Starost in smert ruske kneginje Olge.
IV.
V 964. leto, kadar je bil knez Svetoslav vzrastel in vzmcžal, začel je zbirati voje mnoge in hrabre, ter lehko hodeč, kakor pard (panter), stvoril mnoge vojne. Voz6v za soboj nij vozil a ni kotla, niti mesa nij varil (kuhal), nego tenko je izrezal konjino ali zverino ali govedino ter na 6g]jiji izpekši jčdel; niti šatora iiij imel, kajti podklad (konjsko pokrivalo) je pod-se posti-ljal in sedlo imel za vzglavje. Takšui so bili tudi vsi drugi ujega voji. Pred Tsako vojno je k sovražnikom poslal, govoreč: nna-vas hočem iti!" — Šel je na Oko reko in iia Volgo ter uašel Vetiče. Rekel je Vetičem: ,,komu danj dajete?" Odgovore inu: ^Kozarom po novci od rala (pluga) dajemo." V 965. leto ide Svetoslav ua Kozare. Sližavši Kozari izido protivo njemu s knezora svojim Kaganom ter se sest6pijo v boj, in odolevši') Svetoslav Kozarom vzame grad (mesto) njih Belo vežo. V967. leto ide Svetoslav na Duuaj2) na Bolgare, in bivšim se obojim odoli Svetoslav Bolgarom ter vzame gradov osemdeset po Dimaji, in sede knežeč tu v Prejeslavci, jemaje danj od Gerkov.   V 968.
')   Od ol e t i ko inu, znači: koga premoči (besipgen).
2) Diinaj, die Dona\i; tudi se ta reka slovanski imenuje:. D u u a v m, in D u-pavo u.; oblika: Donava je ueniška,                            ...       •   .   ¦,
— 115 —
leto prid6 Pečenegi na rusto zemljo pervič, a Svetoslav je bil v Prejeslavci. Zapre se Olga z vrniki svojimi Jaropolkom, Olgom in Vladimirom v gradu Kijevu. Obstopili so grad v sili velikej brezčisleno uinoštvo okolo grada; nij lehko bilo iz grada iziti ni glasu poslati, in iznemogli so ljudje od gladi in žeje. Zbrali so se Ijudje one strani Dnepra v ladijah ter stali na 6nej strani; a nij lehko bilo vniti v Kijev ni jednemu od njih, niti ne iz Kjjeva k onim. Tožili so ljndje v gradu in rekli: rnij li koga, kateri bi mogel na 6no stran iti in reči jim: nče ne pristopite jutri, predati se imamo Pečenegom?" Reče neki mladec: ,,jaz preidem." Odgovore inu: nidi!" A on izide iz grada z uzdo ter poteče skozi Peeenege, govoreč: ^nlj videl Ii mojega konja nihče ?" Kajti bil je umej66 pečeneški ter menlli so ga svojega. Kakor se približa k reki, zvergši obleko od sebe sune se v Dneper in pobrede. Videvši Pečenegi usterme se nanj, streljajoč ga, a nijso mu ničesar mogli stvoriti. Ljudje z 6ne strani, to videvši, pridejo v ladiji protivo njemu ter ga vzem6 v ladijo in priyez6 k družini. On jim reče: ,,ako ne podstopite jutri h gradu, predati se hote ljudje PečenegOm." Odgovori vojevoda njih, po iraenu Pretič: ,,,,podsto-piino jutri v ladijah ter popadši kneginjo in knežiče umakneino na to stran; ako li tega ne stvorimo, pogubiti nas* ima Svetoslav."" — Kakor je bilo za jutra, vsedši v ladije izpred svita zatrobijo zelo, in ljudje v gradu Kijevu zavpij6. Pečeaegi so menili, da je knez prišel, ter pobegnili razno od grada. Izide Olga z vnuki in z ljudmi k ladijam. To videvši knez peSeueški poverne se jedini k vojevodi Pretiču in vpraša: ^kdo je prišel?" Ta odgovori njemu: ,,nljudje one strani."" Reče knez pečeaeški: nali si ti knez?" Odgovorf inu: ,,Jaz sem mož njegov in prišel sem v stražih;1) za men6j ide polk s knezom, brez čisla mnoštvo."" — To je rekel grozeč wu. Veli knez pečeneški Pretiču: nbodi mi drug (prijatelj)!" A ta odgovori: ,,,,tako stvorim."" Podasta si roci mej soboj ter pečeneški kaez Pretiču da konja, sabljo, strele, a Pretič da njemu oklop, ščit, meč. OdstopiJi so Pegenegi od grada, in nij lehko bilo konja napojiti na vodi Libedi Pečenegom. Pošljo Kijani k Svetoslavu, govoreč: ,,ti, knez, tuje zemlje isčeš in pazis, svoje se obabivši;1) kajti malo da nas nijso vzeli Pečenegi in mater tvojo ia otroke tvoje. Ako ne prideš ter nas ne obraniš, to nas vzem6 zopet, 6e ti nij žal očine svoje ni matere, ki je stara, ni otrok svojih!" Svetoslav, to slišavši, berzo vsede na konja z družino svojo, pride v Kijev ter poljubi mater svojo in otroke svoje in seždli si o tem, kar je bOo od Pečenegov, ter zbere voje, prežene Pečenege na polje, in bil je niir. — V 969. leto reče Svetoslav materi in boljarom: ,,neljubo mi je y Kijevu biti; hočem živeti v Prejeslavci na Dnnaji, ker to je sreda zemlji mojej in tu se sbaja vse blago: od GerkoT zlato, vina, ovočje različno, tudi iz Cehov, a iz Ogrov srebro in komonji2) ter iz raske zemlje kože, vosek, med m ljudje." Eeče njemu Olga: nvidiš me bolno; kam hočeš od mene iti?" Kajti bila se je razbolela uže. Tudi inu je dejala: npogrebši me idi, kamor hočeš." Po treh dneh umerje Olga.   Plakal se je po njej   sin nje in vnuci nje in ljudje
') Namreč: v prednjih stražih (im Vortrab); s t r a ž a f. die Wache, s t r a ž m. der Wachter.
") 0 h a h i t i s e česa, znači: kaj zanemariti; o h a b 1 j i v : nemaren. To so prave slovanske besede za tujke: zanemariti, t nemar pustiti, nemaren, mej ka-tere je šteti tudi: mar, marljiv, marati itd.
3) K o m o n j (Pferd) je starejša aeskerčena beseda, od katere je postala poznejša: k o u j.
— 116 —
vsi s plačem velikim. Nesli so jo ter pogrebli. Bila je zapovedala Olga, ne delati poganske trizne nad soboj, kajti imela je kristijanskega svečenika, in ta je pohranil blaženo Olgo. Ona je bila kristijanskej zeralji predteča, kakor danica pred solncem in kakor zorja pred svitom; zakaj sijala je, kakor luna v noči, v nevernih človekih, sveteč se, kakor biser v kalu (blatu); kajti kalni so bili od greha, neomiti s keršcenjem svetim. Olga je perva od mske zemlje šla v cesarstvo nebesno, ter njo hvalijo ruski sinovi, kakor načelnico, ker je
po smerti molila Boga za ruski svet.
*                                            •               "
Tafco mski stari letopisec priča o slavnej Olgi, o katerej Karamzin go-vori: ^pripovedka jo imenuje zvito, gerška cerkev sveto a zgodonna modro Olgo."