Leto III., štev. 266 __ _ . Po$tnJtw parfalTr^n. V Ljubljani, sobota dne 28. oktobra 1922 Posamezna štev. stan« f Olta izhija ob » rlwtra|. Stane mesečno tO— Din za inozemstvo 2Q-— 9 Oglasi po tarif«. Uredništvo: Miklošičeva cesta st. 16/L Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Up ravni rtvo: L|Bbl)ana. Prešereon Hi. št 64. Jelši it 38. Podružnic*: Maribor. Barvarska etie* št L TeL št 23. Celje, Aleksaadr. Mata. Račun prt poita. čafco*. zavodu šter.UM. Ljubljana, 27. oktobra. Na četrto obletnico osvoboditve češkoslovaškega naroda se nahaja v Pragi skoraj stotina jugoslov. narodnih poslancev. da nanovo potrde staro bratsko zvezo, ki se je zmagovito obnesla v onih dogodkih, na katere se žal tako redko spominjamo. Pred štirimi leti se je Praga veselila prvega dne s, v oje svobode. Črni orel se je učil plavati v VI ta vi ali pa so ga sežigali na jTniadah. Narodni odbor pa je pozdravil češko ljudstvo s proglasom: »Ljudstvo češkoslovaško! . . . Vse, kar storiš od tega trenotka dalje, storiš kot movi svobodni član velike rodbine sa-siodržavnih svobodnih narodov . . . Bodi zrel, da se vladaš sam! Čehi so v prvih štirih letih dokazali, da apel ni bil zaman. Vzgojeni so bili v stremljenju po lastni državi, v duhu sokolskem. Med vojno p* so se njihove legije borile proti Avstriji pri Bahmaču in v Ardenah, »a Dosso Alto in pri Zborowu. ter dovršile velikanski junaški pohod od Volge do Vladivostoka. V istem duhu nadaljuje bratska in ja .ezniška češkoslovaška država delo mirne obnove in državne konsolidacije. Mnogo težji so njihovi problemi, kakor naši. Socijalno vprašanje je bolj ^riostreno. Stotisoči delavcev polnijo šeške tvornice in rudnike, velika menita so žarišča socijalnega radikalizma in dobrodošla torišča demagogije. Kljub temu postaja socijalno ravno-ežje vedno stabilnejše, delo in kapital sodelujeta, gospodarstvo je uravnano. državni proračun izkazuje zmanjševanje izdatkov in rast dohodkov. štednja je glavno geslo, valuta se že prišteva med dobre. Češka ustava je neprimerno bolj centralistična, kakor naša, in vendar vidi ves češki narod v njej svoj paladij ter jo ljubosumno čuva in brani. Notranjepolitični češki problem je težji od našega. Tri in pol milijona Nemcev Kremi v germanski smeri in bi rad državo oslabil. Na nezavednem Slovaškem je še močna madžarska tradicija. jEip.rans.ld separatizem. Prometne ceste smerijo v Budimpešto. Madžarska agitacija podaja roko sovjetski. V parlamentu se dogajajo burni prizori, ki jih izziva bodisi kakšen radikalni Ne-Kiee ali pa slovaški avtonomist ali rdeč komunist. Kljub strankarskim nasprotjem, ki so sama po sebi umev-la. pa je vsa Češka v enem taboru, v aarodnem. pod zastavo rdečo - belo. Narodna disciplina druži meščana in proletarca in celo klerikalec se ji podvrže. akoravno vlada v državi svobodomiselni duh. Pri tem je češkoslovaška republika zemljepisno eksponirana kot skrajna severo - zapadna predstraža vsega Slovenstva. Kakor skalnat otok moli v nemško morje, ki ga obdaja s treh strani. Na četrti strani preži Madžarska s svojo revanžno idejo. Masarv-kovo delo pa nadaljuje njegov učenec Eeneš, ustvaritelj Male antante. Štiri leta so potekla od prevrata, pa j- v Praei, kakor da je poteklo že 40 let. Tolik je napredek ne samo v zgradbah, marveč v vsem, kar vidiš in slišiš. Češka treznost, pridnost in smo-tr en ost kamorkoli se ozreš. Od Pe-rra Chelčičkega in Jana Husa, Komen-skega in Riegra. Havlička. Tvrša. Fiig-uerja do Masarvka in dr. Beneša. pa do neznanega junaka, ki je padel pri Zborowu, do Sokola v telovadnici in ko vsakega češkega človeka ena sama razvojna smer, narodna, demokratska. st obodomiselni. Premagani so danes >i za vedno Rim s svojim Janezom Ne-pomukom. Habsburg s svojimi Lobko-riei. Kar je Praga učila našo mladino. k> ona danes izvaja, kar nam je obljubljala. to izpolnjuje. Praga docet! Obisk naših parlamentarcev naj na-tk vo posvedoči interesno skupnost demokratične ujedinjene Jugoslavije z b;atsko zavezniško učiteljico, Ma=ary-V.cvo češkoslovaško republiko. Gosti K>io gledali spominske siavnosti na dogodek pred štirimi leti. Videli bodo jznova, kako zna Čeh slaviti svoje ?iavje ne le formalno in oficijelno, *;arveč iz vročega srca naroda, ki ob tej obletnici vsakokrat iznova doživlja iu potrjuje svojo svobodo ter vedno Jznova praznuje maščevanje za Belo goro. Tudi naše Kosovo je maščevano in te dni smo slavili Kumanovo. Nočemo primerjati. Le ponavljamo, da je Praga bila mnogim v naši mladi generaciji učiteljica in da nam bo češki narod še dolgo vzor, zlasti vzor vztrajanja na tem. kar smo po svojem naj-sd objem prepričanju spoznali za pravo, vzor discipline, vzor zdravega optimizma, medsebojnega zaupanja in pozitivnega dela. Naj bi se tudi naši parlamentarci od češkega narlamenta učili. Sijajni sprejem naših parlamentarcev na Češkem »PRAGA ŽE DOLGO NE POMNI MANIFESTACIJE Praga, 27. oktobra. (Izv.) Sinoči so dospeli v Parkananv, prvo postajo na češkoslovaških tleh, poslanci jugoslovan ske skupščine. Vodi jih predsednik skup ščine dr. Edo Lukinič. Z njimi so prišli tudi ministri Kumanudi, Pucelj, Mi-ladinovič in Omerovič. Sprejem na granici. Kolodvorsko poslopje v Parkaaanih je bilo okinčeno s transparenti, ki so imeli napise: »Živela slovanska vzajemnost! Slava bojevnikom sa slovansko svobodo!* Jugoslovanske goste so pozdravili zastopniki češkoslovaške vlade in parlamenta s posl. Uhlirem na čelu. Na postaji se je zbrala velikanska množica, ki je slovanskim gostom z juga prirejala živahne ovacije. V imenu češkoslovaške narodne skupščine je imel pozdravni govor poslanec Uhlir, ki je med drugim izvajal: »Pozdravljam vas pri vstopu na tla češkoslovaške države. Ravno te dni ste slavili svojo veliko zmago pri Kumano-vem, ki vam je vsem prinesla svobodo. Ves češkoslovaški narod se zaveda tega, da je pri Kumanovem z idejo jugoslovanske svobode zmagala tudi misel češkoslovaške svobode. Desetletja so nas ločile umetne politične tvorbe, toda v mislih naših narodov je živelo prepričanje bratstva in srčne skupnosti. Stojimo na pragu svetovne demokracije. Slovanski narodi so poklicani sodelovati v zgodovini sveta. Menim, da bosta jugoslovanski in češkoslovaški narod dokazala, da pomenja njuna politična osvoboditev in njuna samostojnost okrepitev in povečanje evropejske in svetovne civilizacije. Zbornici obeh držav dokazujeta, da smo politično in moralično solidarni, da bomo drug drugemu vedno stali ob strani, naj se zgodi karkoli*. Jugoslovanski gostje so sprejeli govor posl. Uhlira z velikim in navdušenim odobravanjem. Predsednik skupščine dr. Edo Lukinič je odgovoril z besedami zahvale, v katerih je izražal upa nje, da bosta oba bratska naroda na političnem polju kakor tudi na polju skup- j ne slovanske kulture skupno delovala, j V Bratislavi. Vlak se je nato odpeljal v Bratis'a- j vo. kjer so bili jugoslovanski gostje zo- j pet na izredno prisrčen način sprejeti j in pozdravljeni. Nebrojna množica j'm je prirejevala navdušene aklamacije. Sprejem v Pragi. Nadaljevali so svojo pot v Prago, kamor so dospeli ob 8. uri na slavnostno okrašeni Wilsonov kolodvor. Sprejeti so bili s takim navdušenjem, kakor jih Praga skoraj ne pomni. Pred kolodvorom se je bila zbrala velikanska množica. ki je že v zgodnjih jutranjih urah zasedla prostrani trg in vse okoPške ulice, da pozdravi one slovanske goste, ki so bili v preteklosti in ki so tudi sedaj češkemu narodu najljubši gostje. Od oficielnih oseb so bili na kolodvoru navzoči: Zunanji minister dr. Beneš, ministri Hodža, Udržal, Novak, Franke, nadalje predsednik poslanske zbornice Tomašek, predsednik senata Prašek, mnogo poslancev in senatorjev, šef generalnega štaba Mittelhaueer, generalni TAKEGA DNEVA.* — NAVDUŠENE VZAJEMNOSTI. inšpektor Machar, praški Zupan dr. Basa, zastopniki vseučilišča in legionar-jev ter jugoslovanski poslanik v Pragi dr. Vošnjak. Ko je zapeljal vlak v postajo, je vojaška godba zaigrala jugoslovansko himno. Predsednik sprejemnega komiteja je v svojem pozdravnem govoru omenil, da je danes prvič, ko prihaja osvobojeni narod Srbov, Hrvatov in Slovencev, zastopan po svojih izvoljenih poslancih k osvobojenemu češkoslovaškemu narodu. Ta poset, je nadaljeval predsednik, bo ojačil bratske vezi med Jugoslovani in Cehoslovaki ter pred vsem svetom dokazal neomaj-nost te zveze. V imenu Jugoslovanov je odgovoril tajnik skupščine dr. Janjič, ki je v svojem govoru poudarjal, da so Jugoslovani pri sprejemu videli, da jih pozdravljajo in sprejemajo bratje. Nato je pozdravil naše poslance predsednik češkoslovaške posl. zbornice Tomašek, po njem pa predsednik senata Prašek. V imenu vlade je govoril minister Hodža v slovaškem jeziku. Končal je 6voj govor z nastopnimi besedami: »Vaš poset nam ie dokaz, da bomo simbol zmage pri Kumanovem, ta simbol osvobojene domovine vedno smatrali za svetega. V našem jeziku je nato pozdravil goste praški župan dr. Basa. Odgovarjal je predsednik naše skupščine dr. Lukinič, ki je izvajal nastopno: »Prihajamo k Vam dne 28. oktobra na dan Vaše osvoboditve, ker smo zvezani z Vami s krvjo in ker nas spajajo skupni interesi. Zahvaljujemo se Vam za Vaše povabilo, za Vaš pozdrav in za Vaš sprejem, ki ste ga nam priredili. Brat se čuti srečnega v bratskem objemu*. Nato so se ministri in poslanci odpeljali v svoje hotele. Na ulicah jih je frenetično aklamirala stotisočglavo množica, ki je klicala Jugoslaviji, kralju in Masaryku ter prepevala narodne himne. Sprejem je napravil na Jugoslovane nepopisen vtis. Nocoj se vrši pri zunanjem ministru Beneša velik diner, jutri obiščejo poslanci zbornico in senat, kjer bodo govorili predsednik češkoslovaške zbornice in senata ter predsednik naše skupščine in njegov namestnik. Opoldne bodo sprejeti pri predsedniku Masarvku v avdiienci. Nato se vrši v reprezentančnem domu slavnostni banket, na katerem se bodo držali nastopni govori: Predsednik češkoslovaškega senata bo napil kralju Aleksandru, predsednik naše skupščine predsedniku Masarvku, predsednik češkoslovaške zbornice bo napil naši skupščini in jugoslovanskemu narodu in namestnik drja. Lukiniča pa češkoslovaškemu parlamentu in češkoslovaškemu narodu. Zvečer se vrši v Narodnem gledališču slavnostna predstava. Pela se bo »Prodana nevesta*. V nedeljo odpotujejo jugoslovanski poslanci v Kraljevi Gradec, kjer jim pripravlja meščanstvo mesta svečan sprejem. Tam si bodo ogledali elektrarno, skladišča poljedelskih zadrug ter druge poljedelske naprave. V pondeljek odidejo v Plzen. kjer obiščejo Škodove tvornice ter meščansko pivovarno. V tOTek se vmejo v svojo domovino. Češka vlada dobila zaupnico Praga, 27. oktobra. (Izv.) Danes se je nadaljevala v poslanski zbornici debata o vladni izjavi, ki je bila nato sprejeta z glasovi koalici^kib strank proti glasovom nemških nacijonalcsv, nemških soeijaldemokratov, komunistov in članov slovaške ljudske stranke. V zbornici je prišlo zopet do razburljivih prizorov, ko je posl. Koudel-ka vtemeljeval predlog imunitetnega odseka, da se izroči nemško - nacijo-nalni posl. Baeran brnskemu kazenskemu sodišču radi špijonaže. Predlog imunitetnega odseka je bil sprejet med divjim kričanjem nemško - nacijo-nalnih poslancev. Češkemu 28. oktobru je pri nas sledil 29. oktober, a šele naš 1. december ga je dosegel. Tako sta se mogli združiti dve svobodni mladi jedinstve-ni državi v ono nerazrešljivo zvezo, ki ni le plod državniške modrosti, temveč sad duše in srca obeh narodov. Zato je 28. oktober tudi naš jugoslovanski praznik in zato je naše ~rce danes v Pragi in naše goreče želje obdajajo mili bratski narod in njegovega velikega voditelja prezidenta Masarvka, Politični položaj Beograd, 27. oktobra. (Izv.) Jotri predpoldne se bo vršila seja vlade, na kateri se bodo reševala važna vprašanja zunanje politike. Beograd. 27. oktobra. (Izv.) Predsed-ništvo demokratskega kluba sklicuje klu-bovo sejo na dan 4 novembra ob 10. dopoldne. Ker bo ta seja zelo važna, se pozivljejo vsi narodni poslanci, da se te seje udeležijo. Klub bo sklepal o ostavki vlade in o nadaljnem delu v koaliciji Beograd, 27. oktobra. (Izv.) Dne 1. novembra se vrši v Skopljn sestanek našega in grškega zunanjega ministra. IZPREMEMBE V DIPLOMATSKI SLUŽBI. Beograd, 27. oktobra. (Izv.) Tajnik našega poslaništva v Rimu Rašič je premeščen v zunanje ministrstvo v Beograd, za tajnika našega poslaništva v Atenah je imenovan sekretar Martinac. Bivši šei beograjskega presbiroja Body je imenovan za tajnika poslaništva na Dunajn. Tajnik poslaništva v Rigi Stojanovič je premeščen v Rim, sekretar Božidar Stojanovič je prideljen našemu poslaništvu v Bruslju. V. Protič je premeščen z Dunaja v Varšavo, g. Miličič pa iz Sofije v Tirano, g. Krupčevič od zunanjega ministrstva v Beoeradu v Benu Nova zvezna pogodba s Češko SE PREDLOŽI DANES ČEŠKEMU PARLAMENTU. Beograd, 27. oktobra. (Izv.) »Novosti* prinašajo danes vest da je kralj pred svojim odhodom na Kamanovo podpisal novo zavezniško pogodbo med našo kraljevino in Češkoslovaško. Ta pogodba bo trajala 5 let. Takoj, ko je kralj podpisal pogodbo je poseben češkoslovaški diplomatski kurir odšel z dokumentom v Prago. Pogodba bo jutri na svečanostni seji češkoslov. narodne skupščine odta*Qena. Beograd, 27. oktobra. (Izv.) »Politika* objavlja: »Po povratku članov vlade s Kumanova bo minisler za zraaaje stv*-I ri dr. Ninčič na ministrski seji predloži v ratiiikacijo petletno zvezno pozodbo med našo državo in Češkoslovaško, U je bila sklenjena na sestanka y Mui«. skih Lažnih. Nenadni izbruh krize v Ri DE FACTINA VLADA V DEMISIJ1. — PRED FAŠISTOVSKIM RES. MOM. — GIOLITTI NA VIDIKU. Rim, 26. oktobra, opolnoči. (Izv.) Danes se je vršil ministrski svet ki je trajal do 21.30. Na tej seji so vsi ministri dali svoje listnice na razpolago ministrskemu predsedniku. Ministrski predsednik Facta je izjavil novinarjem, da ta korak ne pomenja prave ostavke, temveč da so člani vlade s tem dali njemu popolno svobodo, da temeljito prouči položaj in potem ukrene, kar se mu bo zdelo potrebno. Facta je izjavil, da za sedaj ne pojde h kralju. Izjavil je tudi, da ni resnična vest, da bi bili fašisti podali vladi nekak uitimatum in da bi bil sklep ministrskega sveta posledica tega ultimata. Z drnge strani se poroča, da je dal povod za ta korak minister za javna dela Riccio, ki je izjavil, da hoče podati ostavko. Razvila se je dolga razprava. Nekateri ministri so bili za ostavko. Popolar-ci so izjavili, da so proti izvenparlamen-tarni krizi, ali če bi minister Riccio vztra jal na svoji ostavki, bi mu sledili tudi ont. Tajnik fašistovske organizacije Bian-chi je izjavil, da je povod krizi stališče fašistov. Kriza je izvenparlamentaraa t* na vidiku ie fašistovsko ministrstvo s Mussolinijem na čelu. Fašisti bi ne šli V koalicijo z drugimi strankami, temveč M sami prevzeli vso odgovornost Ponovna pogajanja z Giolittiiern je zanikal, češ, on ne ve zanje. V parlamentarnih krogih 9e vzdržuje mnenje da pride na krmilo zopet Giotitti a z Mussolinijem. Rim, 27. oktobra. (Izv.) De Facta * pričel pogajanja z voditelji parlatnentar« nih klubov, da sestavi nov kabinet 8 sodelovanjem fašistov. Pogajanja dosedaj niso uspela in računa se da se bo de Facta definitivno umaknil. V Cavourjn so s« danes sestali zastopniki fašistov, Giolitti in Orlando. Prišlo je do sporazuma. Or« lando je obvestil de Facto, da so fašisti pripravljeni sodelovati v kabinetu, v katerem bi bil Giolitti notranji, Orlando pa ztmanii minister. Računa se, da bo predsedstvo takega kabineta prevzel Giolitti. Fašisti pritiskajo, da se kriza reši ie pred sestankom parlamenta, ki Je skKcaa za 7. november. Ogromen požar v Trsfu MANKOCEVA SKLADIŠČA ŽRTEV NARODNEGA SOVRAŠTVA, Trst, 28. oktobra. (Izv.) V noči od četrtka na petek je izbruhnil v lesnem skladišču znane slovenske veletvrdke Ivan Mankoč v ul. Fabio Severo strahovit požar, ki je popolnoma upepelii vsa tri velika skladišča lesa. Gasilcem se je posrečilo rešiti edino-le bližnje hiše. Požar je bil strašen in se je še danes valil mogočen dim s pogorišča. Le z največjim naporom se je posrečilo gasilcem in vojaštvu požar toliko zajeziti, da nista postali žrtev požara tudi Kalistrova in Bi- soslavosova hiša, kjer se je tamkai sta. nujočih strank polastila silna panika. Zgorelo je več sto vagonov lesa. Škoda sicer še ni ugotovljena, vendar pa je ogromna in znaša nedvomno več milijonov. Sumi se, da je ogenj podtaknila zlobna roka, ker je tvrdka slovenska. Med požarom je bila aretirana ena oseba, ki je v splošni zmešnjavi vdrla v neko stanovanje sosednje hiše in se polastila zaboja perila. Fašisti pripravljalo nova nasilja Beograd, 27. oktobra. (Izv.) Danes ob 9. zvečer je prispela semkaj vest iz Bakra, da so snoči imeli fašisti v bližini Bakra zborovanje na katerem so sklenili, da bodo na vsak način preprečili okupacijo Sušaka in vseh drugih krajev, ki pripadalo po rapallski pogodbi Jugoslaviji, po jugoslovanskih četah. Položaj je resen. Rim, 27. oktobra. (Izv.) Tržaški fašisti so na povratku iz Neapolja v Terminu na kolodvoru pretepli dva železničarja tako, da sta morala oba v bolnico. To pa samo zato, ker jih postaienačelnik ni pustil izstopiti iz vlaka v mesto, ker se je bal pretepov. STAMBOLIJSKI PRIDE V BEOGRAD? Beograd, 27. oktobra. (Izv.) Bolgarski min. predsednik Stambolijski je sporočil naši vladi, da bi želel priti v Beograd, kjer naj bi se dogovorile smernice za zboljšanje odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo. Zunanji minister Ninčič ie sinoči obvestil bolgarsko vlado, da je g. §tambolijski dobrodošel. Vest o pred-stoječi entrevuji je vzbudila v političnih krogih veliko pozornost. Beograd, 27. oktobra. (Izv.) Naš dopisnik je povprašal na merodajnem mestu. kaj je resnice na vesteh, da prihaja bolgarski min. predsednik v Beograd in da je g. Ninčič že sporočil soglasje naše vlade. Dobil je odgovor, da vlada ni o tem ničesar sklepala in da je smatrati te vesti za preuranjene. NOVI ANGLEŠKI PARLAMENT SKLICAN ZA 20. NOVEMBRA. London, 27. oktobra. (Izv.) Včeraj objavljena kraljeva proklamaclja, s katero se razpušča parlament, določa, da se novi parlament sestane 20. novembra. NOVE LOKOMOTIVE IN VAGONI. Beograd, 27. oktobra. (Izv.) Ravnateljstvo državnih železnic je prejelo iz Nemčije na račun reparacij 35 novih lokomotiv in 55 osebnih vagonov za normalni tfe Orijentska konferenca preloisna? Carigrad, 27. oktobra. (Izv.) Iz Carigrada se poroča, da se bo menda mirovna konferenca odgodila do 27. novem., da bi s tem omogočilo pobolišanje položaja. Beograd, 27. oktobra. (Izv.) Italijanska vlada je v iaenu antante izročila naši vladi povabilo na orienteko konferenco. Pariz, 27. oktobra. (Izv.) Švicarska vlada je odobrila, da se orientska konferenca vrši v Lausanne. Dan otvoritve še ni definitivno določen. Prvotne bi imel biti dne 13. november. Pariz, 27. oktobra. (Izv.) Turfto dete-gaeijo na orienteki konferenci bo vodi Hasan bej. ODLIKOVANJE ČEŠKIH OFICIRJEV. Beograd, 27. oktobra. (Izv.) Noco} i« bila večerja na dvoru, na katero sta bila povabljena člana češkoslovaškega poslaništva, ki sta se udeležila kumanovske proslave, t j. general Čeček in kapetan Kvapil. Kralj je oba odlikoval > redom Karadjordjeve zvezde. ZVIŠANJE CEN PREMOGA NA NEMŠKEM. Berlin, 2 oktobra. (Izv.) Kakor poroča »Berliner Tageblatt*, se bo eeaa PTemoga vsled izrednega padca raarke zvišala za tri- ali štirikrat ŽITNA BORZA V NOVEM SADG Novi Sad, 27. oktobra. (Izv.) Baski pšenica Din 322-50—330. banatska pšenica 330, sremska 340. baški oves 232-50, baška koruza 175—180, pše-nična moka št 0 475, St 2 425, sfc. 6 410, otrobi 12&—130. SENZACIJONALNA ODLOČITEV ZNP. Zagreb, 27. oktobra. (Izv.) Nogometni podsavez ni verificiral prvenstven« nedeljske tekme med Haškom in Ora-djansldm. ki se je igrala z rezultatom 4 : 2 v korist Haška. Tekma ae bo morala ponoviti. nr. mednarodna Konferenca dela v Ženevi Mednarodna organizacija dela je po 13. členu verzaljskega ugovora ustanovljena kot sestavni del Lige narodov. Med tem ko se letna skupščina društva narodov bavi z zadevami politične prirode (kakor očuvanje svetovnega miru, izravnavanje meddržavnih sporov in dr.), ima mednarodna organizacija dela na svojih letnih konferencah pretresati družabne razmere v zvezi z delcm in mora težiti za tem, ia upostavi princip družabne pravice v cclnosih raznih družabnih slojev potom solidarne mednarodne akciie. Letošnje zasedanje četrte mednarodne konference .lela je započelo 18. t. m. v Ženevi, kjer so se sestali v enakem številu predstavniki vlad, pošlo davcev in delavcev iz 55 držav, kolikor pač organizacija — po sprejetju Madžarske v Ligo narodov — šteje članov. Rusija in Amerika nista članici, sta pa vendar simpatično naklonjeni delovanju organizacije. Na programu četrte mednarodne konference dela je predvsem izvolitev članov v upravni svet organizacije, katerih število se poveča od 24 na 32, in pa vprašanje izseljevanja ln brezposelnosti. Naša delegacija, katero vodi načelnik ministrstva za soc, politiko dr. Čuvaj, deluje na konferenci v sporazumu z ostalimi delegati držav Male antante in Poljske. Da bi se interesi naše države mogli čim bolje očuvati, so jugoslovanski delegati sporazumno s češkimi, poljskimi in rumun-skimi nominirali skupno kandidatno listo za volitev v poedine komisije. In na ta način si je naša delegacija zaslgu-rala mesto v komisiji za emigracijo (dr. Čuvaj), v komisijo za amandmane konvencij (Jovanovič) in za reformo statutov upravnega sveta (delavec B. Krekič). Skupna kandidacija maloantantinih delegatov je napravila na konferenci zelo ugoden utis. Komisija za statistiko emigracije je 21. t. m. pretresala tekst rekomendacije, ki se bo predložil plenarni seji v odobritev. Tekom seje komisije za reformo pravilnika o upravnem svetu je zahteval češki delegat, da se kot tretji službeni jezik uvede eden izmed slovanskih. Ta postulat je stavil v imenu držav Male antante. Na skupni konferenci delegatov Male antante je bil soglasno sprejet predlog našega vladnega delegata, da naj poljski vladni delegat, ki bo sporazumno kandidiran v upravni svet mednarodnega biroa dela, iznese pred konierenco mišljenje in stanovišče maloantantnih držav in da po dobljenih instrukcijah zahteva intenzivnejšo orientacijo biroa na-uram tem državam. Dne 23. oktobra je bila na pienarni seji konference diskusija o raportu direktorja Alberta Thomasa. Govorili so, delavski delegati Tazawa (Japonska), Joshi (Indija), D' Aragona (Italija), nadalje vladna delegata Shakleton (Anglija) in ga. Kjels-berg (Norveška). Japonski delegat je kritiziral držanje japonske vlade, ki je sicer na brzo roko ratificirala doslej predložene konvencije, v stvari pa za realizi-ranje teh principov ni storila ničesar. Pogoji dela so na Japonskem še vedno zelo nepovoljni, dela se dnevno preko 10 ur. Ženske delavne sile nimajo nobene zaščite. Indijski delegat je ostro kritiziral one države, ki mednarodnem birou še niso plačale svojih dolgov in je zahteval, da se napram tem državam podvza-mejo posebne sankcije in se jim ev. odvzame tudi pravo glasa. Italijanski delegat je kritiziral slabo stanje v Italiji, obsojal akcijo fašistov ln zahteval, da konferenca pooblasti mednarodni biro, da v Italijo odpošlje posebno delegacijo, ki naj z anketo ugotovi, da italijanska vlada ni doslej storila ničesar stvarnega v smislu konvencij, ki jih je ratificirala. Diskusija se je nadaljevala še naslednji dan. Delavski delegati so v glavnem Iz-nesli, da poedine države s svojim dosedanjim delom niso pokazale posebnega interesa za mednarodno organizacijo dela. Govoril je tudi naš delavski delegat g. Krekič, ki je povdarjal, da Je tudi naša država glede zaščite delavcev zaostala in da doslej ni ratificirala niti ene konvencije; opozarjal Je, da so delavci državnih podjetij v pogledu državne zaščite izvzeti v toliko, da se pretežni del delavsTče zakonodaje ne odnaša na delavce v državnih prometnih rudarskih ln šumarsklh podjetjih ln tudi ne na poštne in brzojavne uslužbence. G. Krekič je zahteval, da konferenca izreče resolucijo, da se morajo delavci državnih podjetij enako tretirati, kakor oni privatnih in da mora biti delavska zaščita za vse delavce enaka. Končno je g. Krekič zahteval tudi pravico štrajka za vse delavce brez Izjeme, češ Jugoslavija negira pravo štrajka državnih nameščencev, kar dokazuje slučaj mobilizacije železničarjev v letu 1920. Krekičev govor je bil preveden na francosko in angleško. Naslednji dan je vladni delegat naše države dr. Čuvaj v temeljitem referatu razložil stališče naše vlade o vprašanjih, ki se jih je dotaknil Krekič, in je raztolmačil pravo stanje stvari. Komisija za statistiko emigracije je dovršila posel; zaključila je osvojitev re-komandacije. po kateri so vse države obvezane, da upošljejo trimesečne statistične izkaze o emigraciji. Ostale komisije do 25. t. m. še niso bile gotove z delom. Politične teelsšHe -f Na naše včerajšnje ugotovitve odgovarja g. dr. Ravnihar z novo dolgovezno izjavo, v kateri je zanimivo samo to, da smat'-" svojo naredbo z dne 31. oktobra 191S. naj se sodbe razglašajo v imenu zakona, za tako krepko, da proti njej naredba ministra z dne 5. marca 1919 niti piš-kavega oreha vredna ni. Njegovo dr-žavopravno naziranje je, da je on (Ravnihar) smel s svojo naredbo spremeniti dotedanje ustavno stanje ter odrediti, da se razglašajo sodbe »v imenu zakona*, z naredbo m i -nistra pa se jugoslovanskemu kralju ni smela dati, odnosno vrniti «emi-nentna ustavna pravica*, da se v kraljevini Jugoslaviji razglašajo sodbe v kraljevem imenu. Za spremembo Rav-niharjeve naredbe je bila potrebna nova ustava ali pa vsaj poseben zakon! Pri tem pa je cela stvar silno enostavna. Po starem avstrijskem zakonu so se sodbe razglašale »v imenu Njeg. Veličanstva cesarja*. Cesarja ni bilo več, pač pa kralj. Šlo je torej le za dejanskim razmeram odgovarjajočo spremembo formule (mesto cesar — kralj), ki v ničemur ni tangi-rala bistva tudi starega ustavnega predpisa, da se sodbe proglašajo v imenu suverena, vladarja. Kar je odredil minister pravde dne 5. marca 1919. je torej mnogo manj nego kar je odredil dne 31. oktobra 1918 gospod poverjenik. Kakor rečeno. je na srečo g. Ravnihar še pravočasno se zatekel k narobe - Luthru: Hier stehe ich, ich kann auch anders. -j- Novi poglavar SKS. Pod tem naslovom priobčuje včerajšnji »Slovenec* uvodnik, v katerem na dolgo in široko razpleta, kako je SKS osamljena ter zapuščena od ljudstva. Končno piše »Slovenec*, da se minister Pucelj približuje dr. Susteršiču. češ, da so »vezi med dr. šusteršičem in ministrom Pucljem veliko ožje, kakor je to javnosti znano.* »Slovenec* tudi trdi, da pripravlja »Kmetijski List*, glasilo SKŠ, že nekaj tednov pot dr. Susteršičevemu prihodu v SKS. »Slovenec*, ki ee dr. Šusteršiča očividno zelo boji, zaključuje članek tako - le: »Vrste krščanskega ljudstva so pa tudi tako strnjene, da bi zadel ob granit, kdorkoli bi skušal butati vanje!* No, tako hudo ni! + Ženska, ki v vodi s prsti striže. Mi ne moremo za to, toda tak je naslov, pod katerim prireja »Slovenski Narod* reprize svoje žonglerske predstave o treh narodih enega plemena. Naši zajedničarji sedaj pravijo, da niso »tako* mislili, kakor jih je ves svet razumel. Naša krivda seveda ni, ako gospodje drugače »govorijo* nego »mislijo*. Pa to le sedaj tako pravijo. Oni niso le rekli, da smo Slovenci, Hrvati, Srbi trije narodi, temveč so dali vsakemu izmed teh treh narodov tudi »samoodločbo*, ker so proti »političnemu razkosavanju* proti volji kateregakoli izmed treh narodov. Z drugimi besedami: nobena politična ureditev clržave ne velja, na katero ni vnaprej pristala za sebe večina »slovenskega naroda*, večina »hrvatskega naroda* in večina »srbskega naroda* Baš to je ideja g. Ra-diča. naših klerikalcev in vseh separatistov. Baš to vodi nujno k federaciji in logično tudi k Radičevemu programu mednarodnega jugoslovanskega okvirja zi tri. štiri posebne države SHS in event. B. V ostalem prepuščamo nadaljno razpravo obema glasiloma zajednice: »Narodu* in »Jugoslaviji*. »Jugoslavija* namreč na temelju zajedničarskega manifesta povsem logično prihaja do zaključka, da treba «pogodbe med tremi narodnostnimi individualnostmi* in da tej ideologiji povsem odgovarja federalizem kot državna oblika. Tako je. »Narod* in »Jugoslavija* naj se sedaj med seboj pomenita, kdo je drugače govoril, nego je mislil, in kdo je koga in kaj napačno razumel. Taka razprava bo za ne preveč vzpodbudno enotnost zaje.lničarjev jako koristna. Mi smo le pribili, da so dr. Ravnihar in tovariši podpisali in s podpisom objavili manifest o »treh narodih*. + Klerikalci in občinski vladni komisar. »Slovenec* zatrjuje, da je vladni komisar dvorni svetnik dr. B. Se-nekovič »eksponent jedeesarske klike* ter da je imenoval »nekvalificiran-ca» le zato. ker je petent pristaš «ju-trovske klike*. Konštatiramo. da je bil gosp. Zupan med vsemi petenti najbolje kvalificiran, ker služi že dolga leta pri dohodninskemu uradu in se je kot provizomi vodja tega ur.oda kvalificiral znova odlično. Gospodarstvo vladnega komisarja je razvidno iz knjig v knjigovodstvu in mestni blagajni. Za »sokolske namene* se ni »razmetalo* niti toliko, kolikor je bil sklenil bivši občinski svet. Magistrat je namreč med sokolskimi dnevi šte-dil do skrajnosti, kakor se štedi ves čas vladnega komisarstva. Da pa je moralo biti mesto Ljubljana med zlet-nimi dnevi dostojneje razsvetljeno in da se je po javnih lokalih in javnih zabaviščih porabilo več električne luči, je jasno. To so zahtevale reputa-cija Ljubljane kot glavnega mesta Slovenije, javna varnost in korist obrtnikov. Med obrtniki, ki so imeli tiste dneve korist, pa niso bili samo pristaši JDS. nego tudi pristali NSS in SLS. Kajti vladni komisar ni delal med posestniki javnih lokalov nobene razlike ter je dovolil večjo in dalje trajajočo električno razsvetljavo čisto objektivno vsem enako. -f Naša delegacija na orljentski konferenci v Lausannu. Mirovnih pogajanj s Turčijo, ki se prično 13. novembra v Lausannu v Švici, se udeleži tudi naša država. Nas zanima namreč zlasti gospodarsko - finančni del bodoče mirovne pogodbe s Turčijo, ker so naši finančni odnošaji s Turčijo nerazčiščeni še izza balkanskih vojn, posebno vprašanje turških državnih dolgov, ki deloma obremenjujejo našo Makedonijo. Naša delegacija bo zato obstojala predvsem iz finančno - gospodarskih delegatov in strokovnjakov. V slučaju, da se udeleže konference ministrski predsedniki zavezniških vlasti, poide kot naš prvi delegat v Lausanne Pašič sam, izmed ostalih delegatov pa se imenuje predvsem dr. Voja Marinkovič. ki je bil že finančni delegat Srbije v Londonu po vojni leta 1912. Prosveta Ljubljanska rframa. Sobota, 28.: Hedda Gabler. Gostovanje gospe Marije Vere. Izv. Nedelja, 29.: ob treh popoldne Hlapci. Izv. Ob osmih zvečer Živi mrtvec. Izv. Ponedeljek, 30.: Hedda Gabler. Gostovanje gospe Marije Vere. D. Torek, 31.: Zaprto. Sreda, 1. novembra: Živi mrtvec. Izv. Ljubljanska opera. Sobota, 28.: Jenufa. Proslava praznika osvobojenja češkoslovaškega naroda. Slavnostna predstava pod protektora-tom konzulata češkoslovaške republike v Ljubljani. Izv. TNedelJa, 29.: Lakme. Izv. ! Ponedeljek, 30.: Zaprto. | Torek, 31.: Prodana nevesta. B. Sreda, 1. novembra: Tajnost, 'zv, Četrtek, 2.: Zaprto. Petek, 3.: Lakme. C. * Mariborsko gledališče. Sobota, 28.: »Satan v ženski*. B. Nedelja, 29.: »Baron Trenk*. Izv. • ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Sobota, 28. oktobra: »Gospod senator*, veseloigra. Nedelja, 29. oktobra: »Maskarada*, veseloigra. Torek, 31. oktobra: »Gospod senator*, veseloigra. Operni libreti — «Jennfa». "'rivkar je izšel 2. zvezek zbirke opernih tekstov: «Jenufa» (Njena pastorka), opera iz moravskega kmetiškega življenja. Po drami Gabrijele Prelssove usla.shil Leoš Janaček, poslovenil F. G. — Cer.p. 3 dinarje. — Premiera te opere bo danes dne 28. oktobra v proslavo praznika češkoslovaškega naroda kot slavnostna predstava pod protektoratom konzulata češkoslovaške republike v Ljubljani. Ka kor prvi zvezek te zbirke, ki obsega Smetanovo komično opero »Tajnost*, ho gotovo tudi tekst te muzikalno in vsebinsko velezanimive opere odličnega češkega skladatelja Leoša Janačka zelo dobrodošel vsem obiskovalcem našega opernega gledališča, da lažje sledijo raz voju igre. Prevod pa bo služil dobro tudi za dramske predstave, ako se prestavi zaporednost besed. Libreti se dobijo pri založnici »Zvezni tiskarni v Ljubljani*. Wolfova ulica. Razprodajal-cem običajni popust. Libreti so v razprodaji tudi pri blagajni opernega gledališča in pri gledaliških biljeterjih za izredno nizko ceno 3 Din. Iz gledališke pisarne. V soboto dne 28. oktobra se vrši v dramskem gledališču premiera Ibsenove drame »Hedda Gabler*. Pri premieri in vseh nadaljnjih predstavah gostuje gospa Marija Vera, članica Narodnega pozorišta v Beogradu. V nedeljo dne 29. oktobra popoldne ob 3. uri Cankarjeva drama »Hlapci*, zvečer ob 8. uri se ponovi izven abon. Tolstega drama »Živi mrtvec* z g. §e-stom v glavni in naslovni vlogi. Marijonetno gledališče v Mestnem domu ima v nedeljo dne 29. oktobra ob 15. in 18. uri predstave. Igralo se bo zadnjič v tej sezoni priljubljeno bajko v 6. prizorih »Kraljevič Rožencvet* in »princesa Lilijana*. Tudi šaljiv prolog se še enkrat ponovi. Na praznik Vseh svetih (1. novembra) ni predstave. Kulturna anketa v Mariboru. Mariborski kulturni društvi Ljudska univerza. in Muzejsko in zgodovinsko društvo, sta zašli v velike gmotne stiske in sklicujeta zato za SO. oktobra ob 20. uri v dvorano Kazine javno anketo, na kateri se bo razpravljalo, na kak mučin bi se jima priskočilo na pomoč. Iz pisarne šentjakobskega gledališkega odra v Ljubljani. Vsled obolelosti g. Vere v glavni vlogi »Gospoda senatorja* gostuje iz prijaznosti dne 28. in 31. oktobra g. Ivan Cesar, član Narodnega gledališča v Ljubljani. Dramatični odsek sokolskega društva na Viču uprizori v nedeljo dne 29. oktobra ob 8. uri zvečer v svojem domu na Viču Tucidevo dramo »Trhli dom*. Predprodaja vstopnic pri br. Je-loSniku v Rožni dolini in br. Uranu na Glincah. Koncert Zlka v Celju. Zikov kvartet se vrača od svoje turneje po Nemčiji, kjer je žel povsod naravnost prvovrstne uspehe in ga je kritika zaradi tega le častno omenjala. Namerava prirediti več koncertov po Jugoslaviji: kot eno prvih mest pride v poštev Celje, kjer koncertira v hotelu Union dne 8. novembra. Predprodaja vstopnic v trafiki Kovač v Kolodvorski ulici. Šport Slovan Je bil pred leti resen lokalni tekmec Ilirije. Pretečeno leto le prestal hor do notranjo krizo, letos pa njegovo nogometno moštvo zopet lepo napreduje ter se nahaja z Jadranom na čelu prvenstvene tabele II. razreda. Tekma med celjskimi Atletiki in Prl~ morjem prihodnjo nedeljo se vrši od vsakem vremenu na igrišču Primorja ob Dunajski cesti, in sicer ob 15. uri. Atletiki še niso bili to jesensko sezono v Ljubljani. Celjski klub, ki je zadnje čase pod vodstvom Diirrschmidta pridno treniral, je zelo napredoval. Tekma bo vsekakor zelo zanimiva. Kot predigra se vrši ob pol 14. tekma med LASK in rez. Primorja. Ilirija : Slovan. — Na športnem prostoru Ilirije pred drž. kolodvorom se vrši v nedeljo 29. t. m. ob 15. uri nogometna tekma med Ilirijo in Slovanom. Shod klerikalno- ftom^nsstščr.ega bloka Blokaška kandidatna lista. K sinočnemu shodu ljubljanskih blo-kašev se je v unionski dvorani zbralo precej publike. Posebno mnogo je bilo takih, ki so bili radovedni, kakšno sliko bodo nudili gospodje od korarske barve. Medtem, ko .je bila klerikalna avantgarda »Marijinih devic* spretno separirana na galeriji, smo po dvorani opazili mnogo klerikalnih advokatov in študentov. Pravo rdečo barvo so v pretežnem številu zastopali ljubljanski probujajoči se komunisti, g. Perič je imel seboj zbrano celokupno svojo stranko. V kotih je bilo nekaj šen-klavške gospode, ki pa ni delala prav nič prijaznih obrazov. Program zborovanja, kateremu je predsedoval g. ir. Stanovnik, so izpolnili glavni pretendenti na najvišje stol-ce v ljubljanskem občinskem svetu. Prvi govornik g. dr. Perič, ki je užival največje simpatije od strani galerijske publike, je predvsem potožil, da še vedno ne more preboleti razpusta bivšega občinskega sveta, da pa mu je v nemalo uteho tozadevna interpelacija posl. Gostinčarja v parlamentu. Nekam težko mu je šla od srca beseda o demokratskem lopovstvu, šla pa je vendar in g. dr. Perič se je aklamiran umaknil v ozadje, nakar se je ljub-Hanskim volilcem predstavil g. urednik Kremžar kot »krščen krščanski boljševik*. G. Kremžar je bil sinoči vsekakor v svojem elementu. Za tarčo svojih več ali manj duhovitih puščic si je izbral predvsem narodne so-cijaliste, obstreljeval jih je 6 »političnimi berači*, »izdajalci* in končno prav strokovnjaško konstatiral, da so »politični božjastniki. ki spadajo v špital in v negovanje Jadranske in Kreditne banke«. Kot tretji govornik se je predstavil komunist Ivan Makuc, ki se je predvsem zanesel na svoj gromki* glas. Govoril je mnogo o državotvornih elementih, o kapitalistih ter o volilnih kroglicah na kroglice z Zaloške ceste je očividno že pozabil. Nato je prelsednik shoda prečital kandidatno listo, katere prva imena so: dr. Perič (nositelj liste); I. Makuc (kom). Kremžar (kler.), dr. Stanovnik (kler.). J. P i r c fkler:), na listi se nahajajo med drugimi še gg.: dr. Rožič, Orehek. Moš-kerc. dr. Lemež, Jeglič, dr. Brecelj, dr. Natlačen, Tokau. J. G o s t i n č ar itd. Navzoči klerikalci so listo navdušenfv aklamirali, komunisti pa so nekam čudno gledali, zdelo se jim je »božjega blagoslova* nekoliko preveč. Gospod Perič je bil vidno zadovoljen. Nato je nastopil posl. dr. Gosar. Toda s prečitanjem liste je bila senzacija pri kraju in šum odhajajočih je postajal glasnejši nego Gosarjeva izvajanja o verskem čutu boljševikov ter o solidarnosti proletariata. Zaman je dr. Stanovnik pozival k vztrajanju do konca. Gospod Fabijančič je mogel sicer še razviti nekaj originalnih misli o valuti m o Plavšičevih dolarjih, g. Kralj pa ze ni našel nobene pozornosti vec m ma-nifestacijsko zborovanje je bilo zaključeno na' precej nemanifestanten nacm. Odhajajočim zborovalcem so pred hotelom Union kolporterji delili letake, bi so o gospodih proletarskih voditeljih pripovedovali precej drugačne stvari, nego jih je bilo slišati v dvorani. GABRIJELA ZAPOLSKA: Ljubezen na počitnice!! Roman. - »Strašansko velik ogenj!* je vzkliknil. »Pa bo še večji,* je odgovoril igralec. ♦Ne . . . ne . . . nehajte! ■» »Ali hočete, da naju medvedi po-;.ro?» Niti izdaleka ni mogoče opisati izraza v obrazu 2ebrowskega, ki je ko-lebal med strahom pred požarom in prod medvedi. »Tepec! Marijonetal* si je mislil Poržicki. Zgrabila ga je jeza in sunil ie z gorsko palico v ogenj, da so letele iskre na vse strani. 2ebrowski je sklepal roke: »Kaj delate, gospod?* »Maščujem se* . . . »Čemu? Nad kom?* Poržicki je ironično namrdil usta: »Za to. kar ste storili, gospod, — nad vami.* Zebrowski je plaho gledal njegovo nožetje. »Da! Da!* . . . , Kmalu pa »o ga eopet prevzela povsem druga čustva. S trpko, porogljivo vljudnostjo je stregel 2ebrowske»u s čajem, konjakom, šunko, sardinami in praženo klobaso. Same ljubeznivosti ni vedel, kaj bi storil. Njegovo razburjenje pa je vedno naraščalo, čim bolj je čutil, kako zelo hrepeni po Tuski. Žebrowskemu je prenočevanje v gorah čimdalje bolj ugajalo. Ginljiva pozornost Poržickega in prijetna tišina, ki jo je motilo samo žuborenje gorskega potosa in prasketanje gorečih vej. ga je delala vsega sanjarske-ga. Prižgal je cigareto, sedel bližje k ognju, ker je bila noč hladna, in je dejal trmasto: »Prav nič se ne bojim!* Kljub temu Da se je plašno oziral na desno in levo, ali se ondi ne dviga kaj iz teme. Poržicki je zasledoval svoje misli. Še nikoli ni tako zelo hrepenel po Tuski, kakor prav ta hip. »Saj bo moja, popolnoma moja . . . Kreatura, ki se greje ondi ob ognju, se ne bo več radovala njene lepote 'n njenih dražesti. Saj je niti ne more dostojno preživljati in zapravi morda celo njeno doto.> »Čudili ste se. da sem se bal revolverja, kajne?* »Gotovo. Sem namreč mnenja. da mora vsakdo, ki je užival skrbno vzs-oio. baviti se z orožiem in špor- tom,* je govoril Poržicki samo toliko, da je sploh rekel kaj. 2ebrowski se je tužno smehljal. »Skrbno vzgojo!* je ponovil z nenavadnim glasom . . - »Ali kaj razumete pod tem? . . . Jaz sem se moral od jutra v pozno noč guliti. Da nisem ponoči zaspal nad knjigami, sem si polagal mokro brisačo na čelo . . . skleda z vodo je stala poleg mene. Koder sem hodil, kjer sem stal. na cesti, pri jedi . . . vedno sem se učil . . .» Poržicki je nehote posluhnil. Glas je donel topleje in manj raskavo, nekaj živega je velo iz njega. »Povedati bi morali svojim staršem, da se težko učite.* »Moji starši so bili silno strogi. Rekli so, in tako je moralo biti. Menili so, da sem len. Tako sem se neprestano gulil. Kako bi bil mogel misliti na šport! . . .» Poržicki je mislil na svojo mator, milo. dobro, mehko mamico, ki^ je z razumevanjem pretehtala breme šolske vede in ga ni zmerjala, ako je v Šoli zaostal. »In pozieje?* 2ebrowski je skomizgnil z rameni. »Pozneje sem si moral z instrukcija-mi služiti kruha ... A ko sem prišel v pisarno, potem : . • amf:n! Konec!* Z motnimi očmi je gledal v ogenj. »To je bila moja mladost!* je dejal kakor sam sebi . . . Zdelo se je, kakor da je v tihi, čarobni moči Tatre vstala iz megle ona davno minola »mladost*. Utrujene oči uradnika so strmele v temo . . . »Najhuje je,* je začel iznova, »da si moja sinova prav tako grenita življenje. kakor jsz . . . Prav tako se mučita z učenjem . . . Srce se mi trga. ko ju ponoči slišim, kako ponavljata svoje lekcije, prav tako tratita svojo mladost, kakor sem jo jaz tratil.* »Pa zakaj t—nte to, ko vendar veste, kako napačno je?* »Kaj naj storim? Premoženja nimamo, torej moram vsaj stanu primerno vzgojiti svoje otroke.* »Ali eta nadarjena?* »Ne, ampak pridna sta. Ž njima govorim, kakor - odraslimi. Jako zrela sta za svojo starost.* »Vem.* »Kako to?* »Saj poznam Pito.* »To ni še nič v primeri z dečkoma. Kaj hočete! Otroci takih staršev, kakršni smo mL nimajo nobene prave mladosti. To je že usoda ljudi dela. Ne morete si misliti, kako se mi otroka smilita. Šla sta na počitnice, a tudi ondi se učita, učita. Morata! A kaj imata od tega? Kaj? . . . Minil jima bo najlepši čas, kakor je minil meni.* Poržicki je stopil nehote v krog domačih skrbi, ki jih je Zebrowski tako nepričakovano razvil pred njim. Spočetka je kot čestilec Tuske nezaupno in z ironijo zrl na 2ebrowskega. senaj pa je spoznal, da ni večje trtgefflje, nego ako se mora človek vdati v kruto iisodo. kakršno vidi tu pred seb^ »Ne verjamete, gospod.* je nadaljeval 2ebrowski po kratkem molku»da je današnji izlet prvi lepi mojem življenju . . - ^J^J™^ gora in sedaj ta noč! Tako srečen sem . . * Nikoli vam ne pozabim te!Poržicki je vstal in se nekoliko odstranil. Lotila se ga je nepopisna otož-nost in sram ga je bilo. Ta človek mu je hvaležen za to, da ga je brez vsake obzirnosti vlačil po gorah! Hvaležen za to drobtinico navidezne svobode, za oddih duše. ki so jo življenske razmere tako neusmiljeno stisnile v okove Poržicki se je jezil sam nase, ker je bil v miMih zaničeval ubogo revše. ki je v življenju zavzemalo tako malo mesta. Ali to je trajalo samo kratek hip. Potem se rgovcev. ki niso znižali cen sorazmerno z naa-ščanjem naše valute. Apelira »e fudi na trgovce, naj znižajo cene. Poziv ie povzročil v Zagrebu veliko ra£burjen;e, posebno v trgovskem svetu, upati ie. Nabavno posojilo na Češkem. Ob priliki obiska jugoslov. finančnega ministri Kumanudija v Pragi se bo raz- pravljalo tudi o kreditu, ki bi ga CeškcM slovaška dala Jugoslaviji za nakup bla» ga na Češkem. (Posojilo, bo znašalo 20(1 milijonov češkoslovaških kron.) = Spremljevalci za transport šiv« živine. Prometno ministrstvo je olredilo, da se brez spremljevalcev ne sprejme več nobena pošiljatev žive živine. Iz« vzete »o le male živali, ki se trauspor. tirajo v lahkih, nosljivih in zaprtaS kletkah. =■= Sladkanje letošnjega vinskega mo. 4ta. Zaradi slabega vremena, je letošnji mošt šibkejši. Zato dovoljuje Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo, vinskim producentom prosto in splošna sladkanje letošnjih vinskih mostov r celi Sloveniji, in sicer z 2 do 4 odst, (2 do 4 kg na 100 litrov mošta) sladkorja kristalnega ali v kockah. Sladkajo naj se le mošti navadnih vrst ki imajo izpod 17 odst. sladkorja. Sladkor mora biti čist brez primesi. Rjavi (ameriš. ki) sladkor se nc sme rabiti. Sladko« naj se po možnosti doda še kipečema "moštu. = Prometne omejitve v območju sarajevske železniške direkcije. Z dne 24, oktobra je ukinjeno prevzemanje vsakovrstnih tovorov v zaprtih vagonih t, področju sarajevske železniške direkcija Izvzeta so le živila sol, tobak, režijske in vojaške pošiljatve. kakor tudi vse pošiljatve. ki so določene za postaj« Brod in preko Broda. Ta omejitev je potrebna zaradi nakupifenja blaga in velike potrebe zaprtih vagonov. Ravno tako je ukinjeno prevzemanje carinskih tovorov za postajo Sarajevo. =» Mllnarska konferenca. Dne 25. okt. se je vršila v finančnem ministrstvu druga mlinarska konferenca. Udeležili so se je državni podsekretar dr. Popovid, zastopnik poljedeljskega ministra Stlbler, in lastniki vojvodinskih mlinov. Mlinarji so zahtevali naj se zniža izvozna carina za tisto moko, za katero se je žito uvozilo iz inozemstva za 50 odst., lstotaka naj se dovoli 50 odst. znižanje za otrobe. Ministrstvo financ stoji na stališču, da za enkrat ne more dovoliti takega znižanja. Gospodarsko finančni komita bo to stvar obravnava! na prvi seji. — Ogromen izvoz lesa is Slovenije. Po obvestilu trgovinskega ministrstva; se je letos do konca septembra izvozih! iz naše države okoli 500.000 vagonov stavbnega lesa in lesa za kurjavo. Od tega odpade samo na Slovenijo okoli 300.000 vagonov. ! Borza Zagreb, devize: Dunaj 0,082 - 0.087, Berlin 1.295 — 1.595, Budimpešta 2.36 —• 2.66, Bukarešt 42.25 — 43.75, Milan 24? — 251, London 278.50 — 282.50, New-york 61.50 — 62.50, Pariz 432.5 — 437.5, Praga 199.25 — 202.50, Švica 1120 — 1130, Varšava 0.65 — 0.75. valate: dolar 60 — 61. avstr. krone 0.0825 — 0.0875, češke 196.50 — 199.50, levi 29 — 31, funti 271.50 — 276.50 franki 430 — 435, na-poleoni 245, marke 1.58, leji 41, švic< franki 1100, lire 247. Beograjska borza včeraj radi pravoslavnega praznika ni poslovala. Praga, devize: Berlin 0.6450 — 0.8459 Curih 572.50 — 575.50, Milan 12225 -m 123.75, Pariz 217.75 — 21925, London 141.50 — 143, Beograd 51 — 51.50, Sofija 21.30 — 21.70, Dunaj 0.365 — 0.465, Varšava 0.1550 — 0.2550, Budimpešta 1.19 — 1.21, valute: n. marke 0.78 —> 0.98, lire 120.25 — 121.75, funti 14025 — 141.75, dolarji 32.05 — 32.45, dinarji 50 — 50.75. Curih: Berlin 0.1250, London 24.75, Pariz 38.25, Milan 21.15, Praga 1720, Budimpešta 022, Zagreb 2.20, Bukarešta 3.65, Varšava 0.0450, Dunaj 0.0073 — avstr. krone 0.0078. Berlin: Italija 15.760 — 15.840, London 18.553.50 — 18.616.50, Newyork 413.962 — 416.038, Pariz 27.431 - 27.569, Švica 71.321 — 71.679, Dunaj 523 —■ 5.27, Praga 12.768 — 12.832, Budimpešta 164 — 166. Odgovorni urednik Fr. BrozovIC. Lastnik in Izdajatell Konzorcij «Jntra». Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani. n sni AVTO dvasedežnK znamke CHUPUIS-DORRIER prodam J.GOREG, LJUBLJANA Vremensko poročilo Ljubljana, 27 oktobra 1922.__Ljubljana 806 m nad morjem Kn> . i ob ojizoranja Ljnbljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd ■ unaj • , Praea . Inomost. 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 756'3 752-6 7531 7546 754 5 755-8 7563 755-2 Zračna temperatura 3-0 4-8 4-2 4-0 4-0 1-0 1-0 3-0 Veter serer brezvetra «•▼. Tih. breiTetr* Oblačno 0—10 :dei oblačno det »ne* megla det Padavine mm 186 18-0 18-0 6-0 1-0 1-0 Ljubliaa j&roaeter niiji, temperatura nižja. Soince ribaja ob 6 35, zahaja ob 16*68 Izmena projekta o službeni pragmatiki (Konec.) Član (158.) izmeni se: Član 162. Dva poslednja stava izmenjena su i glase ovako: Kazna iz tač. 2. povlači zaustavljanje napredovanja na viši stepen plate i stanarine i u višu grupu, i to naj-manje za jednu, a najviše za tri godine. Dužinu li de se ovo primeniti i kod kazni ukora, rešiče disciplinski sud. Na taj način izgubljeno vreme itd. po predlogu. Član (155.) bez izmene: Član 163. Član (160.) bez izmene: Član 164. Član (161.) bez izmene: Član 165. Član (162.) bez izmene: Član 166. Član (163.) izmeni se: Član 167. U drngom redu mesto: zakonskim pro-pisima, stavlja se: zakonima, u poslednjem redu mesto: propisi, stavlja se: postupak. Član (164.) izmeni se: Član 168. U petom redu mesto: trojica, stavlja se: dvojica; na kraju člana dodaje se: (Čl. 94. Ustava.) Član (165.) bez izmene: Član 169. Član (166.) izmeni se: Član 170. Poslednji red briše se. Član (167.) bez izmene: Član 171. Član (168.) bez izmene: Član 172. Član (169.) izmeni se: Član 173. U četvrtom redu brišu se reči: odtnah na početku postupka; na kraju prve ali-neje dodaje se: Bliže odredbe propisače se Uredbom; druga alineja na početku da glasi: Kad ima više optuženih iz raz nih upravnih grana itd. po predlogu. Član (170.) bez izmene: Član 174. Član (171.) bez izmene: Član 175. Član (172.) bez izmene: Član 176. Član (173.) bez izmene: Član 177. Član (174.) bez izmene: Član 178. član (175.) bez izmene: Član 179. Član (176.) bez izmene: Član 180. Član (177.) izmeni se: Član 181. Na kraju dodaje se: Ako se starešine ne sporazumeju rešiče disciplinski sud. Član (178.) bez izmene: Član 182. Član (179.) bez izmene: Član 183. Član (180.) bez izmene: Član 184. Član (181.) bez izmene: Član 185. Član (182.) bez izmene: Član 186. Član (183.) bez izmene: Član 187. Član (184.) bez izmene: Član 188. Član (185.) bez izmene: Član 189. Član (186.) izmeni se: Član 190. Disciplinski sud sudi po slobodnom uverenju dobijenom na pretresu. Član (187.) bez izmene: Član 191. Član (188.) bez izmene: Član 192. Član (189.) izmeni se: Član 193. Na kraju dodaje se: ako je blagovre-mena i ako je podneta od strane nadležno« lica, u protivnom slučaju sud če ovaku žalbu odbaciti. Protiv ovog rešenja može se dotična strana žaliti višem sudu u roku od 8 dana. Član (190.) bez izmene: Član 194. Član (191.) izmeni se: Član 195. U tački 2. na kraju mesto: odbaciti, stavlja se: vratiti nižem sudu na zakonski postupak. Član (192.) bez izmene: Član 196. Član (193.) izmeni se: Član 197. Na kraju brišu se reči: a neurednosti za godinu dana. (Nov) Član 196. Smrdu optuženog prekida se disciplinski postupak. Član (194.) bez izmene: >Jan 199. Član (195.) bez izmene: Član 200. Član (196.) bez izmene: Član 201. Član (197.) bez izmene: Član 202. Član (198.) bez izmene: Član 203. Član (199.) bez izmene: Član 204. Član (200.) bez izmene: Član 205. Član (201.) izmeni se: Član 206. U drugoj alineji u trečem redu iza reči: nadzor, dodaje se: u osobito važnim i hitnim slučajevima; u četvrtom redu mesto reči: ne, stavlja se: neče da. Član (202.) izmeni se: Član 207. Kad disciplinski sud donese odluku o suspendovanju, može odrediti, da se služ-beniku umanje njegova plata (osnovna i poiožajna) do polovine. Ostali stavi po predlogu. Član (203.) bez izmene: Član 208. Član (204.) izmeni se: Član 209. Obustavljanje prinadležnosti računa se od dana suspendovanja od dužnosti po odluci disciplinskog suda. Član (205.) bez izmene: Član 210. Član (206.) bez izmene: Član 211. Član (207.) izmeni se: Član 212. U četvrtoj alineji poslednja rečenica briše se. Član (208.) bez izmene: Član 213. Član (209.) bez izmene: Član 214. Član (210.) izmeni se: Član 215. Disciplinske su kazni za penzionere: 1) pismeni ukor; 2) umanjene penziiskih prinadležnosti za neko ograničeno vreme, najviše do 20%; 3) gubitek prava na penziju. Član (211.) bez izmene: Član 216. Član (212.) bez izmene: Član 217. Član (213.) bez izmene: Član 218. Član (214.) bez izmene: Član 219. Član (215.) bez izmene: Član 220. GLAVA XI. Prelazna naredjenja- Član (216) briše se. Član (217.) bez izmene: Član 221. Član (218.) izmeni se: Član 222. U prvoj alineji poslednji red briše se, a stavlja se: nadležnom Ministru. Odluku o tome donosi iedan naročito zato sastavljen komitet od 4 Ministara, na predlog r.adležnog Ministra. U drugoj alineji mesto: tri člana, stavlja se: 5 članova. Član (219.) izmeni se: Član 223. U roku od dva meseca od dana obna-rodovanja ovog zakona imaju svi državni službenici podneti dokaze o propi-sanoi spremi. Na traženje službenika Ministar može ovaj rok produžiti ioš za dva meseca. Član (220.) izmeni se: Član 224. Mesto 15 stavlja se 30. Član (221.) bez izmene: Član 225. Član (222.) izmeni se: Član 226. U svakoj alineji mesto: školsku. odnosno školsku i stručno teoretsku spre-mu, stavlja se: propisanu spremu. U svakoj alineji brišu se reči: koja im se po dosadašnjim zakonima računa za penzi-jn, pa budu prevedeni po ovom zakonu. Na kraju dodaje se stav: Godine službe o kojima se ovde govori racunaiu se po članu 236. Član (223.) izmeni se: Član 227. U drugom redu mesto: plate, stavlja se: osnovne plate. Dodaje se nov stav: U prvu (odnosno drugu) grupu zvaničnika uvrstiče se u svakoj upravnoj gra-ni zvaničnici koji imaju najmanje 15 (odnosno 9) godina službe, a najviše do V« (odnosno */*) sviiu zvaničnika iste upravne grane. U prvu grupu služitelja uvrstiče se u svakoj upravnoj grani služitelji, koji imaju najmanje petnajst godina službe, a najviše do '/» sviju služitelja iste upravne grane. Član (224.) bez izmene: Član 228. Član (225.) bez izmene: Član 229. I Član (226.) bez izmene: Član 230. (Nov) Član 231. Licima koja su penziiu primala pre obnarodovanja ovog zakona, odredjuju se penzije ovako: 1.) Ličnim penzionerima, koji su bili penzionisani pre 1. januara 1919 oredjuju se penzije po redovnim priiiadležnostima po ovom zakonu prema položaju s koga su bili penzionisani i prema godinama službe koje im su se uracunale za penziju po dotadanjim zakonima. 2.) Ličnim penzionerima koji su bili penzionisani posle 1. januara 1919 i po navršetku potpunog službenog vremena, odreajuju se penzije po tački 1.). 3.) Lični penzioneri koii su bili penzio- nisani posle 1. januara 1919 pre navrSet-ka potpunog službenog vremena, treba da se podvrgnu lekarskom pregledu u smislu ovog zakona. Ako se ntvrdi, da su nesposobni za državnu sluZbu, odre-diče im se penzija po tački 1.) inač« ostave im penzija koiu imaju. 4.) Porodične penzije povečavaju se za 100%. (Nov) Član 232. Svima učiteljima i ostalim državnim službenicima koji su bili narodni poslanici, pa su zbog toga penzionisani ili dali ostavku na zvanje, računa se u godine ukazne službe za penziju sve vreme, koje su u Narodnoj Skupštini proveli kao narodni poslanici. Ako se vrate u državnu službu računa-če im se to vreme i za napredovanje V plati i stanarini. Član (227.) izmeni se: Član 233. Na kraju dodaje se stav: Načela ovog člana važe f za prelaz iz staleža služitelja u stalež zvaničnika, odnosno za prelaz iz staleža zvaničnika u III. kategoriju činovnika. Član (228.) bez izmene: Član 234. Član (229.) izmeni se: Član 235. U prvoj alineji brišu se reči: osim vremena predvidjenog u drugom stavu isto? člana. Član (230.) izmeni i deli se u dva 3ana-Član 236. Za odredjivanje periodskih stepenih plate računa se samo vreme državne službe koje se računa za penziju, odnosno vreme koje ie po naročitim propisi-ma priznato za napredovanje. Član 237. Za kretanie po grupama računa se samo vreme koje pojedine struke državne službe racunaiu za napredovanje u Strv-ci. Član (231.) izmeni se: Član 238. U trečem redu mesto: tora zakotr stavlja se: ovom zakonu. Član (232 ) bez izmene: Član 239. Član (233.) bez izmene: Član 240. Objave * Draštvo »Soča* naznanja, da prične v soboto dne 28. t. m. z rednimi predavateljskimi večeri. Svoje sodelovanje je zagotovila cela vrsta znanstvenikov, lite-ratov, upodabljajočih umetnikov in politikov. Predavanja se bodo vršila v novo preurejenem salonu restavracije pri »Levu* na Gosposvetski cesti. Dne 28. t m. predaval bo vseučiliški profesor g .dr. Pavel Grošelj. Začetek točno ob pol devetih zvečer. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. * Občni zbor »Centralnega tajništva jugoslov. napr. omladine* iz Slovenije se vrši v nedeljo dne 29. t. m. ob 9. uri dopoldne v napred. dijaškem domu v. Ljubljani, Tomanova ulica 3. * Jugoslov. draštvo za proačavanje angleškega jezika v Ljubljani prične v prvih dneh meseca novembra t. 1. s podu-ševanjem angleščine v začetniških in nadaljevalnih tečajih. Člani društva, ki se žele udeleževati tečajev, naj se prijavijo pismeno ali vsaki dan med pol 3. in pol 4. ustmeno do najkasneje 5. novembra 1922 tajnici društva Mss. Copeland, Hotel Union,, soba št. 70. * Razpis službenih mest. V področju pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za kmetijstvo sta razpisani mesti veterinarskega referenta pri okr. glavarstvu v Konjicah in pri okraj, glavarstvu v Črnomlju, slednje s sedežem v Metliki. Natančneje določbe so v razpisu v Uradnem listu. * Sprejem dečkov v vojno godbeno šoto v Vršca. S 1. novembrom 1922 se sprej me več dečkov v starosti od 12. do 16. leta v vojno godbeno šolo v Vršcu. V Ljubljani stanujočim reflektantom daje pojasnila mestni vojaški urad v »Mestnem domu*. * Pevska vaja v Zvezi včlanjenih ljubljanskih zborov se vrši v nedeljo, dne 29. oktobra 1922, dopoldne v pevski dvorani Glasbene Matice in sicer za I. in II. te-nore točno ob desetih, za I. in II. base točno ob tričetrt na 11. Nove nagrobnice! Odbor Zveze slov. pevskih zborov. * Podoficirji mariborske garnizije prisede 11. novembra t 1. pod pokroviteljstvom komandanta mesta pukovnika g. Ilije Miladinoviča v Gotzovi dvorani v Mariboru plesni venček, čegar čisti dobiček je namenjen podofic. podpornemu društvu. Vstopnina prosta. Vabilo velja kot vstopnica. V slučaju, da kdo ni prejel vabila in se želi udeležiti te plesne prireditve, se uljudno naproša, da se obrne pismeno ali ustmeno na društveni odbor, Maribor, Dravska vojašnica soba št. 32. * Vpokojeneem južne železnice. Društvo vpokojencev južne železnice poživlja svoje člane, naj se poluoštevilno udeleže pogreba gospe Josipine Fatur, matere centralnega nadzornika juž. žel. dr. Faturja, ki se bo vršil danes 28. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Rožna ulica št. 24. * Razne ustanove za reveže. Mestni magistrat razpisuje več ustanov za revne novoporočenke in za onemogle posle itd Razpis je na magistratu javno razglašen in se naj interesenti tam bliže informirajo________ ^ Gradbeno podjetje f i ing. Dukic in drug) { Ljubljana, Bohoričeva u!.20. | S se priporoča sa v«a v to | | stroko spadajoča dela, » *Un«|* d« BO bnedl Olt. 8*—, mM md«l|n]lk 6 b*w« » 01«. - Tršo«« tgini. dopitevml«. «»■ »r.mlJnln. d* SO b«e<0 6 Oh, .••kil. Mdal|n]M> • »•••<* 9 - P1«4« " «»P'«I- IL*hl" t"d * — »trnkih.) N* •pr«iin]t u •