282. številka
Ljubljana, v soboto 9. decembra.
XV. leto, 1882
Izkftja vsak dan nc#fr, nimfa nedelje in praaraike, ter velja po polti prejeman na avatrijak o-ogerske deiele sa vse leto 10 pld.. sa pol leta 8 gld.t aa četrt leta 4 gld., ta jeden neie« 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom sa th leto IS gld., za četrt leta S gld. SO kr, aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa a« po
10 kr. aa mesce, pe SO kr. aa četn leta. — Za tnje deiele toliko več, kolikor poitnina anaia. Za osnanila plačuje se od četiri stopne petit-vrate po • kr., aa aa oznanilo jadenkrat tiska, po f> kr. ea aa dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tuka Dopiai naj aa isvole frankirati. — Bokopisi ae ne Tračajo. — Uredništvo in upravniltvoje t Ljubljani v Frana Kolmana hifii .Gledališka atolba". D pravniitva naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, otnanila, t. j. vae adminiatrativna stvari.
Taktika „fakcijoznih" drugod in pri nas.
Vsakdo, ki vzame v roko proračun za leto 1883., ki ga je predložil minister Dunajevski državnemu zboru dne 5. t. m. ter natančno in vestno primerja Številke njegove z onimi predidočih let, priznati bo moral, da se finančno stanje nađe držav« v resnici začenja obračati na bolje in da je sedanji finančni minister mož, ki utegne uzpostaviti ravnotežje v državnem gospodarstvu, ako nenadoma ae nastanejo kake nepredvidne vnanje rapreke. O no-benej stvari pač nij sodba tako lahka, ko o finančnih zadevah, kajti številke govore jasneje ko vsi doka/i in kdor ima količkaj poštenja v sebi, priznati mora uspeh, katerega mu neovrjiljivo glede gospodarstva kažejo Številke tudi svojemu sovražniku nasproti.
A dasiravno političnu poštenost iu odkritosrčnost zahteva, da se morajo tudi uspehi nasprotnikov priznavati, pričakoval je vendar vsakdo, komur je znano, da za stranko, ki jo je sam vladar naš stigmatiziral s pomenljivim izrazom „fakcijozna", nijso nikedar veljala ista pravilu honetnosti, katere vedno priporoča svojim nasprotnikom, uže zunaprej, da bodo žurnalistični organi njeni skušali z zavija-Čami in so t i/mi uspeh ministra, ki ne pripada njiho-vej stranki, v očeh lahkovernega svojega čitateljstva zrnu nj Sati.
In res, z vso perfidijo, katera je lastna le žurnalistiki fakcijozne stranke in onim neznačajnim židovskim šmokom, katerih duševni proizvodi izključ-ljivo polnijo predale tega novinarstva, padli so po ministru Dunajevskem. Glavni uzrok tucega postopanja iskati je pač v tem, ker takozvane „osreče-valce države" globoko v srcu peče, da se je ministru desnice, — one desnice, o katerej so vedno trdili, da mora s svojim vladanjem državo pritirati v financijalnem oziru na rob propada, — posrečilo zboljšati državne finance, katere so za njihovega vladanja od leta do leta žalostnejše, obupnejše postajale.
Res je sicer, da jek uzpostuvljenju ravnotežja v finančnem gospodarstvu naiveč pripomogel novi užitninski davek, katerega breme bodo kolikor toliko čutili vsi državljani; a pomisliti je treba, da bi se to vsaj za tako dolgo, dokler se ne zmanjša vojni budget, nikakor ne bilo drugače doseči dalo.
Da je pa ministru Dunajevskemu in desnici državnega zbora ozbiljno do tega, da odprav« nedo-statek v rednih potrebščinah popolnem, a pri tem apelira le v najskrajnejšej potrebi na davčno zmožnost državljanov, tega dokaz nam je štedilna komisija, o katere praktičnih uspehih delovanja ravnokar prihajajo prva zanesljivejša sporočila v javnost. Kako pa je bilo doslej?
Fakcijozna opozicija vladala je pred tem z malimi presledki celih dvajset let iu vsi priznani in nepriznani finančni geniji, kolikor jih je štela v svojih vrstah, poskušali so svojo umetnost nad državnimi financami. Obljub se je culo od njih vedno mnogo, a razen onih, ki so se tikale upeljave novih davkov, ostale so vse neizpolnjene; deficit pa je kljubu mnogim težečim novim davščinam od leta do leta naraščal. Sedaj pa so ravno ti možje tako predrzni, da najpodlejšim načinom skušajo uspeh sedanje finančne politike umanjčati in ker drugače ne mo rejo, hočejo to doseči s tem, da unisono trobijo v svet, da se izdatki za železnice ne morejo prištevati plodunosnim investicijam.
To njihovo početje pa je poučljivo tudi za nas, kajti kar je cela fakcijozna stranka v državnopoli-tičnem življenji, to je nemškutarska stranka ljubljanska z obzirom na nase razmere. Isto toliko farizej-stva, brezobzirnosti, zvijač in zavijač nahajamo tudi pri njej in nobeno sredstvo jej nij preumazano, kadar je količkaj upanja, da zamore pripomoči k zaviranju našega narodnega razvoja, ki je se ve da odvisen od krepke organizacije, samosvestnega postopanja in uerazrušljive discipline cele narodno stranke.
Kdo se ne spominja, kako so naši nemšku-tarji, dobivši po milosti vlade večino v mestnem za-Btopu ljubljanskem, prejšnjej narodnej veČini očitali dolgove, ki jih je mestu zapustila in kako so pri vsem tem molčali, da ti dolgovi izvirajo od tod, ker se je nakupil tivolski grad in k njemu spadajoča zemljišču ter tako Ljubljani in njenim prebivalcem zagotovilo najlepše posestvo v okolici? Kdo ne ve, kuko so o vsakej priliki očitali nušej narodnej stranki vsako najmanj-o napako, prav tako, kakor je Izve-ličar de;al o Farizejih, da pač vidijo reso v očesu svojega brat.*, bruna v lastnem očesu pa ne!
To bruno v lastnem očesu poklicana jim je narodna stranka, sedaj ko je pridobila večino v mestnem zastopu ljubljanskem, pokazati; poklicana je pred svetom jasno odkriti, kako je vsa njibova samohvala prav takova, za kakoršno uže narodni pregovor samohvalo proglaša. Prilike, upamo, da bode narodnim mestnim zastopnikom dosti; in tako naj mine slava Dalih nemškutarjev, kakor je minila ona njihovih nemških in psevdonemških zaveznikov v državnem zboru in uze tudi skoro povsod „wobin die deuttiche Zooge reicht". X.
Politični razgled.
\oliauJ e dežele.
V Ljubljani 9 decembra. Budgetol odsek <l r•#,.-• v tu^a zbora razdelil je v zadnji seji posamezne referute Principijalno se je si- lenilo, da se le oni referati od dadu drugim poročevalcem nego lansko leto, katerih poročevalci nijso vre v zbornici. Tedaj so se referati tako razdelili : Generalni poročevalec grof H. C lam Poglavje I.—VI., dvor, kabinetna pisarna, državna zbornica, državno sodišče, ministerski sovet, donesek k skupnim zadevam, poslanec Meznik; pgl. VIL mini-Bterstvo notranjih zadev, H. C lam; pgl. VIII., mi-nisterstvo za deželno hrambo, 11. Clam; pgl. IX. ministerstvo za uk in bogo^nstje: A. osredje in dohodki, B. kultus, poslanec K. Czerkawski; gozdovi verskega zaklada in domene, Smarzevvski;
LISTEK.
Natalija.
(Poslovenila Janja Miklavčić.) Deset let po z n ej e. (Dalje.) II.
„Tu je, tu!" vsklikne radostno dekletce, pričakujoč pri oknu Lujize Florinske. Bila je še bolj bleda nego v jutru, roki sta bili mrzli in oči lesketali sta se v čudnem lesku vročuice.
Bele vrtnice in jasminove vejice bile so v velikih vazah na oknu; njih voojava je nekako okrep-čevala malo bolnico, ki je le redkokdaj pogledala venkaj na teraso, kjer so se sprehajali topliški gostje.
Zadovoljno se smehljaje vstopila je Lujiza ter poljubila malo tovaršico.
„Roko tu okolo mene ovij !u prosila je krotko, „tako sem mrzla in tako sem se bala, da ne prideš!"
,Saj sem ti vendar obljubila!" nO, kaj mi je bilo uže vse obljubljeno, — a nič storjenega!"
„Lili — ali nijsi nehvaležna?"
Dekletce zmaje s svojimi plavim! kodrćki: „Ne, ne; hočejo mi dobro — in vender me sililo v grob. Vedno moram živeti mej tujimi ljudmi, matere nij-mam, niti sester ali prijateljic! Samo čmerikavega očeta, ki na drugo ne misli, ko na polemiko! — Kaj maram za vse te obleke in bisere; te-le rožice me jedino vesele!"
„Ali bi ne bila rajši zunaj mej ljudmi, nego tu sama?*
nO jaz nijsem za mej one, preveč sem bolna; ali ne čutiš, kako sem mrzla? In ko bila bi tudi zdrava, ne hotela bi sedeti mej temi ljudmi. Šla bi venkaj v gozd, oj tako prijetno bilo bi v senci košatih dreves!" Lici sta jej zarudeli in očesi zuleske-tali radosti in:; želja. ,.Ali kaj si želim, ker sem tako slaba — obsojena sem v smrt!" rekši, Žalostno nasloni glavico na Lujizino ramo.
„Kaj  še!"   tolaži jo Lujiza,   „saj si £e tako
mlada, lehko Be ozdraviš in potem — Bog vd, kaka sreča te doleti?"
„Sreća, sreča — saj je nij na svetu!"
„Ciste — ne! č,;sto srečen nij nikdo na svetu! Vendar so trenutki v človešk.-m življenji, trenutki, v kojih se čutimo srečne ! Pa, ko bili bi tu vedno srečni, pozabili bi na večno sreeo!"
„O Bog, da bi vedela, kako je tam gori; ali je moja mama tudi ondi ?"
„Lili," mrtva Skobieda, tresočim glasom stavila je Lujiza odločilno vprašanje, — „ali nij pravo tvoje ime: Natalija DalmučinV"
Dekletce jo strme pogleda : „ Kdo ti je to povedal Vw
„Nihče, a jaz sem poznala tvojo mater!" tiho pristavi.
„Mojo mater?! O povej mi o njej! Hada jo imam, ukopnim je tako neusmiljena proti meni!"
„Nikar tega ne reci, Lili! Ničesa ti ne veš o njej; tudi ne veš, zakaj se je lučila od tvojega očeta; ali so ti o tem pravili?"
„Bila je hči nerega Poljaka in nij hotela biti podložna ruskemu caru. Rajši je mene zapustila nego
C. nauk, Ji reče k; gozdje in domene šolskega za klada, Smarzevvski; pgl. X. tinančuo ministerstvo: uprava financ, Dumba; upraviteljstvo blagajnice, Giovanelli; neposredni davki, Klier; carina in užitnina, W o 1 f r u m; sol, T o n k 1 i; tobak, Husner; koleki in pristojbine Gniewosz; loterija, J. Czer-k a w s k i; mitnice in punciranje, A. Licbtenstein; davek za točarenje, W o 1 f r u m ; dekasterijalna po slopja in fiskalstvo, A. Liechtenstein; dvorna in državna tiskarna M a 11 u š ; kovanje denarja, O p p e n-heimer; pgl- XI. tigovinsko ministerstvo, centrale, vrhovno nadzorstvo železnic, Gom p erz; uprava pristanišč in zdravstvenost mornarska, urejenje Na-rente, Klaić; pošta in telegraf, Czedik; upravi-teljstvo in gradba državnih  železnic Schaup; pgl.
XII. , ministerstvo poljedelstva, osredje, Smarzev/-8k i; rudarske šole, Heilsberg; no/darstvo in domene,  Smarzet ki; rudokopi,  Fandrlik; pgl.
XIII. , ministerstvo za pravosodje, L i e n b a e h e r; pgl.
XIV. , najvišje sodišče, Fandrlik; pgl. XV., pen-zijski zaklad, 15 a rt iinu.sk i; pgl. XVI., podpore in dotacije: a) nekaterim fondom, Z ei ham mer, b) zavodom za promet, Herbst, c) zakladom zemljiščne odveze, Z ei t h a m in e r; pgl. XVII., državni dolgovi, Plene r; pgl. XVIII., upraviteljstvo državnega dolga. J. Czerkavvski; pgl. XIX., dohodki iz prodaje državnih nepokretnostij J. Czerkawski.
Železnični odsek posvetoval se je o predlogi glede podaljšane veljavnosti postave o lokal nih železnicah za dve leti. Poročevalec Koz-lowski priporoča, da se predloga nespremenjena vzprejme; Schwab zahteva ge ranci j, da se konce Bije oddajo la zaupnim podjetnikom; Flirth nasve-tuje postavo le za jedno leto podaljšati in Herbst ga podpira. Trgovinski m'nister baron Pino izjavi, da je dveletno podaljšanje potrebno, ker ne bi mogel v jednem letu dogotoviti novo postavo o lokalnih železnicah. Na to se predloga z večino vzprejme.
V odseku za kazenski zakonik bil je Lienbacher tudi po levičarjih za referenta voljen. Seja bila je zanimljiva, ker je bila levica slučajno v veČini. Kopp je bil potem voljen za poročevalca pri nasvetu o Obja V ljenji govorov državne zbornice. Odsek interpeloval je justičnega ministra glede tva-rine, katero je vlada obljubila, ko je posl. Roser stavil predlog za odškodovanje nedolžnih obsojencev. Dr. Pražak odgovori, da je dotični materiju] baš došel od deželnih nadsodnij ter da se bode kmalu prijavil odseku.
Poljedeljsko ministerstvo pripravlja, kakor znano, postavne načrte o uravnanji delalne dobe na dan, o nedeljskem počitku, o uporabi žensk in mladih delavcev pri rudokopih in o uredbi bra-tovščinskm založnic in je dotična vprašanja resno in temeljito pretresayalo. Da bi se poizvedelo tudi mnenje dotičnih prizadejauih krogov, sklicala se je bila v dan 16. novembra seja pri miuisterstvu za poljedeljstvo, v katero so se povabili tudi zastopniki rudokop nih podjetnikov. V isto svrho poklicali so se bili v 2. dan t. m. tudi poverjeniki rudarskih delavcev, posebno iz čeških in moravskih premogovih jam, v posvetovanje, ki se je vršilo pod predsedstvom poljedeljskega ministra.
V sredo začela se je generalna debata o obrt nej postavi. Levičar M a t s ch e ko , govoreč proti njej, se je s svojimi nazori uprav osmešil ter spra vil vso levico z njimi v zadrego. A dame k razprav Ijal je v jedno uro trajajočem govoru stvarno, do stojno in vspešno nazore „ Češkega kluba" o tej postavi.   Tudi v četrtek ostal je moraličen vspeh
na desnici, k čemer so posebno pomogli govorniki Hevera, Mi k v š k a in C hamiec, posebno pa predzadnji s svoj«mi jedrnatimi besedami, Velikanskega pomena je resolucijski predlog L'enbacher-jev za odškodovanje radiciranih in kupljivih realnih obrtov, ki so bili z obrtno postavo iz 1. 1859. oškodovani. To resolucijo podpirala bode desnica. Na levici je glede obrtne postave velika zmešnjava. V (luna-uji seji nadaljuje se generalna debata ter je upati, da se bode z veliko večino vzprijela za podlago specijalnej debati. Na današnje seje dnevnem redu je tudi drugo Čitanje postave glede pobiranja davkov v prvem četrtletji 1883 1.
Viiaiijc države.
Črnogorska vlada poslala je velevlastim okrožnico glede demarkacije južnozahodne meje, v katerej javlja, da je rada pripravljena vzprijeti določbo Visoke Porte, ker je Črnejgori zelo veliko na tem ležeče, da se reši uže jedenkrat mejno vprašanje. Vendar pa poudarja okrožnica, da so opravila za urejenje meje od Skadrskega jezera do Mokre Gore zaradi slabega vremena v snežnikih Prokletje in Paklen« Vrh postala nemogoča, in za to nekako dvomi o resnej volji Turčije, katera očigled tolikim težkočam zatrjuje, da hote uže meseca decembra zvršiti potrebna zemljemerska dela za de markacijo. Okrožnica poudarja, da zahteva ugled berolinskih velevlastij, da se pokaže Porti odločnost, da ne bodo zopet prazna pena določbe zastopnikov in poverjenikov pri tem mej narodnem komisijonu za urejenje meja.
V četrtek sešlo se je  izmej 170 »rb»kili skup^činarjev samo 60 k seji,   dočim jih  treba za glasovanje 129. Začasnim predsednikom izvoljen bil je Marinkovič. Garašanin dejal je v prijatelj kem pogovoru, da bode dal skupščini tudi s samo 40 zastopniki zborovati,  ker  se  skupščinarji samo zato odtegujejo sejam, ker se boje terorizma opozi c'je. Belgrajskemu poslancu S pa si ću, odloživšemu svoj mandat, rekel je mestni načelnik, da bode moral plačati zato 1000 frankov globe. „Dobro", odgovori mu on, „jaz sem svoj mandat odložil; čo je to pre greha, potem prodajte mi hišo in vzemite si denar!" — Prestolni  govor ob  priliki  otvorenja srbske skupščine  imel bode,  kakor  poroča  „Pol. Corr.", tudi daljšo točko o zunanjej politiki. Posebno se bode hvaležno spominjalo sprejema, katerega je kralj Milan užil pri bulgarskem knezu.   Glede notranje politike obsojale se bodo baje hudo tendence one stranke, katerej se ima prip.-savati nekaka odgovornost za napad na kralja. — Dosedanji srbski poslanik v Rimu dr. Kristič,  poda se v prihodnjih  dneh tja, da odda svojo odstopnico ter potem v London, da pred* svojo  poverjeništvo;  čez zimo  pa bode  bival na Dunaj i.
Dopisi.
Iz Ptuja 7. decembra. [Izv. dop.J Dne 11. in 12. t. m. imamo volitve v občinski mestni za-stop. Fakcijozna opozicija priporoča sledeče nemško-liberalce, in sicer v III. razredu: gg. Fiirsta Con-rada starš., Eklna Ernesta, Rodoschegga Franca, Wibmerja Franca, dr. Strafello Franca, Luscharja Antona; v II razredu: gg. Zistlerja Jožefa, Mur-schetza Georga, Ferka Jakoba, Kriiberja Jožefa, Strobmaierja Franca, Poskoschilla Gustava; v I. razredu: gg. Fiirsta Conrada ml. Schwaba Wilhelma, Ilutterja Simona, dr. Hansa Michelitscha, Kasperja
Karla, Piska VVilhelma.   Da Vam tudi povem, od koga bo ti ljudje priporočeni,  Vam  naznanim tudi imena tistih, kateri so ta volilni oklic podpisali, namreč: Ftirst Conrad starš., E. Ekl, Rodoschegg Fr., Wibmer Franc, dr. Strafella Franc, Luschar Anton, Zistler Josef, Murschetz Georg, Kraber Josef, Konrad Ftirst mlaji., Wilhelm   Schwab, Hutter Simon, dr. Hans Mchelitsch,  Kari Kasper,  Wilhelm Pisk in četirje drugi, kateri nijso kandidati. Sami se tedaj morajo priporočati, ker jih drugi nikdo neče. Naj bolj čudno pa je, da dosedanjega župana gosp. dr. Bresniga celo prezirajo, da ga Še za mej kandidate ne postavijo taje tedaj celo odgospodaril. Nekateri pravijo, da je kot ravnatelj hranilnice ljudstvo preveč odiral.   To je sicer istina, ali meščanski zastop je to vedno odobraval, ker je bila koža slovenska in Slovenec je za to na svetu, da ga nemškutar draple; mestne očete je vender  to najbolj razjezilo, ker si je dosedanji župan dr. Bresnig predrznil pri svojem odhodu v Madejro mestu ekspenzar s  300 gold. položiti; to jim je vender predebelo bilo. Uzrok, da dr. Bresnik mej kandidate nij postavljen, je vender drugi: g. Pisk hoče z vso silo župan biti in po tej od dr. Hansa Miheliča,   Piska in Kriiberja sestav-Ijenej kandidatnej listi tudi nikdo  drugi  župan ne bo, kakor Pisk.   Kdo pa je ta Pisk? bi Vi vprašali; a na to vprašanje (je težko odgovoriti.   Mi le toliko vemo, da je rojen Žid, da pa se je pred ve-čimi leti dal krstiti, ne za zakramenta sv. krsta voljo, ampak zarad tega, ker kot krščen žid mej kristjani svoje  nakane  lože   doseže kakor čisti žid, sicer pa je ostal žid skozi in  skozi.   On je bil pred na Moravskem; kaj je tam delal, nikdo ne ve, in zakaj je tako daleč sem prišel, tudi nikdo ne ve. Sedaj je brez posla, zanima se tedaj v svojem lepem prostem času za občinske zadeve, ali gotovo ne zaradi občine, ampak da bi tako na ramah volilcev zlezel na stol župana. Če pa bode jedenkrat župan, tedaj pa namerava mestni zastop spregovoriti, da mu plačo dajo; če pa tega ne bi dosegel, tedaj pa se bo po-tezoval za mesto občinskega sekretarja, kateri ima sedaj 1300 gld. plače, in to doseči je uže truda vredno.
Dakle od stopnice do stopnice! Dr. Hans Mi-helitsch pa vam je znan kot najpredrznejši nemšku-tarski rogovilež, znano vam je tudi, da je s kazensko Bodnijo v dotiko prišel zavoljo neke gnusne reči; naj Vam še povem, da ga v Celji pri cesar Jožefovej svečanosti fakcijonarci sami nijso pustili govoriti, ker se še do sedaj nij očistil pred javnostjo. Sedaj bode vendar šel mej očete, akoravno sam očetovskega veselja doseči ne more.
G. Kraber pa je Prus, še avstrijskega državljanstva nijma; on je vendar najhujši prusijanski kričač, kar si ga človek misliti more. Proti takej stranki se Slovenci nečejo boriti. Ako teh treh mej kandidati ne bi bilo, le takrat bi Slovenci dali s seboj kaj govoriti.
Dalje v prilogi.
videti  me kot Rusinjo vzrasti — kakor bi hotela svojo domovino  rešiti, — a vzlic temu  imam jaz Poljsko rada, ker jo ie ona tako ljnbila!" „Natalija!"
„0 kliči me vedno tako! Ali te je moja mama naučila tako me klicati?"
„Natalija, veruj meni, da poznam vse misli tvoje matere: ona tebe nij zapustila radi tega, da bi Ruse črtila — o ne! Resnice ti nijso povedali!"
„Tudi jaz sem si uže to mislila ; babica in tete mene Črte, in gotovo so tudi mojo mater!"
„Tvoja mati tebe ljubi nad vse na svetu, a radi tebe ne sme žaliti Boga!"
„Da, da, ona je katoličanka, a radi tega — a povej mi ti resnico: ali še živi?"
„Da, ona živi!"
Zopet se je zravnala po konci in debelimi očmi Lujizo pogledavši, vpraša: „Ali je ne bodem več videla?"
„Da, bodeš jo še videla!"
„Predno umrjemV"
„0 ne govori o smrti! Sicer tvojej materi srce žalosti poči!"
„In zakaj ona k meni ne pride? Pokliči jo, da bo pri meni; hočem jo videti, jedenkrat vsaj počivati na nje srci!"
„Tiho, tiho, bodi mirna!" „Ako bi ti vedela, kako jaz mislim na njo, Bpe in bde; posebno v onih dolgih nočeh, kadar spati ne morem. O mati, ljuba moja mati!" za-joče hrepenenja a kmalu krčevit kašelj zaduši glasan jok.
Lujiza se nagne k njej in podpre glavico z roko — a strahom zapaz". krvave kaplje na rutici, kojo si je Natalija pritisuila k ustnim.
„Natalija, ti moraš mirovati — ostani tu v naslonjači — jaz moram iti!"
„Ti me zapustiš? Ne, ne, saj mi nijsi še ničesar povedala o mojej materi; tu se bom na te naslonila, potem bora tako dobro spala."
Gospa Moustiers vstopi : nO Lili, kako nadle guješ prijazno gospo! Ali si ti kašljala? — Preveč govoriš! —  Gotovo  ima  zopet vročnico — li ne gospa?"
„Da mora mirovati, sem jej rekla." „A ti ne smeš še iti!"
„Kaj si ne izmisliš, Lili!  Dobra gospa imade gotovo opravil in ne utegne tebi družbovati!a
„0 ne, nikogar nijma in zato ostane pri meni, da umrjem! Kako te pa smem klicati?" „Re«i le Marija!"
„0, to je lepo ime.   Gospa Mou3tiers  te ne pozna tako, ko jaz in — saj si prijateljica moje ..."
In sladek nasmehljaj zaigra okolu nje ustnic: „Ostani pri meni, Marija!"
„Jutri bodem zopet prišla." „Gospa Moustiers, boste pisali mojemu očetu, da je Marija moja tovaršica?"
„Ako ti hočeš — a kako si sitna, saj si vendar uže velika in stara !"
„Gotovo, sem zelo stara; blizu groba sem uže in taki ljudje, ki stoje na konci življenja so gotovo stari."
„Ko bi se gospa hoteli pogovoriti, bi se stvar takoj uredila."
„Aii jaz ne smem slišati? Marija pojdi sem, da ti nekaj rečem!" — Potem jej pošepeta: „Ne smeš povedati, da poznaš mojo mamo, ker ona vse pove babici in teti Pelagiji."
Priloga „Slovenskemn Naroda" St. 282. 9. decembra 1882.
Iz Trsta, 8. dee. [Izv. dop.] (Strast in poli t i k a.)   1'rislovica pripoveduje, da osel, ki ima poginiti, najhuje  okoli sebe bije.   Isto tako ravno v zadnjem času tudi fakcijozen tržaški list, ki objavlja skoraj dan za dnevom vznemirujoče vesti iz Spleta in Dalmacije ter se trudi dokazati, kakošna krivica se v Spleti godi Bajomontovcem, ker ne morejo več občinskega premoženja zapravljati kakor pod   ustavoverno  vlado.    List  ne more razumeti, kako more sedajne ministerstvo v nebo vpijoče krivico dopuščati, da ima 88°/0 Hrvatov v Spletu v mestnem zboru večino, 12*/o ■ ustavo vernih" Italijanov pa je v manjšini.   Pripozna sicer, da so Boja-montovi privrženci na glavarja  Conrada streljali, da je ona druhal narodne zastopnike   in mestno ■ godbo s kamenjem uapenjavala, ve, da nijso narod- j njaci v Spletu pred ono druhaljo varni ter da se ne' smejo sami niti v mestu pokazati, — a škandalozni listič tilozofuje tako: Grof Taaffe in njega vlada je, tega kriva, kajti ako bi vlada 12°/0 Italijanov ve-, čiuo hrvatskega ljudstva v Spletu in mestno premoženje na milost in nemilost prepustila, bi Italijani gotovo ne streljali na narodnjake in glavarja. Vse nemire je torej grof Taaffe in njega vlada zakrivila, — quod erat demonstrandum. A kjer fakcijozni list tem dokazom sam menda ne veruje in se boji, da bi jim tudi grof Taaffe ne hotel verovati, pridaja dotičnim dokazom tudi strašno vest, da bodo vsi Bajamontovci iz Dalmacije v blaženo Italijo preselili se, ako se grof Taaffe kmalu ne poboljša. To bode še le nesreča za Avstrijo! — Sicer pa nij list sam kriv, da ima take  neumne nazore, temveč njega patroni in njih politika v Primorji. Ako list v svoji bližini vidi, kako se s Slovenci ravna, ako čuje, da je nekde v Istri, v okraji, kjer živi po zadnjem ljudskem štetji 30.000 Hrvatov in 6000 hrvaških renegatov in Italijanov, župan dal po mestni policiji iznad neke krčme tablo le zaradi tega odstraniti, ker je bila hrvaška ; ako se lahko iz uradnega poročila prepriča, da so hoteli tamošnji Italijani v Lindanu pri Pazinu ravno osnovano hrvaško šolo s tem zopet uničiti in poitalijančiti, da so prošnjo za italijansko šolo z 52 podpisi podpirali, od katerih je vsled preiskavanja po c kr. žendarmeriji le 46 fingiranihin krivičnih; ako list zna, da njegov prvi patron hrvaš kemn županu hrbet obme, ako se mu hoče v domačem jeziku pokloniti, itd. itd.,— onda nij čuda, da sije prisvojil napačne pojme in ne razumi, kako da mora v Spletu 88°/0 Hrvatov nad 12°/0 Italijani gospodovati.   Ako se pa v tej razsodbi motimo, potem je le jedino to še mogoče, da hoče fakeijozoni list s tem podlim jadikovanjem smrad pred lastnim pragom zakrivati.   A to mu malo koristi, kajti še oni, katerim svojo ljubezen ponuja, se s studom od lista kakor od kake prav ničvredne vlačuge obračajo ter mu ponujauo ljubezen odločno zavračajo. To se mu je pripetilo pred krat kim na Goriškem.
Ker je tetka izvedela, da se preseluje nekaj furlanskih kolonov iz dežele v Ameriko, je hitro v
svojej vzvišenej modrosti spoznala, da se to le zaradi tega godi, ker je grof Taaffe ministerski pivd-sednik. Hitro toraj zajavka, da sedanja vlada podi s svojim neprevidnim ravnanjem Furlane z domačih tal. Menila je v svoji zapuščenosti, da s tem ljubkovanjem dobi nova krdela, ki ji bodo prišla na pomoč v samotnej f akcij oznej opoziciji zoper Taaf-fejovo vlado; toda zmotila se je, kajti dobila je odgovor iz furlanskih ust, da sedanja vlada nij zakrivila izseljevanja Furianov v Ameriko. Ta zavrnitev ponujane ljubezni jo je tako spekla, da je začela tajiti, kar je prej trdila ter razlagati, da jo je krivo razumel, kdor kaj tacega misli. Na to je dobila uže drugič odgovor iz gradičuuskega okraja v Cittadinu 3. t. m., v katerem dopisnik trdi, da se nij nikakor motil, temveč dajo je prav dobro razumel, da tetki in njenim pokroviteljem leži grof Taaffe v želodci in da v svoji opoziciji proti njemu bi srčno radi videli Furlaue okoli sebe v gostih trumah. „Pa nas ne bote ustavoverciw — [pravi dalje — „ker smo okusili vaš sad." Tu imaš tetka, požri!
Iz Vi uf j 6. decembra. [Izv. dop J 3. t. m. priredjena svečanost v naSej Čitalnici v spomin našega nepozabljivega Preširu« izpala je v občno zado-voljnost. Schubertova ouvertura „Rosamunia", s katero se je slavnost pričela, napravda je na občinstvo prav dober utis.   Smelo ae pa sme trditi, da so bili dotični izvrševatelji svojej nalogi popolnoma kos in nas bode zelo veselilo, da bi te izvrstne moči večkrat videli na  našem  čitalničnem odru. — No vost bila je za nado Čitalnico tudi to, daje prvikrat nastopil mešan /bor.   Čast. dame kažejo, da imajo potrebne zmožnosti a  tudi veselje do slovenskega petja.   Živele!   Tudi gospodični na glasoviru poka zali ste svojo spretnost, isto tako gospodična, znana izvrstna igralka  na  glasoviru z gospodom na gosli. Nadjamo se, da vse te moči tudi zanaprej podpirajo našo Čitalnico s svojimi  izvrstnimi močmi. — Na moški zbor, kratko omenjeno, pod novim vzglednim vodstvom napreduje.   Žal, da toli časa nij prišel v sedanje roke.   Osobito  pesnica ^Nezakonska mati" se je občinstvu prav zelo dopala in naš izborni buri-tonist žel je zasluženo pohvalo.   Tudi druge pesni napravile so na občinstvo dober utis, in mislim, da nikomur nij žal, da je ta večer Čitalnico obiskal, katera je bila sicer dobro obiskana,   pa bi bila lahko Še bolje, toda nekateri težko   prestopijo prag čitalnični.   Vsakateri  izmej  nus naj ima pred očmi, da živimo Sioveuci v mestih na slov. Štajerskem v kritičnih časih, da smo se z nasprotniki popolnoma razločili, kajti prenehalo je tisto socijalno skupno življenje, kakor je bilo pred leti; nasprotniki  so tudi — brez male izjeme — našo čitalnici  zapustilo iu navezani smo popolnoma sami nase   Zakaj se tedaj odtegovati narodnemu društvu? Gesla „svoji k svojim" bi ne smeli pozabiti, vsaj nam je znano, kuko nasprotniki z nami ravnajo.   Te zadnje besede naj veljajo „pro domo", pa brez vse zamere, kajti žaliti nikogar nij sem hotel.
Iz Veliki' Dolino S< decembra. (I/viren dopis.] (Nova cerkev.) Dol^o so uže vsi farmani želeli, da bi dobili novo župnijsko cerkev. No, letos se nam je izpolnila, kajti nabralo se je toliko novcev, katere smo leta in leta radovoljno skladali, da se je zamoglo delo razpisati po javnej dražbi. Prevzela sta delo gg. stavbeni mojster Filip Zupančič in inženir Tomek iz Ljubljane in res veseli moremo biti, da sta ta dva gospoda izvršila delo. V komaj šestih mesecih sta imenovana gospoda dogotovila stavbo cerkve v surovini, zvrnila tudi streho, znotraj pa obokala. Zidava, povsem solidna, dopada s.' vsakemu, zlasti so oboki lepi in nenavadni, raz-deljeni po poldolžnih in počezmh pasovih v več kupol, kupole zopet so prekrižane z robovi, vzraslimi iz kapitolov. Čez zimo posuši BO poslopje, vspomladi pa se prične ometavanje, in tako je upati, da bode sredi poletja 1883. naša nova farna cerkev blagoslovljena. Vsa čast iu slava našima domačima narodnima podjetnikoma g. F. Zupančiču iu I Tomeku, da sta izvela njima izročeno stavbo tako hitro, solidno i u ceno.
Domače stvari.
— (Odbor za prirejen je šeststoletne sla vnos ti) imel je včeraj prvo svojo posvetovanje v stanovanji deželnega glavarja grofa Thurna. Po daljšem razgovoru sklenilo se je na najvišem mestu priporočiti pet dni za trajanje slavnosti, od kuterih bi dva dni pripadla na mesto Ljubljano, trije pa se odločili za izlete v Kamnik, Kranj, na Bled in v Idrijo. — Dalje so se volili v odsek, ki ima skrbeti za dostojno stanovanje cesarju in spremstvu njegovemu: deželni glavar grof T h um iu gg. župan Grasselli, podžupau Fr. Fort u na, Fr. Dobr-let in dr. Schaffer, katerim se bode kot zastopnik vlade pridružil še grof Pače ter vladni iu deželni inženir. V odsek, ki ima po posvetovanji z dotičnim odsekom mestnega zbora v glavnih potezah sestaviti program slavnosti ter ga plenemu odbora v jedoej prihodnjih sej predložiti v odobrenje, izbero se gg. grof Tli ur n, dr. Moše, dr. Papež, dr. Stockl in Biirger. Po predlogu g. dr. Vo-šojaka sklenilo se je principijelno, da se ima prirediti slavnosten sprevod in ljudska veselica; nasproti predlogu g. dr. Schreva, naj bi se kot trajen spomin na šeststoletuico izual iu vsem ljudskim šolam razdelil spominski list, pa je opozarjal Iv. Hribar, da bode „Matica Slovenska" izdula spominsko knjigo i ti da bi najbolje bilo, ko bi se ta knjiga natisnila toliko ver, da bi se razdelila vsem ljudskim šolam. — Prihodnja *eja odborova bode v nedeljo dne 17. t. m.
— (Razdelitev obleka ) Okolu 80 revnih učencev iu učenk ljubljanskih ^ol bilo je včeraj ob darovanik v čitalnični dvorani z obleko, štrucami in drugimi darili, katera so gospu lM<iweis ova Trsteuiška, M ur ni kova, Robičeva iu go-spici Orelova in Prem kova nabrale pri raznih dobrotnikih.   Pred razdelitvijo imel je gosp ravna-
Lujiza odide z gospo Moustiers v sosednjo sobo.
nVse se zmiBli U otrok — se ve da, to so nasledki bolezni; in dobro, da ima očeta, ki jej lehko vse te želje spolni. Ona je hči imenitnega ruskega kneza, kojega je soproga zapustila. Mi potu jemo pod imenom Moustiers, da smo prosteji. Ona pa je v istini zelo bolna."
„Morebiti je jetična."
„Gotovo; baš danes zjutraj rekel mi je zdravnik, da bode težko mesec dnij še učakala". — Temno je bilo v sobi in gospa Moustiers nij mogla opaziti, kako je Lujiza pri teh besedah obledela; — a vju nači se in praša: „Zakaj pa je tu v mrzlem kraji? Morski veter jo bode umoril — na jug mora ona, na jug!"
„Bila je,  a  radi tehtnih  uzrokov, morala je proč. Zdravniki so jej svetovali  morsko kopel — a vse nič ne pomaga ! Zoper smrt nij vzrastlo še no beno zelišče, rekel je moj rajni oče, in gotovo tudi skusil". —
„In  njena rodovina prepušča-li jo čisto drugim? Kje so njeni ljudje?"
„Na Ruskem ima tete in babico, katera jej vse preskrbi; oče pa je v visokej službi na carskem dvoru v Petrogradu".
„Ubogo zapuščeno dete !" —
„O nikakor uel — Izvrstno skrbe ta njo — in tudi jaz spolnim jej vsako željo, da mi je le možno — gotovo: lastnemu otroku bi ne morala boljše stvoriti — a vzlic vsemu — so njeni dnevi sošteti!" —
„Ali bi mi ne zaupali nečesar?"
,Da, ker, kakor se mi dozdeva, po vasej družbi kar hrepeni. In gotovo vem, ako jutri ne pridete, ležala bode zopet v vročuici, ker ona ne pozabi, kar se jej jedenkrat priljubi."
„Gotovo bodem prišla!"
„Ali vam pa ne bode nadležno ? Ona vas res ne more poiabiti. Po vsej moči skrbim za njo, a odkrito povem, da se mi večkrat ne ljubi govoričiti z njo o nezuatnih rečeh, n. pr. o vremenu iu jed-nacem; in gotovo hi mi bila lepa olajšava, vedeti jo v takej drufcbi."
„Meni pa bi bilo zelo prijetno njej družbovati. Sedaj sem bila pri go.spej Ten Berghe a ta služha bi se mi bolj dopala'. —
„Ha, ba, sedaj vem koliko je ura bila", misli •m a glasno reče: „Rada verjamem; mej nami rečeno, je to res lepa stupnja pri bogatem Rusu, vse drugače, nego pri natančnih Holaudcih. Kedaj bi pa utegnili priti?"
„Morebiti uže jutri!"
„lzvrstno, tem bolje! Utegnilo bi biti kmalu prekasno. O plačilu sedaj ne govorim, ker moram poprej knezu sporo* iti o tem. Spričevala bi vas prosila o dosedanji siužbi, da ga odposljem!"
„Jutri vam ga lahko prineseni."
„Potem je vse v redu."
Lujiza vrnila se jo k Nataliji. Kaj sta ukrenili?" piašaia je Natalija.
„Jutri pridem zopet in potem ostanem pri tebi."
„0 hvala Bogu!"
Potem je Lujiza hitro odšla domov — v mesto.
(Dalje prlb.)
telj A. Prapotnik krepak in primeren nagovor. Deželnega predsednika soproga gospj \Vinkler-jeva poveličala je s svojo navzočnostjo 'ta za mladino radostni dan in delila dtFOff mej nltdet, ki je zarudelik lic in hvaležnih src potem hitela domov.
— (Na dramatičnega društva pred stavo,) ki je jutri zvečer v dvorani Čitalnice ljub Ijanske, bodi opozorjeno vse p. n. občinstvo Jako marljivo vodstvo dramatičnega društva ne štedi ni truda ni časa za razvoj dramatike slovenske in postavilo bode jutri na oder skoraj izključno nove moči. Dolžnost nas tedaj veže z mnogobrojnim obiskom izraziti mu svoje priznanje in z neznatno vstopnino podpirati ta narodni zavod.
— (Slovensko  politično  društvo) v Mariboru bode na sv. Štefana dan  26. t. m. zborovalo v Celji, pri katerej priliki bode  gospod dr. Vošnjak svojim volilcem poročal o svojem delo vanji v državnem zboru.
— (Čuden slučaj.) V isti dan, ko je bil gosp. J. Leon v Celji obsojen zaradi žaljenja časti na 3 mesece, umrl je v Mariboru izdajatelj „Mar-burger Zeitunge" gosp. E. Janšič, sedaj je isti dan ko je g. Leon doznal, da je pomiloščen, umrla še udova Janšičeva.
— (Vabilo k veselici), katero priredi Čitalnica  v  Kranji v nedeljo  10. decembra 1882.
— Spored: l.VVeber: „Freischutz", ouvertura avirana čveteroročno na glasoviru. — 2. „Stara mesto mlade". Veseloigra v jednem dejanji. Poslovenil Josip Stare.
— 3. Schubert: „Popotnik", samospev. — 4. „Sam ne ve kaj hoče". Dramatična gluma v jednem in v Vb dejanja. Poslovenil Audrejčkov Jože. — 5. Prosta zabava. — Vstopnina za ude 20, za neude 40 kr.
— Začetek o polusedmi uri zvečer. — K obilnej udeležbi uljudno vabi odbor.
— (Gledišče narodne Čitalnice Novomeške) v dvorani „Prvega narodnega doma". V nedeljo 10. decembra 1882. „Bluznica v prvem nadstropji." Veseloigra v jednem dejanji. Poslovenil Stare. — „Eno uro doktor''. Veseloigra v jednem dejanji. — Mej igro svira meščanske straže godba.
— (Iz Lapalje Vasi), Leopoldskirchen na Koroškem piše nam prijazna roka v 6. dan t. m Predvčerajšnem šel je tukajšnji župan na planine podpirat bajte (koče), da bi se ne podrle pod težo snega, ki je v novo zapal — a nij ga bilo več nazaj. Ko se prvo noč ne vrne, gredo ga 4 možje iskat; iskali so ga vso noč, a brez vspeha. Nesrečni imel je namreč 3 koče (SennerhUtteu) v planini. Prvo je bil uže podprl in je bil na poti k dru-gej, kar so kazale tudi stopinje, katere so sledili do pol pota k drugej bajti — a potem se je sled izgubil. Tudi prihodnje \dn\ preiskali so kraje on dukaj — a zaman. Bržkone podsul ga je plaz in našli ga ne bodo, da skopni sneg — baje okolu Velike Noči.
— (Rigajsko laneno seme.) Kmetovalci, kateri žele dobiti izvirnega ruskega rigajskega lane-nega semena, naj se oglase zanj pismeno ali ustno zadnji čas do Svečnice v pisarni c. kr. kmetijske družbe kranjske.
7. decembra.
l'ri Monu : Dekleva z Dunaja. — Pehar iz Carigrada. — Kigutti iz Trsta. — Krausz iz KapoSvara. — K.lh.-i't i/. l.iiMM
Pri Malici: (lariak z Dansla. — Zopaz iz Trsta. — Appenhaum z Dunaja. — Schink iz Zagorja. — L»">wy z Dunaja. —
	AJeteorologično poročilo.					
		A. V Ljubljani :				
Dan	Čas opazovanja	S tanj e barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	M.> krina v moi.
5. decembra	Ob 7. uri ijutraj ob 2. uri poptludne ob K nri irečer	72J-01mm. 721-78 mm. 720-7Gnim.	-f  14« C -f 8 6° C -h 2-2° C	slaboten jugniiihnd slaboten jugozahod slaboten jugozahod	oblačno oblačno oblačno	7-20 mm. dežja.
6. decembra	ob 7. uri ijutraj *b 2. ari popoldne ob 9. uri iiečer	72079 om. 721 18 mm. 72289 mm.	-h 1-4°.C -f- 3-8° C -h 0-6° C	brez-Tftrije slaboten jugozahod slaboten jugozahod	jasno jasno jasno j- ;■	000 mm.
7. decembra	ob 7. uri ijutraj ob 2. ari popoludne ob 9. nri mJer	72385 mm. 721-36 mm. 723-65 mm.	— 0G»C -f- M°C -f- 2-0° C	slaboten jugoiahod slaboten jugozahod slaboten jugozahod	oblačno oblačno oblačno	4-80 mm. dežja.
8. decembra	ob 7. nri ijutraj ob 2. nri popoladno ob 7. uri nečer	726T2 mm. 728-46 mm. 731-77 mm.	+ 2-2° C -h 4-6°C — 10° C	brez-ictrije brez-lelrije brez-retrije	oblačno oblačno oblačno	3-20 mm. dežja.
		B. V Avstriji sploh:				
Zračni pritisk jo zopet skoraj  povsod pal; vendar nij bil tako nejednakoinrno razdeljen, kot v prejšnjih dneh; stanje barometrovo je bilo povsod zelo nizko.   Vetrovi so postali še slabotnejši, kot so bili v pretečenih  dneh; prevladovali so južni iu zahodni vetrovi.   Temperatura se je zopet precej mrčno vzdignila in je bila skoraj povsod nad-normalna;  razloček mej  maksimom in minimom je bil le neznaten. Nebo je bilo večinoma popolnoma oblačno ali pa saj zelo nezanesljivo; vreme je bilo povsod jako nestanovitno, v višjih krajih sneženo, v nižjih deževno.						
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Pariš 9. decembra. Zbornica votirala je budget s 454 proti 4G glasom. Desnica oddala je motivirano izjavo, da budgeta dovoliti ne more, Bonapartisti pa so se izrekli, da se sicer pridružujejo kritiki desnice, da pa vendar budgeta zabranjevati ne morejo, ker bi bilo revolucij onanio dejanje.
Petrograd 9. decembra. Pri galadi-ner-u povodom svečanosti sv. Jurija napil je car navdušeno vzprijeto zdravico najstaršemu vitezu, nemškemu cesarju in drugim vitezom sv. Jurija reda.
London 8. decembra. Požar, ki je nastal preteklo noč v AVoodstreetu danes dopo-ludne še nij pogašen. Škode je nad dva milijona funtov šterlingov, uničeuih pa več velikih magacinov. Na Angleškem, Škotskem močno sneži, vsled tega zadržan je železnični promet. Mnogo nesreč.
jD-u-r^Svjslra, "borza
dne 9. decembra.
(Izvirno telegratično poročilo.)
Papirna renta..........
Srebrna renta .... .....
Zlata renta........ . •
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banko.......
Kreditne akcijo...... . .
London   . ..... ...
Srebro ... .......
Napol.        . .'........
O. kr. cekini. ...... . .
Nemške marke .....
4*/, državne srečko iz 1. 1854    250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 .   .    100 „ 1" „ avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/„......
n rt n      * /•.....•
„ papirna rentm :">" „ . . . . 5V# štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5VC . . 100 gld. Zenulj. obč. avstr. 4t/a°/( -'lati z.ast. listi . Pnor. oblig Elizubetino zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandovo sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
liudolfove srečke..... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .    120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . .
76 gld.		50
77	H	20
94	I	55
91	n	30
825	»	—
287	ji	80
119	k	05
—	I	—
y	P	46 V,
	»	64
58	1	40
117	n	75
169		—
94	n	50
118	A	80
85		60
84	H	75
103	n	—
115		25
118		70
98	n	30
174	n n	50
18	■	75
120	n	50
219	■	25
ki.
Poslano.
P • s • - V f
Vsled moćnih viharjev je pomubeljski lov r(iz jeter teh rib se prideluje ribje olje) letos Loloteein in Čuhoncein kaj malo prida prinesel in to malo ribjega olja, ki je bilo početkom sezije dobro, se je pozneje le prav počasi pridobivalo; zbog tega je cena ribjemu olju veliko bolj poskočila, kakor se je v začetku balo in vsled tega je ponarejanje obilnejše, kot lansko leto. Pri nakupu je treba torej sedaj jako pazljivim biti; posebno najboljše vrste ribje olje je mnogokrat pomešano z drugimi oljarni.
Slučajno posrečilo se je tukajšnjemu lekarnarju O-. DPIccolli-j-vn., da je koj s početka sezije naravnost iz severnih krajev dobil lepo zalogo tega olja ter je sedaj v prijetnem položaji, da zamore (dokler je še kaj blaga; prodajati naravno pomuhljevo olje in sicer tako dobro, kaker-šno se ne dobi pri fabrikantih in veletržcih, ki svoje olje gotovo dražjo prodajajo, kakor rečeni lekarnar Piccoli. — Bklenioe s XU kile po 60 kr.; 5 sklenic 2 gold. 50 kr.; 1 kilo 2 gld. (753—2)
Poslano.
Gospodu Crt. Piccoli fis. lekarnarju v Ljubljani.
Veliko let uže zdravim mnogo boleznij z gonilnimi leki in skoro vedno z nnjboljšim vspchoni.
Mej drugim ordinujem Vufio Francovo eaenoo, ki ima
to pos ebnosr, da prouzroca obilno izprazneuja, ne da bi dražila želodec in čreva, čeprav se rabi  dlje časa.
Trst, v oktobru 1882. Dr. Pardo,
praktičen zdravnik.
Podpisani s tem potrjujem, da se Francova esenca, ki jo nareja lekarnar G. Piccoli v Ljubljani, zaradi svojega točnega in čudovitega učinka po mnogih bolnikih moje fare in okolice v raznih boleznih rabi, vedno s posebnim vspe-hom; zato izrečem omenjenemu g. lekarnarju to zasluženo javno zahvalo.
Pristavljam Se, de ne mine dneva, ko bi ne prišel kedo k meni po sklenico te čudovite esence, katero imam vedno za svojo in družine rabo pri rokah.
Fianona (Istra), v oktobru 1882.
Anton VIassich9
župnik-kanonik.
Od V»s dobljenih 12 stekleni-, Francove esenco jo
Broti mpjej dolgotrajnej bolečini v želodcu,  in tudi gospej tariji Sašelj, pekarici v Mokronogu proti zapretji jako dobro pomagalo, za kar se Vam uajtopleje zahvalim.
Tudi Se opomnim, da bom Vnflo dobro Francovo esenco v teh krajih kar se bo dalo razSirjal.
Z odličnim spoštovanjem v694—7) MIha i'retfnli,
užitninski agent.
Mokronog, v februvarji 1882.
Franoova esenca, ki jo izdeluje CJ. Piccoli, lekar „pn angelji" v Ljubljani, na Dunajskej cesti, je pomagala uže tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem ki jih izdelovec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in premenjavno mrzlico zabasaoje, hemorojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne. Čo se v pravem času ne ozdravijo. 1 steklenica 10 kr.
Poslano.
TEŽAŠKA razstavim LOTERIJA.
Srečkanje 5. januvarja.
1 glavni dobitek gotovih 50.0000 gld.
2 glavni dobitek gotovih 20.000 gld.
3 glavni dobitek gotovih 10.000 gld.
Nadalje
1 a gld. 10.000 — 4 a gld. 5000 — 6 a gld. 3000 15 a gld. lOOO — 30 a gld. 500 — 50 a gld. 300 50 a gld. 200 — 100 a gld. 10O — 200 a gld. 50 542 a gld. 25, — skupaj
1000 dobitkov iz 213.550 goldinarjev.
Obširni popisi dobitkov 30 na ogled razpoloženi v vseh prodajalnicah lozov.
Ceria jednemu lozu £0 kr.
Naročila s pridjanjmi 15 kr. za poštnino naj ho pošiljajo na (713—5)
loterijski oddelek tržaške razstave
Plazza UraiMle ftt. 2 v TrNtu.
Kdor hoče loze razproda jati, obrne naj ae takoj na predstoječo adreso. ~W
Lozl dobivajo se v LJubljani pri slavnej kranjskoj oskomptnej banki, pri J. G. Luckmannu, Edvard Mab.ru in Jan. Ev. Bučarjevih naslednikih.
Št. 790 a.
Natečaj.
(767-1)
Na deželni vino- in sadjerejski šoli na Slapu poleg Vipave bode s 1. februvarjem leta 1883. Izpraznjena služba vincarja. Vincar mora biti slovenskega jezika v govpru in pismu zmožen, razumeti mora trtorejo in kletarstvo popolnem. S to službo v zvezi je mesečna plača letnega zneska 360 gld. av. velj. in prosto stanovanje.
Postavno kolekovane, s spričali zmožnosti previđene prošnje pošljejo naj se do
1. Jaimvaidja 1**3 leta
vodstvu sole.
Vodstvo deželne kranjske vino- in sadjerejske
sole na Slapu poleg Vipave
dne 8. decembra 1882.
R. Dolenc,
vodja.
14 let star, z dobre hiše, slovenskega in nemškega jezika zmožen, z dobro šolsko odgojo, želi za praktikanta ali učenca v prodajalnico s špecerijskim ali manufakturnim blagom v Ljubljani sprejet biti. — Natančneje pove gospod Peregrin Kaj zel, trgovec s steklom na Starem trgu v Ljubljani. (769)
Na prodaj
je trnvnik dveh koSenj, ki mori blizu 17 oralov (johov), v Ajdovskem okraji, po zelo ugodnih pogojih. — Kje? pove uprav ništvo našega liBta. (,763— )
Na prsili in ptali bolelmiiu!
Gespodu Jul. Trnkoo)-Ju, lekarnarju v Ljubljani, na Glavnem Trgu. Zaman \ porabljal sem pri kadiji in plućnih bolečinah razna sredHtva, dokler nijsem poskusil Vašega soka Is kraujNkih planinskih MUH a iiH kr., in z veseljem sem opazil zboljševanje. Blagovolite mi poslati si; 3 sklenice.
Spoštovanjem VaS odani (470—3) JoMp MaleAlć t Sl*ckn.
Zdravilstveno
parfumerijsko blago.
Anatherinova ustna voda a 60 kr., Zobni prašek a
40 kr. priznana kot najboljša sredstva za čistenje ust. — Pudra za dame, bela in rožna, izdelana iz najfinejše rižne moke, prav neškodljiva za kožo, v zavitkih a 10 kr. in v škatljicah a 40 kr. Esprit de EsBbouquet, Hellotrope, Beseda, Violette za parfnmo-vanje perila, robcev itd., v elegantnih miniatur-flaco-nih s kovinskim zaporom a 40 kr. za komad. Gly-cerin-Creme, posebno vspelna pri rsapoksnlh ustnah in praskah po roki, 1 flacon 30 kr. Kadilni papir, vžgan v sobi razširja prijeten duh, 1 zavitek 10 kr. Toaletno medeno-glicerinsko milo od Sarga, 1 kos 30 kr. Mandeljnov! otrobi, rabljeni mesto mila, store kožo nežno, fino in mehko, 1 zavitek 10 kr. — vse to pro-(695 - 7) daje in razpošilja
O. Piccoli,
lekarnar ..pri angelji" v Ljubijani na dunajskej cesti.
Pekarija in vinotoč,
po dolgoletnem oskrbovanji, v naiubljudenejšem delu mesta, z vbo pripravo, obilo prostorov, kb-t in magaein, se da takoj v nuje m. V hiši nahaja se tudi vodnjak, — Natančneje izvć se pri opravništvu .Slov. Naroda-. (764 — 'Ji
Lepe lu p« ceni
klobuke in čepke,
kakor tudi
prodaja (506 —61)
MT Anion 14rejci,
v Ljubljani, na kongresnem trgu nt oglu gledaliških ulic.
1#| Za zdrav jenje v 5j| jeseni in po zimi. KI
l*roti
protinu.
Wiliielm-ov
i'r   I i
trganju.
an 11 ur t liri t ičoi, antirheuinatični
kri čistilni čaj
TT    Učinek   T T I izreden. J I
Skazan kot siguren
Vspeh izboren.
Mejnarodna svetovna razstava l!)7l). 8idney Hora concurs. Mejnarodna svetovna razstava 18S0. Mel hourn-Hka zlata svetinja z diplomo in specijalnim priznanjem.
Frana Wilhelm-a,
lekarnarja v Neuiiklreheii-u (\.-<>«'sf.),
rabil se je uže mnogokrat in z vsestranskim vspe-hom za protin, trganje, zastarano dolgotrajne bolezni, vedno gnoj ero se rani', spolno in kožne DO lezni, ogrco po životu al. licu, hraste, sitilitieno oteklino, nabasan je jeter in vrance, hemorojide, zlatico, hude živčno bolečine, mišićne ali elen.ske boli, Žrlođčen krč, zaprtje vetrov in trobuSja, težavno uriniranje, pohieije, slabosti, hčlo pri žen-nkah, skroteljr, bezgavke in drugo bolesti.
Kujižica o zdravilskih vspehih zadnjih 12 let franco in gratiB.
Zavitki so razdeljeni v osem ščepcev po 1 gld.; kolek in zavijanje 10 kr.; dobi se p i Fran \\ lllielm-u, lekarnarji v Neiiukiichenu (N.-Oest.)
Oslgnraj se, da ne kupiš ponarejatve, ter glej na znano znamke, ki so v ver- državah postavno varovane.
Ta čaj prodajojo: V Ljnbljnni: Peter LiissHiiilt; v Postojini: Ant. Leban, lekarnar; v Škofjej Loki: Kari Fabiani, lokarnur; v Krmiji i K. Savnik, lekarnar; v Metliki: Fr. Wacha, lekarnar; v Novem Mestu: Dom. Rizzoli,  lekarnar; v Kamniku: Joh.
Močnik, lekarnar. (656 - 6)
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreci pokončanje zob in odpravi  Slab duh iz ust.   I steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in na* pravi zobe blesteče bele, k 30 kr.
! W Najnovejše spričalo. ~=-$BB£ !
Vaše blagorodje I Mnogo let vporahljam Vašo sal <-lino ustno »(»lu   in   su. i<-i I ii i   Aolmi   prašek   z izvrstnim VSpehom in priporočati ja morem vsakemu najtopleje. Pošljite v.opot od vsakega 3 steklenice.
Spoštovanjem (466—16) -A-aaton. Slama, župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno frlina v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna „pri samorogu",
v Ljubljani-, >E« -(ni Iru' Nt. 1.
1 > iluzij !      Jr**Li-i>-i !      I^oiidon I
Čujte in strmite!
Oskrhništvo mase falirane ..velike au»clo-brili»ke HrebrnliiHke tovarne** prodaje vso oihemo robo pod prav«> ceno. (*'o se pošlje ali poštno povzame H jjlil., dobi se lična mizna oprava iz čistega, naj ti m-j šega aiifclo-brl-tlMkeKa »rebra, 'kat- ra jo veljala Mej vi-' ko IO KI d. -in dobi vsak naročnik pismeno garancijo, da ostane jedilno orodje 10 let lepo belo.
6 namiznih nožev z izvrstnim jeklenim rezalom,
6 pravih an^lo-oritanskih srebrnih vilic,
6 masivnih an^lo-britanskih srebrnih žlic,
(i finih anglo-hritiških srebrnih žličic,
1 teška anglo-hritiAka srebrna zajemalnica za jnho,
1 masivna anglo britiška srebrna zajemalnica za mleko,
6 izvrstnih nnglo britiSkih srebrnih nožnih podstavkov,
6 masivnih anglo-hritiških srebrnih žličic za pojnžnik,
6 pravih nnglo-hritanskih srebrnih vilic za pojužnik,
1 izvistna posodica za poper ali sladkor,
»i lepih masivnih čašie za jajca,
♦i najfinejših nnglo-britanskih srebrnih žliOic za jajca, 1 krasen anglo-briUnsk srebern podstavnik 30cm. dolg, 8 krasno najfinejše lUediee za sladkor z visokimi nožicami,
1 cedilo za čaj, najboljše vrste,
2 izborna namizna salonska svečnika, 64 kosov.
V dokaz, da moja anonsa
Eiif «lopar»Ua, se tu javno obvežem, da vzamem blago, ako ne ugaja, brez OgOVOra nazaj.
KdOV hoče tedaj za svoj denar dobiti dobro i f i solidno blago, ne pa kako šuštnarijo, ta naj se, dokler je še kaj v zalogi, zaupljivo obrne na
J. H. Rabinovitz-a, Dunaj,
Central-Depot der anglo-britisrben Silberlabrik, II., SchifT-amtsgasso 20.
Nimžilul pniNek m tako orodje se tudi pri meni dobiva.   Cena skatcljei 18 kr. (67f)—6)
Filijale: v Parizi, Londonu.
Najpristojnejša in
božična darila, ~9Bt 1
fj     Za zdravljenje v spomladi in po leti. \m\
Zaloga tovarne za hUuto iz kiiic/Jtcg'a srebra
Wien, X., <>i>«ki-ii«.»*jB.j-i>-*o iNr. Največja izber kina-srebernega blaga z tovarniško znamko
Da se onemogočijo vse zamenjave in si osigura doposiPjatev, se prosi, da se dopisi pošiljajo na
(745-3) tlOICIK HACHER-a, VVien. Operngasse Nr. 2.
Il-astrovanl cerillTiilti not snls.tOTra.iije grra.tl= in. franko.
LOZI
rudečega
KRIŽA
Prvo srečkanje uže 2. januvarja!
[TZ^Tj Slavni dobitek jTŠEŠTj
-goid. 200.000 a'vr-
OV' Najmanjši dobitek 12 gld., naraste do 20 gld. ~W
Izvirne srečke točno po uradnem borzinem kurzu.
NB. Od nas izdani prejemni listi na vsakih 5 srečk so popolnem razprodani.
Posamezne loze na obroke najceneje.
Menjalnica a<tfiiiiii«4 raci |<> Mata
hm.    HTT1T3 frTTO   CH- ™.
Stefansplatz Nr. 9. iVAJjJU/V U Xw WullzBile 10 n. 15.
0862
500 zlatov
plačam onemu, kdor pri vporabljanji
Kothejeve zobne vode
1 steklenic« SI5 kr.,  se kedaj ruti zobne bolečine ima
jz U8t duh- J. €«. Kotile,
umirov. dvorio založnik v Mddlingu (144—41) pri Dunaji, vila Kothe.
V Ljubljani dobi bo jedino le pri lekarji Jul. Trn-ltocajji in v vseh lekarnah, droguerijah, parfenatrijah, pro dajalnicah galanterijskih rečij itd. na Kntnjskem.
za prodajalnico Špecerijskega in mešanega blaga išče se z novim letom; zahteva se poštenost, solidnost in priljudnost. Komi naj bode srednji- itarostt. 1'rodajalnica se odda iz proste roke pod ugodnimi poboji tudi v najem z vsein založenim hlagoin. — Kje? poTS upravništvo „Slovenskoga Naroda". (765—J)
V novic bistveno znižane cene!
izvrstne kakovosti po pravi engnisceni.
iz znane razposiijalne trgovine Hubert  Itap-lierr. Hamburg.
v vrečicah po \  , kilo prave vsebine (ne brutto 5 kil za netto-težo) z všteto poštarino in zamo-tanjem po poštnem povzetji:   Avst. vr.
Rio, močen..........gld. 3 25
DomingO, okusen.......„ 3.60
Santos, jako močen, lep.....„ 3.75
Java, svitlozelen, droben, močen . . „ 4.10 Cuba, tenmozelen, jako droben, močen „ 4.45 Java II., zlatorumcn, jako droben, omle-
den............„ 4.20
Java L, zlatorumcn, jako fin ...   .     „ 4.60
Perl-Mocca, fin, zdaten.....„ 4.76
Cevlon, inodrozolen, plemenit ... „ 5.30 Ceylon, Perl-, izredno fin .... „ 5.40 Menado, Jako finega okusa .... „ 5.85 Mocca, pravi arab., lepodišeč ... „ 6.45 Priporoča se zmes: Cevlon, l'erl z Javo I. — Vse čiharno vrste kave so prerešetane in izbrane, tedaj prosto prahu in črnih zrn. — O reelnosti mojih pošiljatev dobivam sleherni dan najpohvalnejša (732—4) priznanja.
Neposredni kup — največja varčnost!
Za Bogom imam se le Vašemu sladnemu ozdravtja-jočemu pivu, sladnej čokoladi in koncentriranemu sladnemu izločku Iv. Hoffa zahvaliti za ohranitev svojega življenja.
Samolastno izgovorjene besede mnogih ozdravljenih.
Po It. Hoffovem sladnam ozdravljajočem pivu življenju nevarna telesno slabosti roženega. Ker je ta toli izvrsten izumok sladnega ozdravljajočega piva mojo mater dejnl bi smrti r«-sll. ponažal tem Me lahko ■ tem a vso odločnostjo ▼ tukajinjej občini in sem lahko s sTojim popolnim prepričanjem nakemu bolniku priporočal ta lek. — Nekemu kmetu, ki jc tožil, da čuti bolečine v jntrali, t želodcu in deloma v plučah ter me je vpraiai za svet, •em priporočal, naj rabi to izvrstno stadno pivo. Prosil me je, naj bi takoj pisal ponj, kar sem tudi koj v njegovoj sobi storil. Prosim tedaj Vaie blagorodje, da pošljetii kar hitro mogoče 36 sklenic sladnega piva in 10 za-vltkov sladnega bonbona.
Sv. Jurij (nad Muravom). J o* t p Fllesit, nadučiteU.
C. kr. dvornemu saložniku mnozih evropskih suverenov, gospodu
Ivanu Hoff-u,
c. kr. komisijskemu svetniku, lastniku c. kr. zlatega krlžeca za zasluga a krono, vitezu visocih pruskih in nemških redov, Dunaj, fabrika I., Oraben-hof 2., tovarniška zaloga: Orahen. Uraunerstrasn« 8.
Uradno
(629—10)
zdravstveno poročilo.
Dr. Srvpol. itapskl nadzdra vuik. Ivan Hoffovo sladno ozdravljajoče pivo (Malzextract-Oesandheits> hler) jo ir.vriton diiitotićou lek za rekonvaleseonte iz tožkih boloznij, tudi za na prsih bolne, ker ne vzbuja živcev; iBto tako se prav posebno priporoča za bolesni v želodcu in na hamorrhoidah.
Manj ko za 3 gld. se ne razpošilja. <Jlavne Kltlofre: V Ljubljani: Peter Lassnik, spec. trg.; t Reki: Nlk. 1'avačič, drog.; t (i o rici: G. Ohristofoletti; v Mariboru: P. P. Holasok, na glavnom  trgu; v Ptuj i: J. Kusimir, V. Sellinschegg; v Celji: J. Kupferschmidt, lekarnar.
5 Eipćija i volno ia tapiserij.kia blagom in prsdtiokarija
v Ljubljani, židovske ulice hiš. st. 1,
Marije Drenik,
na trža.škej razstavi odlikovana s
W srebrn.o med-stlijo
priporoča svojo bogato zalogo: vezllj (štikarij) pričetih in izdelanih, za vezanje predtiakano omhno ln drugo platenlno; volno, preje, svile, koralde; vsakovrstno blago in orodje za vezanje, pletenje, vezenje in ilvanje; volnate rute, nogovice, modrce, trakove: zrezlano, usnjato in drugo galanterijsko blago.
I»«->t»-»-<»l>isi 1 robovi s zlatimi in srebrnimi  napisi, prodtiskarije,
kakor tudi vsako drugo čast. naročilo izvršuje so takoj. (743- 5)
t : : :
♦ ♦
: :
♦
: : :
v liiši društva.
Društvena aktiva..................frank. 74,lv2.865
Letni dohodki na premijah in obrestih dno 30. junija 1881 .   . .
Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) več kot.   .   .   .   .   .   .   . .......
V Blednjej dvanajstmesečnej poslovalnej porijodi vložilo se je pri
društvu za..................
ponudb, vsled Cesar znaša skupni znesek v slednjih 28 letih
na vloženih ponudbah već kot...........
Prospekte in druga razjasnila daje
Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaške j cesti št. 3, II. nadstropje
XXXXXXXXKXXXXXXXXXXXXHXXXX:
^ XJHt;a ii ovijeno 1. 1847.
g      J. J. NAGLAS-ova
I tovarna za pohištvo
TT I_iJTJL"bl33,n.I, Auerspergov trg št. 7 in Gospodske ulice (Knežji dvor),
sprejema kompletne oprave za balo, »stanovanja in bolele od najbolj pri-proste do najfinejše izpeljave po najnižjih fahriHltiii celino z garancijo.
3 B^F" Ilustrovani cenilniki gratis. ~~&Vt (642—20)
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
.^vV, ^v\ ,^rv ^v>, ^vV ^v> ,^v\       ^v> ^vV       ^vV ^vV.^vX ^vV .^vX.^vV^vX,^vV,^vX.^vx/
* Razprodaja.
Pletenine, gamaše, nogovice, robci, rokovice, tricot-jopiči, ki kije iz filca, iz liauela in barhanta, zapestnice, ovratniki,
\W  lifliBSIG  ? LOUdOIlli ■ m ziiyv^n^^ n^JboljSl francoski moderci, vezenine, čipke, 4   i ' <j>     trakovi, zavesni čopi, riš, baržun, pliš, atlas, tafet
in vse v to stroko spadajoče blago.
Naročila se takoj popolno izvrše. Naposled prodade se police in se da prodajalnica v najem.
^ Z odličnim spoštovanjem
^ Ana ^ixxkoviQ,
O (729—6) Mestni trg.
JJ
zavarovalno društvo
Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko:
Dnnaj, Giselastrasse št.l, i Pešta.Franz-Josefsplatz 5,
v hiši društva.
14,886.494-80 117,000.000-— 59,712.065-— 1.0G3,40O.0OO-—
pri
(118—11)
!Za božična darila! i
priporočam svoje lastne tovarniške izdelke, vse najfinejšo pozlačene in pošiljam naznačeno  blago vse h pravimi c. Kr. eeltini pos.lučeno,  da se no da ločiti
od pravega zlata.
TJ"m.EL -verižica za gospode.............3 gld, fiO kr.
TTma, veiižica za gospo.............4„   — „
G-SLrra.it-a.rsu g-a.rra.1c> za gospode...........1   „   80 „
0-SLrrxit-u.ro, gro.mt> za gospe............2   „   20 „
0-SLrra.it-u.reL, obstoječa iz "breše in 2 uhanov, najnovejše
baze......................3   „   50 „
3STsLro3s:-vice za gospe...............3   B   — „
2?rstsLrxl od pravega 6karatnega zlata z diamanti iz Sumatro, neločljivo od pravih diamautov, po 5, 6, 7, 8, 9 in 10 gld. (Tri prstanih naj so s papirnatim trakom
naznani obsežnost prsta.) Vse se pošilja s poštnim povzetjem. Ako se denar z nakaznico naprej pošlje — franco.
Gtaraiitujo se za pc»t (755—3)
Eksportna trgovina, vPragi — "VVeinberge, Češko.
Koresponduje se : slovensko, nemški«, francosko, angleško in ogersko.
it
i
llolJHi o.I vmcIi iiuiloiiiiii] i/.ilclk(iv, nćmajo t» puntllje nič *koiiyiv?(fa v sebi; najuspršnqj<< rabijo zopor boloznl v orgiiiiili spoilnjotra dohi tolosa, menjalno mrzlico, bolesmi v prsih, na koži, n.i i.i-uLi, v moajar'fa in ustih, zopur otročjo in žoii«ko bolentll čistijo  kri iu lohko odpravljajo blato. Nij ga zdravila, ki bi l>ili> Imljšu in pri tum popolnem noSkodljivo zoper
gotovi vir vaoh boloznij. Ker so posladkorjouo, uživajo jih radi tudi otroci. To pilo so odlikovano z jako čaBtuim pismom (lvor»u(/ti mu-tullm J liha.
BSF~ 'h-dmi itknttjica a ir> pilotni velja tli kr. — Zavitek, otirin škatijic škupajt J!iO pil, velfa
satno 1 (/Id. a. v. (705—5)
11   Vsaka škatljica, ki n6ma in.....: Apotiieke. a«m
' •   /,, ,/,,/. a  IjTojtolil iu  ini zadnjoj   titrani liane rarstvf'.e riui#**JJ'', je  />onarejena,  ter   svarimo,   naj  bo no kupuje. iv'c'*? _4^.rxA.C^fn^Lj    ~- —^ i'aziti ne mora ilaltro, tla kdo ne dobi slabega, nevpliv-
<Z^_^ T-V^   S tmia. ali velo nko<IIJlre(fa izdelka.  Vsakdo naj izročno zahtova
O >>, ii.sleiiu ci/i l:'lizahetlnih pil, to imajo na zavitku tor navodilu
zit rabo poleg atojeri )>od}iitt. Glavna zaloga na iMinaji: Aputlioko „zimi hfitigen I^eopoltl" dos J'h. A'eu.vtein. Ntadt, Ecke der 1'lanken- nml Spiegilgasve,   Za 1 gld. 1!> kr. pošljemo franko jodon zavitek.
Svarjenje!
Izdatelj iu odgovorni urednik Makso Ai mir.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
3641
D7^B
6624
88