, ... ... . / yi wiiii .............. ni 1 Največji slovenski dnevnik V Združenih državah I V^ja za vse leto . • . $6.00 Za pol leta - ... • $3.00 Za New York celo leto ,Z« inozemstvo celo leto $7.00 $7.00 Listxslovenslcihrdelavcev'v Ameriki. The targes*. Slovenian Daily in the United States. " Iswed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0BTLANDT 2876. Entered M lecond Clan Matter, »gptember »1, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., imder the Act of Congtn of Mmreh 3, 1879 NO. 70. — ŠTEV. 70. NEW YORK, MONDAY, MARCH 24, 1924, — PONDELJEK, 24. MARCA, 1924. TELEFON: CORTLANDT »87« VOLUME XXXII. — LFTNIK XXXII. MANINCTONA BODO POZVALI ZA PBICO Senat ne ve, kako bi tega skrivnostnega človeka pregovoril, da bi pričal v zadevi uradnega poslovanja generalnega pravdnika Daugherty-ja. — Za žganjem si je baje nakupičil, milijone in milijone. — Kdorkoli je hotel dobiti vladno službo, se je oglasil pri njem. Washington, D. C.. 2:>. marca. — Howard Manington. (*i 1 mož, v kojega imenu jo bila najeta ''mala zelena hiša na K cesti v Washington!!*' in ki jo izpopolnil družabno zakulisno vlado na tak način, da bi se lahko staii zakulisniki v Washingtonn še marsikaj naučili od njega. Prvič jr postal odlično identificiran s Hardingovo skupino tekom kampanje v Mariomi, čeprav je bil že dolgo časa politični družabnik Daughertyja ter služil kot član stare Ohio Railroad Commission. Proti splošnemu mnenju, ki prevladuje tukaj, in bil IWannington odvetnik. Nastanil se je v nekem wasliing-1 onskem hotelu kakorliitro je hil Harding inavguriran. Nato se je razširil govorica: "Oglasite se pri Matming-tonu." On je delil ugodnosti in privilegije, katere je skušala dobiti armada ljudi taboreča v Wasliiiigtoiiu po inav-gnraciji. Mannington je znal gladko govoriti, in kupčija s« je dobro razvijala. Kmalu je potreboval večje stane ah njo ter vzel v najem hišo na K cesti. Tam jo prirejal l.ankete najbolj razkošnega značaja. To so bile dobro prirejene afere, ki bi delalo čast tudi vsakemu članu kabineta. Oni. ki so dobivali njegova povabila, so se čutili počaščenim, čeprav spoznavajo mogočo sedaj številni njegovi gostje, da ho bili le del notranjega#okraska Manning-govih operacij. Maningtonova slava je rasla in uspeval je naravnost čudovito, t'žival jo sloves, da lahko dobi karkoli hoče v različnih departmentili v prvih mesecih Hardingovo ad-l .inistraeijc. a konečno je pisal Harding vsem načelnikom d< partmentov pismo, v katerem je posebej omenjal Manning! ona z navodilom, naj se ne ]>osveča nikake pozornosti ljudem, ki delajo kupčije s svojim prijateljstvom in znan-stvoni. Prodno pa je izgubil Mannington svoj ugled pri Hardingu. jo že zaslužil čedno svotieo enega miliiona do- larjev. KOLIZIJ A LADIJ. tovornim parni kom i norveškim ----i *" Terrier' Buenos Aires, Argentina, 22.' Sprednji del potniškega parni-marea. _ Španski potniški parnik ka je jako poškodovan. Osem pot-"R"friii!i Victoria Eugenia*' na ; nikov je bilo ranjenih . }»oti i-/ Baretlone semkaj je koli-j Parnika sta dospela danes sem-diral včeraj na visokem morju z kaj. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU . ■» potom xulc Lank* izvršujejo uzMtljiro, Idtr« in po idika Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA BaspoMlJa na ndnjo poŠte ln lspl*£uj« "Pogtnl tokovni amroa" ia "Jadranska banka" ▼ Iduldjul, Zagrebu, Beogradu, Kranju, Celju, Mariboru, Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je pad n Ultra laplačilo najugodneje. 1000 Din....... $13.30 2000 Din....... $26.40 5000 Din....... $65.50 Pri nakazilih, k| anaiajo manj kot an tlao« dinar j«« raiunlmo peaabaj pm 1» oantov aa jfeitnlno In aruffi atroika. ITAXJJA Df ZASEDENO OZEMLJI: Eaapoftlja na aadnje poŠto ln IspUSoj« "Jadranska banka" ▼ Trsta. Opatiji ln Zadr«. 200 lir ........ $ 9.90 300 lir ........ $14.55 500 lir ........ $23.75 1000 lir ........ $46.50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot m Ur raiunlmo aoaabeJ v4 IB HiliT aa poitnlno ln tfruo« otroško. paiiljatre, Id prisegaj« znesek pet tiso« dinarjev ali pa dva tM Bf dovolj ojemo pa mogočnosti še posebni popust. Vrednoat dinarjem in Uram sedaj ni stalna, menja se veSkrai tn nsjill Cakovano; ls tega razloga nam al mogoče podati natančne cene vnapml Bačonamo po oenl onega dne, ko nam dospe poalani denar v roka. GMe bplatil v dolarJft glejte poseben ogla« v DIPL0MATIČNI TAJNIK AMERIŠKEGA POSLANIŠTVA. _ • ____._______ ■ ' ..v. : ■ : ■:-•;> >;Jr , - . C ' Mat t hew T. H a lin a je bil izza me sera decembra načelnik ameriško ga n rad a za mehiške zadeve. Te dni je bil pa .imenovan diplo-matičnim tajnikom ameriškega poslanika v Berlinu. PROKLAMACIJA GLEDE V LONDONU ŠTRAJKAJO EKSPORTIRANJA OROŽJA1 VSI ŽELEZNIČARJI Predsednik Coolidge je izdal pre-1 Po londonskih ulicah ne vozi no-klamacijo, s katero je prepovedal izvažati orožje v republiko Honduras. — Uradniki morajo biti pozorni. bena kara in noben omnibus. Vlada bo uvedla preiskavo, predno se bo vmešavala. Washington, D. 0.. 22 marca. Predsednik Coolidge je izdal da- London, Anglija, 22. marca. — Londonske ceste so nudile danes izvan reden prizor, ker ni bilo n«-> proklamaeij«», ki uveljavlja j nikjer pouKenih kar in r>mnibu-prepuoved izvoza orožja in munici S"V. Stavka ulužbeueev na teh t- v republiko Honduras. Nastop prometnih sredstvih se jf* pričela predsednika soglaša s skupno re- j včeraj opolnoči. Po preteku par solucijo kunart-sa. ki j.' bila sprt*- j r.r jt* b:l ustavljen ves promet, jeta dne 31. januarja leta 1922. j X;i eesah je le par sto omnibu-V proklaiqaeiji je rečeno, da je ;-^v. ki pa. ne morejo zmagati vetu potrebno, ker je notranji po-. likan-kega navala. i y j v republiki Honduras sli raj- P;»!aje poflulične železnice so no resen ter bi lahko postal še' polne ljudi. Najbrž bi ne bila resnejši s pomočjo orožja in mu-'gneča tako velika, če bi bilo mo-nieije uvedele iz Združenih dr-j goče staviti v službo več vlakov, žav. 'Zeleziške družbe niso hotele tega Proklamacija pravi: Protipo- storiti, ker so se bale. da bodo zastavno je izvažati orožje in mu-j stavkali tudi motormani električ-nieijo iz Združenih držav v re>. nih železnic, publiko Honduras, z gotovimi iz- j Vlada ni sedaj še ničesar s"to-j eni ami. dokler ne bo predsednik rila glede te stavke, ker priča- ali kongres drugače ukrenil. Enajsti odstavek skupne kongresne resolucije določa: ICdor izvaža orožje ali munieijo ter krši na ta način prvi odstavek resolucije. naj plača globo 10.000 dolarjev ali pa obsojen na ječo enega leta ali oboje. — S tem prepovedujem izvaža-orožje in vojno munieijo v re publiko Honduras. Državljane Združenih držav pozivljafm, naj se vzdrže takih odpisal tudi državni tajnik Hughes. BRAZILIJA JE POSLALA POSLANIKA K LIGI. Bern, A vi ca, 22. marca. — Tukajšnji lat.i risk o - am erišk i diplomati so iz\-ecleli, da bo imenovan prvim brazilskim poslanikom pri Ligi narodov Raul Fernandez, ki j" nekoč zastopal Braizilijo na sejah Lige narodov. Braziljska vlada je pred kratkim objavila, da namerava imenovati posebnega poslanika pri Ligi in da bo imel svoj sedež v Žerie«i. Tukaj so mnenja, da bodo tudi drugi narodi sledili temu vzgledu. Nekd visok švicarski uradnik še skuša informirati glede Statusa takega poslanika ter giede etikete, spojene s tem. kuje posebnih sporočil delavskega ministra in posebnega, preiskovalnega komiteja, katerega je delavski minister tako imenoval. Ta komite j se bo v nedeljo sest a". da izdela svoje poročilo. jZastopniki stavkarjev so bili povabljeni na sejo, a le pod po gojeni, da ne bodo stavkarji obvezani sprejeti izvida komiteja. ZLATI MONOPOL NA ŠVEDSKEM. Stockholm, Švedska. 22. marca. Finančni odbor državnega zbora namerava uveljaviti začasen monopol na uvoz zlata in sicer na tak način, da bo le švedska državna banka upravičena prejemati zlato iz inozemstva. Odbor se je odločil za to. da prepreči prihajanje zlata na Švedsko. Zadnji čas so neprestano krožile govorice, da bo najela Švedska dolarsko posojilo v Ameriki, a oficijelni krogi so to poročilo odločno zanikali. MORSKA MINA UBILA NAJST LJUDI. PET- DEBATA o MARIJINEM 'POGAJANJA MED FRANCIJO IN ANGLIJO DEVIŠKEM SPOČETJU Vrše se predpriprave za konferenco med Poineareiem in MacDonaidom. — Pogajala se bosta glede varnosti Franc? je in reparacijskega problema. — Pariz je mnenja, da je čas prav posebno ugoden za končni spora zum med obema zaveznikoma. — Tej konferenci bo sledila konferenca vseh zavezniških sil. V Carnegie Hall v New Ycrku sta debatirala dr. Potter in dr. Stra-! ton. — Unitarski pastor je ta-' jil brezmadežno spočetje. — j Velikanska udeleižba. V Camegio Hali se je h;! v Kri-tu duh Imžji. Xjegov nasprotnik pa j.- šel dalje ter iz-jav-l. da je prišel dull božji v Jezusa na poseben čudežen način in !a ni nlk !:i kruiijan, ki t«*ga ne veruje. Dr. Pottrr je rekel: <'e me vam posreči i.i dokazati, bom jaz verjel. da je ta <"u lež š.^ danes mogoč. Znanrv-it m* n >b«-nega jaje. ni se s tem rečeno, da istn stari tnrli ženska. London, Anglija, 22. marca. — V nekem poročilu iz Port Saida .v Egiptu se glasi, da je bilo danes ubitih petnajst ribičev, kojih čotln je .zadel v plavajočo morsko mino. BOJAZt HAKO0AJTS fl OtAB NA&ODA" KAJ- "AMERIKA JE SUHA," - V RIM JE DOSPELO DOKAZUJE POSLANIK DOSTI AMERIKANOEV Pariz, Francija. maivn. — Predkrntkiiu s»- j«, vv-katere«a j^ ildej- med f«»K'Oskim ministrskim ],redscMl„iknni žila velikanska množica ljuur. 1 MaoDoiiald.-.lll dolga korcšpnildriK-a. ki je Predmet zborovanja je bila de- novim pogajanjem. Xamcii till po-a ja.ij hata med dr. rharlesom Pot ter- • sl- vprašanja mod obrma dc/chin ; j«",, ter dr. JfHinom stratonom' Tako so izjavili včeraj v zunanjem nradu. Mi-d jii<»li-•jh'de vprašanja, če je čudo brez- lemi sla glavna vaiHOSt Francije ill lepai'M';:j;', lnadežnega sj>očetju in rojstva j Uradni krogi domnevajo, da niso bil«* okoli- e -e ni-Krista dejstvo ter važna krščanska kdar tako ngodno za končno uravnavo kot .. se'iaj. Nrj.o- r<1^nca- ! sred ni namen sedanjih pogajanj je ngladiti pot si-ia- m past or je vprašanje zam- nu..d pohlcarojeill in MacD(»lialdom. TePu; ^ kal. (iriigi ira j.* p.-i ix^trdil. * i • i i-i i - -»i i n n • , , , ;naj le sledila splošna zavezinska konferenca. lir. ! lUier je i-e!-:<-l v uvrwlu. da , ... .. ' . , . ^ -»«■!«;« jo v^i kri.tiiard. v tem da . 1 poliTicm krogi domnevajo, da sr i . > 11 i - mslrsk t predsednika sestala šele potem, k., le. i»,»•(!]. ; no poročilo izvedencev reparacijskc komisije. (ih;< državnika se bosta ])osvetovala, kakoilniro ho komisija jvr.-l-Jo/ila poročilo izvendencev raznim zavzeniskim drzavasn. Pariz, Francija. 22. marca. — Reginald McKi nn*i je danes odpotoval v London po :r.v-;i brezmadežnem Bpočetja in tako- vključil mojega dela. Nilto Se bosta sestala o!,;. ,„[! >-zvano br.zmnležno sp^etje je.ra te,f' ^Stavila končno poročilo. mr.goče le pri najnižjih živalih. | . Ciotova sku])ina francoskega časopisja je pl-i d krai -re izleže riba os,-m milijonov kim namignila, da je zavlačevanje v delu Dawcsoveua komiteja ])osledi«-a stališča angleških izvedencev. Y francoskih rei^aracijskih krogih so pa izjavili, tki j. ta oh- Tudi zgodovinski dokaz precej Idolžitev brez podlage. šepa. Najstarejši vir so spis: apo- 1 " stola Pavla, ki pa ne omexija niti 7. eno besedo brezmadežnega rojstva Krixta. Xavaja pa cel Kri-stov rodopis ter pravi, da je bil Kristus pn Jožefu potomec Davida. V ^Tatejevem evangeliju je v eeli bibliji edino mesto, ki omenja brezmadežno spočetje in rojstvo Krista kot dejstvo, a že v istem poglavju dementira Matej sam sv<;jo trditev. To zanikuje tudi Luka. ki navaja rodovnik Krista preko Jožefa do Adama nazaj. Ker ne temelji vera v brezmadežno spočetje na nikakem zgodovinskem potrjenem dejstvu, je s tem tudi rečeno, da ni ta vera bistvnega pomena. Dr. Straton je v obrambo svojega stališča, tudi navedel brezmadežno spočetje kot dokaz znanstvene možnosti. Pri tem se je skliceval na svetovno znane eksperimente zamrlega dr. Jaeka Loeba, vendar pa je rekel, da se tudi ne boji čudežev, ker je Bogu vsaka stvar mogoča. Vsak kristijan -mora verjeti v čudeže. Po njegovem mnenju je brezmadežno spočetje dejstvo in obenem tudi čudež. Če »bi pred eno generacijo govorili o Roentgeno-vih žarkih in o brezžičnih telefonih. bi nas vsakdo smatral za norce. Čudeži včerajšnjega dne so danes vsakdanja stvar. Če vidimo za materij a J rum vs©-mirjem živečega, ljubečega, vse-modrega in vsemogočnega Boga. potem je rešeno tudi vprašanje čudežev. Dr. Straton se je nato pečal s potrebo prihoda Izveličarja, da reši svet ter navedel v dokaz starodavna prorokovanja. Trditev, da so apostoli polagoma pod vplivom poganske mitologije pričeli verovati v božanstvo Krista, ne pomenja mič drugega kot cinični sofizem. Kot pozitivne dokaze je navedel dr. Straton evangeliste in cerkvene -očete. Novi testament sicer ne govori dosti o brezmadežnem spočetju, ker je bila vera v to že takrat splošno utrjena. Kdor zanikuje to, zanikuje tudi božanski izvor svetega Pisma. H Ameriški poslanik Kellogg je po-! V baziliki sv. Petra se vrše vehk vedal angleškim listem, da so priprave za javni keninsi ••■i. ameriški uradniki poštenjaki - Papež je odredil, da sc ne me in da se prohibicija strogo iz- zavrniti nobenega Amerik .: vaja. --Rim, Italija. H .1 London, Anglija. 22. marca. —• cerkvi -v. p.-tra. kj.-s- ... Ameriški pr^slanik Fran k B. Kel-*.iavni kou>islnKj v ■ logg jt- pripovedovr.l danes an- do!».!a ant» ; i; gleškim ča,..; časnikarskem kluitu. da so raz- ; -l«''»uk. vlatla \ mere v Združenih drža vali precej \ \ I«imu je ;. drugačne kot pa skušajo natve- i -Vnifrikaneev, ;t /. i: žiti angleškemu občinstvu. Kdor P^lnijajo m-prestan . ,vl je čital angleške lis.te tekom za ^nie zavrnit.! no!., i-— \ mnevati. da je javna služba v1 kanca, ki hm-e j ; • Združenih državah splošno ko- cerimo-niji. eerkvi rumpirana, a to baje nikakor ne j ta*a bo j»ro>ti>ra za na.'.iti.-u.j 1 onlgovarja resnici, kajti uradniki'^11''". Nekako p : • • so, kot v Angliji, splošno zelo spo-.dohiia sed-ž". S. je/ /;! •lika itak sobni, domoljubi in nravno visoko stoječi. Korupcija je le redka izjema ter se jo takoj brezobzirno izstrebljo. Prav tako je lahko človek v Angliji posnel iz časopisov, da so vse Združene države sidie in da se zavžije več žgane pijače kot pred prohibicjo. To mnenje jv nastalo vsled te ga. ker napravijo listi iz vsake malenkostne kršitve postave senzacionalno povest. V resnici je pa Amerika suha, in kršitve prohi-bieijske jiost-ave so le izjemne. Poslanik je rekel, da noče s tem ničesar očitati angleškim poročevalcem. pač pa na ta način dokazati, kakšen vpliv izvaja časopi-spje na mnenje v inozemstvu in na mednarodne, od noša je. Nadalje je poudarjal odgovornost, katero nosi vsledtega glavno časopisje. Koncesm svojih izvajanj je Čestital angležko-ameriškemu časopisju na spravljivem duhu. kate-rega je pokazalo pri razpravljanju o mednarodnih odnošajih. LIGA BO IZP OSLO VALA MA DŽABSKI POSOJILO. Budimpešta, Madžarsko, 22. marca. — Komite j Lige narodov, ki se je mudil tukaj tri tedne, občinstvo segajo sk«:.-;;j j.. • \ fcokota resert^ranega za kardina *e in prav do »rroba sv. m s 'išča zavzemaj-, ostali j.r -t -'ilike. Dela ve i postavi.:., j., m!,', ne za sedeže, a vse pripra-. e !m to lo\TŠene šele en dan j..-. J !:. „ i. stori jem. Tribune >o tudi na "1 -T i-neh papeževega pr-X., levi strani bodo sedeli člani «»i i.- iu.* papeževe družine, na tle-.-u j. i vitezi malteškega reda. !)v- n; bajni tribuni segata d<> a je določena za rimsko ari-: eijo. nasprotna j>a za pa]>e/ev diplomatski zbor. V notranjosti čet vero kota so klopi y;i ,"!an.- kar-"linaiLskega kolegija. Nadškofa Hayes in .Mun |.-S--;n bosta v jxtsebui preds«»bi. dokler ne bosta poklicana pre.l papeža. Po sprejemu rdčega klobuka bosta sedla med ostale kardinale. da preišče madžarske finančne razmere, je završil svoje delo ter bo jutri odpotoval od tukaj. V sredo bo predložila vlada parlamentu več predlog, ki bodo predlagale finančne in gospodarske reforme kot jih je nasvet val komite j Lige. Banke in industrijalna podjetja bodo posodila vladi trkie.set mi-iijnov zlatih kron, dokler ne bo odobreno veliko posojilo. • ■ , . . - GLAS NARODA 24 MARCA 3924 •wiutf an« Publish«« by B«T«nl« Publishing OoBfUj; (A Corporation) FRANK IAKKK, PTMAAm« LOUI« BSNCDIR, Ti Ptac« of luiln««« «1 tn« Corporation »nd Artfiim of Abo«« Offie W oortlandt btron< HoHteyfc mi* iot* volja llat aa Amarlko In Canaao Mi H.M fa pof lata ...................... bS.Ot (I Mrt '•«■ ................ |1M Za Naw York aa lata ltt| Za pol lata ............. Za Inozamatva aa aala Za pol lata ........... Subscription Yearly «6.0* Advertisement on Agreement. Oiate lahaja veahl dan Izvaemil nedeQ la praantho«._ ] aa MagonO po- Sre> podplea la oabenoatl ee ne prlobfiujejo. Denar tnjatf ao Money Order. Pri apremembt k raja naročnikov, proelaao. da pa »•«d« pr«]tn]o bllTaJllCe namnanl, da hitreje najdemo Dulorolte. "Q LAS NARODA** Borough of Manhatttan, Telephone: Cortlandt SB7C Van. ANTIS ALO NSKA LIGA n., rrr^ X.nlzni ni vvot Antisalonskc Lige je spodil iz službe >\"ji-»u siqu'riutenclenta Hev. Samuela L. Ham il t ona. lil .-z vzroku ni mogoče nikogar spoditi. < 'e pa slučaj-jim vzii»ka ni. se gn laliko hitro napravi. \ii-v. I Iniiiilt onu <.f-itajo, da nasprotuje principom A11-1 ;.-a 100 bomisa.'? Anrisalonska Liga zbira denar v gotov namen. Te ]>ravi«-e ji ne more nihče kratiti. Onemu, ki se ne strinja z njenimi nameni, ni treba darovati niti renta. Ljudje, ki prispevajo v blagajno, 1 rez dvoma ne prispevajo vsledtega, da bi z njihovim denarjem najemal slepar Anderson drage advokate. Naravnost nezaslišno pa je. ko se objavlja, da je plačala Li'ja sleparju še $7500 nagrade. < c !>i organizacija, zavzemajoča se za osebno svobodo, storila kaj podobnega, bi suliači dvignili krik in ropot, ki bo odmeval po vseh Združnih državah. Suliači so pa ljudje posebne sorte. Enakopravnost jim je tuja. Ka r je njim dovoljeno, ne sme biti dovolie-ijo drugim. Kar smatrajo drugi za zločin in npostavnost, smatrajo suliači za pošteno in za samoposebi umevno. UVv. Hamilton \w bo umolknil. Sedaj je komaj govoril i začel. 1 pati j^. da bo povedal toliko, da bo Antisalonska Li ga grdo razgaljena pred ameriškim narodom. In skrajni čas je, da se to zgodi. Novice iz Slovenije. Umrli so v Ljubljani: \nt>»i;ija Zivko. dninariea, 4G l«-t. Mu: it Pieško, skladiščnika a /fiK«. T> let — Pran Set in a, vojni ■ tvaliil in livarski vajenec, •J7 do,p Mdieiič, tovarni- ški n.jnik, ~>2 — Ana Klein-i.-i-i-h-.-r. /ena 1>vi>:- hili v nedeljo 2. marea sloves-n i bla/oslovljeni. — "Murska Straža" poroča. C. «j, Anton Med-vt*d. tiil.a.išnji kaplan, je preme-s«"en r.:i lastno prošnjo v Dramlje. Na njegovo mesto pride g. Jeraj. brat profesor;a dr. Jeraja. Gosp. Medved se je v funkciji duhovnika v "j »rnje-radgousk: šoli in eer-kv; in iz* en istih tako žalostno proslavil. da je tuintnm napravil v t i - m- čicsto normalnega človeka ' Maček po spancu lllopoe I fina*-i j Starih iz Tre-IM-Jjuf^a je prišel dne 28 februarja v v ujemam stanju v čakalnico dolenjskega kolodvora v Ljubljani. kjer je kmalu trdno za-.-ijKil. Ko se je ponoči zbudil, je ugotovil, da mu je med spanjem neznan uzmow ukradel nahrbtnik z važnimi vrednostnimi preminuli. Stnrie tn>i škodo 4.^50 Din. Dopis. Eolapp, Utah. Dovolite mi. da vam še nekoliko s»poroč'ini o nesreči, ki se je pripetila v Castle Gate, Utah. Nesreča se je pripetila ob pol devetih zju-traj. ko se nahajaio v jami 178 premogarjov. Vseh 17:i je žrtvovalo svoje življenje za ha.TOfnK.ki premog. Takoj po eksploziji se je zbralo ob vhodu v rov veliko število ljudi. Ek**plozija pa ni bila samo ena, ampak so bile tri v kratkih presledkih. Reševalna akcija je bila takoj organizirana. Prej je obratoval rov et. 1. Kom-pairja je pa nekatere ljudi odslovila, stare delavce je pa poslala delat v rov št. 2. Ponesrečeni! so vejčjidel Ita^-jani in G-rki, pa tudi Kcst Slovencev. Prvi je Andrej Kompoš: zapušča ženo. Andrej Sluga, zapušča družino in ženo John Slovenski je bil neoižeinjen, star dvajset let. J»uis Patrik, ne-M/.'njen. itartin Ki m bal: oženjen; zapitšča vdovo in dvoje otrok. Tony SmiStlr neožesnjen. Vai so buili dobri preniogarji za kompartijo, za organizacijo pa~samo trije. Pokopali smo jih v Helper ju, Utah. Naj v miru počivajo! Okolica Helperja je sploh slaba Rudniki so večinoma zaprti. Narod je brez dela. Frank .Jenko. Iz Jugoslavije, Ljub a vrta drama v Osijeku. | 872 večjih tatvin, i slučaji pos>l-Pri odvetniku dr. Milankoviču! stva, 28 slučajev težke telesne poje bila dal je časa zaposlena 191et- { škcKibo1. 81 s!epar:j m 2S rr.znih na Poljakinj« Viktorija KluŠ. De- j dnvgih prestopkov Navadnih tat-klica je bila izredno lepa in .k vin je bilo 40o. j Peter Zgaga 1 Vlak je povozil pri Vink«. ven pismnnošo Hinko Kegerja in milarja Stanka Pih»š:i. "ismonoša ie bil mrtev, Pih šu pa marsikateremu niladeiiilču amešjita irla\o. Pred S nu^seei je seznanila s 241 cm i m Pavlom '1'akačem. železniškim uradnikom, ki sc smrtno zaljubil v lepo Viktorijo in ji zagrozil, da bo ubil. če se | je •»dtroaio desno roko. ne iw> odzvala ujegt»vi ljubezni. V.iktorijn pa o poruclbah mladega; Radi umora Pavla ni hotela ničesar slišati in | občinskega notarja-M Lliajla Pen je-mu je odločno prepovedala, da jo j viča v selu Piuosevi iu-i lieogra-du, ?e katerikrat nagovori Pavel Ta- ."'euic-r smo poro*"--al'i, s > dosedaj kač ie pa navzlic prepovedi še | prijeli 12 samljivih osob. vedno hodil za Viktorijo Kluš j Dne 20. folu-uai ia je Viktorijo d«> Ker so podpirali bolgarske komite. .šel Pavel Takač ravno v trenut-j j>red prvoin^ianČaiini sodiščem v kn, ko je odšla i/, pisjirne dr. -Mi-|štipu je h'l t,- dni končan proces lankoviča po (^iravkih. Takač je j proti Jovanu Stankovi«'u hi nje-.lstavil Viktor jo in jo še enkrat j vprašal, če hoče biti njegova. Vik-j torija mu je od »overila, da ne, nakar je Takač poteirnl iz žepa revolver in j«'i ustrelil. Po izvršenem pron .lovanu članico vini ni nje go vi m 4i ti.varišeni. ki >•» ptnipi-tali bolgarske ki>mn<'; 18 obtožencev jf b'lo opr. sčenili, pet jih je bJ.j obsojenih na 10 li»r je.'e in ostali od :5 do 10 l»r. ubojstvu je Tiikač pobegnil v ma-j d/arsko Red tal o, se tamkaj opil i in ustrelil v p«-sa. Mladi Pavel wi lepa Poljakinja sta bila v opas-j nem stanju prepeljana v ludnieo.' V uradu znorela. V osiješkem brzojavnem uradu je že preko ti leta uslužbena Anka Pitji,' nenadoma znorela. M

.;ražnik streljal na 221 et nega Antona lvalmarja, k t je nesel dve ukradeni ovci in .'»* skušat preti stražnikom pobegniti. Sirel je zadet nesrečnika v glavo in j.- bil takoj mrtev. Vlom v Zemunu. Trgovcu Josipu Krau5ni v Ze-mitnu si tatovi odnesli za 25,000 dinarjev dragocenost i. Vlom v Beogradu. V prostore trgovca Mihajla Ječ-moniča je bil .izvršen vlom in so mu bile ukradene razne dragocenosti, vredne 25,000 Din. V starokrajskili listih čitam: *"l*prai\-a kraljevskega dvora v Beogradu potrebuje prvovrstne lakaje. Službo bodo dobile le osebe. ki so služile po aristokratskih hišah. Pogoji mi zelo ugodni". Ta objava me je izredno presenetila. Saj je vendor v« -> Beograd poln lakajev. Večina sedanjih ministrov. diplomatov, visokih uradnikov in vladnih podrepnikov ima v sebi lakajske duše. Edina ovira je najbrže le to. ker ni nihče izmed njih še služil v kaki aristokratski hiši. * * * Norci in panielnE ljudje niso nikomur nevarni. Treba se je pa bati neumnih ljudi in tastih. ki so preveč knnštui. * * * Nihče ne more reči. da ima stalno službo. Nekaj časa je služba stalna, pa se kmalu kaj iz-premeui in predragači, pa je človek na eesti. Edriole tMia služba je stalna. Trajala bo toliko časa, dokler ho trajal človeški rod. Tisti ljudje, ki bodo delali milna .svatu, bodo -imeli do konca sveta dela čez glavo. * * * Smrt marsikaj izboljša in nple-meni. Marsikatera žena kupi pri krznarju za drag denar podlasič-no kožo. katero je pred smrtjo nosila stara mačka. * * • j Ruski vojni minrster Troeki Sugnsimiautfka Ustanovljena 1. 1898 Katni. 3(ir&ttnta Inkorporirana 1. 190* GLAVNI URAD v ELY, MINN. GMavnl odborniki: Pnudnlk: RDDOLF PERDAN. 811 K. 1U St.. C1«t*1«a4. a PodprtsdJiednlk: LotJTS KaLaNT, Box is« Pe*rl At*., U>r»lB, O. Tkjnlk: JOSKPH HSHLEtt, Kly. Mina. Blagajnik: LOUlfl CHAMPA. Box t«t, Kly. Minn. filAVujLlk ntslxplaCaiitu aiurtaln: JOHN MOVMliN. «11 — Utt Arm. Oulutk, Minx. Duhovnika, oropali. , V Pašičcvu v Iiačlci so razboj-JT>ravi- versaillska mirovna 1 pogodba zmes lopovstva in neum niki \ drli v stanovanje katoliškega duhovnika in ga oropaii. Naslednjega dne je umrla duhovnikova mati Razbojniki so ponovno vdrli v hišo svečenika in odnesli vse Siveče. ki so gorele -t:l kot pa pisanja. Pisala je torej njegovemu gospodarju, in ga prosila, naj ji sporoči. kaj dela sin podnevu in kje spi ponoči. Gospodar ji je odgovoril: Vašega sina som spodil iz službe. Podnevi je pri dedu spal. kaj je pa ponoči delal, mi ni znano. * * * Iz Anglije poročajo o zanimivi soduijski razpravi. Fant in punca sta se poročila. Oba sta bill a seveda zelo bogata, kajti sicer bi časopisje ne pisalo o njima in ne objavljalo njunih slik. Kmalu po poroki je pa moral mladi mož odpotovati. Tri leta je noftoval in tri leta ni videl svoje ženice. Ko«se je pa po treh letih vrnil domov, glej čudo: njegova sladka ženica je -držala v naročju pet mesecev starega otroka. Razjcr i! se je, ona ga je pa vsa nedolžna zač 11 d en o o gl ed oval a. — Kaj se vendar jeziš? — 1 no. zastran otroka. Čigav je ta otrok? — Moj in tvoj. Koga drugega naj bo ? — To ni mogoče. To ni mogoče. Jaz se bil tri leta odsoten. To je prišlo pred sodni jo -in pred sodnijo je izpovedala ženica, da se ji je neko noč prikazal t sanjah njen mož ter v sanjah o-stal vso :h>č pri nji. Londonsko sodišče je odločilo tožbo v prid možu. Sodišče je namreč mnenja, da je za očetovstvo potrebna kaka bolj konkretna stvar kot so samo sanje. Bi««., m Qrui It M Vrhovni zdravniki Dr. JO«. V. ORAHEK, 80S American fctata Bank ■lxl* Avi., Plttaburffk. Pa. Natfzornl otfkori ANTON BBAfiNTK, Room ft«f BakawaU Bid«.. VW. 8 tree ta, Pittsburgh. P«_ MOHOR MLADI«?, 1334 W. 11 Street, Ckleaco, TTi FRANK BKRABJCC. 4123 Waaklnfton Btreet. L>«x^tr, Porotni o«Dor. UOKARD BLAEODNTK, Bob 436, Kly. Minn. GREGOR J. PORENTA. 310 titevenjion Bids., Puyallx*. FRANK. »OR1CH, «317 BC. Clair At«., ClavaUn«. Ou Zdrulavalnl t4b*n TALBNTTN P1RC, 736 London Rd.. N. X.. Clevelaa«. tL PAULINE ERMENC, 383 Park Str.. Milwaukee. Wlx JOSIP 8TERLE, 404 E. Meaa Avenue. Puebio. Colo. ANTON CKlAHC, It« Market Street. Vukiiu, DL Jednotlno »rxdno claillo: "Qlaa Narote". mi V»e atvmrl tlk»JoC» uradnih sadev kakor tudi denarne yo«Uja«T« *aj ae pošiljajo na glavnega tajnika. Vac pritožbe naj m poMlja na pra«-•ednlka porotnega od bi ra. ProSnjo xa »prejem novih Članov la fcohtfjfc« aprlčevala naj ae potllja na vrhovnega xdravnika. Jugoalovanaka KatoltBka Jednota ae priporoma vaem Jugoslovanom H obilen pristop. Kdor fell postati član te organizacije, naj aa aglaal tajnik« bližnjega društva j. s. K. J. Za ustanovitev novih drufttev ae pa obralto na gl. tajnika. Novo drufitvo ae lahko vstanovl a 3 £l*nl alt Razne vesti. Potomec Smetanovega rodu. (»lasil čchoslovaških «rodbenikov poroča, tla šc živi rti sorodnik -»lavnega Smetane, njegova nečakinja. hčerka naj-tarejše »->ire njegove Ane. Pavlina Ciklaruva. rojena leta lS'.T in prebivajoča v Novem mestu na. M. Dobro spominja nanj ko* njegova uekdanja učenka. Radio in vlomilci. ^e opravijo v lahkem hipnotičnem spanju brez \>akih bolečin za otročnico in tudi. koliktir mi je moglo dor»edaj dognati, brez škodljivih po-slvdie. S« ved a >me izvesti hhpnozo >aruo v tem izkušen zdra\ nik. Pozabljena občina. Radia svoje nanii-ne tudi vlomilci, ki občujejo med seboj - šifrirano abeeedo. Da jih olnVvanj«1 ne iio ^talo prelrair««. mi tiči pred kratkim ol>Uk;iJi m'-kot trsrovino z radio-aparati v Berlinu ter odnesli več eksepm-plarjev za »prejemanje in oddajanje ve-ti brc/žilnim potom. Tako skrbe tudi temni elementi, da v tehničnem oziru ne t.aostanejn za duhom časa. Porodi v hipnozi. t )ii madžarsko-karpaLsko-ruskf-n! o vaški meji leži občina Airgte-; lek. ki je nimajo v evideci niti na Slovaškem niti v Pmlkarpat-e sedaj prenehali, kajti Ag«rte!ck je bil . nedavno priključen >Iovaški u-pra vi. Nana d nn Jngcslavijo. Veliko obetajoče ll»pehe so i preneh^tudi zlati prah. Neki inženir, domačin, ki se je :zobrazil na Angleškem, je pričel, vrni vsi se v domovino, a so mu to delo preprečili lami (duhovniki). Zaradi tega fanatizma mora ostati najbogatejša - zemlja v Aariji nedotaknjena. NOVA EAHimVA PTJTOA NA KRVAVIH POLJANAH VT» T BPLENJE in Btr&hote i bojnih pohoda? biylef« slovenskega planinskega polka. V knjigi bo popisani vsi boji bivšegfi slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Ii Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, 7aji> jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijav« in p polk o vem upora ter njega zakletvi. Knjiga ]• Mo TMlraJ« 870 Btniil tal n «Hk tal vojK. OLU NAHODA" m Oortlnd« Stnrt, Wtm York, V. T. GT/AS NAHODA 54MATIOA 1H24 1 ■ ■■' ■ ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI CFortlgn Luftuf« Inform&tloct 8«rrlc*. — Ju*o*1&t Bomo.) s RUDARJI — JUNAKI. V Združenih državah obstoja neka organizacija, pod imenom Joseph A. Holmes Safety Asso-eiation, katere naloga vsled zapuščenega ji sklada je odlikovati one tihe in skromne junake, ki so se v rudniških nesrečah posebno odlikovali pri reševanju svojih tovarišev. Ti junaki, ki so pod zemljo sredi dušečih plinov ali požarjev stavili svoje življenje v nevarnost, da rešijo svoje sotrpine od smrti, so zares v tolažbo vsem onim, ki verujejo v dobroto .'•im-.'skejya rodu. Letos je bila od- likovana peioriea rudarjev in sicer: Ivouis Pahulo iz Leadsville, Colo., Eben W. -lones iz Peek-vile. Pa.^Isaac Cotton iz .lason-ville, Ind.. ter Mike Pavlišin in Clifford Philipps iz Frontier. \V vo. V slučaju Eben W. Jonosti gre za posmrtno priznanje, kajti on je izgubil svoje življenje pri reševanju svojih tovarišev. Med .drugim so ti rudarji dobili posebne medalje in diplome, ki jih ta organizacija izdaja za PREDSEDNIK — ČASTEN VETERAN Dandanes, ko je občinstvo alarmirano po poročilih o rastočem žUevilu bolezni in smrti radi raka, ko je toliko mazačev in šarlatanov izrabljalo to splošno skrb v svoje osebno okoriščevanje, je zjrornje poročilo poklicanih strokovnjakov popolnoma na mestu. Gori omenjeno društvo je organi-zacija obstoječa iz zdravnikom speci jal isto v in znanstvenikov in s vrh a ji je proučevati to strašno bolezen in informirati občinstvo o ugotovljenih dejstvih glede raka. posebne čine junaštva. RAK JE TREBA TAKOJ LEČITI. Ameriško društva za boj proti lečenju, ki ga on predpiše. Način raku (cancer) je po svojem let- lečenjta je seveda odvisen od vrnem zasedanju izdalo poročilo o sle raka. njegove lege, stopinje konferenci strokovnjakov, ki so razvoja in drugih okolščin. Kise baviJi z vprašanjem raka. Gla-1 rurgične operacije in lečenje z ra-som tega poročila najboljše po 'dijem in X-žarki so izvrstne me-stopanje v slučaju raka je inte-ltode. ali raba teh žarkov je oro-ligentna raba vsakršne pomoči,' d je, ki v rokah izurjenega stroki sta jo znanost in izkušnja po-' kovnjaka utegne doseči dobrih kazali kot koristno, in ne zanašati uspehov, ali v rokah ljudi, ki niše na tajne, patentne in senzaei-' so popolnoma vešči, utegne po-jonalne loke. (slabšati lwdezen". Dr. Soper, ravnatelj tega vele-k oris t nega društva povdarja: "Najbolj koristno dejstvo, ugotovljeno do sedaj v organizirani borbi proti raku. je okolščina, da mnogi slučaji te bolezni se dajejo ozd raviti in nekateri preprečili potom inteligentnega sodelovanja meti veščimi zdravniki in onimi osebami, ki mislijo, da imajo rak. American Society for the Control of Cancer" priporoča vsem osebam, ki mislijo, da imajo rak. naj se takoj obrnejo do veščega zdravnika in se poti vržejo onemu ZADNJE IZPREMEMBE V NATURALIZACIJSKEM POSTOPANJU. Spodaj navedene spremembe se'naj si najprej priskrbi formul ar zaenkrat tičejo le New Vorka iit)\„. 2213 (noseči na.slov "Facts Brookiyna iai obstojajo v tem. da for Declaration of Intention'^ na!utalizaeijsko jvj.stopanje je odvzelo prenesemu delokrogu državnih sodišč in poverjeno le federalnim oblastim. Kakor znano, poleg federalnih, tudi večina državnih sodišč sirom dežele ima pravico naturalizirati inozemee. Kar m* tiče New Yorka in Brook-lyna. je to sedaj prenehalo. Dali se l»i slk'no ukrenilo tudi v dr.i-jriii večjih mestih, ni še pojasnjeno. Dne 15. marca sta državni Vrhovni sodišči prenehali izdajati •'izjave po nameri*' (prvi papir) in sprejemati prošnje za nature lizaeijo (drugi papir). V bodoče vsi inozemci, nastanjeni v Man-hatfauu, ki hočejo dobiti prvi papir, se morajo podati v urad Chief Naturalization Examiner-ja < Naturalizacijami urad), ki se nahaja v 19. nadstropju Tribune Ruiidinga, 154 Nassau Street, New York City. Ravnotako tudi oni. ki hočejo vložiti prošnjo za naturalizacijo, so morajo — kakor doslej — podati nejprej v ta urad. Inozemci, nastanjeni v Rrooklyim, pa naj se toliko glede prvega papirja, kolikor glede počet nega koraka za končno naturalizacijo obrnejo na brooklyn-sko podružnico naturalizacijske-ga urada, 186 Joralemon Street. (»Sede inoz^mcev, stanujočih v drugih predmestjih, kot v Bronx, Queens itd., ni nastala nikaka sprenirtmbo; oni naj tudi Lana-prej grei*ga je imel stvu. Je ta namreč najnovejše iz- i prril uraTkjm s preds.-duikom klu-vrstno sredstvo, s katerim se vza- ba kilogramskih mož". Do- me pokvarjeemu vinu vsak zoprn piMlik opisuje p, :ek svojega opa-oluis ali duh bodisi po gnilobi.. zovanj., ;n pogovora takole: plesni ve u. zeliščih, gomoljih, po j nenrv AKlis ni Simi(y ^j^bo. sodu in'celo po grenkobi ter po j mož pariza. temveč je isto- iganju. Poslednji prav zoprn o- Uasno ena najl olj znanih in naj-kns dobijo vina. natočena v ne do- ; pPilj,ihIjenej5ih osebnosti na Mont bro izlužene sode od slivovke, oz. j martrn. Težko pezo svojih 15fi od v njih kuhanih sliv. V takih) kff prona5a z dohrovoljiiost jo in slučajih je tudi dobro .sode pred ! i,lllkot0( kakršne hi um človek ne porabo za vino izžLti eponitom. j prisodil. Mož pa kljub svoji o- Jhilnosti ni neokreten ali eelo len. pokvari. |>«ie pa ! temveč je nasprotno zelo agilen odvzame precej barve, tako | Sportuiki spi.oton nogometaš in da postanejo z večjo množino epo- izvmon organizator. Prostovolj-lutirana rdečkasta ali visokoru-1 „a po;arna bramba. katera je že mena vina popolnoma bela, črna | Mimtmartni storila številne uslu- zmeša n i m z vročo vodo. Epr.iiit vina iu mu ge. je bila po njegovi .inici.iativl Konec Hanikovega procesa. Te dni se je z razsodbo, ki tlo-' valirja" in teh zvez ni zakrivala loča llildi Ilanikovi smrt na ve- pred svojo hčerko. Po teh okoiuo-alih, njeni materi 20 let in Janu istih se da jiribližuo predstavljati Veselv 3 leta težke ječe, končal j strašno brezdno. v katerega je pred brnsko poroto proces, ki je i padel lianika, in tako se dajo rate kom celotedeiiske razprave ob zumeti besede njegove matere, ki nevrjetni napetosti in v vzdušni | je pred porotniki izjavila: •"Od-atmosi'eri do vseh globin razkril J puščam Janu Veselv. da je ust rest raho v it roman, kakor ga je lil mojega sina; temu je pod ze-ustvarilo življenje samo. Kot tra- mljo lažje, kakor mu je bilo med gična peripetija malomeščanske- takima peklenskima ženskama..." ga nehanja je jiotek razprave poj K razglasitvi obsodbe se je na-vsej Cehoslovaški vzbujal nena- bralo pred brn.sko justično palačo vodno napet interes. Cehoslova-ško novinstvo, ki je proces spremljalo z razumljivo jiažnjo. jn-i-naša zdaj še obežne rokapitula-cije. da s karakterizaeijo prizadetih oseb. krogov in miljeja podpre svoj ve Liki moralni nauk. Kapetan lianika. ki je med vojno kot lejrijonar prebrodil tri delt- sveta in se boril na francoski fronti, se je po prevratu vrnil v svobodno donnovino izmujčen in zdravstveno precej miniran, vendar pa poln najlepših mul v srečno bodočnost. V Brnu se je zaljubil v temno lepotico llildo ('barva tovo. To ni bila lahkomiselnost, četudi je kapetan lianika lahko u videval, da bo eksistenca težavna. Toda Tli Ido je ljubil liajideal-nejše in si je poroko z njo zamišljal kot mirno domače zatočišče po prest an i h viharjih. A kak- toliko publike, da je jvo ulici bil ustavljn ves promet. V dvorani je bila taka gnječa. tla so poje-dinci zopet omedlevali. Ko so se čitali pravdoreki porotnikov in nato ohsoflba, je vladala taka tišina. da .so se čttli utripi nervoznih src. Jan Veselv je kazen sprejel jokaje in prosil, naj jra čimprej odpravijo v kaznilnico. Tudi Charvatova je glasno iliTela. Hilda pa je smrtno obsodbo sprejela i topo letargijOji.ii.se nato začela mirno ra.zjrovarjati s svojim zagovornikom. Državni pravdnik je radi prenizko odmerjene kazni Janu Veselv. prijavil v/.klie. zagovornika Ililde in Charvatove pa ničnostne pritož>be. •* Po Brnu. a tudi drugoo toaletah in vsakojakem udejstvovanju v 4iboljših*' krogih, pa je prišla njena povsem hladna narava do vedno popolnejše veljave. Zamr-zila je svojega moža. odstranila se od njega, započela lahkožive avanture po Pragi in. drugod. In medtem, ko jo je kapetan lianika * Dete ji bo čez čars odvzeto in se odda v vzgojevalni zavod, kajti <"eški zakon izrecno zabranjuj'e. o moledoval,_ . » , T. .. .. . . seanske sole. Policija ie dognala, naj se vrne k njemu, naj ga ne . . ,, n . ... . „ , . . . . . Ur., da je rj'ada mlati sirota. o3-letnt uničuje s trpljenjem, ie Hilda s' .... .. . J . tovarniški pomočjo svoje matere pripravlja- la svojega dozorevajočega bratranca Jana Veselv k krvavemu zločinu. R0LE za PIANO SLOV- IN HRVATSKE dobit« edino pri: NAVINŠEK-POTOKAR 331 Graew St, Conammugh, P«. P1ŽIT -ZFO CENIK. delavec Mihael Fritz in njegova žena sta pred 7 leiti vzela deklico kot svojo. Pred nekako 1 leto-m se je adoiptivni oče ., , w približal d-ekliei in kot poLsledica Kapetan lianika je po splosmh ..... . " . . - :razmerja je bil rojeni otrok, navedbah njegovih znancev in j tovarišev bil miren, tih človek. Frl:tza * lX)ll0'ia ^eiir^a, ker Prestari a vojna mu je v dušo vtis-* Vrlznal da SP VrM\žnl de- nila pečat melanholične depresi-|klici v pijanem stanju._ je. Vendar pa je v njem tičal častniški ponos, in to je morda bila elina njegova napaka, da se tudi napram HHdi ni otresel častniške moralke. Hilda ga je v me-| ščan.ski in častniški družbi, kamor jo je začel uvajati, s priro-' jeno objestnostjo večkrat "bla-! mirala". ^kompromitirala", 'pro-voeirala'. kakor stoji na mnogih straneh njegovih zapiskov. Nastajali so spori; a Hanika je Hildi odpuščal vse. Morda je njo ravno ta popustljivost posebno odbijala. K malenkostnim sporekanjem med ^apetanom in Hildo je netila žerjavico Hildina mati z neprestanimi očitki, da mora s svojimi zaslužki oba vzdrževati. CharvatoTOk propadla, luetična. za denarjem pohlepna babnica je namr^, t odi imel* svojega "k»- Pozor čitateljL Opozorite trgovec Ia * brtiiftu, pri katerih kupujete ali naročate bi sto ■ njih postrežbo sadoToUA da oglaiujejo ▼ lista "Glas Haroda". S Um Upsavm "CHas Varoda »i pa precej svetla. EjKinit ima torej enake lastnosti kakor košče-j no oglje; zato se lahko v iste svrhe porabi cenejši eponit namesto dragega koščenega oglja. Na 1C0 litrov vina se vzame 30 do 80 gramov, eventualno tudi 100 gramov eponit a. kar je odvisno od pokvarjenosti vina. Čim bolj vino smrdi, tfmrč eponita se • ohl(?k.,h Xas]lkan tnili v nor. potrebuje. Nasprotno se vzame malnj V(.Ukosti k(>t „ils]](H, slika razmeroma manj epomta na lil. j)k ])()l j koinU,na kot VS( čim več hektolitrov vrna je v enem sodu. poklicala v življenje. In mož je tudi sila ponosen, ker je njen pn veljnik ter častni predsednik Ziro-raj omenjenega kluba. Prebiva v mahm stanovanju v Fouborgu in ima v sobi razstavljenih približno •~>0 karikatur, ki prt-tlstavljajo jo vijolnega trebušnika v različnih karikature. Na vprašanje, tla naj prt- movit smeh. "ili pariški debe-luharji". je izjavil smo najve-se!ejši ljudje na zemlji. Če hočete o stokanju in bolečinah debelih ljudi: kaj izvedeti, ste se obrnili na napačen naslov. Nas 70 članov kluba je brez izjeme pri polnem zdravju, imamo izvrsten aj>etil in smo neizprosni nasprotniki vsaKega linjšanja. Tudi nima ni kakega smisla težko pridobljene kilograme žrtvovati. Istotaiko smo vsi strastni športniki, igramo nogomet. in smo eno najboljših moštev v Parizu (!)". Nadalje je navaja! Alsas o količinah, ki jih poje dnevno in katere bi zadoščale za navadnega smrtnika za teden dni. Meti vojno se mu ni baš najbolje p-odito in je izjrubit 50 kir na svoji teži. Ko jo prispel leta 101S iz vojne je vagal Sf> kg in žena ga je spoznala v prvem hipu samo po glasu. Po treh mesecih je bil že zopet "( kroner*. Končno je poročal Alsas še o mednarodnem kon-gresu debeluharjev. otlnosuo sto-kilosrramskih mož. ki se je vršil po vojni v Londctnu. tZa častnega predsednika je bil izvoljen neki Jugoslovan, ki je vagal ISO kff. Delavska vlada gradi vojne ladje. Kot poročajo iz Ijmdon'a. je privatnim lailjetb-lnieam zgradba petih lahkih križark po 10.000 ton kot natlomestek za zastarele ladje. Računajo, da bo dobilo s Poraba *. stehtana množina na pr. dkg se najprej dobro zmeša z zdravečim vinom v škafu s po-močjo lesene palice, potem se vli-je vse skupaj v sod. napolnjenem s pokvarjenim vinom ter se takoj v sodu z močno leseno (ne železno. ker je za počrnenje vina ne- i varno) palico ali poeinjeno ve- I rigo. dobro premeša in to preme- j sanje park rat v teku 1 do 2 d.ni ponovi ali pa vsaj s kladivom po sodu na več straneh potolče, da se tudi na dojrah sprejeiti ejxmit j hitrejše sesede. Potem se pusti j na miru. dokler se vino ne oči-j sli. to je. dokler se ves eponit na dno ne sesede, kar se izvrši lahko v par dneh pa tudi šele v par tednih. Zoprn okus pa takoj isrine. preostane le okus po oprljn. dokler eponit še a* vinu plava. Čim kalnejše in eim mlajše je vino. tem počasneje se eponit sesede. Hitreje se ta proces izvrši z umetnim čiščenjem, z želatino (."> do 15 g), ribjim klejem (1 do 5 g "i. jajčjim beljakom Cod 1 do 2 jajc hrez rumenjaka), s svežim mlekom (četrt do pol 1). z juljen-prahoni C8 do 15 pr^. kaolinom (pol do 1 kg), tan.inom (5 do 10 g na hI); najhitreje in najgotovejše pa s filtriranjem. Imenovana čistila ne potegnejo s seboj samo eponita. marveč tudi druge kalnost vina povzročujejo snovi; razen tanina in kaolina, rabljena kot čistilo, vzamejo vinu ostala čistila tudi nekaj barve in čreslovine ("trpkost), radi česar »poRtanejo taka vina tudi milejša, to je umnj trpka ali manj tkosmata. To čiščenje se lahko izvrši obenem z eponitiranjem: le ako se filtira, je bolje, če se to 1 do 2 dni po eponitiranju vrši. CLkasta vina se z eponitoni ne popravijo. Po popolnem nčiščenju se vino pretoči v drug zdrav, čist sod. pri čemer se moraš pač paziti, da se sesedla se «?odlja pri tem delu zopet ne vzdigne ter vnovič vse vino skali. Tako ozdravljena in očiščena, toda brezbarvna postala vina se lahko poteh, odnosno pri tem pretatkanju brez skrbi zmešajo z drugimi zdravimi vini v takem razmerju, da dobijo zopet prvotno barvo. poved u je o trpljenju in bolečinah tem okoli :^2.(X>0 delavcev del trebušnikov. je izbruhnil v «rro- zaslužek. POSOJILA NA NEPREMIČNINE Naši rojaki lahko dobijo pri nas prvi mortgage na hiše in posestva v New Yorku in Brooklynu. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York ČASOPIS ZA BERAČE. Časopis za berače izhaja v Parizu. Urejevan je strogo 'strokovno* in prinaša Ie vesti, ki so zanimive in važne za pariške prosjake. — Predvsem objavlja redno točen seznam vseh porok, krstov in pogrebov, pri kat.-vih t,, obeti bera čem dobra žetev. Dalje daje svojim naročnikom praktične migi a je, kako je treba prijeti to ali ono znano osebo, da se lahko iz nje kaj .•ztisne. Časopis more naročiti ali tkupiti le kor se brezdvonmo legitimira kot pravi berač. Pred drugimi radovedneži ga skrbno skri-: VtjO. * - • ^jjk'- ' SLOVENSKO-AMERIKANSKI za leto 1924- V ZALOGI GA IMAMO ŠE SAMO PAR STO IZTISOV. Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči, da ne bo prepozno. Cena 40 centov. Za Jugoslavijo je ista cena- i SLOVENIČ PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street New York Velika noč — velik praznik krščanskega sveta se približuje. Star in lep običaj našega izseljenega naroda je, da se o priliki tega praznika spominja svojih v stari domovini z manjšim ali večjim denarnim darom. Mi se potrudimo, da pridejo denarne poši-Ijatve, namenjene za Velikonočna darila, pravočasno v roke dotičnikov. VELIKONOČNE DENARNE POŠILJATVE bodo tedaj pri nas izvršene z znano brzino in točnostjo našega zavoda. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt SC, New York, N.Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADE ANSKE "BANKE ' f :■»■■■ -Saws«'«.-. .'nii'iSL -'v..-.H.J&&* iS&^Sif&^^jSS ■Ak^.)1' i-: .i- js. i' .^-.j^-r.-Aa* .1 ■ ' • ■ . . . v-pVl. - , Izpred sodišča. . (Nadaljevanje.) _ ^ — Le dobro spravi ni nikar ne pokaži teti. Teta bi ti vzela . : . Danijel je tuje in jezno pogledal ter se z zobmi zagrizel v lističe. Zatem jc pa mimo odkimal kot da bi ga bile preplašile njegove lastne misli. — Xe boj se. Jane. — bom že dobro spravil. 7a sliko svete Barbare, ki je nad mojo posteljo, bom pritrdil. Te rajske oči bom pa ogledoval vsako jutro in vsak večer. Tebe ibom pomnil do smrti. I*o par letih sf» hos vrnila in ne boš nikdar več odšla od mene. * Tedni in meseci so potekali in leta so pretekla. Danijel je bil zgrbljen, nečeden fant. Nje<*ovo obnašanje je bilo posebno, njegovega značaja ni mogel nihče umeti. V njem so sc borile dobrf,- in sialic sile za njegovo dušo. Naspmtstva, ki so se pojavljala pri njem ob vsaki prilrki. so bila tako velika, da je bilo nemegoče o/načrti njegovega značaja. Včasih je bdo zloben in krut. ta/koj zateTn pa tako neizmerno žalosten in zamišljen kot da bi trpel neskončno bol vsega sveta. Ko jc- bil mladi knez star dvajset let. je odredila grofica Orlova. naj odpotuje v inozemstvo in naj se še nadailje izobrazi. Samotar j«' vprvie stopil v pisani svet. Sprva je bil ves oslepljen in o-mandjen, pozneje se je pa privadil blesku, neprestanim izpremem-bai.i in razočaranjem, a je živel brez najmanjšega zadovoljstva. V Miškovu je imel matrika k užitek in mairsiikako razvedrilo, tlrnd MiskoV mil je pa preprečil tudi marsikatero kapljico strupa, ki v svetu tako rada kane v dovzetno srce mladega moža. Že v zapusčenosti obrežnega mLškov^kega gradu je spoznal, da je pohabljenec, nesposoben za vojaško službo in za delo. šele v tujini je pa izprevidel. da je gi*d. izredno grd pritliko-vec, iz katerega si je vse noroa delalo. To je bilo zanj največje zlo. To spoznanje je budilo v njem zver, postajal je vedno bolj črnogled ler je zaničeval vse od prvega zadnjega. Globoko v duši je bil pa sklenil, da ne bo prej odnehal, dokler ne dožene vseh najmanjših vzroJcov svoje 'bolezni. Vsi so mu odsvetovali, toda Danijel se ni brigal za noben nasvet in za nobeno prigovarjanje. Sest 'let. je študiral »zdravilstvo. Iffitel je postati zdravnik in tem potom ugotoviti vzrok svojega gorja. Študiral je pri najslavnejših profesorjih po vsej Evropi. V operacijski sobi in ko je razkosoval mrtvece, se je večkrat zgrudil v nezavest, toda njegova železna volja je končno vse premagala. Najslavnejši profesorji so se pulili za mladega pokvečenega kneza. vedoč, da tako hvaležnega dijaka niso ime?,i še nikdar v življenju. Z neumorno pridnostjo je študiral knez Danijel Sobolej to najslavnejšo in najbolj. koristno vedo. Po preteku par let je bil imenovan doktorjem vsega zdravilstva. in ko je vprviV- pristopil kot koristen član človeške družbe k bolniški postaji revnega bolnika, se mu je zdelo, da ga je sam Iiog blagoslovil. Vrnil se je v domovino kot priznan zdravnik. In istega dne. ko jc imel prevzeti velikansko posestvo ter postati dedič milijonov rubljev. ko je imel v izoiiiliei vsega, kar poželi navadno človeško srer. je dospelo pismo iz carske palače. Car je pozval kneza da-. Danijela Šoboleja na svoj dvor. Pismo je bilo dišeče, in stara teta Orlova je rekla, da je tak duh '■dinole na dvoru mogoč. Po dolgih, dolgih lelih je v.prvič objela svojega nečaka ter ponosno izjavila: — Le meni verjemi, njegov komornik boš postal. Danijel. Z zlatimi port am i prešita uniforma bo pokrila vse. kar je zagrešila, narava na tebi. Danijel je stopil k oknu ter se za zrl v daljavo. Videl pa ni ne morja, ne pokrajine. Videl je bleščečo uniformo, prepreženo z zlatimi portami. Tako uniformo je tudi njegov <►<"<• nekoč nosil. In v svoji zorni mladosti je videl nekoč, kako je po tej krasni uniformi curljala iz straše rane očetova kri. VI. Grofica Orlova ga je neprestano silila, naj čimprej odpotuje. Toda knezu Danijelu Soboleju se ni prav posebno mudilo. Ni mu upala ugovarjati, kajti Danijel ni bil več šeste.ltnr Danijel, pač pa mlad mož. ki si ni dal od nikogar zapovedovati. To ji je bil najbolj takrat dokazal, ko ga je ho-tela grofica Orlova prjsiliti, da bi nikdar ne vprašal po svoji materi. V njem je zavrelo. Grofici je nasilno iztrgal iz rok svoj krstni list ter vprvie. oh burnem utripanju srca preči t al ime najljubšega bitja: "Eglantina Ruzzolane". Spoštljivo je poljubil listino, se ozrl in tako zaničljivo pogledal grofico Orlovo, da jo je streslo po vsem telesu. — Aha. — je sikni, — sedaj vem, zakaj jo sovražiš. Zato jo sovražiš, kaj ne, ker ni bila plemenitega rodu. Zato. ker ni bi'la kneguija ? Tako sovraštvo je smešno in ni utemeljeno. No. povej mi. kaj ves o družini moje matere? Povej mi. govori! Katinka Orlova se je suho zasmejala. V sveti jezi so ji žarele Oči. — C družini tvoje matere in o tvoji materi vem samo dejstva. Navajati in praviti ti jih pa nočem, ker si človek drugačnih nazorov kot smo mi, plemen it asi. Le čakaj, saj bos kmalu v Petrogradu. Tam že, čivkajo vrabci po strehah o tvoji materi in njeni družini. Njen ponos je bil nŽaijen. Obrnila se je ter molee odšla * iz sobe. Le na hodniku je zamrmrala: — Da, nehvaležnost je pa res plačilo tega sveta. Bog ve, zakaj sem se lotila vzgajati kneza, v.ko-jega žilah se komedijantska kri bori proti vsem aristokratienim mislim. Ko je hotel dan pozneje Danijel v njeno sobo, je služabniku naročila, da ga ne more in noče sprejeti. Pripravljala se jc na odhod. Pred odhodom je pa Danijel kljub temu še enkrat priSel k nji. Sestanek je bifl formalen. Grofica Orlo va^ni »pregovorila nobne prijazne besede s svojim nečakom. i Grofica f/rlova "je pozdravila sina"Eglsntiiie Ruzzolane kot po-tvi človek berača, ki ga sreča na po&i ter ga prosi miloščine. Nikdar ga ni imela rada. ih'-ltar je zanj storHa, je bila le njexia " Tatinski tovariš. Tesarjema Fr. Dimicu in Ft. Žagarju pri tvrdki Čeme v Ljubljani je bilo oki-adeno več tesarskega -orodja, kot žaga. stružnrk. sekira, dleto in kladivo. Ukradel jima je to orodje njihov pobegli tovariš Jožef Gričar, pri katerem so tudi omenjeno orodje zaplenili.j Gričar je bil obsojen na en teden strogega zapora. Samostojen je hotel postati mesaiski pomočnik Jožef Pernat v Mariboru in je profil 'bla«gajni-čarko Ano Wegmesser, da mu posodi 7500 Din. Slednja je bila pripravljena. toda le pod pogojem, da Pernat podpiše menjieo. Pernat j-? res ni »pel jal s seboj nekega človeka, ki g:i je preti stavil za svojega očeta. Pri neken: odvetniku sn podpisal: menico m Pernat je dobil denar. Ker pa se je izvedelo. da podpisana priča ni bil Pornatov oče, jc bil slednji obsojen pred mariborskim sodiišičeni na pet mesecev ječe ter povrnitev denarja in stroškov. V ženskem kupeju se je peljala 25. oktobra 192:i Katarina Tonja, doma iz Studenca na Igu, iz Ljubljane v Škofe!jeo. Imela je v spremstvu nekega moškega. Ko jo je sprevodnik Jakob -Jakob Prek opozoril, da nunski ne ne sine biti v ženskem kupeju. je ona odgovorila najprvo, da je to njen mož. nato pa je sprevodnika s prav pristnimi ljubljanskimi psovkami opsovala. Ker je žena precej huda in je bila že kaznovana radi vet jženja, odprave plodu in radi ognja nevarnih dejanj, je bila obse jena tudi sedaj precej ostro in nicer po § 104. na en teden poostrenega zapora. 1 ial kolo, seveda le v šegavem in :»Istro davtrpneni namenu- Tako . ta oba priroanala pred ljubljansko dežeJiio sodišče, kjer sta se že o^a Mletima in z ohlajeno jezico t Nasilen berač. fiOletni Jurij Fiderš je že več krat beračil v Ptuju in .Mariboru. Če se mu ni dalo miloščine, je pričel zmerjati. Dne 2. tebr. je berači.! v Ptuju in je šel celo k vlaku ter prosil od vagona do vagona. Na kolodvoru službujoči stražnik ga je oprrzcrd, da beračenje pri vlaku ni dovoljeno. Ker stivižni-kovo i(poy.orilo ni pomagalo, je bil Fiderš aretiran. Aretaciji se pa Fiderš ni pokoril, ampak se je na tla bil z rokami in nogami okoii sebe. tako da so ga morali z vozičkom prepeljati na stražnico. Pri okr. sodišču je bit Fiderš obsojen p > 5 kaz. zak. na 5 mesecev j-ve, poostrene z dvema trdima ležišč mi a iii 10 temnicami. Žrtev demonstracije. Ob priliki demonstracije Or ju ne pred italijanskim konzulatom v Ljubljani dne 29. oktobra 1923 šc je sporekel France Kqprivar s stražnikom, ki je praznil s tovariši Poljansko ce«to. Hotel je iti dohiov, pa ga je stražnik nemilo sunil sunil v \ ežo. Nahrulil je stražnika / besedami: '"Siroveži pojdite se učit olike!" Kljub temu pa, da je bil razburjen, ni izrekel nobene žaljivke in je šel na to mimo s stražnikom na stražnico. Kopnivar je priznal, kar je rekel in je ugotavljal, tla je stražnik res in brez povoda z njim sirovo ravnal. Zagovornik je izvajal, da je to tipičen slučaj za nastop naše policije, ki večkrat res ne postopa prav. Kljub temu je bil Fr. Koprivar radi žal jen ja straže obsojen na 100 Din globe. Hud mlinar. Mlinar Ivan Slabe v Bistrici iz &ent Ruperta in njegova mr.ti Urša Trinkov imata v najemu mlin starke samice Ane Kotarjeve. On melje, mati pa mu gospodari. Sprla pa sta se z lastnico hi Kot ar jeva jo je Gbtožila, da sta dne 26. avgusta vdrla mati in sin o njeno kočo, vrgla vrata iz tečajev, da so jo podrl« po tlMi, nato pa sta jo lasala iai pretepala. Sin je imel v rokah -tudi sekiro in je tolkel z njo po tleh ter ji grozil. Pri obravnavi pa žena tega ni mogla dokaza* ti, ker je bila v bližini samo neka slaboumna deklica, ki je pa tudi potrdila."da mati in sin nista šla v njen "štibele" m sta* bila na podlagi tega oba oproščena. -lepaoi iz gostilne in naletel na hlapca, katerega je brez vsakega povoda sunil z nožem v prsa in ga j zngovarja-la. Bila sta z oziram na nedolžen namen tatvine oproščena. kar ju je sklepčno zedinilo in bo nirr/. enkrat za vselej vedel, da je treba žoffii vedno pustiti zadnjo be^do, ee je šr tako ne=npametna-Sv-ijo opravo sta potrdila v nemalo veselje vseh navzočih z od-1'čilim poljnKom — ee ?eui prav slišal in me ni varalo uho. kajti i srni imel sramežljivo povešen? zapisnik od tistega momenta dalje, ko je bistroumna mlada /enka poz\:da svojega "•gospoda" K tej spravni daritvi... Posledica alkohola. V Ti bovl iak je dobil dne 14. januarja pos«>tn!k Anton Vizovišek iithin.isUint n< h"in smrtnonevar no p<<š';odbo. zaradi katere je nuni prihodnji dan v celjski javni bo'.nvi. Zaradi tegn /.ločina se je zagovaijal pred celjskim okrožnim sx*tliščeiu dne 2 >. febmiarja ru dar Ivan Ambrž iz Trbovelj, k trdi, da je prišel Yizoviš?k že nekoliki- vinjen na obisk k rudarju lilažiču in ker ga ni bilo doma, se .je p dal k Ambrožu, ki stanuje v steni poslopju. Pri vinu se je začel med obema kmalu prepir, kar .i«* tembolj razumljivo, ker veljata oba v okraju kot velika nasilneža. Klofuta je sledila klofuti, razburjen os t je naraŠčaski in končno je pegrabil Vizovišek z levico za kuhinjski !i< ž ki .i** ležal na mizi, kateroiga pa je Ambrož tako obrnil. da se je zasadil napadalen v trebuh, dobro vedoč, da so bo Vizovišek z njim zad'4. Ranjeni je nato Ambroža št' napadel in podrl, vendir pa se je temu posrečilo niti. i? pot. ki je nastal v sobi, je ■likala tudi Ambrožova. žena. ki je bila ta čas pri sredin ji. Prihitela j'' v sf bo po lastni izpovedbi svojega moča na VizoviŠeku. Dogna no je sjimo. da je Vizovišek s krvjo zalit obležal 70 korakov od po-slopja. kjer se je izvršilo Obžalovanja vredno dejanje. Ambrož ji bil (obsojen zaradi pregreška zo per vatinost življenja na os^m me sece\- poostrene ječe. Kol in nož. V noči 2. decembra 1923 se je nahajal neki GrV-jan v večji družb v gostili,i v Velenju. Ko se družba okr<,£ 21. ure {9. zvečer) napot proti donut. sliši za seboj izzivalni •*Auf biks", ki je izlio-jal od obeh delavcev Strahovn'kov, ki sta bila prej v isti gostilni. Grejan stopi zaradi potrebe na stran, a ostala družba gre naprej Kar začnejo padati nanj težki udarci in več bedljajev z nožem ga podere na tla. Ko so na krik prihiteli Greja-novi tovariši na pomoč, sta oba napadalca že i-zginila v temi. Pri preiskavi .se je moglo dokazati le Jožefu Strahovniku. da je rabil n ž. Dobil je pred okrožnim sodiščem v Celju tri mesece, Martin Stra-ho\-nik pa deset dni ječe. smrtnooievarno ranil. Zargovarjal se je s pijanostjo. D.va meesca preje pa je v Kokri napadel tudi brez i>ovoda v pijanosti Vinka Sttužnika in ga sunil globoko v "prsa, taiko da je manjkalo samo par milimetrov, da ni bila rana m rt na. Zagovarjal se je \ obeh ^lučajih s pijanostjo in da .sr> ga drugi ra^drar.Ii an je v pi.jan sti zamenjal osebe. Obsojen je bhl na en mesec težke ječe. mora plačati P H) Din takse in 11 tisoč 250 Din za bolečine in bolniško oskrbo. Oče in set. Ivan Dvoršak iz mariborske o--Cf liee je 'M pohc.ljšijiv pijanec in se v svoji pij.mcsti rad znaša nad svojo /eno in tastom Ivanom Marhiom. Tako je tudi-^J. novembra 192o prišel pijan domov, »pričel nizsajati in se pretepati s tastom. Mam: v bojazni, da mu pijani Dvoršak stori kaj zalega, je i a-zburjenju vzel v roke .^kiri-c > in udaril po zetovi glavi. Pred d-šč^iii sta imela zagorarjati Dvoršak in Marin, prvi v sled na-sldstev, ki ji!i je storil v pijanosti, drugi }ia vsled udare-i s sekiro. Dvoršak a je .jbsodilo sodišče na 4 mesece težke ječe. Marina pa na 1000 Din denarne globe in na 500 Din odškodnine, katere ima plakati zn bolniške stroške Dvoršaku. IK f i-šak je srcer že zahteval 100 tis: č kron za poškf^lovano glavo u po vi nit" v 'i0 tisoč kron za škodit, ki jo je imel v si od }.olczni pri ovojem gospmlars? vu. kar mu odišče ni «?dobrilo in ga je zavrnil na civilno ]>ravdno pot ^^^^ Ml ado poročenca. V gostilni (90 odstotkov tpravd začne v ge.-iilui) se je sjprl 251etirui Ivan Š. iz Stanožlc v prisotnosti sv« je 22letne :>cak" z nekwu go-stom, ki se je bil pripeljal na. kolesu. P<» končanem prepiru s;c je mladi zakonski par poslovil in odšel. Spotoma pa jinia ji prišla še g iva misel (-- bila sta pač precej jezna na neljubega gosta, kj jimfe je s"Icvaril zabav? —). kako bi se niaščevalfl za storjeno krivico — s« veda prav nedolžno. Izmaknila sta nevštčneniu gostu kolo ki je bilo našimi jemo ob vratih in nič hudega sluteč čakalo gospodarja Odpeljala sta gt» s seboj in ga skrila v g«>-/.du. P dioija pa je (prišla na s/led dovt ipu in začela spraševat i mladega Ivana, kje ima ko-!' . Ta pa jc trdovratno tajil vsa-ko -krivdo in izpustili so ga. Vse bi šlo dobro, da ni nastalo nekoč malo nesporazumi jen je med za k one ima — in kakor se večkrat pripeti, sta gnala svoj prepir da Ij*1 in je končno obveljala moževa seveda le njemu v škodo, kajti prebrisama ženka si je znala na prav vzoren način priboriti zad njo besedo. Šla ie naznaniti srvo jega ljubljenega moža, da je bil i es v. njenim sodelovanjem odpe -■vih^illV. ti. m area: La.. Bavole, Havre; Prea. Hardln«, Cbra boors; Orca. Cherbourg. Hatnbur*; And*, ola. Chcrbourc. 2. aprila: Berensrarta. Cherbourg-; Paris, Havre. 3. aprila: Albert Ballin, Hamburg. S. aprila: Majestic, Cherbourg: Tyrrhenia, Cherbourg; George Washington. Cherbourg. 9. aprila: Mauretania. Cheroourg. 12. aprila: Leviathan, Cherbourg; Olvmplc, Ch«»r. ourg. Veendam, Cherbourg. 16. aprila: Aquitania, Cherbourg; Chicago, Havre 19. aprila: Homeric. Cherbourg; Ausonla, Cher-ourg; Pres. Koosevelr, Cherbourg; New Amsterdam, Rotterdam; Roeliamtieau. Havre. 23. aprila: Paris. Havre; Berengarla, Cherbourg. 26. aprila: Majestic, Cherbourg; Albania, Cher bourg: iTes. irar.ting, Chf-rl.<.iirg: Onluna, Cherb.*irs; Cleveland, Il;inibiug. 29. aprita: Republic. Cherbourg. 0. anrila: Mauretanla. Cherbourg. Kretanje parnikov - Shipping News -' - ^ - • ■ f»_ -. m. marca: Bremen. Bremen. If. marca t Dona, America. Cher- 3. maja: Leviathan. Cherbourg: Olympic, Cherbourg; Pres. Wilson, Trst; La Savola, Havre: Orbita. Cherbourg, maja: Aqutania, Cherbourg; Belgenland, Cherbourg. 10. maja: Homeric, Cherbourg; bourg. 14. maja: Parts, Havre: Martha Washington, Trst; Berengaria, Cherbourg. 15. maja: Albert Callin, Cherbourg in Hamburg; Stuttgart. Premen. 16. maja: Majestic, Chf'rhnur?: Orcn, Cherbourg: Veendam. Polurne; Prt-s. Rousev-lt, Bra-men. 21. maja: Frame. Havre; Mauretanla. Cherbourg. 24. maja: Leviathan. Cherbourg: Olympic. Cherbourg; Tyrrhenia. Cher»*iurg; C«>lon,bo( Cf-tioa. 27. maja: Reliance. Ch>»rhiv.ire York, Bremen. 28. maja: A v N<-w Torku, ki je bil i»r»-j uradnik Jugoslovanskega Konzulata v N«-w Torku. (*;. VPKOV1Č b<> zat-no 7. izb-tniki potoval d<. Zagreba, skrbel za vsakega jx.t-nika in gledal. d;u l»> v.-ak kolikor mogoče uK"dno potoval. Cl'NARD t'T/1'A j.- znana po v*em svetu vsled svoje nenadkriljive postrežbe in izvrstne kuhinje. W zamudite te dragocene prilike ter poselite domovino. Za nndaljna navodila vprašajte najbližjega Cunardovega agenta v vašem mestu aH pa paravnost pri CUNARD LINE 25 BROADWAY NEW YORK New York. Plymouth. Havre. Parf» PARIS .................. 2. aprita New York. Havre. Peris LA SAVO IE................29. marca CHICAGO .................. 16. aprila ROCHAMBEAU ........... 19. aprila New York, Vigo [ Spain J. Bordeaux ROUSILLON .............. 25. marca Kote n uvo£U lokalaca K«ti ali u (lini at*4: 19 STATE STREET, NEW YOR Ti f Železniški uradniki tatovi. V (Vijoku s'j ltili fwl /(»lozniško- | ffji komisarijata aretirani nratlniki j l>rapr. ficlx*l. Jos. ("eple. J<«s. CJvo- i r v in St j op an Haleky. ki izvr- ; šmvali na 'volodvoru tatvine, t- ZGLASI NAJ SE TAKOJ i Mr. .TOHX ZUPANČIČ-, ki je l>i-val pre t' kratkim na 1 rif E. -lOth s -Stre« r. I'lrveland, Ohio, ter nam | spr-ri-t'i s vrj sedali j i naslov. Poro-. eati mu imamo »lede nekega de-! namena nakazila. Frank Sakser State Bank, ; 82 rv.rrlandt St., New York, N. Y. Vsak |«tm bi moral imttfl novo isdajo "PBSMABICA GLAZBKN1 MATICI" E« Itiri molke flasoT« Uredil Mfttej HvbsA Knjiga ima 296 strani, ter rsebn i« 103 najboljših in najnovejiii pesmi m notami Oni ■ poitnlno fS.OV. "GLAS N AKO DA" 82 Oorilandt 81, Hew York, H 1 Kako se potuje v starikraj in nazaj y Ameriko. K DOB J* nsMdea potoratl I atari kraj. Je potrebno, da }• natanCno poučen o potnih Uatlb. prtljagi In drnglli atvareb. Pojasnila, ki Tam Jih ........... dati Taled naia dolgoletne IxkninJa. Van bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo redno to prrorratna parnlke, ki Imajo kabin« tudi t m. Tadl oni ki le niso mnsfrW dr-iavUani, morejo potovati ▼ stari kraj na obisk, toda potrrtmo je, da • se porrnejo tekom it stih meseoer ta so prlpnHenl brea vsaka neprHIks v to Mela Kako dobiti srojce Iz starega kraja. evšijea Is Anp kraja, naj piie sa pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota snaia 943$ norih priseljencev. Za potne stnjike laptabM pd .aa-ina naročila JADBAMSKA BAH-SA tadl v dolarjih. Frank Sakser State Bank Potovanje v Jugoslavijo. Kotujejo v zase* dno ozemlje, se peljejo iz Pariza naravnost v Trst. S tem parnikom potuje tedaj tndi na5 uradnik, ki bo spremljal potni ke do Ljubljane, in bo pazil tudi na prtljago, da bo sla naprej vedno z istim vlakom, kot potniki. Vsi -Totnlki ITT. razreda bo nastanjeni na tem parniku v kabinah po 2-4-C v eni kabini; kdor 2eli potovati takrat na tem parniku, naj nam dopoSlje čim prej $10.00 are za III. razred in $50 za drugi razred, da mu preskrbimo dobro kabino že sedaj, da ne bodo boljši prostori vsi oddani. Frank Sakser State Bank New York, N. Prav vsakdo— kdor kaj iftča-, kdof ka) ponuja; kdor kaj kupuje; kdor ka) prodaja; prav vsakdo prisma, da imajo čudovit nspek m Tifiali " Glas Varoda", RAZPRODAJA' S^S??1 fUM.rnt>UAJAi COLUMBIA PLOSC po 50c. PtStte hltra po TVA& PAJ&, 24 Ibln M^t, Conema^gh, Pa. —- - • = - / - ^.iiS;- .^h^? s$2 -JsJEm