Štev. 51. V Mariboru 18. decembra 1884. Tečaj XVIII.
J j i s t ljudstvu v pod u le.
shaja »nak rotrt^k ln * elja s poétriino vred in v Mariboru s poiiljn njem na dam na celo leto , xa pol leta 1 pl¡l 60 kr.t xa četrt
k«ta 80 kr. — Naročnini; se poáiija oprarništju v dijaAfcom semen-S^n (Knahonseminar). ~ Dolciniki tiskovnega drufttra doMvaJo list brer poftohnA narotín'ne.
r»N»iHe*iNf liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. —•
llnkontat ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. /m oznanila ro platoje od navadne vrstice, ce se natisno enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., trikrat ¡6 kr.
Vabilo k naročbi. -g
„Slovenski Gospodar'1 prične z novim letom svoj XIX. tečaj. Dosedanji p. n. prijatelji, naročniki, društveniki „Tiskovnega društva" so prošeni, da mu zvesti ostanejo se zanaprej ter naročbo svojo ob pravem času ponovijo in listu pridobijo novih naročnikov. List bode izhajal s prilogami in stane za celo leto 3 Ji., za pol leta 1JL 60 kr., za četrt leta 80 kr. Stare naročnike prosimo zaradi polaj-šanja našega dela dosedanjo tiskano adreso na postno nakaznico prilepiti, ali pa vsaj tisto številko nam naznaniti, katera se na vsakej adresi na desni strani tiskana nahaja.
Opraraširo „Slo?. Gospodarja".
Trgovska in obrtska zbornica za spodnji Štajer.
Kmetje so zastran pravic mnogovrstno na slabšem mimo drugih državljanov. Tako imajo advokatje notarji, trgovci in obrtniki svoje lastne zbornice, kder sami o koristih in potrebah svojega stanu se pogovarjajo in sklepajo. Zlasti imenitne so zbornice trgovcev in obrtnikov. Vsaka nova postava, zaukaz, se jim v posvetovanje izroči, preden se sklene. Kderkoli zapazijo nevarnost svojim koristim ali ugledajo kaj xigodnega, takoj se zglasijo. Kdo pa pride v takšne zbornice ? Vsak trgovec ali obrtnik, katerega njegovi tovarši izvolijo. Voliti sme vsak trgovec, fabrikant, obrtnik, ki plača primeren davek od svojega podjetja. Da je tako prav, temu pritrdi vsak razumnik. Zato pa je obžalovati, da še kmetje itd. pogrčšajo podobnih kmetskih zbornic. Sčasom jih morajo dobiti.
Najvažnejša pravica trgovskih in obrtskih
zbornic pa je, da volijo poslancev v deželni in državni zbor. Tedaj se moramo tudi iz političnih uzrokov za nje zanimati. Pri nas volijo takšne zbornice 6 poslancev v deželni zbor štajerski! -\
Toda kd^sVahajajo se te zbornice sedaj ? Samo v Gradcgiln Leobnu, tedaj v srednjem in gornjem ŠtajePiJv em, na spodnjem Štajeru ni nobene. To /DČividna krivica pa tudi velika škoda za spojinje-štajersko trgovino in obrt. Naši trgovci in obrtniki so vphani v zbornico graško, kder pa Gračani z nami delajo, kar hočejo. Izmej 40 zastopnikov mora jih 26 v Gradci stanovati, ostalih 14 pride tedaj naves drugi srednje- in spodnje-štajerski del. Gračani toraj komandirajo. Od totih 14 pa pridejo na spodnji Stajer samo 4. In to je veliko krivo, da z našo trgovino in obrtom zmiraj slabo kaže, zlasti kupčija z vinom in lesom trpi. Kajti Gračani tukaj vselej proti nam odločujejo. Ako želimo kako železnico, kako olajšavo, vse se poprej za Gradec, za srednji Štaj er dobi, nego za nas, in še vse tako, kakor Gradcu ugaja.
Vsakdo sedaj uvidi, da tako ne sme ostati. Nam je treba za spodnji Stajer posebne trgovske in obrtske zbornice s sedežem v Mariboru. Ta bo zastopala naše koristi in ob enem se mora število 6 poslancev, katerih 3 voli sedaj Gradec, 3 pa Leoben, tako razdeliti, da voli zanaprej Leoben 2, Gradec 2 in Maribor 2.
Kdo pa ima tukaj odločilno besedo? Državni zbor. Brž ko ta sklene preinačenje štajerskih trgovskih in obrtskih zbornic, dobimo za spodnji Stajer, česar potrebujemo in kar nam gre. Ministri nam ne bodo nasproti. Kajti uže 1. 1868 je celo liberalno-nemški minister Plener gospode: dr. Radaja, Bindlechnerja, Pah-herja in Pfriemerja prijazno sprejel, ko so prišli na Dunaj prosit za zbornico v Mariboru, zlasti ko je dr. Radaj omenil, da graška zbornica za našo vinstvo nima ne glave ne srca. Dalje so obrtniki in trgovci naši sploh, nemški in slovenski, čedalje bolj nevoljni z graško zbornico;
D8E" Denešnji list Ima '/, pole „Cerkveno priloge" kot prilogo.
vsi razumnejši izmej njih želijo za spodnji fttajer posebno trgovsko in obrtsko zbornico v Mariboru.
Slovensko društvo torej gotovo ustrežo občnim željam, ako 28. t. m. sklene dotiČno prošnjo na državni zbor.	Desterniski.
Gospodarske stvari.
Najboljša plemena sadja štajerskega.
II. Srčika, nemški russischer Glasapfel, jo veliko okroglasto jabelko, proti muhi malo re-brasto, s širokimi čašnimi listki in kratkim debelim peceljnom. Koža je glatka, malo ru-dečkasta z znjavimi pikami in rijami. Meso je belo, prhko, malo sočno. Zori od decembra do junija ter jo trgovci čislajo.
Dielova maslenka, nemški Diels Butter-birne, je precej velika, izbočena, malo zvežnjena, gruška. Dolgi, sloki precelj stoji v globoki jamici. Koža je rapava, svetlo žolta, pogosto z rijami obrovljena. Meso je belo, nježno, dišav-nega sladornega okusa. Drevo ni zbirčno, trpežno in prav rado rodi. Slavni Liegel priporoča Dielovo maslenko vsaditi, kder je na vrtu kaj prostora praznega.
Siva jesenska maslenka. nemški grane Herbst-Butterbirne ali Isambert je velika gru-ška, časih vampasta, časih pa jajčasta Zelena barva je prevlečena z rujavimi rijami, zmes so debele sive pike. Meso je nježno, sočno in sladornega okusa. Zori meseca oktobra in novembra. Namizni sadež prve vrste.
Kolomovamaslenka, nemški ColomasHerbst-Butterbirne, je gruška srednje velikosti, podol-gasta, jajčasta, s ploščatim omuhjem, koža sprva svetlozelena. pozneje rumena z rujavimi rijami, meso belo, jako sočno in dišavno. Zori sred oktobra in se ohrani 3 tedne; namizni sadež prve vrste.
Na gornjem Štajerskem in sploh v hribovskih legah pridelujejo le še rž in ovos, kar tudi na sadjarstvo upi. v a Sadjarji zasajajo torej zvečinoma lo takšno sadovmo drevje, ki daje veliko mošta, tolkle. Nekatero kraje varujejo predstoječe gore proti mrzlim vetrovom in v takšnih legah zorijo tudi boljša žlahtna plemena sadorna Za takšne kraje priporočajo sledeča plemena, ki sploh rodijo za hladne, hribovske in planinske lege.
Šampanjski kosmač ali rejneta. nemški Marien-Apfel ali Glas Reinctte. .Jabelko je precej veliko, proti omnhjn pločasto. zeleno-rumeno barve. Meso je belo, sočno in kiselnatega okusa in se ohrani do binkošt. Mnogi ga zamenjajo z belim tafeljnom.
Nemški zlati pepinek. nemški deutschcr Golpepping. Je majhno pločasto-okroglo jabelko, zlato-rnmrne barve z mnogimi pikami. Aleso je
trdo in močno dišeče. Drevo obilno rodi. Sad treba pazno z drevesa zbirati. Zori od decembra da aprila.
Škarlatni kousinot, nemški Blutapfel. Sad ni vselej jednako velik. Podobe jts okrogle proti muhi pomlajene. Kratki pecelj stoji v široki in globoki jamici. Muha je sivo zelena in vol nata. Barva je zelenkasta pa prevlečena s temno rudečico. Meso je rumeno belo, okus sladko-vinsk, Pozno zimsko jabelko pripada gospodarskim sadežem prve vrste.
Postrvka, nemški Forellenbirn, je srednje debelosti ter podobo svojo premenjava, navadno vendar je lepa in podolgovata gruška. I'ecelj je tenak, lesnat in tiči v sadeži. Koža je fina, sprva zelena, pozneje žolta, ob solninej strani rudeča.
V	senci nahajajoči se sadež dobi gosto rudečih peg, v katerih so videti sive pike, kakor pri postrvi. Meso je belo ko sneg, jako sočno, izvrstnega sladko-vinskega okusa Na pritlikovce nasajeno drevo kaj obilno rodi. Knjiga „Illustr. Handbuch-' hvali to gruško nad vse druge, katere so od inod bili k nam zasadili.
V	planinskih legah izbirajo za sadovnjake ln prisojne kraje in rebra pa plemena, ki rano zorijo, na primer:
Boli astrakan, nemški Jakobi-Apfel, Butterapfel, je pravilno vzraščeno jabelko srednje velikosti, uže avgusta zrelo Ivoža je fina, gladka, svetlo zelena, časih rudečkasta. Meso je prhko in sočno, sladko kiselnatega okusa.	,t
Nemška koza, Gaishirten-Birne ali Stuttgarter Gaishirtle, je majhna gruška. sprva svetlo-zelena, pozneje nekoliko rumenkasta, z rujavimi rijami in pikami. Meso je jako sočno in sladko. Zori meseca avgusta.
Opomnja uredništva: Dostavimo, da je izmej inozemskih tržišč za nas Štajerce najvažnejše ono v Berlinu In tam povprašujejo najbolje po sledečih jabolčnih plemenih : žlahtni borši • (Borstorfer), rumeni zimski šteti ti (Stet, tin), mašanceljni in vsa plemena kosmačev ali rejnet.
Sejmi. 22. decembra Laško, 24. doc. Gradec, "11. doc Vitanje, ŽK. doc. Straden, 29. doc. Orešje pri Brežicah. 2. j an 188:") Buče, Gradec, Radgona.
Dopisi.
Od Nove cerkve. Strassburški k a-pitel i ii Nova cerkev) II. Da bi se združenje ali inkorporacija Novocerkevske fare se Stra-sburškim kapitclnom pospešila, pošljejo Strassburški kanoniki takoj po smrti že omenjenega župnika Konrada Gallenbergerja leta 1407 svojega prosta naravnost v Rim papeža Pavla II. prosit, da bi apostolsko pismo Pija 11.
potrdili, ter naročili, da se sme sedaj izpraznjena Novocerkevska fara popolnoma vtelesiti („ijikorponiati") Strassburškemu kapitelnu, ki hoče vestno skrbeti za dušni blagor Novocer-kevslce fare.
Papež Pavel II. pošljejo leta 1467 posebno apostolsko pismo do tadaujega Krškega (stolnega) prošta Lovrenca (pl. Freibergerja), v katerem mu naročujejo v njihovem imenu stvar do dobrega preiskati, in ako se proti takšnemu združenju nobeden ugovor, tudi nobeden zadržek ne najde — Novocerkevsko faro v papeževem imen u izročiti za vse večne čase Strassburškemu kapitelnu. To se je zgodilo dne 11. julija leta 1468. s posebnim pismom, ki se še v izvirniku nahaja.
Od tiste dobe (1468) bila je Novocerkevska fara vedno združena se Strassburškim kapitel-nom. Farni predstojniki pri Novi cerkvi imenovali se niso več župniki, ampak le „vikarji", t. j. namestniki Strassburškega kapitelua. Nekaj časa nastavljali so na vsako tretje leto novega vikarja ali oskrbnika, pozneje pa so jih začeli nastavljati za vse žive dni. Prvi imenovali so se „začasni" (temporanei), poslednji pa vikarji „za vselej" (perpetui) Novocerkevska fara obsegala je takr.t tudi vso Vojniško, skoraj vso Smartensko faro v Rožni dolini, vso Dobrnsko faro in veči del Frankoljške in Sent-Joške fare. Da, še Črešnjice dobile so kos tedanje Novo-cerkevske fare.
Strassburški prosti, ki še sedaj nosijo škofovo kapo, imeli so nekako škofovo oblast nad to faro in njenimi dušnimi pastirji. Dajali in pri krajše vali so jim iz lastne moči sodno oblast (jurisdictio), ter jih obiskovali in nadzorovali, kakor dandanes to opravljajo škofje, le birmo-vati niso smeli. Več kot 200 let sem nastavljali so tukajšnje vikarje za vselej, ki so, kolikor mano, tudi vsi pri Novi cerkvi pokopani jih imena so: Simon plem. Kumberg (1656 -1670.), J. Andr. Schwarc (1670.-1684.), Ferdinand pl. Kilav (1684—1712.), Kari Jože ltožman (1712.-1788.), Jan. Jož. Merše 11739. do 1781.), Jožef pl. Jakomini (1781.-1830 ), Franc Ks. Križaj (1835.—1859.) in Franc Ser. Juvančič (1830 —18:;5. provizor, od 1859.—1884. pa vi-karij za vselej).	(Konec prihodnjič.)
Iz Lembaha (Bralno društvo.) vzbuja Slovence ob Dravi in v Pohorji k novemu življenju. Možje, fantji dobivajo časopisov, knjig za prebiranje, mlajši se urijo v lepem slovenskem petji, govori in podučuje se o sadjarstvu, in drugih gospodarskih strokah. Društvo mora uže vrlo delovati, ker je neka kukavica v „Mar-burgerciu zakukala grdobno pesmico ter mu očita, kako da ni lepo , da se shajajo kmetje z doktorji, direktorji, učitelji, duhovniki in drugimi omikanci. Bila bi menda rada, da bi se naši fantje naj pretepali, po krčmah razsajali.
kleli in po noči okoli divjali? Oj ko bi naši kmetje se tako zanimali /.a „Schulvereiu" za „Baurnverein", kako bi jih Marburgerca hvalila; mariborski nemškutarji bi prišli kar plesat okoli njega, kakor Judje okolo zlatega teleta. No, sedaj pa jih slovensko lice našega društva jezi ter se porogljivo režijo, pa to nas nič ne plaši. Toda pomniti si hočemo zasramovanje v Mar-burgerci in jenim nemčurjem prilično zatrobiti, da jim bode šumelo žive dni po glavi in ušesih.
Od Pohorja ob Dravi. (Dve nezadovoljni srenji. — Šolske reči.) Srenjski zastop pri sv. Ožbaltu je prošnjo vložil c. kr. namestništvu v Gradci, naj ono blagovoli združeni občini Brezno-Sent-Ožbalt razpisati. Britko je pred tuji prag hoditi Govori se, da nameravajo nemškutarji pri sv. Ožbaltu dvorazredno šolo staviti, katera bi samo kakih 8000 fl. stala. Ubogi kmet. nemškutarji mu kožo derejo brez noža! Da jim kmetje jezik zavežejo, prosijo za poludnevno poučevanje. Da je velika šola tam vendar tako potrebna, kakor peto kolo pri vozu, se iz tega razvidi: V šolskem zapisniku je otrok 143, izmed teh jih 32 ne obiskuje, ker so pre-mali ali že prestari. V tuje fare jih je odvan-dralo 16. Eden je gluh in mutast ter so ga v Gradec vzeli v gluhonemo šolo. Eden je na pol gluh in jecljavec. Štirje nepostavno v šolo hodijo, so iz tujih far, in imajo v domačo šolo ravno tako daleč kakor v našo. Dva pa sta na hrani pri sv. Ožbaltu. vPrvi je iz Kaple doma, pa nikjer ne služi. Čemu tam stisko dela V Drugi je od sv. Lovrenca, kjer je bil menda v drugem ali v tretjem razredu, in se je tako vrlo učil, da je tukaj v prvi razred prišel. Torej ostane od 143 samo 83 pa le nekdo zmiraj v Maribor brbrat hodi, da je deci pretesno v šoli.	(Dalje prihodnjič.)
Od Selnice ob Dravi. (Požar.) Poleg drugih nezgod, ktere nas zadevajo, nas še strašna sila ognja na beraško palico spravlja. Pri štirih posestuikih naše župnije je sovražna roka 15. t. m. okoli tretje ure po polunoči ogenj zatrosila. Nesrečneži so Zavčar Blaž vulgo Li-puš in Pungerl Peter vulgo Blečič, kterima je vse pogorelo in potem gospa Maria Feldbaher in Juri Hausenbah vulgo Kure, kterima je ogenj stale s vso krmo pokončal. Zadnji je uže pred dvema letoma celo pogorel. Razven ozira na to, kam nas brezvera vodi, 'se tukaj vsak povprašuje, kako je to mogoče, da več ljudi iz Selnice mnogo poprej peš na pomoč priteče, kakor so naši gospodje po ravni glavni cesti tje briz-galnico spraviti zamogli!
Iz Slov. Bistrice. (Strašen požar) je do dveh posestnikov v največjo nesrečo pahnil cele Trnovce v Crešnovskej fari, v noči 8. decembra t. 1. Pogorelo je 9 kmetij z vsemi pridelki in nekoliko z živino vred in eden fant, več ljudij je opečenih. Jug je tako vlekel, da je v
par minutah vsa ves bila v ognji. Ljudje so iz postelj bežali bosi, gologlavi. brez obleke. Kar ni dobilo prenočišča pri dveh ostalih kmetih, to je tavalo v sosedne vesi. Zavarovanih je 5, 4 pa so zamudili plakati premije. Revščina je velika, siromaki so sredi zime brez strehe, brez živeža, brez obleke. Krščanska ljubezen kliče glasno na pomoč revam. Slov. bistriški dekan, č. g. Hajšek, so 11. t m. s prižniee za Trnovske pogorelee prosili in precej nabrali pomoči, meščani so obleke in živeža poslali, občina Creš-novica je 50 fl. razdelila, a še je premalo. Trosimo torej, naj se usmili in pomaga, kdor za-more.	Lovro Stepišnik.
Dostavekurednišštva: Cg. Gašpar Cene, župnik v Crešnovcah (pošta "VVindisch-Feistriz) sprejemajo darove in jih takoj razdelijo. Tudi naše uredništvo in opravništvo sprejme denarne miloščine ter jih odpošlje takoj č. g. župniku, imena p. n. dariteljev pa objavi.
Od Save. Posojilnico v Krškem se je v 1. občnem zboru 7. t. m. vendar posrečilo ustanoviti. Pri nas so bile radi tega težave, Ker je malo premožnih ljudi, malo domoljubov, še manj bogatinov — prav veliko pa nevednih in revnih ljudi. Vendar je došlo k zborovauju v nedeljo blizo 40 ljudi raznega stanu in raznega materijelnega stanja. Med navzočnimi je bilo pa nekaj inteligentnih in imovitih ljudi, n.^pr. okrajni glavar g. Weiglein, komisar g. Cop, vikar Knavr. meščani Gregorič, Jugovec, Ru-pert itd. Zbor je pričel s kratkim nagovorom in podukom g. Lapajne, ki je bil od zbranih tudi za predsednika pri zboru izvoljen. Zapisnikarja sta bila učitelja gg. Seidl in Cepuder. Pravila so se 2 uri pretresovala. Sprejela se je neomejena zaveza. Vstopnina določila se je na 1 gld. Deleži bodo znašali po 12 gld., katere je mogoče plačati tudi v dveh letih, po 50 kr. na mesec Obresti se bodo računili od 4 do 6%. Društvena pravila je ko j podpisalo 14 udov, reč imovitih in veljavnih ter vzelo 69 deležev. Drugi udje so že deloma pismeno ali ustno pristop k zadrugi obljubili. Od 69 oddanih glasov so bili v načelstvo voljeni gg.: V. Pfeifer (63 gl.), A. Jugovec (58 gl.), J. Pfeifer (58), J. Lapajne (58) in J. Knas (35 gl.). Od 60 oddanih glasov so dobili pri volitvi v nadzorstvo gg. : Feliks Lenk (60), A. Janež (40) in F. Seidl (34 glasov).
Iz Ljutomerske okolice. (Preširnova svečanost), ki jo je napravila ljutomerska čitalnica v nedeljo dne 14. t. m , se je prav dobro obnesla. Vdeležitev tudi od strani kmetov iz okolice je bila jako obilna; tako je prav. Slavnostni govor g. Josipa F......a je poslušalce za ljubezen do domovine jako navdušil. Tudi pevsko društvo, čeravno še mlado, nas je nepričakovano z lepimi pesmami razveselilo, tako, da se jih je več ponavljalo. Posebno prav lepa
prikazen napredka je, da celo naši kmečki mladeniči se poprijemajo krasnega slovenskega petja Res dobro znamenje za naš narod, ako se tudi kmet poprime krasoumnosti. Cem več bode omika in olikanost med kmeti napredovala, tem več bode naše ljudstvo postalo zavedno svoje veljave in moči; tem hitreje spremine razlika med kmetom in meščanom, in tem hitreje se poravnajo vse steze. Časi se res spreminjajo, kakor una „Staročeska" pravi, in sicer na boljše. To naj si zapomnijo naši nasprotniki, ki še ztniraj smatrajo slovenskega kmeta za kako nižejšo stvar. Upamo, da ljutomerska čitalnica večkrat napravi take zabave
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Iz državnega zbora poizvemo, da precej preneha pobiranje novincev vojaških iz 4. starostnega razreda. Dobro, saj nekaj tolažbe sredi tolikih bremen, katerih nam nalagajo evropske mirovno razmere sredi strahovitega orožanja. Hrvatski poslanci so zahtevali, naj se izjemni stan v Bokali odpravi, ker ga ni treba. Niso bili uslišani, zoper nje gla sovali so tudi slovenski poslanci, kar jim Hr vati gotovo zamerijo. — Ceska zemljišna kreditna banka prišla je judom v kremplje in je uničena, česar se nemški liberalci silno veselijo. No, in to vsakemu razumniku lehko pokaže, kdo da je ta polom iztuhtal. Le z Judi se naj Slovani ne pečajo, pustijo jih naj Nemcem, Madjarom in Italijanom. — Na ministra Konrada je se moralo uže precej vplivati, da je Šumana imenoval za ravnatelja ijubljanskej gimnaziji, Smoleja pa za nadzornika srednjim šolam — Ceski rodoljubi po vseh svojih mestih vrlo kupujejo loterijne srečke Narodnega doma v Ljubljani, kar nas Slovence jako tolaži. — V Celovci vršila so je velika pravda zoper anarhiste ali „krvnike". Obsojen pa je bil samo krojač Zeleznikar na 8 let v ječo zaradi vele-izdajstva in kaljenja miru. Prišlo je mnogo žalostnega na dan, ki priča zopet, da človek brez vere strašno zajde; ti anarhisti so nameravali z dinamitom vse pokončati in ubogim ljudem z nasilstvom pomagati. — Ves svet se čudi iz-reduej surovosti nemških dijakov, ki na primer v Gradoi, še bolje pa na Dunaji grdo pijanče-vajo, divjajo in se pretepavajo hujše od najsu-rovejšili vaških ponočnjakov. Da so temu večinoma neki profesorji krivi, na to pa nihče ne misli. Skoda za ubogo zapeljano mladino. — Novi knezoškof ljubljanski je napravil ugoden utis na svoje ovčice, posebno na duhovnike, katere je, zapustivši za trenutek sijajno gospodo pri glavnem obedu, počastil s svojo navzočnostjo in govorom v semenišči k obedu zbrane; za
uboge ljubljanske je daroval 500 fl. — Tržaških 1500 slovenskih očetov je prosilo slovenske šole za svojo deco; italijanska večina mestnega zbora je prošnjo zavrgla prav naduto. Slovenec plačuj, pravice pa ne smeš uživati!
Vnanje države. Železni Bismark je v državnem zbora zahteval 10.000 fl. za novega uradnika, pa večina poslancev mu je odrekla. Strašno je razsajal. To kaže, da Bismark niti doma ni več vsemogočen, razven zoper katoliške mešuike in škofe. — Žalostna vest dohaja iz Poljskega katolišk mešnik podeli sv. zakramente iz pravoslavne v katoliško cerkev pri-stopivšej rodbini, a kmalu ga ugrabijo ruski policaji in odpeljejo v Astrahan v prognanstvo. Rusi utrjujejo Batum na armenskem obrežji Črnega morja. — Iz Macedonije pribežalo je v Sofijo 1500 Bolgarov, kder so zborovali in celo do angleškega ministra Gladstone poslali prošnjo, naj jim pomaga zoper turško trinoštvo.
—	Francozi so silno razdevani in popačeni po freimaurerjih in liberalcih, vender je med njimi tudi veliko gorečih katoličanov, za novo cerkev Si'ca Jezusovega v Parizu naberejo vsaki mesec po 100.000 frankov, do sedaj skup 15 milijonov.
—	Otok Madagaskar je skoraj ves v francoskej oblasti, divji Howasi so bili tepeni, mrnje sreče imajo Francozi proti Kitajcem, ki se nikakor nečejo vkloniti, čeravno Angleži pritiskavajo naj se pogodijo s Francozom. — V Koreji na izhodu od Kitajskega nastal je punt zoper vse inozemee, 6 ministrov je umorjenih, in Angleži in Japonci izgnani. — V Severnej Ameriki hočejo blagu evropskemu po visokej colnini uvož-njo zabraniti iz vseh držav, kder ameriškemu zrnju, usnju itd. zaprek delajo.
Za poduk in kratek čas.
V Sarajevu.
IX. Položaj katoliške cerkve v liosni je v obče sila žalosten. Katoličani so večidel prav siromašni in vlada katolikom ni prijazna. Ker je katolik in Hrvat v Bosni precej vse eno, tako se razume mržnja madjarskega ministra Kallay-ja in Civiladlatus-a bosanske vlade: pravoslavnega madj arskega Srba barona Niko-lič-a. —
Srbstvo se, da bi se Hrvatska misel nebi širila v Bosni, povsod protežira in podpira. Radi te politike in razmer toraj katoličanstvo v Bosni tudi mnogo trpeti mora. Rimska sto-lica je po razgovoru med provincijalom č. oo. bosanskih frančiškanov in presvetlim g. nadbi-skupom dr. Stadlerjem, temu priznala 43 župnij. Ker pa presvetli g. nadškof posvetnega duhovenstva razun 4 kanonikov in mestnega Sarajevskega župnika in svojega sekretara nima, tako še vse te župnije oskrbujejo, kakor
preje, č. oo. frančiškani. Preden iz Travniškega semenišča prvi duhovniki dušno pa-tirstvo nastopijo. preteče še nekaj let, ker je dosihmal komaj II. gimnazijski razred osnovan. Travniško semenišče, ki ga vodijo č. oo. Jezuiti, šteje okoli 40 učencev in je le po dobrotnih darilih posebno znanega grofa Lilienthala v Gradci, ki je naenkrat 30.000 fl. v to svrho daroval in še vsako leto po 1000 fl. pošilja, bilo osnovano. Za katoliške namene v Bosni ni denarjev.
Kdor siromaštva bosanskih katoliških cerkev ni sam videl, si ga niti predstaviti ne more. Slovenski rojaki, poznate kaj so pečnice, v kterih se lan tere? Enake le^nekoliko večje so večinoma bosanske cerkve. Štiri stebri nosijo z deščicami pokrito streho. Ena stran te bajte je z deskami obita. Tam stoji potem pri-prosto stesana miza, na ktero duhovnik, ko pride Božje službe opravljat, razprostre eno ali dve plahti, položi na njo posvečeni kamen (por-tatile). postavi križ in dva svečnika in oltar je gotov. Vse te stvari in mešno knjigo, obleko in pripravo duhovnik še le seboj prinesti mora, ker dostikrat pri taki cerkvi ni farovža in duhovnik pri kakem kmetu stanovati mora. Župnije so silno prostrane, verniki po 3—5 ure in dalje raztepeni; pastirovanje je toraj sila te žavno. Dohodki dušnih pastirjev obstoje le v prosti bernji in katoliškim Bošnjakom se mora v pohvalo reči, da za sicer le male potrebe svojih duhovnikov lepo skrbe, kolikor njim lastno siromaštvo pripušča.
Dragi slovenski rojaki! Vi podpirate uže mnogo let in velikodušno katoliške misijone na Nemškem, v Afriki, Ameriki, Palestini, Kitajskem. Prav storite! Kraljestvo božje širiti je vendar vsak vernik dolžen. Toda gledč na Bosno in Hercegovino vzbuja nas k dobrodelnosti še naša slovanska kri. Usmilite se torej svojih bratov po veri in krvi v prvej vrsti. Začetek je storjen po družbi sv. Rešnjega telesa s sedežem v Mariboru. Nakolinite tej vedno več podpore! Bog bode ojbilen plačnik!
Smešnica 51. Snlvereinski župan v Baz-vanji piše: „Ercertifickat wohmit bestättiget
wird das die......dortselbst zuständig ist und
ihr daher zu Ihren und ihrem Sone Unterstützung einer aufhülf zu gewertigen anem-pfollen wird; Gemeindeamt Rosswein". Ta mož je tudi djal, ko je izvedel, da bode kate-ket slovensko deco učil po slovenskem moliti: „no, wenn die slov. Kinder auch noch slove-nisch beten müssen, dann Adieu Oesterreich." Takšno je maslo šulvereinske kulture.
Razne stvari.
(Prihodnja številka „Slov. Gosp.") izide zaradi praznikov v soboto 27. dec. t. 1.
(Naznanilo.) Prihodnjo nedeljo 21. dec. obhaja katol. podp. društvo v Celji svojo božično veselico in sicer v poslopji čč. šolskih sester ob uri popoldne vtem redu: I. Petje. 2. Prednašanje. i!. Razdelitev obleke, obutve in drugih božičnih daril med vbožne učence in učenke Vse čestite ude vabi k tej slavnosti najuljuduejše odbor.
(Slovensko društvo) zboruje dne 28. decembra t. 1. popoludne ob 4. uri v prostorijah mariborske čitalnice. Dnevni red: nagovor predsednikov, poročilo tajuikovo in deuarničarjevo, govor o delovanji dežel, zbora štajerskega, govor o političnem položaji štajer. Slovencev, resolucije, nasveti, volitev predsednika in odbornikov.
(Brezverski pogreb) bil je za Kau-čičem v Sevnici; namesto križa nosili so naprej sulico. Hvalil je ga lutrovski pastor iz Ljubljane, solze točil pa reljski Glantschnigg, da mu je sapo zaprlo. Zvečer so „salamandra ribali". Kakovo življenje, takšna smrt — in pogreb.
(V Suhem dolu) ob Savi našli so obleko nepoznanega možkega raztrgano. Pravijo, da ga je nekdo umoril in v vodo vrgel.
(Štajerska hranilnica) v Gradci daje zanaprej 4°/,,» jemUe •/0. Poslanca M. Vošnjaka besedo so vendar pomagale, čeravno se liberalci zvijajo in branijo to priznati.
(Drameljska šola) postane dvoraz-
redua.
(Odbor slovenskega pevskega društva) bode imel dne 21. t. m. ob 0. uri popoldne v Ptuj i prvo sejo, se sledečim programom: 1. Konstituiranj o odbora; 2. Volitev poverjenikov za posamezne okraje; 3. Volitev kapelnika in 4. Eventualni predlogi.
Stanko Pirnat, predsednik.
(Ljutomerska gospodarska podružnica) bode imela dnč 28. t m. ob 2. uri popoldne sejo v realkiuem poslopji v Ljutomeru, ter vabi vse gospodarje k obiluej vdeležitvi
Odbor.
(Posojilnica v Pišecah) ima svoj občni zbor v nedeljo 28. t. m. o 3. uri popoldan v svoji pisarni: Dnevni red: 1. potrjenje polletnega računa; 2. razdelitev čistega dohodka ; 3. izvolitev načelstva, računskega pre-gledovalca in njegovega namestnika.
Anton Vrstovšek, ravnatelj.
(Nesreče.) V Kumnu so lovci gonjača Sim. Vinšeka obstrelili; pogorel je Nerat v Do-brovcah, škode je 600 fl., do 2 hiš vsa Trnovska ves pri Oberni slov. bistriškega okraja, v Loki ob Dravi Franc Kac in v Loki framski Juri Frangež.
(Slavni naš zgodovinar) preč. gosp. Davorin Trstenjak prosi v celovškem Kresu, naj mu p. n. cerkveni predstojniki blagovolijo
poročati, če imajo v svojih župnijah kaj rodbin: 1'relokar; eden Prelokar. krivo Berlogar, Ferlower itd. imenovan, bil je cesarja Maksimilijana 1. učitelj, mu spisal slovensko slovnico in umrl kot knezoškof Kostniški.
(Judeževili grošov) deli šulvereiu po 100 fl. Sramota koji da in vzame.
(Profesor Šuman), kije pred Seidlom in Braudsteterjem moral iz Maribora na Dunaj, postal je ravnatelj ljubljanske gimnazije. Čestitamo! Le vse slovenske profesorje domov, nemce pa tudi na njihov dom. Tako bo vsem prav!
(Iz Brežiškega okraja) piše prijatelj našega lista, naj bodo ljudje pri plačevanji vknjiženih dolgov opazni ter dajo dolg urad-beno takoj zbrisati, sicer se jim utegne zgoditi, da morajo dolg dvakrat plačati, posebno če so jerobi.
(Š po d letel o) je celjskim nemčurjem v Škofji vasi postaviti šulvereinsko šolo. Zupan g. Kožuhar je narodnjak.
(Vrlo obnesla) se je Prešernova svečanost v Ormožki čitalnici. Nastopil je prvo-krat mešau pevski zbor. Živele slovenske gospe in fiospodične pevkinje!
(Mariborska čitalnica) obhaja 28. t. m. ob (j. uri zvečer občni zbor. Zatem bo veselica s petjem.
(Celovški „Kres") jc vrlo uredovan leposloven list. v kateri piše mnogo slovenskih pisateljev štajerskih. Ob novem letu prične 5. letnik. Naročnina je 2 H. za pol leta. Hodi vrlo priporočen!
(Novega slovenskega advokata) dobimo v Celji, kar je zaradi okrožne sodnije Slovencem všeč, ker je do sedaj le eden naroden odvetnik tam bil na izbiro, g. dr. Filipic je ondi se naselil. Želeti je še narodnega advokata v Slov. Gradci, Slov. Bistrici, Konjicah.
(Potrebno) bilo bi sestaviti imenik narodnih advokatov, notarjev, trgovcev, gostilničarjev, obrtnikov itd.
(Prestavljen) je adjunkt g. Novak v Konjice, g. Putre v Šlov. Gradec.
(Krapinski poštar) Martin Glaser je pošti ukradel 26.000 fl. všel v Line. ondi blizu kupil grajšiino za 38.000 fl. bil ugrabljen in obsojen na 27s leta v ječo.
(Pogorela) sta Štefan Grabar in Fr. Golež pri sv. Vidu pri Ponkvi.
(Jud Samuel Kohn) je v Levovem 8 slovanskih deklic kupil, da jih proda v Buones-Ayres v Južni Ameriki, toda na Francoskem so grdobo prejeli.
(Oskrbnik v Brunnseeji) g. Werk je umrl. Rajni je bil velik pospeševatelj kmetijstva. Služil je 38 let vojvodinji Berry, grofu Lucchesi, grofu Cbambordu in vojvodi della Grazia. Učakal je 59 let.
(Divji strelci) okolo Ptuja pokajo zajce, da so najemniki lovov silno razdraženi; enega takih tatov zvijačnikov so komaj zasledili in zaprli.
Listnica uredništva: Dopis iz Ljubljane o vineščenji novega škofa za danes prekesno dožol, dopis iz Norsinec o viničarskem redu prihodnjič v „Gosp. prilogi", iz Slov. goric o namesžmiji učiteljev za orglarje in Agenda o cerkvenem pntji od ožili za drugo „Celkv. prilogo." G. S. Z. pesni sploh niso za naš list, rokopisov ne vračamo, a damo na razpolaganje. „Šulvoreinskc trdnjavo" ob Dravi pod Pohorjem porabimo za „Poduk in kratek 6as". llvala vsem dopisateljem!
Oznanilo.
Na Vidmu pri sv. Juriji na Sčavnici, v gornjem Sovjaku. prodam svojo tamoinjo gorico z lepim poslojem in prešo dne 1. prosinca 1886 popoludne na svojem domu prostovoljno; gorica meri z drevjem in njivo 4 orale in 520 sežnjev.
i-a	Franc Šabot.
iS 3 BI O SB B.TP @
Na deželnej sadje- in vinorejskej šoli v Mariboru je razpisanih za šolsko leto, ki prične 1. ntarcija 1885, sedem celih in ena polovična štipendija. Oziralo se bode prod vsem na sinove vinogratlarjev, kateri so namenjeni kedaj prevzeti očetovo posestvo.
Prošniki morajo biti 17 let stari, zdravi, zoper osepnice cepljeni, samični, pridni in v predmetih ljudskih šol poučeni. Svoje prošnje, podkrepljene s krstnim listom, nravstvenim in zdravskim, osepničkim spričevalom, domovnico, šolskimi spričevali in izkazom o premoženji naj prošniki osebno vložijo pri ravnatelji sadje- in vinorejske šole konči do 15. januarja 1885.
Gradec dne 1. decembra 1884.
Deželni odbor štajerski.
IffiU

m
T #
Najnovejši
JL
m
cm
o|(0
v katerem se
iznesek vsakoršne kupčije
vže izračunjeno najde, se dobiva v
J. Leon-ovi tiskarni
v Mariboru Nolislcn. ulica ti.
Loterijne številke:
V	Trstu 13. decembra 1884: 27, 14. 15, 68, 30
V	Linci „ „	28, 18', 2, 73, 87
Prihodnje sreekanju: 27. decembra 18H4. —----- — -_--- .,.„
Tošilne listnice
tiskane z lepimi barvami s slovenskim napisom od 10 do G0 kr. v
J. Leon-ovi tiskarni
v Mariboru
i»olslce «lice 2.
Dr. UMI Filipič
naznanja, da je dne 12. decembra 1884 odprl svojo
odvetniško pisarno
v Oolji
v gosposki ulici (Ilerrngasse) hiš.-štv. 10 v I. nadstropji. V Cel j i dne 13. dec. 1884.
1—3
"V


zalogi
Jano/a Loona v Mariboru
je ravnokar izišel
J užDOŠtajerski koledar
sa na steno
v nemški in slovenski izdaji
za a.
zapopadajoč zraven popolnega koledara vse mrakove soltica in meseca, kmetov-ske pregovore o vremenu in letini, vse letne in živinske sejme, dozdevno vreme, državne prepovedane čase, lestviee za pristojbine kolkov ali štempeljnov itd.
Praktično urejeni koledar ima to prednost, da je natisnen na velikej čet-verki in ga je možno povsod na steno obesiti.
tflM
y
Si?
LSgE" I fljti 8«m»o i.» Mi»'. -^¡j
f' j ..s Proilaialcem se dovoli primeren nadavek. >-, \ ¡5
[¿.tf _____:_ ^M
[j	' j.	r-j)..-i,	|-iiin<.. Ti.lir.-;»' 1----.'>■-

Hiša v najem
se da blizu farne cerkve sv. Jarneja pri Konjicah. Hiša je prostorna ter sodi za štacuno ali krčmo. Več povč Jožef Pirš pri sv. J ar-neji.	1-2
%
#
J
elito
f
FRANC SWATY.
Ukoristitev vinskih ostankov, fabrika žg mic, likere, Franz-žganice in ko-gnaka
v Mariboru.
Fabrika: v Schmidererjevej ulici št, 3 in 4. Zaloga: v Koroškej ulici štev. 20.
priporoča svojo izvrstno žganico iz inuškato-vega tropinovca
s poroštvom za pravo, vleženo blago.

S
cMa
Oznanilo.
v v
Podpisani uljudno priporoča svoje iz najboljše snovi narejene
voščene sveče
na naročbo.
Moje sveče ne zaostajajo gledč čistosti za nobenim drugim izdelkom, gorijo dalj, kakor kterekoli, tako p. gori '/4 Kile sveča 22 ur.
Tudi so moje izvstne sveče s pričevali pohvalili rajni preč. g. Mat. Koglnik, inful. prošt v Spodnjem Draubergi; preč. g. Urban Diet-rieh, nadžupnik, knez. škof. duhovni svetovalec, dekan pri sv. Martinu; preč. g. Martin Terstenjak duh. svet, župnik v Staremtrgu i. dr.
Cena Kilo fl. 2.30. Kdor vzame saj 10 Kilo se mu pošlje franeo.
Z odličnim spoštovanjem
1-3 Anpst Gnnther.
Jakob Hirscliler
v Also-Dombor in gospodična Adela Pressburger dajeta svojim znancem na znanje, da sta zaročena.
L ;
m
#
4
#
a %
p> a
iS ¡Ú
üPozorü
G. SGIIMIDL in
„pri Škofu" v Celji, na oglu glavnega trga „pri štepihu",
priporočaj «ta svojo posebno veiiko in lepo
zalogo zimskega blaga.
kakor:
vsakovrstne suknine, štofa, vatniola, spangoleta in druge volnate robe. Dalje imata v zalogi največjo izbirko velikih zimskih facaneteljev ali rut; najnovejše vzorke kretoiia in tiskanine (druka); blaöevine in raznobarvnega barhenta; odeje, koče in različno drugo zimsko robo ¡JgT'po im j nižjih cenah»^; in sicer še cenejši kakor poprej. — Prave amerikanske šivalne stroje, najboljše in močnejše „Singer" in „Howe" za krojače, črevljarje in šivilje po 30, 35 in 40 goldinarjev. — Kdor dobro in cenó kupiti želi, blagovoli naj priti v našo prodajalnico. ti. Sv funte! f ist tlfuiuik r Vetji.
Zaloga sukna ; platna vsakdanjega rokotvornega in novošegnega blaga, ter pravih amerikanskih šivalnih strojev
na oglu glavnega trga in poštnih ulic št. 38 v hiši gosp. Jožefa Kosta, fabrikauta žajfe „pri štepihu".
2—3
Izdatelj in založnik tisk. kat. društvo. Odgov. urednik L. Kordeš. Tisk J. Leon a v Mariboru. (Odgov. Lav. Kordeš.