69. MIKa, V Ljubljanu v soboto. 27. marca 1909. XLII. leto. ,Sloven3ki Narod* velja v LJubljani na dom dostavljen: gftio leto......... K 24-- pol ieta . ,......, , i2'~ fetrt leta.......* , , r>~ mesec 21- upravaistv-u prejeiaan: pol leta četrt leta, na me?ec K 22 - o I« Dopis* «al se frankirajo. Rokopis? &e ti* vračajo, vretinlstv« i KnaCove ulice it. 5, (2. nadstropje levo*, tolefon it. 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemii nedelje in praznike. Inser&tt veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upr&vuištvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna Številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, „fttarodna tiskarna" telefon it. 85. »Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.........K 25 — pol leta.........m 13'— četrt leta..........6*50 na mesec.......... 2-30 za Nemčijo: celo leto.........K 28- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.- Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlitvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Govor poslanca Hribarja v st»ji poslanske zbornice, dne Hi. marea. II. ljubljanski protestni shod. Vsled tega je pač umljivo, da so -v Ljubljani takoj sprožili misel, izreči se o ptujskih dogodkih. Na zahtevan j<- \>eh krogov slovenskega prebivalstva sta gospoda deželna poslanca dr. Karel Triller in dr. Ivan Oražen sklicala javen shod, na katerem vi,.} bi se bilo govorilo o ptujskih dogodkih. To zborovanje je bilo napovedano za 18. september ob polu 9. zvečer in v naprej je bilo gotovo, da se ga udeleži velika množica ljudi. Jaz sem bi i trdno prepričan, da se izvrši shod mirno in dostojno in sem tudi oba gospoda sklicatelja prosil, naj v tem smislu vplivata na udeležnikc. Poznavajoč razburjenje, ki je pretresalo vsled ptujskih dogodkov vsa slovenski; srca sem vzlic temi: imel svoje skrbi in sem naročil šefu mestne policijske straže, naj za ta večer pokliče v službo vse mestne redarje, ne :zvz< mši maroderje. V dnevnem povelja, izdanem tem povodom tia mestno redarstvo je izrecno rečeno: »Straža mora nastopati sicer mirno, dostojno in vljudno, toda t nergično. Za slučaj, da bi sc po zborovanja zgodile de* monstrseije, j«' Lilo v naprej videti, da bodo pred kazinom, ki j*1 v Ljubljani pri podobnih povodih prvi objekt naskokom. Zaradi tega je bilo dalje v dnevnem povelju pred vsem odrejene,, da se zapro dohodi v Zvezdo, ob kateri stoji kazina in da je z vso strogostjo zavrniti množico, če bi po zborovanju tja prihitela. Omeniti moram, gospoda moja, da sem bil med zborovanjem pred »Mestnim domom« in da nisem nič sumljivega zapazil. Tudi sem tam govoril s o. kr. policijskim svetnikom Oskarjem Wratschkotom, ki je tudi izrazil mnenje, da je pričakovati, da se zborovalci mirno razidejo. &e med zborovanjem, ko je občinski svetnik dr. Oražen govoril pri oknu velike dvorane »Mestnega doma« obrnjen proti trgu cesarja .Jožefa, sem.se za trenotek oddaljil, da pozdravim skozi Ljubljano potujočega prijatelj:« v hotelo »Union«. Od tam sem šel domov, da bi počakal moj«' bitna daljša poročila policijskih organov. Prvo obvestilo, ki sem je do- bil, je sporočalo, da je Da tisoče bro-jeoa množica predrla kordon v Wol-fovih in v Šeienburgovih ulicah, šla pred kazinsko poslopje in tam razbila skoro vsa okna, ter da je vsled tega prišlo orožiiištvo.Glasom daljnjih poročil, so se posamezne čete demonstrantov razkropile po celem mestu in razbile okna pri nemških zavodih in podjetjih. To, gospoda moja, so, na kratko popisani, dogodki tistega nesrečnega večera. Obžaloval sem te dogodke resnično in jih obsodil in mislim, da ga v Ljubljani ni bilo razumnega Človeka, ki bi ne bil enako čutil. Taki dogodki, to priznavam, se ne dajo polepšati, dasi st taki dogodki ne primerjajo samo v Ljubljani, nego tudi drugod in se bodo, kakor pričajo poročila iz najnovejšega časa, najbrž tudi še v prihodnje primerjali. Poudarjati pa je treba, da je bilo postoj >anje ne brez vzroka razburjenih demonstrantov v Ljubljani čisto drugačno, kakor se to čestokrat drugod zgodi in kakor se je zgodilo tudi v Ptuju, kjer so Nemci demonstrirali proti Slovanom. Y Ljubljani namreč ni bil noben Nemec dejanski napaden, nikomur ni bil skrivljen ne en las in vse gibanje se je omejevalo na to, razbiti okna in steklene napise pri nekaterih kupeevalcih, ki jih je vodstvo >Sinlmarke« lahkomiselno označilo kot sovražnike Slovencev. (Po-d. Marckhl: to ni res!) To je res! »Siidmarka« je namreč izdala brošuro, v kateri so navedeni vsi nemški trgovci in obrtniki v Ljubljani in se je ljudi poživljalo, naj kupujejo samo pri njih. To je bilo gotovo jako neprevidno dejanje »Siidmarke«. Dasi ljubljanske demonstracije, kar naj še enkrat poudarjam, odločno obsojam, vendar ne more tajiti, da so se slovenski denionstrantje v Ljubljani vseka ko mžiieje vedli, kakor nemški demonstrantje v Ptuju povodom občnega zbora družbe sv. Cirila in Metoda in kakor v Celju pri poznejših demonstracijah, ko jih ni bilo sram, dejanjski napadati in raniti Slovence, da, celo dame. (Posl. Marckhl: Ker so delale obraze in množico izzivale.; To ni res! Nikar kaj takega u«' pripovedujte. To je popolnoma izmišljeno. To je izmišljeno od takih gospodov kakor je gospod Malik, ki je to kolportiral. (Posl. Marckhl: to je uradno dognano.) Pa od kakšnega urada. Vzlic temu so nemški časopisi, pred vsemi .A\n graška lista, dvignili hnronski hrup in v deloma pretiranih, deloma popolnoma zlagani h poročilih razširjali vesti, kakor bi Nemci v Ljubljani ne bili varni svojega življenja, kakor bi se bilo njih prodajalne oplenilo in njih poslopja demoliralo. Že dolgo, gospoda moja, se ni razširjalo toliko neresnic in toliko liudobnih popačenj o kakem dogodku, kakor o nesrečnih ljubljanskih demonstracijah. Kot oznanje-valei morale nastopajo ljudje, ki predstavljajo ptujske dogodke kot nekaj, kar se ob sebi razume, in ki so Slovencem obljubili še druge take napade na Spodnjem Štajerskem. (Posl. Marckhl. V Ljubljani se je reklo, da se hoče nemštvo z enim udarcem odstraniti; to se je prej oznanjevalo.) Će bi,se dalo nemštvo z enim udarcem uničiti, bi moralo biti preklicano slabo. Nastop vojaštva. Toda, gospoda moja, pridržujem si, da boni o tem pozneje govoril in se vračam sedaj k ljubljanskim dogodkom. Omeniti moram, da bi se bilo razburjenje dne 19. septembra najbrž poleglo, in da bi se ne bili primerili novi izgredi, če bi se ne bila zgodila napaka, da so 18. poklicali vojaštvo in je pustili svojevoljno po mestu hod it i. Jaz nisem ničesar vedel, da je bilo oo.lano vojaštvo, o tem se me ni nič obvestilo, samo mestni policijski organi so mi tele-fenične naznanili, da je naenkrat nastopilo vojaštvo in da hodi po mestu. Za dan 19. sem pač sam predlagal, naj se porabi vojaštvo, da se ž njim zastraži kazinsko poslopje, ker sem se bal, da bodo v svrho vzdrževanja miru in reda poklicali večje število vojaštva in ker sem želel, da bi se vojaštvo postavilo na kraj, kjer naj bi ostalo, kajti jasno mi je bilo, da bi bili sicer spopadi z vojaštvom neizogibni. Prepričan sem, da bi bilo to popolnoma zadostovalo. Slo se je namreč za to, da se zapre 3474 štiri jaških metrov velik prostor. Toda e. kr. deželnemu predsedstvu se je zdelo potrebno zapreti z vojaškimi kordoni ne samo kazinsko poslopje, marveč ves kongresni trg — to je največji, 21.000 štirijaških metrov obsežni trg v Ljubljani, kar je moralo provzročiti kolosalno oviranje prometa. Kaka naročila je dobilo vojaštvo, mi ni znano; to pa vem, da se vojaštvo samo ni zadovoljilo s tem, da je po ukazu zaprlo Kongresni trg, nego da so večji vojaški oddelki ho- j dili po posamičnih mestnih ulicah in vzbujali s tem nepotrebno pozornost, ki se je, kakor je ob sebi umljivo, razgrela v novo razburjenje. Tudi se je v službo postavi] po mojem prepričanju popolnoma po nepotrebnem oddelek dragoneev, ne da bi se to bilo naznanilo meni ali šefu varnostne oblasti. Vzlic konfliktom, ki so jih pro-vzročaJi nekateri prevročekrvni oficirji pešpolka št. 27 ta in poprejšnji večer s tem, da so vdrli v gostilne in tam celo prepovedali peti narodne pesmi, je noč še dosti mirno minila in še večji i kscesi niso zgodili. Pač je bilo pobitih nekaj oken na Ham-bergovi tiskarni, v gostilni »Pri bavarskem dvoru«, pri kolodvorski restavraciji in pri mestni stražnici na Radeckega cesti, vendar je s tem provzrečena škoda čisto neznatna. Mir te noči opravičuje sodbo, da se je razburjenje začelo po legat i. 20. september. Vzlic temu je deželno predsed-ništvo odredilo, da v nedeljo 20. zvečer poleg orožnikov nastopi še več vojaštva in je stopil na mesto policijskega svetnika Wratscliko, ki je prejšnja dva dni službo jako spretno in taktno izvrševal, deželnovladni tajnik dr. Mathias, kateremu je bilo podrejeno tudi vojaštvo. Priznali mi bodete gospoda moja. da se z gotovimi odredbami doseže ravno nasprotje tega. kar se je hotelo doseči. Dii je deželno predsedništvo v Ljubljani kaj takega želelo, se pač ne more trditi. Toda njegovo postopanje opravičuje domnevanje, da si ni bilo na jasnem, kaj za morejo njene odredbe pro vz ročit i. Če je že bilo neprimerno, po preteku sobotne noči razburjati v nedeijo ljudi na umeten način s tem, da so bili po vsem mestu raztreseni vojaški oddelki, kar je privabljalo radovedneže, je bilo pO moji sodbi še slabše, da se je dispozicija z vojaštvom odvzela v službi osivelemu, izkušenemu in taktnemu policijskemu svetniku \Vralschku in se izročila deželuovladnemu tajniku dr. Mnthiasn. ki pri enakih prilikah ni še nikdar interveniral in da se je popolnoma na s(»an pritisnilo izkušenega mesinega policijskega svetnika Lauterja, ki je pri policijskem ravnateljstvu na Dunaju služil 23 let. (Posi. Marckhl: Ni se obnesel!) Popolnoma se je obnesel; vprašajte tukaj pri policijkem ravnateljstvu na Dunaju, kak i.radnik je to. (Posl. Marckhl: Toda prejšnjo noč se ni ob-; nesel!) Obnesel se je popolnoma, to bodete spoznali iz dalnjih mojih izvaja janj. (Posl. Marckhl: Ni se obnesel!) Vi bodeie o lem sodili, če se je obnesel ali ne!! Saj vas ni bilo zraven, in torej ne morete nič soditi. Saj sem pripravljen priznati, da se je dr. Mathias pošteno trudil, biti kos svoji nalogi, toda, gospoda moja, dobra volja še ne radost u je, zakaj kjer ni izkušenj, tam se z najbolju voljo nič ne opravi. Take; je bilo tudi tu, kjer se je mlademu uradniku deželne vlade naloga otezkočila še s tem, da se poveljstvo vojaških oddelkov ni, kakor je predpisano, izročila starejšim izkušen« jšim oficirjem, marveč mladim neizkušenim lajtnantom, ki res-nobe SVOJC naloge morda niso mogli pojmiti. In mko se je /godila nesreča. Po pričah, gospoda moja, je uradno dognano da je po 20. septembra mnogo imenovani lajtnant Maver ukazal streljati, ne da bi imel za to kak povod. Da je to res. bom poskusil dokazati s službenim regle-mentom za c. in kr. armago. Y § 72. marginalni št. 516, govorečem o rabi orožja za promaganje izgredov, je rečene, da s« sme rabiti orožje pri izgredih in nmilarskih gibanjih na izrecno in utemeljeno zahtevanje pooblaščenega političnega uradnika v tistih slučajih, ko so njegovi pred-i (loči pozivi naj nastane zakonito stanje ostali brez uspeha in je tudi za-povednik dodeljenega vojaštva prepričan o potrebi takega nastopa, potem — je tla I je recimo, — če je bilo vojaštvo dejansko žaljeno ali celo napadeno z orožjem.« (Poslanec Marckhl: To se je gotovo zgodilo!) Počakajte < na to, kar hom jx>-zuejo povedni. Kaj pravijo priče, izvedeli bodeK1 iz njih pričevanj, ki leže pri sodišču! Dalje je rečeno (čita) : » . . . isto tako, če ljudje I orožjem ali drugimi nasilnimi orodji s sovražnim namenom proti vojaštvu silijo in se je bati, da se vsled tega zmanjša njih akcijska zmožnost ali čez mero u tesni.« Po izjavi c. kr. deželnovladnega tajnika dr. Priuerika Mathiasa je dognano, ne le, da sploh ni zahteval naj se rabi orožje, marveč da je v usodepolnem trenutku poskušal lajt-nanta Maverja pripravit] do tega, naj ne strelja (Čujte! Cujte!), kar LISTEK. Kodo Murnik: Jati junaki. Rado Al urnik j«' v slov. slovstvu znana in tudi najširšim krogom priljubljena pisateljska osebnost. Njegovi humoristični podlistki v »Slovenskem Narodu« so vzbudili in vzbujajo vsled svojega zdravega, neprisiljenega, do malega nedolžnega, le včasih priostrenega in bodečega humorja pri čitateljih tisto vedro veselost, katere si pač vsakdo poželi, kadar bi rad. da pozabi resnobo dnevnega življenja. Vsaka stvar, vsak dogodek v življenju ima SVOJO dvojno stran: svojo resno in svojo veselo plat in kaže se nam v tisti luči, v kateri jo Pač po svojem trenutnem razpoloženju gledati hočemo, fn Murniku je dan talent, da v vsakem pripetljaja »ajde, vidi in ohsvetljuje ravno nje-«?ovo svetlo, veselo, humoristično stran. Spretno vodi svojega čitatelja skozi trnje in ga s svojim neutrudlji-vbn čebljanjem premoti tako, da pri tere trnja niti i.c vidi, temno da s«' ton pasd oči zgolj le po rožicah, ki didite in se -krivajo pod njim: Rado Murnik je rojen humorist. Kaj je to: humorist? Če kdo pregrizuje besede in jim namenoma podtika pomen, ki ga po svoji lokalni zvezi ni um jo, če izraze preobrača in premetava, če druži besede, ki po svoji vsebini, po svojem odnošaju do predmeta, o katerem govorimo, ne sodijo skupaj, če — da govorim s terminologijo logike — k osebku priti ka predikat, ki v osebku i.iti bistveno niti nebistveno ni zapo-paden, temuč ima z njim le neko daljno, zgolj navidezno, vse preje nego logično sorodnost —- je dovtipnež, davno pa SO ne humorist. Kajti hunioristovo delavno polje je vse širše. Ne omejuje se humorist zgolj na eno besedo, da bi se igral z njenim pojmom in z drznostjo svojih konjunktur izvabljal smeh presenečenja, kje mogoče, v navidezno tako ozko zvezo spraviti sicer tako neso-rodiia pojma, njegovo oko se marveč obrača na cele položaje, cele pripetljaje, obsegati more celo življenje. - - Da poveir svojo misel v prispodobi! Kadar smo bolni, hudo bolni, ali pa žalostni, hudo žalostni — kaže se nam ves svet pust in poln neveselih pojavov: krog in krog nas sama žalost, celo solnce ne sveti več tako, kakor je svetilo, predno se je v našo dušo zagrizla bolest ali naše telo začela razjedati bolečina. Niti ene s\(tle stvari ne najdemo na vsem sicer toli hvalisanem življenju. In če v takem razpoloženju srečamo človeka, ki mu oči žare sreče in kateremu iz vseh potez sili radosten smeh, — kako ga pnmilujemo reveža — za-slepljenca, ki m1 vidi žalosti vsena-okoii in — zavidamo ga z glodajočo bridko zavidljivostjo. — Kadar pa je v našem srcu zasijalo toplo, oživljajoče solnce, ko drhtimo vzhičenja, ko si moramo delati silo, da pridu-šinio vrisk, — ki nam sili iz golta, da bi vsemu svetu oznanil: danes se je v meni naselilo veselje, danes svatu je in kraljuje v meni sama zlata radost, —- kako lepo je tedaj solnce. kako mamljiv je svet in kako življenja vredno je življenje! Mimo najža-lostnejšega pogreba, mimo najkru-tejše tragedije bi šli s prešernim nasmehom in vrgli klobuk v zrak: »Ej, kaj bi jokali, bratje, saj sije solnce in tako lepo je živeti! In če je pred Vaše solnce zdajle stopil oblak — saj bode moral naprej svojo pot in zopet vam bode sijalo!« Pa hodimo lahnim korakom in ne čutimo, da nam noge trga ostro kamenje in da nam trnje trga obleko in trga lica in roke. Evo vam dvoje ekstremov človeškega gledanja in občutevanja! Kdor gleda in vidi vse temno, je pesimist, črnoglede«, mračnjak in turobnež. Kdor ne mara za bridkost-ne težave, temuč hodi svojo pot z lahkotnim korakom, svoj pogled v solnee uprt — je optimist. In če se ta optimist spusti v razmotri vanje sveta in življenja in dogodkov v njih in če iz svojega srca preudarno ali nepreudarno orisu je le njihovo ve- dro, solnčno stran, če ne vlači na »lan, kar je trnjevega, marveč celo na trnju poišče cvet — je humorist. Humorist in dovtipnež torej izdaleka nista eno in isto. So dovtipne-ži, ki s humorjem nimajo prav nič (•praviti, in z druge strani humoristi, ki nimajo prav nič opraviti z dovti pi. In tako tudi ni meriti vrednosti humoreske po večji ali manjši kopici dovtipov. Človek, ki v enoiner zbija dovtipe, postane končno dosaden in naj si je še tako duhovit, pravi humorist pa nikdar ne. Nič pa ne brani humoristu, da v svoje pripovedovanje ob dani priliki ne bi vpletel dovtip te ali one vrste. Kajti tudi dovtipov je cela vrsta. Murnika bi nazval dovtipnega humorista in kot takega ga tudi široka javnost pozna iz njegovih brezštevilnih Narodovih podlistkov in iz njegovih pri Schwentnerju izdanih zbornikov. Temelj priznanju si je položil s svojim velikim humorističnim romanom Groga in drugi. Ni prikrivati, da so bili Murnikovi podlistki iz prejšnjih let na svoji humo-ristiški vsebini bogatejši. Ni sicer, da bi se bil Murnik morda že izčrpal — da temu ni tako, najbolje priča najnovejša njegova knjiga Jari junaki —. Je pač le to, da se včasih za podi istek ne izplača piliti. Humoristična literatura se v nas vse preveč podcenjuje, posebno v takozvanih literarnih krogih. Čita jočim te lahkotekoče, vedre pove- stice. ki ne segajo v globoke probleme, temuč se gibljejo bolj na površini, se nam k:ij lahko zazdi: to ni umetnost, to bi jaz lahko ravno tako povedal, če ne še vse holje! Pa treba le poizkusiti in jedva smo zastavili pero, že smo začeli s |H>lno paro pre-jasne zadrege obglodavati peresnik. Toda iz suhi ga lesa se ne da izsesati l.mnor. Humor je prirojena nadarjenost in humorist ičnemn pripovedovalcu treba istotako pisateljskih kvalitet, kakor vsakemu drugemu Vposlovniku. V pričujoči knjigi je Murnik priobči] zgolj nove humoreske. Tu imamo šestero vojaških humoresk — v slov. slovstvu nekaj novega, —-in pa vrsto med seboj istotako zvezanih humoresk iz vajenskega življenja. Za jezikoslovne gurmane pa je kot nekako posvetilo Trubarjevemu spominu na čelu knjige prijavil nnikum v slov. literaturi: iz samih iz Trubarjevih spisov zbranih besed zloženo antikvarično humoresko o Divjem vitezu, natisnjeno v pravopisu Trubarjevem, in po gibanju svoje vsebine in po svojem slogu gibajočo se v smislu tedanjih viteških povesti. • 199 strani obsegajoči), pri Schwentnerji. izišlo knjigo, ki mi je napravila dokaj prav prijetnih, vedrih uric, prav toplo priporočam, ker nudi resničnega, zdravega razvedrila. Fr. Kobal. je čisto naravno, ker zategadelj ni ^oživljal, naj se napravi zakonito stanje, ker sploh ni bilo nezakonitega stanja, kakor je razvidno iz njegove izpovedi, dalje iz izpovedi c. kr. policijskega svetnika Oskarja \Vra-tscbka in brez števila drugih prič. V tej maginalni številki ad h omenjenega slučaja tu sploh ni bilo. Ljudje niso ne z orožjem, ne z drugimi nasilnimi orodji v sovražnem namenu siiiii proti vojaštvu in se vsled tega tudi ni bilo bati, da bi bila akcijska možnost vojaštva ovirana ali preveč utesnjena. To se razvidi zlasti iz izpovedi c. kr. policijskega svetnika Oskarja Wratschka, da na trgu med hišo meščanskega bolniškega zaklada in med tamkajšnjim obrežjem Ljubljanice ni bilo videti, da bi se zbirali ljudje in da tudi v Šolskem drevoredu ni bilo večje množice, tako da se mu je zdela situvacija pomirljiva. Zdaj pa, čestita gospoda, bi rad vedel, kako je mogel lajtnant Maver v takih razmerah misliti, da bi se za-megla akcijska zmožnost njegovega oddelka ovirati ali preveč utesniti. Toda, naj govorita omenjena funk-cijonarja deželne vlade same. Iz njiju izpovedi bodete najbolje razvide-li, kako se je stvar zgodila. Zaslišan pri sodišču dne 28. septembra je c. kr. deželnovladni tajnik dr. Friderik Mathias izpovedal sledeče — čestiti gospod predsednik naj mi dovoli, da prečitam to izpoved — (čita) : Lajtnant Maver je imel naročilo, zapreti s svojima dvema oddelkoma Prešernove ulice pri Frischevi prodajalni eventuvalno tja pritiskajoči množici To je bilo nekako ob noln osmih zvečer. Spremil sem lajtnanta Maverja z njegovim oddelkom kakor tudi drugo asistenčno moštvo na odkazani mu prostor. Ko sem vsled dobljenega obvestila odpravil večjo množico s Kongresnega trga in se informiral o položaju na Dunajski c.. kamor je bil postavil major Weber oddelek vojaštva pod poveljstvom stotnika Praxmarerja sem šel mimo vojaškega skladišča v Prešernov ! ulice, da se tudi tam informiram o položaju. Toda lajtnanta Maverja nisem dobil na mestu, pač pa ser.i dobil vojaške oddelke, ki so zapirali vbod v Sv. Petra cesto. v Miklošičeve ulice, v Wolfove ulice in dohod k Prešernovemu spomeniku. Tudi frančiškanski most je vojaštvo na desnem bregu Ljubljanice zaprlo. Zapaz.ivši to. sem šel hitrih korakov k zaprti strani frančiškanskega mostu, od koder sem slišal glasno kričanje, vpitje in Žvižganje. Ko sem bil nekako sredi mostu, sem videl, da je en del most zapirajočega vojaštva z bajoneti planil proti množici v Šolskem drevoredu. V istem trenotkn sem zavpil: »Gospod lajtnant. stojte, stojte«. Komaj sem to zaklieal, je že počilo več strelov zapored. (Medklici.) Xa to sem planil k lajtnanta Maverju zgodilo se je to v nekaterih sekundah — in sem ga ves prepaden vprašal: »(iospnd lajtnant kaj ste storili.« Na to mi je odgovoril: »Streljal sem!« »Kdo je to naročil l« sem vprašal. »Jaz« mi je odgovori I. (Medklici.) Na moje vprašanje, zakaj je lajtnant Maver zapustil odkazani mu prostor brez mojega naročila mi je odgovoril: »Vi nimate tu nobenih naroČil dajati! Vi smete samo prositi.« (Cnjte! Cujte!) Čujte predrznost mladega lajtnanta, ki misli, da razen kakega lajtnanta ni ničesar več na svetu! fĆita) : »Na ta nezadovoljivi odgovor sem se obrnil k lajtnantu Ko-nigu, ki je po činu mlajši in je še stal pri mostu in ta mi je na moje dotično vprašanje povedal, da je množica neki metala kamenje na vojaštvo, na kar je dal lajtnant Maver streljati. Koj mi to sem tekel k asi-stenčnenm zapovedniku majorju Weberjll, kateremu sem dogodek naznani!, oziroma '< telefonu, od koder sem poročal gospodu deželnemu predsedniku. Opomniti moram še, da se mi je pc tem dogodku na moj«-vprašanji, če je kdo vsled streljanja ranjen, odgovorilo mislim od nekega podčastnika: > Nihče ni ranjen, saj se je strelja h. samo v zrak.« Dejte še to: »Na vprašanje, če je omenjeni vojaški oddelek lajtnanta Maverja bil od množice, ki se je zbrala na obeh straneh obrežja, obmetan s kamenjem, moram odgovoriti, da napada s kamni na omenjeni vojaški oddelek z oziram na gorenji opis nisem mogel zapaziti, ker se more raba orožja smatrati kot neposredno posledico dejanjskega insultirnnjn vojašt v a. Povelje »streljati«, dotičnega predpisanega signala ali poziva na množico naj se razide, k**r se bo sicer streljalo, nisem slišal. Koi ranjenca izmed moštva vsled metanja s kamni, ki sta je omenila lajtnant Maver oziroma lajtnant Konig so mi pokazali bobnarja (trobentača nisem nobenega videl), li mi je pokazal krvavečo poškodbo na srednjem prstu.« Izpoved c. kr. policijskega svetnika Oskarja \Vratschka pred sodiščem dne 5. oktobra se glasi (čita): »Dno 20. septembra proti deveti uri zvečer sem nameraval iz Prešernovih ulic iti čez Marijin trg na Sv. Petra cestu da izvem, če je resnično med tem došlo obvestilo, da se na Iladeckega cesti zbirajo večje množice demonstrantov. Gredoe tja sem se nekako med Prešernovim spomenikom in med M ay rje v o lekarno za nekaj trenot-kov ustavil, da si ogledam položaj. Ta je name napravil popolnoma pomirljiv vtisk. Marijin trg do Ljubljanice je bii prazen. Isto tako nisem zapazil nobenega zbiranja ljudi v \Yolfovih ulicah, za seboj sem videl le nekaj oseb, ki so se mirno zadržalo. Samo iz Stritarjevih ulic sem slišal hrup kiičeee in žvižgajoče množice. Tudi na prostoru med hišo meščanskega bolniškega zaklada in tam k a jšn j i m I .j u hl ja nič ine m bregom ni bilo zapaziti zbrane množice; ni pa izključeno, da so se tam gibale posamične osebe, ker je razdalja od mene do tja znašala kakih 70 meti ov. Vsled razmeroma slabe razsvetljave Šolskega drevoreda sem samo zapazil, da v tistem času tamkaj ni bila zbrana večja množica. Ker sem našel, da je situvacija pomirljiva, sem šel dalje. V tem trenutku pa so me ustavili streli iz smeri Šoiskega drevoreda, ki so hitro zaporedoma počili. Omeniti moram, da neposredno pred streljanjem ni bilo slišati ne hrupa ne vpitja iz Šolskega drevoreda, kar bi se bilo gotovo zgodilo, če bi bila kaka množica navalila na vojaštvo. Tudi ne morem trditi, da je tamkaj postavljeni oddelek vojaštva bil napaden s kamni, ker bi bil moral slišati padanje kamnov. Seveda ni izključeno, da so bili vrženi posamični kamni. Slišal ali videl nisem nobenega. Ko sem potem nadaljeval pot na Sv. Petra cesto, sem čez nekaj sekund slišal še nekaj strelov in sicer kake tri. Kmalu po streljanju je bil vojaški oddelek odpoklican iz Šolskega drevoreda, na kar sem natančno pre-iskal prostor in okolico, kjer je stalo vojaštvo, če se tam kamni. Našel sem en sam kakor jajce velik kamen blizu tam, kjer je stalo vojaštvo, bližje* mostu kakor hiši. Izključiti se mora, da bi bili denionstrantje prej kamne odstranili, tudi po streljanju ne, ker sen. videl, da je bil ta prostor vedno prazen in so se tam neprestano mudili oblastveni varnostni organi. Mislil sem si pač, da so kamne vzeli vojaki, ki so streljali, kot »corpora delieti.« Zdelo se mi je, gospoda moja, preči tati ti dve izpovedi zategadelj, ker bodo vojaška oblastva, kakor to priča izjava vojnega ministra v delegaciji najbrž poskušala predstavljati postopanje lajtnanta Maverja kot pravilno in se bodo, ker govore določbe §72. služjienegn re-glementa ad marginalna številka 516 lit. a in h jasno proti temu postopanja, oklepali določb ad lit. c. Te se glase: > Ako ni pri vojaštvu, poslanem, da zagotovi red in varnost ali kakem njegovem oddelku nohtnega političnega uradnika ima v slučaju nasilnih dejanj zoper varnost oseh. imetja in javnih uredb zapovednik vojaštva izreči poziv na obnovitev zakonitega stanja in če se po temu pozivu ne zgodi. po lastnem preudarku nastopiti, tudi če vojaštvo ni bilo U ad 1 egovano, a so se zgodile nasilnosti.« - Iz izjav c. kr. policijskega Svetnika \Vratseha je evidentno in to potrjujejo tudi druge priče, proti katerim ni ugovora, da se niso zgodila nasilna dejanja ne zoper varnost oseb, m- zoper imetje, ne zoper javne naprave, da zategadelj ni bilo treba lajtnantu Maverju vmes poseči in da j*' popolnoma neopravičljivo. Tudi moram opozoriti na marginalno številko r>17 službenega regle-menta, v L delu, ki veleva, da »posamezna zzieanja. pri ljudskih izgredih običajnega vpitja in žvižganja razburjene množice, dokler take sovražne izjavi' i imajo nevarnih posledic za vojaštvo, ne sinejo zapeljati takoj k rabi orožja, zlasti ne k st reljanju.« Ta določba § 72. službenega re-glementa, I. del, se torej obrača naravnost proti postopanju vojaštva v Ljubljani in je najbolj energična obsodba postopanja lajtnanta Maverja. Z izpovedmi prič hočem namreč do kazati, da je v Šolskem drevoredu zbrana množica samo kričala in Žvižgala in da se ni zgodilo nič tako sovražnega, da bi mogle nastati za oddelek lajtnanta Maverja nevarne posledice. Da, izpoved lajtnanta Maverja pr«id sodiščem je najbolj klasični dokaz za to. Izpovedne prič. Pečal se bom, gospoda moja, s to izjavo pozneje in hočem najprej navesti nekaj prič, ki bodo potrdile moje naredbe. Pred vsem bom navedel tiste priče, ki se jim pač ne bi moglo očitati, da so hotele postopa- nje lajtnanta Maverja postaviti v slabo luč. To so podčastniki in vojaki njegovega oddelka. Izmed teh so pri sodišču izpovedali, da na desnem bregu Ljubljanice iz Šolskega drevoreda ni bil vržen noben kamen proti vojaškemu kordonu: četovodja Ka-rol Schlogel, korporal Karol Ehren-fried, frajtar Fran Strauss, frajtar Herman Hofcr in pešaki Lovro Zer-fuchs, Marko Ebner, Karol Prasch, Fran Hol'er in Nikolaj Zapf. Pač sta trobentač Konrad Prabitz in pešak Fran Hofer povedala, da sta z levega brega Ljubljanice priletela proti vojaštvu, stoječem na desnem bregu, d v a kamna, toda oba sta izjavila, da sta padla kamna na obrežje na desni strani Ljubljanice in vsletl tega »tista mogla biti nevarna vojaštvu, frajtar Josip Fabian trdi, da je videl iz Šolskega drevoreda prileteti tri kamne, pešak Avgust Rohrer trdi, da sta tam pred vojaški kordon padla dva kamna, pešak Ludvik Tie-fengruber pa je videl pred kordon pasti en kamen. Pešak Ivan Hibler je tudi videl en kamen pasti, pešak Ivan Loibner pa je videl dva kamna, od katerih je eden obležal pred kordonom, drugi pa je zletel čez kordon. A denimo, da so izpovedne teh prič zanesljivejše, kakor citirane iz-povedbe prej navedih prič, katerih je po številu več, izhaja vendar, da se ne more govoriti o navalu na vojaštvo. (Posl. Neumann: Saj je tudi zdravnik konstatira1, da ni bil nihče ranjen,) O tem bom še govoril. Vendar so pa najbrž bolj zanesljive izpovedbe tistih vojakov, ki niso videli nobenega kamna prileteti iz Šolskega drevoreda, kakor izpovedne zadnjeimenovanih prič. To potrjujejo pred vsem izpovedbe mestnega stražnika Ivana Gašperlina, ki je stal na Marijinem trgu na levem bregu Ljubljanice blizu Prešernovega spomenika in je od tamkaj natančno opazoval dogodke na desnem Ljubljaničmem bregu. On izjavlja najodh>čneje, da med množico ni videl prav nobenega takega gibanja, iz katerega bi se dalo sklepati, da so ljudje kamne metali in ko je potem, po modepi inem povelju za streljanje hitel h kordonu in ves prostor preiskal natančno po kamnih, ni našel ne enega kamna, nego dobil na tleh le majhen kos ometa. Z izpovedjo tega stražnika se ujema tudi izpoved ravnatelja deželnih uradov Matije Zamide, ki je ves dogode! natančno opazoval z okna svojega v prvem nadstropju na Marijinem trgu št. 3. se nahajajoče-ga stanovanja. Njegova izpoved se glasi: »Množica v Šolskem drevoredu je kričala živio, fej in abeug. V kolikor sem videl, ni metala kamnov, kar bi bil pri mojem natančnem opazovanja moral videti, kajti na eni sirani *yi bii moral videti padanje kamnov na popolnoma prazni in dobro razsvetljeni most in na drugi strani bi bil moral iz gibanja ljudi v Šolskem drevoredu sposneti, da mečejo kamenje. Tudi vojaštvo ni bilo na noben način atakirano.« S tem se ujemajo tudi izpovedbe visokošolca Demetra Drahslerja, ki je opazoval dogodke iz okna prvega nadstropja hiše meščanskega bolniškega zaklada na vogalu Stritarjevih ulic in Šolskega drevoreda. Slišal je množico pač kričati in vpiti, trdi pa, da ni bil vržen na vojaštvo, noben kamen, ker bi ga bil moral vsekakor videti. Ravno tako so dijak Ivan Ru-žička, ki je stal šest korakov pred vojaškim kordonom, sodni oficijant Ivan Sever, ki je stal tik pred vojaškim kordonom, dalje trgovec Pavel Peterea in trgovec Ivan Friseh, ki sta dogodke opazovala prav iz bližine, z vso odločnostjo izpovedali, da iz Šolskega drevoreda ni bil vržen n<' en kamen proti vojaškemu kordonu in končno trdi to tudi advokat dr. Vladimir Ravnihar, ki je v družbi svoje soproge stal na Marijinem trgu uri Prešernovem spomeniku in je dal na zapisnik: »Pred streljanjem i i padel noben kamen; to bi bila mora bi spričo dobre razsvetljave videti.« Izpovedbe lajtnanta Maverja. Sedaj, * isoka zbornica, prihajam k izpovedni lajtnanta Maverja samega. Ta izpovedba pomeni najhujšo obtožbo njega samega in njegovega nevestnega početja. »Prvi kordon« je izpovedal pred sodiščem, »sem napravil s svojimi možmi na Spodnjem koncu Prešernovih ulic na vogalu Frischeve hiše. Že tu so bili vrženi posamični kamni proti nam, toda prav malo. od kod in v kateri smeri, tega ne vem.« Da se, čestita gospoda, ta izpoved prav ilustrira, moram omeniti, da so vse pod poveljstvom lajtnanta Maverja stoječe vojaške osebe brez izjeme izpovedale, da so bili na oddelek lajtnanta M.iverja pač vrženi kamni v Miklošičevih ulicah in v Frančiškanskih ulicah, da pa - izpovedbe se vse enako glase v Prešernovih ulicah ni bil vržen noben kamen. Vprašam: Kaj so vsi vojaki na kordonu v Prešernovih licah spali in je edino le lajtnant Maver z odprtimi očmi stal na straži? Njegova pripomnja, da ne t ve od kod ii v kateri smeri so padali kamni, govori pač proti njegovi trditvi. Saj od drugod, kakor iz Prešernovih ulic in z Marijinega trga sploh ni bilo mogoče kamne metati. »Nekako sredi Marijinega trga«, je dalje izpovedal lajtnant Maver, »sem slikal hrup: neki redar je bil napaden. Zato sem krenil naprej, izpraznil trg in zaprl Miklošičeve ulice oziroma Sv. Petra cesto s kordonom od frančiškanske cerkve do Bahov-čeve trgovine«. — No, čestiti gospodje, bajki; t, napadenem redarju sem že slišal 23. septembra iz ust ljubljanskega divizijonarja c. kr. pod maršal a pl. Langa. Toda takrat se je to glasilo čisto drugače. Lajtnant Maver je namreč svoji predpostavljeni oblasti napravil naznanilo, da takrat, ko je imel kordon v Prešernovih ulicah, je prišel k njemu »neznan mu človek« in mu naznanil, da pretepajo pred Prešernovim spomenikom nekega mestnega stražnika, kar ga je napotilo, da je zapustil svoje stojišče in krenil naprej. Čudno, da se lajtnant ni prepričal o tej natvezeni mu bajki. Zakaj, ko je krenil naprej, bi bil moral vendar takoj zapaziti, da tam ni bil noben mestni stražnik napaden in da bi se bii že sam ubranil, če bi bil res napaden in torej ni prav nič potreboval pomoči lajtnanta Maverja. V svoji izpovedni pri sodišču je šel lajtnant Maver, kakor ste videli še dalje. Zdaj že ni več govoril o neznanem možu, ki mu je prinesel vest, marveč je kratko malo trdil, da je bil neki stražnik napaden. Jaz pa, gospoda moja, izjavljam, da je ta trditev popolnoma izmišljena in da ga med mestnimi redarji ni ne enega, ki je bil oni večer tam kakorkoli napaden. Cemu naj pa služi bajka o napadenem redarju \ Memla se ne motim, gospoda moja, če sodim, da se naj ž njo opraviči, da je lajtnant Maver zapustil sta jal išče, katero ni u je bil politični komisar odkazal; mislim tudi, da se ne motim — in poskusil bom to dokazati iz dalnjih izpovedi lajtnanta Maverja — da je imel pri tem namen izvršiti, kar je bil že prej sklenil. (Medklici.) »Tu sem bil« — je nadalje izpovedal lajtnant Maver — »s svojimi možmi od množice, zbrane v Miklošičevih ulicah, obmetan s kamni. Metanje kamnov me je napotilo, da sem izpraznil Miklošičeve ulice in se ustavil pri vbodu v Frančiškanske ulice. Med tem korakanjem pa tudi, ko smo stali pri Frančiškanskih ulicah, so leteli na nas kamni. Števila ne morem nobenega navesti. Tudi iz prvega ali iz drugega nadstropja hiše med Fi naučeni in novo stavbo, so na nas leteli kamni. To sem sam videl, vendar ne morem nič natančnega navesti, iz katerih oken so leteli Kamni in koliko jih je bilo vrženih.« Ta del izpovedbe lajtnanta Maverja, ki govori o kamnih v Miklošičevih in v Frančiškanskih ulicah, je. gospoda moja, edina njegovih de-pozieij, Ivi ne govori direktno proti njemu.« Razvideti je namreč tudi iz izpovedi vojaštva, ki je stalo pod njegovim poveljstvom, da so bili v Miklošičevih ulicah vrženi kamni. Kaže se, da ni bilo mnogo kamnov, ker ni bil nobeden izmed vojakov količkaj resno ranjen. Tudi so vojaki govorili le o tem, da je bilo dvoje, troje, pet in več kamnov zagnanih, kar dovelj priča, da celo tu, na najnevarnejšem mestu še govora ni o oVžju kamenja, o katerem je pravil <*. In kr. vojni minister v delegaciji. Tisti del izpovedi, ki govori o kamnih iz prvega in iz drugega nadstropja Pog&čnikove hiše — lajtnant Maver je imenoval hišo med Friancem in novo stavbo ne sme ostati nezavrnjen. Xe eden njegovih vojakov ni tega videl, pač pa sta baje bobnar Alojzij Peichen vater in pešak Marki Ebner videla, da so prileteli kamni iz nove stavbe »Ljudske posojilnice« in sicer govori prvo-imenovani o dveh, ilrugoimenovani pa o treh kamnih. Nzpoved imenovanih vojakov potrjuje nekako izpoved usmošolen Zvonka Pirnata, ki je nekako ob polu 1). zvečer — prišedši ii hotela »Union« — vide! četo vojakov, ki so cevi svojih pušk obračali proti tretjemu nadstropju nove hiše «Ljudske posojilnice«. !z izpovedi bobnarja Alojzija Reichenvaterja, o katerih bom še pozneje govoril, se sicer razvidi, da je bil mož tisti večer bolj mirne krvi, kakor lajtnant Maver in se zato sme njegovim trditvam priznati več vere, kar naglasa m zategadelj, da rešim čast v Pogačnikovi hiši prebiva-jočim strankam, glede katerih je popolnoma izključeno, da bi bile zmožne dovoliti si metanje kamnov iz oken svojih stanovanj na vojaštvo. Oni večer so namreč tam stanovali: v prvem nadstropju okrožni zdravnik dr. Peter Košenina in hiš ni posestnik Alojzij Pogačnik; v dru geni nadstropju oficijalova vdova Marija Vrančič in revident deželne naklade Anton Semčič. Domnevanje, da so bili vrženi kamni iz nove stavbe, kamor lahko pridejo ljudje, ki se jih ne da kontrolirati, je na sebi bolj verjetno, kakor da so leteli kamni iz obljudenih hiš. »Pri Frančiškanskih ulicah« pravi dalje izpoved , lajtnanta Maverju, »sem vsled metanja kamnov dal puške nabiti pa iz humanitarnih nagibov nisem pustil streljati, ker je bilo med množico mnogo žensk. Obrnil sem se na to nazaj in šel čez prazni Marijin trg na frančiškanski most, kjer so bili ljudje. Množico sem potisnil na desni breg Ljubi jaslice in sem se na konci mostu ustavil. Tudi tu so nas obmetavali s kamni in sicer iz Šolskega drevoreda, kjer je bila največja množica. V Stritarjevih ulicah je bilo malo ljudi, na Franeovem nabrežju najmanj. Na lastne oči sem videl, da so prileteli kamni pred nas, oziroma bili vrženi iz množice. Števila ne morem imenovati nobenega.« Ali vam, spoštovani gospodje, ne priča ta odstavek izpovedi lajtnanta Maverja, da je imel namen streljati, da je hotel kri prelivati in da je v to svrho tudi storil vse priprave! (Posl. Marckhl: To je nezaslišano' To je nezaslišano očitanje! Vi niste izpolnili svoje dolžno sli.) Kdo pravi to? Pustite me govoriti! Dokazati hočem to očitanje i/ njegovih izpovedi. Pekel je, da iz humanitarnih nagibov ni dal stre Ijati v Frančiškanskih ulicah, ker je bilo med množico mnogo žensk. Da hi pa tam v cevi pušk vtaknjene patrone ne počivale v ceveh, krenil je — kakor sam priznava čez prazni Marijin trg proti frančiškanske mu mostu, kjer so bili ljudje. Vpra šam: Kaj ga je moglo gnati razpodi ti ljudstvo z itak za promet zaprtega mosta. 'Med poslancema Marckhlom in Burivalom nastane prepir.) Prosim, gospoda moja, pustite me govo riti. Mogel bi bil .... (Medklici.) gospod predsednik, prosim napravi te mir... Mogel bi bil enostavno ostati oh Miklošičevi cesti, če je že zapustil odkazano mu stajališče! Z razganjanjeni na Franeovem mostu zbranih ljudi je hotel očividno doseči, da bi se ljudje spozabili do nepre v dar jenih dejanj. Pa tudi to se mu ni posrečilo. Pravi sicer, da je bil njegov oddelek tudi tu obmetan s kamni, pa more le dostaviti, da jc na lastne oči videl prileteti kamne le pred vojaški kordon. Tudi trdi, da je bil obmetan ^ kamni samo iz Šolskega drevoreda, kjer je bila največja množica in dostavlja: V Stritarjevih ulicah je bili« manj ljudi, na Franeovem nabre/ ju najmanj.v- Proti tej trditvi stoj«1 izpovedi drugih prič — pred vsemi izpoved deželno v ladnega tajnika dr. Friderika Mathiasa iz katerih je razv idno, na je bilo v Šolskem dn voredn malo, na Franeovem nabre/ ju pa ob tistem času mnogo ljudi. Kako nedolžne so bile demonstracij-v Šolskem drevoredu, priča okolnost, da od vojaštva pod poveljstvom lajt nanla Maverja ni bil nihče od kak« ga kamu.t zadet, kar tudi soglaša -prej navedenimi izpovedbnini poss« Uličnih VOJakoV, Toda lajtnant M. ver je imei očitno namen, provzročiti krvoprelilje i Medklici) in je hi>-tel ta svoj namen na vsak način izvršiti. Dbruii se je zato proti demonstrantom V Šolskem drevoredu. Cemu \ vprašam. Po vojaškili pričah je dokazano, da je iz Šolskega drevoreda proti oddelku lajtnantu Maverja priletel le en kamen ali dva in padla sta, kakor priznava lajtnant Maver sam, pred vojaškim kordonom na tla. Večina vojaških prič in vse civilne priče trde, da demonstrant.it' v Solskenj drevoredu sploh niso kam nov metali in da je priletelo nekaj kamnov od Prešernovega spomeni ka, da pa so obležali na desnem obrežju Ljubljanice. Meni samcniti je lajtnant Maver, ko sem po lir srečnem dogodku prišel na lice mesta, rekel, da je bil v nevarnosti vsled metanja kamnov »celo od nasprotne strani«, kakor se je izrazil-( e se vse to uvažuje in se spominja na prejšnji del izpovedi lajtnant« Maverja. da pri Frančiškanskih ulicah iz humanitarnih nagibov ni streljal, ker je bilo med množica mnogo žensk, potem je jasno, zakaj je smrtonosne cevi obrnil proti «le-tllbllstrant'.m v Šolskem drevoredu Najbrž je bilo v tej množici manj Žensk vsled česar so ugasili'1 humanitarni pomisleki lajtnant* Maverja. (Posl. Marckhl: To je biv/ primerno cinična sofistika.) To )e prav lahko sklepati iz izpovedi |M>-«•< »ču i ka M a v-er in. Toda pi »slušaj m o lajtnanta M;i v erja dalje. Metanje kamnov m*' J6 napotilo, da sem krenil na stran i'1 dai povelji4 > streljati«. Med kreii.K njem se je množica v |>olukroPw umaknila v Šolski drevored, tako d* je bila. množica v ulici 15 do 20 aie-trov oddaljena.« No, Spoštovani P0' (Dalje v prilogi). spodje, iz *wCga bodete spoznali, kako nedolžna je bila demonstracija, zakaj če so bili demonstrante po izpovedi Lajtnanta Maverja samega oddaljeni od vojaškega kordona 15 do 20 metrov, potem je vendar čisto izključeno, da bi bili akcijsko zmožnost vojaštva ovirali ali preveč utesnjevali, kar ima po § 72. službenega reglementa ad marginalna številka 516 lit. b. veljati kot vzrok za rabo orožja. Lajtnant Maver priznava torej v tej svoji izpovedi sam, da ni imel takega vzroka in podpisuje s tem sam obsodi »o svojega labkomi-**elnega ravnanja. »Zapoved »streljati« sem dal med kretnjo« pravi lajtnant Maver dalje, »tako da je moštvo na levem krilu že streljalo, ko se je desno krilo še obračalo. Med vami, spoštovani gospodje, jih je mnogo, ki so sami služili pri vojakih in ki natanko poznajo predpise službenega in vežbalnega reglementa. Kake nazore bodo ti gospodje tovariši imeli o disciplini vojaštva, ki že strelja na povelje »streljati« in med kretnjo, ne da bi čakalo poprej na znamenje »naskok«, kakor je predpisuje marginalna številka 518 mno-goimenovancga § 72. službenega reglementa I. del in ne da je bilo dano znamenje za streljanje. Znamenju za naskok iu znamenju za streljanje sledi še povelje »Feuer«. Moštvo, ki v mirnih časih pri nenevarni demonstraciji proti sodržavljanom lastne države tako postopa, zasluži brez dvoma najostrejšo kazen in oficir, ki mu je zapovedoval, gotovo tudi ne pohvalnega dekreta. Velecenjeni gospodje! Priznali mi l)odete, da mora t tuli lajiku dovoljeno biti, si napraviti samostojno -odbo o tak: stvari, kakor je bila nrav kar raz pravi jana. To sem storil iudi jaz. Ker pa sem se bal, da je ta >odba morda preveč subjektivna, sem si štel v dolžnost, obrniti se do nekega visokega oficirja naše armade s prošujo, naj mi pove svoje mnenje o postopanju lajtnanta Maverja. Ta visoki oficir je bil tako prijazen in je to storil. Njegova sodba, ki je bom prečita!, je jako zanimiva. Gla--i se dobesedno (čita) : »Držati se je tega. da za presojo, če je bilo streljanje potrebno in zakonito dopustno, sme biti merodajna samo situvacija na prostoru, kjer se .je streljalo, nikakor pa ne dogodki in situvacije v drugih ulicah in mestnih delih. Dokazano je že, da se ni zgodilo nobeno dejanjsko žaljenje in nobena poškodba vojaštva s kamni ali na kak drug način. O kakih nevarnih grožnjah sploh ne more biti govora. Neoboro-.:eno, sploh neštevilno občinstvo, ob-stojece iz mož, mladih fantov, žensk iu otrok se vedar ne more smatrati kot nevarna grožnja, samo zato, ker je bilo navzočim, ker je delalo hrup in ni moglo takoj izginiti. Hrup in razburjenje navajati kot opravičhi;. (hi so bili neoborože-ni, umikajoči ii bežeči ljudje postre-ijani, to je, milo rečeno, nedopustno. Tudi možnost subjektivnega domišljanja o nevarnem položaju vojaštva te mora zanikati, ker sploh ni bilo sredstev za grožnje in jih ni bilo videti. O vsem tem. kar je povedal vojni minister, je ravno nasprotje resnično. Dejstvo je, da se neoboroženo ohčinstvo,ki se sploh ni moglo braniti, ni čisto nič ustavljalo, da se je mnaknilo že pri bližanjn bajonetov in deloma naravnost pobegnilo. (Poslanec Marckhl: Ali je bil višji oficir takrat navzočen?) Poslušajte dokaze, iz katerih sklepa. (Poslanec Marckhl: To so vaše enostranske informacije!) Poslušajte dokaze! Neovržno in jasno je to dokazano z dejstvom, da so krogi je zadele ubite ranjence v hrbet (Cujte! Oujte! — Medklici.), ker so se ravno umikali ali so bežali, ko se je nanje streljalo. Kot opravičbo je vojni minister tudi navedel, da je bil na poziv »streljati« sprožen en posamičen strel in da se je na to dalje streljalo. V tem opravičevanju in v načinu, kako se je izvedlo streljanje, tiči nehote težka obtožba vojakov, ki so streljali, oficirja, ki je zapovedoval in zapovedniku vojaštva, ki ima skrbeti za disciplino, vzgojo in iz-vežbanje vojaštva. Vežbalni reglement za pešake obsega natančne predpise za to, kdaj in sako se sme streljati in ukazano ie, izvrševanje teh predpisov z največjo skrbnostjo, natančnostjo in vztrajnostjo poduče vat i in vojaštvo izvežbati, ker je streljanje v vojni Najvažnejše in najodločilnejše delo vojaka in se pred sovražnikom izkaže vojaštvo kot neporabno, če v tem ii temeljito disciplinirano in iz-v€Žbano. Po besedilu reglementa je avizo »streljati« za vojaka samo opozorilo, naj se pripravi na streljanje, nikakor pa še ne sme streljati, marveč ima komandant najprej z jasnimi besedami določiti cilj, kamor bo streljati, tudi razdaljo, po kateri je postaviti ravnila in končno tudi način streljanja, ali v salvah ali posamezno. Salva se odda na zato določeno povelje. Posamezno se začne streljati na zapoved »Einzelfeuer«. Dokler ni dano to povelje, ne sme posamični vojak streljati. Izjeme veljajo samo za izolirane vojake v gotovih slučajih v varnostni službi, v službi straže itd. Oficirji in vojaki se v Ljubljani pri streljanju bežečih ljudi, ki se niso mogli hraniti, niso brigali za vežbalni reglement in njegove predpise. Oficir ni dal predpisanih povelj po avizu > streljati«, moštvo je, ne da je bilo dano povelj* »Einzelfeuer« svojevoljno začelo in nadaljevalo s streljanjem. Za to preziranje predpisov od strani oficirja in moštva si je mogoče misliti samo dva vzroka: Ali so oficir in vojaki poznali predpise in jih niso hoteli izpolniti; v tem slučaju so brez discipline; ali pa oficir in vojaki sploh niso poznali predpisov ali samo površno, potem so slabo vzgojeni, neizučeni in neizvežbani. V enem, kakor v drugem slučaju zadene glavna krivda oficirja in zapovednika polka, zakaj oficir mora na vsak način poznati reglement in se po njeni ravnati, zapovednik polka pa ima dolžnost temeljito izvežbati oficirje in moštvo. Kar se tiče opravičenja, da je na a vizo »streljati« takoj počil posamični strel, kateremu so sledili drugi streli, tudi to ni nikako opravičen je, nego indirektna obtožba in pri poznanje nezadostne discipline. Zgodi se dostikrat, da poči posamezen stre: po avizu »streljati«, če ima vojak puško pripravljeno za str* Ijanje, ali pri streljanju v salvah, še predno je dano povelje »ogenj«. To se more nervoznemu človeka primeriti, zgodi se pa tudi lahko brez njegove krivde. Pri količkaj disciplinirani in izvežbani četi tak prezgodnji strel nič ne pomeni; ostali vojaki počakajo mirno na nadalnja povelja. Ce pa na posamičen strel pride streljanje v salvah brez komanda v posamezno streljanje ali če se pri »Einzelnfeuer« ne da bi bil dan cilj tja v en dan strelja, po tem je to dokaz, da dotično vojaštvo ni disciplinirano in izvežbano. (Posl. Mackhl: i trujeno!) Utrujeno! Utrujenost se pač ne more navajati. To bi bilo lepo, tako početje opravičevati z utrujenostjo! Tako vojaštvo je za bolje izvež-hanega nasprotnika žrtev, ki si ne more pomoči, je neporabno pred sovražnikom, poveljnik ga nima v oblasti in ne more streljanja smo-treno vodili. Če tudi nečem dvomiti, da je na avizo »streljati« bil takoj sprožen posamičen strel, kateremu so sledili še drugi streli, to vendar ne opravičuje zapoved u jočega oficirja, kajti na posamični strel bi bil moral takoj zapovedati »streljanje vstaviti«, saj še ni bil označi! cilja in bi bil moral sedeti, da mora to storiti, ker tako ukazuje reglement. Ako bi se bil oficir držal reglementa, in če bi bil pogledal na cilj, kamor je hotel streljati, bi bil tu i i videl, da je imel pred sabo samo umikajoče se in bežeče ljudstvo in opustil bi bii streljanje, zakaj moral bi biti barbar brez vesti in človeškega čuta, če bi bil mogel umikajoče se in bežeče ljudi označili kot cilj. Stara izkušnja je, da surovi, neizobraženi človek prekaša v krvoločnosti še roparsko zverino, ne kot po sam ion i k, pač pa v družbi enakih ljudi. Samo tako si je tolnačiti, da je že avizo »streljati« razvnelo to krvoločnost in neusmiljenost, ki je vojake napotila, da so postreljali bežeče ljudi, ki se niso mogli braniti. (Posl. Marckhl: In ti Belgijci so tako dobri dečki! Drugače bi se bilo Ljubljančanom še slabše godilo!) Pozneje bodete slišali, kako dobri dečki so tc. Poslušajte sodbo vojaškega strokovnjaka in nikar ne govorite vmes. (Posl. Marckhl: Zrna-šilo je to.) To j c zmašilo? Iz vsake besede izhaja jasno, da je pisatelj strokovnjak prve vrste! (Poslanec Marckhl: Od vas je slabo informiran.) Seveda! Pozornost vzbuja popolno preziranje predpisov od strani oficirja in vojaštva. Neposredno zadeva glavna krivda oficirja, posredna a morda še težja polkovnega zapovednika, ki je discipliniranje in iz vežbanje vojaštva za streljanje pustil tako zanemariti, da je to, kar se je zgodilo, bilo sploh mogoče. (Posl. Marckhl: Vas zadene glavna krivda, ker ste pustili tako daleč priti. Vi ste krivi.) Ne govorite vmes. Sicer pa je najbolje, ne odgovarjati na vaše opomnje, ker ne spadajo k stvari. (Posl. Marckhl: Gotovo!) Gotovo! Torej priznavate, da ne spadajo k stvari. (Veselost. Posl. Marckhl: Gotovo spadajo k stvari. Dokazal Vam bom to.) Vojni minister vsega tega ni vpošteval. Ko bi bil to storil, bi bil 1 moral to omeniti v tozadevnem svo- * jem govoru v delegaciji; tega ui storil nego povedal resnici nasprotujoče poskuse prikrivanja. Pešpolk št. 27, je v armadi na glasu izvrstnega polka. Ce se pri takem polku pokaže razmere, kakršne so se pokazale pri streljan j vf na ljudstvo v Ljubljani, potem je opravičena skrb, da obstoje tudi pri drugih pešakih podobne razmere glede nediscipliniranosti in nevednosti, ter ne-izvežbanosti v predpisih reglementa. Dolžnost vojnega ministra je bila uvesti takoj vojno pravno preiskavo, proti moštvu, proti oficirju in proti zapovedniku; on ima dolžnost delati na to, da se pri pešakih temeljito izvežba poraba in izvršitev streljanja, da ostane vojaštvo neprestano v vaji, da bo pred sovražnikom popolnoma na svojem mestu in da se streljanje pri drugih prilikah ne premeni v svojevoljno morenje in da hi se za armado ne ponovila usoda vojnih let 1859. in 1866. Tudi takrat je pred vojno vse živelo v domišljiji, da je vse izborno, dokler niso bitke in boji dokazali nasprotnega. Kar se je v Ljubljani zgodilo, ravnanje vojakov in oficirja, to so priče, da obstoje težki, nevarni ne-dostatki, ki se jih mora vestno preiskati in odstraniti.« Po tej ])otrebni in kakor bodete, gospodje moji, priznali, zanimivi ekskurziji se vračam k stvari sami. Poslanska zbornica. Dunaj, 26. marca. Zbornica je nadaljevala razpravo o zakonskem načrtu, tičočem se živinskih kužnih bolezni. Po zaključnem govoru referenta Povšeta je bil zakon sprejet v drugem in tretjem čitanju. O trgovinskem pooblastilnem zakonu se je vnela daljša debata, v katero je tudi posegel trgovinski minister dr. Weisskirchner. Zbornica je sprejela to predlogo, kakor tudi trgovinsko pogodbo z Abesinijo in zakonski načrt o prepovedi vporabe belega fosforja. Nato je prešla v razpravo nujnega predloga dr. Adlerja in tovarišev, v katerem se vlada poziva, naj ves ustavni vpliv vporabi za to, da obrani mir. Dr. Adler je v kratkem govoru utemeljeval svoj predlog, po-zivajoč zbornico, naj kakor en mož glasuje za njegov predlog. Ministrski predsednik je rekel med drugim: Tega posebnega apela bi ne bilo potreba. Vsi merodajni faktorji v monarhiji so bili in so š" za ohranitev miru. Ni nam potrebči svoje miroljubnosti pesebe naglašati: Vse naše dosedanje postopanje je bila ena velika demonstracija za mir. V zaupanju v svojo moč smo ohranili mir. To pa je mogoče samo do gotove meje, kolikor to dovoli ugled države in varnost teritorija. Mi bomo storili vse. da (.branimo dragoceni mir. Ako pa to ne bo mogoče, ako bo potreba apelirati na patriotizem ljudstva, bo se vlada lahko prepričala, da bo ta apel našel glasen in navdušen odmev tudi v tej zbornici. Ko je dr. Ebenhoch napovedal, da bo njegova stranka stavila k Adlerjeve-inti predlogu dodatni predlog, da zbornica pozdravlja vojake, ki stoje ob meji in jim izraža svoje siiniiati-je, je zbornica Adlerjevemu predlogu soglasno priznala nujnost. V meritorni debati je stavil češki narodni socialec Kalina predlog, naj zbornica obsodi zunanjo politiko ministra barona Aehrenthala. Pri glasovanju je bil sprejet dr. Adlerjev predlog z dodatnim Ebenhoehovim predlogom vred, dočim je zbornica odklonila resolucijo poslanca Kaline. Prihodnja seja se naznani pismenim potoni. Sporazum med Avstro-Ogrsko in Rusijo. D u n a j , 26. marca. »Neue Freie Presse« javlja: Sporazum med Avstro - Ogrsko in Rusijo je gotova stvar. Rusija prizna aneksijo in avstrijsko - turško poravnavo. Avstro-Ogrska preneha z vojnimi odredba-liii proti Srbiji, dokler ne bo končana akcija, ki bo jo podvzela Rusija v Belgradu ne oziraje se na paralelno akcijo drugih velesil in ki meri na to, da se Srbija razoroži ter izjavi, da bo opustila vse, kar bi ne bilo v skladu s pravicami in interesi Avstro - Ogrske v Bosni in Hercegovini. P e t r o g r a d , 26. marca. V diplomatskih krogih so mnenja, da je sklep Rusije priznati aneksijo narekoval car Nikolaj sam, ne da bi se o tem preje sporazumel z Izvoljskim. Dunaj, 26. marca. Položaj se je znatno zboljsal. Poslaniki velesil bodo te dni srbsko vlado obvestili, da priznavajo aneksijo Bosne po Avstro - Ogrski, ter Srbijo pozvali, naj preneha z oboroževanjem. V di-jdomatskih krogih so prepričanja, da se bo Srbija pritisku velesil vdala. Vendar pa ni izključeno, da sr bo vojna stranka v Srbiji pridobila nadvlado in v tem slučaju je krvavi konflikt med Avstro - Ogrsko in Srbijo neizogiben. - Dogodki v Srbiji. Za prestolonaslednika. B e 1 g r a d , 26. marca. Po ulicah valove množice ljudstva. Pred prestolonaslednikovo palačo je zbranih sto in sto ljudi, ki prirejajo kraljeviču Gjorgju navdušene ovacije. Odbor za narodno obrambo je sklenil prirediti velike demonstracije v prilog kraljeviču Gjorgju. B e 1 g r a d , 26. marca. Popoldne se je zglasila pri vojnem ministru Živkoviou čjistniška deputacija pod vodstvom polkovnika Miškovića ter ga prosila, naj vpliva na kralja, da ne bo sprejel abdikacije prestolonaslednika Gjorgja. B e 1 g r a d , 26. marca. Snoči je bil v častniški kazini shod,ki so se ga udeležili skoro vsi častniki tukajšnje garnizije. Shod je soglasno izrekel prestolonasledniku zaupanje ter iz« rekel prošnjo, naj bi preklical svojo abdikacijo. »Kakor strela iz jasnega neba.« B e 1 g r a d , 26. marca. Vodja mladoradikalne stranke se je izrazil o abdikaciji prestolonaslednika takole: Abdikacija prestolonaslednika Gjorgja je vplivala na nas kakor strela iz jasnega neba. Nihče ni bil na to pripravljen, da bo v tem težkem času pravični srbski stvari zadal smrtni udarec njen najnavduše-nejši borilec. Zakaj ničesar drugega ne pomenja ta prestolonaslednikov korak tako, kar se tiče vzrokov, kakor tudi posledic. Kar se tiče zunanjega položaja, se ga po mojem mnenju ta afera ne tiče ni malo. Ce bodo prihodnji dnevi prinesli vojno ali mir, se sedaj še ne more presoditi. Eno pa je gotovo, da z abdikacijo prestolonaslednika ni zvezana abdikacija srbskega naroda na svojo narodno čast in svoje materialne koristi. »Vojna je neizogibna«. Budimpešta, 26. marca. Listu »Budapest« javljajo iz Belgra-da: Razburjenje med narodom še vedno narašča. Poslanci v narodni skupščini izjavljajo, da je vojna neizogibna in da Srbija samo čaka, da prične Avstro - Ogrska s sovražnostmi. Preokret na bolje. B e 1 g r a d , 26. marca. V javnem mnenju je nastal znaten preokret na bolje. Vse kaže na to, da bo se dal ohraniti mir. Odločitev Rusije, da prizna aneksijo, je vplivala na vojno stranko konsternirajoče. V političnih krogih so prepričani, da se bo Srbija vdala, čim pride med Anglijo in Rusijo do takšnega sporazuma, ki bo zadovolil tudi Avstro-Ogrsko. Poslanik grof Forgach še ni izročil srbski vladi note, ki jo je včeraj dobil z Dunaja. Baron Aehrenthal mn je namreč brzojavno ukazal, naj z izročitvijo note počaka dotlej, da bodo končana pogajanja med velesilami. Vzrok abdikacije prestolonaslednika. B e 1 g r a d , 26. marca. Neposreden povod za abdikacijo prestolonaslednika je bii, kakor zatrjujejo dobropončeni 1 rogi, ta-le dogodek: V sredo zvečer je prestolonaslednik posetil, kakor običajno, sekcijskega načelnika v ministrstvu zunanjih del, dr. Spalajkoviča z namenom, da I>rečita zvečer došla poročila srbskih poslanikov. Ko je prestolonaslednik, ki je bil že oo nedelje radi napadov »Zvona« na njegovo osebo silno razburjen, dobil v roke poročilo srbskega poslanika v Petrogradu, da je car Nikolaj pooblastil ministra Izvolj-skega, naj prizna aneksijo Bosne in Hercegovine, je ostrmel, vrgel brzojavko na mizo in vzkliknil: »Tako izpolnjuje car srbskemu narodu dano besedo! Zakaj sem potem šel v Petrograd!« Na to je prestolonaslednik brez pozdrava zapustil urad, hitel domov ter napisal ministrskemu predsedniku pismo, o katerem se odpoveduje vsem pravicam do prestola. Stališče kraljeviča Gjorgja je še bolj utrjeno. B e 1 g r a d , 26. marca. Priznati se mora, da so simpatije javnosti popolnoma na strani prestolonaslednika Gjorgja. Agitacija častniškega zbora in odbora za narodno obrambo ima velik uspeh. Pretežna večina poslancev v skupščini je na strani kraljeviča Gjorgja. Vsi vladni politični krogi se trudijo, da ga pregovore, naj prekliče svojo abdikacijo. Ker tudi princ Aleksander pod nobenim pogojem neče prevzeti prestolona-sledstva, je s tem vprašanje abdikacije pravzaprav že rešeno, ker ni nikogar, ki bi sicer pri prestolona-sledstvu prišel v poštev. Pozicija prestolonaslednika je sedaj še bolj utrjena kakor je bila preje. Vsa armada se z vso vnemo zavzema za kraljeviča. Na kralja dohajajo iz vseh garnizij neštete brzojavke, v katerih se ga roti, naj ne sprejme abdikacije prestolonaslednikove. B e 1 g r a d , 26. marca. Vse kaže na to, da bo kraljevič Gjorgje pod pritiskom javnosti, pred vsem pa armade preklical svojo abdikacijo. Go- vori se, da bo po rešitvi te afere odpotoval v inozemstvo, da s tem napravi konec vednini pritožbam, da je on v družb: z vojnim ministrom ona sila, ki z vso energijo deluje za vojno. Demonstracija za prestolonaslednika. B e 1 g r a d , 26. marca. Odbor za narodno obrambo je priredil danes na trgu kneza Mihajla pred gledališčem shod, na katerem se je razpravljalo o abdikaciji prestolonaslednika Gjorgja. Shoda se je udeležilo na tisoče in tisoče ljudi, da je bii prostoren trg za ljudsko množico malodane premajhen. Na shodu je bila sprejeta resolucija, v kateri se najostrejšo obsojajo neosnovani napadi »Zvona« in raznih inozemskih listov na prestolonaslednika ter se ga poziva, naj \ interesu domovine vztraja na svojem mestu ter prekliče svojo abdikacijo. K prestolonasledniku je bila poslana posebna deputacija, da mn izroči resolucijo, sprejeto na tem shodu. BrohUIna zaušnica Scha>ar3u—predsodl (čem. (Konec.) Zagovornik: Besedo prevzame na to zagovornik dr. Fr. Novak. Političen je dogodek — pravi gosp. zagovornik — politična je tudi oseba obtoženčeva, politično pa je tudi oblastvo, ki je provzročiio to ovadbo, namreč kranjsko dež. predsedstvo, oziroma deželni predsednik baron Sohwarz, kar poudarjam v tem trenutku, ko izražam trdno prepričanje, da bo visoki senat suvereno varoval stališče slobodnih sodnikov ne glede na to, odkod je izšla ta ovadba, in ne glede na osebo, na katero se nanašaj o besede v inkriminiranem stavku. Obtoženec je govoril zrelim ljudem, ki teh besed niso mogli razumeti napačno. S tega stališča naj se ocenjuje ta'govor, ki je bil res oster, ali oster politični govor. Izraz „brahialnost" je samo v protestnem tonu izgovorjena beseda, ki naj označuje vehe-mentnost udarca, ki si ga je z Belar-jevim imenovanjem prizadel baron Schvvarz sam sebi in se storil v deželi nemogočega. To je, seveda, samo dovoljena prispodoba. Kadar na pr. pravimo, da si je kak funkoijonar sam sebi prizadejal smrtni udarec ali samega sebe pokopal s kakim nerodnim upravnim dejanjem, vendar ne mislimo, pri tem na nabrušen nož, ki mn tiči v telesu, pa tudi ne na jamo, v kateri se je nad njim sesula zemlja. Tako je tudi umeti obtoženčevo „bra-hialno zaušnico" le v prispodobi, katero si je deželni predsednik s svojim za slovenski narod resnično žaleČim in skrajno netaktnim postopanjem prizadejal ter samega sebe takorekoč vrgel raz predsedniški stol. Seveda ni iz tistih besedi izvajati, da je obtoženec želel dejanski napad na dež. predsednika. Res je pa, da so Slov enci bili takrat v skrajni opoziciji proti baronu Sohwarzu. Vse je bilo napeto proti političnemu sistemu, ki je vladal takrat, in tudi te besede so merile samo na ta sistem, ki gaje reprezentira! Božidar baron Schwarz. Obtoženec dr. Žerjav je samo izvajal s tem, da je postal predsednik Schvvarz v deželi nemogoč, kar se je takrat tudi smatralo za resnično, češ, saj ni treba proti Schwarzu ukrepati nič posebnega, ker je postal v deželi itak nemogoč vsled tistih dogodkov. Drž. pravdnik je pa obtožbo ozir. njene razloge premaknil, češ „brahialna zaušnicau je taka, ki se da izvesti samo z uporabo brahialne, telesne sile, vendar, da pa on ne trdi, daje dr. Žerjav v tem smislu rabil inkriminirane besede, pač pa je vplival na etično zavest ljudi. Kako naj se to zgodi, tega nam pa gospod državni pravdnik ni povedal. Deželni poslanci so seveda postopali dooela po lastni inicijativi in dr. Žerjavovo govorjenje ni vplivalo nanje prav čisto nič. Državni pravdnik pa, ker nima dovolj podlage za svojo obtožbo, prenaša obtožnico v deželno zbornico. Obtože-neo resnično poziva, naj se poslanoi poslužujejo najskrajnejših sredstev, seveda je pa ta poziv naslovljen na deželne poslano e, ki se pač zavedajo, kako daleč smejo seči. Dr. Žerjav pa tudi na občinstvo ni vplival v inkriminiranem smislu. Če se spoštovanje do kakega deželnega predsednika pri občinstvu zmanjša, to nikakor ni kaznivo, ker pač vsakdo lahko javne funkcijonarje spoštuje tako, kakor zaslužijo. In naše ljudstvo samo je bilo dovolj prepričano o delovanju Sohwarzovem. Z besedami „brahialna zaušnicau je obtoženec hotel konstatirati pač samo nekaj ie dovršenega, ne pa kaj takega, kar ima šele nastopiti. Baron Schwarz si je tisto zaušnico zadal ie s imenovanjem Belarjevim. Državni pravdnik ako hoče, da naj bodo te besede kaznive, jim mora po znanem citatu pač kaj podtakniti, ker dokaza, da je dr. Žerjav nuj skal k kakemu nenaravnemu ali po zakonu prepovedanem dejanju, n i doprinesel. § 305 k. z. pa iireono zahteva dokaz za kaznivost, torej nagovarjanje k nenaravnemu, po zakonu prepovedanemu dejanju, In vladni zastopnik, ki ima dolžnost paziti na to, da se vzdrži red in ne krši zakon, je vendarle vkljub vsemu moral potrditi, da ni občutil s tem hujskanja Žaljenje Kaleneggerja je bila kvečjemu osebna žalitev, to, kar se pa očita obtožencu, je pa pregrešek. In vendar je komisar govornika prekinil pri žaljenju Kalteneggerjevem, do čim je ostal ledeno hladen pri inkriminiranih besedah, ki naj po mnenju državnega pravdnika tvorijo pregrešek, Obtože-ženeo je sicer temperamenten govornik, ki nima strahu, javno povedati svoje mnenje, vendar je pa obenem tudi previden človek, ki pač pretehta svoje besede, saj je pravnik v odvetniški praksi in resnično ni tako naiven, da bi kar tjavendan lezel pod nož drž. pravdniku. Vse to jasno kaže, da ta obtožnica nima nobene prave podlage. Vendar pa tudi take obtožnice ne morejo obtožencu vzeti poguma k Še nadaljnemu nastopanju, h kateremu je po svojih sposobnostih in močeh ne samo upravičen, nego v korist slovenske stvari tudi dolžan. Ponavljam dokazni predlog na zaslišanje prič, kakor sem ga stavil pred obravnavo, končno pa predlagam, da se obtoženi dr. Žerjav, ki se je samo poslužil postavno zajamčene prostosti govore v zakoniti obliki, oprosti vsake krivde Razsodba. Po precej dolgem posvetovanju proglasi nato predsednik senata dež. sod. svetnik Vedernjak razsodbo, da se obtoženi dr. Gregor Žerjav po § 805 k. z. zaradi inkriminiranih besed obsodi v 100 K globe, event. v 5 dni zapora. Iz razlogov, (mestema precej nerazumljivih) kakor jih je navajal g predsednik, posnemamo, da je dr Žerjav hujskal ljudi k osebnemu napadu na barona Schvarza, češ, beseda braheiou pomeni roko, ramo in da na zborovanju niso bili navzoči samo poslanoi nego tudi politično nezreli ljudje. Obtoženeo je pa s svojim govorom že obstoječe razburjenje še povečal. § 305 pa hoče priti v okom takemu razburjanju ljudi in zahteva, da se etični in pravni nazori občinstva ne smejo motiti. Dobe se pa ljudje, ki ne ločijo med tem kaj je prav in kaj ni prav, in kmalu misli kakšen človek, češ: če ta tako pravi, mora pa že biti dovoljeno. Kazen se je obtožencu odmerila na denarno globo ker je še neoporečen, in ker je „pošten in priden fant." Zaradi te bolj po domače povedane toda popolnoma resnične opombe predsednikove nastane pred občinstvom bučen smeh, ki ga je pa g. predsednik takoj udu-sil, češ, to ni nikaka gledališka predstava. Zagovornik dr. Novak oglasi nato še ničnostno pritožbo, s Čimer je bila ta v marsikakem pogleda zanimiva obravnava končana. „Slntieva" 25 letnica. Slovensko društveno življenje pred petindvajsetimi leti je bilo v svojem krasnem razvoju. Ustanavljala so se razna rodoljubna slovenska društva, katera so Širila narodno zavest in budila narod slovenski k samoza vesti. Le slovenska pesem je bila do te dobe brez lastnega ognjišča, brez samostojnega društva. Ta praznota, ki je zavladala na pevskem polju molodane po vsej Sloveniji, je našla v letu 1884. narodnih mož, navdušenih za slovensko pesem, kateri so ustanovili prvo slovensko pevsko društvo v središču Slovenije v beli Ljubljani: Slov. Del.pevsko Društvo .Slavec'. Seme, ki je bilo zasejano tedaj, je padlo na rodovitna tla. Pod demokratičnim naslovom našega društva se zbirajo pod društveno zastavo naši somišljeniki brez razlike in stanu. S pesmijo si je „Sla-veo utrdil pot v najširše kroge slovenskega naroda. Ponosno se je dvigala slovenska pesem iz prsi naših somišljenikov. Roko ob roki so korakali med narod in bodrili svoje sobrate k preporodu in narodni samozavesti, tako da je zgodovina najstarejšega pevskega društva v Ljubljaai tesno spojena z zgodovino in razvojem slovenskega naroda v zadnjih desetletjih „Svoji k svojim I1*, „V slogi Je moći" se blestita zlata izreka oa društveni zastavi. Zvesto tema gesloma je delovalo društvo „Slavec" skozi vso dobo svojega obstoja No bena sila ga ni mogla odvrniti od začrtane smeri. Poleg svojih mnogobrojnih nastopov v Ljubljani je bil „Slavec" zastopan pri vseh važnih slavnostih širom slovenske domovine. Kumoval je pri ustanovitvah narodnih društev in razvitju društvenih zastav, sodeloval pri društvenih obletnicah in drugih pevskih in narodnih slavnostih. A milo slovensko pesem Je odnesel v mnogobrojnih poletih tudi daleč preko mej svoje domovine- Ms Jugu mod brate Hrvate, na severu med brste čeke« In tako je „Slaveo" vsekdar dejansko gojil bratsko slovensko in slovansko vzajemnost. Meseca rožnika 1909 zatone petindvajseto leto društvenega delovanja. ,Slavec" aro* slsvt Jubilej društvene psttndvsj-setletnloe s veliko pevsko slavnostjo v Ljubljani v dneh 27„ 28. In Z9. rožniku 1.1. Vodilna misel, ki nas vodi ob prireditvi slavnosti, je: doseči čini naj višji glasbeni užitek. Določen je torej slavnostni spored prvih dveh dneh predvsem velikim pevskim nastopom skupnih pevskih zborov In posameznih pevskih društev, tako v slavnostnem koncertu kakor pri veliki ljudski veselici. Tretji dan pa je določen Izletom v naše slikovite gorenjske pokrajine, na rajski Bled in divni Bohinj k izviru Savice, oziroma v v Postojnsko jamo ua Notranjskem. Slavna društva, dragi slovanski bratje in sorojaki slovenski! Vabimo Vas na to sla vnos t, da pohitite med nas kot brat k bratu in poveličate s svojim pose-tom ta narodni praznik slovenske in slovanske pesmi v središču Slovenije, v slovenski Ljubljani. Sprejel Vas bodemo z odprtim sroem in razprostrtimi rokami. V bratski ljubezni prispevajmo v slavnostnih dneh z novim gradivom do uresničenja vzvišene ideje združenja slovanskih pevcev Pesem je naš vzor, pesem je naše orožje, s katerim se borimo proti našemu skup nemu narodnemu sovražniku. S pesmijo k prosveti in svobodi! Z iskrenim slovenskim pevskim pozdravom Slov. del. pevsko društvo ,SIavec'. Ivan Dražil, Miro Kamenšek, predsednik. tajnik. V Ljubljani, dne 22. marca 1909 Poziv do slov. dljoitua. Dragi tovariši! Krakovska komisija „Ogniwau — zveze akad društev poljske mladine, študujoše na učnih zavodih v Avstriji, Vas vabi na vseučilišču v Krakovu! Na zidovju našega vseučilišča se odbijajo pogosto odmevi boja, ki ga bije Vaš narod za svoja prava, ki ga bijete posebno Vi za najvišje ognjišče znanosti, za slovensko vseučilišče v beli Ljubljani! Poljska akad. m adina, ki ima edino v mejah te države možnost, zadostiti svojim potrebam omike in prosvete. ki se v srou Poljske v Varšavi z c ajvečjim požrtvovanjem bojuje, da pridobi nazaj oropano ji vseučilišče, z največjo simpatijo do Vas zasleduje Vaš trud in prizadevanja za pridobitev lastnega vseučilišča! Poljska akad. mladina čuti v dno srca, kako velik pomen ima lastno ognjišče znanosti in kulture naroda, in iz tega čuvstva se je porodila misel, povabiti Vas, tovariši, ki imate izkati izobrazbe in prosvete v tujih, največkrat sovražnih Vam centrih, na prastaro vseučilišče jagelonsko! Vrata krakovskega vseučilišča so Vam — odprta! Cela „ Alma materu *) z veseljem pozdravi v svojem zidovju sinove bratskega naroda! Živimo v nadi, da bomo že v letnem tečaju imeli priliko do skupnega dela, do vzajemnega spoznavanja se, do resničnih odnošsjev. Po informacije prosimo zglašati se na naslov: „Krak*_!7 moških in 6343 ženskih. Od teh je bilo šlepom jenih *Jo77, radi bolezni ali nesreče jih je pa oslepilo 10.99.'}. — V zavodih za slepce jih je bilo komaj 1003. — Preiskava radi dozdevne veleizdaje ruskih dijakov na Komškeui je končana. I>ili so večina opro Seeni. le proti - dijakoma iz Dni/, dan, '2 iz Lipakega in 1 iz Mittmeide je dvignil pravdnik obtožbo radi snovanja skrivnih družb. — Nabiralec srbskih prostovoljcev T. Majevski, ki se je izdajal za ruskega grofa* ter imel veliko svoto rnakega denarja pri sebi, je bil pri jet s štirim! prostovoljci na reškem kolodvora. — Roparski morilec Henkel, ki je umoril in (»ropal dunajskega zlatarja in dragnlarja Frankfurte rja, je bil obsojen v Berolinu na smrt. — Zveza med EitVlovim stolpom in oceanom se otvori prihodnje leto. Vsem ladjam namreč, ki imajo radio - telegrafične aparate, brzojavi la se bo s stolpa polnočna ura. — Naprava bo stala 12.000 frankov. — Nemški cesar je, kakor poročajo rajhovski listi, brzojavno prosil ruskega carja, da naj vpliva na ruske novine, da ne bodo izdajale Nemcem sovražnih člankov. — Zaprli so v Hamburgu trgovca in lastnika več ladij A. Ahrenui. ker je že tri ladje zanalašč potopili tla je dobii visoko zavarovalnino. — Odsev iz srednjega veka. Kongregacija svete službe v Rimu je popolnoma izobčila patra Murrija, ter izrekla nad njim vse kazni, ki so v zvezi z exeoniunicatio maior, tako, da je vsakemu katoliku pod kaznijo 0 Nstvu In razvitku kinematografa. :oro v vseh večjih mestih najdemo stalna kinematografska gledališča, katera vzbujajo v vseh krogih splošno zanimanje. Sosebno pri iapopolnjenih napravah, pri katerih se k t žejo slike kolikor možnD brez tresenja in očesa tako nadležnega bliska, je res zanimivo slediti najiz brai.ejšim in najraznovrstnejšim pred Buvsm, katerih slike nam pteduČujejo najrazličnejše momente iz narave, njem g* razvitka, krasote r&znih fcra jev, slike iz življenja, katere nam predstavljajo človeka in žival v boju aa obstati« k, osnutke dramatičnih in in veseloiger, ter najbujnejše proiz vode domišljje, v sestavi in razvoju tako komične, da nas nehote razvesele in silijo v neprisiljen smeh, ko vidimo pred sabo uresničenje najbujnejše živahne fantazije in najumet-neje zbrane krasne barvne projekcije. Ker je splošno zanimanje umestno ter postanek kinematografa posledica in uspeh različnih študij iu zanimiva znanstvena iznajdba, katera si je našla prostora in hvaležnega občinstva po vsem svetu, naj opišemo v kratkem njega bistvo in razvoj, če prodre svitlobni žark v naše oko iu povzroči na očesni mrenioi sliko v žarku, ostane ona slika tudi po odstranitvi svitlobe sa trenotek na mrežici, ter se slike seveda tudi v onem trenotku, v katerem svetloba več ne deluje, popolnoma zavedamo. Ako se torej ponavlja obsev in prekinjenje svitlobe na naše oko s primerno hitrostjo nastane v njem, kljub posameznim pretrganim vplivom trajen v tisk slike. Ta naknadni vtisk svitlobe v očesa je tem jasnejši in trajnejši, čim močnejši svetlobni žarek je vtisnil na vsprejemno mrežico sliko. Ako po gledamo na pr. solnce, ter hitro za premo oči, ga vidimo za trenotek tudi meže Ako sučemo žarek v krogu, kaže se nam ognjen kolobar, iu svitlobni trak se nam zdi nepretrgan, kljub temu, da vidimo v istini le iskro, ki se hitro premice. Znana je tudi otroška igrača, takozvana Čarobna ploščica, pritrjena na dveh nasprotne prilepljenih nitih, da se more ki tro sukat'. Na eni strani je narisana kletka, na drugi pa ptič Ako to ploščico vrtimo, vidimo popolno razločno ptico v kletki. Umetneje a po istem načelu so napravljene tako zvane stroboskopske plcšce. Ta imamo na več ploščicah narisane posamezne predmete v različnih kretnjah. Ako plcščioo vrtimo, vidimo v nasprotnem zrcalu, kot bi se predmeti resnično pregibaii. Najpopolnejši in najdovršenejši stroj, upiraj e se na ta naravni zakon, je pa kinematograf. Ime izvira iz grške besede nkinemau, kar pomeni gibanje in bi se prosto prestavljeno glasilo „predočba gibanja.- Prvi kinematograf so napravili 1. 189G v Lyonu na Francoskem. Sestoji v tem, da se od g bajočih se predmetov in prizorov napravijo na enem traku mnogoštevilne zaporedne fotografske slike. Od tako •obijenih negativov se napravijo na dolgem celoluidnem prozornem traku pozitivne slike, katere se optično primerno povečane projektirajo na belo platneno steno s kolikor mogoče kratkimi presledki, kar se doseže s hitrim vrtenjem celuloidnega traku na katerem so slike razvrščene. Tako se vtiski posameznih slik zlivajo v eno samostojno sliko in prizori na posameznih slikah pred nami ožive v medsebojnem nepretrganem delova-vanju. Da mora biti število zaporednih slik jako veliko, sosebno pri daljših slikah je razvidne, da mora biti roka, ako se hoče predočiti njen vz-•lig iz vodoravne v navpično lego naslikana v 80 zaporednih slikah njenoga gibanja. Trakovi sli filmi (angleška beseda kož ca) so za raznesred-nje doige uprizoritve dolgi po več sto metrov, pri čemer se računa na 1 m 50 slik. Kinematograf pa je važen pripomoček tudi v raziskovanju naravnih življenskih sil, ker nam omogoči prepočasno naravno gibanje predočiti hitreje, da lahko ume-m o najdeno in določimo zakone nje-&eg* gibanja kakor tudi obratno. Večje tovarne katere napravljajo fi me za razne predstave kakor na pr. Pathe pri Parizu na Francoskem imajo napravljena velika steklena gledišča, v katerih predstavljajo najboljši igralei (imajo tudi stalne družbe) razne igre, katere potem s po-sebiiimi fotografskimi aparati v več tisoč zaporednih slikah slikajo in toede prizore na filmih, katere poso-jtijejo proti gotovi odlkodnini kinematografskim glediščem po oelem »Veta. Po svetu. * Vpliv godba. Kako različno jvpliva na različne ljudi godba, se je *e veliko pisalo in govorilo, vsak je imel kolikor toliko tudi že sam priliko ta vpliv občutita ali ga na dra- gih občudovati. Odvisno je seveda veliko od duševnega razvitka poslušalca in od načina godbe same. Navadna godba pojavi pri navadnih ljudeh vzdig peta, divji ples in duševno omamljenje za vse, kar ne služi divjemu veselju, v kar pomaga v veliki meri zraven alkokol, katerega ob taki priliki brezmerno zav-živa. A tudi izobraženou lazburi lepa godba, sosebno pristni umetniški val' Ček, razpoložene živoe, odtrga ga iz spon navadnega vsakdanjega življenja in skrbi, in ga dvigne v ono lahko iu prijetno življenje lahkomiselja in zabave, kar mu je ob io poplačilo trud i m skrbi ter neumornega dela sa obstoj in vzdrševatge primerne mu eksistence. Da, blažilno vpliva nanj, iu razvedrujoč ga ob enem bodri k novemu delu v življenskem boju. So pa tudi ljudje, na katere vpliva lepa godba bodisi stalno, bodisi le kadar se nahajajo v različnih težjih življenskih položajih, sentimentalno in melanholično. Ob zvokih godbe, ki mu pretresajo srce in čute in prodirajo v najgloblje vrzeli njegovega duševnega boja, ga omamijo iu mu ustvarjajo najbujnejše slike prilagode jih njihovemu reelnemu ali možnemu življenju. — Obširnoin raz-sežuo bi se še lahko ob najrazličnejših podobnih pojavih in učinkih poročalo, toda ni moj namen se spuščati v daljše raz motri vanje, — za kar tudi ni prostora — ampak bilježim le še pojav, ki najjasneje osve-doČnje, kako različni, raznobojni in v svoji vrsti dalekosežni so vplivi sosebno spretne umetniške godbe. — Znameniti umetnik Jan Kubelik je nastopil v Odesi. Njegovemu res umetniškemu igranju je prisostvoval tudi tamošnji realeo M Barski. Po koncertu se je vrnil domov, ter pisal sledeče pismo: Slišal sera čudovito godbo, katera me je odvedla v one, nam neznane bajne svetove v katerih najdemo morda srečo. Naslajajo se ob nje zvokih spoznal sem, kar je na svetu najvzvišeuejšega iu najlepšega, a gledal tudi umazano blato sramote iu gnjusobe. Spoznal sem vse, iu zemeljska kroglja, kjor se kopiči toliko zla, se mi zdi premajhna, dolgočasna. Življenje mi je gnusno in ne vzdržljivo, ter z veseljem odhajam. — Na drug listek je napisal: Dragi starši, oprostite žalost in težave, ki Vam jih povzročim, zahvalite Še enkrat mojstra za krasno spoznanje in sporočite mu moj zadnji pozdrav." —"Nato je ugasnil luč in se ustrelil. * Brezdimne motorje za par-nike je napravila po dolgoletnih preizkusih tvrdka Vikers Sons and Ma-xims na Angleškem. Sedaj delajo neumorno na zgradbi nove ladje, katera naj bode opremljena s temi novimi motorji, da preizkusijo njih vrednost in prednosti, katere obstoje posebno v tem, da ne potrebuje parnik dimnikov in si pridobi na krovu ogromno prostora ter je omogočena uspešneja razporedba in pomnoženje utrdb in strelnih naprav. Potrebovalo se bode veliko manj premoga, kar kaže veliko cenejo vožnjo, manj moštva in zopet pridobljeni velikanski prostori, ki so bili za shrambo premoga. Tudi ne bo več treba tistih velikanskih strojev, kateri se nameste z manjšimi, uspešno delujočimi, pri katerih se uporablja petrolej kot gonilni plin. Cela strojnica bo delovala jako tiho brez tistega hrupnega običajnega ropota, ne bod j je ovirali pri manevriranju oblaki dima, ter se bo sploh, ako se namera posreči, pojavil ne samo na Angleškem, marveč v vseh svetovnih mornaricah velikanski preobrat. * Hudič v gnojni Jami. Kmetu Pointler iz neke solnograške vasi je poginilo zaporedoma par prašičev in mu obolela živina. Takoj se je raz neslo po vasi, da mu nagaja hudič, ki je skrit v hlevu Poklicali so pobožnega moža, kateri je seveda za drag denar med velikimi ceremonijami in molitvami cb navzočnosti praz nično oblečene družine in vaščanov pregnal hudiča is hleva, ga zaprl v neki star železni lonec in potopil v gnojni jami. To je uspen izobrazbe ljudstva na katoliški podagi, katero jim nudijo tamošnji nunci, kar jim seveda dobro služi, kajti s takimi ljudmi počenjajo lahko vsakojake za kmeta občutno drage bedarije. Lopa prilika za peke? Iz proste roke se pod ugodnimi pogoji proda event. odda ¥ najem nova hiša z opeko krita, lepim stanovanjem, moderno urejeno pekarijo, vodovodom v hiši, v bližini kolodvora in velike pivovarne. Brez konkurence« Nastop takoj. 1207—3 Podrobnosti pri lastniku J. Pretnarju, trgovcu na Bled«. " KlinčavBlčarstvo Ig. Paschiiiga vdova Poljanski nasip itev. 8. Reichova hiša. Jzvrstno ta solldao dalo: Cene zmerne. Popravila se : točno izvršujejo. : : Najvtčja zaloganavadili, do najfiflijsh otroških vozičkov in navadne do najfinejše žime M* PakiS v LJubljani. Ntznsnin naročnikom te pošilja i pavz.tjiB. r i t i jos. Rojina krojač prve vrste Šelenburgove ulice št. 5 nasproti glavne poste konkurira z največjimi tvrd-kami glede finega kroja in elegantne izvršitve. Tvornlika zalogo noJC. aogl. In franc. specijalitet Uloga. Zavod za uniformiranje. k k k k k k M ! Svoji k svojim! Te iltne drože, izborne po kakovosti, se priporočajo gospodom pekom, trgovcem in slav. občinstvu. Prodaja jih v korist Ciril - JVEetodovi družbi po nizkih cenah-samo jVEaks Zaloker v Ljubljani v lastni httl Klaoezne ulice št. 17 in Rečne ulice št. 5. OdLllico vajas. Prva tr. tvornica klavirjev Ljubljana HIBerjeve ulice 5 Blizu GrodKco Rudolf A. Warbinek m m TJ O o ce <■* E III I I—P............ a <5 JmnaHaav mar. m Priporoča svoje prve vrste, sa vsa podnebja solidno narejene planino , klavirje in harmonije tudi aanio-Igralne za gotov denar, na dolna odplačila ali naposodo. Poprave ln uglaševanja se izvršujejo točno ln računi j o najceneje. 1706 1 ■ajveeja tvornica ma Avstrije J Najbolje za zobe Zlat rudnik za vsakega gostilničarja, kavarnarja in lastnika so naši novi PIANO-0RCHESTR10NI s godbo na lok, zvonilom, mandolino lr ksilofonom s težo da se zamurejo postaviti povsodi. Krasia godba in stre ko vn jaška izvršba jamčita za gotov dobiček Električno-pnevmatični orchesrrioni. Električni klavirji z mandolino, ksilofonom in godbo, na lok Govorila z zvokim odmevom za gostilničarje in zasebnike. Tovarna internacijonalnih Piano-orkestrov F. MACHINES & Sohne Dnnaf XV1L S. Bf. Ortliebgasse st. 5. Zaloga pri Josipu Drollu v fjubljani, Sodnijske ulice. 599-4 Pristni kranjski lanenooljnati firnež Oljnate barve ▼ posodicah po Va» i kV kakor tudi v večjih posodah. fasadne barve za hiše, po vzorcih. Slikarski vzorci in papir za vzorce. £aki pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode. Steklarski klej (kit) priznano In strokovno preizkušeno najboljši/ prve vrste Karbolinej Jtfavec (gips) za podobarje in za stavbe. Čopiči 219—22 domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt priporoča fM\ Jfauptmann v tjubljani. Prva kranjska tovarna oljnatih barv, tlrneiev, lakov In steklarskega kleja. Zahtevajte cenike! ln n« protinu trpečim rad brezplačno pismeno sporočim, kako sem popolnoma ozdravel od svojega trdovratnega moke-polnega trpljenja. 239/ 20 Kapel Bader, Monakovo, Kurturstenstrasse 40 a. puške: Lancaster od riobert „ Pištole ,. Samokresi „ K 26 a- - 2'— 5-— M naprej. Poprave ceno. Dustrovan cenovnik franko. p. Dušek, Opoćno 76 ob državni železnici, Ćesko. 3615—25 Vv Nedosežno £ I. Najnovejša ame- ■5 1 Mika iznajdba ■ Higijensko gumasto blago za moške. Porab no za leta. Patent K 4-60. Cez 2 mil jona kosov prodanih ▼ kratkem časa. Higijensko gumasto blago za ženske. (Varstvo žensk.) Priporočili najprvi sdrav-niški strokovnjaki, porab no na leta. K 2*60. Kdor posije denar naprej (tudi pismen« »naroke) mn pošlje diskretno in poštnin« prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja J. H. A D E R, tvornice zo bo- JL I — mtuto blago. —T Ona a J IX 2, Nussdorlerstr. 3—0. 20 milijonov akacijevih sadik enoletne sadike 1162—2 10 0 kosov 15 cm vis, 1 — 2 mm deb. K z* - 16- 50 „ „ 3-7 „ „ „ 8 - fO-80 „ „ 4-10 „ „ „ 14--- 80 120,, ,. 6-12 „ „ „ 20- dve letne sadike lOoO kosov 60 cm vis., 1—6 mm deb. K 11 — £0-80 „ 4—8 „ „ „ 16- triletne sadike 7 0*0 kosov o »—100 cm vis, 3-8 mm deb K 22*— 100—lt 0 „ „ 7-14 „ „ „ 3 - lrO- 00 „ „ 10 H „ „ 40- 200 - 250 15-25 50* - 2 in r letne presajene, K »00 koiov K 2 2 —, 65*—. 5 milijonov gledieij. 1, 2 in 3 letne sadike 10*00 teosov Ko doK2r— 5» in Hletae presaiene 1000 kisov K 22 — do K fb'—. 2 m i I jo na divjakov jablan in hrušk, i in Jletni 1000 kosov K 10— do K 50 kakor tudi vse drugo gozdno io grmovno, sadno, lepotiln« in drevored no drevje Uuntr. glavni cenovnik na željo grath. Grofa Žige Battbyany(a graščinska uprava Csendlak pri Radgoni. Vinko Majdič valjčni mlin v Kranju (Kranjsko) Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 3939 2 i Zastopstva in zaloge: V Ljubljani, Podgradu, Trnovem, Kočevju, Trata, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, In o m os tu, Tri-dentu, Zadru, Splfetu, Ercegnovem, Kotora, Sarajevu in Pni Ju. Brzojavi: Vallćni mlin, Kranj. Cosnoc Medicino! Pristni vinski destilat i v uradno plombiranih steklenicah. Gamis & Stock Barkovlje. 1/* EOina parna žgalnica konjaka pod državno kontrolo. 3819 23 Ceno postelji: perje is pili! r I Kilogram sivega, puljenega 2 K, pol-belega 2 80 K, belega 4 K, prima mehak puh 6 K, veleprima puh, najboljše vrste 8 K, puh siv 6 K bel lO K, prani puh 12 K, od 5 kg naprej franke Gotove postelje iz gostonitega rdečega, modrega, rumenega ali belega mleta (nankinga", pernica, velikost 180x116 cm z dvemi zglavniki, 80x58 cm, zadosti napolnjeno z novim sivim, sćisćenim, nočno polnilnim in stanovitnim perjem 16 K, napol puh 20 K, puh 24 K, pernica sama 1*. 14, 16 K, zglavnik K ft* 3'5e, 4, razpošilja po povzetju, zavoj zastonj od 10 K naprej franko. 1075 3 Z£v£a/j-rs Berger Dešenice, sL 1011» Šamara, češko. Cenovniki o modrooh, odejah, preoblekah in vseh drugih posteljnfnah grana ie franko. Neugajajoče zamenjam ali nem denar. J 8146 78 MOTORNI VOZOVI! Mtevaita mM jj Dopglas fflm Mec. MenthorgassB "1,. Delam za popravila. tvrtke FRATELLI 8RANCA v MILANI EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JI NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA ORENČIOA NA SVETU! N.utrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v LJubljani pri: J. Buzzo Anton Staoulu; slaidlčarnl Jak. Zalaznlka. liniju Ceiko posteljno perje nalcene e! 5 kg novega, dobro puljenega K 9*60, boljšega E 12* ; 5 kg belega, mehkega kakor puh, puljenega S 18.—, boljšega K 24—; 5 kg snežnobelega kakor puh mehkega S 30" , boljšega K 36* ; 5 kg najfinejšega graščinskega puljenega K 48*-; 5 kg snežnobelega, kakor puh mehkega, nepuljenega S 24*—, K 30-—, najboljšega K 36-—. Puh (beli kosmiči) silno izdatne polnitve pol kg K 3-60, 4-80, 5*40, 6--. Razpošiljanje franko po povzetju. Zamena proti povrnitvi poštnine dovoljena. S. Schnurmacher razpošiljalna trgovina za posteljno perje. Taus, 265, Češko. 257—6 Superfosfati rudninski in živa'ski, najbolj preizkušena, najzanesljivejša in najcenejša fosforokisla gnojila sa vse 127 13 vrste zemlje. Jamčeno najhitrejši učinek, najvišji donosi Neutrpljivo za spomladnjo setev. Dalje amonijakove, kalijeve in solitarjeve snperlosfate dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, kmetijske zadruge iu društva. pisarna praga, prikopy 17. Revmtitizeni, jrotln neurnisije m ozebline so pogos4o vzrok neznosnim bolečinam Za njih pornirjenje in ublažitev, za oplahnitev opeklin in obnovitev premičnosti členkov in odstranitev gnojenja presenetljivo učinkuje CantrljcurDcin Besedna zna-nka za mentolosaliciliziran J£ kostanjev izvleček. za vdrgnenje, masiranje ali v obklad-kih. Lonček 1 krono. Denar naj se pošlje naprej, nakar pošljemo franko: 3540 13 za K i 5 > . . . ' lonče* za , 5*— . . . 5 lončkov za „ 9- - ... 10 Izdelovanje in glavna zaloga $. fragnerja lekarna c kr. dv. dobav., Praga III., it 203. Pazite na ime izdelka ln tzdelovalca. Zaloge po lekarnah , luss-Staufer-jev klej neprekoaljSv za lepljenje strtih predmetov. Naprodaj ima Tvmm HLOllmsut« v |,Jul)ijaiit. 3989 11 pristno, leta 1876, v originalnih ste-klenioah iz samostanske kleti umrlega srbskega patriarha Jurija Branko-viča in vse drugo 1038 4 Olavno zastopstvo m talne dežele: V. is. Sinj®, Trst. Vprašanja na založnika Teodorja Morim, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdelujejo strelovodi, kleparska in krovska dela iz različnega blaga. 1844 23 priporoča najceneje B. SEVAR UiMlano, S«. Jakoba iti B- 3. Sprejema »varovanja človeškega življenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in amrt s manj saj očimi ■« vplačili. Vsak član ma po preteku potih pravi«« do dividende. et ..SLHV1JH" 12—35 - m " - vzajemno zavar o v alna banka v Pragi. - - - . Roi. fondi: 41,336.04101 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814.430-87 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m f««akozl aa«irvA2aA&«^iK*Lrofllmo upravo. Vta eejcanila daja: fteaeralml sastop v LinUlaJd, šif&r pisarne 00 t lastuej baconej hiši v fisa}<^i»^«»a*&Ealla ea&Ss&s&JEa štev« UB» •wj»aaj^s&»^aa»» PROFEŠSOR DOKTOR Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih eeaah Škode eenjuje takoj in najkulantneja Uživa naj bolj5i sloves, koder po sinjo Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in ©beuokon*:. namene. izdelki so eoše^n stanj« znanosti najodlionejši za negovanje kožeMrt telesa izdelki so po s j j ^ t profesor Br. Schlcicha - marmorno 11 marmorno milo voščena pasta prof esor 5r. Schleicha creme za kožo Dobiv. se v lekarnah, dr.ger.fh, parlum.rlf h IM. i g, - Tvornica za Nemžijo. Berlin SW. -— Pazite pri nakupu, da nesijo vsi zavoji podpis iznajditelja &rft*?*<*~4. uaanpu, da nesuo v81 zavoj, poapls ^ ^^ p,rfameri1ah Zaloga v Ljubljani: lekarna E. Mayr »n v vseh leka^^LL^^ (ra privezati in pribiti na late, torej popolnoma varno proti nevihti). zidarsko ponudimo vsako poljubno množino: :ane strešnike (prve vrste) strojno opeko, Portland - cement, peči. štedilnike, samotne plošče za tlakanje cerkva, hodrJkow i. t. d. — F. P. VIDIC Sl Komp. Ljubljana. >. »M... rmmm rar.. I. rwM. f*«l br.«H.i.> 805—6 Spedidjska in komisijska družba ALKA -4 5. z 0. j. v Trstu, Kiva grumula 14 sprejema v svoja dobro urejena skladišča vsakovrstno blago in daje nanje predujme pod najpovoljnejSimi pogoji, dajo carinska posojila in ooarinjuje blago, preskrbuje prodajo blaga ter posreduje kupovanje in prodajo vsakovrstnega blaga po nalogu in na račun svojih odjemalcev najkulantneje. Preskrbuje vsakovrstne poSiljatve na vse kraje hitro in tofino, obavlja vse reklamaoije in daje vsakovrstna strokovna pojasnila in navodil* takoj in brezplačno. angen & lolf, Dunaj X, Laienbnrgerstrasse 53. Originalni motorji ,Otto* 5 atoTnoalavni B*radi pr*proate in solidne aeatavo. Vsa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdka 0. S Fakin kofc zastopnica za Kranjsko ■sabijana, poljanska cesta št. 67. telet 73. ▼ avesi 8718 24 z napravo za sesalni plin sa kurjenje b rjavim premogom, fužinskim ali plinovim koksom, kauma-* i to ni ali ogljem. Gospodarsko najbolj primerna obratna moč novega česal Originalni motorji „0ttou sa svetilni plin, bencin, beneol, petrolin, karbonol. 366. Razglas. 1071-3 C. kr. deželna vlada v Ljubljani je ugodila prošnji mestne občine v Cranju za preložitev tukajšnjih letnih semnjev »ii bodo, počenši z letom 1909 ifsak prvi ponedeljek majnika, septembra, oktobra, novembra in decembra. Ako pade re 1 avgusta (Ki c janov semenj) dne 21 septembra {sv. Matevž), dne 18« Oktobra (s?. Lufeež) in due U, nO" ?eccbra (sv. Maitic). Jtfeslno županstva v pranju dne 1. marca 1909 Slovenci, pozor! pri noRupooonlu oenceol Fr. Islič £jubljana, jVtestni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih m trato? i napisi. Zunanja naročila se iivrsu iejo hitro in točno. 344-13 Cene Urez Konkurence! ir> C* s 09 S o ca c o > 2 2 - +u *ce « a eia posojil reglstrovana zadruga s neomejeno zavezo lastnim zadružnim domu y LjUulJ3ili na Qm\M ctsti jjjjg M je imela koncem leta 1907 denarnega prometa upravnega premoienja K 59,197.246-20 ■ 12,888.795-48 obrestuje hranilne vloge po 4%°|0 feres vsakega ođlulifea rentnega davka, katerega plačuje po*oJlliilea »ama &a vložnika« 42—7 Spreiema tudi vio?e na tekoči račun v z?ezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 . X 12,434.933a24. Po«oJuJe n* »eanljlsea po a '/4°/0 * 1 Vi'/o! sasa amortlcaeijo ail psa po «'///, brei astf orSlasa«lJe « na menie* po S °, 0. Posojil, sprejema tudi vsak drugI načrt glede amorilzovanja dolga. gSABNS 1TRS: vsaki dan od 8.—12. ln od 3.-4. isven nedelj ln praznikov. o * I Izvrstnega vipavskega vina, JL M, i %^ I lastnega pridelka, i« reblanega grozdja po novem sistemu, Mnealjivo čisto .** nanravlienesa. Oddatt. - Gospodje, ki bodite sami vino v Vipavo ia postelje ln pas risoroia po aajnli|lk oonah T* BITI 18 Pred, Ahcofljo St. 20. Zmaanja oaroiila se to ino ia vršu jejo. ^BSBBSBBBBBBBB9SBSSB«B«aVa«LSBBS9^ i „Pri zlatem čevlju" Ljubljana Stari trg št. 9 velika zaloga čevlj domačega in tujega izdelka. Trps2f Jamstvo 10 let! SffS Avg. Agnola v Ljubljani, Dunajska cesta 21. Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd. Gostilniške in kavarnarska namizna posoda pa najnižjih cenah. lOtvoritev oflYis.cir.ilez.yMe toncesijonirane Podpisani si u šojam slavn. občinstvu uljudno naznaniti, da Otvorim dae 15« susca t 1. na Miklošičevi cesti št. IO v hotelu „Lloyd" (nasproti hotela „Union" pisarno za posredovanje o zasebnih poslih, kakor tudi za nakup in prodajo klavirjev In pohištva, za najem In nojemodalo stanovanj v mestu, za letovičarje v poletju tudi na deželi, za nakup in prodajo posestev, mestnih hie, vil, stavbnih parcel i. r., za najem In najemo-dajo kakor tudi prodajo vsakovrstnih obrti, obrtn h lokalov in skladišč. Ravnotam bodem sprejemal naročila za reklamno podjetje, pl satova nje lepakov ia snslenje stanova ni in oken. Ža vestno in točno izvrševanje jamčim in prosim mnogobrojnih naroČil ter beležim z velespoštovanjem Peter Matelič, * EiUblfafti Škofijske ulice št *4( * £|ttb^atti Teletom štev. 155. 1093 -3 Najkrajša in najcenejša pc V AMERIKO x modernimi velikimi brzoparniki i& Ljubljane če z Antverpen v II e w Tort: je proga tia>fi*rJbL = llHHIIlUUIHHHHUlIHtHllllllllimillll"'"" *^§J gstanovljono lota 1S4S anoviieno ima *o*g* Edini zavod ^ - v Llnbllmni- za komično čiščenje obleke ter zastor j sv, barvarlja ln likanje sukna -nt* j>«.r\ = Poljanski nasip — Ozke ulice it. 4. Sprejemališče Selenburgove ulice štev. 3. Postrežba točna. Solidna cona =.....limu nm.iiiiiiiiniiin......mini.....t........mitu......mitu Uažno! mm Uažno! gcspsdinjSe trgovce io iita]cB. Najboljša in najcenejša postrežba za d ogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelppu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje. re-dilne in pesipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, r. loaruAfne aparate in potrcbiielne, klrurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaku. — Zaloga svežih mineralu tla vod in solij za kopel. Oblasto, konce!, oddajo stropov. Za Žlvlnorefce posebno priporočljivo: grenka sol, -dvojna sol, soiiter, ecojan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. Drogerija /foton Jfanc Ljubljana, Židovske ulice št. i. Kavoje po najvišji crnl razna zelišča (rože), cvetje, korenine, semena, skorje itd. itd. ^A^a^a i/MAjaaaAai ™T^W Wsjs^W^DIs^M3V ■ Na naših pamikih Fin lan d. B>OOnlmadi Vaderland, Zesland in Samland ki oskrba-jejo vaak teden ob sobotah redno vožnjo meč A.ntwerpnom in Novim Torkom je snašnost, iz borna hrana, vljudna postrežba in spalnica pa povem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, ca asakega potnika eminentnoga pomena, ter traja ▼ožnja 7 dni. Odhod ia LjubUana vaak torek nopoldns. 17—13 Naši parniki vozijo tudi na meaea po vač krat £ei Kanada v Severno Ameriko io je t« vožnja izdatne aenejša kakor na Novi Tork. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske ulice 26 ad iiinefca kolodvora na levo pred ic no gostilno „prl StaremTlšlerln". FR. SEVC Kv LJubljant Židovske ulice si p ta A tai a. r ariporoša svojo veliko talcgc rasnovrstnik 13 -13 pušk in samokresov Ustnega izdelka, kakor tudi belgijskih, snlsklk in Aoikik Strogo preizkusenik pušk, za katere jamčim sa dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in paske Book s Krap-.*. v povimi oevmi sa bresdimni smodnik. v Priporočam tudi vellho zalogo vseh lovskih potrebttin po «alBtt|Ui ccaafe. »opravU« Ia aaroćk« se .U vrani sle t»0M Ii UB«HUW Oenovnisi a» *abtav*aje Bistoaj in poitnine prosto. Julija SMS* mm „66" holslaa v Pa- ____ t^eruovili ul totali 4u a I Ntjvtiji zalegi niklk, insklb Ir otroiilk čivlltv, zi lawHii&ls ta pristali Itiueritil gorskiii Čevljev ^ Elegantna in 2095 43 lako skrbna Iz vrnitev po vseh cenah ris« 1M4 ta s slat« v ilae v Fa-kaUlBO la 1SS5 Telefon štev. 269 Čekov promet stev. 47864. lonce!, fro&stis pisana Blazija KamesšsE LJubljana Sv. Petra cesta EZ0 Ljubljana. posreduje o skop in prodajo zemljišč, hiš itd. ter priskrtuje posolila na zem- .-. ljisča..in ca osebni kredit ceno in pod kulantmmi pogoji. .*. Jma naprodaj 981 4 ▼eleposestva na Kranjskem. Štajerskem in na Koroškem — kiše In stavbišča v Ljubljani, Kranja, na Jesenicah in v Celovcu — Posestva v prometnih krajih na deželi z gostilniškimi obrti. 3(upuje kmetska posestva in gozdove. 3šče kompanjone za dcbro upeljana in dobičkonosna majhna in velika podjetja. i 156-8 ] mi ira je v slovenski Stanje hranilnih vlog nad 34 milijonov K. * Rezervni zaklad: nad 1 milijon kron. r i i 1l Za varnost denarja jamči in je porok poleg zervnega zaklada mestna občina ljubljanska s vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico sodižča denar maloletnib otrok in varovan-cev ter žnpni&fta cerkveni denar. JKestna hranilnica (ljubljanska sprejema: hranilne vloge vsak dan od sT 5o 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje p- izpadanje las pojenja že po nekaj dneh popolnoma in začno pjgaijari novi lasje. Ta uspeh dokazuje mnogo tis-c: iz vsega sveta dospelih priznalnih pisem, ker le resnica ve ;ea uspeh. 804—6 lonček stane 2 K, 4 K, 6 in 10 "A. Po pošti se pošilja vsak dan po vsem sveta s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice Ana Cslllas, Dunaj I., Graben štev. 14, kamor le naslavljati vsa naročila. SMmmmmmmawwmmgmwmm ™az«nm—mnnm««—imen—----— Najeeoejia in najintrejSa vožnja ¥ Ameriko je 8 parniki „Sevejonemtke^a Uojda^ ^ i cesarskimi brsoparnlkS „KAISER VVlLHfcLM si.' 9.a\RONPRiK^ WILHELSMlff, „KAI3ER WILHELtf d. OROSSE'1. Prsksmsrs^s voJuag* traja a a m o B - ■ si m L Natančen, nanesljiv podnk in veljavne vozae astka ssa perci&e ^r: navede- Saša Eiess parobrodnega društva kakor tudi listkb za vse pro#» amen&icsh Selec* cic dob/ta w Mjfsmlsftfaresl edine IS pri O EĐVABĐU TAVČARJU, KolodTorste elies št35 i aaspratt ebfiesaaii ^stilni „pri 8tsrea Tieler|uM, Odhod ls Unbljar © je vaak torek, četrtek in soboto, a Vsa pojasnila, ki so tikajo potovanja, točno in brezplačno, — Postrežba poštena, roolna in solidna, Potnikom, naznenjenim v aapadne dr2avn kakor; Coioradot Meziko, UsBfor* nijo, Azinonn, Otatt, Wioming, Novada, Oregon in Waeiiingron uadi naSt društvo poseoĐO ugodno in izredno ođno oren aaive«t«R. Odhod na t*\ progi is Bremna enkrat mesečno 3270 -; o So ss dobivajo ps toči Bstiri preko Baitimcrs in as vse ostale dele sveta kakor. Brazilijo. Kubo. Bnenos-Aire«, Colombo, Stagapofe v Avstralijo itd. j |ji srnrtnir.i grehom prepovedano, z zobčeoceni govoriti ali občevati. — Jlagor usmiljenim; a le dokler so nami, sicer najsrainotneje, Čiove-;a entstva ttajžalivejše prebranja-Lje, uničenje, neiz]>rosna poguba in Lnrt, to je se vedno geslo tndi mo-lerne edino izvelicevalne blatene sv. lerkVe. — Upor lurških vojakov. V Ja- liiii sta se 111)i*i;t dva batalijona, ka jerih moštvo služi že 6—8 let, ter zahvala radi pomanjkanja in lakote Lojih družin razpust. Književnost — „Novi davek za kmeta ali icialno zavarovanje". Ta brošura, je največjega pomena, ker pojasnjuje kmečkemu ljudstvu bistvo startnega zavarovanja in žrtve, ki jih 30 moral vsak posameznik plačevati ja to „osrečenje", zasluži, da se kar najbolj razširi. Razpošilja se samo po »0 izvodov skupaj, ki velja«o s poŠto £2 10 Vsa naročila je pošiljati na „Narodno knjigarno" Lj n b 1 j a ni. — »Popotnik1, pedagoški in jnanstven list, ima v 3. štev ,izišli |l5. sušca, sledečo vsebino : L. ćernej : Lavtarjeve računice. L Černej: Kuga It šoli, dr. B Zamik: Darwin, TJmet-luiski vzgoji, —a: Odlomek iz spis-Ir^ga pouka. Miro Šijaneo: Lev V. Ilolstoj o vzgoji in naobrazbi, Knji hevno poročilo, Listek, Pedagoške paberke ter Kroniko. Telefonsko in Brzojavni poročila. idrijske občinske volitve. Idrija 27. marca. Popoln poraz klerikalcev na vsi črti se je izvršil pri današnjih volitvah v II. in I. razreda. V obeh razredih je namreč zmagala napredna stranka. Poslanska zbornica. Praga, 27. marca. „Narode i Lt-sly" javljajo, da bo parlament po veliki noči takoj zopet sklican. Prva seja bo 2 0 aprila. Zbornica bo razpravljala o aneksijski predlogi, o proračunu in o socialoem zavarovanju. Dr. Krgmei Bunsj 27. marca. Predsednik rSlovanske enote" poslanec dr. Kranur je odpctovt.1 v Biarritz. Star parlamentarec umrl Dnnaj, 27. marca. Bivši državni pcsiauee in Čian gosposke zbornice dr. Haase je danes umrl v TeŠinu. Sporazum med Anglijo in Avstrijo. Dana j 27. marca. V diplomat skih e rogi h pričakujejo, da bo jutri prispel odgovor angleške vlede na avstrijski protipredlog. Ako bo ta odgovor za Avstro Ogrsko vsprejem Ijiv, bodo velevlasti skupno intervenirale v Bel gradu. Bolgarski ministri v Petrogradu. Sofija 27. marca. Minister zu-narjih del in finančni minister sta odpotovala v Petrograd v zadevi tursko-bolgarskega sporazuma. Rusko časopisje in vlada. PetrogT*df 27. marca. Vse ru 3ko Č&sopisje ostro obsoja politiko vlade v bosanskem vprašanju. Posebno vehementno napada-o Izvoij-skega „Novoje Vremja", „S?jetu in ^Šiovo*. Izvol skemu očitajo, da se zdi, kakor da bi bil pruski ali avstrij ski državni uslužbenec, ne pa ruski minister zunanjih del. Vesti iz Srbije. Budimpešta, 27. marca „Neues Pester Tagblatt" javlja, da se kralj Peter še vedno protivi sprejeti abdikacijo prestolonaslednika Gjorgja. Danes zvečer se pričakujejo velike demonstracije pred ruskim poslaništvom. Ljud.tvo hoče dati duška svoji nevolji in svojemu ogorčenju proti Rusiji, ki je v odločilnem tre-netku tako sramotno zapustila Srbijo. Bndimpe&ta, 27. marca. Glasilo Kossuthove stranke „Budapestu javlja z Belgrada, da bo kraljevič Grjorgje v kratkem zapustil Belgrad ter odpotoval v inozemstvo — najbrže v švico, kjer ostane eno leto. Belgrad, 27. marca. Govori se, da se kraljevič Gjorgje postavi na felo prostovoljcev in makedonskih, letnikov ter z njimi vdre v Bosno. Petrograd* 27. marca. „Rječa javlja, da vstopi srbski kraljevič Gjorgje v rusko vojaško službo. Dostojanstvo stotnika v srbski armadi je baje ie odložil. Belgrad 27. marca. Kraljevič Gjorgje je včeraj posetil sekcijskega Načelnika v ministrstvu zunanjih del dr. Spalaikovica, ki mu je v imenu ministra Milovanovića sporočil, da se bo vlada zavzela za to, da izreče narodna skupščina prestolonasledniku *aupnioo. Vendar pa mora Gjorgje pbljnbiti, da bo .vkljub temu odšel v inozemstvo dotlej, dokler se ne po« r*vna spor z Avstro-Ogrsko. Kraljevič Ojorgje je vse te propozicije odklonil. Darila. Za dražbo sv. Cirila In Metoda: Veselo omizje pri „Legatu* v Lescah iO K. Slovenci in Hrvatje v Matuljah zložili 10 K. Skupaj 20 K — Srčua hvala! Za Trubarjev spomenik. G. Irma Ažnian v Ljubljani 5 K, mesto cvetlic na krsto nepozabne prijateljice gospice Mici Milavec iz Planine. — Srčna hvala! Popravek. V zadnjem izkazu daril z dne 24. t. m vrinilo se nam je nekaj pomot, ki naj se pravilno glase: Iz nabiralnika v gostilni g. A. Belleta na Uncu 10 K. Dalje: Vesela družba v gostilni g. I Boštjančiča itd. Ceneno domače zdravilo, Za ura« - aavo in ohranitev dobrega prenavljanja et priporoča raba mnogo desetletij dobro zna nega, prištetega „MolTovejea Seidlitz-praška"; Jci se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva sajbolj trajno na vse težkoče prebavijecja. Originalna skatljica 2 K Po poštnem po vzetjn razpošilja ta prašek vsak dan lekar car A. M O LIi, c. in kr. dvorni zalagate!] na n ON A JI, Tuchlanben 9. 'V lekarnah na deželi je .zrecno zahtevati MOLL-ov preparat; zaznamovan ■ varnostr.o znamko in r*od-Otoogn t 8-5 Proti slabemu telesnemu odvajan u priporočajo najbolj znani specialisti prav radi 1 — 2 jedilni žloi pri rodne Franc - Joielove grenČioe. Uživajo jo radi tudi ljudje bolj občutljive narave ker odvaja povsem nalahno ter Čisti kri. 695 -1 c Dostikrat se naleti, da je za kakšno rano treba poiskati ali priporočiti dobro mazilo. Za to prav primerno in preizkušeno sredstvo, ki deluje antiseptično, hladi in lajša bolečine, je po vsej monarhiji predobro znano praško domače mazilo iz lekarnice B. Frag-nerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Ker mazilo, tudi več let spravljeno, ne izgubi učinka in se tudi ne izpremeni, bi je za nepričakovane slučaje morali imeti pripravljeno povsod. — Glej inserat. a l>abro tl<»iii»ee zdrai ilo. Med domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri prehlajenju itd zavzema v laboratoriju Rjchterjeve lekarne v Pragi izdelano LDN1MENT. CAPSICI COMP. s „sidrom* nadomestilo za .Pam Ex>*jller s sdroma. prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.- eteklenica. Vsaka steklenica se nabaja v elegantni Skatiji in jo je spoznati po znanem sidru Se dom povsod! neobhodno potrebno zobno Cremi rdržuje zobe čiste, bele in zdrave. Drman proti nahodu Skatljica 40 vin. Po vseh lekarnah Učinek presenetljiv. Ob pričetkn nahod skoro nezmotliiv nspeh. 10*8-5 Želodčne težave: glavobol, o-motica, gore-čica, zaprtost, motenje prebave, pomanjkanje slasti itd. izredno hitro izginejo, ako za kratek čas rabimo že mnogo let predobro preizkušene Bradvjeveželodčne kapljice. 3799 10 Bradvjeve želodčne kapijice prebavila mogočno vzbujajo, pospešujejo slast do jedi, preprečujejo prehudo tvorite v želodčne kisline, gorečico in škodljiva vnetja in so priznano izvrstno odvračalno sredstvo. Izdelujejo se samo v lekarni MPrl kralju Ogrskem", Dunaj I, Fleischmarkt 1/426, kjer je 6 steklenic za 5 K in 3 dvojne steklenice za K 4 50 franko brez vseh drugih stroškov. — Vsaka steklenica mora imeti podpis €\&tBite» * navodom f H.. B! sorodnemu gospodu M- Iif>vetlUo, lekarnarju v Izjubljani. Vafia izborna Moluaine ustna In sobna voda je najboijse sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in le neprekosljiv pripomoček proti gnjilobl sob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se 3 steklenice Melus. ustne in zobne voda. Dovolim, ds to javno oznanita, k$r ;« ree hvale vredno. Leopold aangif mestni tajnik Metlika, fta. aprila 1905. M. lakovr&ft KiL Lnutska f Ljubljani; Buljita mta it 1 !>oles aovezsrsjenega Trsa ioaainaecs tabJE. mv*!**. te 13 Esaljajees opozarjamo na inserat o Thvmomel Scillae, preizkušenem izdelku, ki ga pogosto zapisujejo zdravniki. žitna oene v Budimpešti. Osa 27 marca 1908. Plenica za april 1909 . za 50 kg K 14*19 Pšenica za oktober 1909 Rž za april 9 Koruza za maj » Oves za april . erfbt>v. 5 vin višje za 50 kg K 11 29 za 50 kg K 10*46 za 5C kg K 7 63 za 50 kg K 9 05 Višino uad morjem 306 S. Srednji zračni tlak 786-0 mm. ca B Cas vaaja Stanj* baro- metra 1 S z S»iM 8 Vetrovi Nebo 26 |;9. zv. 7208 37 Drezvetr dež 27. 1 7. zj. 722*8 43 si ijzahod oblačno » 2. pop. 7263 8*2 sr. sever „ Srednja včerajšnja temperatura 4 2" norm 5*6 Padavina ▼ 24 urah 25 0 mm. Zahvala. 1272 Za vse dokaze srčnega sočutja med boleznjijo in povodom smrti, dalje za daro rano lepo cvetje, za častno spremstvo in pretresljivo petje pri pogrebu našega nepozabnega sina ozir. brata Alojzija se najiskrenejse zahvaljuje žalujočaradbini Pjtrats. Zahvala« 1273 Povodom smrti predrage matere oz. stare matere jVfarije Kotar roj. Kušar izrekamo tem potom vsem sorodni kom, prijateljem, znancem in mnogim udeležnikom zadnjega sprevoda lju bljene raj niče najsrčnjejšo zahvalo za odkrite izraze globokega sočutja. V Ljubljani, 26 marca 1909. Rodbina Regalijeva Pomladno zdravljenje. Prvi pomladni tedni so navadno čas, v katerem se išče ozdravljenje motenja telesnih funkcij, ki je nastalo po zimskem načinu življenja. V ta namen opozarjamo na 202—1 kakor za samostojno zdravljenje, kakor ^ predzriravljenje plice, Franzensbad in druga od zdravnikov priporočana zdravilišča. V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah Posojilnica za Bled In okolico reglstr. zadruga z neomejena zavezo. Vabilo K69 občnemu zboru posojilnice za B,ed in okolico na dan 4. aprila 1909 sb 3. uri pop. v dvorani „Btejikcaa d »ma". 1. Potrjenje letnega računa zal. 1908. 2. Sklepi o uporabi čistega dobička. 3. Volitev. 4 Raznoterosti. Opomba. Ako bi ta zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, začel se bode pol nre pozneje drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati. Na Bledu, 26. maroa 1909. Načelstvo. SContoristinja zmožna slovenske in nemške stenograf je in strojepisja, teli prinerne službe. Ponudbe nod „Priđnost" na uprav. wSlov. Naroda4*. i24l 1 Žepni fotojralshi aparat 9,12 (Clapposmera) se proda. Več pove Milan Rovan, Gol pri Vipavi- i2eo i Iščem majhno gostilno v na]em v živ&hnem kraja v mestu ali na deželi. Naslov pove upravniStvo „Slov. Narod". 1257—1 Nastavek 3V> metra dolg s petimi ladica mi ter Šipami za na prodajalniško mizo (pudel) se zaradi preuredbe ceno prodala Ogleda se v moji trgovini. EMIL DOBRIČ 127» ■LJ o biJ «•>■*», I"reo*»raove ul. mt. ."». Prodajalka katera je popolnoma izvežbana v pa« pirnati in galanterijski stroki se proti dobri plači takol sprejme. Sprejmem tndi Pismene ponudbe na 1270-1 Fr. Iglic, Ljubljana. Usak dan okusne, sveže prebijene mesnine kakor: 1271 — 1 Velikonočne šunke s kožo kg K 230 Velike gorenjske klobase komad „ -'44 Velike pristne kranjske klobase komad . .....„-'40 Krakovska letna salama kg . „ Z'40 se razpošiljajo od 5 kg nanrej proti povzetju z jamstvom za fino blsgo. A. Ho;aH, LJubljana, Kolizej. pozor! Pozor! 50 000 parov čevljev! 4 pari če JJev samo 7 kron. Zaradi ustavljenja plačila več velikih tvornic, sem pooblaščen večjo množino čevljev daleč pod izdelo ;alno ceno spraviti v denar. Prodajam torej vsakomur 2 para moških, 2 para ženskih čevljev na trakove, usnje rjavo ali Črno, galoširano, z močno zbitimi podplati, veleelegantni, najnovejša oblika. Velikost po štev. Vsi 4 pari po povzetju 7 K. 1261 izvoz čevljev. Podvrže štev. Avstrija. Zamena dovoljena ali denar ru zaj. Prosi se za natančni naslov l l XXXXXXXXXXXXXXXXXX * v0i nfi 1 'lirsBsssnuig Ceno češko posteljno perje! 5 kg novega skubljenega K 9 60, boljega K 2 , K 12*—, belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—9 K 36'—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame . proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsei, Lobes 35. pri Plznn na Češkem. 897 5 Cklio. zap. št. 34 12&9 Oklic. Daje se v splošno znanje, da se nameravata poročiti 1. rudar Franc Ribičj stanujoč v Grladbeoku, sin neomožene zaseb-nioe Ane Ribič, stanujoče v Grladbeoku : 2. gospodinja Marija Podlesnik, stanujoča v Grladbeoku, hči neomožene zasebnice Jožefe Podles ni k, sedanje soproge kmetovalca Paokraoija Hiačer, stacujočega v Grižah, okraj Celje na Avstrijskem. Oklic se ima objaviti v občini Grladbeck in v avstrijski občini Griža s priobčenjem v nSlov. Narodu", izhajajoč v Ljubljani. Morebitni, na zakonske zadržke se opirajoči ugovori naj se v dveh tednih prijavijo pri podpisanem. G1 a d b e o k, dne 22. marca 1909. Korte s. r. poročn uradnik kralji poročnega urada v Gladbecku. "A*i *i*i jsic ric ^fc. "ic "ic "i* "i* *4* TOgfg^v^vg w sveirvg gfssfft tffgfifg gle im ^Ibsolviranega jurista ali takega iz višjih semestrov, ki je že služboval v kaki pisarni, event. mladega koncipijenta s nekoliko notarske prakse, liče odvetniška pisarna na deželi. Strojepisci stenografi imajo prednost. Ponudbe pod „jurist" na uprav. „Slov. Naroda". 1240 m, Ve* msjhnJh In velikih med katerimi so tudi tri dobro vpeljane gostilne, : se prav pod ugodnimi pogoji proda. Natančna pojasnila se dobe v restavraciji pri „Zveidi" ▼ Spod. Šiški ste v, 22. 1145-4 licem dobro uvedenega potnika sa galanterijsko blago in pletenine, event. pristopi labko tudi kot dru* iabnik 1265 1 Pismene ponudbe pod ltH K 20" poste restante Ljubljana. Uradniška rodbina brez otrok išče za 1. avgust solnčno 1236 1 slonov s tremi sobami, če mogoče z vrtom. Ponudbe do 10. aprila, xr jkss ne je do 24. aprila z naslovom: V. Jug, poste restaate L ubijana V Poljanski dolini se dobi dnevno od 600 do 700 litrov dobrega mleka postavljenega na kolodvor Šbofja Loka. Kdor ga prevzame, na se obrne na naslov: Lovronc Dolenc, posestnik v Srednji vasi, zadnja poŠta Poljsns nad Škof jo Loko 12-2-2 COeOMO*)!*) Stampilije ] vseh vrst za uri de; 2 društva, trgovce itd. • Anton Černe j graver ln izdelovatel] O kavčukovih štampilii • Ljubljana, Sv. Petroc. 6. S Ceniki Iranko. § oesiosoooaoaoS 1 13 50.000 parov čevljev!! 4 pari čevljev samo 7-50 K. Zaradi ustav-ljenja plačila več velikih tvornic, sem pooblaščen večjo množino čevljev daleč pod izdelovalno ceno spraviti v denar. Prodajam torej vsakomur 2 para moških, 2 para ženskih, čevljev na trakove, usnje rjavo ali črno, galoširano z močno zbitimi podplati, veleelegantni, najnovejša oblika. Velikost'po štev. Vsi 4 pari po povzetju 7 50 K. 1266 S URBACH Izvoz eevljrv, Mrak-»v štev. MS?. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Triumpli-štedilna ognjišča za gospodinjstva, dkono-mijo i. t dr. v »^iakorSni izjavi 3e 30 fet ao najboijs pti^oan« Pri toCii'ta tsdi kol :;a,bol}si le r.K\-Jrpe2nej5i iidelek. R^vjCja prihranitev rcriva. SpeolJailtetA: StodUnt ognjliča ss hotele, gostilne, restavracije, kavarne l dr. Ceniki in proračun? na razpolago. 3iavB> kata-og franko proti ćoTjneiaoi rcamfri 2241 41 Tu arca za itsdHna ognjišča „Trluspb" hl**?*. Ak> hii.su Prodajalka ki ima trgovski kura, bi spremenila Službo kot prodajalka ali kontoristi-nja. Vešča je slov. in nem. jezika. Ponudbe pod fl100f( na uprav. -Slov. Naroda14.' 1264—1 da dobro idoča gostilna z vinom ter s vso gostilniško opravo vred. Več pove Anion Ribar, vas Hrušova, posta Dobrota prt Ljub liani. 1237 i Hissjtooliel Miki ankuvnl %lr. Ceni posteljno perji! 1 kg sivega, pulje-nega i K, boljšega 2 K 40 h; polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puha- -m stega 5 K lO h; 1 kg , ,„ .- mćZS velefinega, snežno- beloga puljenega 6 K 40 h; 8 K: 1 kg puha sivega 6 K, 7 V; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega aH rumenega nankinga, pernica, 1P0 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm. dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh *4 K; same pernice po lO K, 2 K, 4 K, '6 K; zglav-nice 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od i2 K naprej franko. Dovoljeno ]e vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za ne-ugajajoče se povrne denar. 9 13 S. 6Y »sch. Destherit?, št. 767, Suroa*a na Češkem. — Cencvnik zastonj in franko Prilika za nakup! Prek rn»>iiii žepna ura z verižico mm samo K 3 50. SO.O O komadov nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 36urno I (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebreno verižico, natančno idočo za samo 3 14 50 Dalje po- nujam pristno pozlačeno 36 urno remontoarko na sidro, veleprima švic ura s pozlač. verižico za A kron. 31etno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja S. KOHANE, izvoz ur Kniaj št. 358. Nebroj zahvalnih' pisem in nešteto ponaročb Za neugajoče denar nazaj. 1239 Za šport in promet Zaloga koles Puch, (Styria), globus, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov. Hzposojevanje koles prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila ..^ . 360 28 solidno in ceno. Karel Čamernik £jubljana, Dunajska cestašt. 9. Izuežbon izučen v vseh strokah umStnega vrtnarstva, prva moč, zmožen slovenščine in nemščine, Išče službe. — Kraj, kjer bi se lahko pozneje oženil, ima prednost. Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 1215—3 Od lansko leto na praški jubilejni izložbi razstavljenega in od prahu neznatno pomazanega nsjprve vrste se daleč pod vrednostjo Še odda: kos 23 metrov veleprima b a tis t ne tkanine ■ • . • • K 13 — kos 14 m dolg 150 om Sir. platnenega posteljnega blaga „16 80 Tuoat = 12 kosov veleprima dvojnatih damsstlk brisač 00 x 130 cm 13 — Zavoj 40 — 45 m dolg, in sicer celir, kanalas, okslordi satln in kepsr; dolgost ostankov 6 —10 m, zajamčeno dobro, pristno blago, zavoj 15'— K* — Za nengajajoče denar nazaj. Razpošiljanje, dokler bo kaj zaloge po povzetju IDA SUŠICKA, tkalnica, Nachod, Češko. Sipretnega 1268 -1 jtenojrofo zmožnega slovenske in nemške steno-grbfije, sprejme takoj dr. Josip Furlan, odvetnik w Ljubljani. pekarija se takoj odda. Ponudbe pod „pekarija1 ia upravništvo n3lov. Naroda4*. 1266-1 Velikonočne razglednice HT od 4 vin. naprej se dobivajo samo pri L. Pevaleku v Ljubljani, Žldovake ulit-«. Na debelo veliko ceneje. i:»7—i Bebljene Ljudevit Borov nik puMhar w Bnrovijah (IVrlaeh) nt* Horosi»«ni. se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih p usek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predelajo stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene. — liuetro-f62 vanl ceniki zastonj. 13 Ugodna prilika Jfarocite takoj! V Ameriko in Kanado pripravna, cenena in zanesljiva prevaža Cunard Line. Odhod iz domačega pristanišča Trsta : Ultonla, 30. marca 1909. Pannonla, 13. aprila 1909 Carpathia, 20. aprila 1909. Iz Liverpooia: is-is Lusitania (največji in najlepši parnik sveta) dne 17. aprila, 8 ln 29 ma fa 1909. Mauretania dne 3 In 24. aprila ia 15. maja 1909. Pojasnila in vozne karte pri Andi*. Odlasek r LJUBLJANI, Slomškove ulica štet. 25, aoleg eerkva Sraa Jemsoveeja Izvrstno bolečine tolažeče vnetje preprečuj joče ln antiseptično delujoče, a Že 40 let se je izkazalo merilno vlauno mazilo, tako Imenovano praško domače mamilo kot zanesljivo sredatro sa obveao To obraruje rane, olajioje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje ■a celjenje Q3T KM>|toNi!)» a« TMh dan. 1 p ušica 70 v Proti predplačilo S K 16 v po poŠti se poftilj-' 4 puSice, proti predplačilu 7 K 10 p u Me poštnine pro.tr> na vsako postajo aratro-ograke monarhije. IVtZl11. na ime iz«lelk». iKdelofatca, cene lu varatvfnu nininko. Pristno ■amo po 70 h. (»lavna zaloga B FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj I ritama „prl ernem orlu" a Praga 1477 13 Mali strana, ogel Nerudove ulice 203 i Martal Antrt^grski blagajne Naroda". tudi vsi dane, se kupijo. Naslov pove upravništvo „ Slov. 12 1—2 Mlinar ki je neoženjen, se IIČO za valjčni mlin. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Anton Polanc m** Radeče pri Zidanem Mostu. Dobro Izurjena prodajalka za modno trgovino v £jubljani se sprejme z 10. majem. Ponudbe do 15. aprila, pod nPoitenost" na upravništvo „Slo venskega Naroda". ;09 3 Razpošiljam Kolesa za štiri tedne na poskušnjo in vpogled proti povzetju. Posamezni deli koles čudovito poceni in dobri.^ Ilustrovani cenovniki poštnine prosto. Franc Dušek tvornica koles, Opočno st 80, ob dri. teleznicl Češko. 422 10 Kontoristinj popolnoma zmožno slovenščine [t nemščine, sprejme takoj L. Sebe nt) v Spodnji Siski. 1226-1 Učenca! ia dobre hiše Sprejme takoj v trgo. vino z mešanim blagom gosp. Iv tal Repovi v Šent Janin na Dolenjskem. 1245-2 Sprejmem Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki ga priporočajo odlični idraraiki, akoro v rmet .TTop.k±h državah a odličnim naponom a po rablja pro* vsake vrste izpuščajem •laatl proti kroničnim lliajem in paraa. lspuaoajem, dal), proti rdečici na no. a, oeeblinam, potenj o nog, lnaklnuk al glari in ▼ bradi. Berger}*vc kotranovo milo trna \ Mbi 40 odstotkov l~gne{?a kotrana in te raaliknje bi atTono od v.eh dragih koutranovih mil, ki m nahajajo ■ trgovini. Pri poUniM aaaaaaSI rabite lako napečno Bergerjevo kotranovo žveplano milo. r, «1. TI»yr, €Z. Pieeoll, V. p I Trnleo*zy in v vseh dnigib lekarna J* ci K ran lake m 1246 — 1 pisana z lepo pisavo Nastop takoj. jvfihael Jezovšek m c. kr. notar na Vranskem. Ho samostojna olepševalka 8 0 liče za za 15 aprila. Plača prav sprejemljiva. DRAGOILA DEBIĆ Zagreb, Ilica 7. I« -3 Gostilna blizu Ljubljane, dobro idoča, krasnimi prostori, aoetilensko razsvetljavo, popolnoma na novo urejena, se odda radi nenadnega odpoklica najemnika v vojaško s!užbovanje takoj ali s 1 aprilom 1.1 oziroma pozneje. 1212—3 Naslov pove npravniStvo „Slov. Naroda". Razpošilja fine izdelke: fine kranjske klobase, velike komad K —*4< „ „ „ majhne 11 kom 1 .. gnjati (šunke) kakor praške kg ., t— „ salame iz ^njati , . . . kg „ f4$ Vse proti povzetju od 5 kilogramov naprej rezpoSilja ter se pri poroča JVL JVlodic 955-5 Šiška Ljubljana. SUKNA[ 19 8 I In modno 749 8 blago za obleke priporoča firma Karel [ocian tvornico za sukno v Humpolcu na Češkam Tvornlske cene. Vzorci franko 1 Priporoča se 817 11 1CD 11., (nasproti glavne poste). Lepe sobe za tujce od 1 K 20 h naprej. Odda se frULČLl več mesečnih sob po nizki ceali Uradno dovoljeno, že 15 let obstoječa na|stsrelss Ijubllacska posredovalnica stanovanj in slufeb G. FLUX Gosposke uliee St 6 242 priporoea lit »lumeMett I«* boljMf službe iskajoce vsake vrste kakor privatno, trgovinsko ln gostilniško osobje za Ljnbljano ln znnaj. Potni tata iiilkta.'. Vrstna In a*«illu«»r tsiocno Hitra fio&trežbt« v»a:oti»vlJenti. Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor. Prosi se za natančni naslov. H nJ N Zadruga za skupni nakup surouln ln skupno £ prodalo Izdelliou 1263 g - registrovana zadruga z omejeno zavezo —— ^ prej „Surovlnsko društvo čevljarjev" se priporočajo slavnemu občinstva in opozarjajo na veliko zalogo raznovrstnih čevljev moških, ženskih, otročjih! gorskih, telo- ^ vadnthi vsakovrstna klina, ortopedična, anatomićna obuvalo ^ tudi vsakovrstna popravila točno. meri iu okusu. Izvršujejo Lil Stari 29 ■ 3C^2 Franc Visjan Cjubljana, Kolodvorske ulice Si 25 priporoča svojo bogato zalogo 16 5 novih In io rabljenih O 25, O Ve is Žrebanje nepreklicno 3. aprila 1909. Loterijo za osrevalne 50b e 1500 dobitkov v efektivni vrednosti S 55.000. 49 —6 Pral trije glavni dobitki kron 30.000. 5000. 1000, se na zah te vanje do bi tel ja o d štev Si lO in zakonitega dobitvenega davka iipla- eaie v gotovini. — Srečke po < K se dobivajo po vseh trafikah, loterijah. menjalnicah in v loterijski pisarni I, Spiegelgasse štev. 15. 1*a toinla w i E. Kristan oblastv. koncesijo-nirana potovalna =z pisarna — 246-20 Ameriko * Ejubljani, kolodvorske ulice štev. 41. 1 9 1 I yMvkeek izboljša juhe,omake.zelenjavo i.r.d. -buljon tekoča Jako} pifna. V/z do 2 čajne žličice na eno skodelico vroče vode. VINO Najboljša pristna vina (vipavska, dolenjska, goriška, istrska, sploh iz vseh priznanih slovenskih vinorejskih krajev), pridelana od članov vinorejskih zadrug, se dobe po ngodnih cenah pri Zvezi slovenskih zadrug v £jubljani. Sedal usaka obleka iz blaga za mW 4 K ceneje! Obleka za gospode mesto 12 K, stane sedaj 8 K; — obleko za dečko mesto 10 K, stane sedaj 6 K; — kostnm za otroke mesto 7 K, stane sedaj '5 E; — kostum pralen za otroke mesto 2 K, stane sedaj 1 K. 1169—5 gaj" Kustumi za dame 8 K ceneje! "mg Kostum zo dame mesto 16 K, stane sedaj 8 K; — Jopioa za dame mesto 8 K, stane sedaj 4 K. „AngleSko skladišče oblek" O. Bernatovič V LJllbljOn!. HeStDl tli it«, i MMNKMMMMMMMMMONONOMOIM JI. J[nnst LJubljana Zid.o-vslEeu.llce -4. zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na izbero. Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naroČilih naj se blagovoli vzorce vpo-slat" 13 i j j I P 53 fr. p. Zajec .2, optik, urar in trgovec z zlatnino in srebrn ino. mm Popravila se izvršujejo* to5ao in ceno i? 1 KI i JOSIP STUPICA Jeraftn««* In sedli v Ljubljani, Kolodvorske ulice itev. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav ===== kakor tudi krasno opremljeno ===== kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : ===== opravo ===== katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljenem« vozove in konjske oprave. Br. Hlautaa Atelje zo ortopedlčne aparate In bandaže. Prešernove ulice it 5. Izdelovatelj klrurgičulh medloln-sklb inštrumentov In vseh potrebščin za bolnike. 1 Anton Krajci H Ljubljana, VVolfove ulice št. 5 || Ijt priporoča svojo bogato ulego <£ Be|»ederne|elM, neiUneJelh kožuhouin, Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča popravila proti najnižji oeni. Kupuje tudi vsako-^ vrstne kote divjačine in jih najbolje pladnje. o ceno in solidno. | TI,! ,„„,,:»■■ Lem1ofe.«M Msten samo s nuno kot varstveno J nlCrrY1CV DdlZdlll Zanesllivega Učinka proti želodčnim krčem, na-m 0 J J penjanju, zaslezenju, gorečici, kažlju, bolečinam ▼ prsih, bripavosti, trganju po udih itd Na zunaj: cisti rane, blaži bolečine. — 12/2 ali 6/ ali 1 rodbinska steklenica K 6'—. — ThlerryJevo eentlfolljabo mazilo. Zanesljivo učinkujoče domače zdravilo ob vseh vrat oteklinah, gnojenja, nnah, poškodbah, vnetju i d. 8 pošiei K 8 60 — Dobiva se v lekarni pri angelu varku A. Tnierrv v Pregradi pri Rogaški Slatini. — Svarilo. Vsak, kdor k»k drug popačen balzam brez moje varstvene znamke, nune, ali kake surogate naroČi in prodaja, se podaja v nevarnost, da se mu falsifikati konfiscirajo in po paragrafih >3 in 25 kax. zak. obsodi v zaporno in denarno kazen enega leto in 4000 K. — Zaloga v skoro vseh lekarnicah Na debelo pri drogistih 780—6 Varat, znamka : Sidro. Liminent. Capsici comp. nadomestilo za 8628-31 Pain-Expeller s sidrom priznano Izborno« bolečine tolažeče In odvajalno mazilo ob prehlajenju Itd.; no 80 k, 1 1*40 in K 8*— so dobiva v vseh lekarnah Pri nakupa tem splofino priljubljenega domaČega zdravila naj m jemljejo le originalno sto- rlonioo v akatljicah ■ nafto varstveno gmamro „sidro vsakdo prepričan da je dobil orig. izdelek potem je Dr. Hlohterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, filifičina c. 5 nova. ljenje vsak dan PRESELITEV OBRTI. Vsem svojim cenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu sploh vljudno naznanjam, da sem svojo Is Tržaške ceste štev. 2 preselil v gradišče 10, ozir. Simon Gregorčičeve ulice 2, na vogaln. aaop m Priporočam se za vsa v svojo stroko spadajoča dela in prosim zaupanja tudi na svojem novem mestu. n67 3 Z vsem spoštovanjem Franc Mišar, Klepar. Št 2480/V. u. Razglas 1224-2 o klasifikaciji konj leta 1909. Klasifikacija konj in tovorne živine se bo vršila letos po razpisu o. kr. deželne vlade z dne 18 maroa 1909, štev. 6541 za mesto Ljubljano dne 1., 2 in 3. aprila, in sioer na konjskem sejmišču poleg mestne klavnice po nastopnem redu: Dne 1- aprila t L: a) ob 9 dopoldne zaII okra) (št. jakobski del) b) ob 10. dop. za III. okraj (dvomi del). Dne 2. aprila L L: ob 9 dop. za IV. okraj (kolodvorski del). Dne 3. aprila t L: a) ob 9. dopoldne za I. okraj (Šolski del); b) ob poln 10 dop- za V. Okraj (predkraji: Hradeokega vas, Dolenjska cesta. Haupt-manca, Ilovica, Karolinška zemlja, Črna vas); o) ob 10 dopoldne za Vodmat; č ob poln 11. dop. za vso one konje, ki so bili dne 1. in 2. aprila zadržani. Tega reda se je strogo držati. Dohod h klasifikacijskem prostoru je od Grubarjevega kanala. V obližju tega prostora ni dovoljeno puščati vos. Ako bi kakega konja ne bilo mogoče v določenem Času pripeljati k ogledu, je vzrok naznaniti pravočasno mestnemu magistratu ali pa komisiji. Za konje, ki so oproščeni od klasifikacije in za žrebeta, ki letos ne dopolnijo Če trto ga leta, bi prinesti v smislu § 7 ministrske naredbe z doe 18 marca 1891, št. 35 drž. zak., izpričevala, obsegajoča razloge oprostitve in izdana po dveh posestnikih, katerih konji se predstavljajo. Lastniki konj se opozarjajo, da je vse izpremene, ki se dogode v času med naznanitvijo in pa mfd klasifikacijo konj, to je od 16 marca do vštetega 3. aprila naznaniti mestnemu magistratu. Lastniki konj, ki opuste predstavo svojih konj in se ne morejo dovolj opravičiti, se kaznujejo v smislu ministrske naredbe z dne 30. septembra 1S57 drž. zak. št 198 z globo do 200 K ali z zaporom do 20 dni; poleg tega pa morajo plačati vse stroške poznejše Klasifikacije. Jttestni lagistrat ljubljanski dne 22. maroa 1909. Župan: Ivan Hribar. oneVlJI t* je jekleno, medeno pohištvo firme Iteichard t dr., Dunaj. Ustanovlfeno leta 1844. Cvornica in centralna pisarna: Vi Johannagasse štev. 34. (Telefon 8429.) 7olnnna 111 MariLerzaaae OS e (Telefon 3938). £l) Dobavatelji Najvišjega dvora, visoka plemstva, o- kr- državnik železnic in dru« gib c. kr oblasti, občine DnnaJ itd Kompletne oprave za spalne in otroške sobo. Oprave hotelov, sanatorije v, bol-ni&čnic. Po kakovosti neprekosljlol Izdelki po najnižjih cenah. Katalogi gratis in franko. 4292 lieejo ne solventni prepredajalel In ziHlopniki. Atelile „Viktor** fotosraflčni umetni zavod (s Jecthovenove ulice štev. 7. -y- -y- *Jt* ^l* ^v* ji. jyu *w* *vv* *w* j| ESENCE za takojšnje nezmotno izdelovanje vseh iplritnoz« Ilnlh namiznih likerjev ln ipeelnlltet dobavljam v briljantni kakovosti. Poleg tega ponujam jesihove esence 80°|0 kem. Čiste, za izdelovanje pikantnoostrega jesiba. Recepti in lepaki se pridenejo zastonj. Cenovnike razpošiljam franko. 908—5 Karei Filip Pollak tvornico zo esence Praga, Marijina ulica št. 18. (Solidni strokovnjaški zastopniki se iščejo) Hčerka iznajditeljice. j Gospodje in dame, j ki polagajo važnost na lepe lase in krasno brado, naj ne pozabijo kar takoj rabiti mojo obi. var. ! ssia, pomnilo zo rast las in brade Učinkuje že po kratki rabi pn starih in mladih, gospodih ' in damah enako hitro, pri gospodih, ako je še kaj korenin hitro poženo lepi lasje in brada Prhljaj se izgubi in izpadanje las poneha že po kratki rabi, jako lajša to tudi česanje, ker so lasje polni in radi stoje Na razpolago je za vsakogar premnogo izpričeval, ki dokazujejo dobroto in neškodljivost moje pomade Ella. Naj torej ne zamudi nihče, napraviti en poiskus, kei je to najboljši in najne-škodljivejši izdelek. Dobiva se pri iznajditeljici gospe Kumili MitzkVeJM^SSffi*. Naročila samo po povzetju aH ako se pošlje denar naprej. 480 Lonček stane 2 E in 3 S 50 k, 3 lončki stanejo 5 K ln 8 K 50 k. I t/* Vsakovrstne slamnike priporoča gg. trgovcem v mesta in na deželi in drugemu si. občinstvu tvornica slamnikov v Stobu, pošta in žeteznična postaja Domžale. J(a zahtevo se izgotovi vsakovrstna zaželjena oblika. Vzord na razpolago! «74» Zaradi popolne opustitve trgovine se prodaja vse blago pod tvorniško ceno. Blace in druge raznovrstne rokavice za dame, gospode in otroke; kravate, srajce za gospode, nogavice itd. Galanterijsko blago. — Klrnrgične potrebščine: trebušne obveze, kilnl pasovi, ravnodrtalci Itd. M. Schubert, prej JiUna l Kasch 901 9 Židovske ulice štev. 5. Dober svet je denarja vreden, zlasti če gre za to, spraviti zdravje v prejšnji stan in je tudi trajno ohraniti. Gotovo stremi vsak bolnik z vsemi sredstvi za tem, da bi zopet ozdravel in ako ta želja skoro vseh trpečih vkljub vsem mogočim žrtvam ostane neizpolnjena, je vzrok temu nepravilno ravnanje, naj bi torej vsak bolnik, predno 'se poda v brezuspešne poizkuse, dobro pre-"udaril, kakšno zdravljenje bi njegovem trpljenju najbolj odgovarjalo. Dragocen zadevni svetovalec je naša 64 strani obsegajoča, ilustrovana H brezplačna knjiga razprava o moderni elektroterapiji in priporočamo vsakemu bolniku, posebno takim, ki jih muc1 ncrioznoit, nciraHtrnIJa, rcimatlzem, bolezni v križu la\ v glavi, želodčne In ereveane neprilike, aloboatl Mre«, ohromelosti Itd. In sploh oslabelosti vseh vrat, da takoj pišejo po to knjigo, osobito, ker se na željo pošlje vsakemu zastonj in poštnine prosto, kdor nam pošlje spodnji kupon s popolnim imenom in naslovom. 1262 Elektroteropeutiska ordinacija na Dunaju, L, Scbvrangaase L, Mezzanln, odd. 1, s/3, h nadstr. Kupon za brezplačno knjigo. Na 27. III. 09. »lerap « v tl^bo €»K»«Unmam«->lJ«» »S na Dunaju, Schivang^asse I„ Mezzanln, odd. 1. s/3, L nadstr. S Prosim, pošljite mi knjigo rEine Abhaq dlung iiber moderne N Blektro-Theraphie" gratis in franko pod zaprto kuverto. Ime:________________..............-.............................Naslov:................_................--------- I AVGUST REPIC 1 sodar I Ljubljana, Kolezijske ulice 16. Iizdeluje, popravlja ln prodaja vsakovrstna jsode; 1 po najnižjih cenah. 13 I Blaž Jesenko EJubliana, Stari trg 11. priporoča klobuke cilindre, čepice Itd. najnovejše faeone po najnižji ceni. s 1 XWamf« seiBJSnile io uffli domaeega izdelka priporoma JOSIP VIDMAR laaMfamaaaa Pred ikoHjo iS, Stari trg 4, Prešernove allee 4. 3nasT7ev9//iiM> potenci ti ru2/\sv obr-neft? t Hi Kaiser DoSkar v Liubljanl Šelenbnrgove ulice št. 6 priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih ml samokresom lovskih potrebščin, vseh del koles (biciklov) kakor tudi metalni ogenj po najnižjih cenah. Popravila pušk, samokresov, biciklov točno in solidno. 4 prodamo po jako znižanih cenah okoli 100 tucatov najboljših rjuh, brez sva, beljenih, 160/200 om velikih, obrobljenih, 6 kosov za K 14 20. Samo dokler bo kaj zaloge. Neugajejoče se vsak čas vzame nazaj. Vzoroi najnovejših oefirjev, platna, oksforda, kanefasa, namiznih prtov, brisač itd zastonj in franko v tkalnici 268 li Dobraska st. 9137 (Češko). Ce kre priVo tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj priposaaoo izvrsten Poftland ■ cement v vezno ednakomerni, i.vse od »Tatrijskega društva inžioirjer in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote dalfe nadkrlljujoel dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Pripcrc611sl lis. spri6e-vala 706—T raznih uradov in najelo Vi tejsih tvrdk so na r a s"p o 1 a g o. Centralni urad: Dunaj, I., ]flaximllianstrasse 9. Poštne Hranilnice fttev. 49.086. Teleion Štev. 135. Glavna posojilnica registrovana zadrugi z neomejeno zavezo —■I L?a sisačka tvornica tambura J. STJEPUŠIN Siiek (Hrvaško) Odlikovan na pariški razstavi leta 1900 in milenijski razstavi leta 1896. Razen tambric in skladb za tamburice ima v zalogi razna glasbila n. pr gosli, citre, gitare, mandoline, harmonike, oka rine itd, za katera pošlje poseben cenovnik s slikami. felik in ilustrovan cenovnik se pošlje vsakemu franko in zastonj isti tvornici izhaja strokovni tamburali mesečnik pod naslovom »Tamburica«, donaša pouk ter krasne tamburaške ikladbe in stane za celo leto samo 8 K. "amburaška šola tiskana z latinico in cirilico. »2 7 2 mmmm a. LukiC Pred škofijo 19 = najmoJemcjfo ko^đldjo obleke za gospode, dame, dečke, deklice in otroke Predstave ob delavniklk: ob 4., 5., 6., 7. in 8. uri Ob nedeljah i« praznikih: ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6 , 7., 8. in 9. uri popoldne. Vsake soboto In sredo nov program Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathe Freres. Kinematograf Pathe Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa". Cene prostoran: L prostor 00 vin , II. prostor 40 vin.: I. prostor otroci 40 vin., II. prostor otroci in vojaki do narednika SO vin. Vsa Četrtek lo soboto od 3. do 6. ure predstave za učence po znižani ceni. I. prostor SO vin II. prostor 10 vin, Hi 6 Bađi renoviranja nekaterih sob, že rabljeno SO pohištvo skupno ali posamezno v hotelu pri „Maličn". ii92 4 Lesni agent vešč vse lesne stroke kakor tudi poslovanja I pri žagah, vešč slovenskega, nemškega in , italijanskega jezika v govoru in pisavi, si ' teli premenitl sedanjo slnibo. ii95 3 j Podudbe na upravnistvo »Slovenskega Naroda«. „Ottomon" Zapomni si, prinesti mi moraš samo c garetni papir ali stročnice, in naj te ne motijo slične ponaredbe slabe kakovosti! ra 39J-2 Iparotovarna za milo, surovi margarin, kristalno sodo in stearinske sveče IGNAC FOCK 0 (MU prlporoeai 255 11 milo v prid družbi sv. Cirila in jMCetoda z znamko: 20. IX. 1908 in blagovestnikov nadalje vse druge vrste mila, kristalno sodo, stearinske sveče znamki „Elektrau in „Solnoeu, toaletno milo ter vse druge pralne snovi. Čast in ponos vsake gospodinje zahteva, da rabi odslej le Ciril-Metod, milo e gorenjo znamko. e» Beste MonatsbJnd* der Olftllt, KSJt EcM nur mrt Ji ose r Pnckung. 303» Ena dama pripoveduje drugi, da le tonski mesečni pas „Heureka" z vlogo flJapan,f brez dvoma najboljši sedanjosti. Dobiva se po vseh drogeri-jah. lekarnah.'v trgovinah i obvezili. rokavicami, modrci itd sicer pa iz "centralne zaloge E. LebOwitSCh, Opavn. Prospekti zastonj. 997—4 0 EjubijarU f rma B™ta #lavka. Modni salon 1 v« #/ v za dž stiske klobuke Ozmec & Vičič fjubljana, Šelenbnrgove ulice hotel „?ri Jdaliču" naspoti glavne pošte. nrtnnrnfa mrnin 11 flfi S A 1 \w*\ bogato zalogo danskih klobukov. /♦v 693 22 Še nekal vinskih sodov iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu 150, 600, 700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po pri-i merai ceni tvrdka —— Ustanovljeno leta 1842. Tovarna oljnatih barv, laka in firneža Brata EBERL Ljubljana črkoslikarja, lakirarja, stavbna in pohištvena pleskarja. prodaja niča: # Delavnica: Miklošičeve ulice št. 6. # Igriške ulice štev. 6. nasproti hotela „Union". zr Rosner in drug veleiganjarna sadja ¥ Llubijani poieg Koslerleve pivovarno. Kaš elj nastopa pri ljudeh vseh starosti. Mučne krčevne napade, ki otroke slabe, odrastle pa motijo v poklicu, pomiri in ublaži raba 2 Chitnomel Scillae. Ustanovljeno leta 1842. 4 X X)OOOOIOOOIOOOOOOOr 350 13 Tovarna pohištva J. J. NAGLAS Ljubljana, Turjaški trg št. 7. Največja zaloga pohištva oo CD "5 za spalne in jedilne sobe, salone In gosposke sobe, Preproge, za sto rji, modrooi na vzmeti, žimnatl modrooi, otroški vozički Itd. CO CD O) 00 -J j( ajsaj* Vnjnf/Je cene. K)CO0«C<0O0*0OCX)<( !Y rJ ««»1 l«lnej že tila*7'»> -aajej ^ Prosim, vprašajte zdravnika. Steklenic« 2-20 K, po poŠti frako, če se posije denar naprej 2"SO B. 3 stekl, če se pošlje denar naprej 7 m 10 steklenic, ce se pošlje denar napre 20 K* Izdelovanje in glavjna saloga B. FRA6NERJEVA LEKARNA £539 c in ki. dvorni doba-itelj. 26 Praca lil., e*te-v. tOS. Dobiva se po skoro vseh lekarnah. Pazite na Ime Izdelka, Izdelovalca ln var-vtveno 7 nam ko. pozor kolesarji! Drojotln Puc : tapetniški in preprogarski: = mojster • v tvrdki Puc & Kom p Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po 1078 nizkih cenah 3 Ljublj ana Morile Terezije cesto 11. Edino zastopstvo za Kranjsko za prava 860—10 Puchovn Mm Puch-,Speciar K 150 g flCnrier-' \ živino, ognjegasne napra-j. ve itd gradi največja % 5$^\ ; l\ slovanska firma monarhije Anton Kunz j^^sv © - c. in kr dvorni * C^ter „ dobavitelj Hranu*«1, Morava. podrta trgovina $a \ modna trgovina $a gospode modni salon $a damske klobuke se nahaja sedaj S>. 3tlagdić, i-j ubij u mi se nahaja sedaj v hotelu pri „galicu", nasproti glavne pošte 697 Prospekti gratis in franko Xaaj ?____Oče je dovolil, saj so to ,Jacobi" antini-kotinske cigaretne stročnice. Pazite na ime ,Jacobi". Priletno presenečenje! Vsak karton Ima velezanl-mlvo tarovno karto. 38J7 22 Anton Leutgeb, 353 rokavičar In banda Ust 12 Pod trančo 1. £jublJ3I13« Pod tran6o 1. Lastna Icdelovslnlca vsakovrstnih gtace, nsnjatih in vojaških cokavic. Izdelovatelj kiinih pasov. I Vsa kirur-gična dela. Zunanja naročila točno. Trgovski nar* pomoćni zanesljiv in dober prodajalec se aprj me v trgovino mešanega bu Anton Ver bič, Sevnica ob s* V OAIrt' Zalogo iracnofonoii m plošč tudi s slovenskimi komad plošče od naprej priporoča FR. P. ZAJEC, unt 34' Ljubljana, S ar! trs 26. Gričar &Mejač Ljubljana, Prešernove ulice 9 priporočata 1096-3 ! spomladanske novosti ! v konfekciji za dame, gospode in otroke v velikanski izbiri po najnižjih; cenah. Trgovina z norimberškim in galanterijskim blagom na drobno in na debelo. Fotosrafsbl umetni Ber vg. Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje, povećavanje, fotografiranje tehničnih zz^= predmetov, interijerjev itd. zzz= Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini. ---^ A- Vivod-Mozetič iHliana Sltari iver ot T .itiHli^o' Ljubljana Stari trg 21 Ljubljana priporoča cenjenim damam 232; 45 J. KORENCAN Ljubljana, Stari trg št. 5. 1 I . ■ I : Velika zaloga pletenin : kakor nogavic, srajc, maj, spodnjih hlač, otroške :: :: obleke itd. IX 3558-J8 Za pomladansko in letno sezono velikanska zaloga narejenih oblek In modernega blaga za naročila po meri. Priznano fina postrežba. "57 4 stalne, najnižje cene. A. KUNC, Ljubljana OjgelO Dvorski trg H. 3. vsakovrstne modele po znano najnižjih cenah. y/f^ Popravila klobukov izvršuje lino in ceno. y^f*S§r-* Z-u.nan.3a, naredila točno- >^vS&^***\ Podružnica v Kranju. V*j3rV^av^ Svoji k svojim! Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine in raz- 351 ličnih ur 13 Lastna delavnica za popravila In nova dala. Blago prve vrste. Solidno postrežbo^ Cene nojnlžle. Cud. Čeme juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec. UuMJana, Volfooe ulice 3. 2/ O e ® o (na nemško) budjeviško svetlo pivo «mu*> -vi*«'W tavu i prodaja » korist Družbi sv. Cirila is J&tota i tjibl'jai Slavna zalosa za Kranjsko t Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 26, k|.r amo ustanovili tudi " Češko budjeviško pivnico kakor le pred veo leti jako renomirano Lfln * Zagrotm. I j t Majatelj la •a'revemi are* r J k Maste Pusteslesaiek. Lastnin« in tisk »Narodne tlakama«« 9061