Hatollšk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40kr., r.a četen leta 1 gld. 30 kr. V tiskarne ne le na Petra, ampak na vse njegove naslednike obračaj«». In r«-s izmed 2a7 papežev, kar jih je dozdaj bil.., nikoli n«»beden ni «»d vere odpadel, iivd t«'in ko je v t«»lik«> letih že »losti veliko škofov «»«l katoliške vere odpadl«». V* eetertem st«»let)i je nek mašnik Arij kri-vero raztn-ii. p«« kteri bi Kristus ne bil I»«»g, ampak le nar iiucnituisi stvar Božja. K«-r je rimski cesar K«»n-štan« ij >am tej krivi veri vdan bil, se j«' v keršanskih deželah t«dikanj razširila, da sv. Ilicroniin piše: „Vesoljni svet je z«lilioval in se čudil, da je arijansk postal." Zdelo j.- -k'«rej. «la j«' s katolišk«* cerkvijo pri kraji. S « im pa i«- bila rešena pri tem divjem hudem navalu krivover>tva. k«» >«• j«- še nar silniši preganjanje zoper k.it«>li^k«» \«r«» p ' krivoverskih cesarjih godilo. ko je mnogo Škotov otavljani V I Jesena je bila po >kali v Kimu, ker ■»o pai»«-/i i»-r«ln«» s,, ib-ržali katoliške v«-r«'. Ak<> bi se kdaj -p» t kaj ta«-ega zgodilo, in bi polovica šk«»f«»v v kaki v«-rski zadevi v raz« tvoj prišla z drugo polovico, kam bi -«• katoličan imel oberniti, da bi bil g«»tov resni-«-e in prave jH.fi? Petra, papeža bi s«^ deržati mogel, čigar vera nik«»li n«- b«» jenjala. Poslednji cerkveni zbor t«»rej ni nič novega vpeljal, ko je p«» dolgem p«>-s\«tovaiiji izrekel, da je papež kot učenik vesoljne cerkve. kadar i/, izvirnega I »ožjega raz«»«lenja zastran ktere roiiire j«, svoji službi za vse keršanstv«» sv««j«' d«.ločilo izp*ee. ravno tako \ >«• zmote • »bvarovali . kakor s«- je «losi« | «lolo«-il<> v«-so|jnega cerkvenega zb ra zastran ktere verske resni«-«- v>»»lej «»d katoličanov za nczin«»tljiv • in iiespn-iiienljiM. imelo. S tem skb-poin j«* bil prav reči le ž«-inlj pribit na misel. ki j«* ze dozdaj veljala zarad nezmotljivega učeuištva pap«-ž« v«-ga, tak«'» da p* ta misel zilaj gotova ver>ka resnica. Katemu še pristavim: Ne papež, ampak v«*lika večina škofov j«' na to gnala. «la s«- j«- nezmotljivost papeža, kot poglavarja in ueeiiikn vesolju«* cerkve, za versko resnico «1«»1«»čila. Ako p«» tak« ni kteri katoličan reče : „Vse svoje žive dni s«un veroval v neznmtljivost Cerkve; da j«* pa papež tudi sam za svojo osebo nezmotljiv, tega nikakor in nikdar ne verujem;4' na t«» odgovorim : Ak«» na t«> svo-j«» glavo postaviš in pri tem ostaneš, si poprej katoličan bil, zdaj pa nisi več. ampak si protestant, akoravno v nedeljo še v cerkev greš in v petek še postno ješ. Ti pr testuješ (nasprotuješ) zoper dol«»čilo cerkvenega zbora, ki je bil narveči vseh časov, «>d si H) škofov iz vseh delov sveta obiskan. Ti protestuješ (nasprotuješ) zoper cerkveni zb«»r, za kterega je toliko milijonov mašnikov in katoličanov več mescev klicalo pomoči svetega Duha, kakor dozdaj še za noben cerkveni zbor na svetu ne. Ali bi bilo po tem sploh vredno še moliti, ako bi toliko neprenehljive molitve za pomoč svetega Duha nič ne p«>inagalo, in bi bil cerkveni zbor zmoto sklenil in vse kristjane v zmoto zapeljal ? — Ti protestuješ (nasprotuješ) zoper vse obljube, ktere je Kristus svoji cerkvi dal; s tem praviš: ni res, da On pri svoji Cerkvi ostane do kanca sveta, — ni res, da jo vodi in vlada sveti Duh, — ni res, da je vrata peklentke ne bodo premagale! — Ako pri tem nasprotvanji ostaneš, terdiš zoper Kristusovo obljubo, da so vrata peklenske Cerkev premagale. Jez ti pa rečem: Ni ne cerkev premagana, ampak ti ubogi grešnik si od peklenske moči premagan. Zdrami se, ker pride čas, da se bodo vrata peklenske za teboj zalusk-nile, in bo vse upanje ugasnilo za celo večnost! Ta reč je čisto razvidna. Ako nam je Bog po Zve-ličarji hotel pot pokazati, kako svoje duše zamoremo rešiti za večnost, je mogel svoje razodenje tudi takebe izrekel: „ da je bolje, če en človek za ljudstvo umerje — „tcmuč ker je bil tisto leto veliki duhoven. Bo Bog mar papeža kot velikega duhovna nove zaveze v njegovih slovesnih določilih za oznanovanje resnice manj varoval in p«»dpi-ral, kot judovskega velikega duhovna?" (Konec nasl.) ijašl — liberalizem. Se nikoli se niso z liberalnostjo ali prostoraisel-nostjo toliko košatili, kakor dandanašnji; ni pa bilo kmali tako malo pravega liberalstva, kakor sedanji čas. ,,Libcralis" in ,,servilis" ste si dve nasprotni latinski besedi; perva zaznainuuje mišljenje in djanje ,,prostega", druga „s užni e ga" človeka. Keršanstvo je sužnjim okove snelo in od tistega časa so vsi kristjani ,,prosti", v resnici liberalni: toda ravno tisti, ki se za liberalne bahajo, kristjane v neverstvo nazaj tirajo in jih po sili hočejo zopet v ,.sužnjo" železje vkovati. D«. novejših časov je liberalizem imel marsikaj hvale vrednega. Pravi liberalizem si prizadeva za pravo svobodo za se in za druge, za vse ljudi enako, in v keršanstvu nahaja svoje polno vresničonje. Sedanji liberalizem iše prostosti le sam sebi (in še ta njegova prostost je samopašnost, ne prostost), druge, ki niso njegove stranke, iše si pod jarem spraviti, si jih sužnje storiti: liberalizem je tedaj pogosto postal odpadnik. Kakor se odpadnik od vere v njenega nasprotnika in sovražnika spremeni, tako se je zgodilo z liberalizmom; poprej je pomenil „svobodoljubnost, prostomiselnost;" --zdaj si je ime prideržal, v bistvu pa se je v nasprotno zvergel. Storil je tako, kakor njegov brat dvojčič „sta-rokatolicizem'-, kteri se še zmiraj s častitljivim imenom „katoličanstva" hoče ogrinjati, akoravno vesoljni svet ve, da je odpadnik. Liberalizem ima svoje priveržence veči del iz bogatih in iz tako imenovanih olikanih. S tim pa ne rečemo, da so vsi taki pod njegovo zastavo. Ta liberalizem se misli dosti sitega in dosti učenega, zato mu ni kaj za keršanstvo; katoliško Cerkev posebno sovraži in dihti po tem, da bi dosegel svoje sanjarije po vstavah, po raznih družbah nove ere. itd. »Kapital", pa „inteligenc" — to ste mogočni besedi, ki jih valja liberalizem noč in dan po svojih širokih ustih. Imenuje se tudi »prijatelj ljudstva", v resnici pa mu mora ljudstvo le sužnje dela opravljati. Koliko za ljudstvo mara, nehote kaže zabavljaje, da v katoliških zborih, pri procesijah itd. so le vsakdanji ljudje, le kuharice. Obilen del ljudstva dela liberalcu v potu svojega obraza in mu množi njegovo premoženje, kakor n. pr. v toliko tovarnah ali fabrikah, ali pa mora pri volitvah po liberalnem ukazu voliti, če ne, gre naklonjenost, delo, zaslužek, služba, čast itd. po vodi, in liberalizem se pokaže, da je samosilnik, ne pa pro-stomislec. Liberalizem ljudstvu mogočno obeta zlate gradove in pečene jerebice, kadar ljudstva potrebuje; toda ostane le veči del pri samih obljubah. Tudi v tem pomenu je veliko ljudstva liberalizmu v klešah. Častitljivi nauki sv. vere v ljudstvu ohranijo živo prepričanje, da človek je Božja podoba, tudi naj revniši je pred Bogom enak z naj bogatejšimi, v resnici prost; liberalizem pa iše ljudstvo zapeljati, ga z besedo in pisanjem od njegove Cerkve odločiti, da bi si ga ložej mogel sam sebi sužnjega storiti. Liberalizem čisto gotovo hoče, da naj se vse ljudstvo po njegovi volji suče in ravna. Če tega ne doseže, se kratko in malo ne obnaša ,,liberalno", „prostomiselno", freisinnig", — ampak kriči, kolne in razsaja, kakor ne davno nekaj ljubljanske inteligencije" v steklenjači, kterih govori so še živo v spominu. Vsakemu je tudi znano, kako strahovito se Tagblatt vjeda, ker z vsimi lažmi zoper papeževo Cerkev, duhovstvo, vender ne more naroda spraviti v svoje mreže in verige. Liberalizem katoličanom kljubuje, kakor naj bolj grenko more; odpadnikom pošilja oserčevanja in pohvalo za njih odpad; odpravlja prošnje do vlade za civilni zakon; vzderžuje in podpira Cerkvi in veri sovražne časnike ; hujska vlado in narod zoper katoliško duhovstvo; meče iz šol križe in svete podobe; izročuje judom katoliške šole itd. Brali smo že enekrati take dogodke s Češkega, in ravno zdaj piše da v Budčjovicah v enem oddelku drugega razreda mestne dekliške šole uei judinja keršanske deklice. Same keršanske deklice hodijo v to mestno šolo. Kadi bi vedili, pravi ta list, kako judovka s keršanskimi otroci pred šolo in po šoli moli! Prav posebno veselje ima liberalizem, katoličane k takim rečem siliti, ki jim jih vest, cerkev in vera prepoveduje; dela po Antijohovo, kijestarčiku Simeonu usta razklepal, da bi svinjino jedel, in Makabejce trinožil, ki niso hotli zapustiti postave svojih očetov in neverniki postati. tjepo fi jati je rimskih deklic. V slavni cerkvi sv. Neže, zunaj rimskega mesta, so nedavno božjeropne rok«- ukradle drago krono, ki je obdajala čelo prečastitljive device in mučenice sv. Neže. Da se je na Laškem kaj tacega zgodilo ter hudodelniki svetnikom kradejo, se ne bo Čudil, kdor ve, koliko in kakošnih božjeropov jc storila sardinska vlada sama v Rimu in drugod po Laškem. Zveste nekter • device iz družbe, ki se imenuje družba „Marijnih otrok", niso mogle prenašati, da bi tako častitljiva devica ostala oropana krone, ki jo je z junaškim bojem za devištvo tako slavno zaslužila, in so ji s svojim lastnini prihranjenim denarom kupile krono, ravno tako drago, kakor je bila una, ki so jo laški tatovi odnesli. V torek 1'.'2. vinotoka, kakor florenški dnevnik po- £isuje, pa je bila kaj ginljiva slovesnost pri sv. Neži. >evice same v pričo neštevilnega ljudstva so šle in so kronale novo svojo ljubljeno varhinjo in z darilom zlata vred so ji darovale še vse dražji in lepši dar svoje nedolžnosti. Vse ljudstvo je bilo močno ginjeno s tem prelepim opravilom, ktero kaže, da laški „tramasoni" še ne bodo tako hitro v svoje mreže dobili rimskega katoliškega ljudstva, kakor so ne mara mislili. ,,Nisem mogel gledati te deržinske slovesnosti, v kteri se je razodeval duh katoličanstva v malem, ako smem tako reči, da bi ne bil globoko iz duše se razveselil", pravi naznanivec. „Ravno v tacih opravilih se serce vadi v velikih čednostih, ki so bile o vsih časih slava katoličanska". Offleit po Slovenskem in ito*>i*t lz Amerike. 'Iz pisma mil. škofa Ign. Mraka.) Mar-quette 27. septembra. Sedaj imamo tukaj dve katoliški cerkvi. Razun stolne cerkve je še druga, ki so jo Francozi iz Kanade kupili od Metodistov, kteri so si novo cerkev jeli zidati. Štiri šole imamo tukaj. Ena se imenuje visoka šola, ker se v nji tudi latinsko uči. Učenica tega jezika je neko dekle, in njen oče uči druge tvarine. Dekliško šolo imajo sestre sv. Jožefa, ktere deklice jemljejo v izrejo. Zdaj se še dosti dobro tukaj godi. To poletje sem bil večidel na potu, misijone obiskovaje ; dve novi cerkvi sem blagoslovil, druge tri so v deli. Jest sem zdaj sam duhoven v Marquette-u, zato v nedeljo po dvakrat mašujera, ob 8 in o l J, pa tudi dvakrat pridigam, in večernice imam. To zimo bom berž ko ne šel v Cincinati, ter bom na novo indijansko slovnico dal natisniti, če bo mogoče. Mesto se tukaj zmiraj bolj in bolj razširja notri v jezero, ker ga s skalovjem zasipajo. Precej enako je Terstu, samo daje ladijostaja veči, in nad mestom ni taka stermina. Med drugim imajo tukaj tudi poslopje za dersanje na ledu; vode iz jezera van j spuste, ra le zvečer se dersajo, ker po dnevi je vsak pri svojem delu. Ni davno, kar so v zatočnem kraju škotije, blizo tam, kjer so kufreni rudniki, našli močno žilo s pravim srebrom. Na gimnaziji V Kranju je bilo pred nekterimi leti število učencev precej obilo, pozneje je pojenjevalo, sedaj se zopet polagoma množi. Šolsko leto 1871, ko je bila gimnazija spremenjena v slovensko, je bilo začetkom leta H2, konec leta oO učencev v 4 razredih. Šolsko leto 1872 (drugo leto slovenskega poduka) jih je bilo v začetku 7(5 (tedaj 14 več), konec leta Letošnje šolsko leto pa je sprejetih do sedaj učencev (toraj 7 več od vlani). Kranjska gimnazija sedaj saj kar je nam znano — je edina tod okrog, ki ima zadnja leta ne vedno manj, ampak po malem vsaj — vedno več učencev. — Kako je letos s sv. mašo na posameznih gininazijih, še nimamo sporočila: želeti je, da bi višji skerbeli tudi za dušno ter serčno oliko mladine, brez ktere je vsa druga olika brez prave cene. Vlani sta „Dan." in „(iosp." naznanila, da je bila večina učitelj-stva v Kranji za vsakdanjo šolsko mašo in da deželni šolski svet jo je določil za samo po dvakrat na teden ; pozneje sc jc nam večkrat od dotičnih nekih gg. šolskega vrada očitalo, da ni tako; je morala tedaj že večina v Kranju po tem takem za to biti, kar se jc potlej v dež. šolsk. svetu določilo ali dopustilo? Toliko v pojasnjenje. Vsi pravi prijatli mladine pa moraj-« na to gnati, da se vsim mladostnim napravam v teoriji kakor v praksi poverne konfesijonelni značaj. To se bode veliko ložej doseglo, kadar posamezne dežele zadobe po veči avtonomiji (samo-vpravi) potrebni vpliv do svojih šolskih in druzih deželnih naprav, ktere se zarad posebnih lastnij p- sameznih dežel po kakem splošnem kopitu ne morejo ravnati, da bi jim bilo res koristno. Naša dežela saj, kolikor okolišine poznamo, bi imela četertino več mladine po gimnazijah, ako bi sc bile tako vravna-vale, kakor želijo Cerkev in domoljubi, ki d bro poznajo deželo in n jene potrebe. To se je kazalo že o Nečasckovem času, akoravno še marsikaj ni bilo tako, kakor jc želeti. * Kako močno je takrat mladina takorekoč sula v ljublj. gimnazijo! Starši morajo prepričani biti, da po šolah v vsakem oziru njih otroci dobijo očete, kteri odrejo katoliških staršev nadomestujejo iu nauaij ujejo. Iz IJillojane. Liberalci so se večkrat pohvalili, da njih prizadevanje vender le ni zastonj. En dokaz smo dobili te dni v pismu z Dolcnskega; pravi namreč prijatelj med drugim : ,,Vse gre zdaj rakovo pot, samo hudobija, tatvina in nejevera z liberalizmom strašno hitro tudi po hribih napreduje!" — No liberalci, ste zadovoljni s tim napredkom? .... Le učite ljudi ajdov-stvo, oni Vas bodo za plačilo • kradli, pa še kaj hujšega. Dalje prav«: Letina je bo.j slaba, kakor dobra. Vino ima nenavadno visoko cen« . pa ie malo ga je, — še manj poštenega dobiti; veči delj je keršeno. . . . Nova ,-lajtM' wissrnst'hari" kmali ne bo znala druzega razun Bizmarka hvalisati in jezuite „šiuipfati". Une dni je bi'a menda ljubljanska nemška wissenschaft celo i a kazališrii oder prieefrala nekega jezuita. Dober ,,app°tit" jezuitoješčemu slaju! I/ Goriškega ltf. oktobra. Ko sem zvedel, da je vodstvo esred jega semenišča v Gorici popraviti dalo v lepem zlogu zidano doma«*o očitno kapelo, gnalo me je to delo nekoliko ogledati. Priložnost sem imel te dni željo si spoiniti. Kar sem videl, hočem tu na kratko opisati, da častiti bralci zvedo, kje v Gorici naj iščejo najlepše opaženo, oziroma tudi najprijetnejše okinčano cerkev. 1>< |o je bilo izročeno slikarju Bonis-u, ki je pa delati moral po navodil ravnateljstva semeniškega, in da je vse tako doveršil. gro perva čast in hvala strogi doslednosti o.I strani vodstva, druga j^a in ta zarad ubogljivosti — slikarju. Kdor je poznal prej sicer lepo, vendar pa malo zapuščen . kapelo, mora ostermeti sto-pivši zdaj v njo. Od najmanjšega kotiča na stropnih ozaljšavah do nebistvene deske }»ri klopeh, od marmornatega altarja do od zunaj deloma pozlačenih vrat -vse je kakor novo! Kar j>a cerkev toliko zaljša, je častitljiva edinost v delu in posnemanja vredna priprostost v izpeljavi. Tu ne najdeš nobene okus in oči žaljive barve, nič pretiranega in nič nepotrebnega v lepotičji, pa tudi ne pogrešaš najmanjši stvarice, ako tudi s sumljivim ter z ol-roženim očesom vse kotiče preišče š. Glavna barva vsej kapeli je bela. Med stebri in stebriči fivkasto ru-dečkaste barve, ki nosi jo morda več kot pred f/> 1. pozlačene m zdaj osnažene svitie obglavnike, so >!ene nekako vrezane, in znižani temno p barvan prostor stori, da se ostala belina tim čistejši odlikuje. Obloki in drugo iz-buknjeno zidovje ima barvo stebrov. Kar je slikarstve-nega dela, je vse osnaženo in popravljeno, ravno tako tudi gerbi in druga lepoti ja. Posebno dobra misel je bila, pravljati, nikar naj ne zamudijo prej ga ogledati. Iz Omšenika. — 21. nedeljo po Binkostih, 13. okt. L 1., so preč. g. dekan Moravski J. Toraan, spremljani od 8. čč. gg. duhovnov, slovesno nam blagoslovili novi altar, ki ga je kaj lepo izdelal Matija Ozbič, podobar iz Kamnika. Novi naš veliki altar je po svojem licu iz marmorciment a, in razni marmorji, posebno rudečkasti domači, sivkasti in večbarvini, v 2 stebrih altarskih, so tako dobro narejeni in tako svitlo vglajeni, da se po zunanje od pravega karana ne ločijo. Dela te verste imajo gotovo še lepo prihodnost, za cerkve so kaj pripravne. Novi veliki altar, stavljen v romansko bizantinskem zlogu, cerkvi primerno, kaj prijazno dela našo farno cerkev, in prav pomenljivo vabi častivce Marije, naj bi se s posebnim zaupanjem izročevali mogočni var-hinji in predobri Materi svoji, Mariji. Lepo belomarmornati tabernakelj zaljšajo vratica v ognji posrebernjene, in s podobo keliha, ki ga ovija vinska terta in klasje pšenično, kaj živo spominjajo na resnično pričujočnost Jezusovo, ki si je tukaj novi sedež izvolil, da osrečuje nespremenljiva njegova ljubezen pre-bivalece te okolice, — Tron Marije v nebo vzete obdajate častitljive podobi sv. Joahiraa in sv. Ane. Tako predstavlja poglavitna versta novoga altarja staro resnico : Družina tista je srečna iii vživa veselje pravo, ktera si z bogaboječira in pravičnim življenjem privabi Jezusa med se, in si pridobi s pravo pobožnostjo zveličavno ljubezen Marij no! — Na stebrih, 2 raznih barv, 2 bela z lepimi žilami, stojite lepo podobi sv. Petra in sv. Pavla. Času primerno, v kterem je bil altar stavljen, naj ta versta obiskovalcem katoliškim tolažljivo v spomin kliče Gospodovo obljubo: Na skalo sem zidal svojo Cerkev, in peklenske vrata je ne bodo zmagale! Sv. Pavla meč naj opominja: raji življenje dati, kot sv. vero popustiti, ker ključi nebeškega kraljestva so le sv. Petru in po njem apostoljskim naslednikom od Jezusa izročeni. Zunaj sv. Cerkve Jezusove ni izveličanja! Verh altarja se v zlatu bliši sv. Križ, pod njim se lesketi sladko ime „Marije"; na straneh ste podobi sv. Janeza apost. in sv. Barbare, ki ima zlato krono na glavi. Presrečno plačilo svetemu, posebno čistemu življenju, ki se po izgledu sv. Janeza in sv. Barbare v M arij nem varstvu popolnoma Jezusu daruje, obeta naj viši versta novega altarja. Kelih v roki sv. Janeza in sv. Barbare evangeljsko uči, da keliha grenkosti s poterpljenjem pijmo, ki ga nam svet naliva, ako hočemo kelih sladkosti z Jezusom piti. Kelih izveličanja boni sprejel, in klical bom ime Gospodovo! V tem smislu je postavljen in blagoslovljen naš novi veliki altar. Z vsim, kar hrani in kar ga obdaja, naj leta in leta v ta namen stoji, da se lepšajo tudi duhovni altar ji vernih tukaj snih prebivalcev, katere so preč. g. dekan v tehtnem in priserčnein govoru očitno pohvalili zarad njih gorečnosti za olepševanje cerkve Božje, ter so jim skazali, kako spodobno in dobro je svetiša Božje lepšati, lepšati vedno bolj pa tudi Jezusu naj ljubši altarje, serca vsih pobožnih obiskovalcev cerkve Matere Božje vnebovzetja v Cemšeniku. Naznanilo teh verstie v „Zgodnji Danici" pa naj bo doklad drugemu boljšemu pričevanju, koliko se zgodi v sedanjih časih, za sv. Cerkev tako viharnih, v čast Božjo in za olepšanje cerkva! Ogenj naj močnejši plameni, kadar a veter pogasiti proti: bolj ko je zatirana sv. nevesta ezusova, lepši cvet in obilneji sad rodi. — „In pace amaritudo mea amarissima". — Prišerčna hvala pa bodi tu izročena dobrotnikom naše farne cerkve, posebno čast. g. rojaku M. Lazar ju, ki je bil kvas postavil za novi veliki altar v svoji domači farni cerkvi z lepim darom 100 gl. — Pobožni spomin vsih prijatlov naših pa naj podpira naše prošnje: „Orantibus in loco isto, dimitte „peccata populi Tui, Deus, et ostende eis viam bonam, „per quam arabulent, et dagloriam in loco isto!" Kdor koli bo molil na tem kraji, odpusti grehe svojimu ljudstvu, o Bog! kaži jim pot piavo, po kateri naj hodijo in čast ohrani temu prostoru! Korist učiteljskega potovanja po Nemškem. Neki učitelj in ob enem voditelj dekliške mestne šole na slov. Stajarskem je letos ob srenjskih stroških poslan bil na „Lehrertag" v Hamburg in na ogled po nemških šolah. Sad njegovega pedagogičnega potovanja je ta le: Pred vsem naj otroci, vsaj v spodnjih razredih, ne molijo več pred in po šoli „Očenaša", češ, da ga otroci ne umejo! Namesto Gospodove molitve naj se vpeljejo druge, od učitelja skovane kratke molitvice, ako mogoče — v verzih. Moli naj le eno naprej, drugi na] molče premišljujejo.*) Tako je na Nemškem. — Da učenke učitelja ne čislajo samo kot takega nego kot — prijatelja, mu naj vsaka pred in po šoli roko poda. Tako je na Nemškem. —Otroci naj ne pozdravljajo učitelja s: „Hva-ljen bodi J. K.", **) ampak z: „Guten Morgen" — „guten Tag, Herr Lehrer." Tako je na Nemškem. — „Gospodar" v Mariboru pa nasvetuje, da naj otroci take učitelje vselej, ko v šolo stopijo, pozdravijo takole: „Gute Nacht, Herr Lehrer!" Iz Ljubljane. Volkovi in lažnjivi preroki blezo niso še tako počenjali, kakor današnje dni. Bukvarji po vsih mestih so kar obsipani z vsakterimi najbolj lažnji-vimi bukvami zoper katoliško Cerkev, posebno zoper jezuite iu samostane, kakorsne bukve jim z Nemškega vsilujejo, da bi jih trosili med narod in ga zapeljevali. Te bukve prihajajo iz luteranskih nemških mest, zmiraj nove iu nove, brez konca in kraja. Lažnjivesopa tako, da gerši ne morejo biti, ko bi jih tudi satan narekoval ali pisal. Da se častiti bralci vedo bolj varovati, naj nekoliko povem. . . . Neka nova knjižura ima 183 stavkov ali načel, ki je eno gerje ali brezumniše od drugega, in pravi, da to so načela ali podstavni nauki jezuitovski, nateza tudi sleparski pisatelj imeua in razne spise jezuitov, iz kterih, češ, da jih je povzel. Koliko nesramen goljuf, kazivec, prevračevavec je pisavec, kaže precej pervi stavek, jezuitom pripisovan, namreč: „Da se obrekovanja hitro odvernejo, se sme obreko-vavec umoriti, vender se mora to skrivaj zgoditi, da se očitno zgledovanje odverne". Ali pa: „B g prepoveduje tatvino le, če je na hudo obernjena; ne pa če ima dober namen za podlago." — Ali pa: „Boga ljubiti ni potreba; dosti je, ako ga kdo le v zadnji smertni uri ljubi". Ako bi kdo pravil, da brez verni liberaluhi kaj tacega uče, kaki Garibaldi itd., bi bilo že verjeti, ne pa od tacih, ki je vsemu svetu znano, da so v nravi naj izverstniši, v teologiji naj bolj učeni, od začetka naj bol j i katoličani. Druge take brošure imajo na čelu tigure, ktere kažejj, da jezuiti ljudi dajo moriti, na germadah žgati in peči, pobijati, vezati, s klešami šipati itd. Ni dvomiti, da se cele družbe pečajo s kovanjem tacih popolnoma peklenskih laži, obrekovanj invsakterih početij; njih namen je, da bi najprej spodnesli glavne podpore katoliške Cerkve, potem pa Kristusovo Cerkev samo. — Med drugim izdajajo tudi življenje sv. Ignacija, pa vse prevernjeno, vse skaženo, vse na hudo obračano, zlagano, in s podobo, na kteri skriva jezuit bodalo pod suknjo in pri nogah ima mertvega človeka, kakor da bi ga bil on zaklal. O nesramno-obrekljivih romanih zoper katoliške redo-ve celo ni govoriti, ker presegajo vsako zvijačo in hudobijo. *) P« pravite, da aufklarunga sovraži „aiceto!" **) 8iiši se, da neki »1 o ve ii s k i ^olikanci4' (??) se tema st&rema in častitljivemu kersanskemn pozdrava z nekim strahovitim bogo-kletiem prav po judovsko spakujejo. Naj gledajo, kam jih pripelje skrunj»»nje Imena, ,,pred kterim «e morajo vse kolena priklanjati v nebesih, ua zemlji in pod ■emljd", — in ki „noheno drugi ime ni d*no ljudem, v kterem bi mogli zveličani biti' . (Kil. 2, 10. in Dj. ap 4, 11.) Vr. Zg Dan. Jezuiti, kakor je znano, so posebno pripomogli, da se luteranstvo ob Lutrovem času in pozneje po vsem Avstrijskem in še dalje ni razširilo; tega nemški liberalci in umazani pisači nikakor ne morejo pozabiti, zato so Jezuite zmiraj naj huje čertili in ni čudo, da tudi zdaj toliko peklensko jezo razlivajo v bukvah, časnikih in povsod zoper nje. Z njimi vred mnogi judje tudi zdaj Kristusa križavajo, kakor so ga križali svoje dni. Vi pa katoličani, čujte, ker satan, vaš zoper-n i k, hodi kakor rjoveč lev in gleda, kako bi vas požerl! — Lažnjivi preroki vstajajo, in zapeljali bodo tudi izvoljene, kolikor je mogoče. Bukvarji in razširjavci tacih spak naj bi p-unnili besed: „Gorje človeku zavoljo pohujšanja!" Naj ne morijo ljudi s prodajo tacega strupa; naj si pri-poved6 take reči v deželo jim pošiljati. Mi katoličani bomo pomnili, ter le takim bukvarjem zaslužek dajali, kteri naši katoliški reči saj škode ne delajo. Spod Ueke. Govore, da se tudi pri nas po Istri trosi novo-taljanska vera — nevera, in že so neki škrateljni plesali: hopsasa! ali njih ples se je zbegal in 9. t. m. so jim ga debele solze otožnosti zalivale; pravoverni kristjani pa so točili solze ginljivega veselja, liečeni dan namreč je bila k Materi Božji pod Boljunom napovedana procesija, naj bi se vsemogočni Bog usmilil svoje sv. Cerkve in njega glavarja, sv. Očeta papeža Pija IX. Prišle so bilo v procesiji v velikem številu fare: Boljunska, Vranjska, Paška, Berdska, Sušnjevska, Dolenjo-vaška in del Novaške. namreč kapelanija Borutska. M. č. župnik Dolenjovaški g. Fr. Blažič so pri tej slovesnosti o stalnosti sv. Matere cerkve in o neprijateljih njenih, ki jo misli jo zrušiti, pridigali in skazali so, kako vse dobro prihaja iz nebes, a vse zlo od pekla; Bog pa je močneji od sveta in pekla in bode pomagal svoji sveti Cerkvi. Sveto mašo so peli m. č. g. Mate Muzi na. fajmošter v p.koju. Prav ginljivo je bilo vse opravilo in vse ljudstvo ginjeno. Njih pobožno obnašanje je to pričalo in pa njih solze. Tudi darov za sv. Očeta je bilo veliko. To je bila v znani namen perva procesija v Istri. Bog jih daj še več! Kakor se sliši, jih tudi res bole, zakaj, vsi vemo, da združena molitva bode uslišana. Iz Ljubljane. Prejeli smo pismo iz Marija-Z ve zde v Bosni, v kterem g. predstojnik ondotnili čast. redovnikov trapistov naznanja, da so prejeli zvon, ki so ga verni Slovenci in Slovenke oudotni samostanski cerkvi darovali. Zvon tehta dva centa in pol; ima slovenske in latinske napise, in podobe Matere Božje in svetih slovanskih apostelj nov Cirila in Metoda. Gosp. predstojnik piše, da je kaj lepo in izverstno delo : milo in pretresajoče bode zvon pel v serca vernikov in nevernikov, ter klical in vabil redovnike iu verne duše k službi Božji in molitvi. O da bi Mati brez madeža spočeta, ktere podoba zvon lepša, sprosila neverni kom spoznanje prave vere! O da bi slovanska apostola, Ciril in Metod, ktera sta pred tisoč leti ondod in drugod oznanovala sveti evangelij, sprosila pri Bogu, da bi prižgal luč svete vere onim. ki sedijo v temi, in da bi Gospod pošiljal v ta vinograd gorečih misijonarjev, kteri bi poturčene Slovane, učili in pripeljali k edinozveličavni Cerkvi, k čedi Kristusovi! — Gosp. predstojnik o. Frančišk sporočuje preserčno zahvalo in veselje vsim onim, ki so k temu dobremu delu kaj pripomogli; molilo se bode za dobrotnike, znane in neznane, dokler bode samostan stal. Zvon je vlit pri gosp. Hilzer-ju v dunajskem Novem mestu, ki ceneje dela. Iz Ljubljane. Dve ljubljanski hčeri pred Pijem IX. Papežev blagoslov Kranjcem. —Ker se je bila gospa Roz. Homan s svojo sestro odmenila v Rim, je blagoserčno skazala ob enem to dobroto, ter je seboj vzela sporočilo o častitljivih pobožnostih in procesijah za sv. Očeta po Kranjskem in pa darove, ki so bili vredniku Zgodnje Danice izročeni ob ti3tem času in o druzih prilikah, namreč 3871 frankov, nekaj v zlatu, nekaj v papirji. Sv. Oče namreč od tistega časa, kar so jim laški samosilniki z deželami vred tudi prihodke vzeli, ohranijo sebe in svoje in oskerbujejo cerkve, mi-sijone itd. iz zgolj milošenj dobrih vernikov po svetu. Zlasti iz daljne Amerike, kakor se sliši, jim pošiljajo velike pomočke. Kdor to pomisli, bode gotovo vesel, da tudi naša, če prav majhna dežela, je med tistimi, ktere sv. Očetu ob času Njih oropanja pomoč dele. V oziru na pobožnosti za sv. Očeta smo naznanili ob kratkem, kako se je vsa dežela v velikanskih in ča-stiljivih procesijah po Marijnih svetiših vdeležila, in da gotovo čez polovica, morebiti okoli dveh tretjin vsega prebivalstva je bila nekako od 2. julija do 15. avgusta na svetiših nebeške Kraljice, ter je molila za rešenje sv. Očeta, za povernjenje miru in sprave po svetu in v naši domovini. Devetnajstega oktobra ste bile naši romarici z več drugimi popotniki v Vatikanu, kamor ju je bil spremil vodnik avstrijanskega hospica „deH' Anima" monsign. Gassncr. Gassner ju je predstavil sv. Očetu, kteremu ste o tej priliki darove izročile. Kakor drugi popotniki, tako tudi gospa H. ne more prehvaliti Ijubeznjivosti in častit ljivosti Kristusovega namestnika, jubilejnega papeža. Svoj nagovor o tej priliki do pričujočih so sv. Oče sklenili z besedami: „Ostanite zvesti v veri, zavarujte se pred snotranjimi in zunanjimi sovražniki, in pridobivajte tudi druge z besedo in z zgledom!" Potem so blagoslovili pričujoče, vse njim priporočene itd. Pri naglem odhodu gospč v Rim ni bilo več časa za pisanje dostojnega pisma vdanosti do sv. Očeta; toraj smo v naglici zgorej omenjeno sporočilo pisali kanoniku in vikšemu v ilirskem vstavu pri sv. Jeronimu, monsgr. dr. Ivanu Cernčiču, kteri je to dobroto storil, da je sporočilo v italijanski jezik pretolmačil in pisanje oddal v Vatikan. Na to sporočilo je prečastiti gospod kanonik prejel naslednje naznanilo, ki nam ga je poslal in je došlo 28. iz Rima: ,,La Sat i ta il Nostro Signore ha im-partito una speciale Benedizione a tutte rjuclle per s on c, che h anno fatto partedel Pellegrinaggio deli a C a r n i o 1 a, non che a t uti ouegli, che hanno contribuito al dan aro d i S. P i e t r o. Dal Vaticano questo d i 23. ottobre 1872. Per M o n s i g r. M a e s t r o d i C a m e r a. Fr. Pirri, segr!" To je: Njih Svetost Naš Gospod so podelili poseben Blagoslov vsim tistim, ki so se v dele žil i Božje poti na Kranjskem, kakor tudi vsim tistim, ki so d a j a 1 i denar sv. Petra. Iz Vatikana, ravno tisti dan — 23. oktobra 1872. Za Mil. g<>sp. Višega kamernika Fr. Pirri, tajnik. Bog živi našega sv. Očeta Pija IX za njih veliko-serčno ljubezen do nas Kranjcev, in daj Jim skoraj častitljivo zmago doživeti! Bog ponižaj in spreoberni Njihove sovražnike! Nemški Naluilioihiiiosar. Na Pru>ko-nemškem so 5. mal. serp. naredili postavo, vsled ktere je jezuitom brez razsodbe in zagovarjanja prepovedana vsaka delavnost njih reda, zapovedano pa je nedomčiin jezuitom, da v nekte- rih mescih naj se poberejo iz nemške deržave. Jezuiti, ki so rojeni Nemci, naj pa povedč, na kterem kraji mislijo stanovati. Ce bo policiji všeč, smejo ondi ostati; če ne, si morajo pa druzega kraja iskati. — Tako živinsko preganjajo nedolžne in neškodljive ljudi tisti, ki imajo vsak dan polne uste svobode, olike, intelingencije! Jezuiti so redovniki, veči del katoliški duhovni, in kakor taki ne morejo svoje obljube prelomiti in odpadniki postati, sploh, svojega duhovskega značaja sleči; pravico imajo in dolžnost jih veže svojo duhovsko službo opravljati. Pa so vender vsi jezuiti, tudi rojeni Nemci, ki smejo v svoji domačiji ostati, naslednji vradniški dopis prejeli; „Vsako duhovsko in pastirsko opravilo je jezuitovskemu redu pr ep o v edano, prepovedano je (brez izjemka namreč) pridigovati, spo-vedovati, odvezo podeliti, maševati, zakramente deliti, enako tudi družbe in duhovske v a j e vodit i." Zložnik tega dopisa je pač učen v katoliškem katekizmu : prepoveduje spo vedo vati, in potem še posebej prepoveduje odvezo dajati, in spet posebej prepoveduje deliti zakramente; kakor da bi spoved in odveza ne bile skupaj, in kakor da bi oboji ne bile zakrament sv. pokore! Taki ljudje sodijo, pretresajo, zatirajo našo vero! .. . Pa celo maševati je jezuitom prepovedano! Ce je tedaj od jezuita brana svetil maša v pruski Nemčiji deržavi nevarna (zakaj bi bila neki prepovedana, če ni deržavi nevarna ?), zakaj ne potlej vsaka maša ? Mogla bi se toraj maša sploh prepovedati! Prepoved maševati in vsa ta naredba je naznansko sovraštvo, ki vernike nekdanjih pervih časov keršanstva spominja ! Zato sc ni čuditi, da je eden prednikov jezuitov-skili izročil naslednjo o poreko pruski vladi: Ce smo dosihmaf terdo ravnanje z nami molčč prenašali, zdaj ko se nam uterguje naj svetejše, kar nam sveta vera daje, je naša dolžnost govoriti in zavarovanje svojih pravic oddajati. Mi zavarovamo svoje pravice ko udje katoliške cerkve, ker mi katoličani imamo vsled deržavine postave pravico, prosto sc ravnati po svoji veri. Mi zavarovalno svoje pravice ko duhovni, ker le duhovska gosposka nam more duhovske opravila dovoliti, aii pa prepovedati. Mi zavarovamo svoje pravice ko deržavijani, ker nikdar se ne sme noben deržavljan kaznovati, še manj pa tako silno terdo kaznovati, če sc mu njegova pregreha ne dokaže. Memo tega pred Bogom in ]»red vsim svetom izrečemo in voji deržavljauski časti globoko užaljeni, svojemu poklicu s silo odtergani , svojih telesnih pomočkov oropani, izročamo svojo prihodnjost s popolnim zaupa. njem v roke Njemu, kterega zaterta nedolžnost nikoli ni zastonj pomoči prosila." Tako govore jezuiti. - Naj gleda Bizmark, kako bode izhajal pred pravičnim Bogom , — pa tudi pred svetom, kteri vsega občutka pravice in Čednosti menda vender še ni zavergel. Z Korenskega. (Konec.) Zdaj se je veršil sv. obred (poveličevan skoz in skoz od sprelepega petja omenjenih gg. pevcev) po navadnih cerkvenih pravilih, namreč: Veni creator, blagoslov, sv. maša. Vse glavne dele sv. opravila je sprem-ljeval strel in vbrano priterkavanje pri mestni farni cerkvi. Po evangeliju so stopili loško mestni župnik v. č. g. Primož Remic na lečo, ter so v nepredolgem, pa zelo zanimivnem govoru pazljivim poslušavcem med drugim nekoliko povedali iz zgodovine Škofje loke in iz življenja prepoštovanega g. zlatomašnika. O pervem naj posnamem, da so 1. 1750 po velikih hudih nesrečah in stiskah loški mestni očetje v občinski seji sklenili postil viti mesto p >d posebno varstvo „Marijc Pomočnice", ter so obljubili zanaprej vsako leto drugo nedeljo meseca oktobra slovesno praznovati svoji izvoljeni varhinji v čast tako, da naj bo to nedeljo velika farna služba Božja v kapucinski cerkvi, in sicer najpred pridiga, potem pa ob enem dve sv. maši, ena pri velikem altarju, ena pa f)ri altarju ,,Marije Pomočnice" v zgornji stranski kape-ici. In to obljubo spolnujejo Ločani zvesto vsako leto do sedanjih dni. — Iz življenja v. č. g. jubilanta pak so n. pr. povedali, da ta gospod, katerega vidijo zdaj poslušavci k< t sivega starčeka v samostanski halji, bili so nekdaj čverst svetni duhovnik, ter so pod kerstnim imenom g. Frančiška kaplanarili na težavnih farah v Polhovem gradcu, Logatcu, v Dobil in v Šmariji, zatim služili mnogo let kot fajmošter na gorski Prežganjski fari, kjer so med drugim mnogo delali za olepšanje on-dotne cerkve, napravili glasno-veršeče orgije itd. Od tam so se preselili zarad bolehnosti kot lokalist v Zapoge; potem pa. ko so ondi lastne stariše po oOletnem zakonu poročili vdrugič, razodeli so jim tud« sv.»j sklep, da se hočejo odpovedati čisto in popolnoma svetu, ter stopiti v kapucinski red. Temu namenu ostali so tudi zvesti. L. 184S mesca julija sprejeti na ime slavnega škofa sv. Ambroža v samostan so bili odločeni duhovni voditelj bratom klerikom — novincem, katero službo so opravljali v Lipnici skoz 12 let; — zdaj pa so zopet 12 let že gvardijan škofjeloški, občečislan od vis eili in nizkih ter od vsacega, kdor jih pozna**). Po govoru doveršilo se je duhovno opravilo s tem, da so častitljivi srebro bradi gospod zlatomašnik o sklepu sv. maše z leče podelili svatom in zbranim množicam sv. blagoslov. Po tej sprelepi in za Loko gotovo nepozabljivi slovesnosti so prepoštovani gospod zlatomašnik s svojimi samostanskimi gg. sobrati vred zbrane goste prav priljudno pogostili. Odlična družba, serčni prijateljski razgovori, pomenljive napitnice, vmes večkrat strel in har- **) Ukljub pogostne bolehnosti in menda brez kacih prihodkov, razun milodarov, so vender prepoštovani g. O. Ambrož že neverjetno veliko storili in dover»ili na svojem sedanjem mestu. Samostan so skor ve« in zelo popravili; cerkev pa tnko nzaliaali, da jo je res veselje pogledati. Preslikati so dali menda do m ilega vse altarje, in to prav vkusno. 1'resvetiše ter sprednjo steno nad presvetisem so dali zmalati na presni zid. Napravili so kaj lep nov križev pot, ki ga kapucinska cerkev poprej ni imela itd. Posebno pa so po-skerbeli za lepoto Božje službe h tim, da so kupili stare orgije stare Loke, jih dali predelati, ter na kor samostanske cerkve jih postaviti. Poprej namreč cerkev tudi orgelj ni imela, kar se je zlasti o slovesnostih prav zelo pogrešalo. Vse to, pa §e marsikaj druzega dover-šili so v teh malo letih Imel bi še dokai povedati, pa bojim se, da bi žalil s tem ponižnega g. gvardijana, kateri se smejo imenovati čast svojega reda, pa tudi pravi duhovni g. Oče loško - kranjski okolici. Pisavec. moniški glasovi verlih pevcev je nazočim prijetno duha razveseljevalo. Res, redke so take zlate ure v človeškem življenji. Popoldan ob 4 so zlatomašnik med azistencijo imeli slovesno - pete litanije, ter so s tem pokazali, da imajo vkljub slabotnih telesnih moči še čverstega duha in naj boljšo voljo delati za čast Božjo. Skončevje ta opis pa mislim, da vsim sorodnikom, prijatlom in znancem prepoštovanega gosp. zlatomašnika iz serca govorim, ako rečem: Naj bi živeli preblagi g. O. Ambrož še mnogo mnogo let, in veselili se visoke starosti v zdravju, zadovoljnosti in miru Gospodovem. Fiat! mi* Avslrijansko. Federalistiško-katoliški časniki govore o bližnjem deržavnem zboru, in mnogi so te misli, da naj se poslanci vanj ne pošiljajo, ker ondi koristi federali-stiške stranke niso zastopane, kjer se Cerkvi in gotovo tudi deržavi zoperni predlogi o civilnem zakonu in o novih volitvah obetajo. Greuter je rekel v delegacijnih obravnavah: Kaj pomagajo napravljene puše, ako jih v določilnih bitvah eeli batalijoni preč pomečejo . . . Mir med avstrijanskimi narodi se mora vstanoviti, škodljive pota vstavovercev se morajo zapustiti, pravici in naravi Avstrije primerna politika mora veljavo dobiti. K temu pa tudi vsak previdni lahko presodi, da sedanji liberalizem, ki povsod le razpor goji in brezver-stvo podpira, deržavi nikakor ne more v blagor tekniti, kakor do sedaj ni teknil. Kako je vendar mogoče n. pr., da bi bila deržava srečna, ako niso vse postave in vravnave take, da zamore vsak podložnik z dobro vestjo svoji veri in svetnim postavam ob enem zadostovati? Vradnik n. pr. mora ko katoličan biti zoper civilni zakon, zoper b r e z v e r s k e šole: ko vradnik pa vtegne celo v take zadrege priti, da bo temu ravno nasproti delal, kar njegova vera in (Vrkev zapoveduje. Kdo bode t<-rditi si upal, da je Taki stan deržavi koristen V Se Bizmark se boji katoličanov in iše jiii s silo potreti, ko j<- vender Nemštvo protestanško ter ima primeroma silo veliko manj katoličanov kakor Avstrija, ki je katoliška deržava. Avstrijo zamore srečn«« storiti le j) o mi rje nje na podlagi vere in pravice. Brez te podlage se tudi mir in sprava doseči ne more. V vojski za avstrijansko domovino in dinastijo se zanašamo le na tiste, kterim je glasilo: „Za vero, cesarja, domovino" resnica. Kdor je brez vere, mu ni nič verjeti, ko bi tudi desetkrat prisegel. Kakošni možje so tlačiv-ei katoliške Cerkve, kažejo tudi zdaj na Dunaju pri Giskru, Avg. Cang-u in druzih denarnih možeh na dan spravljene slepilstva zadrege. - Te dni se je zopet veliko pisalo o guganji minister-stva. Rekli so, da prideta na čelo Filipovič v Cis — in Senvei v Translajtaniji. Do tega ravno še ni prišlo vender tako kaže, da se nekaj kuha in očitno je, da tako viseti ne more; veri in narodom se mora zadostiti, ako ima deržava k doželeni spravi priti. Narodi nočejo civilnega zakona, brez verstva in druzih fantastiških predlogov; to je le želja nekterih nepraktičnih in brez-verskih glav, nekterim so ljubši njih sanjarije, kakor pa pravi blagor deržave in narodov. Po novejših naznanilih so ministri Auersperg, Glaser in Unger za odpust že prosili '?)inna njih mesto bi imeli priti konservativni možje. Predsednik ministerski ima taki mož biti, s kterim bi tudi Cehi zamogli v dogovor se podati. Midhat-paša, turški Beust, veliki vezir, ki je Bulgare tlačil, je padel v nemilost sultanovo v tem trenutku, ko je namerjal veči hujskanje zoper Slovene in kristjane pod turškim jarmom. Ko je bila undaD tu ška derhal tolovajsko napadlo Černo goro, so zdajci turški listi in zunanji turški služni časniki, kakor „Indep. belge", napovedovali, da mogočni Midhad bode v nekterih mescih iz-pihnil černogorsko samostojnost. Tudi Andraševi listi in njegov* kupljenci, kakor „Gazette des Etrangers" na Dunaju, pravi „Čeh", niso mogli skrivati svoje radosti nad tem turškim počenjanjem. Upajmo, da čas ni deleč, ko bodo padli že marsikteri Midhati, ki kristjanom in Slovenom hudo žele. V DfirKhrilli-u na Parskem so 16. okt. katoliški učeniki parske Ptalce imeli očiten shod, k kteremu je prišlo do 150 učiteljev, 30 duhovnov in 50 družinskih očetov. Postavili so podlago za katoliško pedagogiško družbo. V ta namen so vstanovili odbor 6 učiteljev, 3 duhovnov in 3 družinskih očetov. Družba se je naslonila na splošno parsko katoliško družbo in upanje je, da bode še drugim učiteljem pomogla rešiti se iz krempljev tiste stranke , ki se po krivici imenuje „liberalna", ker njen liberalizem je ravno to, kar antikristijanizem. (Vtld.) Iz vsili Strani llalije se slišijo tožbe zarad velikih davkov in zarad silovitnosti, s ktero se zbirajo. — Kako je to mogoče? Sej liberalni časDiki, liberalni diplomati, liberalni liberaluhi blagrujejo „edino Italijo!" Poslanec laški Bonfeldini pravi, da način kakor se davki pobirajo, je „očiten škandal" in sramota za vlado. Minister Sella pa budi k temu škandalu, ker davka« jem, ki izročujejo velike zneske, je obljubil premije, in to je vzrok k nečloveškemu stiskanju. L. 1861 so imeli Lahi 113 milijonov obresti plačati, zdaj jih plačevati imajo 380 milijonov; od 2300 milijonov je deržavni dolg narastel na 8C00 milijonov, zraven so zabarantali železnice in zapravili nezmerno množ deržavnih posestev in cerkvenega premoženja. Tako je bilo že lani; kaj pa še le letos? V novo je šlo na dan nektere milijone popirnatega denarja, to je zopet dolg! Za jinsvelnjasko poroko ali civilni zakon setudiLai-bacherici cedijo sline. Saj nateza iz nekega druzega časnika namazane besede v njegovo korist! To je pravi vladni časnik, to! Italijanski tasniki so vsi polni samih pe.vodenjskih popisovanj in strašnih ncsrtč, ktere so naj ravili siloviti nalivi. Vloga dežela! Tc da tega nc smemo reči, da je to šiba Požja, drngač pride kmali kaki liberalce, in nas bo. — ..Vnita". 27. okt ob. ima kar jeversti tc-le napise pri raznih pove ele njskih naznanilih: Ne ve nesreče.- Povodni i in nesreče: — P« moči vojaške: — 1'ovcch nj v lit veri in Mfcntovi; — Nesreče v Kalabriji ; Pe,vodenj v Raveui; — Mral ovitosti v Pavli: — /uganja reke Paela. . . Italianissimi sami. ki so slavo prepevali veliki /ve zeh italijai .-ki (stelh-ne d' Italia), se> začeli nekako viagovi-liti in ta?i; li, da l i se čh vek lahko Miie jal, ko bi reč ne bila tako ] i ežale vanja \n di.a. ,.1'ei .-»a « rMiza" se je grozila, da je t<> ukleto leto (anno indiavedito). \ pervo je Vezuv metal ogenj iz sebe kakor iz jekla, in pokončal in j o/gal je vse na okrog. In zdaj je elingič v htu, da pe.vodnji l.oče-jo vse zate»piti. Silovita votla pogiezva homce-, proplovlja polja. roje dre vje, prekrižuje ceste, preteiguje očitne opravila, zavila tergovstvo in presekujo e.l e enje n.eel motom in mcste ni. In to >e geili z ravno take» togoto eb jugu kake>r v severu, ob jadranskem morji, kakor ob tirenskih bre govih! Nc me re se tajiti, zares ne, da lila raliz« m je z enakimi koraki na pre d v al. kakor zdaj povednji. Protestantje zoper prostozidarje. Letošnja luteran-ska konferencija v pruski in sosednjih okrajinah je storila marsiktere sklepe, ki gotovo ne dahnejo po Bizmar-kovo, n. pr.: Mz rinskih krafer. Opomba. Ker je letošnja tergatev povsod le malo vina dala, kaplica je pa kaj dobra in cena silno visoka, je mnogo vinogradnikov skušnjava zapeljala, da so vinski mošt z jabelčnjekom, s hruševcem, pa tudi z vodo mešali in na take viže več blaga za prodavo napravili. Ne rečem, da je vse letošnje vino spačeno; terdim pa da je Čistega pridelka težko dobiti, in svarim č. v. gospode mašnike, naj ne jemljejo vina iz krajev ali od barantačev. na ktere se popolnoma ne zanesejo. Tem več bo v prihodnje naašuikom treba paziti, da ne dobijo pokvarjenega vina, ker se iz Vogerskega in Hrovaškega že delj časa v gorenje kraje vozi prenarejeno vino, v kterem še desetega dela pravega vina ni; ampak obstoji iz 8 delov vode, 1 del je pravega vina, ostali del je iz špiritusa in sladkorja; tako blag6 ni za rabo pri sv. maši. pazite toraj, gospodje mašniki! Jos. Hašnik, župnik. iDobrotni fiarori• — Za sv. Očeta. Neka dobrotna roka 1 gl., druga 20 kr. Prosite sv. blagoslova za srečnjo zadnjo uro. S prošnjo srečnega obžalovanje in za odpušanje grehov in za serčno zadnjo uro 2 stari elvajs. Iz Kokerske duhovnija pri darovanji Vel. Šmaren 9 gl, v znamenje ljubezni in spoštovanja do sv. Očeta in za zmago sv. Cerkve, za ktero smo tudi o procesiji v Velesovo na sv. Roka dan posebno prosili, kakor tudi s prošnje* sv. blagoslova za zadnjo uro. G. Kralj 4 gl. s prošnjo sv. blagoslova za mir med avstrijanskim narodi, in da k spoznanju pridejo, kteii Mater sv. Cerkve čertijo. Duhoven iz Trsta s pristav kom: Deus in aeljutoriuni meuni intenelc: De mine ad aeljuvandum me ierstine! 5 gl. iz št. Ruperta 4 fl. Iz Polhovega gradca rNein;enovra" 1 tolar za 2 gl. st. eb n. s prošnjo sv. blagoslova in s pristavkom „Pclji me i a stezo sve.jih povelj, ker je želim ; nagni moje serce k svojim prepričanjem, in nc k lakeimneisti". Psa!n:. ll-v. . — A." I . 11 g« h1. — Nein ovovan. 1 gold. 80 kr. Za thisiji h r Bvhjnji. Ne*ne-n. 20 l r. G. K r a 1 j 3 gl. — Zf ofiilahtii misijon. t t 23 gl. Iz Idrije (25 sptm. 5 gl. — Ge.spoelična A. P. 6 gl. Darov iz Za-liga I.oga 5 gl. •— . . Za misijon neomadež. spočetja za kristjane na Jutreivcni. tf 10 gl. — — Za sveto Det in str o ali kitajske otroke. G. Kralj 3 gl. — Za misijon v Bosni. Prečast. gosp. And. Potočnik 8 gl. Za p(ij<-ielce v Utartm tmju pri Ložu. Prčč. gosp. Andrej Potočnik 7 gold. Z Berda 1 ti. 50. kr. iz Zlatega polja 1 fl. 50 kr. s Homca 3 11. Za ],(.(jf,relce v Zalotv j vi Norem mestu. Z Berda 1 fl. f.O kr. iz Zlatega polja 1 fl. 50 kr. s Homca 3 fl. Popravek. V pepr. listu v pesmi „Sv. Martina", predzad. cdftavtk, 4. \erst:co tabo-le beri: „Upaj, farmau, pa razum':" Odgovorni vrednik: Luka .leran. -- Tiskarji in založniki: .l»/e1 Blaznimi dediči v Ljubljani.