SLOVENSKI FRIMOBEC
UREDNIŠTVO IN UPRAVA V GORICI v ulici degli Orzoni 38. — Cena oglasom po dogovoru.	KATOLIŠKI TEDNIK	IZIDE VSAK ČETRTEK
Leto I. - Štev. 4	GORICA, DNE 27. SEPTEMBRA 1945.	Cena E. 3 —
Pij XII. o pravi demokraciji
Lastnosti državljanov v demokratični vladavini
Duhovniški naraščal
Malo semenišče v Gorici bo kmalu spet odprlo svoja vrata in sprejelo v svoje naročje vse tiste dečke iz naše nadškofije, ki se želijo posvetiti duhovniškemu poklicu. Že par let so se morali naši semeniščniki potikati po tujih škofijah in po tujih semeniščih. Letos se bodo lahko spet vrnili v svoje semenišče, ki tako prijazno kraljuje na zelenem gričku ob mestu, da se bodo v sončni Gorici učili in vzgajali in nekoč postali dobri pastirji svojega naroda.
Za nas Slovence je letošnja otvoritev malega semenišča še prav posebno pomembna. Prevz. g. nadškof je s posebnim odlokom, ki ga prinašamo na drugem mestu, določil, da se v nadškofijškem Malem semenišču ustanovi slovenska gimnazija, vsaj tisti razredi, ki so zaenkrat možni. Naši semeniščniki bodo imeli tako lepo priliko, da se temeljito naučijo svojega materinega jezika.
Na nas Slovencih je torej sedaj, da to priliko temeljito izrabimo in da pošljemo v semenišče čimveč dobrega in zdravega duhovniškega naraščaja. Naša škofija ima Še vedno premalo duhovnikov- Žetev raste, potrebe se množijo, delavcev pa je premalo.
Našemu ljudstvu, ki je in hoče ostati verno, ni treba dokazovati, kaj vse mu pomenijo dobri duhovniki. Zlasti naše primorsko ljudstvo se je v zadnjih desetletjih dodobra prepričalo, da mu je duhovnik največji dobrotnik in prijatelj. V teh letih preganjaja in zapostavljanja, ko so naše ljudstvo skoraj vii zapustili, mu je edini duhovnik zvesto stal ob strani, ga branil in zagovarial, se potegoval za njegove pravice, trpel zanj, šel v ječe in v internacije.
Naš narod še vedno potrebuje dobrih duhovnikov. Zgodovina nas uči, da je narod, ki je duhovnike zavrgel, izrekel s tem smrtno obsodbo nad samim seboj. Gorje našemu ljudstvu, ako bi svoje duhovnike zavrglo, ako bi svojih duhovnikov ne podpiralo, ako bi svojih otrok ne dajalo več. da bi se vzgojili v duhovne pastirje in vodnike. Tisti dan, ko bi se to zgodilo, bi se ves naš narod podal na pot propadanja in uničenja.
Premisli to, zlasti ti, slovenska mati in slovenski oče! Ali ni bil vedno največji ponos slovenskih staršev imeti sina du-
Potem ko je papež na kratko označil potrebo in zahtevo demokracije, skuša odgovoriti na dvoje vprašanj: 1. Kakšne so pravice in dolžnosti ljudi, ki živijo v demokratični vladavini? - 2. Kakšne so pravice in dolžnosti tistih, ki imajo v demokratični državi oblast? To dvojno vprašanje je treba zelo točno opredeliti, saj je ravno od odgovora, nanj odvisno pravo razmerje med vladajočimi in med podložniki: „3z trdnosti, soglasja in dobrih sadov, lii izvirajo iz s ti Ha med vlado in državljani, lahRo sRfepamo, če je demokracija zares zdrava in uravnovešena ter Ha H š na je njena življenj sHa in razvojna moč".
Dvoje vaZniii provit
Državljani v demokratični državi nimajo samo dolžnosti, temveč tudi pravice, ki jih mora tudi država spoštovati. Papež poudarja zlasti dve pravici, ki najdeta v demokraciji svoj izraz: 1. Državljani imajo pravico in zato morajo tudi imeti možnost, da izrazijo svoje mnenje o žrtvah in dolžnostih, ki se jim nalagajo. Brez dvoma ima oblast pravico, da lahko zahteva od državljanov tudi žrtve in dolžnosti (davki, vojna, delo itd.), kadar gre za javno blaginjo. Ne sme pa oblast teh dolžosti natovoriti ljudem s silo in svojevoljno, ne da bi ljudstvo vprašala za mnenje. Ljudstvo
hovnika ? Darovati Bogu morda najljubšega in najboljšega otroka ? Premisli in naj ti ne bo žal te žrtve, ki so jo z veseljem in s ponosom doprinašali naši predniki. Imaš sina, ki je priden, pobožen, ki čuti veselje do duhovniškega stanu, ki ti je morda, mati, že v tihih urah izrazil to željo: Duhovnik bi rad postal. Če pa ti je ni povedal, si mu jo v očeh brala.,. Ali mu boš to odrekla ? Bog sam je, ki te prosi: Daj mi svojega sina! Naj te ne plašijo razne denarne in druge težave. Vsi seminščni-ki bogoslovci so se morali z njimi boriti. Do sedaj se pri nas še ni zgodilo, da bi moral kdo zapustiti semenišče samo zato, ker ni imel sredstev. Sredstva so se vedno našla, da je le fant bil dober in pripravljen Nič naj vas ne straši, slovenski starši, pri tej vaši žrtvi. Sin, ki ga boste Bogu darovali, bo studenec milosti za vas same in za ves naš narod.
mora imeti možnost, da svoje mnenje pove jasno in svobodno. To lahko napravi po svojih zastopnikih v parlamentu, lahko napravi na javnih shodih, s tiskom itd. 2. Druga važna pravica, ki je posledica prve: državljani se lahko prisilijo k pokorščini šele potem, ko je tudi njihovo mnenje prišlo v poštev. Kadar torej ljudje in narodi zahtevajo večjo in boljšo demokracijo, pomeni, pravi papež, ta zahteva tole: „cDržavtjan naj ima vedno več možnosii, da bo imet svoje o-sebno mnenje in da bo to mnenje fafiHo izrazit in uveijavlt na način, Hi je primeren sHupni blaginji". '
lz teh papeževih besed sledi tale važna ugotovitev: Merilo prave demokracije je ravno svoboda in možnost, da ima lahko vsak državljan svoje osebno mnenje in da lahko to mnenje tudi nemoteno in neprisiljeno izrazi in brez bojazni pred represalijami.
Dvoje vali zaključkov
Iz povedanega izvaja sv. oče dva važna zaključka, v katerih se dotakne vprašanja, kaj je narod in kaj je samo navadna množica ali masa ljudi.
1. Narod, ugotavlja papež, ni brezoblična množica ali čisto navadna masa ljudi, ki so le slučajno skupaj povezani. Narod je organizem, ki ga tvorijo ljudje, ki so osebe, ki imajo vsaka svojo odgovornost in svoje prepričanje: te osebe so med seboj povezane ne samo slučajno, temveč po skupni življenjski usodi in živijo zato svoje lastno notranje življenje. Množica ali masa pa je le slučajen skupek ljudi, ki .nima lastnega življenja, ki jo je mogoče razgibati le od zunaj: »Zato jubRo postane", pravi papež, Igrača v roHab Rogar Roti, Ri zna izrabiti njene strasti in sprejemljivosti; vedno je pripravljena slediti danes tej, jutri oni zastavi".
2. Ta brezoblična masa brez lastnega življenja, ki čaka samo na pogon od zunaj, je glavni sovražnik prave demokracije, prave svobode in enakosti. V narodu se državljani zavedajo svoje o-sebnosti in čutijo, da so med-seboj povezani s pravimi družinskimi vezmi. Tudi v narodu so med posameznimi člani neenakosti, ki so utemeljene v naravi sami (v izobrazbi, v imetju, v družabnem položaju), joda te ne-enaRostt ne te da ne žalijo držav-/jansfie enaRopravnosti, ampaR ji da-
Odlok
o ustanovitvi slovenske gimnazije v Malem semenišču
Stavba nadškofijskega Malega semenišča se je že izpraznila. Čez kak mesec, ko bodo popravila dovršena, se bo zavod odprl.
Da zadostimo resničnim potrebam Naše dvojezične nadškofije in da ugodimo željam in predlogom, ki so Nam jih že večkrat stavili Naši slovenski duhovniki, smo se odločili, da ustanovimo v Našem nadškofijskem semenišču dve gimnaziji: eno za gojence italijanskega jezika in drugo za gojence slovenskega jezika.
Gimnaziji bosta imeli vsaka svoje posebno vodstvo in gojenci enega in drugega jezika bodo ločeni po šolskem poduku, po skupnem življenju in po drugih dejanjih semeniškega življenja (premišljevanja, neliturgične molitve, poduk in konference itd.).
Z razdelitvijo semenišča po šoli in po vzgoji bo treba do* seči tudi upravno delitev, tako da bo lahko italijanski del nadškofije prevzel popolno oskrbo italijanskih gojencev, slovenski del pa slovenskih gojencev.
Začasno poverjamo izvršitev tega Našega načrta veleč. Mgrju Higinu Valdemarinu z naslovom nadškofijskega komisarja za pre.-osnovo nadškofijskega semenišča.
Naloga osnovati in skrbeti za pravilni razvoj slovenske gimnazije v Našem Malem semenišču pa je bjla poverjena g. drju Alfonzu Čuku z naslovom ravnatelja iste gimnazije.
Dr. Čuk bo moral pri izvrše-
jejo celo pravi smiset In upravičen pomen: da ima namreč pred državo sfeberni pravico dostojno živeti lastno, ose6no življenje na mestu in v razmerah, Ramor ga je postavita božja Previdnost". Nasprotno pa je žalostna slik?, ki jo nudi demokratična država, v kateri odloča ne vzgojeni narod, temveč samovolja množice ali mase.
„Svoboda, la nravna dolžnost osebe, se izpremeni v ItransRe zahteve, Ri bočejo na šRodo drugih dali dušRa nagonu In poželenju čtovešRe gmote. EnaRost se izpridi v mehanično izenačevanje, v brezbarvno enoličnost".
Usahne in izgubi se čut za vse življenske vrednote in množica postane kaj lahko plen redkih brezvestnih izkoriščevalcev. Pot do diktature je s tem utrta.
(Nadaljevanje sledi)
V S VE T
ga. Pustili so samo to, kar je bilo skrajno potrebno. Pobrali so : živila, tkanine in vsa pre-v®zna sredstva ; niti dunajskemu tramvaju niso prizanesli. Tudi dekleta so smatrali za vojni plen. Šele ko se je tam nastanil ruski glavni stan, so se razmere nekoliko izboljšale.
Političen položaj ni nič kaj boljši, čeprav se zdi, da ima dr. Renner, predsednik jzačasne vlade, ki pa ni priznana cd vsek Zaveznikov, res vse dobre namere, da bi zavladale znosne življenske razmere. Predsednik vlade računa, da bi v slučaju glasovanja imel na svoji strani 60°/o Dunaja. Opira se na neko staro statistiko izza časa pred Hitlerjevim prihodom. Proti sebi ima Volkspartei (Ljudska stranka) in skoraj vso mladino. Tudi pod- ; talna organizacija, ki ja v rokah i katoličanov še od časa gestapov- ; skega strahovanja in ki vživa na ' političnem polju največji ugled, | se očividno nagiba k Ljudski : stranki. Na Dunaju izhaja že 6 dnevnih časopisov.
KRATKE VESTI
Jugoslovanske opozieionalne stranke so sklenile, da se ne bodo udeležile volitev 11. novembra. Svojo odločitev utemeljujejo s tem, da novi jugoslovanski zakon ni demokratičen.
Sovjetska zveza bo dobila v Aziji:
1) pristanišče Port Arthur bo postalo sovjetsko pomorsko oporišče, toda kitajske ladje bodo imele pristop v pristanišče; civilna uprava pristanišča bo kitajska; 2) Kitajska bo odstopila suverenostne pravice nad Zunanjo Mongolijo;	3)	Sovjetska
zveza bo dobila pravico uporabljati pristanišče D3iren, prav kakor Kitajska; poveljnik pristanišča bo Rus; 4) Sovjetska zveza in Kitajska bosta solastnici dveh mandžurskih železnic, ki so ju zgradili Ru?i ; sovjetski vojaki bodo lahko uporabljali železnici samo v primeru vojne z Japonsko; železniške straže bodo izključno kitajske; 5) Sovjetska zveza bo dobila japonsko polovico Sahalina in Kurilske otoke, ki zapirajo Ohotsko morje.
S tem bo Sovjetska zveza dobila v Vzhodni Aziji pozicije, ki jih je Rusija izgubila leta 1905 po rusko-japonski vojni.
van u svoje naloge postopati sporazumno z Našim komisarjem v vsek stvareh, ki se tičejo splošnega reda, discipline in ekonomskega vprašanja.
Šolo in tečaje za italijanske gojence bodo urejevala posebna pravila pod osebnim vodstvom našeea komisarja do nove odredbe.
Ta odlok velja za poskušnjo za prihodnje šolsko leto 1945-46. Dano v Gorici v Našem nadškofijskem dvorcu, 18. septembra 1945.
f Karel nadškof
Hara kiri
Ob priliki japonskega poraza in predaje nam je svetovno časopisje poročalo o presenetljivem pojavu, ki je mogoč samo na Japonskem : o samomorih, ki so se kar množično vršili zlasti v višjih krogih. Tako smo brali o bivšem ministrskem predsedniku Toju, ki je napravil poskus samomora v hipu, ko so ga prišli zavezniki aretirat. Neki visoki častnik je najprej zastrupil ženo in otroke in potem ubil samega sebe. Drugi spet so napravili samomore pred cesarsko palačo v Tokiju. Cesarja častijo Japonci po božje:	umreti	pred
cesarsko palačo pomeni za Japonca toliko kot umreti pred božjim obličjem.
Najbolj pogost način samo-jnora pa je tako zvani hara kiri. Kot Dove že beseda sama (hara-trebuh, kiri-prerezati), se ta vrsta samomora izvrši tako, da si človek kratkomalo prereže trebuh. Ta način smrti je zlasti v navadi med plemstvom in v vojaških krogih. V starih čaših je vsak pošten Japonec, ki je padel pri cesarju v nemilost ali je iz kakega druga razloga zapadel smrti, napravil hara kiri. To se je navadno zgodilo na zelo slovesen način, kije skoraj sličil verskemu obredu. Na smrt obsojeni se je oblekel v praznično obleko, povabil je k sebi svoje prijatelje, se od njih poslovil in si nato v njihovi pričujočnosti s posebnim nožem in na poseben obreden način prerezal trebuh. Japonci smatrajo tak čin kot posebno junaštvo.
Dandanes pa so tudi Japonci postali bolj modami in se pri samomoru poslužujejo ne samo obrednih nožev za hara kiri, temveč tudi samokresa, strupa in podobnih reči.
Zavezniki, ki so Japonsko zasedli, so si postavili načrt, da prevzgojijo japonski narod. Bog daj, da bi se jim to popolnoma posrečilo, tako da bi se japonski narod, ki ga odlikuje marsikatera lepa lastnost, kaj kmalu otresel svojega poganstva in svojih grozdnih poganskih navad in se pridružil drugim kulturnim krščanskim narodom.
Čitajte in širite naš list ,JSL0VENSK1 PRIMOREC“
OKNO
Londonska konferenca. V
Londonu se nadaljuje konferenca zunanjih ministrov peterih velesil. Glavno vprašanje, ki je bilo v tem tednu na dnevnem redu, je bilo vprašanje meja med Jugoslavijo in Italijo. Svet ministrov je povabil Jugoslavijo in Italijo, naj podasta svoje predloge. V imenu Jugoslavije je govoril E. Kardelj in zahteval za Jugoslavijo Trst in Primorje. Za Italijo pa je govoril njen zunanji minister De Gasperi. Svet ministrov je poveril tajnikom nalogo, naj to vprašanje pro učijo in sicer tako, da bodo pri tem upoštevali ti dve načeli: 1) načelo narodnostne meje med Italijo in Jugoslavijo, 2) možnost, da dobi tržaško pristanišče z napravani mednaroden ziiačaj. Predno se bodo določile meje, bo posebna komisija izvršila potrebne poizvedbe na licu mesta.
Rusija in italijanske kolonije. Na Londonski konferenci se je pojavilo med Sovjeti in Anglo-Amerikanci trenje radi italijanskih kolonij. Vsi zavezniki so si edini v tem, da se Italiji morajo odvzeti kolonije. Niso si pa edini, komu naj se te kolonije dajo in kako naj se upravljajo. SZ stoji na stališču, naj se kolonije razdelijo med zmagovalce. V takem slučaju bi ona zahtevala zase Tripolitanij o in morda tudi Eritrejo. Velika Britanija in Združene države pa so mnenja, da italijanske kolonije niso navaden vojni plen, ki se kratkomalo razdeli. Korist domačega prebivalstva zahteva, da se te kolonije izročijo v mednarodno upravo. Angleško časopisje je zelo živahno reagiralo na sovjetske zahteve. „To je ravno tako“, piše Dai!y Telegraph, „kakor če bi Velika Britanija zahtevala mandat za Zunanjo Mongolijo*.
Jugoslovanska opozicija v inozemstvu. Rmski listi so prinesli te dni proglas, ki so ga podpisali dr. Miha Krek, pred sednik Slovenske 1 udske stranke, dr. Živko Topalovič, predsednik jugoslovanskih socialistov in Adam Pribičevic, vodja neodvisnih demokratov. Voditelji jugoslovanske opozicije v inozemstvu obsojajo režim maršala Tita, češ da ni drugega kot diktatura komunizma, ki se vzdržuje na površju s fašističnimi metodami. Ugotavljajo, da se maršal Tito ni držal pogodbe, ki jo je sklenil s Šubašičem, in prosijo za hitro pomoč, „kajti vsak dan Titovega režima pomeni ogromno materialno in moralno izgubo za našo domovino".
Avstrija. Gospodarski položaj v Avstriji je žalosten. Dunajsko prebivalstvo je b: 1 o že prve dni okupacije oropano vse-
V SZ so na najbolj slovesen način praznovali 2001etnico rojstva slavnega ruskega generala Mi-haila Kutuzova, ki je s svojo strategijo največ pripomogel, da je bil Napoleon pri svojem pohodu v Rusijo leta 1812 poražen.
Ameriški senator R. Russell zahteva, naj se japonski cesar Hiro Hito postavi pred sodišče kot vojni zločinec, češ da je oblasti željan tiran, ki se obnaša kot božanstvo, in eden največjih napadalcev v zgodovini.
Milan Grol, voditelj jugoslovanske demokratske stranke, je vložil prošnjo, da se stranki dovoli zakonito delovanje. Za isto dovoljenje je zaprosila tudi jugoslovanska sociali. tična stranka.
V Združenih državah so zgradili ladjo letalonosilko, ki ie največja te vrste. Ima 45.000 ton, 295 m je dolga in 41,5 m široka. Tako ogromna je, da ne bo mogla skozi panamski prekop. Krstili so jo po pokojnem predsedniku Rooseveltu.
Trst. Radio poroča, da je v torek bil v Trstu Churchill, bivši angleški ministrski predsednik.
Bolezen dr.ja Šubašiča, jugo-sjovansk-ga zunanjga ministra, ni le navidezna temveč resnična, javlja neko britansko uradno poročilo. Goli nesmisel je, da bi bil dr. Šubašič konfiniran v svojem stanovanju. Med tem Časom je posle zunanjega ministra prevzel Tito.
VERSKE NOVICEl
Katoliški Westminsterski škof dr. Griffith je zapustil London na poti v Evropo, kjer se bo sestal s katoliškimi škofi iz Pariza, Malinesa, Monakovega in Utrechta.
Na Bavarskem so bili vsi samostani z malimi izjemami zaole-njeni od nacističnih oblasti. S'užili so jim za vzgojne zavode Hitler-Jugend, naselbine za begunce iz bombardiranih mest, vojaške bolnišnice itd. Agencija Fides poroda, da so amerikanske oblasti vrnile redovnikom vsa zgoraj navedena poslopja.
Čistka na Nemškem. Zaano je, da se je protestantovska cerkev na Nemškem precej bratila s propadlim nacističnim režimom. Mislila je s tem dobiti premoč nad katoličani. Ameriške oblasti so ukazale tudi v njenih vrstah protinacistično čistko,katero lahko izvršijo cerkvene oblasti same. V nasprotnem slučaju bodo primorane nastopiti zavezniške komisije.
Moskovski Patriarhat; si
prizadeva, da bi se slavna „Iver-ska Mati božja“ čimprej vrnila v Moskvo. Prtd revolucijo so jo častili v neki kapelici skoraj ob vhodu na sedanji ..Rdeči trg“. Po revoluciji so ka lelico zaprli ter postavili na vrata napis : Vera je opij ljudstva. Ikona, ki spada prav gotovo med najslavnejše, je bežala na Grško v Solun, kjer se še danes nahaja. Ruski verni narod ima do svoje Jverske Bogorodice" prav posebno pobožnost.
D O R I 3 I
Barbana. Izmed naših božjih poti je Barbana med nreteklo vojno najmanj trpela. Zato pa se je romanje k Materi Božji na Barbano prvo znova poživilo. Nedeljo za nedeljo prihajajo verne množice s furlanske nižine k svoji Materi, da se ji poklonijo in jo pozdravijo, ko je toliko časa niso mogli. Zlasti prav prijetno jesensko vreme kliče velike množice na sveti otok pri Gradežu. Toda ne samo Furlani, tudi Slovenci imamo radi Marijino božjo pot na Barbani. Zato vidimo tam ob nedeljah tudi precej Slovencev z Brd, Krasa in Gorice. Ker so druge Marijine božje poti ali zaprte ali močno poškodovane, romamo pa na Barbano po naši lepi in stari slovenski navadi.
To upamo, da tudi v novih časih ne bomo pozabili, čeprav sedaj mladina raje roma na drugačna romanja.
Med drugimi so na kvatrnico poromali na Barbano farani stolne cerkve v Gorici s svojim župnikom mons. Velčičem na čelu. Spotoma so obiskali še Gradež in Oglej. Romanje se je vršilo res v bratskem duhu Slovencev in Italijanov, kakor zahteva sv. Pavel in kakor bi bilo prav, da bi povsod zavladalo.
Trst, Sedaj, ko je človeštvo premaga to vojno mora premagati še povojno krizo. Ki se Kaže u dvojnem pomanjkanju ; dela in je(a.
STa kriza se kaže tudi v naši deželi z oso neizprosnostjo, zfasti so prizadeti detavci v velikih ladjedelnicah o Jrstu in JTlonfatconu !Ta naj večja podjetja v naši deteti so začeta v masah odpuščati detaoce takoj, Ro je ZVU dala dovoljenje, da se smeju odpustiti delavci, za Ra-tere podjetja nimajo dela. 37a la način grozi nevarnost, da Bodo sedaj pred zimo 06 defo tisoči in tisoči
INlIPimi^A MDf
ZA DEVETNAJSTO POBINKOŠTNO NEDELJO
I
V
„SPri Branju današnjega evangelija se ne morem u6ranitimne<> Rega strahu. Gosta, Ri je prišel 6rez svatovsRe obteke na ženitnino, je kralj uRazat zvezati in vreči v temo, Rjer je jok in škripanje z zo6mi. Jakih nesrečnežev je na Jezusovi ženitnini o6ifo.
SKako je to, da se ne bodo vsi otroci sv. Gerkoe zveličati ? 3'la to vprašanje odgovorimo samo z enim dejstvom. JCdor se pogubi, je tega sam kriv. STu ni govora o človekovi usodi, češ kakor mi ie od veRomaj določeno, taRo pač tudi 6o. Bog žeti da hi se vsi zveličati, in da vsem zato potrebnih pripomočRov. Seveda je znano ‘Bogu, njegovi vsevednosti, kateri tjudje se Bodo teh pripomočRov poslužili, Rateri pa ne. Sz tega je razvidno, da cBog sicer vidi naprej, vendar pa zalo ne odtoča, RaRo Boš ti svojo svo6odo poraBit. SKdor se torej poguBi. je svojega pogu-6tjenja sam Rriv, Rakor je že Bog napovedat po preroRu Ozeju: ,SPoguBtjenje je iz teBe, o 3zraet / “
SKdor ostane ase življenje v Božji mihsli, se Bo zveličat radi Božje pravičnosti.
SKdor se je za svoje grehe spoRori/, se Bo zveličat po Božjem usmiljenju.
3~udi zate, grešnik, je še upanje, da se zveličaš. OJlitosl Božje je velika, odpovej se grehu, pa se 6oš zveličat. 3Iikar torej ne reci: JJleni Bog ne daje dovolj milosti, da Bi se mogel zveličati. Dli res / 31imaš ti na razpolago molitve ali te ne čaka še vedno spovednik ati ti sveta Cerkev ne nudi zakramentov !
Č?e pa ti vse to zavračaš, Rdo Bo Rriv tvojega poguBtjenja ? pogubljenje je iz te6e, o Jzrael / “
(FILIP KAFOL)
delavcev. (Še v ladjedelnicah poneha defo, bo imelo to pogu6ne posledice ne samo za STrst in njega oko-tico, temveč za vso našo dežlo, saj bo taRo' parafizirjno delo tudi mnogih drugih podjetij v Julijski Benečiji. Slvar je torej zeio resna. Sega se zavedajo odgovorni činilelji in zato se je ob tej nevarnost i zganita vsa dežela. ‘Delavci organizirani v svoiih sin UR a tih so proglasili splošno slai>Ro ne sa no v 3~r-slu in JTlonfatkinu te nveč po vsej deželi, kar je je pod zavezniško o. Manijo. Zastopniki slovenskih in italijanskih slrank so se zbrati na sftu-pm posvetovanje in izdati v soboto proglas, Rjer pravijo, da so vsi slo-
žno z delavci in da Bodo čuvali njihove Rorisli. Jsločasno so se o6r-niti na ZVU, naj prekliče dovoljenje, da se smejo odpuščali od-višni detavci. Guverner v Jrstu je sprejet zastopniRe strank, toda ni obljubil, da bo preklicat dano dovoljenje, Zagrozil pa je, da bo v tržaškem pristanišču, Rjer čaka za raztovorjenje 14 ladij, dal raztovoriti od vo/aštva in nemških vjetnikov te tisto Blago, Ri je potrebno za vojaške nam sne ZVU. in pustit ča-Rali ostalo.
SPo loža j se je zadnji hip, v toliko iz6oi/šat, da je stavRa v torek opolnoči prenehata in so detavci znova šli na delo v sredo zjutraj.
P060DI29 SPREDENI 5 IflfllO SEMENIŠČE
Kakor hilro bodo dokončane poprave, se bo Malo semenišče v Gorici spet odprlo. Obsegalo bo pripravnico in vsaj šest gimnazijskih razredov. Sedma in osma gimnazija bosta morali tudi letos najbrže gostovati v bogoslovnem semenišču. V Malo semenišče se bodo sprejeli vsi dečki, ki imajo zmožnosti in željo, da nekoč postanejo duhovniki. Letna vzdrževal-nina znaša 6000 - lir. Lahko se poravna tudi v živežu. Kakor druga leta se bodo tudi letos delile podpore tistim, ki so resnično potrebni in podpore tudi vredni Kdor hoče dobiti podporo, mora napraviti prošnjo na vodstvo semenišča. Prošnjo naj priporoči domači župnik. Podpore se bodo delile v mejah možnosti
Pod-obni pogoji za sprejem v pripravnico in v prvi gimnazijski razred so sledeči:
1.	Dečki, ki hočejo obiskovati pripravniški razred: a) ne smejo imeti več kot 12 let; b) predložiti morajo prošnjo, ki naj jo sami podpišejo, župnik pa priporoči; c) obenem s prošnjo naj predložijo še krstni list, spričevalo lepega vedenja, ki ga napiše župnik, zadnje šolsko spričevalo, če ga imajo. Za vstop v pripravnico se ne zahteva poseben sprejemni izpit.
Ob koncu srednjega veka vendarle ni bilo z versko gorečnostjo tako pri kraju, kakor si utegnil marsikje čitati. Prav značilen pojav verske gorečnosti so v tem razdobju mnoga božja pota, med katerimi je največ Marijinih.
Sv. Višarje (1360), Crngrob pri Škofji Loki (1456) Sv. Hema na Koroškem (XIII. stoletje), Barbana (VI. stoletje), Štivan pri Devinu (VI. stoletje) ter Oglej iz pradavnih dob, ta so bila naša domača božja pota.
O veliki noči in izrednih cerkvenih slovesnostih je bila v naših prastarih župnijah zelo priljubljena božja pot v Akvilejo k tamkajšnjim svetim relikvijam.
O kresu je bil za naše očete velik cerkven shod v Štivanu pri Devinu, združen z mnogoobiska-nim sejmom, ki je trajal šest dni.
V velikem številu so hodili Slovenci tudi v Rim. Značilno je, da slovenska beseda „romanje“ pomenja prvotno potovanje v
NAŠA BOŽJA POTA
ob koncu srednjega veka
Rim Slovenski romarji so hodili navadno do Trsta. Od tu so jih prepeljali tržaški brodarji do An-i cone. V XV. stoletju so imeli ' tržaški brodarji posebne zapisnike za slovenske romarje. V tozadevnih listinah jih imenujejo „romieri' ali „romipedi“. Ti naši romarji so obiskali najprej Loreto, potem Rim. Vsako romanje pa ni služilo vedno le izključno nabožnim namenom, temveč cesto tudi trgovskim svrham. Večkrat je bil cilj tem romarjem tudi mesto Senlgallia južno od Ancone, kjer so razpečavali svoje pridelke in nakupovali .surovine.
'Najslavnejša sredjeveška božja pot pa je vodila vsako sedmo leto v Kelmorajn (Ko'n nrri Rhein) 1 in Ahen. Že koncem XIV. stoletja so imeli S!ovenci t«m svoj oltar in nekoliko pozneje svojega
stalnega slo\enskega kaplana za spoved in sv. mašo.
Velika romanja v Kolin in Ahen so se začela zgodaj spomladi. Od doma so odšli v manjših skupinah in se zbirali ob Renu. V mestu Andernach so imeli shranjene svoje križe in zastave. Tu so se tudi strnili v enotno procesjio, katera je imela 18. maja slovesen vhod v Kelmorajn. Tu^ kaj so se mudili Šest tednov, o-biskali potem še Ahen in Trier ter se od tu razkropili domov.
Kako so bili ti časi vendar globoko verni in na žrtev vzgojeni!
Poleg teh velikih božjih poti, Katere je verni Slovenec iz tiste doba poskušal vsaj enkrat v življenju izvršiti, pa poznamo še druga veliko manjša pa zato vsakoletna romanja v najbližja svetišča, od katerih pa so nekatera
danes popolnoma pozabljena. Če nogledamo stare urbarje naših fara iz predjožefinske dobe, najdemo veliko vsakoletnih zaobljubljenih procesij.
Kotarji in Bovčani so romali v Trento in k Mariji Devici v Polju ; Tolminci, Volčani in Bačarji na Mengore; Kanalci in njih sosedje k Devici Mariji Snežni; Šempasci in Renčani k Sv. Trojici nad Podgoro; Črničani in Ka-menjci na Vitovlje in k Sv. Pavlu; goriška okolica na Preval pri Moši; Goričani s svojimi oblast-nijami na čelu k božjemu grobu v Šempeter itd. itd.
Kdo bo vse te podrobnosti še našteval ?
Kaj bi bilo, ko bi mi v naši krvavi dobi v spomin nanjo vsaj nekatere izmed teh pobožnosti obnovili ? Recimo staroslavni Štivan m Oglej 1
Je pač pomisleka vredno, če vzamemo vse to v strogo spokornem smislu.
2.	Dečki, ki želijo vstopiti v prvo gimnazijo : a) ne smejo imeti več kot 13 let; b) predložiti morajo prošnjo in vsa druga gori omenjena spričevala; c) ob začetku šolskega leta bodo morali napraviti sprejemni izpit iz sledečih predmetov: iz verouka (krščanske resnice), iz slovenščine (gladko slovensko branje in pisanje, pripovedovanje lažjih prebranih odstavkov), osnovni pojmi iz mate-
matike (4 operacije, decimalke itd), nekoliko zgodovine in zemljepisa domačih krajev.
Ako kdo sprejemnega izpita ne bo napravil, bo šel kratkomalo v pripravnico.
Opozarja se še, da so tudi drugi dijaki, ki mislijo stopiti v višje razrede, dolžni predložiti prošnjo za sprejem in zadnja šolska spričevala. Vse prošnje rjaj se pošljejo naj-dalje do 15 oktobra naravnost na škofijo
obsodil in istočasno razvil krščansko rešitev socialnega vprašanja. To se je zgodilo leta 1891. v encikliki «Rerum novaruni».
Krščanska rešitev socialnega vprašanja, kakor jo je Cerkev pokazala takrat in pozneje, je v bistvu v tem, da se morajo socialne krivice reševati ne z nasiljem in revolucijo, temveč s primernimi reformami in zakoni. Sedanji sv. oče je dejal: «Ne v revoluciji, temveč v evoluciji je rešitev in pravica". Imeti moramo pred očmi dejstvo, da človek ni ustvarjen samo za ta svet, ampak tudi za drugi posmrtni; da ni mogoče odpraviti s sveta vseh socialnih razlik, ne vsega gorja; da je sodelovanje med razredi možno in potrebno: da morajo pri obnovi sodelovati država, različni socialni stanovi in cerkev. Torej mora biti reševanje socialnega vprašanja delo vseh in ne samo enega ali drugega razreda, čeprav bi bil najštevilnejši. Kar se pa posameznih vprašanj tiče, zastopa Cerkev to stališče, da ne smemo iskati rešitve v trditvah, ki nasprotujejo naravnim in božjim resnicam. To bi se pravilo zidati brez Boga. O takih zidarjih pa stoji pisano: «Za-stonj zida hišo človek, ako je Bog ne zida».
Iz dnevnika Galeazza Ciana
V rimskem listu »Tempo* je izhajal poleti dnevnik bivšega italijanskega zunanjega ministra Galeazza Ciana, ki gaje napisal lik pred vojno in pa med vojno samo. V dnevniku se najde marsikaj zanimivega tudi glede nas Slovencev. Tako najdemo pod 5. januarjem 1912 sledeč zanimiv ocvirek: »Vidussoni (takratni tajnik PNF) predlaga okrutne načrte glede Slovencev: hoče jih vse pomoriti. Omenil sem mu (namreč Ciano), da jih je čez en milijon. »Nič ne stori*, mi je odgovoril odločno. .Posnemati moramo uska-re (divje arabske vojake iz severne Afrike) in jih vse pokončati*. Hvala Bogu, fašistov je konec, Slovencev pa ne!
Okrožni llnitl za dula z ozirom na razne objave v časnikih glede posebne doklade trgovskim vajencem pojasnuje, da dnevna doklada L. 25. in mesečna L. 625.— je znižana za Gorico 10% in za občine 20%.
llAiiilVI 7.1 \\S LIST:
Iz Brd................. 4300.—
A. C...........................100 —
Narodnjak iz Ročinja ....	100. -
lz Vipavske ....... 8000.—
Amerikanskl Slovenec .... 1000. —
L. 13500.-
Bog plačaj 1
Odgovorni uradnik Nsgr. ALOJZIJ NOVAK Tiskano z dovoljenjem fl. I. S.
Domači zdravnik
Vojna je končana. Angel smrti pa AZRAEL ima še vedno pro-pustnico za povsod. Bolehali in umirali bodo ljudje še v obilnem številu. Vendar pa ima vsakdo dovolj orožja za samo obrambo. Saj „Gospod je iz zemlje ustvaril zdravila in razumen človek jih ne bo preziral" (sv. pismo). Brezbrižni pa in nespametni bodo še hiteli smrti v naročje!
Jesen je tu ! Vsakemu je znano, da se spomladi in jeseni prečiščuje kri, ki je v glavnem nositeljica zdravja oziroma bolezni. Ako se kri, ta življenski sok, ki donaša hrano in življenje vsaki žilici in vsakemu vlaknu telesa, skvari in zboli, je ves človek bolan. 99°/0 vseh bolezni je posledica slabe, skvarjene, bolne krvi. Ni mogoče izvzeti niti nalezljivih bolezni.
Zdrava kri izloča bacile ali pa jih premaga, če zaidejo v človeško telo. Skvarjena, bolna kri pa podleže tem strupenim kalem.
Organizem s slabo krvjo je ugodna njiva za provzročitelje bolezni. Le pazi: dva človeka bolehata'za isto bolezenijo, zdravijo ju na isti način. Eden ozdravi, drugi umre. Pri enem se rana brž zaceli, pri drugem se ozdravljenje zavlačuje tedne in mesece. Šibki se nalezejo kužnih bolezni kmalu, krepkih se ne primejo. Čelo oni, ki okuženim strežejo, ostanejo zdravi. Zakaj čut: kdo ob vsakem prehladu ali pre-močenju revmatizem, drugi pa, ki je izpostavljen leta in leta najhujšim vremenskim spremembam, vztraja in ostane zdrav ? Ali ni iz tega jasno, da stori bolna kri človeka bolnega, ker zadostuje za obolenje najmanjši sunek. Zato se pa svetuje v vsaki in po v-saki bolezni prečiščenje krvi. Zato se svetuje tudi vsakemu, ki mogoče še ni bolan, a se vendar le ne počuti prav, je mogoče mrtev ali utrujen, da se odločno •in vztrajno loti čiščenja krvi. V takem je kri obtežena z nezdravimi sokovi. Istočasno pa mu manjkajo mogoče zdrave potrebne snovi v krvi. Končno se tudi vsakemu, ki zdravje ljubi in se hoče za bodočnost zavarovati proti bolezni, enkrat vsaj v letu svetuje takozvana kura za očiščenje krvi. Saj zdravil Bog zastonj ponuja in v obilici v tej bogati naravi sončne Goriške. Po travnikih in njivah, v logih in gozdovih, po gorah in dolinah, je zdravilnih rastlin več kot dovolj za vse bolezni.
Če torej res sebe ljubiš, ne bodi nespameten in ne len ! Ko bi naš mali narod vsaj to skrivnost zdravilnih moči v zeliščih dobro poznal in upošteval, bi se lahki) zdrav ohranjeval, oziroma v bolezni sam zdravil.
Vsakemu, ki si želi in išče zdravja, prav rad podam primernih nasvetov v naslednjih številkah „Slov. Primorca".
ZdravRo.
Kako rešiti socialno vprašanje
Socialno vprašanje ali v-prašanje, kako urediti človeško družbo, da bi bilo ljudem dobro, je našlo veliko odgovorov, kakor vsako težko vprašanje. Vse rešitve pa lahko po sorodnosti razvrstimo v štiri glavne skupine ali sisteme: liberalni, socialistični, komunistični in krščanski.
1. Liberalizem, zvest svojim načelom o neomejeni svobodi je to vprašanje reševal tako, da je pustil, naj gre vse, kakor samo hoče. Se bodo že delavci in delodajalci kako poravnali. Tako kakor so včasih rekli naši stari očetje, če je bolezen prišla v hišo: »Se bo že sama unesla « Pa se velikokrat ni in je človek umrl. Tako tudi liberalno zdravilo ni prav nič pomagalo. Socialno vprašanje je postajalo zmeraj bolj pereče. Tedaj so nastopili s svojim naukom socialisti.
2. Socializem, ki ima svoje ime od latinske besede »so-cietas« t. j. družba, je prvi nastopil z dobro izpeljanim naukom, kako rešiti socialno vprašanje. Socializem si zamišlja rešitev vseh nedostat-kov, za katerimi boleha danes družba, v tem, da se gospodarstvo in človek socializirata ali podružabita. Po domače bi takole povedali : Lastnica vse zemlje in vseh podjetij bodi družba (država). Družba naj vodi pridelovanje in izdelovanje vseh tvarmh dobrin in družba naj pridelke in izdelke porazdeljuje vsem, kolikor kdo potrebuje. Odpraviti je treba zasebno lastnino. Tudi ljudje naj se popolnoma podrede družbi. Vsi naj bodo delavci v službi družbe. Vsi
naj bodo popolnoma enaki: gospodar in delavec, mož in žena, starši in otroci. Tudi družina naj se odpravi in otroci naj se vzgajajo skupno in vsi enako Z eno besedo: družba ali država bodi vsem vse, najvišja sreča in najvišji bog, kajti nad družbo ni ničesar.
Vse to pa hoče doseči socializem na miren način brez krvavih revolucij z reformami in državnimi zakoni. Ne z revolucijo, temveč z evolucijo.
B. Socializmu zelo soroden je komunizem. Podobna sta si kakor brat bratu. Razlikujeta pa se predvsem v tem, da hoče komunizem doseči svoj cilj nasilno, z revolucijo: če mogoče s svetovno revulucijo. On je v vsakem oziru bolj radikalen, bolj bojevit in delaven, do vere bolj strupen, je odkrit in izrazit materializem in brezboštvo. Zato je v vsakem oziru veliko bolj nevaren nego socializem,
4. Krščatistvo. Sredi preteklega stoletja je v industrializiranih državah, kjer je bilo delavsko vprašanje najbolj kričeče, neomejeno vladal socializem in širil svoje ideje. Toda kmalu je postalo vidno in jasno, da so nekatere njegove bistvene trditve v nasprotju z od Boga razodetim naukom in da v.sled tega ne morejo privesti do prave rešitve delavskega v-prašanja. N. pr. materialistično pojmovanje človeka in človeške družbe, zanikanje pravice do zasebne lastnine, naturalistično pojmovanje zakona in družine in podobne zmote, vse to ni bilo v skladu s krščanskim naukom. Zato je papež Leon XIII. socializem