ypiiiiiBii)
T. By Cflafag gtSi trni, A. B. Barltiofl, P.
WmjT»8ji slovenski dntndS
▼ Zdrnfenih državah. Velja sa m leto..,^... I&00
Za pol leu........ .	$3 00
Ea New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
{Eh* largest tloTenian Daily In the Unit »d It&te*.
Issued every day except Snndayi
and legal Holidays. W 76,000 Readers.
TELEFON: 3876 CORTLANDT.	Entered at Second Claaa Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON:	4687 CORTLANDT'
NO. 249. — ŠTEV. 249.	NEW YORK. MONDAY, OCTOBER 24, 1921. — PONDELJEK, 24. OKTOBRA, 1921.	VOLUME XXIX. —	LETNIK XXIX.
PRETEČA ŽELEZNIČARSKA STAVKA
OSEM UNIJ ŽELEZNIČARJEV, KI IMAJO 1,050,000 ČLANOV, SE NOČE PRIDRRUŽITI STAVKI SKUPINE VELIKIH ŠTIRIH BRATOVŠČIN. — V SLED TEG A SE BO STAVKA NAJBRŽ TIKALA LE ENE ČETRTINE ŽELEZNIŠKIH USLUŽBENCEV.
Najnovejši razvoji v položaju ' irlede preteče stavk-; železničarjev >o bili naslednji:
Voditelji unij delavcev, zapo- j s»-lnih v železniških delavnicah, u*ltiibeiiev na prograh in kurja-eev. ki kontr« lira jo 1,0."K) .000 mož, ; hi objavili. <la se ne todo pridružili nameravani stavki, čeprav so možje ghtnovali e veliko večino za j stavko. Pet in sedemdeset tisoč brzojavnih uradnikov se ho pridružilo stavki.
Železničarji na International in i ii eat North? n progah so zapustili d**lo in linijski voditelji so i/javili, da je to sto odstotna stavka. Načelniki železnic pa so objavili, da ni bila potniška služba s tem prekinjena ali omejena.
Naeelniki štirih velikih bratovščin so objavili, da se pokore j*o-veljem železniškega delavskega ►veta in da j« ostal položaj tak kot je bil tekom zaslišanja v »redo. —
Meddržavna trgovska komisija' je odredila, d.t se mora prevozile pristojbine v zapadui poloviei Združenih držav skrčiti za šestnajst odstotkov in sicer za seno. žito iri žitne proizvode.
Chicago, 111., 22. oktobra. — 1'radniki unij z več kot polovico železniških uslužbencev naroda v svojem elanstMi so objavili danes /večer, da ne bodo njiL možje av-trririrani pridružiti se stavki j»e-tih velikih or/aaizaeij. ki so na-jiovedale stavko na dan .'M), oktobra.
Objava, da se ne bodo pridru-/de stavki, je prišla od ospiih izmed enajstih "standard** železniških unij. ki <o se hkozi pretekli teden posvetovale o vprašanju, ali naj se pridružijo stavki ali ne, eeprav so člani teh unij z veliki* večin« glasov glasovali preje >.a stavko kol da bi sprejeli dvanajst in j m # I odstotno skrčenje-plač, katero ie odobr»l železniški delavski svet Združenih držav.
Ena izmed fnajstib unij v tej skupini se je izrekla za stavko, do-<"im nista ostali dve še prišli na dan s svojo odločitvijo.
Približno 75,000 brzojavnih uradnikov je avtoriziralo sklep, da se vdeleže stavke in to kjtib tujstvu. da so tako unijski načelniki kot zastopniki zeleznic izja-
vili. da se hočejo pokoriti odločitvi železniškega delavskega sveta.
Prva stavka se je pričela opoldne na International in Great Northern, neki črti v Texa.su. ko je zastavkalo <>00 sprevodnikov. Voditelji unije sa izjavili, da je stavka sto-odstotna. *; vodstvo železnice izjavl ja, da bo omejeno le prevažanje tovorov.
Akcija osmih "standard' unij je napravila učinek kot eksplozija bombe, kajti s tem je izključeni« možnost, da bi se Ameriška delavska foderac-ija v katerikoli večji meri vdeležila te stavke, kajti te organizacije so večinoma spojene s federacijo, d oči m štiri velike bratovščine n:so.
Henry Ford. ki je postal v zadnjem času tudi železniški magnat. ker je lastnik Detroit, Toledo in I ronton črte, se je izrazil proti železniška stavki, ki bo izbruhnila dne 30. oktobra.
Rekel je. d*i je nepotrebna, da Iti bila usodepoloa in da bi potisnila deželo daleč nazaj.
On je prepričan, da sploh ne bo prišlo do stavke. Železnice, katerim on nasprotuje, ker se zavzema za uslužbence, bodo dale po njegovem mnenju koncesije in to bo imelo za posledico, da se bo « bratovanje vršilo naprej brez vsakega prekinjenja.
CLEMENCEAU ZBOLEL.
Pariz, Francija. oktobra. — Prejšni francoski ministrski predsednik. Georues Clemenceau, ime-van "tiger". je nevarno zbolel.
Pred kratkim smo priobčili vest, v kateri se je glasilo .ila je Cle-menceau izjavil, da bo. umrl še predno bo poteklo eno leto, (J<* se bo to res zgodilo, je dobrr, sluti! vnaprej svojo smrt.)
VELIK
POŽAR V EPHRATA, PENNA.
Lancaster, Pa.. 23. oktobra. — V bližnjem mestu Ephrata je zgorela velika department prodajalna. Povzročena škoda znaša 75 tisoč dolarjev.
Kako je nastal ogenj, se dose-daj še ni dalo dognati.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
nate banko Izvriujejo pe nizki teni, lenrgljiTo in hitro.
VferaJ m> bile naše cene sledeče:
Jugoslavija:
pefae in izplačuje "Er. poitni Čekovni urmd" r w UotlJanL
.. $ 1.30	1,000 kron .
.. $ 1.75	5,000 kron .
.. $ 2.15 10,000 kron .
Italija ln nsedsno ozemlje:
peftte tat Izplačuje "Jadranske
\
$ 4.20 $20.50 $40.00
BaxpeMJn na la "Jadrawk*
300 kron
400 kron
500 kron
Barpetnja	m
Trstu.
60 lir	..... $ 2.50
100 lir	..... $ 4.60
300 lir	..... £12-90
Nemška Avstrija:
Karpelllja	ua zadnjo peftta in IzpUtnje "AdrUtischs Bank" na
500 lir _____ $21.50
1000 lir ..... $42.50
1,000 nem.-aTstr. kron t 1-30 10,000 nem-avstr. kron $11.00 5,000 neBL-artr. kron $ 6.00 50,000 nem-avstr. kron $60.00
■e večkrat neprttako-cene v amp rej. v rake.
Banke" tat njenih pogoje, Id bodo velike koal oe ia ali m hode paolnievali nate banke.
Denar mmm |r flstl najbolj po Domestic Money Order, nil pn po No* York Book Draft
fRANX 8AS8XB STATE BANK, 82 Cortlandt it., New York
fAdTwtl—ment)
Pred kratkim so rasnovali v Rimu obletnico vstanovitve katolikih cJedaniških dražb. Delegacijo, šesto ječo iz šesbsto članov je pozdr avil papež Benedikt. — Slika nam kaže ta prizor.
NA IRSKEM SE
NE BO MIRU
DESET SNOPSARSKIH AMERIKA NCI DOBIVAJO AGENTOV SPODENIH PRETILNA PISMA
Sinnfeinci izjavljajo, da ne sme i poslujoči zvezni prohibicijski rav-' Amerikanci, ki Sive v Evropi in biti separatnega Ulstra, ee hoče itijnatelj za državo New York je posebno v Franciji, dobivajo ne-Irska v krog angleških deminijev. spodil deset nadaljnih detektivov. prestano pretilna pisma.
Pariz, 22. oktobra. — Po eel i
Poslujoči zvezni prohibieijski ravnatelj za draavo New York. Franciji so včeraj policijske obla-
London, 22. oktobra. — Xajbolj težak problem, s katerim .se bo morala pečati irska konferenca, j £ Vellowlv. je odpustil nadal j- '1 stl'a^ile ameriške konzulate in namieč ulsterski problem. bo deset svoilh detektivov radi "ne- »'"»ga'poslopja, v katerih žive dr-predinet posvetovalja konference.'rednosti v poročanju" ter pre-.ža,vl'iau' ^»""ženili držav, in sicer
iru na j klical štirinajst premitov ali do- i vsItMj velikega števila piet ilnih pi-
ki se bo pečala z zadevo miru Irskem.	-	j voljen j za izdelovanje in prodajo s<>ln> 1{ate,*a S(> <b>bili ameriški -po-
Voditelji sinu IVineev vztrajajo j alkohola v zdravniške svrlie. s's,{mik v Fmneiji, Herriek, tukaj-se nadalje i»ri svojem trdnem tem je naraslo število odpuščenih^meri.ški generalni konzul oklepu, «la nt* bodo vstopili v zv<.--zn iin^le.ških dominijev. dokler ne IkmJo postopali z Irsko kot z en«.-i:o. \"lada bo vsbvitejra poskusila
v teku štirinajstih dni na in! Aleksander Thaekara in drugi od -števila preklicanih premitov na !it",u Amerikanci. Tem pismom jc 1 Tti. Danes, to je v petek, boeksplozija v stanovanju dospel ra sv en tega v New York lamer-išikega poslanika H»»rrieka. nap« titi Ulster, da predloži kako popolnoma svež in nepokvarjen S<1 -i'' z?«vršila v sredo. Domne-sredstvo, s jmohočjo katerega bijglavar za detektivsko silo. Ime- Vil s<* -i*1 najti v teli pretilnih mogel ohraniti	krajevno av-.nuje se MerrStt ter je bil dosedaj P'^niiii dokaz obstoja obširne za-
ionomijo. a kljub temu predstav-1zajioslen v Greenville. S. C., kjer i'ote. koje cilj je škodovati Ame-,'jati uel eelokupne irske držiive. 1 se je pečal s hvalevrednim poslom 'rikancem, stanujočim v Franciji.
pis>iia protestirajo ,proti
častopniki l"Istra* so se dosedaj b>va na južne hribovce, ki ku-J upiPali vsem tovadevnim predlo- bajo svoje žganje v gozdovih ter mrl ni obsodbi, izrečeni proti obe-gom in pozivom. Siniifeiuska tie- -a nato ;iji samo izpijejo ali pa nia Italjanoma Saeeo in Vanzetti, Icgacija. ki je zanikala vest. da seProdajo še bolj žejnim kot <;o ki sta bila t'»kom preteklega po-bo Sir Jajiies Craig, ulstei*<ki mi-'oni-	;b*tja v državi Massachusetts spo-
nistrski predsed^iik, vdeležil kon-j Posebni termin najvišjega so-'zl,ana krivim umora po prvem re-ferenee, je irja.vila. da ne naiiie-jdižča. ki se peča z grešniki proti "bi in sieei v zvezi z nekim ropar-rava pripustiti pripustiti Ci-aigaJProhibicijski postavi, je preoblo- skim napadom, teskom katerega (Mani delegacije <» do»:avili, da s'i1^'*11 y- delom. Na programu je bilo kta bila ubita dva človeka. V pis-sicer pripravljeni {»ogajaii s«> ž včeraj nič manj kot 249 slučajev, niih se izjavlja, tla zastopajo ame-njim glede ulstei-sikcga vprašiin ja.i tikiijočih se privatnih oseb in riški uradniki v Franciji ameriško da ga pa nočejo priznati kr.t <»fi-ilvrtlk, ki morajo navesti vzroke, vlado in da se bo vprizorilo proti cijelncga zastopnika Irske ali ka-|zaka' liaJ P°tieij;i ne uneii pijač, njim kot takim atentate, ierogakoli dela Ii*ske.	i katere jim je odvzela ;ili zaple-1 Rio de Janeiro, Brazilija, 22.
Ko se je zadnji četrtek sestala IiiIa*	.	;oktobra- — Tekom zadnjih dni se
poslanska zbornica, so izbrisali be-1 Philadelphia, Pa., 22. oktobra. širilo tukaj letake, v katerih se sedo vstaši iz vprašanj, nasi ovije- Zvezni maršali, oboroženi z zvez- .i*1 opozarjalo na slučaja Sacca in sti pravijo, da nimajo vspričo ta-
KAROL JE ZOPETNA MADŽARSKEM
ZAPUSTIL JE ŠVICO Z AERO PLANOM TER PRISTAL V OEDENBURGU, ODKODER JE PRIČEL KORAKATI S SVOJIMI PRISTAŠI PROTI RAAB. — ST VORIL JE KABINET IN ČETE SO MU PRISEGLE ZVESTOBO.
Budimpešta, Madžarska. 22. oktobra. — Karol L, prejšnji av-! strijski cesar in ogrski kralj, je t vprizoril svoj drugi poskus, da se ! polasti ogrskega prestola. Dospel je do Raaba. kjer se zbirajo krog njega rojalisti, pripravljeni, da odkorakajo z njim in njegovo ar- !
mado, 12.000 mož v glavno mesto '
i
dežele, v Budimpešto, ki leži šest- j deset milj vstran.
Po senzacijonalnem poletu iz Švice s pomočjo aeroplana v četrtek. na katerem poletu ga je j spremljala tudi njegova žena Žita. je pristal v bližini Oeden-hurga, ki je pod medzavezniško kontrolo, nakar so mu madžarske čete prisegle zvestobo.
Iz Oedenburga je odšel Karol s svojo armado v Raab. ki leži na sredi pota v Budimpešto. Karol je s svojimi četami zasedel mesto ter poklical k sebi grofa Bet klena, madžarskega ministrskega predsednika; Štefana Rakovskija. predsednika poslanske zbornice. M.. Beniekija, prejšnjega ministra za notranje zadeve ter druge svoje privržence in rojaliste.
Rakovski. grof Apponyi in Gustav Grantz so stvorili legitimi- i stični kabinet v Raabu in roja- | listi so se polastili javnih pošlo- ' pij v Steiamanger, trideset milj ' južno od Oedenburga.
Vlada v Budimpešti pa je d<>- ! bilu med tem časom proteste od zavr-niških bastopnikov in čelio-slovaške vlade. Poslala je lojalne i vladne čete z naročilom, da spo-roče Karolii, da se mora takoj iz- j irubiti iz dežele.
Dosti je vzroka za domneva j nje, da nima !e na Madžarskem ' temveč tudi v Avstriji Karol pri | svojem drugem poskusu boljše j prilike za uspeli kot pa jih je i imel pri svojem prvem poskusu. ; Glasi se, da se je vrnil vsled pri-; zadevanj princa Windisehgraetza in rojalistov, ki so upali na uspeli vsled posrečene porrugalske revolucije.
Glasi se, da je dobil grof An-dra'ssy. ki podpira Karola, zagotovila od Jugoslavije in Rumun-ske, da ne bosta ti dve državi nudili nobenega odpora, "ker morajo rojalisti držati skupaj proti republikanski nevarnosti". Karli-
FOCH ODPOTOVAL PROTI NEW YORKU.
KAROLA PODPIRA LIGA NARODOV-

Havre, Francija, 22. okt. —;
nib na glavnega iskega tajnika. u'mi zapornimi povelji, so iskali Vanzettija in katere je izdal ''agi-j Predsednik poslanske zI>orniee je včeraj A. Slaterja. prejšnega po- taci i- k i komitej" za ta dva moža. lekel. da ne smejo gi^vomiki ra- "-OŽuega zveznega proliibicijskega Komitej namerava protestirati biti izrazov, ki bi ponicnjali upor ravnatelja za Penhsvlvauijo, ka- proti obsodbi na javnih zborova-proti Angliji.	.t'erega se dolži, da je ustanovil njih. katera se bo priredilo tukaj.
Dublin, Irska. 22. oktobra _ trust za nepostavno jemanje žga- Glasi se tinli, da «>e hti vprizorilo
De Valera je j>oslal papežu Bene- llJa iz bodnUi skladišč. (Takih še nadaljne korake v agitaciji diktu poslanico, v kateri pravi.
da zveznih bratcev bo vsak dan več. proti smrtni obsodbi, ki je bila izje irski nat-od pazno prečital pa-lker U kuP<'ij;l P^veČ dolrič- rečena nad obema Italjanoma. peževo poslanico na kralja Jurja, kanosna-) in da zna ceniti ljubezen in zanimanje, katero goji papež do Irske. V nadaljnem pa je rekel l)e Valera. tla ne sme papež zaupati v d v ost ročnost kralja J ur j a in da ne sme ugotavljati vnaprej, da je narod Irske dolžan zvestobo angleškemu kralju.
*'Zast«3pniki ii*skega naivnla so proglasili neodvisnost Irske, katero je odobrilo temu sledeče ljudsko glasovanje. Vladarji Anglije so skušali nato vsiliti svojo voljo irskemu narodu z brutalno silo in skustali oropati naš narod prostosti. ki je njih naravna pravica ter s^ara dedseina. Mi si želimo miru iu prijateljstva z angleščini narodom. a vztrajnost irskega naroda kljub vsem zasledovanjem in mu-čeništvom je dokaz, da si narod res želi prostosti in da ne bo nikdar odnehal od svoje zahteve."
Značilno je/ da je bila ta poslanica sestavljena na predvečer odhoda delegatov na londonsko konferenco.
Ženeva, Sviea. 23. oktobra. — 1/ verodostojnega vra se je do-
MarŠal Focli je odpotoval danes'	aa -ie rekel I)red kratkim
popoldne v Združene države na'l>ivši avstrijski cesar Karol ne-krovu pa rn i ka Paris. Ko je dospel! k»'mu avstrijskemu aristokratu:
v Pariz, je bil na postaji sprejet 7. vojaškimi častmi in občina mu je priredila banket. Poziieje je izročil svetinje Častne legije šti-'*im vojakom, ki so oslepeli v vojni.
NEMŠKI KABINET.
Berlin, Nemčija, 2?». oktobra. — Takoj ko so zavezniki odločili usodo Gornje Šlezije, je odstopil nemšk i kancler Win h. Pravijo, da ga je naprosil predsednik Ebert, naj ostane na svojem mestu ter naj c&nuje nov kabinet.
— Če b: hotel tedaj: ko sem bil zadnjič na Ogrskem, žrtvovati človeška življenja, bi sedel danes na madžarskem prestolu. V kratkem se bom vrnil, toda topot ne tajno, pač pa pod protektoratom Lige narodov.
DEFRAVDANT SE JE USTRELIL.
Miami, Fla., 23. oktovra. — V nekem tukajšnjem hotelu se je ustrelil Warren Spurgin. blagajnik neke čikaške banke, iz katere ie pred kratkim ukradel en mi-ljon dolarjev.
kili zagotovil nikakega strahu, da i>i oponirala Čehoslovaška.
Pristaši Karola so tudi organizirani v Avstriji, na Slovaškem in Hrvaškem ter ga poživljalo, naj zbere krog sebe zapadno-u.adžarske čete ter odkoraka proti Budimpešti.
Ministrski predsednik Betlilen je baje izjavil, da sicer priznava j Karola kot ogrskega kralja, da pa ne sme Karol, če bo zasedel prestol, sprejeti prestola nobei\e druge dežile in tudi ne vprizoriti kakih korakov, da bi ga zasedel.
Admiral Horthy, madžarski regent je dobd baje od rojalistov zagotovilo, da bo dobil naslov princa ter velikansko posestvo, če ne bo nasprotoval neposrednemu zasedenju prestola od strani Karola.
Krožijo tudi poročila, da so Horthy in drugi že zbežali iz Budimpešte ali da se pripravljajo na beg, če se bo Karol približal glavnemu mestu ko:, je pričakovati in ti znaki v družbi s splošnim razpoložcajem so napolnili rojaliste z upanjem na uspeh.
V Karolovem kabinetu, ki je bil sestavljen v Raabu, je Rakovski ministrski predsednik major Ostenburg vojni minister in Be-nicki minister za notranje zade-
ve. Člani revolueijonarncga parlamenta so bili poklicani v Raab.
Največja poparjenost prevladuje v ministerijalnih uradih Bu-di m peste, ki so sli«" iti motenim upanjem in dobioznani nasprotniki Karola se pripravljajo na beg, številni med njimi preoblečeni. kajti domneva se. da se preobrat ne bo završil brez prelivanja krvi.
Dunaj, Avstrija. 22. oktobra. Tri glavne avstrijsk-. stranke so sprejele danes soglasno izjavo proti povratkn Karola na avstrijski prestol pod katerimkoli pogojem.
Socijaljsti pravijo, da je Avstrija zapečatila svojo iztočno mejo in tla se ne bo prejšni cesar nikdar vrnil živ skozi to deželo. Voditelji delavcev so izjavili, tla so pripravljeni obračunati s Karo-lom ali vsakim reakcijonarnim gibanjem.
Uradno naziranjc položaja je to je stvar velik - in male entente pečati se zadevo povratka Karola. Glasi se. tla je poslala mala ententa. obstoječa iz Ceho-slovaške. Jugoslav;;, iu Kumun-ske madžarski vladi ultimatum, v katerem ji daje tri dni časa. da spodi Karola ;z dežele.
Položaj na Dunaju je napet. Poroča se, Ia Cehi mobilizirajo.
Avstrijska vlada j'* objavila, danes zjutraj, da je odredila vse potrebno, da bo k»rs položaju. Cela policijska sila je bila mobilizirana in četam na meji se je poslalo jMisebiio muniejjo.
Politični opazovale! pravijo, tla bodo avstrijski pristaši Karola zavlekli ak i jo. dokler lie bo uspeh Karlovega pustolovstva na (>grskem zagotovljen.
Bern, Švica. 22. oktobra. — Tukaj se je izv.-tlelo, tl i so bili kupljeni v sredo tukaj štirje tiketi
v uradu Zračne transportne družbe za potovanje v /> nevo in nazaj. Aeroplan <'ll—.">9 je bil pripravljen za to potovanje ter jc odletel v četrtek opoldne s svojimi štirimi potniki. Ker so bili potniki dobro zaviti, jih ni bilo mogoče spoznati. Izza odhoda aeroplana z l)ub"Tidorf aerodroma pri Curihu ni dobila kompanija še nobenega sporočila od stroja.
Soglasno s švicarsko brzojavno agenturo je odpotoval prejšui ee-sar Karol iz svojega, začasnega doma v četrtek v namenu, tla pre živi svojo deseto obletnico j>oro-ke, na nekem mesto, ki ni bilo označeno.
Pilot stroja je bil neki Nemec, po imenu Zimmerniann. Poroča se, da se je mudil v Dubendorfu po naročilu neke nemške aero-planske tvrdke.
Bern, Švica. 22. oktobra. — Švicarski zvezni svet je v ofici-jelni objavi odpotovanja Karola iz Švice s pomočjo aeroplana izjavil, da je bila švieaiska vlada informirana t) tem šele danes in da je "s tem zlorabil Karol azil, katerega mu je nudila švica ter obenem snedel svojo častno besedo
—	V soboto, dne 22. oktobra. — se glasi v vladnem komunikeju, — je madžarski kralj Karol pismeno sporočil zveznemu svetu, da so ga njegovi ogrski pristaši pozvali, naj se nemudoma vrne na Ogrsko s kraljico vred.
—	Zvezni svet j»; prisiljen z globokim obžalovanjem ugotoviti, da je s tem svojim postopanjem kralj zlorabil azil, katerega mu je nudila Švica ter ob istem času snede svojo častno besedo,
: J-'X-U.«,,.. -fa,::.
»;.....•rti,
GLAS yrAROftX 54. OKT. 1921
"GLAS NARODA!'
•LOVENIAU DAILY
. „______twnM and PubliiM by	_
RL0TKN1C PUBLISHING COMPANY
im MWttloal
*«ANK tAKSER. PrMldont	LOUIS »ENEDIK.
TraaMirar
Piac« of 6u«l nou of tli« Corporation and Addroue« •* Atoov« Offlclarat
K Cortiaodt Street, BctouqH of Manhattan, Ne-* York City. N. Y.
'Giaa Naroda" Utaja vsaki dan Imimil nedelj In praznikov.
Za » do I etc velja llat	za Ameriko Z« New York i.* ceto lata
In Canada ,	9*M ta pol Ista
Za pol lete	Č&.OOZa tnozametvo za cJ<i Ml
Za ietrt le»a	ti.60 *a pol tata
WTM
•a AO WTJBO
LAI * A I« O P
(Voter 9T t a« People) Day VHttV*. dcadeye
•ioerrt»<ttor. yearly tt
•ad Holiday*.
AdKtlMfhtnt* on Awreeman«.
roplel U« podplaa ta
Mi}a*i po Uomj Order. Pit K««uaM kraja naroftirtfcor
tudl	M'/ulMe uaane.nl, da httrei« najdemo
ee ni prloMajOo. Denar na| aa	pa>
uiinM tama DUoCnlkoT X '«!■•. dft aa Md
Q L A 8 NARODA m Cortlandt dtreet. Borou«H of Manhattan. Naw York, N.
Telephone: Cortlendt 187*
Y.
Ijano in Belgradom Kakor ob priliki nesrečnega koroškega plebiscita.
Mogoče je dvoje: da je vlada za agitacijo vedela ali pa ni vedela. Če ji je bilo javljeno, da se potikajo po naših krajih sumljivi ljndje, *akaj potem ni nkrenila pravočasno vseh potrebnih korakov, da bi bila nameravane demonstracije že v kali zadušila vsaj preprečila, če že ni mogla organizirati pfotidemonst racij - Ali pa vladi demonstracijsko gibanje n: bilo znano, potem je to neznanje naravnost kaznjivo in vlada je dolžna, da poklice take organe, ki imajo oči in ušesa, da ne vidijo in ne sl«šijo. na najstrožjo odgovornost.
Mogoč je pa tudi slučai, da je slovenska pokrajinska uprava o nameri demonstracij vse potrebne podatke zbrala in zadevo javila v Belgrad. Tu nastane vprašanje: Je Ii ljubljanska vlada javila zadevo centralni vladi pravočasno ali se je zakasnila ? Če se je zakasnila, pada odgovornost na I.j lbljav.o. Akc pa je pokrajinska uprava storila vsv', kar je bilo v njeni moči, pravočasno, potem pada vsa odgovornost na centralno vlado in dolžnost naših poslancev bo. tla se o zadevi na pristojnem mostu prav energično porazsrovore.
Centralna vlada razpolaga oziroma bi vsaj morala razpolagati z dovoljnimi materijelnimi sredstvi, da v taki slučajih, kakor se je pripravljal in izvršil v Prekmurjti. odgovori z uspešno protiakc:#^c v sosedni nam državi. Kar je mogoče Horthyjeveem in njegovim *''probujajočim se Madžarom" na našem ozemlju, to bi l>ilo istotako mogoče tudi j^m na madžaiskem obmejnem ozemlju. Zakaj se to ni zeo<?;lo?
THE SLOVENES.
t
Of the three races, or branches, of the Kingdom of the Serl.s, Croats and Slovenes, the last are perhaps least known I m »t h in Europe and the United States, though there must he between 100,000 and 200,000 in this country. The Zagreb correspondent of the Near East gives u> m »me interest ing details, many of them not to be extracted from the cyclopedias, about this people, dwell-ers in a country of mountains and lakes, of a pure Slav type, blue-eyed, big-boned, fair or reddisli. While many of them art* fanners, as a whole the people are most given to industrial pursuits,^especially to coal and mercury mining. The most westerly of the South Slavs, and longest exposed to Italian and German culture, Western influences have penetrated them thoroughly. They "have oer< >me e ssentially Europeans. But they have preserved '•their national identity, consciousness and language."
In Serbo-Croat, "Sloven" means "Slav" in the broadest sense. "The Slovaks who are nearest in every »* way to the Czechs call themselves 4 Slo veni'. But the "people whom we call Slovenes, and the Germans, un-"til recently. Weden, are k SI o ven t si' and their languarge "is 'Slovenacki'. This is the most nearly allied language "to Serbo-Croat, but yet is finite distinct, and the two Vtongues are only to a moderate degree mutually intelli-"uiblc." Slovenish retains the dual nimibre and other\ grammatical archaisms. Never having been subjected to Byzantine or Turkish influence, Slovenish has none of t in* Eastern words or idioms common'in the Croat and mu« h more so ia Serb.
The Slovenes belong not to the Balkans; but to Cen-t nil Evrope. They are first heard of in the latter part of the sixth century. Then they were encompassed by three great military nations, the Teutonic Bavarians and Lom-bards, and the Turanian Avars. They were subject to the last people till the seventh century. Then, invading I-tria with the Avars and Lombards, many of them settled there. Some rail over into Lombard territory, in-to the Friuli, and finally V7ere absorbed into the Friulian Italians. The fought the Lombards sporadically for years, and in the early part of the eight century many of them had permanently settled in Lombard Friuli. By the end . 1 that century they had been Christianized and brought under tli^ ecclesiastical rule of the Archbishop of Salz-
Razne vesti.
PRANJE BANKOVCEV.
Ljudjs so že takoj začetkom \ojne začeli skrivati zlatnike in srebrnike. Polagoma je tudi država sama spravljala v promet samo še bankovce. Dandanes je zlato in srebro v prometu prava redkost celo v državah z dobro valuto. V prometu je samo papir, k! pa se hitro zamaie in trga. Zato so potrebne vedno nove naklade. Amerikanci ki imajo izvrsten papirnati denar, so prišli na idejo pranja bankovcev. Dolarji prihajajo v banke, a banki; jih operejo in zlikajo, potem ibi kot nov denar razpečavajo dalje.
Za pranje bankovcev služijo stroji s številnimi valjarji. Prva vrsta valjarjev je namazana s posebnim mliom, ki ' nažajfa" denar. Spodnji val jarjf skrtačijo denar, drugi jih pa potem sperejo z vodo. Tako gre dalje do valjarjev, ki so gorki. Ti suše in <4spe-glajo" bankovce. Končno prihajajo dolarji tako očiščeni in gladki iz strojev, da izgledajo, kakor bi ravnokar prišli iz tiskarne. S tem postopanjem se prihrani nova naklada denarja, obenem pa se uničijo bacili, ki so se zbrali na novcu. V kratkem se ta sistem uvede tudi v Nemčiji. Potrebno bi bilo, da se uvede tudi v Jugoslaviji. — Seveda bi prihajali to vpoštev samo bankovci po 100 in 1000 dinarjev, kajti papir vseh ostalih bankovcev je tako slab, da ne bi prenesel niti pranja niti likanja.
DECS! DECE! DECE!
kakor se kroti deea. Ženi naj bo prijatelj in naj se / njo često posvetuje.
IZ ŽIVLJENJA VELIKIH LJUDI
Pod tem naslovom prinaša pa-riki "Le Radical" uvodni članek Rislerja, v katerem zastopa to na-ziranje, da dolguje vsak Francoz, ko pride do gotove dobe, Franciji troje otrok. To je njegova dolžnost kakor je njegova dolžnost, da vr-
Slavni ruski pisatelj Dostojev ski pripoveduje: — Bilo je za Časa, ko sem bil odveden v temnico. Ko sem se nekega dne vračal v spremstvu stražnika z jutranjega dela, me je srečala majka s svojo 'hčerko, detetom do 10 let, angelske lepote. Spomnil sem se, da sem ju že nekje videl. Majka je bila vdova nekega vojaka. Njen mož mlad vojak, je bil v preiskavi in je umrl v jetniškem oddelku ravno takrat, ko sem jaz tamkaj ležal. Prišla sta, da se poslovita od njega in sta strahovito plakala. Ko me devojka ugleda, za rdi in zašepeče nekaj materi na uho. — Majka vstane, vzame iz torbice kopejko in jo da devojki. Ta pa nenadoma poleti za menoj : — Vzemi, ubožec, v božjem imenu to kopejko Jakliče in Ai stisne novec v roko. Vzel sem kopejko in dete je zadovoljno steklo k materi. To kopejko bcm hranil do svoje smrti. —
Dikensenovem muzeju ki bo v kratkem otvorjen v Londonu v hiši, v kateri je živel ta veliki an-<rlešk: pisatelj v otroških letih, je bila te dni izročena neka relikvija. sjx.min na mlada leta slavnega književnika. Gre zn koy bronca velik kakor najmanjši angleški denar. Na njem je napisano: — Roberta War en a tovarna svile erne barve. — Diken? jr namreč v svoji mladosti dela« v omenjeni tvorniei in mu je biia mala medalja v spomin na težko dobo v tvorniei.
-----
ZVERSKA ZLOČINSTVA.
Peter Zgaga
Te dni je prispel v Ameriko italjanski general Diaz. Pravi, da je zmagalec in misli, da je Foeh muha napram njemu.
Možak je majhne postave in gleda naskriž. Ta križpogled mu je toliko pripomogel, da je mislil. da prodira, ko se je umikal. * * #
Vsa visoka gospoda potuje incognito :
Trošt v Cleveland, Novak iz
Pittsburgha.
. • * *
Nekoč sem se lotil prevajanja Proklamacije Neodvisnosti. Kotel ;em jo do picice prevesti ter obenem obdržati njen zmisel. Pa ni šlo in ni šlo. Nobeno jugoslovansko narečje nima primernih izrazov za neodvisnost.
* ♦ •
Kakšna ironija usode, če pomisli človek, koliko suhaških •gentov je bilo zadnji čas na suho postavljenih.
* * * __
V #vinu je resnica. In to je t-dini vzrok, zakaj sr suhači vina i oje.
11 t *
Jz nekega romana: Gospod ->il silno dolgočasen. Celo uro je iedel in gleda!. Pri večerji pa ni titi ust odprl.
SltujnBlmmnisfca
Ustanovljena 1. 1898
5Katnl. ilrimnta
Inkorporiran-a 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki:
PredacSnlk: RUDOLF PEKDaN,	K. 185th SL, Činelami, O.
Portju-edsMlnlk: LOUIS bALAVr,	mu, Vearl A. 7e, Loraln, O.
Tajnik: JOSEPH PISRLfctt, Ety, Mian. Blagajnik: GEO. L. BPOZlOrf. Elj, ML^n.
Blagajuik nelzpia&tilk	JOHN KoVEBN, f,24 E 2nd Ave.,
W. Du.utb, M um.
Vrb-Jv»l srfravSk;
Dr. JCS. V. ORAHEK, 843 K. Ohio Pt. N.8., Pltt^irh. P«
Nafem' »dtar:
MAX KEliŽlf-NIK, Box	kcork Swlngm. Wjo.
MOHOR MI.ADIČ, 2CW3 So. Lu%n<lal* ,	H1.
FAANK SKRABEC,	Waslilngtoc St., Denver.
Porotni odhor:
LEONARD SLABODNIK, Box 4tlO. Ely, MJn* (iREGOR J. P0REI;TA, Bo. 170, Blfeck l>lAiuoud WMk FRANK ZURICH 02:7 St. Clair Ave., Cleveliuid, O
Združevalni odbor: VALENTIN P IRC, 619 Meadow Ave., Rockdale. Juliet, I1L PALUJSS ERMENC, — 3rd Street, I-a KaUtv 1U. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblu, Colo. ANTON CELAKC, 700 Market Street, WauLtguu, IIL
—;--Jednotino iiiaduo glasilo: "OIh« Nmroda". F---
Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kak.tr tudi Je^iarn* po^UJa-tro nuj se pofiiljujo n* glavnega tajnika. Vse prif*>2be naj se pošilja aa prc^lst-dnika i»orcjtn**^a odborr.- 1'ro-^u.ie za sprejem	^>aucr
lo bolniška Hi>rieevala naj se pcAiija ne vrUuvne« z«iravnika.
Jug<rslo>'anska Kato'iska Jeilnuta ai prii^irora va^in Jug>is!ov^nom za obiieu 'jristup. Edor žeJi postf.ti lan tc or^aulzaeije, naj se cglaal tajniku bijižaega druStv« J. S. K_ J. Za usLeuo,Itev novlb drufitev se pa obrnite ua g), tajnikx. Novo druatvu se ialtko vstanevi z 8 črno1 aH flanietiui.
Iz Jugoslavije.
Kako st1 ti kaj zdi Potokarje-.a nevesta?
Prva stvar je, da škili, druga Dopisni ->tvar pa, da ne za njim.	jdella Sera
* * *	{Beogradu.
Možki ne vedo ničesar drugega o ženskah oblekah kot samo nji-iovo eeno.
PAŠIČ O LUKI BAROŠ.
lunino iii druge ribj» st^litvt* liit^i
_____Istro in Cr».'s.»nt in da bitdo dopu-
milanskejr^ 'orriere"^ 11 i n . širokem morju l<iv / vsemi se je mudil te dni. v sn-dstvi. na primer tudi z *'ltMii-obiskal minLsti-skega parami ki lahko skvarijo vse. predsednika Pašiča ter ga n>rašal Ke^nltat stnlanjegr. sporazuma je O stališču jugoslovanske vlade v bil ta: Lov v teritorijalnih vodah vprašanju luke Baro«. Paši«' je na .i»* pridr/au domaeiia ribičem. Ka-Jgovoril: "Ali smo daleč <"2>> teritoi ijalna
i L-
vprasanje on
vali od države podporo za vzdrževanje svojih otrok, kolikor jih je-več od trojice. Ta državna podpora se bo delila od prihodkov, ki jih bo dobivala država od onih, ki nimajo troje otrok. Le na t& način bi se mogla Francija rešiti nevarnosti depopulacije.
IDEALNA SLIKA MODERNEGA MOŽA.
^	^ n i; " vojaško službo in da plačuje
mr- Uy tli«- l>eginiiiiig of the limth century all tbe davke. Ako kdo tega ne more, mo-
Sl<»v«m s. iin+iidiii^ the Istriau colonists, were subject ra plačati odškodn;no, oni pa, ki 1<» lil«' Frailkisb Empire.	bodo imeli več otrok, bodo dobi-
Aft«-!* H<;i they lived permanently mider a foreign ril I* r, "ami became simply " 4eannon fodder' for the "< J. riii.ius, ceasing to have and further history of their "own." The vitality and obstinacy of the Slovene cha-racter J;« |>t the national patriotism alive through more than a thousand years of foreign domination. The secular «ontinous efforts to Germanize them never eom-jdetciy succ»*eded. Napoleon, by his Recognition of the 11 a t iona I language and his issue of proclamations in it, revived and stimulated the national movement. In spite of eharactcristically cruel Hapsburg espionage and op-I-»ression, the national movement, with its headquarters at Linhliaiia, spread and deepened. Philolog>r and litera-tnre and a systematic propaganda, imitated from the < ierinans, were made means to the great end of Jugoslav liberation. Serbia was the head and front of the .Jugoslav campaign. The Slovenes, squeezed between the (Serinans'to the north and the Italians to the south, had t«> depend largely oil the Serbs; but they did what they eould, "and contributed their many fine qualities "to the common cause."
(Editorial of the N. Y. Times, Oct. 23, 1921.)
1;
Dogodki v Prekmurju,
V Prekmurje je prišla razmejitvena komisija. To priliko so porabili ta mošnji mažai">ui za proti jugoslovanske demonstracije in na-huj^kana miiožiea je poskušala ponekod z orožjem v roki razmejitveno komisijo postaviti preti neke vrste fait accompli.
Jako se glase v jrlavnejn najnovejša tozadevna poročila iz Prek-m 11 rja, dodavajoe še, da se je jugoslovanski žandarmeriji s pomočjo vojaštva kmalu posrečilo vzpostaviti red.
Kakor izgleda, so morale biti demonstracije skrbno pripravljene. Ta moment nas sili k vprašanju: Ali jugoslovanska vlada ni o teh pripravah in o obsegu mažaronske agitacije ničesar vedela? —
Prekmurje spada po«l upravni delokropr slovenske pokrajinske upra-.se mu ljubi, lahko celo 'Jeksplo. ve, in zato je odgovor na to vprašanje za nas dvakrat važen, važen dira"	« ""	v
ze zaradi tega, da se ne bodo ponavljali medsebojni ovitki med Ljub
Angležinja Ana Blound je bila radovedna, ali bo dobila kdaj idealnega moža, ki bi odgovarjal njenemu značaju in njenim zahtevam. Da bi publika spoznala njene zahteve, jih je objavila v uglednejših angleških listih. Idealen mož bi moral po njenem naziranju izgledati tako-le: 30 let star. Ne prevelik, ne premajhen. Popolnoma obrit. Poteze na. obrazu morajo biti nekoliko ciganske, iz temnih oči pa mora sevati energija in sposobnost. Važne so tudi roke. Biti morajo čvrste in iepe. Nohti ne smejo biti preveč šiljasti. Ljubiti mora umetnost, sam pa ne sme biti umetnik. Ne sme imeti dolgih las in tudi ne nositi mehkih ovratnikov. Obleka okusna in preprosta. Imeti sme tudi svoje muhe in strast za razne predmete. Dolžnost žene je, da ga priveze nase in zainteresira. Kadi naj pipo, ne pa cigarete. Glas naj bo ljubek, a moški. Govornik ne sme biti, vendar pa mora znati poslušati. Imeti mora zmisel za dovtipe, včasih na i bo tudi melanholičen. Kadar
Sedaj je že zadnji čas, da vzamemo 7. oken "screens' in izpustimo komarje na prosto.
• * *
Iz nekega dopisa: Ci anica i . •e nahaja v bolnišnici in se vese-:i jako slabega zdravja, toda upa- | ^'p^'arjim, i je, da bo z operacijo pretrpela jVansKa vlada v popolno okrevanje.
voda.
vsa k a država sama. Italija najini ribičem lov v da-obsegu okoli Palagruže. i-i!.i. <.'lit ve kvar-
Metkovič, 25. septembra.
Te dni je bil odpeljan iz Metko-viča v »Šabac Ivica Nalis, bivši avstrijski orožnik v okupirani Srbiji ; obtožen je velikih zločinov, ki} jih je izvršil v tej svoji službi. Ivica Nalis j? po poklicu zidar; po prevratu se je naselil v Met-koviču, kjer pa ni hotel več izvrševati fcvoje«r& pokiiea. Za časa avstrijske okupacije si je v Srbiji kot orožnik na nepošten način nabral mnogo denarja in začel kupovati hiše. Nepoznavajoč njegove zgodovine, mu je bil dan v najem bife v občinskem domu. — Na skrivaj pa je tu začel zopet svoj stari posel. ,Zaslužni komisar policije Stanič je odkril, da je Nalis inspirator in vodja organizirane bande lopovov, ki je nedavno tega izvršila celo vrsto zločinov in tatvin. V interesu preiskave se podrobnosti o tej zadevi še ne morejo poročati. Policija je zaplenila na njegovem stanovanju mnogo dragoc«: lb pirotskih pren ti. . ki so bile ri-iadene -.i « asa okui-i.-cije v Srbiji. Komisar se je obrnil po informacije o Ivici Nalisu na okrožno načelstvo v Sabac in dobil mnogo podatkov, pričajočih o njegovih zločinih. Iz teh spisov je razvidno,- da je izvršil Na'is v Srbiji troje groznih umorov. Nekemu starcu, ki :.-a je ubil, je ;n-lil šibicc v nosu, da se prepriča, če je še živ. a drugemu je, ko je umiral, rezal roke in mu natrosil na rane soli, da so bile muke se prožnejše. Razen t«*a:a je izvršil Nalis še mnogo drugih zločinov nad srbskim narodom. Nalis je bil odveden v Šabac, da bo pred tamkajšnjim sodiščem pričal za svoje zloeine
stali dosledno — odveč je. da to doWa
ponavljam — na stališču. d:i se dovoljuj
naj irvedejo vse dol<h-be rapallske na^n.tem
poig(Klbe, ker smatramo to za edi- -v novimi, a ribje se
no možnost, da pride do prijatelj- iiimi sreiUrvi je nedopusten. Kot
škili cd noša je v iuhI Jugoslavijo mešane vode -e smatrajo Kvarae-
in Ttalijo. Mislim, da je umestn i, i<d in v«»de pml Zadrom. Tu sme-
da se l>o ju°"oslo- i" loviti i*i!»i«"i obeh «lrž;iv. Na svo-
svojih pogajanjih .i**m moc-kem ozemlj i vrši vsaka
s samostojno reško državo ozirala država poiieijo sama. Za " nešn-
* * *	jna Italijo in 11«' 1 ><« <!ajai& nobe-	vode se dogovor«'- skupni ri-
Včasih nas je presenečalo, če fd Lega povoda, <lu se /. nj«*ue strain bairki ure«lpisi. Da se ugotovi tlo-
je deklica na ulici pudrala nos, i ugrožavajo odnosa'ji, ki morajo sedanji «»bseg rrliarstva naših ri-
danes nas pa ne preseneča ve«", j vladati med obema državama. Za-	»koli Palaeruie m Lastf.va
ee si popravlja nogavice.	|ro je potrebno v prvi vrsti z obeh in d;i na lieu mesta opredeli <»1»-
»	'strani dobre volje in stipljiv«>sfi. vi.d«. kjer l>odo ribarili ribiči
č- i ti	■	* 7-nifPo se nismo mocli no^aia »-beli narodov t«*!' se /jfllje iltjgo-
Se celo o diplomatin je mogoče r z.anei s« ni.sm > inu^n	, , ,	. . .	7
...	,	ij l{er nie«*ova vlada še ni uri zna- *"«.-re ribiški predpisi, je sla na iiee
govoriti, ko so enkrat rar«, » lvri 1 J ^	1	, , . .. .
(na in ni prevzela vlaisti v svoje mesta p«;s.-bna Komisija, v katero
v ,	'roke.	stališec j«', da se mo- je vlada pozvala same domaeine.
_ r .. , 'rajo razmere na Reki najprej ure- zlasti prve naše ribarske strokovni Madžarsko, i , . .	, .	.	■ ■ . , , . . _ idiT'. se *am konstituira zakoin-Alozak si ne aa dopovedatL aa sol . , , - ,
r	^	*ta vJa<li^ potem moremo sele za-
•a kralje in cesarje slabi časi. Z ^ ^>eiljani;l z r^ko (Tržavo
glavo hoče skozi zid in prebil ga i prppric*an sem, da vsak'lt<iljan in bo. Podpirajo ga Francozi. Brez,Ue^an prj/nava npravičenust na-velike moralne pom«>či bi gotovo ;e;ra stališča. Ako je iako, p«»t«-ui leta 1«»24 ne storil kaj takega. Srečni Ma-Lomo lahko dosegli sporazum z džari. Štefanova krona bo zno- i Reko. in vse tri države bodo lahko va stopila v veljavo, če je že ni- 'sklenile medsebojne ugovor*, ki so zastavili.	;bodo v korist njim vsem."
?obro tvi.
Karol je prišel
njake. Ti >-i z«laj z vršil! tsvoj posel po danili in.struke!jal». Italjani so nekaj dosegli v Kvarnerolu, a nižino mogli pustiti }>asti Dalmatin-eev. J*ogodba veljala do
En jezik od Ljubljane do Bitolj:
samo da je potem veder in vesel. Ženske muhe naj kroti,
dopis, v ka-
" Edinost'' pri o bor terem se glasi:
Prosim pošljite mi še .. . Koledarjev Ave Maria. Dosedaj sem ga prodala vsaki slovenski hišL i Plse:
EIBARSKA POGODBA JUGOSLAVIJE Z ITALIJO.
Ljubi j an s!; i
io jako sumljive.
" ♦ *
"Vzbudite se, prebuditi se!" kriče sedaj pred volitvami poli-;
vla«lni list "Jutr<»" Slovenec" in "Slovejiski Narf«l" ])oročata o d«izdevni kapi-ji dug'.-slavije v ribarskem
Pod tem naslovom je priobčil v belgrajski "Epfichi'' profesor Dragiša Lap'evi«"; dolar elanek, v katerem zastopa tezo. da je za našo državo le en jezik, ki mora biti absolutno le srbsko - hrvatski. — ( V imajo Slovenci in Bolgari danes svoj jezik, t«> nič ne «le. ker te
Tisti tri pikice pred koledarji ,Aaroa
-„,_______i______jtulaeiji
'vprašanju. V tem oziru s«^ nam o^l	'iizlike odpravi lahko država. —
{poučene" strani ooroča : RrbarsUo	takim nabiranjem odločno ugo-
IvDrašanie tvori del več mesečnih	varjamo. To, kav zastopa profe-
p rasa nje
l>ogajaiij. ki so k«* let«^šnjo ]><»mlad
To, ka
-« r Dragiša, je očividen separati-
fiki.	|vi^iTa v'Beogradu med" nami in	/eni in sama Prot»državnost. Mi
Ce bi se volilci res prebudili, }italy0 v Wish, tozadevnega pred-	hočemo enoten slovenski jezik, ki
mi marsikateremu politiku tekla ;i)jsa'rapallske pogodbe. Pogajanja	m",v ],ltl Pinole ruski. Ne samo
oda v grlo.	• !so ^ »kraja razbila. Nato so bili	t0' h°r'e.n,°	J,r,.jskl
' ♦ -	I pozvani vešča k i z obeh s'rani. Ti	f'k; A tudi\to j^apanja. M.
"Mir in dobri odnošaji med Is«! konstatirali sledeče: Jugosla-	hoč emo splosno - , lovesk, jezik,
,,	, . ^	......	... ..	1o je volapik. /ivio \olaiuk m dr.
narodi so človeštvu absolutno po- viia zeli zagotoviti ri!>arjem iz \ i-
, . . . ...	I .	. , ,	« .	r ranče Ilesn*:
trebni" — je rekel Llovd George jsa in korcule, da smejo loviti po
istega dne, ko je dobil kabelsko ,-stari navadi v laških vodah okoli poročilo, da bo Anglija začela \ Palagruže, služeč se pri leni servi-•rraditi štiri nove drednote.	i
ADVERTISEMENTS
		um		I'.W		fWSS I
Ko Skazi zmanjka materijala za svoj zmazek, izstriže par odstavkov iz moje kolone, izpreme-ni "Skaza" v "Sakser" ter pošlje kot svoje maslo v svoj omejeni svet.
* * 4
Nauglednejši ameriški list, new vorški "Times" p»-avi v svojem uvodniku; "Slovenci niso Balkan-ci, pač pa Srednje-evropejci.
Hvala lepa za ta lep in resriieen poklon.
tutnih pravic tudi na obali Pala-	VABILO
gruže. Italija želi svojim Cožotom na plesno in zabavno veselico, zagotoviti lov ob celi iztočni obali katero priredi društvo sv. Alojzija in ponuja zato reciproeiterto. Ve- šlrev. 36 JSKJ. v Conemaugh, Pa., čina te «»bale je naša, le vodp med v soboto 5. novembra 1921. Tem Zadrom in bližnjim otočjem ter potom vabimo vse rojake in roja-»•«)de med Čres-om in Lošinjem na kinje iz te okolice, da nas blago-eni in Krkom, Rab oni in Pagom volijo posetiti na omenjeni vese-ns. drugi strani (takozvaivi Kvar- lici. Začetek «^b 7. uri zvečer. neroH imajo nekako "mešam" Vstopnina 25^. K obilni vdeležbi značaj. Italjani so jiretili. da za- vabi	Odbor.
•n-6 morje s posebnimi mrežami za	f.'lx 24.2;")&27—^10)
KOJAKI. HABO0AJT2 8B NA "OIJL8 NABODA" NAJ-
TBfiJI slovenski MIK V ZDE. DRŽAVAH.
COLUMBIA GRAMOFONE
od $30.00 — $250.00
__VELIKA ZALOGA PLOŠČ V VSEH JEZIKIH.	-
Imam novo zalogo nemških fmportiranih "Homokord" rekordov 4 Brezplačne cenike dobit« pri:
VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve S!., Conemaugh, Pa.
j
fttAS jjfAKOftA, S4. PITT. T«t
Nekaj o japonskih ženskah.
Poroča Louis Seibold.
Skoro polovica prebivalstva Japonske obstoja iz žensk. To'je tudi najbolj slikovita polovica, kajti niti glede oblek«*, običajev, misli ali želja >«• ni žcrisli del Japonske predal zapadnim. vplivom. — .Modernizem, ki izpreminja standarde ter uničuje rešpekt do starodavnih ohlik, je le maio vplival na japonsko žensko.
I.e malo žen>k mlajše generacije, ki s obile vzgojene v inozemstvu, se je posvetilo višji vzgoji ter celo plesanju najnovejših plesov a \ pretežni večini izgleda japonska ženska iz leta 1921 sfeoro prav tako kot so i/gledale njene predriee pred dvatisoč leti ter se tijdi obnaša tako. Iz tega vzroka je tudi ženska najbolj zanimiva polovi-« :i prebivalstva japo.iskega cecarstva.
JHrez dvoma je japonska ženska v glavnem prispevala k razširjenju japonskega plemena, kajti le malo interescv ima v življenju razen vzgajanja svojih ctroa. Eno pojasnilo za veliko povečanje prebivalstva -Japonske, ki naraste vsako leto za 800.000 duš. datira nazaj v rusko - japonske vojno. Ta konflikt je zahteval velike žrtve od 'trani Japonske t. ozirom na človeške življenja, predno so bile armade do tedaj nepremagljivega carja poražene. Japonski voditelji so postali vznemirjeni ter iztiril svar'la na narod proti zlu plemenskega samomora.
Statistike dokazu jejo, da so bila ta svarila uspešna. ^Zadnje številk-* ki so na razpolage, kažejo, tla je izmed 17 milijonov ljudi, živeči)* na otokih glavne japonske skupine, 28.62o.617 moških in 28. ■U2.W) /eiisk in tla je vsled tegi razmerje med spoli skoro enako. Ver kot :J7 milijonov teli prebivalcev obeh spolov živi v zakonu, kajti pospešuje s«* zgodnje zveze, eeprav je v zadnjem času opaziti tendenco tla se preloži /ve«) na .:relejšo dobo.
Ni> esat nenavadnega ni videt- 17 let starega dečka in dve leti ila.jso deklico, ki sta roditelja enega ali celo dveh otrok. Zakone je na -i Ipoiiskeiu kaj lahko sklepat« .n pogost« se prizadeta ne potru-d-fa mti toliko. da bi dala ofieijeln • zabeležiti to dejstvo. Družinski vplivi diktii « j«» p--na\*jd i zveze, francoskem običaju. Kakorhitro j i -ta d\ a ^kujMtj. j« zveza trajnr. in domači ali družinski spori so ] ie je izjema kot pa navada.	*
N. i dm t.bieaj I i «■»■ pričel umikati preti zapadnim i novota-
pott
•leduj. Iru/iti
adijei
-no a*-preti,
a proe
ptiraii.ie iio./ji <m! strani aružin- žene.
Z.
h >di loki
lili i v
nekt -učilii
•ill
tej
t<
|x»seb-adop-
Ve.- -i., |»-t ni bil mladi m«/ ne l •eč je l»*l eel<» prisiljen prevzeti nje ime iopti'-aiija kot j«; \ napadi v drugih deže-
rst«
prišel preti kraikiiu preti neko n profesorja. jn# imenu <iot ». ki je bil zvezan s »'•n. s«- j- obrnila na sodišče, da prisili slednje
zal
če. Žel,
_fckiin vs
moža. tla |x>dpira n |<» in ofioka. Mrs. <iot«» je pričala, tla je bil pro-lesor jHistavno adoption o« i strani njene družine. soglasno s starodavnim običajem. k » je bil še ubog dijak na visoki šoli v Kanagava.
Potem ko je fMtdp.sal l:< ritrak. glede adoptiranja. sta se oba pomočila in <ut je zavri'1 svoje študije pa stroške družine žene. nakar se je napotil mi pot prtisperit« le in slave. Pred par leti se je spri profesor <ioto. katerega žena obtožila. tla se je vdal zapadnim vplivom. s svojo taščo, ko ,e j ni p je n« sil. Nato je zapustil svojo ženo in otroka, a bil na temelju japonske postave prisiljen nositi ime svoje /"ene.
Ko j-- bil profeso: pozvi-n pr»d sodišče, se ni branil pred obdolžit vam, pač pa rekel, da bo plačeval vsako leto j>o 4000 jenov ali — >2U00 v štirih letnih oitrokih svt ji ;.eni. če privoli v razveljavljenje adojM'ijske^a kontrakta. mi dovolj uporabo njegovega lastnega imena ter se loči tid njega. Te ponudb« se ni sprejelo.
Ločitve zakonov niso irdaleka tako številn" na Japonskem kot pa so v bolj prosvitljcni Ameriki. Angliji in Franciji, čeprav so vzroki. na temelju kirt^rih j«* mogo«> dobiti ločitev, približno isti. Leta 1 •' 1 ** .(•' bil ona .lapoi.sk« m ft-. 112 ločit'v zakona ali nekoliko več kot
eno desetino enega odstotka z ozirom na celokupno prebivalstvo. _
Nezvestoba je redkda* obdolžite", katero se dvigne proti ženi in nezvestoba se tudi ne navaja v prošnjah za ločitev zakona, v katerih je mož krivec iu to iz prav posebnega "zroka. Žena nima nam reč pravi-ee dvigniti proti možu obtožbe nezvestobe, razen če toži mož one druge žfiiske svojo žei.o in njenega ljubimca.
Mož ima lahko stransko ljubico (in Številni jih imajo), a žena ne more dobiti ločitve zakona na temelju tega. Soglasno z japonsko postavo ima otrok prednost pred ženo pri podedovanju lastnine in premoženja moža in očeta vendar pa lahko postane dedič na temelju oporoke. Deček ima vedno prednost j>red deklico, tudi če je nezakonski sin očeta obeh. namreč dečka in deklice, kar ni nikakor iz-vanredna prikazen.
šolska knjiga o etiki za vifij * dekliške šolč. katero je izdalo Vzgojno ministrstvo na .Japonskem, nudi precej jasno sliko o postavnem Stališču jajMinske žene V-tej knjigi je pisano, "da mora ženska skušati, tla postane doh'a žena in modra mati. . . Vsakdanja dolžnost žene je {»ozdraviti svojega moža s prijaznim pogledom ter nežno besedo, kadar se vrne zvečer domov, izmučen od naporov dneva. Včasih tudi lahko pomatr** možu pri delu."
Poročni kontrakt na Japonskem ne vsebuje besed '"ljubiti, spoštovati in pt»koriti se " (ilede te točke pa pravi zgoraj omenjena knjiga etike:
-- Povsem naravno se pričakuje od žene pokorščino napram možu. V slučaju, da povzroči sramoto družini (žene), naj se ga pokata odkritosrčno in z nežnimi besedami. Treba se je izogniti ljuh»^ suninosti in jeznim besedam. —
V japonski družini je tašča žene. to je mati moža, absolutni vladar v hiši in v tem pogledu pravi zgoraj navedena knjiga :
Starši njenega moža postanejo njeni lastni starši. Pogosto je opaziti pomanjkanje soglasja med materami možev ter njih snahami iu ponavadi je to pripisovati nepokorščini slednjih. Tašča postane lahko preveč konservativna v mislih, tla bi lahko dobro izhajala s svojo snaho, vzgojeno v novih idejah, a potrpežljivost in odkritosrčnost od strani snah bo zagotovila soglasje. _
Nikakih omejitev ni zapaziti glede pravice žene. da pomaga mo-: 11 1»»'» njegovem delu Dejstvo je da-obstoja polovica japonskega ženstva iz delavk ali dninar.c. ki so zaposlene ne le doma in v indu-Strijalnih napravah temveč tud. pri napornem delu na polju pod pekočim solneem. ("'oprav je bilo v tem oziru v zadnjih desetih letih • •paziti precej izboljšanja, je bilo vendar še na temelju statistike iz leta 1917 zaposlenih »r milijon žensk v privatnih hišah, osem in pol milijonov v poljedelstvu, en milijon in četrt v tvornieah in preko en milijon v trgovskih Usnh :n transportaeijskih rompanijah ter 350. 000 v vladni službi.
Več žensk kot moških je dejan- '------" "	— —
fki zaposleni hs poljedelstvom. — v poljedelskih okrajih. Plače de-Tri milijone in petstotisoč žensk iavk znašajo približno dve tretini je zaposlenih v sviloprejski indu- plače moških. Služkinje v hišah, triji in pol milijona žensk pri : ki so navadno zelo dobre, dobiva proizvajanju čaja. Tudi ribolov- jo majhne plače, kajti najboljša .'ka industrija ima zaposlenih dve- plača znaša le 15 jenov ali $7.50 stotisoč žensk. Osemdeset odstot- na mesec, poleg stanovanja in hra-kov teh žensk je poročenih ter pri- ne. Na deželi pa dobivajo služki-spevajo k vzdrževanju družin po- nje le po dva dolarja na mesec in leg hišnih ali domačih opravkov, poleg tega najbolj priprosto in katere izvršujejo. V mestih vza- surovo hrano.
mejo d o jem" k e s seboj, kadar po- Tekom zadnjih la? je uvedba za-magajo svojim možem vleči težka pa dni h običajev otvorila pot za bremena.	uslužbenje žensk v trgovinah in
Mož vzame ponavadi plačo, ka- prodajalnah in deklice dobivajo tero dobi njegova žena, posebno • po 30 jenov ali $15 na mesec, če-
prav dobivajo nekatere celo do 50 jenov. Nekatere omnibus družbe v Tokiju in drugih mestih imajo konduktorice, ki dobivajo približno isto plačo kot deklice v prodajalnah in trgovskih hišah.
Približno štiridesettisoč žensk je zaposlenih kot učiteljice, a večinoma v otroških vrtcih in privat nih šolah. V deželi je približno dvestotisoč ge.iš, to je plesalk, in približno ravno toliko natakaric. Prostitucijo, ki je liceneirana ter omejena na posebne mestne dele, imenovane Jošivara. zastopa na-daljnih dvestotisoč deklic, katere je treba razlikovati od gejš ali plesalk, in prostitutk* se umaknejo ponavadi, ko so dosegle starost 25 let. Vplivi zapadne civilizacije (hinavske^ potiskajo ta priviligr-lani razred vedno bolj v ozadje in največjo prostost, katero še u-živa. je najti v pristaniščih kot so JokAhama, Osake, Kobe. Nagasaki in Simonoseki.
Statistiki so dokazali, da je bilo v zadnjih par letih opaziti velik?) povečanje žensk, zaposlenih s sati itacijo. — to je zdravnic, denti-stovk, babic, izurjenih bolniških strežnic in tako dalje. Število žena ki so se posvetile veri, znaša približno 30.000. Od teli je desettisoč budistovskih redovnic, desettisoč Sinto redovnic, sedemtisoČ služkinj v svetiščih ali templjih in tri-verskih napravah, vključno krščanske.
Prav malo napredka je bilo o-paziti v zadnjem času z ozirom na rrako volilno pravieo. kajti toza-tevna predloira. ki je bila vložena
poslanski zbornici pred dvemi eti. je bila iM-tisnj^na na stran.
strani žensk je ooaziti le malo zanimanja za to volilno pravico kajti čeprav si jajsmske ženske v splošnem žele izobrazbe, so ven-lar proti novemu »ribanju, poseb-io pa proti volilni pravici. V tem njih naziranju jih utrjujejo tudi moški, in ker je Japonska v bi--tvu dežela moških, imajo ženske lejanski le malo prilike dati \z-• aza svojim nazorom in željam.
Na inozemo'» na Japonskem napravi prav t>oneben vtis dejstvo, ;ia se žene celo dobrostoječifc ir izobraženih Japoncev ne vdeležu-jejo socialnih prireditev, na katere so povabljene. Žena se ne po-taže ponavadi preje kot v času. ko nameravajo gostje že oditi, — <ajti šele takrat jo pokliče mož. da da potom svojega moža izraza asti. katero se je storilo njenemu ponižnemu domu. Seveda je najti izjeme kot glede vseh. tudi naj-tarejših japonskih tradicij, a izjeme potrjujejo le pravilo.
V deželnih in obmorskih okra-ih slede ženske vzgledu moških ter nosijo tako malo obleke kot ie mogoče. Kadar se hočejo kopati dečejo svoje kimone ter skočijo v vodo take, kakor jih je ustvaril Bog.
Ženska obleka je taka kot je bila že par tisoč let. in nobena, tuli najbolj napredna ženska na Japonskem, ni še nikdar mislila .ia to, da bi uvedla kako izpre-nembo v narodni noši cesarstva, •e je sploli mogoče govoriti o kači taki stvari. Oakati moram še na priliko, da vidim odraslo japonsko leklico v obleki žensk na zapadu. Vprašal sem neko Japonsko, če je v je na Japonskem kaka prodajal na za modrce ali korsete. Rekla mi je, da je slišala govoriti, da se nahaja ena taka prodajalna v Kobe in nadaljna v Jokohami, da pa posečajo ti prodajalni le Ev-ropejke in Amerikanke.
Zagotovila pa mi je nadalje, da ni ne konea, ne kraja naprav za i'riziranje las. To je lahko verjetno. kajti celo najbolj revna ženska. ki je zaposlena na rižnem po-ju, ima vedno skrbno urejene la »e, ki se drže trdno skupaj ter so lamazani z oljem.
Mislim, da mora biti trgovina < pudrom in barvili zelo dobička losna na Japonskem, posebno v mestih, kjer kažejo obrazi vseh deklic in mladih žena sledove u-porabe pudra, barvil ni drugih pripomočkov za povečanje lepote Kljub temu pa moram šele čakati na priliko, da bi videl kako deklico poslužiti ^e javno, v-^eaki kari, teh sredstev, kar je pri nas v A-meriki splošno v navadi.
Kajenje se smatra med japon ''kim ženskam za zadevo osebne £ra nagnenja m okusa, vendar pa je v splošnem omejeno na starej io ženske. Večina teh kadi pipice 7. dolgim ustnikom in sicer neko nadomestilo za tobak. Le malo je žensk, ki kade cigarete, a če jim pride kaj takega na misel, store to brez ozira na prostor in okolico, kjer se nahajajo. Edine ženske r;a Japonskem, katere sem videl nositi klobuke, so bile inozemke
Pošteni tat.
Nekega jutra, k j sem se baš \ Agrafena ni lagala: moj stano-pripravljal. da odidem v urad, sto- valee je bil izkušen mož. Po listi-pi k meni Agrafena. moja kuliari- nali >se je izkazalo, da je odslužen perica in gospodinja, ter pri- vojak, kar sem tudi brez listin na črte z menoj, v moje največje za- j prvi pogled opazil. ,Z Astafijem "mdenje pogovor.	Ivanovičem. mojim stanovalcem.
Do tedaj je bila Agrafena zelo j je bilo lahko izhajati. Najboljše iha. priprostu ženska, ki ni razen I pri vsem pa je bilo to. da je znal par besed, kaj mi hoče opoldne Astafij Ivanovič pripovedovati po-skuhati, v vseh šestih letih izpre- 'vesti, dogodke iz svojega lastnega
F. Dostojevski--Za "Glas Naroda" prevel A. 8.
govorila nobene besede.
—	Prihajam k vam, milostivi gospod. — je pričela. ... — Oddajte vendar izbo.
—	Kakšno izbo?
—	No, to poleg kuhinje. Jaz že vem, katero.	,
—	Zakaj pa?
—	I zakaj? Zakaj oddajajo neki judje sobe ? daz že vem zakaj.
—	Toda tu nima niti postelja prostora, moja ljuba ; izba je oz-:a. Kdo naj bi tam stanoval?
—	Kako stanoval! Samo da ima prostor za spati, stanuje lahko na oknu.
—	Na katerem oknu ?
—	Jaz že vem, na katerem! Kakor da bi vi sami nc vedeli! Na oknu. ki gleda na trg. Tam bo sa-lel. šival ali karkoli že delal. Sicer pa je tu stol; tudi miza; sploh
se.
—	Kdo pa je pravzaprav ta 'od"!
—	Dober. izkušeF. človek. Jai mu bom kuhala, za stanovanje in hrano pa mi ho plačeval po tri
uhlje na mesee. . .
Končno sem po velikem trudu zvedel, tla je neki />• starejši človek Agrafeno preirt.voril ali jo že na kakršenkoli način pridobil t., tla mu odstopi izoieo za stano-\ an je. Kar pa si je Agrafena enkrat ubila v glavo, to se je moralo tudi zgoditi; sicer n-» bi imel pred njo miru. to sem dobro vedel. V slučajih, kadar ji ni bilo kaj všeč. ie zapadla otožnosti in Tetaririji n v takem stanju j-1 živela ponavadi tri jdo štiri tedne. V tem času ie bila kuha slaba, primanjkovalo je perila, tla niso bila pormta in pometena. izk ratka. same nere<?-'josti. Ker pa ljubim svoj lasxni mir nad vse. sem se vdal njenemu predlogu.
—	Ali ima vsaj kake dokumente. listine ali kaj podobnega?
—	I. kakopa ! On je dober, izkušen človek; obljubil je. da bo plačeval po tri rublje na mesec.
Naslednjega dne se je pojavil mojem pri prostem samskem stanovanju novi stanovalec; jaz se vsled tega nisem jezli; natihem >em bil celo tega vesel. Jaz 4iploh živim življenje samotarja. Znancev nimam «koraj nobenih ; tudi ven hodim le malo. Po desetletnem takem življenja sem tega sa notarenja seveda že navajen. — Ampak deset, petnajst let takega i vi jen ja. in morda še vee^—"z :sto> Agrafeno. v istem samskem stanovanju — to ni seveda nič kaj vesela perspektiva. Vsled tega je ovi. miren človek pri takem stanju stvari naravnost blagoslov božji	»
>n domače ženske se oči vidno niso zanimale niti za največje umotvore v tem oziru.
Kraljestvo Mikada se postavlja > številnimi ženskami, ki so se odlikovale v trgovini in umetnosti, čeprav ne spada nobena ten žensk v razred "novih žensk'' ter se tudi ne vdeležuje nobena političnih kontroverz ali debat glede splošne ženske volilne pravice.
Najbogatejša ženska na Japonskem je madama Suzuki. Ona je edina zastopnica svojega spola na Japonskem, ki je bi'a odlikovana, ker je pomagala zgraditi inozemsko trgovino Japonske. Madama Suzuki, ki živi v Kobe, je stara približno sedemdeset let. Pred 25 leti je podedovala majhno trgovino, katero je razširila v velikansko eksportno in importno podjetje. Pravijo, da je vredna 150 milijonov jenov ali 75 milijonov dolar jev.
Nadaljna Taponka. ki je uspela
v Industriji, je madama Nakamu-ra, izvanredno miena ženska, stara 35 let. Podedovala je majhno jeklarsko podjetje po svojem možu, katero je razširila tako, da ji prinaša sedaj dvestotisoč dolarjev letnega dobička. Pred kratkim je adoptirala z velikimi cere monijami sina ene najstarejših Samurai drtlžin.
Madama Uma Tsuda, ki je postala ena izmed vodilnih vzgojite-
življenja. Pri neprestanem dolgočasju mojega žitja je tak pripovedovalec naravnost zaklad.
Nekdaj mi je pripovedoval tako povest Name ;ie naredila ta povest trlobok vtis. Povod za to povest pa je bil sledeč:
Nekega dne sem bil. sam doma: Astafij kakor tudi Agrafena sta odšla po svojih opravkih. Naenkrat čujem odpiranj 1 veznih vrat n odšel sem pogledat, kdo da je. In res. zunaj stoji neki tujec, človek dokaj majhne rasti, v samem suknjiču, brez površnika, in to ■:ljub mrzlemu jesenskemu dnevu.
—	Kaj bi rad ?
—	Iščem gospoda uradnika A-leksandrova; stanuje Ji tu?
—	Tu ni nobeneir t Aleksandroma ; zbogom!
—	Kako to? Vratar je dejal, da kanuje tukaj. — je dejal obiskovalec. previdno se umikajoč.
—	Izjrubi se. brate] Marš!
Naslednjega dne. j>opoldne. A-
-tafij Ivanovič mi je ravno krojil ■suknjo, zopet začuj« m nekoga t>red \rati. Odprl sem nekoliko vrata.
Mož od včeraj sname popolnoma mirno, preti našimi o--mi z obešala nojo suknjo, stisne jo poti pazdu-io in izgine. Agrafena ga je v*s •as gledala, nd samega začudenja ie celo odprla usta. sicer pa ni sto-ila ničesar v obrambo moje suk-
prijateljil, in kalčo se je obesil name. . . . No, meni je bilo tudi trav.
Kakšen človek je bil t<H Kakor psiček je tekel za tuano. in to že nato. ko sva se prvikrat videla! Najprvo" naj bi ga pustil pri sebi prenočiti — no. dobro, videl sem. da so njegovi papirji v redu — človek, kakor vsi; Nato. naslednjega dne. je prišel zopet prenočevat, in tretjega dne zopet. Ves dan je sedel ob oknu, in tam je ostal tudi preko noči. No. sem si mislil, čemu se mi neki tako vsiljuje! Naj ga li prehran jam in še prenočujem, ko sem vendar sam reven človek; ali naj si še enega lakomnSta ~-n a kopi jeni na vrat! fn predno je prišel k meni, se je obesil na vrat nekemu uradniku: pila sta skupaj, dokler se ni uradnik do smrti napil in umrl. i Dalje prihodnjič.)
ADVERTISEMENTS.
ADVERTISEMENTS.
NAJ SE ZGLASI
JOSEPH VOHTE, ki je bival leta 1917. v Little Falls, N. Y„ in pozneje baje odšel v Forest City, Penna.
FRANK SAK*ER STATE BANK. Cortlandt St., New York, N. Y.
Dr. Koler
slovenski zdravnik
638 Peni Are. Pittsburgh, Pa.
Dr. Koter ia aaj* ftarsJH ilortuU sdrmveik lptc> Ust ▼ Pittsburgh*, ki In 14-fetac mkao ▼ adr&Tli*-nju Thk -m*kSk MmL
■utrapljfroj« krvi sdmTi • (i*. •orltM JOS.	j« IMMI #r. surf.
Krilc*. C» Imata mozolj« «11 mctor-90 ttlMB. T crtu. lsp»daaj« Um, »ol*Ctn« v kwi«k. pri A* t« Ji lstlat]> »mm bon kri. K« Aak&Jtu, k<w ta ko-%«n nalMa.
Vaa Jttofka kolesni aditrVa po o-Srajfcn* **+toOL	hltrt cpaalta
fc ram rr«isba.b 33i ar J«, r« rmkaj
tasrrae prtdJt* in jSh tub gr- bo«
sopet povr»ii
Fyroaoio aJS vodno kilo osdravfca » Hr*k In aleor bt op«r&cu«. BotemcJ nahrrja. kf povaro^<« K«.
feMnc ▼ krilu m hrb*tt la r2arUi ta«
Vri pnUanju ToJa, oadravia s
Reymai^om. trganj«. boMla« o-racUna artn^lc«, terrr>« ta druge kalna bMasnl. ki naataaajo valed m«a-M« krvi, otdraflm v kratkav tui fn nI pot-.-9»-i»o laS»iL
Nekateri dn«l *dr_rnlkl rab^o tol-maCe. da. tm rasumajo. Jm anaa ** lk atarega kraja. «-\to rar i.»u adrartm, ker Ttc raauman alorezafcx Vraana ura: oo lalavnlklh ud I Sc K Oh nodaltek od » do t.	'
SLOVENSKE - PIANO - R0LE
L41BCA MOJA ........ $1.25
MLADI VOJAKI ...... $1.00
DONAVSKI I VALOVI .. il.OP SE DOBIJO
VSI SO PRIHAJALI .. $1.25 IIOLZHAK£R MAKS .. $1.00
ČREZ VALOVE ........ $1U0
EOINOLE PRI:
NAV1NSEK - P0T0KAR CO., 331 Greece St., Conemaugb, Ps.
Pri naročilu blagovolite po*lati
poštnino.
Knjige!
POlfXE KNJHiE.
Knjige!
nje. Astafij Ivanovi.'- stere za Angleško-slovenski Bt-s^dujak
^epiihom. Ofset minut nato se j«1! l»r. F. J. Kern .............
vrnil, ves zasopljen. a praznili	abeednik ...............
•ok. Moz je enostavno izginil. i^!™^0 ai,K|eiki ti,lma* .. ....
.. . . , , . .	... ; Pravilo dostojnosti ............
— Smola. Astafii Ivanovo-! —___ ,	. ,
_ . .	.	* blovensko-nemski slovar —
Dobro, tla nama je ostal paletot! tJant-r.ir- Hurtol)
<icer bi bila t"isto na snhem. vsletl ! Atiglešt-ina bna učitelja ........
<"e<rs falota !	jciriliea. Na v udi W /.a eii»»aje ii
Astafij Ivanovi«" i<» bil vsled |	srhšrinc v cirilici ----
vsega tesra tako presenečen, da	Spisal Anton B Jeglič
...	. liospodinstvo — 1'urpij. Prak-
>em spneo te njegove presence- ti-na knjij;a ^ ||aBtf ^^
•losti eelo za trenutek na tatvino nje.(Trdo vezana.l .......... 1.201
tx)zabil. Niti k sebi ni mogel pri- Hitri rarunar. Priročne velikosti. ..40
ti. Vsak trenutek je odložil svoje Knj»lf» o lepem vedenju 1'rbanus,
lelo, pri katerem it sedel, vsak f,	v,'Mll,<" ..............
r	Mladetiieem, An L B. Jeglič
4. zv. Malo žiiljcnje. |H»v»-t.....65
."i. /.v. : Zathija kmerka vujska,
/gotl< »vinska |M»v«->t ...........75
O. zv. (Gozdarjev sin - Fiužgar,
Invest ........................:to
7. zv.: Prihajat-. Zanimiv« |m>-
veat ..........................60
i». »v.: lircnet-lj: Kako sciu se j as likal, I. zvezek	1.00
10.	zv.: Brem-elj: Kako sem se likal. zvezek	1.00
11.	/.v.: Breui-elj: Kako >ein se ^ jaz likal. zvezek	l.Oo
14. zv.: Kri-iH-elj: Ljubljansko sliko. (Puilol** ljubljanskega ine-
stN> ..........................75
J.">. zv.: P. Coloma : Juati Miseria. I00i špan>keK:i življenju .75 i JU. zv. Ne v Amerik«». Pt» resničnih (U)g«M]linli......................75
5.IMI
'.15 f .611
Ji0
4.00 M
^0,

.60
trenutek je xopet i/novs prieel, T	,
. . 1.	. * . I. zvezek, ..................
pripovedovati eelo stvar, kako jej u zvezek
tu stal, kako je pred našimi oemi Nasveti za hišo iu dom. Koristna |$PILM.%NCVE POVESTI.
tujee snel suknjo in kako naglo i knjiga m vsako hišo ........ 1.00;
se je vse izvršilo, ^tako tla ni bilo Pr»vila «» oliko- 1>r- J- Dostojen .65 j
•nožno niti vjeti tatu. Nato se je iVartna kuharifa' slabe ^ f i .. .*'.	I re case ...................... 1.00

wpet lotil dela. ga zopet odložil |
in videl sem. kako je odšel končno RAZNE FOVESTI IN ROMANI, k vratarju, da ga ozmerja, ker dopušča, da se v hiši dogajajo take Jurii*> 4- zv-:	iu sa'1 , i , • Hči mestnega sodnika itd. .. stvari.. Nat^je prišel zopet nazaj Jos Juriif - >Sos<hJov si„. siu
ter pncel zmerjati Agrafeno. | kmetskega cesarja itd.........
—	No, danes sva bila lepo poteg- Jos. Jurčič, 6. zv.: Doktor Zober, njena, Astafij Ivanovič! — sem roman. — Tugomer, tragedija
mu dejal zvečer, ko sem mu ponu-	— Ksaver Meško......
lil čašo čaja. Vsled dolgočasja sem	Xl Vs° zh,t°' kar se
botel zopet pričeti pogovor o tat- PaTri^ T^vest Iz'irske junaške do-vim.	i be............................
—	Da. milostivi gospod! Mene Pod svobodnim solneem, zgodovin-
naravnost jezi, polašča se me be-	invest, 1. zv.............1.25
sost____čeprav ni bila suknja mo- Pod ^obodnim solneem, zgodovin-
;a. -Jaz mislim, da ni večjega .falota kot je tat. On ti enostavno
ska i>ovest, 2. zv. ............1.25
Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, Kal an ......
ukrade tvoj trud, tvoj znoj, tvoj Komarira, jvovest ..............
čas. . . . Koko mora biti šele vam Sisto e Šesto, povest iz Abrncev hudo. milostivi gospod t.	** povesti, Ksaver Meško
— Da. Astafij Ivanovič, res je; student bo, — Naš vsakdanji rajši bi kako stvar sežgal, kakor
jo pa privoščil tatu!
—	No, tudi jaz mislim tako. Naravno. dobi se različne tatove. . . Nekdaj se mi je primerilo, da sem zadel na poštenega tatu.
—	Na poštenega tatu ? Kako more biti vendar tat pošten. Astafij Drij z orožjem Ivanovič?	Knjige družbe Sv. Mohorja
—	To je res! Kako more biti tat j Duhovni boj (304 str.) pošten, to sploh ni mogoče. Hotel i ^1<>sija sem s tem samo r"či. da je neki i
kruh
Vesele povesil: Za možem, — - V j pu^tiv je šia. — Pravda med
bratoma ......"...............
Vojnimir aH pogatstvo in krst,
povest .......................
Zvonar jeva bfl. Zanimiva povest
I iz • dežele ....'................
Teter Zgaga ..................
2.	zy. : Maron, kršanski deček iz Libanona ....................
3.	zv.: Marijina otroka, povest iz
kavkaških gora ..........
I. zv.: Praški Judek, povest, II.
natis ........................
s. zv. :T»J indijske povesti ......
:». zv.: Kraljičin nečak, /godovln->ka ]H»vest iz Japonskega .... 35|JO. zv.:Zvest: sin, povest iz vlade
i Akbarja Velikega ............
•75|31. zv.: Rttoča in In-la vrtnica, p«^
.40vest..........................
12. zv.: Korejska brata, rrtica iz
.H3 J m i si j ono v v Koreji............
J.'k zv.: Boj in zmaga. ]>ovest iz
.30 j Amana .......................
i 14. zv.: Prisega huronskega glavarja, povest iz zgodovine ko •
naoske ......................
33. x\\: Angelj sužnjev — Brazilska [»ove.^t ..................
Zlatokopi, ]M>vest ......
Pnič med Indijanri ali
.30 j vožnja v Nikaragtio ..........
.351 IS. zv.: Preganjane indijskih mi-
l sijonarjev ...................
.35 ; 10. zv.: ^Ilad^ mornarja, j>ovest
S5|l<t. zv. 60 17. zv
zv.) ..............
Mladim srcem (2. zv.) v. . .	i , • ... .	S?pisal K. Meško
človek kradel, ki je bil sieer po- KnjigJ| za lahkomiselne ljudi.
št en. Bilo ga je naravnost škoda. Spisal I. Cankar .i.............1.75
— Kako je to prišlo. Astafij I- Pet tednov v zrakoplovu ........ 2.CC
vanovie?	Amerika In Amerikanei.......... 5.0u
-— To je bilo pre«I dvemi leti,1 milostivi gospod. .Tar sem bil ta- IZTOKA KNJIŽICA — POVESTI, krat najmanj eelo leto brez službe, a še v svoji zadnji službi sem
'SPISI ZA MLADINO.
j
.Bob za mladi zoli, pesmice .33 Dedek jo pravil, pravljice
•40 MOLITVE NI K L .50!
J>0,Rajski glasovi:
; v usnje vezan/* ........
.30 j v kost vezalo .........
.30, Sveta ura:
i v p? itno vezano ........
.30' v usnje vezano ........
v kor J vezano ..........
.30 .30
.30 .30 .30
.30
.25 .30
.30
.30 .30
.30 .40
1.80 1.70
1.00 2.00 1.80
se spoprijateljil z nekim popolnoma izgubljenim človekom. Pijanec je bil, postopač, malopridnež;; prej je imel nekako službo, a ker je pijančeval, so ga spodili. Tak malopridnež!
Oblečen je bil v sam bog\*e kaj! Včasih se je moral vprašati, če ima pod suknjo tudi srajco; vse. je zapil. In pri vsem tem ni bil ni-kak surovež; bil je dobrega, bla-ljic na Japonskem, je završila — gega mirnega^ značaja; Vedno Brv« Mawr Solo. Ona se zavzema se je ženiral. Veaaih. kar videlo se za ženske reforme, vendar pa ne • je, bi ga ubožec rad kozarček, in zagovarja ženske volilne pravice, dobil ga je. Jaz sem se ž njim spo-
1. zv. Znamenje štirih. Povest de Holme«i*i...
tektivn Sherlock Holmes* j... .60
2.	zv. Darovana. Zgodovinska po-povest iz dol>e slovanskih apostolov..........................60
3.	zv.: Jernač Zmagovač, povest.
— Med Plazovi, tirolska povest. .66
ZEMLJEVIDI.
Združenih držav.................15
Kranjske dežele .................10
Zemljevid Evrope ...............30
Velika stenska mapa ..........2.50
Zemljevidi: New \ork. Illinois, Colorado, Kansas, Motanu, .Minnesota. Wyoming. West Virginia
in Alaska — vsaki po.........25
Pennslyvonia .............50
Opomba:
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, money order all poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirmjte pismo. Ve naročajte knjig, katerih nI v ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prfsto.
Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York
GLAS Ni&ODA, 9*. OKT. 1*21

Vdova Leruž. E- G****«-
Prevedal m MGla» Naroda" G. P. Francoski detektivski roman.
45
t Nada! jevan je.) Deseto poglavje.
Obiskovale*, ki si drzne stopiti v labirint galerij in stopnjic justiene palaee in ki pride v trnje naaddstropje levega krila, se bo i/našfl v dolgi galeriji, slabo osvetljeni t^r prekinjani v majk-iiih presledkih od majunih vrat.
Treba bi bilo Danteja, da s^otavi napis, kuterega bi se stavilo nad ta vrata. Od jutra pa do večera so kamenita tU odmevala od Mtopinj orožnikov, ki s> spremljali jetnike. Težko se spomnite kake driipi- stvari kot žalostnih obrazov. Tam so bili stari.ši ali prijatelji obtoženih. pri<'*t* in '1' aktivi. V t«-i galeriji, daleč od pctgleda lju-<!i. je vršila tragedija za tragedi.io.
Vsak.i teh majhnih vrat s svojo številko so vodila v urad ene-;.ia preiskovalnega sodnika. Vse sobe so izgledale enako. č'e ste videli eno. st»* videli vse. Sam«- jh> sebi ne predstavljajo nieesar žalostne^« ali strašnega. Mrzle so. Štetje so vlažne, ko tod solza, prelitih lam. Vi st* *-t i	mislite na vsa priznanja, iztisnjena tam iz
kriminalcev na prism.ii.ja, orekinjena od vzdihov in solza.
V urada preiskovalnega sodnika se pravica, ne obleče v ono obleko, katero m nat tkne pozneje, da n: vda mase s strahom. Se vedno j*' priprosta, skoro nežni;. »jetrvUu pravi:
.laz imam do**, v/roka za domnevo, da si ti kriv. Dokazi mi ► voj*> nedolžnost in opustila bo'
( »• bi stopil rujt-: v em» teh sob, bi gotovo domneval, da je za->»-1 pumotoiea v kako ceneno prodajalno .Pohištvo je najbolj primitivne vrste, kot povsod, kjer se vrši važne posie. Kaj se briga za okoli.-o sodnik, ki lov« povzročitelje zločina ali pa obtoženi, ki brani svoje življenje
Pisalna miza. r*.'na dokumentov m sodnika, mi/a za pisarja, naslonjača in par sto'ov, — to je celo pohištvo predsobe porotnega sodišča. Urad gospoda Daburona je nosil številko petnajst.
Zjutraj ob devetih je piišel v svoj urad ter čakal. Ker se je odločil glede postopanja, ni izgubil niti trenutka, kajti zavedal se je prav tako dobro kot oče T-ibaret potrebe akcije. Vsled tega je imel 4e pogovor z generalnim pravdnikm ter se je tudi že posvetoval z uradniki |>olieijskegn sodišča.
Razven zapornega povelja, izdanega proti Albertu, je tudi odposlal po/i ve na grofa de Comma rin. rnadamo Gerdy, Noela in nekatere izmed služabnikov Alberta, naj se oglasijo pri njem.
.Mislil je, da je bi t veno zaslišati vse te. predno bi zaslišal jetnika samega.
Na temelju njegovih povelj je bilo deset detektivov poslanih i.a deželo. On sam pa je sedel v svojem uradu, kot poveljnik armade. ki odpošilja svoj" podrejene poveljnike in ki upa na zmago s pomočjo načrtov. kat<»re je bil zasnoval.
Pogosto, ob isti uri, je sedei v istem uradn in v razmerah, ki so bile ^koro slične današnjim. Z! >čm je bil izvršen. Mislil je, da je našel /ločinea. Da! je povelje za njegovo aretacijo. Ali ni bila to njegova dolžnost .' S, nikdar pa ni okusil te tesnobe, li ga je navdajala sedaj. Pogosto je že izdal varante za aretacijo, ne da je imel polovico dokazov, tak • dobrih dokazov kot v sedanjem slučaju. To si j»- neprestano ponavljal. Kljub temu pa m mogel ]>oiiiiriti svojega strahu, ki mu ni hotel dati niti trenutka počitka.
Vpraševal s- je. /aka i se ti ljudje tako dolgo ne prikažejo. Pričel j.- hoditi jh» gubi gorindol šteti minute in gledati na uro. Če je čul na hodniku kak korak, je nehote stopil proti vrrtom. se usta vil tam iji prisluškoval.
Neitdo je potrkal Bil j.- njegov pisar, ki je danes pozno prišel.
Ničesar pos<*bnega ni bilo na tem človeku. Bil je dolg in suh. Njegovo lice bilo nepremično, kot izrezano »z rmeuega lesa.
Star je bil štiri In trideset le». in v štirih letih je služil že četrtemu preiskovalnemu todniku ter vodii protokole. Olasilo se je. da lahko posluša največje neumnosti, ne da bi trenil z očesom.
Neki dober pisatelj je na na-sVdnji način definiral codnijskega pisarja: Pero preisk«A*alntrga sodnika. Oseba, ki je rail ta Sta. a govori; ki je s|ep«. a niše; fci je gluha, a sliši — Ta mož je popol nc»ma odjrovarjul tej definiciji. Irr.e mu je bilo Konstant.
Priklonil se j, * sodniku ter se opravičil, ker je pozen. Bil je zaposlen s svojim knjigovodstvom, s katerim se Je pečal vsako jutro. Zatopil se je tako v svoje delo. <ia ga jf morala žena opomniti, da je čas oditi.
Se vedno Ste pravočasni, — je rekel Daburon, — a danes bo dosti dela. Pripravite svoje papirje.
pet minut pozneje je siuga vedel Noela Gerdy
Vstopil je kot odvetnik, ki je vajen just i čn o palače, v kateri je ime že dosti opravka. Danes zjtPraj ni bil v ničemur sličen prijatelju očeta Ta ha ret.
Se manj pa bi elo.-ek spozna! v njem ljubimca gospodične Juli-^ete. Bil je popolnoma drugo bit je. ali pravzaprav, prevzel je zopet svojo običajno ulogo.
Bil je uradnik, ki se je prikazal, mož, ki je bil spoštovan in ugleden v krogu svojih prijateljev in znancev.
Kakšen kontrast med njim -r. preiskovalnim sodnikom!
Ko4 Noel, ki se je mudil pri dulijeti in pozneje ob postelji svoje matere ali ženske. 1 i je zavzemala mesto, tudi sodnik ni spal celo noč Pomanjkanje počitka pa ste lahko opazili v njegovi slabosti i j temnih kolobarjih pod očmi. Prednji del njegove srajce je bil
Ivan Vrliovnik.
zmečkan, kajti v svoji zmedenosti je pozabil na svojo zunanjost. Noel pa je bil čist in skrbno počesan. Priklonil se je Uaburonu ter mu izročil svojo pozivnieo,
— Pozvali ste ni" gospod. — je rekel. — in na razpolago sem
vam.
Preiskovalni sodnik se je že večkrat sestal z mladim odvetnikom ter ga spoznal na prvi pogled. Spomnil se je, da je dni govoriti o tem Gerdv-ju kot o >elo talentiranem in obetajočem človeku, koje-ga sloves je hitro rasteh Vsled J.cga ga je pozdravil kot sodelavca ter ga povabil, naj sede.
Končane so bile vse uvodne stvari, običajne pri preiskavi in zaslišanju prič in sodnik, ki je dotedaj sledil z očesom delu pisarja, se je obrnil proti Xoelu.
—	Ali veste, gospod Gerdv, -- je pričel, — radi katere zadeve sem vas moral motiti T
—	Da, gospod. Bil je umor uboge stare ženske v ŽonSer.
—	Natačno tako. - je odgovoril Doboron.
Nato ps se je- spomnil obljube, katero je dal očetu Tabaret ter
dostavil:
—	Če vas je pravica pozvala ta'xo hitro se je zgodilo to radi, tega, ker smo naili va4e ime pogosto omejen j« no v listinah vdove Lerui.
_______(Dalje prihodnjih)__ — -V-
Gospod minister kr. namestnik! Veledragi prijatelj!
• • V nesreče temne dneh" Ti je stal pred duševnimi očmi in Ti lil tolažbo in nado v junaško srce s svojimi poezijami; uverjen sem; da Ti je neizbrisno drag spomin najboljšega prijatelja — Simona Gregorčiča tudi tedaj, ko Te obdaja sijaj kraljevega namestnika, da Ti ostane drag do konca dni Spominov nanj je nebroj — izza tistih dni. ko sta preganjanemu pesniku Ti in Tvoj sojubilar dr. Ivan Tavčar nesla dar tedanjega " * Slovenskega slovstveflega večera" — zlato pero ii: srebrni tin-tnik — na Gradišče, pa do takrat so mu mrtveeu zapeli na Gori-ščekn v slovo: Nazaj v planinski raj!
Malo. preden sta izvršila omenjeno poslanstvo, sta postavila lepo slovstveno zgradbo, na katere čelu je blestelo to. kar je žarelo v Vajinih srcih, odkar sta se zave dala : Slovan. V tem poslopju — žal, da se je zrušilo po Štirih letih — se je zbrala krog navdušenega urednika pokojnega Antona Tr-stenjaka izbrana družba sloven skih pisateljev. Prvak med njim! je bil Simon Gregorčič. Ponos ilu-strovanega političnega in leposlovnega lista je bil on. V T. letniku 1881 je izšel njegov ''Naš na rodni dom" v IT. "Prijateljem, Mojim slavileem. Venec na grob Krilanu, Dve zvezdi; v III.: Bla-govestnikom, Prekmorska pošta. Sreča. Naš čoluie otmimo. V zadnjem letniku si Gregorčiča Še te sneje privezal k listi; v začetku drugega četrtletnika je postal u-rednik pesniškega oddelka.
Najdražji mi je drugi letnik in v njem revolucijonarki: Veliko nočna in Velegrajska kuga. Takih prizorov ne pomnim, kakor je bil tisti na poslovilnem večeru v Me štanski besedi v Prag: dne 20. av gusta 1385, ko je po raznih govorih vstal Simon Gregorčič; vse se je »netlo krog n jega, ko je jel deklamovati poudarno. kakor je le on sam znal "V^legrajsko kugo", perečo satiro na tedanjo avstrijsko vlado, ki nam je prepovedala skupni poset Velegrada, boječa se slovansk * vzajemnosti Mnogo jih je ostrašila vladna za-brana, da so ostali doma. mi pa smo šli v Zlato Prago in doživeli tam in potoma sijajne dokaze češke gostoljubnosti in slovanske ljubezni. Voditelj nam bil Ti!
Na tem nepozabnem izletu sem se prvikrat osebno poklonil obo-ževanemu pesniku; tedaj sem se pobratil s Teboj, v-ledragi mi ju-bilar! Oba sva se grela mnogo let oN nepopisno srčni ljubezni Simonovi. Žarela je nama v pesmi in v prozi; odmevala je v iskrenih pozdravih in posetih. udejstvovala se v izbranih darovih.
S pesnikom Simonom Gregorčičem Te je spajalo pravo prijateljstvo; zato si tako rad zahajal k r jemu. Prav s .tolikim veseljem, kakor podpisani, se spoimnjaš 8. majnika 1901, ko sva v družbi s pok. Vatroslavom Holzem obiskala Gradišče. Kretanov je obširno popisal ta poset v "Slovanu"; o-menil je, kako je podražil pesnika ko mu je hitel pred nama napove-dat prihod dveh gostov: pravoslavnega popa iz f'rncgore in nekega starega Rusa iz Kijeva. Kako se je radostno zavzel Simon, ko Te je zagledal. Očarala nae je njegova gostoljubnost, ki ni 'poznala meje. Kakor minute, so nam tekle ure ob njem. ki nam je bil tako drag. Sledilo je težko slovo. Prisedši domov, sem prejel po pošti z Gradišča pismo in v njem s svinčnikom pisani,prvopis naslednje, doslej se nenatisnjene pesmi:
Ti truplo, oj. ti truplo. Li mojega duha si grob? Ti stiskaš duh in tlačiš Ko deveter jeklen oklop. . . Tn če oklop je deveter,
Tu notfi vlada du4i stoter — Prodre oklop, Odpre se grob: Vstajenje!
A j novo tu življenje! Vstajenje! Prerojenje! 8. maja, 1901	S. G. m. p.
Pesmi je dostavljen pesnikov pripis: Razveseljen radi Vašega prihoda, sem naglo po odhodu zapisal te vrstice.
Vzhičen radi Tvojega poseta dne 26. februarja 1902 mi je javil " hriba r*' Gregorčič — tako se je podpisal; poleg njegovega je Tvoj podpis — z razglednico, ki predstavlja Gradišče, naslednjo vest: Hribar župan padel mi je v hišo kot z neba; gledal sem ga začuden nevede, je li on ali njegov duh. Vesel sem bil.
In zopet si bil pri njem dne 21. deeembra 1903 in ga razvnel z obi skom tako, da je se tisto noč spesnil pesem, ki jo štejem med njegove najlepše — a pesnik je sodil drugače o njej, pišoč dne 31. jan. 1904: Tista doposlana. g. župan, je šibka pesem: Stoj, solneece. stoj! ("Slovan" 19041!.
Krasen je bil Gregorčičev — "hrib", ves v trtah in v oljkah, v evetlieah in v sadnjem drevju. — Tam so zorele zgodnje češnje, razne plemenite breskve, v jeseni — grozdje. Kolikrat sva bila, veledragi, deležna Gregorčičevih sadov, ne le pesniških, nego tudi plodov njegovega hriba f\ Mar s'katera košara, polna najokusnej sega sadja, je prispela odondot k nama v Ljubljano. V posebno veselje je bil pesniku njegov vinograd. Dne 4. junija 1902 mi je pisal : Dopošiljam Ti zgled grozdja kanaanskega (res!) Danes mi vcepijo takega na štiri trte, potem se lahko razmnoži. Lani je mož, ki mi je prinesel cepiče, imel grozd dolg 85 cm. a moja zemlja je še boljša. Prva dva grozda dobita Ti in župan.
Ko mi je par tednov pozneje poslal vezilo, mi je sporočil: Goste boš imel. zato Ti pošiljam ti« malenkost. Gotovo bo pri mizi moj pobratim Hribar. Reei mu da ga poljubljam.
Vedoč. v kako skfomnih razmetali se nahaja Gregorčič, si hvalež no odklanjal njegov^ darove. TJ žaljen ti jih je jel pošiljati ovin koma po meni. tako dne 15. mar ca 1902 dve buteljk? pikolita s pripomn.io: Jaz mu poslati ne smem. ker za vsako ySklonjeno mu malenkost dobim zahvalen u-kor. On noče vedeti, koliko sem mu jaz dolžan! Zraven m cvetno nedeljo dve olkini mladiki s hri ba. od "hribarja" za Te in Hri barja: Mir med Slovenci! Bog in narod!
Ti nisi hot:*! vedeti za nje. a Gregorčič se je ven in ven sporni njal dobrot, ki si in;i jih ;zkazal O Tvoji »lavni sedemdesetletnic! naj jih izvedo Slovenci! Hvaležn naj Ti bodo. ker si tako požrtvo valno skrbel za našega pesnika
Brez Tebe bi bili pesnika vdu šili dolgovi, ki si jih je bil nako pal z nakupom "hr:ba" in z -zgradbo hiše. Meseca novembra 1886 je pisal Holzu: — Hišo si res stavim, ali pravzaprav sem jo že zgradil, večinoma je že tudi notri izdelana. Nadejam se. da mi bo zavetje in pribežališče, da mi bo dom mirn. Nikar pa si ne mislite/ da sem jo postavil s svojo močjo. In to mi bo pa precej dolgo delalo preglavice.
Iz zagate ga je rešilo Gorupovo mecenstvo. Tebi se je posrečilo najti ključ do milijonar je ve^a srca, da se je siroma odprlo in žrtvovalo mnogo tisočakov za sloven« ske prosvetne namene. Z znamenitim honorarjem 601» kron za II. zvezek "Poezij", ki mu pa je po Tvoji incijativi nakazal Gornp, se je iznebil hudih preglavic, kar je radostno javil prijatelju Grun-tarju meseca junija 188T: •
V odgovor.
rojakom ia rojakinjam, bi tafkna ura $Uto te Tao droc» datdte? OOMJMBU. OMr FLOtOJ prodajaj* ra«pott.
IVAV	9* MUn 8t, Oobmom^ H
HOCHAN.BEAU
SELVEDEfta
ORBITA
•»OfOMAC
REG1NA
ROTTERDAM
AQVHTANIA GOTHLAND LA TOURAINE ICELAND ARGENTINA POTOMAC LAFAYETTE RYNDAM
T- Moj dolg bo zdaj j—r plaean. Pesmi prevzame Gorup. V torek" . t. m. pojdem v Trst k njemu; pripelje se tudi Hribar, ki mi je to stvar nenavadno srečno uravnal.
Ko se je pripravljal III. zvezek Poeeij" in si ga dobil od vGoru- la lorrain« pa v oceno, si mu ga mahoma vr- <*oordam nil z opazko, da nisi kompetenten jtalia soditi pesnike, zlasti ne takega pe-snika kakor je Gregorčič, in z na- pariš r oči lom. naj takoj izplača pesni-ku pogojno nagrado 3000 kron. /inuand Tudi to pot si ga rešil iz zadrege. SuJnekahoa ker je potrošil vse za delavce za Washington negotovi pridelek.
Potovanje v Dalmacijo in Črno-goro leta 18S9 je jako ugodno vpli valo na samotarja Gregorčiča ^dn ga razvedrilo; nas veto val si mu ta izlet Ti.
Oskrbel si mu službo v Ljubljani. Izza Tvojega prizadevanja je ustanovil deželni odbor za Gregorčiča duhovniško službo v prisilni delavnici. Nalašč si šel na Gradišče v ta namen, da bi poizvedel, ali jo pesnik sprejme. Tvoja pot ni bila bres uspeha; Gregorčič je zjavil. da poprosi za imenovano službo. Veselil si se, nadejaje se njegove navzočnosti v Tvoji bliži ni; ali pesnik je nenadoma umak nil prošnjo.
Na že omenjenem posetu dne ? maja 1901 si izprevidel, da boleh-nemu Simonu ne zadostuje samo tista gorkota, ki mu jo daje ognjišče. nego da potrebuje poštene peči v spalnici. Po Tvojem naro čilu je prispela nova telogrejka s pečarjem vred na Gradišče. Prav dobro se je počutil Gl^frt^ič poleg nje o Božiču, pišoč:
In peč ? Pozimske te ude mi pre je, in ogenj iz nje se ko škrate!j mi smeje. — Peč mu je postala celo vir poezije. Dne 30. jaguarja mi je poslal Gregorčič dve pesmi; v pismu je hkrati naročil: — Županu našemu sporoči, da ono v kiti cah sem zložil pri njegovi (in če?] peči. Brez te peči bi tudi te pesmi ne bile. —
Pesem, ki jo omenja Gregorčič je duhovita predsmrtnica: Ko De va večna mati bila.
Kadar je prišel najin prijatelj
Priznati mi je, da so spomini ki sem jih nanizal tu o Tvojem lazmerju do Simona Gregorčiča in o njegovih odnočajih do Tebe žal jako nepopolni, a še nedostat nejši bi bili. ako bi ne omenjal če stitk, ki Ti jih je poklanjal pesnik ob slovesnih prilikah. Iskreno Ti je Čestital k ponovljenemu župan skemu vmeščenju: "saj bela Ljub ijana za Tabo kdaj boljšega naj de župana?!" med čestitarji je bil Simon, ko si zazrl Abrahama s krasno ironije plono pesmijo je proslavil Tvojo petindvajsetletni co delovanja v banki "Slaviji" 1 1901:
Pošiljam križe Ti za jubilej Pač križev si imel dovolj, a zlatega ne križa — zato jaz cenim Te tembolj, to viša Te — ne niža. Slovenec slednji nosi križ. Ti tudi jih še kaj dobiš! Navada je med brati,
da križe radi nam dele in križe prav težke! A ti pa ni.<¥> zlati! ki svet ta "dieijo" bahati. Sato Te pa zares častim, ker slati ne teži Te križ, da kitil bi s§ ž njim! Brez " križca'' slavo Ti dobil in sled nesmrten zapustiš. Pozdravljen mi za jubilej, le čvrsto s križi še naprej!
Dunaj ni imel za Te zlatega križca. Za toliko aspešno delovanje Te je gnal na Golgato. Kolikokrat smo trepetali za Tvoje dragoceno življenje! Po zaslugi naših srbskih bratov je strta moč zatiralcev našega naroda in Tvojih? Zjasnilo se je vsaj največjim delom naše domovine. Za ponižanjem je prišlo povišanje, za izgnanstvom kraljevi sprejem, za zasluge visoka, velesaslužena odlika, poklonjena Ti od kralja naSe krvi, našega jezika in našega mišljenja. Pod svobodnim solncem obhajaš kot heroj zmagovalec sedemdesetletnico, h kateri Ti z Gregorčičem čestitam /z dna srca: Stoj, solneece, stoj! Dolg bodi dan Tvoj — vsaj tako dolg, kakor ;e bil življenja dan Tvojega slavnega prijatelja biskupa Josipa Juraja Strossmaverja!
V Ko lezi j i, dne 12. septembra, 19*1.

KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odplujejo iz New Yorka.
28	okt — Genoa » «kt. — Cherbourg 2» o*t. — Havre
29	okt. — Boulogne, 29 okt. — Hamburg 89 okt. — Tr»t
1 nov. — Cherbourg
8	nov. Cherbourg 2. mv. — Havr« < nov. — (fcnoa
5	nov. — Cherbourg
6	nov. — Cherbourg 5 nov. — Cherbourg S nov. —• Hamburg S nov. — Cherbourg S nov. — Havre
9	nov. — Trst 12 nov. — Hamburg 12 nov. —* Bremen 12 nov. — Genoa 12 nov. — Boulogne IS nov. — Cherbourg 1? nov. — Genoa 19 nov. — Havre If npv. — Cherbourg 19 nov. — Trat 19 nov. — Breman 19 nov. — Havre 19 nov. — Boulogne
23 nov, — Hamburg
PARIS
KROONLAND OROPESA N. AMSTERDAM AMERICA ADRIATIC MONGOLIA LAPLAND CARMAN1A PRES. WILSON HUDSON i^OCROAM ARABIC G. WASHTON SAXONIA FINLAND PR. MATOIKA OLYMPIC ROTTERDAM ORDUNA SAXONIA AQU1TANIA
M:-NNI'KAHDA
ZEELAND RYNDAM ORBITA
ADRIATIC N. AMSTERDAM 31 dec. — POTOMAC	31 dec. —
ARGENTINA	12 Jan.
26 nov, — Cherbourg
26	nov.	— Havre
26	nov.	— Hamburg
26	nov.	— Boulogne
29	nov.	— Bremen
SO	nov.	— Cherbourg
1	dec.	— Hamuburg
3	dec.	— Cherbourg
3	dec.	— Cherbourg
S. cec	— Tr»t
5	dec	— Bremen 3	dee.	— Boulogne
6	dec.	— Genoa S	dec.	— Bremen 8	dec.	— Hamburg
10 dec. — Cherbourg 10 df»c. — Bremen 10 flee. — Cherbourg 10 dec. — Boulogne 10 dec. — Hamburg 13 dec, — Cnerbou>g 13 dec. — Cherbourg 15 dec. — Hamburg 24 dec — Cherbourg 24 dec. — Boulocr.e 24 dec. — Hamburg 28 dec. — Cherbourg Boulogne Bremen Tret
MANCHURIA
Glede cen za vozne listke in Tse drag«) pojasnita, obrnite se na tvrdko: FRANK SAKSEB STATE BANK,	tft Cortland* St., New York
Naznanilo,
Jugopfovanski genernlni konzulat v New Yorku obvešča vse prizadete, da je postava o taksah z dne 27. junija tega leta stopila v veljavo 1. tega meseca.
Izza prvega oktobra so take oziroma pristojbine sledeče; za prošnje 40 centov;
za priloge, tikajoče se prošenj, vsaka 10 eentov; za izdajanje, podaljšanje ali obnovitev potnega lista:	1
za šest mesecev 2 dolaija;	*
za eno leto 4 dolarje; za potno knjižico 1 dolar. OPOMBA.
Pri izdajanju ali obnavljanja potnih listov je t.eba plačati pristojbino tudi za čas. ko ni bil potni list obnovljen ali ker ni bil pravočasno vzet.
Vsled tega morajo; (Lr/avfjkRi prejšnje kraljevine Srbije plačati za vsakih šest mesece7 j«za prihoda v Ameriko do danes po dvt dolarja in dva dolarja za bodočih Sest mesecev. Državljani .Tu/ae Srbije plačajo takso kot Srbijanci, toda t* taksa se jim raPnna od 1. januarja 1913. Osebe iz vseh drugih pokrajin, katere*dane6 tvorijo sestavni del kraljevine Slovencev, Sr'oov i* Hrvatov imajo plačati od 1. januarja 1919 pa do danes zn vsakih sest mesecev po dva do larja in dve dolarja za prihodnjih šest mesecev. One osebe ki imajo potne liste prejšnje kraljevine Srbije ali kraljevine Slovencev, Srbov in Hrvatov, pa jim je rok potekal, morajo plačati ob priliki obnovitve ali predložitve potnih 1 istov, od dneva, ko je potni list izgubil veljavo, pa do danes, za vsakih sest mesecev po dva dolarja in dva dolarja za prihodnjih šest mesecev. ProetovoJjcem se taksa računa od dneva vrnitve v Ameriko.
Pri iskanju potnega lista mora vsak plačati razen takBe za iada-vanje ali obnavljanje še takso za prošnjo, vizum in knjifico. Vsi oai državljani današnje kraljevine, ki niso bili podaniki prejšnje kraljevine Srbije, morajo plačati za potni list: takso aa potni lu»t 12 dolarjev, takso za prošnjo 40 eentov, takso za vi*um 60 ccatov in takso za knjižico en dolar. Vsega skupaj torej štirinajst dolarjev. Tak potni list bi bil v veljavi do konca tega leta. Če kdo le li imeti potai list ter ne misli takoj odpotovati, mu ni potreba pošiljati *a vizum 60 centov.
GOSliLICH ČRTA
I^rektnc potovanj* ▼ Du, brovnlk (Pravda) in Tni.
BELVEDERE . ARGENTINA .. PRES. WILSON
9. rw»v. 26, nov. 3. dec.
Cene z« Trst In Reko j*. Wilson $115 In «S davka. Argentina In Belvedere $103 tn $S davka.
Potom listkov bdanlh u kraje r Jugoslaviji In SrblJL Razkošne ugodnosti prvtf«. dragega ln tretjego razredi.
Potniki tretjfa. razreda, dobivajo fcrvtplačno vino.
PHELPS BBOTHEBfi & Co.
Paaeeneer Department
2 West Street New York

•v
JUGOSLAVIJA *
Hitre zveze * vsemi točkami v Jugoslaviji. Dobra in zadostna hrana- Zaprti prostori, Veiik prostor na krovu. Vse u-dobnosti modernega parnika
l r VAV VriDl/ .. n, _____ ___
NEW YORK
BOIMG LAPLAND FINLAND ZEELAND
PLYMOUTH. CHER-in ANTVERPEN
............. 29, okt.
............. 5. nov,
19. nov.
_ - —* JusoslaTljo prcke B»uIornc, Sur Mer in Rotterdam. V»l parnlkt, k| odplujejo I* New r Yeeka so na dva vijaka.
NOORDAM .......... ». okt.
ROTTERDAM ........ 12. nov.
RlfNDAM ............ 19. sov.
N^W AMSTERDAM .. 26. nov.
T^l namllrl Imajo aa tretji ras-
red sobe xa *, 4 In « eaeb. Cena za t razred lz New Torka do Ljubljane $100, do Zagreba $101
ter $S vojnega davka, ■a pojasnila. In ceno vpr&iajte pri:
HOLLAND-AMERICA LINE
ti-M Btate Strovt	N«w York
KROONLAND .......... 26. nov.
NEW YORK v HAMBURG, LIBAVA
in GDANSK SAM'-AND (samo Z. ruzretl) .... 30, nov.
WillUHCANbNK
V	CHERBOURG. H AM BU RG in GDA NSK
MONGOLIA .......... 26 okt
MANCHURIA ........ 23. nov.
NEW YORK v HAMBURG in GDANSK
MINNEKAHDA ........ 5. nov.
VSE VODNE PROGE DO POLJSKE
white Star
V	CHERBOURG in SOUTHAMPTON
ADRIATIC ......... .. 2 nov
OLYMPIC ............... 5, nov;
NEW YORK in BOSTON — AZORI GIBRALTAR, NAPOLJ in GENOVO
♦ARABIC .................. b. oktobra
CANOPIC.................. 22. novembra
CRETIC > s.rao iz Betona) 3. decembra •Najveijl parnik v redni* elufbi g Juino-
ivropekiml prleuir'ičl NEW YORK V NAPOLJ in GENOVO GOTHLAND ........... 16. nov.
INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY
120 paznikov — 1M9.1** torn. 9 BROADWAY	NEW YORK
all pri lokalnih a«eMtlh.

DONT
*T fp POI

forget
Najvoijl* rsJMCpoJCI pomiki mu
V eaiom mostu oil bllilnl Jo lokal. nI
V JufosUviio, Boifltitfko, Ruraimeko In Madianko pa*
Dubrovnika, Trsta ia Roko
ITALIA - - 29. okt
iHkorte »103. — Davek $6.
Preko Cherfcourgatn Southampton a:
CARMAN IA .......... 5. nov.
AQUITANIA ........ IS. nov.
CARMAN IA ........... 3. dec.
^America's Making m Exposition
S SEVCNTWR5T RE0MCNT
STRUT «, 4^>4inENUE. MLW TOOK CITY
Octets 29Ulw4»r 12»
Dospelo je novo suho grozdje.
;; MnStatel aalo sladko dabeto Jar
^! Cods, bokoa 80 fantov .. H.— '; Otptr groadjo največje in noj-- «iadk«J8e Jftfode, bokao 00 trm-
:: t^.......................$a.—
;; Malo. črno grško grind ja, celo '' 41 sloflko, boksa 80 funtov fTs—» 1 ► 4 ► PofWU ft. no raCun vooko bokoe "1 '' kf asroCtto to poolatt bomo takoj. ^, :; BALKAN mrORSlNQ CO. ■ -■ ► 1141 Ckorrv BU Now York. N. Y. *
"♦»♦♦»♦♦♦»IMII IMI»»»»»»