• O OBISKU NAŠIH PREDSTAV*, KOV V SPLITU SMO SE POGOVARJALI S PREDSEDNIKOM OK SZDL VELENJE, JOŽETOM VEBROM:
Naša delegacija v Splitu
Petčlanska občinska delegacija, ki se je udeležila proslave občinskega praznika mesta Split in ki so jo sestavljali predsednik občinske Skupščine Nestl Zgank, predsednik OK SZDL Jože Veber, podpredsednik občinske skupščine Jože Miklavčič, predsednik občinske zveze rezervnih vojaških starešin Milan Štimac in sekretar občinske zveze rezervnih vojaških starešin Martin Sla-tinšek, se je vrnila v Velenje z lepimi vtisi in konkretnimi nalogami.
Ob dnevu mrtvih smo se spomnili junakov, ki so darovali svoja življenja, da lahko danes živimo v svobodni, socialistični in neodvisni domovini. V mislih smo govorili: ne-Smemo pozabiti njih, ki so pred trideset in več leti potegnili črto med življenjem in smrtjo, da jutrišnji dan ne bi bil podoben včerajšnjemu. Njihove grobove je pokrilo cvetje, ob vznožju so gorele svečke. Drobni plamenčki niso samo spomin na to, kar je bilo; plamenčki gorijo kot opomin vsem tistim, ki se še ne zavedajo, da na vsem svetu živi tisto, za kar so naši junaki pretili kri ...
Predsednik SZDL Jože Veber je o obisku med drugim dejal: „V Splitu praznujejo občinski praznik v spomin na dan osvoboditve, to je 26. oktober 1944. Naša delegacija se je mudila v Splitu tri dni. Prvi dan smo prišli v Split s precejšnjo zamudo, zato smo se sestali le z delegacijami drugih pobratenih mest. Naslednji dan je bila svečana seja občinske skupščine, na kateri so prikazali enoletni razvoj občine Split ter predstavili družbeni plan do leta 1980. Na seji so podelili tudi občinska priznanja. Neka-
terim revolucionarjem pa je podelil zvezno praznanje predsednik zveze borcev Jugoslavije Kosta Nadj. V imenu ZRVS Slovenije pa je občinskemu odboru Split podelili zlato plaketo za razvijanje in siljenje bratstva in enotnosti Martin Slatinšek. Po svečani seji smo skupno z ostalimi delegacijami položili venec na spomeniško obeležje in prisostvovali odkritju spomenika političnim zapornikom in internirancem.
Popoldan smo se delegati iz Velenja udeležili sprejema in ogleda vojne ladje — rušilca —
• EDINI VIR ZA FINANCIRANJE INVESTICIJ V OTROŠKO VARSTVO, OSNOVNO ŠOLSTVO IN ZDRAVSTVO JE TRENUTNO SAMOPRISPEVEK OBČANOV:
Skupna poraba znova na rešetu!
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva
Velenje, 5. novembra 1976 — Leto XII. Štewilka 42 (351) - Cena 3 din
Nikakor ne moremo biti zadovoljni z rezultati dogovaijanja o obsegu skupne porabe, zlasti pa z metodologijo pristopa k zmanjševanju razlik obsega porabe med občinami in posameznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, vključujoč dogovor za leto 1976 in osnove dogovora za leto 1977, je bilo poudarjeno na petkovi seji skupščine občine Velenje.
Zapoznelo podpisovanje družbenega

V DNEH OD 22. DO 26. NOVEMBRA:
V procesu dogovarjanja je bila vse preveč prisotna težnja obiti neposredno odločanje o porabi v združenem delu, predvsem za sredstva solidarnosti ter vzajemnih in skupnih nalog. Zaradi časovne stiske (podpis dogovora v republiki je bil trikrat preložen) so ostala številna pomembna vprašanja nerazčiščena.
dogovora je imelo vrsto neprijetnih posledic. Tako npr. v TOZD že zaključene bilance niso upoštevale 23. člena družbenega dogovora (sredstva združena po tem členu bi uporabili za sofinanciranje četrte osnovne šole, vrtca v Velenju, vrtca v Škalah in osnovne šole in vrtca v Topolšici), upravičeno je negodo-
Teden Komunista v občini Velenje
V sredo, 3. novembra se je znova sešel odbor komiteja občinske konference ZK Velenje za organizacijo tedna Komunista v občini Velenje. Na seji so presedali priprave za letošnji teden Komunista, ki poteka pod geslom »Človek, delo, kultura" ki ga bomo obeležili v naši občini z vrsto manifestacij v dneh od 22. do 26. novembra.
22.	novembra bomo v Velenju ustanovili mešani pevski zbor, ustanovljen bo aktiv komunistov - delavcev v kulturi, Beno Zupančič, podpredsednik Skupščine SR Slovenije, pa se bo pogovarjal z vodilnimi in vodstvenimi delavci iz naših delovnih organizacij o kulturi.
23.	novembra bo okrogla miza o vsebinskih zasnovah brošure o osnovah marksističnih pojedo v na svet, posebej o prikazu socialističnih samoupravnih odnosov v Jugoslaviji.
24.	novembra bo ob obisku skupine italijanskih komunistov iz pokrajine Piemonto pogovor na temo ,italijanska pot v socializem". Istega dne se bo predstavilo tudi amatersko gledališče iz Velenja z ,Velikim testamentom".
25.'novembra	bodo sprejeli v Zvezo komunistov nove člane, ob tej priložnosti pa bodo podeljena tudi priznanja lanskoletnim organizatoijem manifestacij za teden Komunista.
26.	novembra bo v dvorani občinske skupščine predavanje, ki ga bo pripravilo hortikulturno društvo, v okviru petkovega kulturnega večera pa bo ogled obogatenega oddelka marksistične in družboslovne literature velenjske knjižnice.
Obširneje bomo o pripravah na letošnji teden Komunista v občini Velenje pisali v prihodnji številki našega tednika.
M.

.	-A-«-

BHHHBBHSBHB
vanje in nezadovoljstvo delavcev v združenem delu zaradi zakasnele objave dogovorjenih ovrednotenj programov SIS idr. Zaradi neusklajenih in nedogovoijenih stališč v regijski zdravstveni skupnosti pa občinska zdravstvena skupnost ni podpisala regijskega družbenega dogovora.
Gibanje sredstev posameznih SIS kaže na odstopanje od dogovorjene ekonomske politike v tem letu. Tako bruto osebni dohodek raste hitreje od planiranega, nad planom pa je tudi stopnja zaposlovanja. Oboje ima za posledico večji indeks priliva sredstev v skupno porabo, hkrati pa večjo obremenitev zdravstva in večji pritisk na vzgojno varstvene ustanove in osnovno šolstvo v občini. Pri občinski izobraževalni skupnosti pa se povečujejo nepokrite obveznosti iz leta 1975.
Zaskrbljujoče in graje vredno je dejstvo, da 23. člen družbenega dogovora, na osnovi katerega bi se formirala sredstva za naložbe v otroško varstvo in osnovno šolstvo, ni izpolnila nobena delovna organizacija. Tako se seveda problematika naložb odraža v ustanovitvi gradnje 4. osnovne šole in pri splošnem zaostajanju izgradnje objektov po programu iz referenduma. Edini vir za investicije v otroško varstvo, osnovno šolstvo in zdravstvo v naši občini je tako trenutno samoprispevek občanov.
Ker je bilo stališče odbora za družbene dejavnosti pri IS Slovenije, da sredstva SIS, ki presegajo dovoljeno porabo, SDK r.e more imo-bilizirati drugače, kakor po nalogu samoupravnih interesnih skupnosti, če se za tak ukrep odločijo njihove skupščine, so na seji skupščine sprejeli priporočilo, da naj bi delavci v organizacijah združenega dela z neposrednim odločanjem dovolili porabo teh sredstev.
B. ZAKOŠEK
• SREDNJEROČNI PLAN VELENJSKE PODRUŽNICE LJUBLJANSKE BANKE
I Na skupni seji obeh izvršilnih odborov Ljubljanske banke, podružnice Velenje, ki je bila 4. novembra, so obravnavali osnutek srednjeročnega plana Ljubljanske banke za obdobje 1976-1980, nadalje osnutek dogovora o nalogah in ukrepih za uresničitev skupnih interesov in ciljev članov Ljubljanske banke, ki združujejo svoja sredstva v Ljubljanski banki na območju SR Slovenije za obdobje 1976-1980 in pa osnutek srednjeročnega plana Ljubljanske banke, podružnice Velenje, za obdobje 1976-1980.
b DRUŽBENI PLAN RAZVOJA OBČINE | MOZIRJE
K
i V petek, 5. novembra, in v ponedeljek, 8. novembra, bodo zasedali zbori skupščine občine Moziije. Na dnevnem redu je osnutek družbenega plana razvoja občine Moziije za obdobje 1976-1980, nadalje družbeni dogovor o izhodiščih za ustanovitev samoupravne komunalne interesne skupnosti v občini Moziije, poročilo o delu in problematiki upravnih Ibrganov skupščine občine Mozirje tei prevzem pokroviteljstva nad otvoritvijo mozirskega parka in slovenske vrtnarske razstave v letu 1987.
INTERESNA SKUPNOST ZA GRADNJO ZDRAVILIŠČA V TOPOLŠICI
Split v vojni luki Lora. Ta sprejem je bil za našo delegacijo del posebne pozornosti, saj so tovariši iz Splita zvedeli, da je predsednik občinske skupščine Nestl Žgank leta 1931 služil vojni rok v mornarici v Splitu. Isti dan smo obiskali sedež občinskega sindikalnega sveta, kjer nas je sprejel predsednik sveta z nekaterimi člani predsedstva. Pogovaijali smo se o vlogi sindikata pri nadaljnjem tesnejšem povezovanju obeh občin. Zelo lepe možnosti sindikata pri nadaljnem tesnej« ;ti povezovanju obeh občin. Ze'c lepe možnosti in oblike sodelovanja so na področju delavske«-? turizma. Dogovorili smo se, ds bodo sindikati te oblike pov° zave konkretizirali in or> • :.-zirali tudi nadaljnje akcije.
Zadnji dan smo si s pred stavniki občine Split ogleda): delovno organizacijo Dalmaajr vino, kjer so nam predstavili celotno dejavnost tega 1100-članskega kolektiva. S tehnološkega in organizacijskega vidika je napravilo na nas poseben vtis predvsem to, da so kooperanti te delovne organizacije (kmetje) tukaj v delovnem razmerju in prejemajo mesečni osebni dohodek, ob prodaji vina pa skupno z delovno organizacijo obračunavajo dohodek. Tu smo se srečali tudi z nekaterimi drugimi predstavniki delovnih organizacij in vodili razgovore o gospodarskem sodelovanju med Splitom in Velenjem, Ogledali smo si tudi nekatere znamenitosti mesta. Pokazali so nam urbanistično in arhitektonsko izredno zanimiv nov del Splita - Split III, v katerem živi okoli 50.000 ljudi. Ogledali smo si tudi stari del mesta z Dioklicianovo palačo in Meštrovičevo galerijo.
Čeprav nas je čas omejeval, smo vsa srečanja izkoristili za medsebojno spoznavanje obeh občin in dogovarjanje o možnostih nadaljnjega sodelovanja in povezovanja. Prevladalo je enotno stališče, da takšne možnosti so na različnih področjih, da pa bomo o pravi povezanosti lahko govorili šele takrat, ko bo konkretno sodelovanje vzpostavljeno na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja"	B.Z.
• »Armada zmage — armada svobode«
Predsedstvo občinske konference ZSMS Celje in garnizon Celje organizirata v petek 12. oktobra regijski kviz „Armada zmage - armada svobode". Kviza se bodo udeležili tudi predstavniki občinske konference ZSMS Velenje.
T.
Zelena luč za Topolšico
mm
Prejšnji teden v petek so delegati družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na seji skupščine občine Velenje poslušali informativno poročilo o razvojnem programu Topolšice, ki so ga podali predstavniki zdravstvene skupnosti in zavoda za urbanizem.
Na seji skupščine so razvojni program Topolšice razgrnili di-r e k tor savinjsko-šaleškeg; zdravstvenega doma primarij dr. Alojz Fijavž, direktor bolnice Topolšica dr. Jože Rogel, bal-neolog dr. Križnic, direktor zavoda za urbanizem ing. Rudi Hudovernik in ing. Jeglič, ki je glavni projektant zazidalnega
načrta v Topolšici.
Na seji je bilo poudarjeno, kako velike so -možnosti, ki jih nudi bodoče zdravilišče v tem kraju za zdravljenje predvsem . tistih bolezni, ki ji je prinesel s sabo sodoben način življenja in so danes v stalnem porastu. Dotok zdravilne vode je v Topolšici zelo močan, saj jo pri-
teče na sekundo kar 51 litrov. Za primeijavo naj navedem, da ima Vrnjačka Banja, ki je eno največji zdravilišč v Evropi, skoraj desetkrat manjši pritok vode.
Za prvo fazo gradnje, ki bi bila zaključena do leta 1978 bi potrebovali 100 milijonov dinaijev. Sami bi morali zbrati 24 milijonov, drugo pa naj bi bil kredit Ljubljanske banke.
Medtem pa dela v Topolšici že tečejo. Preurejanje Planike se končuje. Uredili so nov so-
doben laboratorij, izboljšali oddelek za rentgen, uredili tri sobe za intenzivno nego in 16 sob za bolj intenzivno nego bolnikov, adaptirati pa morajo še kuhinjo in bazen. 29. novembra bodo adaptirane objekte svečano predali namenu.
Na seji skupščine je bilo tudi dogovoijeno, da ustanovimo in-tersno skupnost za gradnjo zdravilišča v Topolšici, saj je ta objekt izrednega pomena za razvoj naše občine.
B.ZAKOŠK
• V KOtU OD TRIGLAVA DO GEVGELIJE :
• NA RUDARSKO ELEKTROENERGETSKEM KOMBINATU VELENJE STRNILI VSE SILE ZA DOSEGO LETNEGA NAČRTA
BOJ ZA ČIM VEČ TON PREMOGA
^o dneva republike so ruda* lani nakopali 3.900.000 ton premoga. Letos bo ta proizvodnja za dobrih sto tiso* ton vedja. Do konca leta bodo rudarji nakopal, k« __4.350.000 ton lignita
.,Xo smo komunisti na svo-j ; i sestanku," je dejal Srečko illsn. sekretar sveta Zveze ko-i.' rjstov tozdov rudnika lignita Velenje, „obravnavali devet-ro-reine rezultate, smo ugotovi i, t*a proizvodni rezultati niso ti.: hi, kot smo jih načrtovali. V ievetih mesecih smo na-ali 3.259.000 ton premoga, po proizvodnem načrtu pa bi ju ir.orali 3.318.860. Torej smo zri slabih 60 tisoč ton zaostajali za planom. Temu sta botrovala pridvsem dva objektivna razlog: izpad proizvodnje na snem izmed čel in pomanjkanje opreme iz uvoza. Po razpravi, v kateri so sodelovali skorajda vsi, predvsem pa tehnični kader, ;mo sklenili, da je treba takoj začeti akcijo za izpolnitev plina:
Naredili smo operativni plan, še porcbej to velja za osamezne temeljil'; organizacije združenega dela, kaj naj kdo dela oziroma kaj moramo storiti v zadnjem kvartalu, da bo načrtovana proizvodnja dosežena. Dogovorili smo se tudi, da se bomo vsak torek sestajali in sproti obravnavali ukrepe za boljšo proizvodnjo. 2j na prvem sestanku, udeležili so so ga vsi sekretarji osnovnih organizacij ZK, predsedniki sindikata in vodje TOZD, smo ugotovili, da so bili sprejeti ukrepi uspešni, saj se je poprečna proizvodnja na dan že v prvem tednu dvignila od 14.000 ton na 15.000 ton premoga. Naslednja _ dva sestanka 20. in 27. oktobara pa sta to le še potrdila, in sedaj smo še bolj trdno prepričani, da bomo dan republike in konec leta slavili z novo delovno zmago."
VINKO GOSTENCNIK, predsednik predsedstva osnovnih organizacij
sindikata tozdov rudnika lignita Velenje: Naloga, ki smo si jo zadali, je resnično zahtevna in na prvi pogled je izgledala morda celo neures-ničljiva. Toda zavedali smo se velikega pomena premoga za celotno slovensko gospodarstvo, zato smo si dejali, da moramo storiti vse, vgradili smo vso opremo, da sedaj obratujemo z minimalno rezervo, samo da bi našo obvezo izpolnili. Rezultati akcije celotnega kolektiva so bili kmalu vidni. Medtem ko je prej prišlo na dan iz jame poprečno trinajst, štirinajst tisoč ton premoga, je v oktobru znašala poprečna proizvodnja 15.600 ton premoga ali devetsto vagonov na dan. Do 29. oktobra smo nakopali že 3.610.400 ton premoga. Ce bo tudi v naslednjih dneh proizvodnja tako uspešna,
Srečko Meh
še pred 29. proizvodnjo
potem bomo morda novembrom dosegli 4.020.000 ton premoga/
V prozivnici velenjskega premogovnika smo k pogovoru pritegnili še Marjana Moškona, tehničnega vodjo REK - TOZD steber 8 in Avgusta Terglava, pomočnika direktorja za proizvodnjo.
MARJAN MOSKON: ..Podobno kot drugi obrati bomo tudi v naši
Vinko Gostenčnik
temeljni organizaciji storili vse, da bi pomagali uresničiti letni proizvodni načrt naše delovne organizacije. Med drugim smo organizirali med-izmensko delo tako, da se rudaiji izmenjujejo kar na delovišču. To pa pomeni, da se zanje najmanj za pol ure podaljša delovni čas. Do konca leta moramo nakopati 1.050.000 ton premoga, prepričani pa smo, da bomo izkop presegli za 100 tisoč ton."
• £2GOV.OR S PMDSEDNIKOM DELAVSKEGA SVETA LJUBLJANSKE BANKE PODRUŽNICE VELENJE, PETROM CONFIDENTIJEM
Ob dnevu varčevanja
Letošnji dan varčevanja je potekal pod geslom: „V oktobru sije sonce, ki greje pozimi!" O dejavnosti Ljubljanske banke, podružnice Velenje, smo se ob tej priložnosti pogovaijali s predsednikom delavskega sveta Petrom Confidentijem.
Označite nam razvoj velenjske podružnice Ljubljanske banke!
- Leta 1947 je bil v Šoštanju ustanovljen prvi povojni denarni zavod v naši dolini -Narodna banka, podružnica Šoštanj. Z razvojem gospodarstva na področju občine Velenje in rastjo števila prebivalcev se je večal in po vrstah poslov tudi širil obseg poslovanja banke.
Med tem časom je bila tudi banka v raznih reorganizacijah. Po ukinitvi NB Šoštanj je bila ustanovljena __ samostojna Kreditna banka Šoštanj. Zaradi potreb, nastalih v našem gospodarstvu, se je kmalu priključila drugim večjim bankam, vseskozi pa je obstajala kot samostojna podružnica. Največji razmah je dosegla v času, od kar
DELAVCI VELENJSKEGA VEGRADA IMAJO NA GRADBIŠČU V BEOGRADU SKLENJENE POGODBE VSE DO LETA 1980
Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje je ena redkih gradbenih delovnih organizacij, ki dosega zelo lepe uspehe tudi izven meja SI ovenije in Jugoslavije. Eno pomembnih delovišč je tudi v Beogradu, kjer združuje delo okoli 200 delavcev.
O" delu na gradbišču v Beogradu smo se pogovarjali z direktoijem tozda Gradbena operativa, Jožetom Ra-jerjem. Povedal je, da delajo v Beogradu in njegovi okolici že vse od leta 1967, najbolj uspeli pa so v zadnjih petih letih. Gradijo predvsem stanovanja. Beograd je eno največjih gradbišč v Jugoslaviji in je torej tudi konkurenca zelo velika. Delavci velenjskega Vegrada so na tem gradbišču uspeli, ker so gradili kvalitetno in hitro. Vedno upoštevajo najnovejšo teh nologijo.
Na tem področju so v zadnjem času gradili poleg stanovanjskih objektov tudi industrijske objekte in zdravstveni dom. Pomemben stanovanjski objekt je Julijino brdo Beograd s štirinajstimi stolpnicami, oziro-
ma 637 stanovanji. Letos pa so pričeli izgradnjo kompleksa Kneževac Kijevo. Na tem področju bodo Beograjčani pridobili 10 000 stanovanjskih enot in del tega — osem stolpnic s štiristo sta-
novanji - gradi velenjski Vegrad. Dogovorili pa so se, da bodo gradili tudi drug kompleks na tem področju, in sicer bo to šest stolpnic. Izgradnjo drugega kompleksa bodo pričeli po zaključku j^.cga in to bo predvidoma leta 1978. To pomeni, da imajo že sedaj-sklenjene pogodbe vse do leta 1980.
M. TAMŠE
Pred kratkim so delavci Vegrada stanovanjski kompleks Julijino brdo
v Beogradu dogradili
deluje kot podružnica Ljubljanske banke.
Koliko varčevalcev ste imeli leta 1947, koliko pa jih imate danes?
—	Pričeli smo praktično brez varčevalcev, danes pa jih imamo 37.874.
Danes izplačuje že 37 delovnih organizacij v naši občini svoje osebne dohodke preko hranilnih knjižic in tekočih računov. Kakšne so prednosti takšnega izplačevanja?
Prednosti so prav gotovo velike. Naj omenim obresti, ki tečejo od tistega dne, ko podjetje nakaže osebni dohodek na hranilno knjigo oziroma na tekoči račun. Varčevalec dvigne v banki samo denar, ki ga trenutno rabi, ostali denarje varno naložen v banki in se tudi obrestuje. Tudi če je delavec odsoten, mu je plača vedna pravočasno na razpolago. Iz izkušenj je dokazano, da varčevalci, ki prejemajo osebni dohodek na hranilno knjigo oziroma na tekoči račun, dvigajo samo toliko denarja, kot ga potrebujejo. Tako si prihranijo denar za mesece z večjimi izdatki, to je čas dopusta, oziroma pričetek šolskega leta.
Ljubljanska banka je v zadnjem času naredila zelo veliko tudi na področju šolskih hranilnic. Torej vključujete v varčevanje tudi najmlajše.
—	Zavedamo se, da je potrebno varčevalce pridobiti že v najmlajših letih, zato smo tudi pri nas že pred leti uvedli šolsko varčevanje. Sedaj imamo odprte štiri šolske hranilnice, ki vključujejo približno 600 učencev Želimo pa uvesti šolske hranilnice na vseh osnovnih šolah v naši občini. Glavni namen šolskega varčevanja pa je vzgoja.
Kaj pa bi dejali vašim varčevalcem ob dnevu varčevanja?
—	Ob dnevu varčevanja bi se zahvalil za zaupanje vsem našim varčevalcem z željo, da bi še naprej uspešno sodelovali. V imenu celotnega kolektiva naše podružnice pa zagotavljam, da bomo storili vse, da bi posle opravljali v največje zadovoljstvo varčevalcev.
M. TAMŠE
Velenjski rudaiji so si tudi na začetku letošnjega leta zadah izrcdno zahtevno nalogo. Obvezali so se da bodo do konca leta ifek jpali kar 4,350.000 ton premoga oziroma 4.400.000 ton, če n aštevamo, da so naknadno sprejeli sklep, da bodo 50.000 ton MJiX'>,pali za potrebe široke potrošnje. Pa še ena zahtevna naloga je rudaiji. Podobno kot lani so se tudi letos odločili, da bodo 2 november, dan republike slavili z novo delovno zmago: meri*im ko so lani nakopali do dneva republike 3.900.000 ton ps«.v :oga, ga bodo letos, kot zatijujejo, 4.020.000 ton. V akcijo za tU .:.:f5 rekorda proizvodnje so se na Rudarsko elektroenergetskem k -'rt»inatu vključili vsi. Od rudaijev do tehničnega paika, vodstva k. udi člani sindikalne organizacije in komunisti.
Avgust Terglav
AVGUST TERGLAV: „Potrebe po premogu so vsako leto večje. To zahteva od rudarjev resnično izjemne napore pa tudi precejšnjo mero solidarnosti, saj morajo praktično delati vse dneve. Ob začetku leta sprejeti načrt smo potem še zvišali za 50 tisoč ton, da bi bilo nekaj premop na voljo tudi za potrebe široke potrošnje. Kljub temu smo vsi prepričani, da bomo dosegli to pomembno delovno zrna-
Kakšnih sedem let bo že tega, kar je Ramiz Hasič iz Gračanice pri Doboju (Bosna in Hercegovina) prišel v Velenje, da bi se izučil za rudaija. Za petnajstletnega fantiča je bilo prvo leto, daleč od doma, med novimi ljudmi in v okolju z drugačnim načinom življenja kot ga je bil vajen v svoji vasi, polno težav. Kar precej časa je bilo potrebno, daje se privadil jezika in novega načina življenja. Rudarsko šolo je končal brez težav in zdaj že nekaj časa zbira leta za pokojnino.
Marjan Moškon
go in zadovoljno zakorakali v n slednje leto."
Resnično pred rudarji je izredni zahtevna naloga. Da bi jo izpolni so v oktobru delali kar 25 delov« dni in eno tretjino, v novemh bodo predvidoma delali 23 dni zadnji mesec pa kar 26 dni in en tretjino. Praktično ne poznajo n čitka; samo, da bi jami iztrgali ta največ lignita.
S.V,
„Ramiz, kako ste se uveljavili v službi? Imate kakšne težave? "
„Delam kot kopač v jami, kjer se počutim kot doma. Ne bi mogel reči, da imam pri delu težave, vsaj ne večje kot tovariši. Pravzaprav si v jami ne moreš privoščiti, da bi mislil na osebne probleme, kajti psihična odsotnost od dela se ti lahko krepko maščuje. Vse ostale probleme, ki se tičejo samega dela, pa tovariško skušamo rešiti vsi, ne glede na to, kakšne narodnosti je kdo. V jami ni Albanca, Srba, Slovenca hli pa Bosanca -vsi smo samo knapi, enaki med enakimi . . ."
„ ... ko sva ravno pri tem. Se vam zdi,"da sta takšno tovarištvo in enakost med ljudmi različnih narodnosti prisotna samo pri delu, ali pa je tako tudi preostalih šestnajst ur na dan? "
„Še vedno je v Velenju dosti ljudi, ki nočejo razumeti, da so priseljenci iz drugih republik odraščali v drugačnem okolju in pridobili navade različne od njihovi h. Dejstvo je, in tega nekateri ne morejo ali pa nočejo doumeti, da v dveh ali pa mogoče v desetih letih, človek ne more povsem spremeniti svojega obnašanja. Je pa res, da se nas je večina priseljencev iz drugih republik povsem vživela v novo okolje. Seveda jc tudi med nami peščica ljudi (kje jih pa ni!), ki izstopajo s svojim negativnim vedenjem. Nerodno mi je, ko poslušam, da je kdo mojih rojakov napravil kakšen prestopek, ker to meče slabo luč na vse nas, saj sc povečini zgodi, da ljudje ne rečejo ta in ta ga je polomil, ampak preprosto rečejo: Bosanec, ali pa celo uporabijo kakšen sramotilen izraz."
„Kako ste sc vi vživeli v novo okolje in kaj počnete po končanem šihtu? "
„Stanujeni v novem samskem domu skupaj s kolegi / vseh koncev Jugoslavije. Dobro sc razumemo med seboj In z okoljem. Tovariše imam povsod, srečujemo se pri delu, zabavi, športu ali v restavracijah. Vseeno se mi zdi, da je stikov med domačo mladino in nami še premalo, saj sc največkrat srečujemo le v gostilnah. Tudi zaradi tega, da ostalih stvari ne omenjam - bi bil v Velenju
nujno potreben mladinski klub. Glede na to, da ni neke'posebne organiziranosti v prostem času, ga preživljam, kakor vem in znam. Najraje igram nogomet v sindikalnem prvenstvu, berem časopise, pogovarjam se s kolegi; če imam več dni časa pa grem pogledat v domačo Gračanico. Razen tega sem do sedaj obisko-
Ramiz Hasič
val nekaj seminarjev, končal sem enomesečno politično šolo v Doboju pred štirimi leti, letos sem tri tedne prebil na mladinski delovni akciji v Suhi krajini,. .."
»Se pravi, da vam ni dolgčas in da pravzaprav ničesar ne pogrešate v Velenju? !"
„Niti ne bi mogel reči tako. Eno stvar stvar pogrešam. Prihodnje leto bi namreč rad pripeljal v Velenje tudi ženo in otroka, pa še nc vem, če mi bo uspelo dobiti stanovanje. Zdaj sem sc Velcqja že toliko privadil, da bi mi bilo zelo težko, ko bi ga moral zapustiti zaradi nerešenega stanovanjskega problema."
Zdi sc, da ima Velenje v sebi nekaj, kar človeku, ko ga nekoliko globlje spozna, ne dovoli da bi ga zapustil. Tako se dogaja Ramizu, in upajmo, da stanovanje nc bo vzrok, ki bi ga prisilil k odhodu.
V. Vrbič
484823234848000201532323010001025323480202535353230048232348234853234848535323535353235348012323232390234848534848482348535353530148234823532323485348534853234823
RAZMIŠLJANJE O OCENAH DELA IN ŽIVLJENJA V NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH:
Mentorji bodimo prav vsi vsi delovni ljudje in občani!

V zadnjem času znova ocenjujemo delo in življenje v naših krajevnih skupnostih. Ugotovitve naj bi bile nov vzvod, da bi te temeljne celice naše samoupravne skupnosti v prihodnje še uspešneje opravljale naloge, ki smo jih zapisali v ustavo in v osnutek zakona o združenem delu.
Razprave o delovanju in problematiki krajevnih skupnosti, tako na nedavni razširjeni seji izvršnega odbora predsedstva
MERILA ZA SPLOŠNO PORABO
V	OBČINAH
V	LETU 1977:
Tudi splošni porabi
mesto, ■ ■ ■ ■
ki ji gre
Skupnost slovenskih občin in uredništvo lista Občan sta organizirala razgovor na temo — Merila za splošno porabo v občinah v letu 1977. Razgovoru so prisostvovali tudi predstavniki naše občine, ki so s svojim I stališčem skušali prispevati k ; učinkovitejšemu dogovarjanju o splošni po>rabi in prila-gajanju proračuina ustavnim načelom. Na kratko povze-- mamo izražena stališča naše občine na tem razgovoru.
Pozdravljamo pobudo skupnosti slovenskih občin in uredništva lista Občan, saj nam bo ta razgovor zanesljivo odprl nove možnosti dogovarjanja na tem področju porabe, kajti delovne teze razgovora izražajo skoraj v • celoti takšna stališča, na.katera smo vrsto let opozarjali.
Ne moramo in ne smemo več tolerirati obstoječega stanja v splošni porabi, to nam ne dopuščata niti ustava niti osnutek zakona o ~ združenem delu. Proračunska poraba ne more živeti [ izven prostora in časa, nad i možnostmi združenega dela.
Zato mora združeno delo jj imeti večji vpliv pri oblikovanju splošne porabe; le-ta s mora postati sestavni del združenega dela.
V občini Velenje vztrajamo pri že pogosto izraženih stališčily
skupnost slovenskih občin in odbor udeležencev družbenega dogovora mora vložiti vse napore, da se prečistijo občinski proračuni do konca leta
oblikovati je potrebno enotne izhodiščne standarde in merila za vse vrste porabe v okviru splošne porabe,
dogovoriti se je potrebno o večji fleksibilnosti splošne porabe v občinah, glede na rast družbenega proizvoda ali drugače, v dogovor je potrebno vgraditi stimulativne faktorje za boljše gospodarjenje.	B
občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, kot na nekaterih drugih sestankih in posvetovanjih, so med drugim pokazale, da se v prenekateri temeljni samoupravni sredini srečujejo pri uresničevanju letnih in srednjeročnih načrtov s težavami, ki jih uspevajo premagovati bolj ali manj uspešno. Ugotavljati je mogoče, da je delo uspešnejše posebej tam, kjer so se uspeli občani ustrezno samoupravno in družbenopolitično organizirati, oziroma," kjer so uspeli vključiti v uresničevanje skupno dogovorjenih nalog kar največ delovnih ljudi in občanov ter, ne nazadnje, kjer so že začeli uveljavljati ustavno načelo o povezovanju krajevnih skupnosti in združenega dela, ki je posebej poudarjeno tudi v osnutku zakona o združenem delu.
Razlogov za to, da delo in življenje v naših krajevnih skupnostih še ni takšno, kot si ga zamišljamo in želimo, je resnično precej. Vendar ne gre prezreti nespornega dejstva, da je ključ za odpravo večine problemov, če že vseh ne, pri nas samih, pri delovnih ne zavedamo dovolj oziroma celotno, ali pa nanjo ob ocenjevanju razmer in problemov, s katerimi se srečujemo, vse .preradi pozabljamo.
Ob spoznanju tega dejstva in ob njegovem zavestnem sprejetju se zagotovo zdijo vprašljive ali vsaj preveč poudarjene trditve, posplošeno rečeno, da so za razmere v posameznih krajevnih skupnostih, posebej tam, kjer delo ni zaživelo, oziroma z aktivnostjo niso zadovoljni, krivi tudi mentorji. Prebrali smo lahko ugotovitev, da „tudi mentorji niso odigrali svoje vloge", kot so menili udeleženci razširjene seje izvršnega odbora krajevne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Center - desni breg. Tudi v gradivu za že omenjeno razširjeno sejo izvršnega odbora predsedstva naše občinske konference Socialistične zveze je zapisano, „ ... da mentorji, ki so bili od izvršnega sveta zadolženi za posamezne krajevne skupnosti, ne odigravajo svoje vloge . .."
Nehote se ob takšnih navedbah in mnenjih poraja vprašanje, kakšna je lahko v naši samoupravni skupnosti ob vse bolj poudarjenem delegatskem sistemu vloga mentorjev za posamezno krajevno skupnost, oziroma, ali je takšna praksa sploh še sprejemljiva. Samo za primer: mentorstvo pomeni vzgojiteljstvo, svetovalstvo, vodstvo! Ta naloga pa gre, če mentorstvo upoštevamo v vsej njegovi vsebini, seveda ob pred-- hodno usklajenih interesih v' okviru občine - delovnim ljudem in občanom v krajevni skupnosti, ki so ustrezno samoupravno in družbenopolitično organizirani.
Ob poudarjanju vloge mentorjev oziroma ugotavljanju, da mentorji ki jih je izvršni svet zadolžil za posamezne krajevne skupnosti, ne odigravajo več svoje vloge, pozabljamo, da je mogoče usklajevati akcije in se zanje dogovarjati ali pa dobiti
podatke o dejavnosti in problemih krajevnih skupnosti tudi na posvetovanjih predstavnikov krajevnih skupnosti. Za primer tole: v pkviru občinske skupščine deluje delegatski zbor krajevnih skupnosti, ki pa o problematiki krajevnih skupnosti celoviteje pravzaprav še ni razpravljal. Na občinski skupščini bi se, denimo, lahko posvetovali predsedniki zborov delegatov delovnih ljudi in občanov krajevnih skupnosti. Izvršni svet ima možnost sklicati razgovore s predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Občinska vodstva družbeno političnih organizacij bi lahko vpeljala prakso red-nejših dogovorov predsednikov in sekretarjev organizacij iz krajevnih skupnosti in tako dalje. Tako bi bili sproti, celovito in iz prve roke, kot temu radi rečemo, vsi obveščeni o delu, življenju in problemih v posameznih krajevnih skupnostih. Posvetovanja pa bi bila lahko tudi mesto za dogovore o skupnih akcijah. Za zdaj pogrešamo tudi posvetovanja vodstev samoupravnih interesnih skupnosti s predstavniki krajevnih
skupnosti, čeprav istočasno ne gre prezreti dejstva, da so tudi v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti delegacije krajevnih skupnosti.
Prav tako ne moremo mimo dejstva, da je bil pred približno letom dni ustanovljen svet mestnih krajevnih skupnosti za krajevne skupnosti z območja Velenja, ki naj bi postal mesto za dogovore in usklajevanje akcij v samem Velenju, vendar pa njegovega dela oziroma akcij še ni čutiti.
Navada je že, da so krivi za razmere, posebej pa še za naše nedelo in premajhno zavzetost za delo, ponavadi dejavniki oziroma posamezniki zunaj nas. Se pravi drugi, ne mi sami. Ob zdajšnjem ocenjevanju razmer v naših samoupravnih krajevnih skupnostih moramo dosledno, pošteno in odgovorno oceniti stanje, posebej pa še ugotoviti težave. Večina težav pa je takih, ki jih bomo vnaprej v okviru krajevnih skupnosti tudi rešilj. Pogoj za to pa jc, da podpremo plotove med krajevnimi skupnostmi in združenim delom, med lcrajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter seveda tudi med krajevnimi skupnostmi ter uveljavimo frontno organizirano krajevno konferenco Socialistične
11.1977 4if4tOO*OQQ
Velenjski rudarji se uspešno in vztrajno približujejo cilju 4 milijone in 400 tisoč ton nakopanega premoga, kolikor naj bi znašal njihov letošnji odkop. Do konca oktobra so nakopali že 3 milijone in 442 tisoč ton. torej manjka le še 758 tisoč ton, da bodo izpolnili načrte- Predvidevajo. da bodo novembra nakopali 374 tisoč ton premoga tako. jim ostane za december še 384 tisoč ton. Pričakujejo, da ho proizvodnja v zadnjeili mesecu še nekoliko višja.
zveze delovnega ljudstva kot mesto za usklajevanje akcij in sprejem dogovorov znotraj krajevne skupnosti. Pri uresničevanju te nove vloge Socialistične zveze pa čakajo njene aktiviste, posebej pa še komu-
niste. ki živijo v krajevni skupnosti, pomembne in zahtevne nalege. In če bomo te naloge zavestno in odgovorno opravljali, bo v krajevnih skupnostih vse manj težav, mcntoiji krajevnih skupnosti bomo mi vsi -vsi delovni ljudje in občani!
M. LIPOVŠEK
• Ml PA NISMO SE UKLONILI...
»Lahko bi me odnesi kot dojenčka«
Že petnajst let sva s Tonetom Tratnikom soseda, pa sem se šele letos na dan mrtvih z njim prvič pogovarjal o njegovem partiza-njevanju. Dan mrtvih je sploh takšna priložnost, ko se odprejo mnogi spomini, ne samo tisti najbolj žalostni (sicer pa, zakaj bi se moral človek ravno ha prvi november spomniti umrlih sai je mogoče vse skupaj bolj iskreno, če se jih spomni na čisto navaden delovni dan), tudi ved-rejši dogodki stopijo v ospredje. Moj sogovornik obišče grobove svojcev v Zgornji Savinjski dolini vsako leto, letos pa ga je dajala gripa, kar po triindvajsetih letih garanja v rudniku na prepihu in vročini sploh ni čudno. Ja, Tone Tratnik je med velenjskimi knapi že svojih triindvajset let.
„Kakšno je bilo vaše otroštvo? "
„Bil sem tretji' od devetih otrok. V Novi Štifti v Savinjski dolini smo imeli kar precejšnjo kmetijo, tako da mi nikoli ni bilo d olgčas. Iz šole sem šel na pašnik, kasneje, ko sem malo odrasel, pa sem prijel tudi že za vajeti tovorne živine. Še preden sem povsem odrasel, je bila že vojna . .."
„Potcmtakein ste bili še skoraj otrok, ko ste šli v partizane? "
„Ja, leta štiriinštirideset sem imel šestnajst let. Takrat je prišla v Savinjsko dolino Štirinajsta divizija in po krajšem obotavljanju sem se priključil Tomšičevi brigadi. Najprej- sem bil pomočnik mitraljezca,-'v prvi borbi sicer bolj v nadlego, kasneje pa sem sc kar vpeljal."
„In kakšen je bil ta vaš neslavni ognjeni krst? "
„Bil sem pač še zelenec- in sem se med prvo borbo stiskal k materi zemlji kot zajec. No, takrat mi je celo komandant dejal, da bi lahko sovražni vojak z golimi rokami prišel do mene in me kot dojenčka nesel k svojim. Pa sem sc navadil, pozneje so mi zaupali mitraljez. Tolkli smo so po Ciraški gori. po Savinjski dolini, pa na (Iraški gori, po Savinjski dolini, pa na Pohorju. Pravi smisel naše borbe sem dojel šele po prvih bojih, ko sem poslušal politične ure. k|er so nam vse lepo razložili."
„Žalostnih in veselih dogodkov je bilo na pretek, se kakšnega posebej radi pominjatc? "
„Žalosten trenutek je bil vselej, ko je padel borec bodisi i/ moje čete ali pa od kod drugod.
Veliko jc bilo tega ... Pa tudi veselja je bilo precej. Najbolj smo bili seveda veseli, kadar smo dobili kaj za poči zob. Spominjam se napada na Ribnico na Pohorju. Zavzeli smo trgovino in okrili veliko konzervo marmelade, ki siho jo pojedli kar z rokami. Ali pa v Šmarju pri Jelšah smo zaplenili cigarete in tobak. Delež cigaret, ki mi je pripadal, sem s strastnimi kadilci zamenjal za kruh."
„Kje ste dočakali svobodo? "
„Takrat sem bil z brigado v Lučali. Nekje smo dobili to-
vornjake in na poti v Celje smo ustavljali Nemce (ustaši so bili še oboroženi), ki so nam prestrašeni dajali ure in podobne predmete, ki so jim v tistem trenutku pomenili prekleto malo. Ljudje so bili povsod, koder smo hodili, veseli, hodili so okoli kot pijani."
Nekaj več kot eno leto je bil potem Tone Tratnik še v vojski in bi vojak verjetno tudi ostal, če ga ne bi mati pregovorila, da se je vrnil na kmetijo, ker je z mlajšimi otroki ni mogla sama obdelovati. Triinpctdesetega leta se je nato z ženo preselil v Velenje in začel delati v jami. Ima tri sinove, najmlajši je že v poklicni šoli. Še vedno dela Tone Tratnik v jami, dobri dve desetletji že, redkokdo jih tolike* učaka na takšnem delovnem me-.stu, pravi in doda, da je večina njegovih tovarišev iz prejšnjih let že upokojenih — invalidsko. Kljub načetemu zdravju pa še misli potegniti tiste štiri ali pet let. ki ga še ločijo od zaslužnega pokoja.	V. Vrbič
• S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA OBČINSKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA VELENJE
Družbeno skrb za otroke razširiti
V sredo, 27. oktobra, je bila seja izvršncua odbora Občinske sk upnosti otroškega varstva Velenje. Obravnavali so osnutek nro-grama in finančnega plana skupnosti za leto 1977. Predvidevajo", da bodo imeli do konca prihodnjega lota v vzgojno varstvenih zavodih prostora za 1190 otrok, kar hi bilo skoraj 30 odstotkov vseli predšolskih otrok v naši občini. Postopno bodo vključevali v celoletno pripravo otrok na šolo vse več otrok zadnje leto pred vstopom v šolo. Doslej je za financiranje skrbela Občinska izobraževalna skupnost, od začetka prihodnjega leta pa bo to prevzela občinska skupnost otroškega varstva. To pa predvsem zato, da bo ta imela pregled nad cclotno dejavnostjo za predšolske otroke. Izvršna odbora obeh skupnosti sta imenovala komisijo, ki bo opravila prenos financiranja in tudi naprej usklajevala obveznosti obeh skupnosti do otrok. Družbeno sMi bo potrebno še bolj razširiti na čim več otrok V prihodnjem letu pa predvidevajo tudi 80-urni program za vse 5-lctne otroke v občini. Namen tega je vključiti te otroke v organizirani vzgojno izobraževalni sistem eno leto pred
vstopom v malo šolo. Prav tako pa bodo v naslednjem letu razviiah l"di varstvo na doinu in pospeševali delo zveze prijateljev mladine, društev prijateljev mladine in organizacij za otroke.
Na seji so spremenili tudi samoupravni sporazum o srednjeročnem načrtu razvoja otroškega varstva za obdobje do leta 1980 ter obravnavali delovanje in financiranje pionirske organizacije, zveze prijateljev mladine in društev prijateljev mladine v velenjski občini. Posebna točka dnevnega reda jc bila tudi prehrana šolarjev, ki niti kvalitetno niti kvantitetno ne ustreza. Razpravljali so tudi o združitvi vzgojno varstvenega zavoda Šoštanj in Velenje. Ravnateljica vzgojno-varstvenega zavoda Velenje je poročala o možnosti integracije. Ugotavlja, da bi bila združitev obeh zavodov v sedanjem času nesmiselna, saj s tem kvaliteta dela ne bi porastla. dalo pa se niti ne bi pocenilo, temveč celo nekoliko podražilo. Zaradi tega jc izvršni odbor Občinsko skupnosti otroškega varstva sklenil, da bodo mise! na združitev obeli v/.goinovarstvcnih zavodov za nekaj časa opustili.
M. TAMŠE
• POGOVOR Z ANTONOM RIBARIČEM, VODJEM RAZGLASNE P
• IZ GOSTINSKEGA PODJETJA »PAKA« VELENJE: /
NOVO V VELENJSKI TRŽNICI
V	Velenju že ' dve leti deluje trgovska enota Ko-šaki. Od otvoritve leta 1974 pa do 9.8.1976 je bila ta enota združena s trgovskim podjetjem Košaki iz Maribora, potem pa jo je prevzel kmetijski kombinat Ptuj TOZD Kletarstvo, ki je tudi investitor tržnice.
Trgovska enota Košaki vključuje šest poslovalnic. Tu so prodajalna vin, bife, mesnica, samopostrežna trgovina, ribarnica in odprti del tržnice. V teh poslovalnicah je trenutno zaposlenih osemindvajset ljudi.
V	Košakih prodajajo večinoma blago, ki jim ga pošljejo iz kmetijskega kombinata Ptuj in njegovih TOZD. Tako imajo na primer v prodajalni vin stalno na zalogi štiri vrste odprtih štajerskih vin ter vsa stekleničena vina iz Slovenskih goric in Ptuja.
Letošnji plan so si zastavili zelo visoko — 11,9 milijona dinarjev, a ga, kakor kaže trenutna situacija, ne bodo realizirali. Pri tem pade največja krivda na meso in mesne izdelke. Zelo nerentabilna je tudi ribarnica, ki jo nameravajo ukiniti. Obstaja pa možnost - v tej smeri že tečejo pogovori — da bi ribarnico prevzelo podjetje Delamaris iz Izole. Pod njihovim strokovnim vodstvom, ob vsakodnevno
Pavle Papič: Tržnica je grajena nefunkcionalno
svežih ribah - zmrznejenih rib ne bi prodajali - je pričakovati preporod tega lokala. V načrtih imajo tudi preureditev bifeja. Povečali bodo kuhinjo in združili' prodajalno vin in bife v eno poslovalnico. V tej novi poslovalnici, za katero so že skovali novo ime Vinarnica, bodo gostom nudili različna vina, za domov, po enaki ceni pa jih bodo tudi stregli.
Ugotavljajo tudi, da bi lahko imeli še boljši poslovni uspeh, a je velik konkurent njihovi zelenjavni trgovini odprta tržnica. Kljub temu da imajo v trgovini često boljše in cenejše blago, se ljudje raje odločajo za nakup pri prodajalcih na trgu.
Vodja tržnice Košaki Pavle Popič je tudi omenil ponesrečeni projekt odprte tržnice. Ta je namreč grajena brez strehe in ob deževnih dneh, ki so precej pogosti, za prodajalce in kupce zelo neprijetna. Njena funkcionalnost je problematična tudi zato, ker ni zgrajenih primernih skladišč. Posebni problemi pd nastanejo 15. v mesecu, ko je tukaj sejem. Zaradi neurejenih dovoznih poti in parkirnih prostorov, često pride do nesporazumov in do nepotrebnega uničevanja zelenic, b. ZAKOŠEK
Prvi jubilej razm
Na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje si prizadevajo, da bi bili delavci kar najbolje in sproti seznanjeni o vseh vprašanjih, ki zadevajo kolektiv. Tako poleg Informatoija občasno izdajajo še gasilo Rudar, nekaj časa ali leto dni pa se oglaša tudi njihova interna radijska postaja oziroma Razglasna postaja, kot jo imenujejo. Za nemoteno delo postaje je ob sodelovanju še nekaterih sodelavcev zadolžen Anton Ribarič.
,,Naša postaja je začela organizirano delovati 22. oktobra lani. Ustanovili smo jo z željo, da bi delavce sproti seznanjali s problematiko, ki v glavnem nastaja v zvezi s proizvodnjo, poleg tega pa nekaj minut p-osvečamo tudi zanimivim športnim dogodkom, ki se dogajajo tako v občini kot izven nje. Tako pripravljamo razne spodbudne prispevke, na primer o tem, kaj storiti, da bi bila proizvodnja še boljša, če pa je treba izrečemo tudi kakšno na
račun posameznih delavcev ali TOZD, če proizvodnja ne gre tako. kot bi morala. Seveda to ni kritika v pravem pomenu besede, ampak bolj dobronamerno izrečene besede, kako bi se posaimvna napaka odpravila, da bi dosegli boljše rezultate. Izhajamo i- tega, da ima vsaka kritika, naj bo še tako slaba, vedno nekaj dobrega. Treba ji je le prisluhniti. Kdaj se oglaša vaša razglasna postaja?
„Sprva smo oddajali le dva-
krat na teden. Ob razii membnih akcijah — lani j akcija rudarjev nakopal dneva republike rekorda) izvodnjo premoga - pi oddajali vse dni v tedni dobno je bilo tudi obala vpis vseslovenskega poso ceste. Sedaj oddajamo vsal gi dan, s tem, da imamo dve oddaji v tednu v gla govorni, druge dni pa ii več glasbe. Oddajamo trik dan, in sicer v času I delavci izmenjujejo. Ob I rad opozoril, da pri pi ljanju naših oddaj postt velika pozornost psiholo sociologiji dela.."
Se pri vašem delu siti tudi s kakšnimi težavami!
,,Tudi brez njih ne gre večja j; v tem, da imamo
Pivnica na Cankaijevi ce;
• NA OSNOVNI
V mesecu avgustu so delavci Ve lokal bife - Paka. Dela bodo novembra, ko bomo končno pričakovano pivnico. Gostinsko vložilo okoli 3 milijone sredstev, mest za stoječe goste.
„V program gostinskih storitev v pivnici bomo," je povedal v pogovoru direktor gostinskega podjetja Paka Mitja Lap,,,vnesli ožjo specializacijo, ker se zavedamo, podjetja Paka Mitja Lap, vnesli ožjo specializacijo, ker se zavedamo, da je tukaj prihodnost naših obratov. Cene storitev v pivnici bodo privlačne za vse vrste gostov. V tem je bil tudi namen gradnje tega lokala. Funkcionalnost in oprema pivnice bo tako izvedena, da se bo
»rada pričeli preurejati nekdanji predvidoma trajala do konca tudi v Velenju dobili težko podjetje Paka bo v novi lokal V pivnici bo 78 sedežev in 20
gost v tem ambientu prijetno počutil. Dobro počutje in dostopne cene pa so za nas pogoj pri otvoritvi tega lokala.
Z izgradnjo pivnice širimo tudi raznolik gostinski prostor, ki ga kraj potrebuje. Poleg že urejene klasične restavracije v hotelu Paka in restavraciji Jezero, urejenih prostorov ape-ritiv bara, nočnega bara, kegljišča in mini golfa ter prijetno urejene Kavarne in slaščičarne je potrebno sedaj izgraditi pri-
merno domačo gostilno, zgrajena v prijetnem dot slogu in bo nudila storiht vrste.
Tako bi Velenje po£j bilo gostinske objekte, i gost išče in tudi resnično buje. Potrebno pa bi bi diti še primerno ribjo ra cijo in srbsko restavracijo pri nas mnogo delavce* sednjih republik, ki takša prav gotovo pogrešajo, odprto tudi vprašanje | čitvenih zmogljivosti V( Imamo sicer izdelan os razširitve hotelskih zmogl hotela Paka, ki pa mora či iti skozi rešeto vseh poti činiteljev v občini, da ij način dobili zares kval progiam, ki bo služil za lavo idejnega projekta.
Naša želja je nuditi gostinske usluge, ki bodo vedno znova privlačile lokal."
Svečanost pri spomeniku na Graški gori seje začela z raportom Draga Šuleka polkovniku Vidu Jeriču
PRETEKLI PETEK SO V RUDARSKEM ŠOLSKEM CENTRU VELENJE ORGANIZIRALI OBRAMBNI DAN, ZDRUŽEN S KOMEMORACIJO NA GRAŠKI GORI
z rudarskega šolskega centra sposodili slavna imena brigad Štirinajste, da glasno povedo vsakomur: 14. divizija je živela, 14. divizija še živi, 14. divizija bo živela, večno, če bo potrebno. -
„Če bo kdajkoli potrebno, bomo ustanovili mnogo 14. divizij po vsej domovini, ki bodo dostojne naslednice ustanovili mongo 14. divizij po vsej domovini, ki bodo dostojne naslednice legendarne Štirinajste. Želeli bi, da bi to slišali vsi tisti, katerim danes ni všeč, da živimo svobodni na naši zemlji, da živimo v močni Titovi socialistični in samoupravni Jugoslaviji.
Mi nikomur ne grozimo," je nadaljeval podpolkovnik Franjo Korošec. ,,Želimo le mir ter čimboljše odnose s sosedi ter z vsemi narodi sveta; vendar pa glasno poudarjamo: svojega ne damo, tujega nočemo."
Zbrani na komemoraciji na Graški gori so izrekli kar največjo podporo boju koroških Slovencev za uresničitev njihovih pravic ter obsodili nameravano preštevanje naših narodnostnih skupnosti v Avstriji.
Spomin padlih borcev so za tem počastili z enominutnim molkom, izstrelili pa so tudi častne salve.
Po končani komemoraciji na Gori jurišev so se učenci skupaj z učitelji spet zvrščeni v .brigado 14. divizije vrnili v Velenje. Okrog štirinajste ure so se zbrali na igrišču pri jezeru.
Obrambni dan, je bilo poudarjeno v oceni, je uspel. Učenci so zavestno in odgovorno opravili svojo nalogo, zdržali naporen pohod in dokazali, da so bili dostojni nositelji imena „Mladinska 14. divizija."
K uspešnemu obrambnemu dnevu je mladim iz rudarskega šolskega centra čestital tudi predsednik občinske konference ZSMS Velenje Vlado Videmšek. Predstavniki rudarskega šolskega centra pa so se ob tej priložnosti zahvalili občinskemu štabu teritorialne obrambe, občinski organizaciji ZZB NOV Velenje in ZRVS Velenje za pomoč pri izvedbi obrambnega dne.	s.V.
1 prisile na Goro jurišev. Mladi so * imeli najprej zgodovinsko uro, med katero so jim nekdanji borci obudili j sjjomine na hude boje 14. divizije.
Zgodovinski uri je sledil slovesen ^ prihod brigad pred spomenik, kjer so prižgali številne svečke, komandant mladinske 14. divizije profesor Drago Šulek pa je v imenu vseh ^ položil venec. Vsak učenec oziroma - učitelj pa je k spomeniku položil še ; smrekovo vejico.
Spominska svečanost na Gori ju-f rišev, ki so se je poleg učencev in učiteljev Rudarskega šolskega i< centra, drugih predstavnikov te de-- lovne organizacije in učenccv z S osnovne šole Plešivcc udeležili tudi i predstavniki občinskega štaba teri-I torialne obrambe, občinske organizacije Zveze združenj borcev in Zveze rezervnih vojaških starešin ter predstavniki pokrajinskega štaba te-j ritorialne obrambe, se je začela z raportom komandanta mladinske di-i vizije Draga Šuleka polkovniku Vidu * Jeriču in s jiesmijo o 14. diviziji, ki 1 jo je zapel zbor rudarskega šolskega centra.
Na svečanosti pri spomeniku je spregovoril podpolkovnik Franjo Korošec, predavatelj obrambe in i zaščite na rudarskem šolskem centru in nekdanji borec Šercerjeve brigade: „Danes smo spet tukaj, na Graški gori, na gori jurišev; to je na slovenski Sutjeski in Igmanu. Smo na področju, kjer se je pred 32. leti končala težka in krvava epopeja t slavne in legendarne 14. divizije po ; zmagovitem pohodu na Štajersko.
26. februarja leta 1944, ko je bil : končan njen zmagoviti pohod, je v , diviziji ostalo le še 440 borcev od 1125, kolikor jih je divizija imela na začetku pohoda. Takrat je nemško poveljstvo tega območja storilo še
Metka Krajnc
Na osnovni šoli jI klub OZN. O delu si njihovo mentorico St METKA KRAJNC skupina, ki pripravlja 32 razrednih skupna tudi predavanje o 0 delu smo razrednim drugem delu pa dela dve predavanji, in sia in o odpravi rasne disk SAŠKA BOLA: \ šolsko leto. Včlanila; spremljamo dogajanja me najbolj zanima boj Sploh je delo klui zasledovati čisto vse. doijev in se tako sezni JOŽICA KOVAČ: sodelovanje s sovrst preberemo tudi pisni Stuttgarta. V pismih šoli in naše mesto V mladimi drugod po s« POLONCA MIKU članov. Zelo sem poi
Pod geslom „Padli ste, da bi mi živeli srečno" so pretekli na Rudarski m šolskem centru Velenje organizirali obrambni dan, ki so ga z> užili s spominsko svečanostjo pri spomeniku padlim borcem legendarne 14. divizije na Graški gori.
Razdeljenih v tri brigade: Brači-čevo, Šercerjevo in Tomšičevo je več kot tisoč dijakov šolskega centra ustanovilo mladinsko 14. divizijo in s tem poudarilo velik pomen herojskega zmagovitega pohoda legendarne divizije.
V dolgih kolonah so s partizansko jjesmijo na ustih brigade okrog desete ure vsaka s svoje strani
eno napako, saj je svojim nadrejenim poslalo sporočilo: ,,Banditska divizija je uničena." Vendar 14. divizija ni bila nikoli uničena, saj je 440 preostalih borcev predstavljalo močno in junaško jedro nove divizije, ki je vsak dan postajala močnejša."
Nato je podpolkovnik Franjo Korošec dejal, da so si mladi in učitelji
V dolgih kolonah so mladi po večurni hoji prispeli na Goro jurišev
Vsak učenec in učitelj je položil k spomeniku smrekovo vejico
4JE NA RUDARSKO ELEKTROENERGETSKEM KOMBINATU VELENJE
me postaje na REK

► DEJAVNOST LJUDSKE TEHNIKE V ŠMARTNEM OB PAKI:
Z novimi prostori do večje dejavnosti
I Aškerc v Velenju je zelo aktiven t pogovaijali z nekaterimi učenci in ivo Borovšakovo.
I okviru kluba OZN deluje tudi davanja, s katerimi obveščamo vseh i aktualnih dogodkih. Pripravili smo izaciji združenih narodov. V prvem iipnostim predstavili delo OZN, v ega kluba. Letos bomo pripravili še zhgo deklaracije o pravicah človeka inacije.
i OZN sem se priključila šele to m se zato, ker v našem klubu skrbno stu, to pa me zelo zanima. Trenutno jravice Koroških Slovencev, elo zanimivo. Ker vsakdo ne more mamo na urniku poročila ambasa-10 z dogajanji po vs em svetu, id drugim je namen našega kluba ; doma in v svetu. Na sestankih Dvrstnikov iz Renč in zdomcev iz opisujemo delo v našem klubu, na je. Stike pa želimo navezati tudi z
!• Letos sodeluje v našem klubu 25 a, da sem predsednik te skupine. V
delo se vsi aktivno vključujemo. Ob začetku leta smo izdelali delovni načrt, ki pa ga vestno dopolnjujemo. Poleg tega kar so že povedale moje prijateljice, skrbimo tudi za naše okolje. Tudi letos bomo sodelovali v akciji Zeleni planet, ki jo prireja klub OZN Vinica. Ko smo imeli na naši šoli obrambni dan, so naši predstavniki skrbeli, da je ostala narava čista in nepoškodovana.
CILKA VANOVŠEK: Člani kluba OZN na naši šoli želimo, da bi svetovna organizacija delovala še naprej uspešno, da bi člani te organizacije uspeli, da bi bil mir v svetu, da bi odpravili diskriminacijo, rešili človeštvo siromaštva in lakote ter premostili prepad med razvitimi in nerazvitimi. Ko bo OZN to dosegla, bomo mi in naši potomci živeli v sreči in aktivno dograjevali svet, v katerem bomo vsi, ne glede na narodnost, barvo kože, vero velika srečna družina.
V pogovor smo pritegnili tudi mentorico kluba OZN Stanislavo Borovšak, ki je povedala, da delo v klubu sicer ni lahko, vendar ga opravlja z največjim veseljem, saj vidi kako aktivno se učenci v krožek vključujejo. Srečna je, ko posluša skrbno pripravljena poročila ambasadorjev. Vesela je, ko spoznava, kako se učenci iz meseca v mesec naučijo zbirati informacije iz časopisov. Pozdravila je tudi srečanje, ki ga je ob letošnjem dnevu OZN pripravila občinska konferenca klubov OZN. Seminar, ki so ga pripravili je bil zanimiv, pametno pa je tudi, da se srečajo vsi klubovci organizacije združenih narodov v naši občini.	M.TAMŠE
V Šoštanju se še niso odločili: Topolšica ali Topolščica?
Kam s starimi avtomobili
Na parkirišču za Šaleško 2 smo odkrili razpadajoči avtomobil. Nadaljne pripombe niso potrebne, saj je slika sama dovolj zgovorna.
B.Z.
Anton Ribarič, Rozika Hribar in Valter Golob med oddajo (na sliki z leve proti desni)
sestavljamo program in ga predvajamo, svoje delo. Zato pripravi oddaj ne moremo nameniti toliko časa, kot bi ga morali, ker bi potem preveč trpelo naše redno delo. Razmišljamo o tem, da bi nekoga zadolžili, da bi se ukvarjal samo s tem. Seveda so še druge težave. Tako je naša razglasna postaja v prostoru, v katerem se sliši vsak ropot od zunaj, ne
uspe pa nam tudi ne prilagoditi jakosti zvočnikov prostoru, ki je enkrat nabito poln drugič skorajda prazen."
Kdo skrbi za nemoten potek razglasne postaje?
„Napovedovalca sestavljavca programa sva z Roziko Hribar, za tehnično izvedbo pa skrbijo Vili Kirin, Valter Golob, Franc Kos, Rafael Rednak in Franc Lokošek."
In vaši nadaljnji načrti?
„Naša razglasna postaja se bo seveda še širila tako vsebinsko kot časovno. Vključiti nameravamo tudi kinoteko. Ob tej priložnosti, bi se rad zahvalil vsem, ki so doslej pokazali razumevanje za naše delo, zlasti pa tovarišu Slavku Janežiču, ki je bil pobudnik razglasne po-staje."	sy
NA OSNOVNI ŠOLI KAREL DESTOVNIK KAJUH V ŠOŠTANJU SO ODPRLI
Razstavo Petra Musija
Osnovna šola Karla Destovnika — Kajuha in Slovenski šolski muzej sta pripravila v počastitev dneva varčevanja — 31. oktobra, pod pokroviteljstvom Ljubljanske banke razstavo Petra Musija. Peter Musi je bil nadučitelj v Šoštanju. IBil je vsestransko aktiven in zaveden Slovenec. iZelo veliko je naredil na področju zavarovalništva in bančništva. Znano je, daje že leta 1844 ustanovil šolsko hranilnico. Že leto prej objavil članek, v katerem pravi med drugim: „Takoj, ko prične otrok denar spoznavati, lahko spoznamo, kakšen gospodar bo. Nekateri otroci denar takoj zapravijo,
drugi — bolj varčni pa ga spravljajo. Prav zato je potrebno otroke zgodaj navajati na varčnost in jim preprečevati, da bi bili zaprav-ljivci".
Na otvoritvi razstave je spregovorila ravnateljica Slovenskega šolskega muzeja Stanislava Pavlič o življenju in delu Petra Musija. Učenci osnovne šole Karel Destovnjk Kajuh so pripravili kulturni program. Otvoritvi so poleg predstavnikov osnovnih šol in Slovenskega šolskega muzeja prisostvovali tudi predstavniki Ljubljanske banke.	j
lz zanesljivih virov sem izvedel. Pred štirimi leti na občini ustanovljeni inciativni odbor za nakup občinskega avtomobila je že skoraj dosegel enotno stališče.
Stvari so se očitno spremenile čez noč, saj je še pred dobrim mesecem hotela organizacija združenega dela NAMA Velenje naročiti večjo količino športnih koles, za katere je vladalo veliko zanimanje med delavci na občini.
Kot seir. ugotovil je zanimanje splahnelo po tisti deževni sredi, ko seje predstavnik občine želel udeležiti.pomembnega posveta v Celju. Kljub temu da je kasnejša obdukcija dokazala, da je bil mož tudi brez pljučnice slabega zdra-
vja in bi enkrat tako ali tako umrl, je prodaja koles naglo padla.
Od tega dne pa je bilo vse več anonimnih pisem naslovljenih na iniciativni odbor. Imela so precej grozečo vsebino - kar si v anonim-kali pač lahko privoščimo - npr.: Do kdaj še s kolesi v smrt? . Bolje mrtev voznik, kot mrtev kolesar itd., itd.
Zaradi teh strah vzbujajočih parol se je že omenjeni iniciativni odbor zelo resno lotil zastavljene naloge. Trenutne kasnitve v dogovarjanju pa povzroča le še vprašanje: Kateri avto je .za potrebe 6bčine najbolj ekonomičen — fičo ali zastava 126?	IS.
a Bola	Jožica Kovač
U ANTON AŠKERC V VELENJU
Društvo Ljudske tehnike v Šmartnem ob Paki obstaja že osemindvajset let, predseduje pa mu Stane Krevzel, ki je tudi opisal udejstvo-vanje dvestotih članov najdejavnejše organizacije v Šmartnem ob Paki.
Društvo Ljudske tehnike v Šmartnem ob Paki sestavljajo avto-moto sekcija, reke-tarska in radioamaterska sekcija, foto-kino in modelarska sekcija. Najmočnejša med njimi je avto-moto sekcija, ki prireja redno avto šolo, pa tudi traktorske tečaje. Udeležuje sc tekmovanje avtomobilistov, traktoristov in motoristov. Poleg tega organizira predavanja o cestno prometnih predpisih, predvaja filme in prireja razstave.
Modelarsko sekcijo sestavljajo letalci in brodomo-delarji. ..Čeprav sodelujejo na vseh občinskih in republiških tekmovanjih, šo hiorda sedaj malo manj aktivni, predvsem zaradi tega. ker za svoje delo potrebujejo zahtevnejše materiale, ki pa so vezani na uvoz," je dejal Stane Krevzel. I
V društvu Ljudske teh -nike v Šmartnem ob Paki sodeluje veliko mladih, zlasti pri foto-kinu in radio-ama-terski sekciji, pa tudi pri raketarjili, ki so pripravili doma kar dvoje republiških srečanj. Drugače pa je starost članov vse od desetega do šestdesetega leta. Vodje sekcij Mirko Modrijan, Robert Omladič, Ignac Zebec, Alojz Kranjc in Andrej Cen-
trih delajo v organizaciji brez vsakršnih honorarjev. Spadajo k tistim ljudem, ki se zavedajo pomembnosti izpopolnjevanja tehničnega znanja celotne družbe. Kajti tehnika danes človeka spremlja na vsakem koraku. Osnovno tehnično znanje je vsakomur nujno potrebno.
Tako kot pri vseh podobnih organizacijah so tudi v Šmartnem ob Paki imeli velike težave zaradi neprimernih prostorov. Delali so po kleteh, na podstrejših. kozolcih, na dvoriščih, pod orehi in seveda najbolj pogosto kar na prostem. Potem pa so z udarniškim delom uredili staro gospodarsko poslopje. Na pomoč sta jim priskočila tudi občinski in -republiški odbor za ljudsko teliniko. Tako imajo danes moderno učilnico s sodobnimi tehničnimi pripomočki, fotolaboratorij, delavnico za reketarje, kabinet
za radio postajo in garaže za vozila.
..Zavedamo se. da naša dejavnost ne bi bila tako raznolika, zanimiva in privlačna. če ne bi imeli takšnih prostorov." je ob koncu dejal predsednik Stane Krevzel.
Društvo ljudske tehnike v Šmartnem ob Paki je še en doka/, da s temeljito in sodobno organizacijo, opremljeni / vsemi tehničnimi sredstvi, lahko pritegnemo k dejavnosti vse občane in ne odvračamo od dela starih članov, tako da ostajajo še samo ,,zagri-zenci".
Ob hitrem znanstvenem napredku smo prisiljeni vsaj spremljati in spoznavati sodobne tehnične pripomočke. In ravno k temu največ pripomorejo organizacije. kakršna je društvo Ljudske tehnike v Šmartnem ob Paki. brina KOVAČ
Roketaiji iz Šmartnega ob Paki
Polonca Miklavc Cilka Vanovšek Stanislava Borovšak SMO SE POGOVARJALI S ČLANI KLUBA OZN
PRISPEVKI NAŠIH DOPISNIKOV • PRISPEVKI NAŠIH DOPISNIKOV • PRISPEVKI NAŠIH DOPISNIKOV • PRISPEVKI NAŠIH DOPISNIKOV
NAJVEČJI MOTIVNI SVET V KAMENICAH HUDE LUKNJE:
Čeprav trde, učinkujejo mehko in toplo
Njena ljubezen in predmet je postalo kamenje ; Velenjčanke tudi to pot niso imele športne sreče. Kljub dobri igri so izgubile na svet. Toplino srca pa na platna izliva v skrivnostne podobe cvetja: teloh, tulipani, češnje. Trdota in nežnost. Rekli bi, dvoje življenjskih nasprotij. A to le v njenih slikah. Ko se pogovarjaš z njo, je tako polna optimizma in vere v življenje, da nasprotja izginejo in ostane samo jasen pogled na svet in ljudi, ki pa so dobri in slabi...
Klepetali sva in klepetali, med kopico slik, za katere slikarka Stana Lušnic-Arsovska iz Doliča že sama ne ve več, kam bi jih obesila. Samo najljubše ima doma, pa jih je povsod polno. Stana riše že „od vedno". Rada se spominja prvih potez s svinčnikom in čopičem: „Lahko rečem, da čutim /< Ijo po likovnem i/povedo-,anju že iz zgodnje mladosti. Žfi ko sem stopila v pivi ra/ted osnovne šole, sem se junaško lotila iisanja cvetja, drevja in pa, kar je bilo lakrat zame največ naše hiše. Narisala sem jo čisto natanko najlepši pa so bili nageljni na balkonu. Takrat-na učiteljica Matilda Pastitk, je bila zelo vesela mojega ofroškega uspeha in me je vselej bodrila k nadaljnim prijemom. „Ni težko uganiti, kateri predmet je bil Stani najbolj všeč v
šoli. Njena ljubezen sta bila risanje in glasba. Prepevala je veliko, nastopila celo na „Poka-ži kaj znaš" in „Neznani talenti".
Pravimo, da je vsakemu sli-kaiju ena izmed tehnik najbolj priljubljena. Stana je poskusila skoraj vse, dokler končno ni našla tiste, s katero dela najraje. ..Najprej sem risala ž mehkim svinčnikom, nato so prišle na vrsto vodene ali akvarelne barvice. V nižji gimnaziji sem pod vodstvom prof. Pukla risala risbe s tuši, lu/ilom in opijem. Moja želja po likovnem izpovedovanju je postajala vedno močnejša. Tako sem v preteklih letih gledala smisel v raznih tehničnih postopkih od akvarela, tempere, kolaža, vitraža, grafike, kiparjenja, zlaganja mozaika, tapiserjije in pastela. Najljubši tehniki sta mi akvarel in
■

Mati in hči pred detajlom iz Hude luknje
pastel", pripoveduje slikarka. Našteva tudi kraje, kjer je razstavljala er.krat, v nekaterih tudi že večkrat: Slovenske Konjice, Velenje, Celje, Slovenj Gradec, Mislinja. Njen mentor je 1971. leta postal akademski slikar Karel Pečko. Spominja se njunega sodelovanja: ..Takrat sem se začela pripravljati na samostojni nastop v Umetnostnem praviljonu v Slovenj Gradcu, za kar je bil že podan termin. O idejnem konceptu sem se brez dvoma strinjala s tem, da v neposrednem okolju najdem asociacije za stvaritve. Veliko sem risala pobočja in gričevja doliške in mislinjske pokrajine. Največji motivni svet pa sem videla v kameninah Hude luknje. Tu sem v bistvu odkrila to, česar prej nisem videla (čeprav la svet poznam iz otroštva) — forme mogočnih skal, votline v njih; približevala sem se postopoma in se ustavila na detaljih kamenin. Vse sem analizirala z odprtimi slikarskimi očmi; prostor, same objekte. predvsem pa tipičnost Hude luk nje, ki je v marsičem grozljiva." Stana mani, da ji je bilo najtežje rešiti p/eblem, kako utrditi na eni strani idejni koncept, na drugi pa obvladati čimveč likovnih in oblikovnih razmerij. Zato se je zadržala ,ia tematskem okviru. Postavljena je bila pred dejstvo, da bolj precizno, ostro in kritično opazuje okolje. Finese je postopoma spreminjala. Veliko je delala ponoči, zgodaj zjutraj, izskoristila vsak prosti trenutek, saj čez dan dostikrat ni bilo časa. Pomagati je bilo treba staršema in skrbeti za hčerki. Poleg tega pa je veliko obiskovala razstave, prirejene v Umetnostnem paviljonu v Slovenj Gradcu.
hotel oaka
GOSTINSKO PODJETJE
»PAKA« Velenje
obvešča cenjene goste, da restavracija »JEZERO« do nadaljnjega ne posluje.
Priporočamo, da obiščete restavracijo hotela »PAKA«, kjer vas bodo solidno postregli.
Proizvodno gradbeno podjetje
GRADNJA ŽALEC
INDIVIDUALNA GRADNJA je lahko Se cenejša, fe uporabljate pravilne materiale.
Uporabljajte naS npv izdelek
MONTAŽNO
TROPREKATNO GREZNICO in prihranili boste na denarju in času.
KAKO? Sporočite svoje želje nam ali trgovini z gradbenim materialom na vašem območju. Ponudili vam bomo več tipov montažnih troprekatnih greznic odvisno od števila oseb v gospodinjstvu. IN KAJ MORATE STORITI SAMI? Izkopljite jamo, betonirjate tla in vaše glavno delo je končano. Montaža je enostavna in hitra. Prihranek na ceni, času in delu je od 40—60 °7o v primerjavi s klasično izvedbo.
PROIZVAJAMO. PRODAJAMO. MONTIRAMO
Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA, Žalec, Aškerčeva 4, tel. SI. (063) 710-740, 710-783, 710-782.
Enota:
Proizvodnja in prodaja .jradbenili materialov Latkova vas ,)ri Preboldu, tel. št. (063) 722— 02'/.
Naše pniisvode la'ik<> kupile v vseh prodajalnah gradbenih materialov.
Seveda me zanima, katero tehniko namerava najdalj zadržati. Za odgovor ne rabi razmišljanja: „Prav gotovo bo to oljni pastel, čeprav ga je težko dobiti, saj ga v Jugoslaviji sploh nimajo - vozim se ponj v Avstrijo, ker je japonski uvoz. Njega bom izpopolnjevala v vseh mogočih variantah do konca. Nikakor pa zaradi te tehnike ne bom pozabila na druga izrazna sredstva, med katerimi sta zanimiva mozaik in vitraž." Upodablja domačo pokrajino. Zdi se ji. da nanjo vpliva pomirjajoče: „Ob pogledu na domače griče, hribovje, travnike in domače nebo - mi je toplo v duši. Ljubim domačo pokrajino, že-
lim jo ohraniti tako. kot je na svojih platnih."
Življenje Stani nikoli ni prizanašalo. Ko sta se z možem razšla, je ostala sama z dvema hčerkama. Res je bilo treba odrekanj in premnogih naporov. a je danes lahko ponosna. V troje so srečne in ničesar jim ne manjka. ..Srečna sem, ker se pri obeh kaže velik slikarski talent — še posebej nadarjena je Dušanka, če bo vzstrajna, bo nekoč še velik portretist; Bojana pa se vdaja bolj barvnim kombinacijam, čeprav ji tudi figuralika ni tuja. Moja želja je. da bi hčerki nadaljevali tam, kjer bom jaz končala," si Stana tiho želi.
Zdaj pripravlja nov ciklus slik - nežnejšo motiviko od kamna. Vendar pa, kot je prepričana, bodo kamenine vselej prisotne v njenem slikarskem opusu - čeprav so trde, učinkujejo mehko in toplo.
Nemogoče je, da bi človek v kratkem času zapisal vsa njeni doživetja in občutja. Na vse stvari gleda skozi oči slikarja in ničesar ne ostane skritega nje nemu pogledu. Vedno išče nove in nove detajle in zbirka slik se veča. Taka je Stana; delavka mati, slikarka; prostega časa skoraj ne pozna, ker se ji zi škoda, da bi kaj lepega ostali skrito drugim ljudem.
MELITA VOVK
„Juhuhu! Jutri pa ne bo pouka. Take in drugačne misli so se nam porajale, ko smo po zvočniku poslušali obvestilo, da v sredo ne bo pouka. Toda ne mislite, da smo bili doma in lenarili, kajti imeli smo orientacijski pohod. Na tem pohodu pa naj bi vsak razred pokazal svojo spretnost in iznajdljivost.
Najbrž se je vsak potegoval in trudil, da bi bil med boljšimi, toda mi vsi vemo, da je prvi lahko le eden. Vendar . . . Saj ni važno ravno zmagati, važno je sodelovati. Ni pa seveda odveč, da se vsak potrudi, kolikor more.
Gnetli smo se pred šolo in drug drugega iskali. Nestrpni smo čakali, kdaj pridemo na vrsto za start. Sosednji razred se je že zbral pred
startom in čakali smo le še na znak odhoda. Zdaj! Stekli smo. Toda kam? Naravnost proti četrti osnovni šoli. Prispeli smo na šolsko igrišče. Tam pa se je začelo. ... Tam pa se je začelo iskanje lističa, na katerem so bila navedena vprašanja. Po dolgem iskanju je končno nekdo zavpil: „Pri-dite sem, ga že imam!" Hitro smo reševali in pisali odgovore. Potem pa smo zdirjali proti TRIM stezi. Na poti smo se morali ustaviti še pri šaleški cerkvi, da bi ugotovili na kateri strani neba je zgrajen zvonik. Na trim stezi smo zopet poiskali liste. Brskali smo po grmovju, med vejevjem in pogledovali pod listje. Naslednji osmi razred je bil za nami, zato smo morali pohiteti. Ko pa smo se vračali po
poti, smo ugledali dva utrujena učenca iz razreda, ki nas je dohitel. Tako, tako! Enostavno so se znebili dodatnega bremena, ki bi zaostajal in bi ga morali čakati. Ko pa se bodo vračali, ga bodo spet pobrali. Pa kaj moremo? Stekli smo spet do križišča. Veseli, da se je na semaforju ravnokar prižgala zelena luč, smo prečkali cesto in krenili protr Gradu. Na lesenem mostu smo zope tiskali listek in ga našli. Sedaj pa smo se morali čim hitreje vrniti na šolo. Utrujeni smo posedli po garderobi. se malo oddahnili, nato pa smo se odpravili proti domu.
Naslednji dan smo izvedeli, da nismo ravno med prvimi, sicer pa sem že dejala: „Važnoje sodelovati ne zmagati!" LILI GORŠEK
Ponoven uspeh kluba za vzrejo športnih in službenih psov
V nedeljo, 24. oktobra je bila v Novem Sadu velika mednarodna razstava psov vseh pasem, ki jo je priredila kinološka zve/.a SAP Vojvodine.
Iz našega, velenjskega kluba sta razstavljala Jože Pocajt nemško ovčarko Velo in Edo Medved novofundalanca Zora. Tudi
tokrat je nemška ovčarka Vela prejela v svojem razredu najvišje odličje C.A.C.I.B. (kandidat za mednarodnega prvaka v lepoti) in bila proglašena še za prvaka pasme. Novofundlanec Zoro pa je prav tako dosegel lep uspeli, saj je v svojem razredu prejel odličje REZERVNI C.A.A.I.B.
Obisk grupe Poetica
Člani literarnega krožka na osnovni šoli Anton Aškerc v Velenju so nam sporočili, da jih je v /;nctku tega meseca obiskala GRUPA POETICA i/ Celja. Predstavili so se jim z muzikalom
„4 x 5". Predstavili so jim štiri znane Andor senove pravljice. Mladi na osnovni šoli so bili igro navdušeni. Želijo si še več takšnih predstav
6 - ' =
LkJ
AŠ ČAS
Odlično drugo mesto
Ligaška tekmovanja
» NOGOMET
V LITIJI LE TOČKA
Nogometaši Rudaija so v 9. kolu igrali neodločeno v Litiji z lomačini nogometaši 1:1 (0:1).
Na težkem terenu so se bolje znašli Velenjčani. Paovič pa je losegel vodeči gol. V nadaljevanju Velenjčani niso uspeli rezultata »večati, saj so bili pogoji za dobro igro nemogoči. V nenevarnem apadu domčainov je Hudarin tako nesrečno zadel žogo, da je idletela v gol Velenjčanov.
Na lestvici vodi moštvo Mure pred Rudarjem iz Trbovelj, Rudar l Velenja pa je na tretjem mestu. V nedeljo igra Rudar v Celju roti Kladivaiju.	^ 2
Visok poraz
Nogometaši Šmartnega so na iatnem in razmočenem igrišču tudarjem z rezultatom 4:2 2:1). Rezultat prav gotovo ni ealen prikaz dogodkov na igri-ču, saj so ob koncu srečanja imarčani spet morali ugotoviti nake stare bolezni, bili so vsaj nakovreden nasprotnik, če ne oljši, toda iz številnih prilož-tosti za zadetek niso uspeli Etržiti niti točke. Po obeh senačenjih 1:1 in 2:2 so imeli imarčani več od igre in vsi so Dkrat pričakovali uspeh v go-teh.
Imeli so nekaj izrednih pri-ižnosti kar trikrat so zadeli ratnico, toda zadetka niso zna-
doseči. Zato pa je doma-inom uspelo nekaj minut pred pncem doseči še dva gola. adetke za Šmartno sta dosegla
t ROKOMET
Podvratnik in Prašnikar. V nedeljo gostuje v Šmartnem vodeča ekipa SNL Mura iz Murske Sobote.
Rezultati drugih tekmovanj: Mura: Ilirija 0:0, Pohorje: Kladivar 1:1 (0:1), Slavija: Železničar 1:0 (1:0), Izola: Primoije 2:1 (1:0).
Lestvica po 9. kolu:
1. Mura 2 Rudar (T)
3.Rudar	(V)
4.	Pohoije
5.	Kladivar
6.	Litija
7.	Šmartno
8.	Izola
9.	Železničar
10.	Ilirija
11.	Primoije
12.	Slavija
97 1 1 25: 95 3 1 19: 9 34 1 13 9 5 2 2 16 94 3 2 17 9 342 10 9 3 1 4 11 9 24 3 10 9 2 16 11 9 135 8 9 1 35 12 9 117 5
8 15
8	13 5 12 1312 8 11
9	10 13 9 :17 8 :17 5 16 5 :22 5 21 3
J. Krajnc
Šoštanj - Tržič 23:25
V devetem kolu so Šoštanj-ani izgubili tekmo z roko-tasi Tržiča. Kljub dežju in im pogojem za igro sta obe pi prikazali lep rokomet. ;ma je bila večji del enako-dna. V prvem polčasu so li nekaj časa prednost ao-ičini in vodili celo z rezul-:om 9:6. Po odmoru je bila jra še enakovredna, proti konti tekme pa so gostje dosegli rednost petih zadetkov in vsa pzadevanja Šoštanjčanov, da I rezultat obrnili v svojo ko-ist, so bila zaman.
Gole so dosegli: Kompan 10,
F. Jančič 6, Podpečan in Stvarnik po 3 in Majhen 1.
V soboto igrajo Šoštanjčani doma z moštvom Poleta iz Murske Sobote.
Lestvica po 9. kolu:
1.	Jadran
2.	SI. Gradec
3.	Minerva
4.	Polet
5.	Tržič
6.	Brežice
7.	Šoštanj
8.	Ormož
9.	Mlinotest
10.	Iskra
11.	Krka
12.	Piran
9 7 1 1 224: 9 7 0 2 237: 9 6 0 3 238: 9 5 1 3 236: 9 5 1 3 225: 9 2 3 3 236: 9405 218: 94 05 208: 9 3 1 5 221: 9 3 0 6 190: 9 1 3 5 206: 9 0 2 7 152:
196 15 194 14
224	12
207	11 196 11 237 9 210 8
208	8
244	7
245	6
225	5 205 2
R.Ž.
marčanke druge
Rokometašice so končale prvi del prvenstva v slovenski ženski okometni ligi. Jesenske prvakinje so postale rokometašice Krke iz ovega mesta, potem ko so v zadnjem kolu premagale ekipo nartnega s tesnim rezultatom 17:16 (9:9). Na lestvici zavzemajo marčanke drugo mesto s 14 točkami, medtem ko so se elenjčanke uvrstile na 8. mesto s 5 točkami. ■
Tesen poraz Šmarčank
IV derbiju slovenske roko-letne lige so igralke Šmartnega Igubile srečanje v Novem metu proti tamkajšnji Krki z bul tatom 17:16 (9:9). Tekma | bila na visoki kakovostni kvni in izenačena do zadnje linute. Šmarčanke so imele :po priložnost za višje vodstvo, o so proti koncu prvega dela bdile 9:7. Vendar pa ie doma-Inkam uspelo izenačiti in v
nadaljevanju povesti. Nekaj minut pred koncem so igralke Krke vodile že s tremi zadetki prednosti, vendar so rokometašice Šmartnega zaigrale odlično in uspele doseči dva zaporedna zadetka, za tretjega pa je zmanjkalo časa, tako da so domačinke slavile zmago. Zadetke za Šmartno so dosegle: Kolenc 10, Urankar 3, Gril 2. B. Jerajl.	J. KRAJNC
Letošnjega devetnajstega krosa Politike v Beogradu se je udeležila tudi ekipa velenjskih atletov, ki so zastopali barve tovarne gospodinjske opreme Gorenje. Delavci Gorenja Dragan in Peter Anič ter Josip Samu so v sezoni letošnjih jesenskih krosov dosegli več odličnih uspehov. Najprej so osvojili naslov občinskega prvaka v jesenskem krosu, nato pa so zastopali občinsko ekipo na krosu za pokal Dela v Murski Soboti. Uspehi so jih vzpodbudili, da pomerijo svoje moči tudi na velikem krosu Politike v Beogradu. Po drugem mestu v Murski Soboti so ponovili uspeh v Beogradu.
Kros Politike v Beogradu je velika manifestacija jugoslovanske atletike. Letos je bilo prijavljenih nad 9500 tekmovalcev v 24 različnih starostnih skupinah. Nastopili so pioniiji, dijaki, študenti, pripadniki JLA, člani delovnih organizacij, atletskih klubov, in drugih množičnih organizacij. Ekipa Gorenja je morala nastopiti v konkurenci aktivnih atletov na 8.000 m dolgi progi. Na štartu se je zvrstilo 44 atletov atletskih klubov Jugoslavije. Med znanimi imeni jugoslovanske atletike so se Gorenjčani prav dobro držali. Več kot 4.000 m so bili v vodilni skupini. Nato se
Dragan Anič
je zmagovita trojka odlepila za kakih 50 m, ta razlika pa je ostala do konca taka Dragan Anič je v cilj pritekel peti, Josip Šamu sedmi, Peter Anič deveti in Milan Balek enajsti. Ekipa
Josip Šamu
Gorenja je zasedla ekipno drugo mesto za ekipo Crvene Zvezde in pred atleti Partizana, Kosove-ga polja in drugimi. Zmagovalec tega osrednjega teka krosa Politike pa je bil tretjič zapored
IZ SMUČARSKEGA KLUBA VELENJE:
Vpisovanje novih članov
Smučarski klub Velenje že vpisuje člane v klub, in sicer vsak torek in četrtek od 17. — 19. ure v klubskih prostorih na Kraigheijevi 8/a v Velenju. Za vpis rabite manjšo sliko in pa seveda denar za članarino (odrasli 150 din, mladina 60 din). Ob vpisu dobite izkaznico, zavarovalni bon, ter bone za nakup smučarske opreme, ki jih uporabite pri nakupu opreme. Kot člani smučarskega kluba Velenje boste uživali tudi druge
ugodnosti /npr. popust pri smučarskih tečajih itd.). Obenem pa se boste lahko aktivno vključili tudi v klubsko življenje. Smučarski klub bo poskusil organizirati v večjih delovnih organizacijah vpisovanje tudi preko športnih referentov, zato se lahko za pomoč obrnete tudi nanje. Vabimo vse ljubitelje smučanja, da se včlanijo v smučarski klub Velenje ter si tako pridobijo pravice in ugodnosti, ki iz članstva izvirajo.
Velenjski strelci nastopili v Splitu
Ob prazniku občine Split, 26. oktobru je bilo v tem mestu tudi športno srečanje ekip iz pobratenih mest. Velenje je zastopala občinska strelska reprezentanca, ki sojo sestavljali Hinko Bola, Franjo Žučko, Dušan Perhač in Rudi Ramšak.
V ekipnem tekmovanju so zmagali strelci iz Kragujevca s 702 krogoma, 2. Velenje (696), 3. Split (691) in 4. Mostar s 685 krogi. Drugo mesto za strelce iz Šaleške doline je vsekakor pomemben uspeh glede na to, da so za druge ?kipe streljali tudi državni reprezentanti.
Med posamezniki je bil Žučko tretji (178), Bola pa sedmi (175).
Na srečanju so se predstavniki mest tudi dogovorili, da bodo prihodnje leto tekmovanja razširili tudi na druge discipline, vsako leto pa bi jih organiziralo drugo pobrateno mesto. (
S.
Ostala pojasnila lahko dobite pri Tonetu Hribarju na občini Velenje ali pri Ivanu Gabru na Geodetski upravi.
T. Hribar
Obvestilo poslušalcem
Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo vsako nedeljo ob 12. uri. Čestitke in pozdrave za to oddajo naročajte na upravi Radia Velenje, Velenje, Titov trg 2. Vsaka čestitka s predvajano skladbo stane 70 dinariev. Radio Velenje oddaja na UKV območju na frekvenci 88,9 mega-hercov vsak četrtek od 15.30 do 18. in ob nedeljah od lO. do 13. ure.
Slovan - Velenje 20:18
V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva so rokometašice Velenja zaigrale v Ljubljani proti ekipi Slovana. Velenjčanke tudi to pot niso imele športne sreče. Kljub dobri igri so izgubile tekmo z dvema goloma razlike.
Gole so dosegle: Pocajt 3, Podpečan 10, Zavolovšek 2, Podbregar in Jan po enega.
Lestvica jesenskega dela:
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
Krka
Šmartno
Izola
Dobravlje
Preddvor
Slovan
Brežice
Velenje
Kamnik
Sava
9 9 9 7 9 6 9 6 9 5 9 3 9 3 9 2 9 2 9 0
0 0 166:118 18 0 2 164:137 14 0 3 127:116 12
0	3 129:133 12
1	3 164:146 11
1 5 142:142 0 6 110:128 1 6 131-137
0	7 137:152
1	8 107:168
R.Z.
Javna zahvala
Ob izvedbi obrambnega dne osnovne šole Biba Roeck Šoštanj, dne 28.10. 1976 se zahvaljujemo krajevni skupnosti Gaberke in gasilcem iz Gaberk, Stanetu Podvi nšku, odseku za splo šni ljudski odpor pri OS Velenje ter vsem kmetom, ki so prijazno sprejeli naše pionirje in mladince.
Štab za organizacijo obrambnega dne na Osnovni šoli Biba Roeck Šoštanj
Vevaii Vitlovii-. i-^.i krosa Politike pa je tretjič /uporod Sie-van Vulovič.
O uspehu ekipe Gorenja je Milan Šteharnik, vodja ekipe, povedal tole: „Kljub temu, da so fantje vso noč potovali, so se v druščini nekaterih najboljših jugoslovanskih atletov, ined njimi so tudi kandidati za sil-vestrski tek v Sao Paolu, izredno dobro odrezali. Pri tem je treba povedati, da je bila steza beograjskega hipodroma zelo težavna. Skratka, bili so odlični!"
Brata Anič in Šamu so dostojno zastopali barve svoje delovne organizacije. Posebno veselil se je nastopa v Beogradu Josip Šamu, saj je doslej na tem tekmovanju nastopil že osemkrat in v konkurenci študentov trikrat osvojil drugo mesto. Kljub temu pa je zadnji nastop in ekipno drugo mesto še večji uspeh za vse tekmovalce in v veliko čast Gorenju in velenjski atletiki nasploh!
H. JERČIČ
KINO
RIDNI KINO VELENJE
6.11. sobota ob 17.30 in 19.30, ameriški pustolovski film METULJ, režija: Franklin Šchaf-fner. Hirata: Steve McQueen, Dustin lloffman
7.11. - nedelja ob 17.30 in 19.30, italijanski western, TIHI MAŠČEVALEC, režija: Guido Celano. Igrata: Edmond Pordun, Michaela Pignatelli
8.11. - ponedeljak ob 17.30, jugoslovanski vojni film VRHOVI ZELENGORE, režija: Zdravko Velimirovič. Igrata: Sergeij Bondarčuk, Žozefina Capli
9.11. - torek ob 17.30 in 19.30, ameriška glasbena komedija TOM SAWYER, režija: Don Taylor. Igrajo: Jonny Whitaker, Celeste Holm, Warrcn Cates
10.11. - sreda ob 17. in 19.30, ameriška glasbena komedija TOM SAWYER
KINO DOM KULTURE velenje
5.11. - ponedeljek ob 20. uri, jugoslovanski vojni film VRHOVI ZELENGORE, režija: Zdravko Velimirovič. Igrata: Sergej Bondarčuk, Žozefina Čaplin
KINO ŠOŠTANJ
5.11. - petek ob 19.30, ameriški pustolovski film METULJ, režija: Franklin Scliaffner. Igrata: Steve McQueen, Dustin Hof-fman
6.11. - sobota ob 19.30, italijanski vvestern TIHI MAŠČEVALEC, režija: Cuido Celano. Igrata: Edmond Purdon, Michaela Pignatelli
7.11. - nedelja ob 17. in 19.30, jugoslovanski vojni film VRHOVI ZELENGORE, režija: Zdravko Velimirovič. Igrata: Sergej Bondarčuk in Josephina Chaplin
10.11. - sreda ob 19.30, ameriški film KRALJ SLONOV, režija: Simon Trever
Poceni prodam jaboljka na drevesu za prešanje in za* ozimnico. Pibernik Jože, Šoštanj.	_
Nujno iščem sobo ali dvosobno prazno stanovanje v bližini tovarne Gorenje za dobo šest mesecev. Naslov v uredništvu.
Ste že naročeni na tednik Naš čas?
Komentar tedna
Le nekaj dni potem, ko so v Robežu odkrili partizanski spomenik (pred tremi leti so ga „neznani storilci" razstrelili), in le nekaj dni pred nameravanim odštevanjem manjšin v sosednji Avstriji, je v Komelu pri Pliberku zagrmelo. In spet so za zdaj „neznani storilci" vrgli v zrak partizansko obeležje, demonstrirali so svojo (divjaško) moč, kulturo, pokazali so svoje karte, ki so neverjetno podobne tistim, s katerimi je igral nacifašizem pred več kot tremi desetletji.
Eksplozija naj bi omajala odločnost koroških Slovencev onstran meje, da bojko-
tirajo popis, omajala naj bi pripravljenost demokratičnih sil Avstrije, ki žele po svojih močeh preprii iti avstrijsko vlado o nesmisel-
delom in življenjem. Tako bo tudi poslej.
Prav zato je tudi predsedstvo republiške konference SZDL na svoji minuli seji poudarilo, da se s 14. novembrom nič ne končuje in tudi nič ne pričenja. Narod
Nacifašizem
nosti nameravanega odštevanja.
Toda še nikoli doslej ni uporaba sile zavrla človeške lastnosti zgodovine, ki jo ustvarjajo ljudje s svojim
ne more umanjkati iz svoje zgodovine že zato, ker mu je nekdo postavil datumsko mejo. Kvečjemu bo po 14'. novembru okrepljen pritisk na slovensko manjšino v
Avstriji, kar pa, gledano s perspektive zgodovine, še zdaleč ne bo nič novega za Korošce. Morebiti bo novo le za svet, ki se bo moral slej ko prej ovesti, da ni mogoče zatiskati oči pred tako očitnimi dejstvi, kot je novodobna pojavnost nacifa-šizma. In za to gre.
Razstreljeni spomenik je potemtakem le pojavna oblika delovanja nacionalšovmističnih sil, vendar ni razstre-Ijen le pred vrati manjšine, niti Slovenije in Jugoslavije. Razletel se je pred durmi vse demokratične evropske javnosti, ki nima prav nobene garancije, da ne bi jutri vdrl tudi na njihova ozemlja. Od tod dalje pa je namen nacifa-šizma več kot jasen . . .
MILAN MEDEN
DANES SEMINAR ZA SEKRETARJE OO. SREDI NOVEMBRA SEJA OBČINSKE KONFERENCE
Na posvetovanju predsednikov komisij, ki delujejo pri komiteju in občinski konferenci ZK, kije bil 29. oktobra, in na zadnji seji komiteja Občinske konference ZK Velenje so pregledali delovne usmeritve komisij za aktivnosti v prihodnjih mesecih. Komite je po podrobnejšem pregledu in vsebinski oceni potrdil programe komisij za politično propagando in informativno dejavnost, za mednarodna ekonomska in politična vprašanja
ter za stike z drugimi komunističnimi partijami, statutarne komisije, komisije za organiziranost in razvoj ZK, za vprašanja zdomcev, za družbenopolitična in idejna vprašanja ter idejno usposabljanje komunistov, za idejna vprašanja ter kadrovske komisije.
Danes, 5. novembra, bo pripravil komite Občinske konference Zveze komunistov Ve-
lenje seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK iz Šaleške doline. Na seminarju bo podana informacija o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih, razgrnjen bo akcijski program za uresničevanje vsebine zakona o združenem delu, govora pa bo še o nekaterih organizacijskih in drugih vprašanjih, kot o idejno-političnem izobraževanju v osnovnih organizacijah ZK, pri-'
„NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje
-	„Naš čas" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. januarja 1973 naprej.
Urejajo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Za-košek in Franci Mazovec (tehnični urednik).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava (63320) Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon (063) 850 087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje - Žiro račun pri SDK Velenje 52800 - 601 - 21420
-	Cena posameznega izvoda 3 dinarje, letna naročnina 120 dinarjev, za inozemstvo 250 dinarjev - Tiska CTP „Pravica-Dnevnik" Ljubljana - Za „Naš čas" se po mnenju Sekretariata Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenje številka 421 - 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega' davka od prometa proizvodov - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo
-	Poštnina plačana na pošti 63000 Celje
REKLI SO TE DNI:
• TISKOVNA KMNFERENCA NA UPRAVI JAVNE VARNOSTI V CELJU:
Kraje, ponarejanje listin
Na tiskovni konferenci, ki je bfla 2. novembra, so predstavniki Uprave javne varnosti Celje sporočili podatke o odkritju novih kaznivih dejanj na celjskem območju.
PECI ZA CENTRALNO OGREVANJE BREZ GARANCIJSKIH LI-
STOV
43-letni zasebni obrtnik, instalater centralnega ogrevanja, Ljubiša Dukič iz Slovenske Bistrice je lansko leto pridobil 51-letnega Ferdinanda Stoparja, skladiščnika v celjski Kovi-notehni, da mu je na škodo Kovino-tehne izročil v letu dni 11 peči za centralno kurjavo TAM - Stadler in več kot 4.000 radiatorjev v skupni vrednosti 233.000 dinarjev. Za posamezno pošiljko (peč in več sto členov radiatorjev) je prejel Stopar od Dukiča od 5.000 do 7.000 dinarjev.
Ljubiša Dukič je montiral peči za centralno ogrevanje TAM - Stadler, ki so bile brez garancijskega lista, tudi 3 občanom z območja občine Velenje. Omeniti velja, da je Dukič peči zaračunaval ceneje, kot je znašala maloprodajna cena.
V skladišču Kovinotehne so ob inventuri ugotovili, da manjka okrog 15 peči za centralno ogrevanje TAM
—	Stadler, več tisoč členov za radiatorje ter drugi pripadajoči deli.
NA VIŠEK 6 PRALNIH STROJEV NI OPOZORIL
30-letni Edvard Arh, šofer pri Transportu Krško, je moral 17. junija 1976 prepeljati iz skladišča tovarne Gorenje v Velenju za trgovsko podjetje Posavje Brežice 36 pralnih strojev. Na tovornjak TAM
-	4500 gre 36 pralnih strojev. Delavci v skladišču Gorenja so računali, da je pripeljal Arh tak
tovornjak. V resnici pa je bil tokrat TAM - 5000 z nekoliko daljšo karoserijo, na katerega pa lahko naložijo 42 pralnih strojev. Tako so skladiščni delavci, ne da bi prešteli blago, naložili namesto 36 kar 42 pralnih strojev. Šofer Arh je to sicer opazil, vendar ni o tem spregovoril niti besedice ...
Po končani vožnji si je višek pralnih strojev zadržal zase in jih prodal po zvezah po nižjih cenah. Gorenje je bilo s tem oškodovano za najmanj 30.000 dinarjev.
Edvarda Arha bremeni velika tatvina, uprava javne varnosti pa je prijavila tudi vseh 6 kupcev pralnih strojev zaradi prikrivanja ukradenega blaga. Gorenje pa so obvestili, da morajo ukrepati, Ker so skladiščni delavci delali malomarno.
PONAREJANJE DIPLOME IN INDEKSA
Uprava javne varnosti Celje je
prijavila tožilstvu tudi Rudija De-lopsta iz Velenja, Stanetova cesta, nazadnje zaposlenega kot vodjo komerciale pri Montani Žalec. Utemeljeno je osumljen, daje ponaredil diplomo in indeks Visoke ekonomske komercialne šole Maribor. Na Skupščini občine Velenje je dal overiti delni prepis indeksa z ocenami, ki jih je v indeks sam vpisal. Prvo stran oveijenega indeksa je odstranil in priložil na pisalni stroj napisano lažno vsebino diplome, ki naj bi jo izdala Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor. Takšno lažno diplomo je predložil prvič leta 1966 Db prijavi za delovno mesto pomočnika direktorja Rudnika lignita Velenje, drugič pa 30. oktobra 1975, ko se je prijavil na delovno mesto vodje komerciale žalske „Montane". Ponarejena diploma mu je zagotovila delovno mesto vodje komerciale, vendar je pozneje vodstvo podvomilo v pristnost predloženega dokumenta o izobrazbi. Septembra letos pa so to Delopstovo početje, odkrili.
PROTESTNO ZBOROVANJE
Jutri, 6. novembra bo pri spomeniku NOB v Šmartnem ob Paki veliko protestno zborovanje v zvezi z zadnjimi dogodki na avstrijskem Koroškem. Zborovanje, ki se bo začelo ob 16. uri, organizira osnovna organizacija ZSMS Šmartno ob Paki ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij tega kraja..	S.
STANE DOLANC:
-	Športu in telesni kulturi moramo posvečati wč pozornosti kot doslej. Kajti nekateri problemi, ki se pojavljajo na tem področju našega družbenega življenja, dobivajo širše in hujše razsežnosti od navadnih športnih.
BERISLAV ŠEFER:
-	Gospodarsko rast je zdaj mogoče, pa tudi nujno treba pospešiti tako, da povečamo kvaliteto gospodaijenja, zato mora vsak ukrep in dejavnost vseh faktorjev v družbi vključevati motivacijo za delovne ljudi, da bodo produktiv-neje in uspešneje gospodarili.
FRANC ŠETINC:
-	Še vedno je prisotna miselnost, da lahko odgovornost komunistov in vseh delovnih ljudi krepimo z nekakšnimi administrativnimi predpisi ah sankcijami. To pa je le potuha komunistom, ki morajo biti veliko bolj ustvarjalni, pripravljeni nenehno spreminjati sprejeta načela v prakso.
Posvet z vodstvi osnovnih organizacij sindikata
Občinski o<}bori sindikatov posameznih dejavnosti so pričeli v tem tednu delovne posvete s predsedniki, podpredsedniki in sekretaiji osnovnih organizacij sindikata in konference osnovnih organizacij sindikata.
Ta teh posvetih obravnavajo gradiva konference Zveze sindikatov Slovenije in konference Občinskega sveta ZSS Velenje, ki nakazujejo nadaljnje naloge pri uveljavljanju določil osnutka zakona o združenem delu in naloge za spreminjanje samoupravnih odnosov. Udeleženci posvetov se bodo seznanili s spremembami in dopolnitvami, ki so po predlogih iz javne razprave vključene v besedilo zakona o združenem delu.
Kot osrednja tema teh posvetov pa je dogovor o izvedbi
operativnega načrta nadaljnjih sindikalnih akcij, katerega je sprejelo predsedstvo Republiškega sveta ZSS. Še poseben poudarek pa bo dan pripravam na letne skupščine osnovnih organizacij sindikata, ki bodo v mesecu decembru in januarju leta 1977. Predsedniki, podpredsedniki in sekretarji osnovnih organizacij sindikata ter konferenc osnovnih organizacij sindikata se bodo tudi seznanili z bistvenimi spremembani, ki so v osnutku Sindikalne liste za leto 1977.	J.K.
• V VELENJU SE JE ZAČEL
Višješolski študij rudarstva
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo TOZD montanistika iz Lj ubljane je v sredo odprla na Rudarskem šolskem centru Velenju oddelek dislociranega višješolskega študija rudarstva.
Otvoritev tega višješolskega študija je plod nekajletnih prizadevanj iniciativnega odbora, ki so ga sestavljali predstavniki Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, Rudarskega šolskega ccntra in TOZD montanistika, da se omogoči mladim in že zaposlenim deldvcem pridobitev višješolske izobrazbe rudarske smeri ter da se študij ne-
posredno približa največjim proizvodnim zmogljivostim in proizvodni praksi.
Doslej se je vpisalo v to šolo že 31 slušateljev iz vse Slovenije, mej njimi največ iz Šaleške doline, karjt razumljivo glede na velike potreti po tem kadru.
Nosilec študija je ljubljanska b kulteta za naravoslovje in tehno logijo TOZD montanistika, organi zator Rudarski šolski center, pri splošnem izobraževalnem prej metnem področju pa bodo sodelovali tudi učitelji Visoke tehniški šole iz Maribora.
i
pravah za sprejem v ZK, o manifestacijah v okviru tedna Komunista, ki bo v naši občini od 22. do 26. novembra itd.
Sredi novembra se bo sešla Občinska konferenca Zveze komunistov Velenje. Na seji bodo spregovorili o samoupravni organiziranosti, rezultatih gospodarjenja ter o stabilizacijski in kadrovski politiki v združenem delu občine Velenje.	M.
• ZAKONCA ALOJZ IN MARIJA DVORŠAK BOSTA SAMA ODPRAVILA POMANKLJIVOSTI NA OBJEKTU TERASA I:
Sporazumna rešitev
Predstavniki Skupščine občine Velenje ter investitotja objekta terasa I v naselju Šalek - Gorica Alojz in Marija Dvoršak iz Velenja, Šaleška 19, so ob koncu oktobra sklenili sporazum o izvedbi sanacijskih del na objektu, ki ni bil grajen v skladu z načrtom.
~ Investitorja sta se obvezala, da bosta uskladila gradnjo objekta terasa I s sanacijskim načrtom, ki so ga izdelali na Projektivnem biroju Velenje, in sicer v 30 dneh (v normalnih vremenskih prilikah). Rok za uskladitev gradnje je začel teči 3. novembra. Sanacijska dela bo nadzoroval organ, ki ga bo določila občinska skupščina, stroške pa bosta plačala zakonca Dvoršak. Investitorja bosta plačala Projektivnemu biroju Velenje tudi stroške izdelave sanacijskega načrta (1.700 din).
Sanacijska dela bodo izvajali po sanacijskem načrtu. Za to odgovarjata investitorja in nadzorni organ.
Sporazum tudi predvideva, da bo v primeru, če zakonca Alojz in Marija Dvoršak v dogovorjenem roku ne bosta opravila sanacijskih del oziroma opravljena dela ne bodo v skladu z načrtom, občinska skuščina Velenje poverila nadaljevanje sanacijskih del Komunalno obratnemu centru Velenje na stroške investitorjev.
	
	a
L-fo -filiiiM	
Hal "	
mlm^^Bm ■ . ... .::.:. .. , ^ ' ,. . ' . . , -	B? »j « jEM? lili!!!-
i
Žj
I
m

Člani folklorne skupine pri vadbi
OHRANJEVANJE FOLKLORNEGA IZROČILA
Po zasluženem poletnem odmoru je pred_ dnevi steklo delo folklorne skupine starejših prebivalcev Šmartnega ob Paki in okolice, ki deluje pod okriljem Prosvetnega društva iz Šmartnega. Gojenje folklornega izročila je ena najmlajših vej iz bogatega delovanja tega društva, saj je ta skupina začela s svojim delom šele pred letom dni pod vodstvom Jeneza Krašovca iz Velenja. Že več kot osemletno tradicijo pa imajo tri skupine najmlajših folkloristov na osnovni šoli. Z njihovo mentorico Emo Hedl smo se pogovarjali tudi o delu skupine, ki jo sestavljajo ne več najmlajši Šmarčani. Povedala je naslednje: „Poseben značaj te skupine je v tem, da se ne omejuje samo na plese, ampak daje tako rekoč terenska, saj njeni člani zbirajo stare pesmi, običaje in plese s področja Šmartnega in okolice. Imamo tazporejena področja in tako obiskujemo stare ljudi, ki nam prenašajo izročila iz nekaj generacij nazaj ter poklanjajo razne stare predmete in podobno. Skratka, naš namen je ta, da pričnemo raziskovanje folklornih in etnografskih zanimivosti s tega področja, ki je v tem pogledu še precej neobdelano. Če bomo kje dobili primeren prostor, bomo skušali odpreti stalno razstavo zbranih predmetov in seveda vse naše ugotovitve tudi nekje zapisati. Zavedamo pa se, da to zahteva svoj čas, saj je naše delo zelo otežkočeno, ker nismo začeli že prej. Ker smo zelo mlada skupina, tudi z javnimi nastopi ne računamo prej kot konec letošnjega ali v začetku naslednjega leta. V tem trenutku šteje naša skupina štirinajst čianov, vendar pa računamo, da se bomo kmalu številčno še okrepili. Naša želja je, da bi tisti mladi folkloristi, ki končajo osnovno šolo, takoj_stopili v naše vrste. Vadimo pa vsak teden enkrat, in sicer dve do tri ure."
Načrt so si torej zastavili dokaj široko in obetavno. Prav gotovo se v Šmartnem ob Paki in okolici skriva marsikatera folklorno-etnografska zanimivost, ki bo obelodanjena' zahvaljujoč prizadevanjim tamkajšnje folklorne skupine in za vedno ohranjena našim naslednikom.
J. KRAJNC