnij proti nagradi
2  vin. od kvintala na dan. Po preteku te dobe se bo smatralo, da dotični naročnik noče sprejeti blaga in vplačana varščina pojde v korist »zaloga za naročbe".
Od vsakega naročnika, kateri ni poznat kot posestnik, se bode lahko zahtevalo uradno
županslveno potrdilo, da je on zares posestnik in da množina naročenega blaga odgovarja njegovemu posestvu.
Opomba.
Modra galica   ali   bakreni  vitrijol   ne pomaga  samo  proti  trtni  strupeni   rosi ali peronospori,   ampak   odganja   peronosporo tudi na krompirju. Ta bolezen je že več let silno zmanjšala pridelek na onem krompirju, ki se  izvaža iz naše dežele, in zato priporočamo prav nujno, naj se krompir škropi z enako raztoplino, kakoršno rabimo proti trtni peronospori,   in  sicer je  prvikmt   škropiti, kadar so  rastline 20 cm visoke, potem pa, kadar se pokaže bolezen, vsakih 15 dnij. C. kr. kmetijsko društvo v Gorici, dne 1. decembra 1900. Predsednik: C o r o n i n i.
Gospodarska razpara t Pragi. — V maju prih. 1. bo kakor draga leta v Prag« razstava živine, spojena z razstavo gospodarskih strojev in produktov raznih vrst. Pripojena bo tudi razstava gospodarske industrije.
. Kako Avstrija in kako Nemčija. — Avstrija se je namenih«, napraviti na Ruskem razstavo svoje industrije za stroje vseh vrst. Toda po dolgem cinc.inju in nicncanju so sklenili, preložili ravrtitev tega važnega načrta, ki bi bila za nato industrijo velike važnosti, na drugo leto. A sedaj se zgodi, da nas zopet prehiti NemCijp. 27. okt. so se zbrali interesenti v Lipskem in sklenili, napravili v Rusiji v prospeh nemškega izvoza razstavo v isti stroki. Nato so izvolili kar odbor, ki naj pripravi vse potrebno. In tako bodo gledali Rusi v kratkem nemške stroje, mi pa? — No, n,i tono čepeli denta in javksli, da naša industrija od dne do dne rapidno propada.
, Hennehergova svila"
— le pristna, ako se vdobi direkno od roene -— frna, bela in barvana od 45 kr. do It gld. 65 kr. meter. Vsakemu franko in carine proslo na dom. Vzorci z obratno poŠto.
G. Heiiiiebergf, tovarnar svile
(1)       (c. in kr. dvomi zalagate}}) * CurIKu.
fišče se primerne prostore
• gostilno, bodisi v mestu ali okolici. - Ponudbe na naše upravništvo.
m hm|iiMtten
lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in sicek, a da ni potrebna glavnica m ni nikaka nevarnost - Ponudbe pod Ludwig Ssterrelcher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristna bela     JkJ&j&g-     briških, dal In Srna vina    "^ClPl     matinskih in iz vipavskih,    ^|8j&        i ste rak I h furlanskih,          vf         vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na
vse  kraje avstro - ogerske  monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cane zmerna. Posfražha poštena.
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na lvovski razstavi s prvo ceno  — srebrno svetinjo
Tovarn ranil tefsvainih pripre« JOS. VINDTd-A,
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulice čšslo 816 se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in Šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoču-jo»Mh spričal domačih in inozemskih
Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jVavadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                                         S
Popravo lavrSitf« po najnižjih rmak.
Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinsLvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voSčeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvriuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskamo črk na perilo.
!! Važno za vsakega 11
Razprodaja za neverjetno nizke cene.' 12 krasnih komadov za samo
2 gld. 95 kr.
i jubilejna žepna ura Sidro-Remontoir iz niUjas krasno vdelanim pokrivalom in s podobo tesarja Franca JospaI. ali Svetega0'-eta. Ima točno regulirano se-kundarico. Ura se jamči tri leta. (Ni nazidna ura, kakor žal pošiljajo mnogi bazarji mesto pozlačenih)
1 verižica za  uro,  sestava  oklepa   (na  zahtevo iz niklja ali posrebrnjena). 1 krasna igla iz zavrat-nike za gospode iz amer. double-zlata s kameni, podobnimi briljantom.
1 par lepih zapestnih gumbov iz pravega srebra, priznanega od c. kr. državnega urada.
1 par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-skega double-zlata.
1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. double-zlata (5 komadov).
1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanj-ševalno zrcalo. (Novost!)
Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti poSiljatvi denarja pri naročilo za samih gld. 2a95. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Remontoir stala je prej 5 gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dny radovoljno nazaj
B. Holzer
zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov
in zaloga ur in zlatenine na debelo.
Krakovo      Stradam 18. — Krekovo.
Iiustrovani ceniki gratis in franko.
I       »SLAVIJ A"
l
vzajemno zavarovalna banka v Pragi    ¦
sklepa
zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja.
25-letni mož zagotovi proti četrtletni zavarovalnini   K 6*42 zaostalim svojim
K 1000'—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. lota.   Po
petletnem plačevanja zmanjftuje so zavarovalnina za dividendo.
Najugodnejši pogoji   — Ves dobiček pripada členom.
V poslednjih letih je bilo izplačano 10 odstotkov zavarovalnine.
Izplačana dlvldenda.........K          716.541-28
Roserve In fondi..........K   20,579.494-88
Dosedanja Izplačila.........K   62,922.942-83
Pojasnila in tarife radovoljno pošilja
generalno ravnateljstvo banke „SLAVUE" v
na Havličkovem trgu,
kakor tudi nje generalni zasfop v Ljubljani.
Nova knjigoveznica,
preskrbljena po najnovejih zahtevah in z najnovejšimi pripravami
v Gorici, Gosposka ulica štev. 7
(v Mii  .Bor. Hud. posojale«*).
Priporoča se slavnim krojnim Šolskim svetom iti učileljstvu za prcvezaTO šolskih knjižnic in sploh za vsako delo, bodisi v popravo ali novn izdelanje, za kar zagotavlja trpežni izdelek in toCno postrežbo po jako kulanlnih cenah.
Rojakom v mestu in okolici se piipo-roCa udani
Ivan BednaHk,
r                                   lastnik knjigoveznice.
Vinrsta ii sadjarsko iražtvo
za Brda
i

*\   Prifoja naravne h pristne briške pridelke
JI                  p« zmernih cenah.
I  Zaloga pristnih briških vin.
j|            Desertna vina.
<*§     Razpošilja na vse kraj« od "»tj litrov naprej. Ji               Uzorce vin poSilja na zahtevo.
i\    SefcžJrtitvajev Girici: ilica Barzellini ji20.
L|4        Podružna klet: ulica Torrente it 6.
se proda« * # * * * * po nizki ceni.
Kmetija leži na Idriji pri Bači na levem bregu Idrijce hiš. št. 34 ter obstoji iz nove hiše s kletjo, obe kriti z opeko. Poleg je hlev in kozolec (stog), pokrit s slamo, lepe njive, travniki, gozdi in pašniki. — Več pove" Fr. Ko-TaČId na Idriji pri Bači, p. Sv. Lucija.
Borta ljudska posojili
registrovano društvo z omejeno zaveza v Gorici
Gosposka  ulica hSt. 7, I. nadstropje
v lastni hlil.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4-%%. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 5Vt%.
Uraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje brao. vlog leta 1890. okroglo K 1,400.000. Poštoo-bran. raSan štv. 837.315.
Ustanovljena tvrdka leta 1866.
Iva!) Drufovka v Gorici
na Travniku itav. S.
Odlikovana tovarna nadplatov Ozka ulica št. 8. — Filijalki v Komnu in Sežani.
Meaeea julija 100   še prvstll trgovina in tovarna
v lastno hišo Gosposka ullea št. 8, nasproti Montu.
Tovarniška zaloga usnja in podplatov
ter vseh potrebščin za čevljarje, različnega usnja  za sedlarje, knjigoveze, tapetarje itd.
Odlikovana tovarna nadplatov (Schuhiirtlieile), jermenov
in oprav za vole.
Glavni zalagatelj
voščila (biksa) družbe sv. Cirila ? « © » 9999**9®?» in Metoda v Ljubljani.
Ceniki na zahtevo zastonj in franko.
^&?*??e#c#co?c^

i
4   Odlikovana tovarna vsakovrstnega   C
POHIŠTVA       |
Ivan Doljak v Solkanu  t
pri Gorici                                 i*
V lastni niši.    ->*»m<*«~    Lastne žag^e.             |J
Zaloga vsakovrstnega pohištva,                                 p
kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemni«, od najnavadnejšega do       f*
najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okvirjev in stolic, kakor      j*
tudi vseh tapetarskih izdelkov.                                         |*
Zaloga vsakovrstnih desk mehkega in trdega lesa; velika zbirka       |^ obkladkov (remeSa) in strugarskih izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in tape-tarski stroki spadajočih potrebščin. — Blago se razpošilja na vse kraje prosto postaja Gorica.
Jamči se za točno in solidno postrežbo.
*§
•6
«* «*
3
v Ljubljani ipitalsfce ulice it. 2.
Nakup In prodaja                  (
ygeh vrst ren», državnih papirjev, zastiivnih l phem, srečk, norcev, Talut Itd. po iiRJkiiliiiit- i
norcer, Taiut itd. neJSih pogojih.
Posojila na vrednostne papirje proti nizkim ohrestim.
Zavarovanje proti kurami tagubi.
Promese k vsem žn-btuijem.
0      s
x na vloži H konto, s
0     i*
Sprejemanje denarnih vlog-
ložne knjižice, nn tekoči rnfun in na flro-
4'fi^nim ohrestovnnjein od dne vloge
do dne vzdiga
Eakompt menjie najkulantneje.
Borzna naročila.