Poštnina plačana v gotovini Maribor, sobota 7. maia 1938 Št»v. 13. leto I. Uredniitvo In Velja letno St RokopUl te ni Spoštujmo nespačene ljudske pozdrave l Nikar se ne klaniaimo in ponlžuimo Bodimo prllazni, toda zavedni pozdravljajo. Kajti treba se je prilagoditi razmeram in običajem dežele, kjer živimo. Tujci naj bi isto upoštevali pri nas! Namesto večinoma čisto neiskrenega pozdrava »Klanjam se« slišiš pri gospodi tudi spakedrana pozdrava »Moj poklon« in celo »Moj naklon«. To je pa že preveč po opičje od nekdanjega nemškega »Mein Kompliment«. In tisti »Sluga ponižen« (ergebenster, gehorsamster Diener), pa latinski »Servus« (sluga, hlapec). Res, hlapčevske duše. Nemci so za take zablode že odpravili, pri nas pa jih ponekod še rabijo ali celo uvajajo. Take družabne laži nas ponižujejo. Marsikdo pa se temu nehote privadi, ne da bi pri tem kaj pomislil, kakšno bedarijo izgovarja. Ali ni lepše, tiho se res prikloniti in odkriti osebi, ki je tega vredna. Pred približno polstoletjem smo se zavedni slovenski mladeniči in dijaki radi pozdravljali s kratkim, obenem res lepim pozdravom »Zdravo!«, ki je veljal med nami tako rekoč za nekakšno izkaznico naše narodne zavednosti in skupnosti. Zdaj pa ga nekatemiki zapostavljajo in zame- Na kmetih najdeš več prisrčne vljudnosti ko v mestu. Tam je vse bolj preprosto, prirodno, domače, tu pa vse preveč izumet ničeno, prav nič domače. To vidimo tudi pri pozdravljanju in pozdravih ljudi ob srečavanjih. Kmečki starši so nas učili, kako naj pozdravljamo: Dobro jutro. Dober dan. Dober večer. Srečno. Zbogom. Lahko noč. Srečo dobro. Zdravo! V mestih pa se klanjajo in si poljubljajo roke, kakor da bi ne bilo nič boljšega, posebno milostivim gospem. Kaj vroč gosposki 00-• zdrav kakšni ženi, ki pa mora biti že precej srčkana, pa je tisti, ki ga tupatam slišimo od preveč vnetega oboževalca žensk: »Ljubim roko, milostivica!« Pa je vse vkup zlagano. Kajti da bi ljubil roko, bi bilo zdravemu Človeku premalo. Iz žene naredi milostivo, iž milostlve pa celo milostivico, torej nekaj, česar ni na svetu. Sicer pa značajnik odklanja vsako milost, ki se k njej zatekajo krivičniki in zločinci. Takile mestni pozdravi so izposojeni iz tujine in bodo vse večne čase ostali našemu narodu tuji. Tako je prav. Kdor pa hodi v tujino, naj se pouči, kako ondod tujejo. Prenapetneži ga štejejo za zalivko. To pa je že od sile. Tega lepega narodnega pozdrava si ne damo vzeti. Ali ni čudno, da se moramo zanj še posebej zavzemati? Vsak pozdrav iz žive besede našega naroda je lep in mnogo vreden, če prihaja iz poštenega srca in ga prav tako sprejema toplo narodno srce. Mnogo je čuti, da omenimo še en pozdrav, tudi »Bog živi!«, ki je gotovo lep narodni pozdrav. Nekdaj smo ga rabili doma v veselih družbah prav za prav najbolj, pri napitnicah, odnosno če smo komu nazdravili, ali ob koncu zdravice, ko smo komu nazdravili in z njim trčili s kupico vina. Danes je samo ta pozdrav v nekih združitvah obvezen, predpisan. Svrha nobenega pozdrava iz naroda ne more in ne sme biti ta, da bi koga z njim žalili ali da bi se kdo čutil z njim žaljenega. Vemo pa tudi in obžalujemo, da so se nahujskani ljudje že grdo sprli in stepli zaradi pozdrava, ,ki ga niso imeli za svojega in dovolj pravega. To narodno sramoto je treba odpraviti. Andrej Žmavc. Naši materi Vsako leto je posvečena prva nedelja v maju materi. Kakor je lepa doba, v katero smo postavili materin praznik, tako lepa in veličastna je tudi materina duša. Pomlad v Širni prirodi, pomlad okoli nje v naivnih očeh in dobrih srcih njenih otrok. Vse to naj osreči mater vsaj enkrat na leto v dno njene duše. Danes skrbijo tudi šole za to, da čim lepše pripravijo otroka na materinski dan. V knjigarnah dobimo igrice, pesmi in razne druge sestavke, posvečene materi. Otroci se uče pesmic ter pripravljajo skromna darilca, s katerimi bodo razveselili svoje mamice. Tudi najrevnejši otrok bo pod vodstvom svojega učitelja oz. učiteljice znal razvesiliti mater. Materino srce je pač preveč nesebično, da ni ga ne razveselila že sama dobra volja njenega otroka. Par skromnih poljskih cvetic bo materi povedalo isto, kakor dragoceno darilo. Najbolj bo otrok razveselil niater na materinski dan, če bo ves dan njegovo obnašanje takšno, da bi mati najraje pred vsem svetom zavriskala od Ponosa, da je njeno dete dobro, brez hude besede, brez strogega pogleda ali kazni. Le ji bo otrok zjutraj želel dobro jutro s kratkim voščilom k njenemu prazniku, m bo to že na vsezgoda j spravilo v dobro v'oljo. če bo skušal biti otrok ves dan dober, ustrežljiv, poslušen, ter skušal že jz materinih oči brati vsako njeno željo, po materino srce prekipevalo od sreče, kajti uvidela bo, da se materinski dan res razlikuje od vseh drugih v letu. Seveda, razlika je med materinskim Praznikom v mestu iu na deželi. Mestna mati ljubi svojega otroka po svoje, kmečka po svoje. Veličina materine duše je pri obeh ista, le zunanji izraz je različen. Krnečim mati se sramuje pokazati otroku svojo ljubezen, mu nikoli ne govori o tem jn ga ne razvaja. Posledica je, da tudi kmečki otrok ljubi svojo mater po svoje, tiho, brez posebnih znakov, ki bi bili vidni materi ali okolici. Kako težko je torej takemu otroku pokazati na materinski dan vso svojo vdanost do matere. Zato bi bili še bolj kakor v mestu, potrebni roditeljski sestanki na deželi, da bi bile tudi matere poučene o materinskem dnevu in bi potem pomagale svojini otrokom, da jim čim lažje odpro svojo dušo. Pogosto se namreč zgodi, da kmeč- ki otrok, ki je dobil vzpodbudo v šoli, prične na materinski dan s plahimi poizkusi, da bi povedal svoji materi nekaj lepega, prijaznega, a naleti pri materi na popolno nerazumevanje ali celo posmehovanje. S tem se vseka v otrokovo srce rana, ki bo ostala mogoče celo življenje nezaceljena. **#! tižni rabotniki se se razpasli tudi Pr nas Namesto davno odpravljene gospodarske tlake uvajajo polltltno raboto rabotnikih, torej o tisti vrsti političnih sužnjev in fičfiričev, ki se bolj in bolj bohotno razvija v našem javnem življenju V Podgorici izhaja list »Zeta«, glasilo združene opozicije za Črno goro. Velikonočna številka tega časnika je objavila članek dr. Nikole Skveroviča o političnih Med drugim pravi, kakor smo z zadošče- njem čitali v »Jutru« od 28. aprila t. 1. pod naslovom »Politični roboti« (pravilno: rabotniki), približno to-le: »So to ne samo nenravni, nego povsem breznačelni ljudje, ki jim skoraj ni mogoče dati pravega imena. To niso niti pilpo-gačice več, ker so te vsaj v nekem pogledu dejavne. Novo pokolenje političnih rabot-nikov cepeta samogibno za slehernikom, PROŠNJA UPRAVE NA OGLED pošiljamo občasno samo dve zaporedni številki, ki jih ni treba vračati. Prvi številki le priložena poštna položnica (ček). KDOR ŽELI NAROČITI »EDINOST«, KI .10 TE DOBIL NA OGLED, naj izvoli nakazati naročnino takoj, da prispe sporočilo o nakazilu semkaj najkasneje 7 dni po prejemu prve številke na ogled. in sicer vselej no možnosti obenem vsaj za 6 mesecev (1.8 dinarjev) ali najmanj za 3 mesece (9 dinarjev), pozneje pa redno po mogočnosti vnaprej. DOSEDANJE PREJEMNIKE LISTA, ki ne bodo poravnali naročnine do sredi meseca maja, bomo morali žal. črtati. KDOR LIST VRNE. ker ga ne more ali noče naročiti, naj se pri besedah »Ne sprejmem, nazaj!« svojeročno podpiše, ker so nam doslej vračali neke izvode tudi brez vednosti na-slovnjka. Napačno je mnenje, da jo naš tednik nekakšen naslednik bivšega tednika »Neodvisnost«: »EDINOST« JE NOV IN SAMOSTALEN TEDNIK. Razpošiljamo položnice poštnega čekovnega računa št. 11.787 »Mariborske tiskarne d. d. Maribor« s pripisom na srednjem delu (sporočilu) zgoraj: »E d i n o s t«. Kdor položnico izgubi, lahko dobi pri vsaki pošti golico (blan-ket) položnice za 25 par. ki jo je treba samo ustrezno izpolniti. VAŽNO JE: lahko čitljivo ime in popoln naslov z navedbo pošte naročnika; potem pa: vsako spremembo naslova je treba takoj javiti z navedbo morebitne nove in prejšnje pošte. PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE! NE ZAVRZITE NOBENE POLOŽNICE! TO JE NAŠA PROŠNJA, ki jo blagovolite upoštevati! UPRAVA »EDINOSTI«, Maribor, Kopališka ulica 6. ki je morda povsem slučajno prišel do vpliva in moči. Ti ljudje so bolj podobni avtomobilom, strojem, ki izvršujejo samogibno razne kretnje, kakor pa mislečim stvorom, žal zavzema število političnih rabotnikov v Jugoslaviji že višino, ki mora navdati vse poštene in dobronamerne ljudi z globoko skrbjo. So to ljudje, ki danes psujejo in pljujejo na vse tisto, kar so še včeraj oboževali.« Te besede iz »Zete« so vredne, da jih v »Edinosti« ponovimo. Saj odkrivajo hudo družabno in politično zlo, ki se je že tudi v naše zbegane ljudske množice močno zajedlo. Naši kmečki predniki so že davno odpravili gospodarsko tlako s svojo krvjo, zdaj pa nas bolj in bolj ogroža in zastruplja politična rabota. Težko je reči, katera rabota, nekdanja gospodarska tlaka ali današnja politična rabota je pošteni družbi bolj nevarna. Vemo pa, da sta obe grdi. Saj razumete, kaj je tlaka ali rabota! Ze Jurčič je nekje napisal in Pleteršnik v svojem »Slovarju« pri razlagi te besede navedel: »Menihi so imeli tri vasi za raboto in desetino«. In drugi graščinski mogotci niso bili nič na slabšem in so imeli prav takšno ali še bolj krvavo robsko žetev. Kdo bi si želel tisto črno preteklost v sedanjost! Današnje politično tlačanstvo in suženjstvo bodo odpravili, ko se bodo prav zavedli, potomci tistih kmečkih narodnjakov, ki so mnogo žrtvovali za odpravo gospoščinske rabote. To namreč pričakujemo od nepokvarjenih kmečko-delavskih ljudi in njih nesebičnih prijateljev, ki odklanjajo škodljivo politično tlako, povzročiteljico velikega gorja pri vseh značajnih državljanih. P o č k o v. Mednarodni vinarski kongres 1959 bo v Bad Kreuzenachu Kakor javljajo oficielno iz Berlina, se bo vršil bodoči Mednarodni vinarski kongres 1939 v Bad Kreuznachu v Nemčiji. Točen datum še ni določen. Vreme od sobofe do sobote (Napoved od 7. do 14. mala) V južnih kakor tudi severnih predelih se bo sedanje deli časa trajajoče spremenljivo vreme polagoma zaključilo z nastopom stalnejšega lepšega vremena. Polagoma se bo vreme nekoliko ustalilo z jasnimi in sončnimi dnevi. Temperatura se bo dvignila. Krajevne pooblačitve z možnostjo krajevnih padavin in celo neviht. V višinskih pokrajinah še hladne noči s slano. Cena 1 dinar uprava: Maribor. Kopatiika ul. 6 • Tel. 2S*<7 • Uhaja vsako soboto din, polletno IS din, četrtletno 'S din, za Inozemstvo letno SO din ne vračajo • Polt. ček. rač. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku Sobota, dne 7. maja 1938. 7 dni domaiih vetfi Že prihajajo iz zatišij Nekoliko „predvolivnega•• izpraševanja - O pravili in nepravih služabnikih ljudstva I $ Njegovo Visočanstvo knez Pavle je postal divizijski general. Službeni vojni list objavlja ukaz, ki so ga na predlog ministra vojske in mornarice podpisali kraljevski namestniki in s katerim je napredoval Nj. Vis. knez namestnik Pavle v čin divizijskega generala. Knez namestnik je imel doslej čin konjeniškega brigadnega generala. ^ Grob kralja Aleksandra Zedinitelja je v prvih dneh maja obiskalo 530 članov in članic slovenskih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda. S tiho molitvijo so se poklonili na grobu pokojnega kralja in položili lep srebrn venec. ^ V Zagrebu je bila pretekle dni širša konferenca jugoslovanskih škofov pod predsedstvom nadškofa dra. Stepin-ca. Konferenca je razpravljala o nekaterih važnih vprašanjih, ki se tičejo katoliške cerkve v Jugoslaviji. Med temi vprašanji je posebno važno vprašanje novega cerkvenega davka, ki bo uveden in ga bodo morali plačevati vsi pripadniki katoliške vere. Ta davek predvideva namreč pooblastilo v finančnem zakonu za leto 1938-39, po katerem more katoliška cerkev naložiti svojim vernikom posebni cerkveni davek. ^ Med Zagrebom in nekaterimi italijanskimi in romunskimi mesti je bila te dni svečano otvorjena vsakodnevna letalska služba. Znatna ležišča zlata, srebra in platine so odkrili v neki vasi blizu Slavonskega Broda. Ta bogata ležišča rude so slučajno odkrili kmetje. Strokovnjaške izjave pravijo, da^ bi se izplačalo izkoriščanje teh najdišč. * Na Cvenu pri Ljutomeru bodo v nedeljo, dne 8. t. m. ob pol 15. uri velike konjske dirke. V župečji vasi pri Krškem je te dni padlo na tla veliko francosko letalo, ki je bilo namenjeno v Romunijo. Petim potnikom, ki so se peljali v letalu, se ni primerilo nič hudega. To je v kratkem času že drugi primer letalske nesreče v krajih okoli Krškega. V Vinomovu blizu Metlike je ban ska uprava kupila večje posestvo z vsemi gospodarskimi poslopji in lepim vinogradom. Tu bo odslej stalna trsnica in drevesnica za vso Belo Krajino. * Sokol - Maribor I. (Magdalenski okraj) priredi v nedeljo,^ 8. maja ob 14. uri na letnem telovadišču v Magdalenam okraju veliko javno tombolo. Po tomboli bo istotam velika veselica. Čisti dobiček je namenjen zgraditvi Sokolske ga doma dr. Pivka. Prva tombola znaša 5000 din v denarju, druga 3000 din, tri tombole po 1000 din in še nad 300 lepih in praktičnih dobitkov. Tablice za to tombolo že prodajajo za ceno 2.50 din za komad. Zaradi letošnjega muhastega vremena je rast na travnikih in_ pašnikih precej zaostala, tako da so naši živinorejci popolnoma izčrpali zaloge krme. Ponekod je nastopilo zaradi tega veiiko pomanjkanje živinske krme in kmetje jedva pričakujejo lepšega vremena, da bodo mogli gnati živino na pašo. * Cez Polskavo bodo začeli graditi kratkem novi železobetonski most, za katerega bodo znašali stroški okoli 600 tisoč din. , 0 Z odlokom pravosodnega ministra je bilo ustanovljeno v Murski Soboti okrožno sodišče, ki bo začelo poslovati 1. junija. Sprva bo sodišče obravnavalo samo kazenske zadeve. V območje okrožnega sodišča v Murski Soobti bo do spadala okrajna sodišča v Murski Soboti, Lendavi, Ljutomeru in Gornj Radgoni. . * Savska banovina namerava najeti za svojo elektrifikacijo dvesto milijonov posojila pri državni hipotekarni banki. 0 Ljubljanski občinski svet je imeno val te dni za častnega občana mesta Ljubljane sedanjega notranjega ministra dra. Antona Korošca v priznanje za njegove usluge pri ustanovitvi Jugosla vije ter njegovega plodnega dela v naši državi in Sloveniji sploh. , *. V Nemčijo je odpotovala nasa delegacija v svrho trgovinskih pogajanj z Neinčiio. Delegacijo vodi pomočnik zunanjega ministra dr. Pilja. * Hud mraz, ki je pretekla dva tedna vladal, je napravil milijonsko škodo po sadovnjakih in vinogradih. Moctio je oškodovana zlasti Dolenjska, na štajerskem pa je najtežje prizadet ljutomerski okraj. Vinogradniki in kmetje zatrjujejo, da je letošnji pridelek padel za najmanj 50 odstotkov. ^ Obveznost vizuma za potovanje bivšo Avstrijo je radi priključitve Av strije k Nemčiji ukinjeno. V naši državi imamo po zadnjih statističniti podatkih 1,248,852 konj, Ker so bile zadnje volitve narodnih poslancev 5. maja 1935., bi se morale prihodnje redne volitve za narodno skupščino opraviti spomladi prihodnjega leta. Vlada pa lahko drugače odredi. Nedavno se je namreč raznesla vest o razpustu narodne skupščine in razpisu novih skupščinskih volitev že letošnje jeseni. Kaj gotovega o tem pa menda še sploh nihče ne ve. Tudi v Beogradu ne. Vendar bodimo na vse pripravljeni, kakor bi naj bili vedno pripravljeni na smrt. Ker je vse minljivo na svetu. Izjema sta pa vendar narod in njegova misel, ki sta nesmrtna. Nekateri narodni poslanci se zavedajo svojega poslanstva in so po svoje zgledno delavni, drugim pa je bolj ali manj samo za osebne dobrote in malo ali nič za dolžnosti velikega poslanstva. Pa kaj bi mnogo vprašali, kaj in kako kdo dela! Dovolj vidimo, ali pa tudi nič ne vidimo od vsega tega. Takšen je ta pokvarjeni svet. Poštenjaki obračajo pokvarjeni gospodi hrbet. Naj nam ne zamerijo, če očitamo lenivcem — izjeme so tudi tu — veliko drznost, da se upajo hoditi v Beograd samo po mastne dnevnice, ne da bi ustrezno delali požrtvovalno delali — za vsestranski napredek svojih okrajev in državne skup' nosti. In koliko so nam obečavali, ko so na svoj mlin vodo obračali? Sicer pa mnogi niso niti malo sposobni za uspešno delo že vsak mlad uradnik pripravnik jih užene in prekane. Ali pa rajši hodijo po svojih opravkih, za osebnimi koristmi. Bilo je pred kakimi 15 leti, ko je neki narodni poslanec brzojavil svojemu tovarišu v skupščini, da naj le-ta hitro vzdigne in mu pošlje njegove dnevnice, ker nujno potrebuje mnogo denarja za gradnjo hiše. Oba še živita in bi lahko potrdila, da se e to resnično zgodilo. Pa to ni edini niti najhujši primer takšne nlčemurne zlorabe visokega poslanstva, še lepše pa je to, da bivši poslanec, ki je lepo varoval in zidal svoj novi »dom in hišo«, ni vtegnil po dnevnice v Beograd, vtegnil pa je dobre sodržavljane strastno preganjati in jim škodovati, če se niso njemu dovolj pokorili ali mu niso bili drugače po godu. Kot da bi bil on država. Blaznost. Zopet drugi trgujejo in kupčujejo na posebne načine z že itak dobro plačanimi poslanstvi. Hočejo biti veliki dosmrtni vodje, namesto da bi bili služabniki ljudstva. Bogu bodi zahvaljeno, da so res samo posamezniki takšni, ki se jih ne bo težko otresti. Občudujemo vztrajnost današnje opozicije v skupščini. Najbolj tiste skupščinske opozicionalce, ki so se nekoliko kujali in obotavljali, potem so pa vendar šli v skupščino po težko zasluženo plačo. Narodno poslanstvo naj jim odpravlja gospodarske in druge nevolje zasebnega življenja. Ljudstvo si jih bo zapomnilo za drugič. Samo si bo poiskalo svoje ljudi, ki so vredni — in dokler bodo vredni — ljudske vere in zaupanja, čiste služabnike ljudstva. Ko so nedavno začeli ugibati o predčasnih volitvah, so se politični lisjaki hitro začeli zbirati in že zopet prihajajo iz svojih zatišij med »dobri narod«. Kaj ne bi! Treba se je pravočasno pripraviti za volitve in si zavarovati nove uspehe z do komolca zavihanimi rokavi. Divno. Saj bodo za naprej še boljše delali in se za nas, tako velijo, če le kako mogoče, še boli žrtvovali ko doslej. Zato zahtevajo nekakšen predujem, da jim namreč že zdaj nav dušeno ploskamo in prisegamo zvestobo do groba. Pa se motijo. Ljudski glas jih bo odpihnil, čim prej in čim bolj temeljito, tem boljše bo za državno občestvo. Izje mam pa seveda slej ko prej vsa čast in hvala! Sotlski. V težkih dneh preizkušnje Vsi složni in edini Ob praznovanju 1. maja so izdale vse češkoslovaške telovadne in športne organizacije Sokol, Orel in Delavska telovadna zveza skupen proglas, ki navaja med drugim: . . ... »Nerazdružljivo zvezani po isti usodi izjavljamo, da ostanemo domovini zvesti na življenje in smrt. Disciplinirani smo združeni v eni formaciji v obrambo mej in ustave samostojne češkoslovaške države, in sicer v vseh okoliščinah in do zadnjih konsekvenc. Poldrug milijon naših članov je pripravljen stviti svoje telesne sile in svojo moralno silo v službo republike. V znaku resnice, pravice in pravičnosti bomo branili nedotakljivost domače zemlje, demokratično svobodo ter državno samostojnost, življenje brez svobode je slabše ko smrt. Ne ustrašimo se nobenih žrtev za domovino. V trehutku, ko gleda zgodovina na nas, zaupamo na same sebe ter se zanesemo na sebe same ter bomo $loveniia dobi moderno testno omrežje Združenje za zgraditev cest v Sloveniji, ki je bilo ustanovljeno v Ljubljani, se zadnji čas zelo živahno zavzema za čimprejšnjo zgraditev modernega cestnega omrežja v Sloveniji. Po sestankih, ki so jih v tem vprašanju imeli zadnje dni merodajni činitelji, smemo upati, da bo to vprašanje v doglednem času začelo dobivati svojo realno vsebino. Po podrobnejši proučitvi je zaenkrat postavljen naslednji načrt zgradbe cest v Sloveniji: cesta nemška meja—Maribor— Rogaška Slatina—Zagreb; cesta Maribor —Ljubljana—italijanska meja; dalje cesta nemška meja—Jesenice—Bohinj Ljubljana ter cesta Ljubljana—Sušak. To je zaenkrat načrt. Sredstva za grad- dejansko uveljavili svojo nezlomljivo voljo, da živimo kot svoboden narod in kot svobodna država. V tem pogledu ni mec nami nobenih razlili in tudi ne bo nobenih razlik. To bomo v srečnih ko tudi v težkih dnevih dokazali z delom in z dejanji. 2 usposobljenjem našega naroda za obram bo momo miren razvoj naše države zagotovili. Prepričani smo, da bo šla z nami tudi mladina, ki je vzgojena po športu Vsi smo enega duha in ene volje!« In pri nas? Ni, da bi govorili. Pri nas se zavistno medsebojno obžiramo in obmetavamo. Pri prireditvah štejemo, koliko in koliko pripadnikov je šlo v sprevodu Ugotavljamo, kdo je bližje Bogu, in kdo delj. Pri nas hočemo sploh biti za vsako ceno medsebojno konkurenčni. Usoda skupnosti, naroda, narodne države — kaj nam mar. Mi se gremo še naprej po starem . . . žalostno, toda resnično. Bog nam pamet razsveti o Binkoštih! njo omenjenih cest bi se dobila iz se> danjega investicijskega posojila, ki ga je razpisala vlada. Naša splošna želja je da se čimprej pristopi k delu ter prične res graditi, da bo tako tudi Slovenija naposled le dobila sodobno cestišče, ki nam je v vsakem oziru tako zelo po trebno. V borbo proti ietiki Prihodnji dnevi bodo posvečeni borbi in propagandi za pobijanje jetike, tega najhujšega črva, ki grize in spodjeda naš zdrav narodni organizem. Propagan do organizira Jugoslovanska protituber kulozna liga pod zaščito Nj. Vel. kraljice Marije. Borba proti jetiki je med vsemi naš najvažnejši socialni problem, sa; znaša v naši državi število jetičnih bol nikov okoli pol milijona. Zato naj vsakdo med nami v teh dneh po svojih najboljših močeh sodeluje pri propagandi in pobijanju jetike. S tem bo storil veliko in zaslužno delo, ki ne bo v prid le njemu nego naši skupnosti. Vsakdo med nami se mora zlasti v teh dneh zavedati, da je le močnemu, čvrstemu in zdravemu narodu zagotovljena lepša bodočnost. Zato prispevaj vsak, ki in kakor moreš svojemu bolnemu bratu in sestri, da bomo vsi zdravi, da bo zdrav ves naš narod. London-Pariz- Prana Kljub angleško-italijanskim pogajanjem ter pogajanjem med Francijo in Italijo ter kljub obisku Hitlerja v Rimu, je še vedno takozvano češkoslovaško vprašanje v ospredju vsega zanimanja. Med Londonom, Parizom in Prago se potom zastopnikov vršijo živahna pogajanja, kako najboljše rešiti češkoslovaški notranjepolitični problem, ki ga je s toliko silovitostjo sprožila nemška manjšina. češkoslovaška vlada je sicer zavzela na vse strani zelo pomirljivo stališče. Toda praznovanje 1. maja je bilo resen odgovor, da bodo čehoslovaki, ki so se ob tej priliki združili po vseh strankah, branili samostojnost svoje republike do skrajnih meja. To praznovanje je bil dokaz več, kako mora biti v težkih dneh narod enoten in složen. Za našo drž. obrambo »Službeni vojni list« priobčuje uredbo o ustanovitvi »Zavoda za državno obrambo«. Sedež zavoda je v Beogradu. Zavod bo dajal svoje mnenje o vseh znanstvenih vprašanjih, ki so v zvezi z vojaško pripravljenostjo. Na zahtevo državnih oblasti bo zavod stavil predloge za izpopolnjevanje sredstev za državno obrambo in sploh zbiral in proučeval znanstvene iznajdbe in načine, ki zanimajo državno obrambo. Prav tako se bo zavod posvetoval s strokovnjaki in organizacijami, ki bi mogle biti v korist državni obrambi. Končno se bo zavod bavil tudi s prosvetno in narodno izobrazbo celotnega zavoda. Zastoi v špantki vojni V zadnjem tednu je v španski državljanski vojni nastopilo nekakšno zatišje. Podoba je, da se je zmagoslavni general Franco izčrpal ter je nujno prisiljen čakati na dotok nove pomoči. Republikanci kakor tudi nacionalisti se zaenkrat le utrjujejo na postojankah. Republikanska vlada izjavlja, da se je položaj njene armade znatno izboljšal ter da se ne boji novih napadov, na katere se pripravljajo iz sedanjega zatišja nacionalisti. Kitaisko-iaponska vojna V glavnem se v zadnjem tednu položaj ni bistveno izpremenil. Kitajci še vedno odločilno napredujejo, medtem ko se Japoncem malone vsak poskus, doseči vidnejši uspeh, izjalovi. Spričo porazov, ki jih doživljajo Japonci, je postala na Japonskem vsa javnost precej nestrpna ter terja, naj se ta vojna, kije veljala nedolžno ljudstvo že toliko, žrtev, enkrat neha. Kitajci pa so postali ob svojih uspehih zelo ponosni ter z velikim navdušenjem izganjajo iz svoje domovine sovražnika, ki je v svojem pohlepu priredil na Daljnjem vzhodu krvavo morijo. Za Češkoslovaško pride Poljska O nastopu češkoslovaške nemške manjšine smo že precej pisali. Ta poročila je treba dopolniti še s tem, da je započela podobno akcijo sedaj še nemška manjšina na Poljskem, ki je bila prej razcepljena na 15 strank, ki pa se polagoma združujejo in nameravajo enotno nastopati kot to delajo Nemci v ČSR. Poljske politike, ki doslej s tem niso računali, je to precej iznenadilo. Zato tudi ni nič 'čudnega, če se sedaj pričenjajo oglašati poljski listi, želeč, da se med češkoslovaško in Poljsko vzpostavijo prijateljske vezi, ki so bile sedaj zaradi malenkosti pretrgane. V sili spoznaš prijatelja. milijonov 170.000 glav goveje živine, 3 milijone 180.000 svinj, 9,999.000 ovc in okoli 22 milijonov perutnine. # 8. maja bo na Sušaku na svečan način odkrit spomenik blagopokojneinu kralju Petru Prvemu Osvoboditelju. ^ Novi narodni poslanec. Namesto bivšega narodnega poslanca dr. Antona Novačana, ki je odložil svoj poslanski mandat in bil imenovan za jugoslovanskega generalnega konzula v Bariju v Italiji, pride v narodno skupščino njegov namestnik Anton Rogina, veleposestnik iz Podgorja pri Slovenjgradcu. Občina Jakobski dol v okraju Maribor levi breg je spreihenila svoje ime Sv. Jakob v Slovenskih goricah. V Celju je bil preteklo nedeljo na izredno svečan način otvorjen prvi celjski kulturni teden. % Gledališča in kinomatografi v Sloveniji. Po podatkih prosvetnega oddelka banske uprave ima Slovenija 9 stalnih gledališč in 53 kinomatografov, od tega 51 zvočnih in 2 nema. Vsa gledališča so lani prodala 275.000 vstopnic, kinomatografi pa 1,560.000. 0 Proti gospodarski slogi, ki je nameravala centralizirati prodajo mleka, je v Zagrebu demonstriralo precej kmetov. Spor se je potem na pobudo banske uprave rešil tako, da ostane prodaja mleka v Zagrebu svobodna. 0 Od 28. maja do 10. julija bo v Berlinu mednarodna obrtniška razstava. Te razstave se bodo udeležil) tudi jugo- slovanski obrtniki. Prostor, ki je na berlinski razstavi določen za Jugoslavijo, je na razstavi eden največjih. V Ljubljani se bo vršil od 3. do 5. junija prvi jugoslovanski cestni kongres, ki mu bodo prisostvovali tudi predstavniki iz vseh slovanskih držav. 0 Adam Pribičevič, bivši predsednik bivše samostojne demokratske stranke, se bo za stalno naselil v Zagrebu, kjer. bo urejal časopis »Seljačko kolo«. $. Iz naše države bo odpotovalo v Nemčijo na velike svečanosti v Stuttgartu okoli 10.000 Nemcev, ki prebivajo v naši državi. V Slovenjgradcu bo v nedeljo, dne 8. t. m. večje zborovanje mladinske organizacije JNS. lO naši inteligenci Vsi moramo izpolniti svolo do znosiS Tedensko zrcalo ..Slovenski gospodar", volitve In Sončni mrk I Z novimi dogodki na naši severni mej‘i »Slovenski gospodar« od 4. t. m. medi smo Jugoslovani, posebej in predvsem drugim prinaša sledeče »predvolilno I pa Slovenci postavljeni pred povsem nov cvetje«: Ipoložaj. Naša skrita, zasanjana zemlja je »JNSarji čutijo, da se bližajo volitve j postala sosredišče mednarodnega zani-v narodno skupščino. Zato proglašajo, I manja. Vsi čutimo podzavestno, da gre kakor se je to na primer zgodilo na zbo-1 mo v povsem novo nevarnejše obdobje, ru sreske organizacije JNS v Celju, po-1 da se bliža čas novih najskrajnejših na-trebo poživljenega in pomnoženega or-1 porov, od katerih bo dvisno vse in ko bo ganizatoričnega dela. Poleg tega je opa-1 vse na kocki. Ob taki uri velikega nemi-ziti rastočo nervoznost med Jevtičevimi I ra je naravno, da preiskušamo tla, na ka-poslanci, izvoljenimi pri volitvah 5. ma-1 terih stojimo, ali so dovolj trdna, ali je to, ja 1935. čim bolj se bliža čas novih vo-1 kar smo storili, dovolj solidno, ali so na-litev, tem bolj mrki postajajo njihovi I brane materielne in moralne rezerve na-obrazi. Ob volitvah pa bo sonce za njih I roda zadostne za novo veliko preisku-popolnoma mrknilo.« Išnjo. To je popolnoma v maniri »Sloven-I Ob takem razmišljanju, pri sestavi te skega gospodarja« ter bi se temu po-1 narodnostne bilance je slišati ponovno ročilu nič ne čudili, če bi vsa Slovenija!velik usoden očitek, težko obtožbo na ne vedela, da je precej narodnih poslan-1 naslov slovenske inteligence češ: Slovencev, ki so bili 5. maja 1935. izvoljeni na|Ska inteligenca ni izpolnila svoje dolžno-Jevtičevi listi, sedaj v taboru »Sloven-1 stj( slovenska inteligenca je svoj narod skega gospodarja«. Tem svojim ijudem(razočarala in izdala in se mu odtujila, m poslancem, ki tako zvesto glasujejo I in vendar to ni res in treba je tudi po za politična načela, ki jih zastopa »Slo-1 vedatl, da ni res. venski gospodar«, je s to objavo storili Ob mirovnih pogajanjih so utemeljevali »Slovenski gospodar« Jep poklon m jijn I Nemci zahtevo po plebiscitu v Slovenskih dal lepe izraze hvaležnosti! Po domačeIg0rjcajj jn Madžari zahtevo po Prekmur-bi se temu reklo: brca ali nehvaležnaIju čeg( da ne gre za n|Kak slovenski na-hvaležnost! Irod, katerega da je umetno stvorila šele Miai« a unua»na I slovenska inteligenca, temveč za posebno nisii or. A. HOVasane vendsko pleme, ki tudi govori povsem V številki 1—2 »Obzorij« objavlja biv-1 svojevrstni jezik in ne čuti nikake pri-si narodni poslanec m sedanji konzul vi dogj. k Slovanstvu razen v kolikor ni Bariju dr. Ant. Novačan naslednje misli: lguntam) od r doktorjev in duhovnov. »V Sloveniji veliko molijo, pa je mor- Ta ^jtek nasprotnikov je največji da izmed sto očenašev le edenipnvi, i^kompliment slovenski inteligenci. Res je, Sloveniji veliko ko nejo, pa je med[ klet- K slovenska inteligenca vodila za- vam. redka prava Metev; v Sloven iš H vestnQ nar0{, od njegovega preporoda sim dovolj socialnih strun in stranic, dalje> fco ge -e začeI sam sebe zavedati. ^da — se pri Cankarju! ni je Prave|ona je dala tudi največ je žrtve bodisi v 7 dn skladne srčne melodije.« »Mene boli Francova Španija ravno tako kakor republikanska Španija; jaz čujem krik kitajskih žena in otrok v strahotah vojne v isti grozi kakor vr duhu UU1„S„.„, repetam z juntami vrs ami 8 vzgojeni inteligenti - oficirji. preporodovcih, dobrovoljcih ali v političnih preganjancih štirinajstega leta in omogočila sploh našo svobodo. Pri nas v Mariboru pa je treba še podčrtati, da so njegov podvig omogočili baš narodno vojakov, ki jih požira vojni moloh.« »V Ljubljani pa merijo vse le na ideo- Ako se je kakemu slovenskemu inteli-gentu ob delu za narodov blagor tudi pri- loškc vatle, v Ljubljani so zagrizem m ~ y . zagrenjeni‘kakor verake sekte v atarern Uto to“ivoreke Jeruzalemu.« ■ zavjsjj vsaj za stare otresemo. Ko je Ivan Salonski katoličani ... I Hribar — po njegovih spominih — predo- »Sinv-nski delavec« oišc med drugim:|čeval po prevratu Protiču kako beograj-»Vodilna mesta med narodom so sipki trgovci prekomerno kšeftarijo, mu je nriboriti znal^ vodilni besede paTreči ne odvrnil Protič, ki je gotovo bil absolutno znajo, ko jo narod potrebuje. Tako dela moralno intakten in tudi ni česar zapu-vsak po svoje, kakor se mu zljubi, kakor I stil: »E pa pustite jim to; dosti so se na-da nima katoliški narod skupnih osnov, I m^ili m dosti izgubili v vseh teh letih.« na katere bi moral graditi... HočemoI Tudi ni res, da bi bila slovenska inteli-iasne besede in mislimo, da je dolžnost | genca nesocialna. Nasa nacionalna osvo-onlh, ki so na vodilnih mestih, da jo iz- boditev je bila obenem borba za socialno rečeio. Nekaj izobraženstva in nekaj | osvoboditvijo naroda hlapcev in dekel in s 1 .... ... ------ i '>~i~---------------1—_ katerih zivljenj- b vsemu mnogo ba našega javnega življenja... Neka-1 nižji kot |e danes. iNasa inteligenca v ko teri drugi na zelo vplivnih mestih pa sellikor je bila brez^ socialnega čuta se je igrajo v teh odločilnih časih salonske|ponemčurila, čim je prišla v mesta; kajti katoličane in mislijo, da je že možno pri-1 edino tam je bil gosposki in meščanski reiati stalne družabne sestanke na čisto | milje. Slovenska inteligenca ni izgubila določene dni... Tako delajo, kakor da|zveze z zemljo niti s slovenskim ainbi-se stoletje niti za las ni premaknilo sljentom in Slovenstvu zvesti so ostali bas svojih nalogah naprej...« |socialni elementi. Tale cvetka iz »Slovenskega delavca«!-— T“ je bojda hudo razburila gospodo v ka-| Vrednost denarja toliškcm taboru, kar prav radi veriaine"|Finančni minister je za mesec maj določil mo. Stara pesem: če se komu na repInaslednje uradne tečaje: 1 napoleondor Stopi... , 1298.50 din, 1 zlata turška lira 339.70, 1 an- Kcfo se voiskule V Španiji 7 gleški funt 238, 1 ameriški dolar 43.20, 1 , . ■, < 11kanadski dolar 43, 1 nemška marka 14.o0, V »Hrvatskem dnevniku« beremo me I ( zjot 8^5> j avstrijski šiling 8.50, drug|m: . 11 belga 7.40, 1 madžarski pengo 8.60, 1 »Vrhovno poveljstvo nad 1 bra*ilski milrajs 2.55, 1 egiptski funt 240, kopenskimi silami v Španiji ima ilaiijan i ‘ ^37 j urugvajski pezos skl pehotni p««* 1 čilski pe- trem pehotnim divizijam, trem topniškimi j 2g j turgka papirnata lira 34, 100 brigadam in trem oddelkom tankov. I - • • . k 1410, 1Q0 francoskih Nemci imajo v Španiji nekaj tisoč ®tro-| .rr/ joo italijanskih lir 227, 100 kovnjakov.. . Italijani imajo v Iholanskilj goldinarjev 24Q0,100 švicarskih filun“ opaz&valiilti zn,-’I frankov 1000. 100 bolsarskll, levov 45. Le poglejmo primere. Poglavitna naloga se je zdela prvemu slovenskemu banu, da podredi skupnosti — približno socializira — vse električne energije Slovenije; drugega se je smešilo češ, da se joka s kmeti, če mu pridejo tožit svojo mizerijo, Cel naš veliki kapital je v tujih rokah; dvomim, da je mnogo slovenskih inteii-gentov, ki bi se jokali, če se jutri socializira; in ob lanskem štrajku, v kolikor ni prešel v nezakonitosti, je vsa slovenska inteligenca očitno simpatizirala z delavci. Tudi ni res, da bi obstojal nepremostljiv prepad v čustvovanju med pripro-stim ljudstvom in našim inteligentom. Le prisluškujmo, kako govori sodnik s stranko, odvetnik s kmečkim klijentom, politični uradnik s podeželskim županom itd. Velika enotnost in čut skupnosti se kaže v vsem tem in slovenski narod je socialno eden najenotnejših v Evropi. Poglejmo prepad naših meščanskih Nemcev in nemške inteligence s ponem-čurjenim obrtnikom ali delavcem odnosno sploh s predmestjem. Vsaka vez jim manjka in vsled tega so v zraku in brez podstavka. Zamislimo si problem madžarskega plemstva ali poljskih žlahtičev ali italjanskih iatifundij pa bodemo spoznali, kako smo tudi socialno eno telo. Zato pri nas tudi parola o pokvarjeni gospodi ni imela uspeha kakor pri Hrvatih in Srbih, kjer je prepad med inteligenco in priprostim ljudstvom mnogo večji. Kajti na Hrvaškem je mesto gospodarsko židovsko, uradniška gospoda je bila madjarska; pri Srbih pa so mesta tudi rasno po svoji nerazrešni krvni mešanici in po brezobzirnem gospodarskem duhu urinjeno levantinstvo, ki je že pred Turki imelo v rokah prometna pota in posredovanje z inozemstvom. Postopno prodiranje Iz odvisnega slovenskega deželskega prebivalstva v srednjo in višjo plast, ki je nasledovalo dedščino gosposkega nemštva, je gotovo zdravejši in so lidnejši razvoj. Izdelanejši stanovski diferencijaciji se ne bomo mogli izogniti. Tudi ni danes več čas, kjer je slovenskega inteligenta prva dolžnost bila, da je hodil na tabore in v podeželje predavat. Tudi ni več intelektualec ona važna politična potenca v življenju naroda kot je bil. V pokretih mas intelektualni poedinec izdnia Ostaja pa slovenski inteligenci dolžnost zgraditev tipa našega meščana, zdravnika, jurista inženirja tudi trgovca in podjetnika — našega Forsyta. To je ogromno gospodarsko in kulturno delo. Slovenski inteligent je kulturno danes na isti višini z evropskim inteligentom. — Baze, na katerih gradi, so zdrave in visoka je tradicija, na ktero se zainore sklicevati. On bode svojo halogo, ki mu je v življenju naroda še odločena, častno iz polnil. Zavedati se moramo končno, da no morejo ostati večno moderni oni, ki vse omalovažujejo in se nad vsem pritožuje jo — v e č n i j a m r o v c i. Ir. 100 rumunskih lejev 32.30, 100 danskih kron 961, 100 švedskih kron 1110, 100 nor veških kron 1082, 100 španskih pezet 235; 100 grških drahem 39, 100 češkoslovaških kron 151.40, 100 finskih mark 95, 100 ie-tonskih latov 815, 100 iranskih (perzijskih) rijalov 100. SE JM I 8. maja: Sv. Miklavž v Polj«. 9. maja: Črensovci, Ponikva, Vrh. Vrbovec- Brežice, Breg Pri Ptuju. črna. • 10. maja: Kamnik (samo za živino), Šmar je pri Ljubljani. 12. maja: Koprivnik, Lemberg, Velika Lo ka, Zagorje, Planina pri Sevnici, Slovenj-gradec. Sodražica. 14. maja: Gradac v Beli Krajini. koplovov. Nemške letalske „ile so podI _ _ orjoadnjk drugega stanu nastopil vi Prešeren. Globoko je doumel pomen in poveljstvom generala Vcitha, ki zaP°'/|" I ;avn0sti kot kmet. Zavestno neresnico I moč slovanstva. In vendar ne pomenimo duje oddelku bombnikov „Kondor s 1491 j -g ki bj se izdajal za kmeta, Slovani kljub številčni premoči nad dru- eskadram lovskih ctal| trai mescan, ki oi .J gimi narot]j mnogo v s”etovni politiki in a n nciro i DI3.C6 Hit iz uruKin vuuv. rvi mou um v vse premalo v dosedanji zgodovini do* ....- „ ... .... dv.e.!!Ja I zvezi z delom na zemlji, ki ga vrši pravi veštva! Vse to pa po lastni krivdi zara- drama opazovalnih leJaL m kmet Zato noben pripadnik kakega da naše tradicionalne slovanske nesloge drug,m etalom. Tujcev'je ^P^oslra-drugega stanu ne sme v javnosti nasto-ski okoli 60.000, od teh_ posebno si. o i s s jt, kot kmetj ampak mora v kovnjakov letalcev, topničarjev,^ strojnih | Vstopih nastopiti kot prijatelj strelcev in posadk za tanke...« ski okoli 60.000, od teh posebno stro ‘čarjev, stro ike...« , Tako torej izgleda nevtralnost v španski vojni! Kdo je kmeti V 5. številki »Orača«, glasilu katoliške Kmečke zveze, razlagajo absolventi kmetijskih šol pojem kmeta takole. »Kmečka mladina v svoji zatnisii kmečke stanovske misli pojmuje poo imenom „kinet” samo tistega, kiz žulji svojih rok obdeluje zemljo in od nje v prvi vrsti pridobiva svoj vsakdanji krun ni živi patriarhalno kmečko življenje. Zato kmečki« mladina odklanja, da bi kmeta ali pa kot za to pooblaščeni zastopnik v imenu kmeta, če je kdo na kmetih rojen, zato še ni kmet! Treba je dela in življenja po kmečkem načinu, potem pa je pravi kmet, pa naj iiha kdo tudi večkratni doktorat!« Kdaj se bomo Slovani spametovali ? V št. 18 »Nove dobe« beremo med drugim naslednje žalostne ugotovitve o slovanski neslogi: »„Največ sveta otrokom sliši Slave”, je napisal naš največji pesnik France ki nam je vzela ves ugled in s katero smo pomagali tujim — nam sovražnim narodom do nadoblasti nad nami. Najža lostnejše pri vsem tem pa je dejstvo, da nas zgodovina in nešteti naši porazi v preteklosti niso prav nič izučili. Danes smo Slovani še vedno ravno tako ne složni, kakor smo bili pred stoletji. Po glejmo n. pr. brate Čehe in Poljake. Po stoletnem robovanju ne;r/’:emu narodu iz katerega jih je rešil poraz Nemcev v svetovni vojni, se zaradi nekih malen kostnih diferenc ne morejo znajti v brat shem in složnem sodelovanju in obrambi slovanskih nacionalnih interesov pred skupnim nasprotnikom.« p o svetu 7 dni svetovne politike Takozvani »weekend« preteklega tedna je stal v znamenju zastoja francosko-italijanskih razgovorov, ki so postali samo trenutno neaktualni, v glavnem pa je morala francoska diplomacija za ta pogajanja v Parizu sprejeti novih navodil, Glavni razlog zastoja v pogajanjih med grofom Ciaonm in med francoskim odpravnikom poslov Blondelom pa je vsekakor bil in ostane obisk Adolfa Hitlerja v Rimu. Oficielni poset poglavarja Velike Nemčije v večnem mestu je vsekakor največji politični ' dogodek tega tedna. Hitler se je odpeljal 2. t. m. iz Berlina ter je prispel naslednjega dne ob 8. uri zvečer v bajeslovno ožarjen in kar najbolj svečano okrašen Rim. Na postaji Termini je bil sprejet z vsemi častmi suverena. Pozdravila sta Hitlerja kralj in cesar Viktor Emanuel in Benito Mussolini z najvišjimi dostojanstveniki fašistične Italije. Hitler in kralj sta se odpeljala ob nepopisnih manifestacijah rimskega prebivalstva skozi špalirje v gala-kočiji do Kvirinala, kjer so mu bili dodeljeni njegovi apartmani. V ostalih kočijah so se peljali Hess, Ribbentrop, Ciano, dr. G6bbels in ostalo civilno in vojaško spremstvo Hitlerja, ki se je moral s krajjem večkrat pokazati na balkonu kraljevske palače, kjer so obema državnima poglavarjema Italije in Nemčije priredili skoro celo noč trajajoče manifestacije. Naslednjega dne je imel Hitler svoj prvi politični sestanek z Mussolinijem. Razgovor je trajal nad eno uro. Opoldan je bil Hitler gost Nj. Vel’, kralja in cesarja v okviru intimnega dvorskega banketa, ki so se ga udeležili samo italijanski in nemški ministri ter Hitlerjevo spremstvo. Popoldne so v Cen-tocelle pokazali Hitlerju vojaško pripravljenost 50.000 izbranih mladih fašistov, ki jih je vodil generalni tajnik fašistične stranke Starace. O političnih razgovorov med Hitlerjem in Mussolinijem pa do ure, ko pišemo te vrstice, še ni niti zanesljivih privatnih informacij niti uradnega obvestila. Ugibanju so torej na stežaj odprta vrata. Brez dvoma pa bodo imeli rimski razgovori tako ali tako svoj vpliv na nadaljnji razvoj političnih dogodkov v Evropi. Medtem ko se je torej osredotočil interes svetovnega javnega mnenja na rimsko apoteozo osišča Rim—Berlin, ie našel Daladier po svojem prihodu iz Londona jako nevšečni položaj francoskih financ. Francoska notranja kriza vsekakor ni končana. Angeški denarni trg je sprejel Daladierjevc ukrepe na finančnem polju s tolikim nezaupanjem, da je pričel funt pritiskovati na tečaj francoskega franka. Deficit francoskega državnega gospodarstva^ znaša 36 milijard. Z 8 odstotnim zvišanjem vseh direktnih in indirektnih davkov bi Dala-dier hotel vsaj nekoliko okrepiti državne finance, toda to povišanje bo krilo kvečjemu 4 milijarde. Daladier je imel zato dne 4. t. m. v radiu govor, v katerem je dejal, da mora vsem Francozom povedati resnico, da se nahajajo finance v obupnem stanju. Daladier je pozval vse Francoze, naj se oklenejo vlade in ji pomagajo vrniti zaupanje v narodno valuto, ki jo je vlada morala deloma razvrednotiti in ji določiti poseben tečaj. Ta tečaj da bo vlada branila z vsemi sredstvi. Vse kaže, da bo Daladier iedva zamogel prebresti krizo. Mala antanta je prav tako kakor rimski dogodki obrnila pozornost na sebe. Dne 4, t. m. so se v Sinaji v Romuniji sestali ministrski predsednik dr. Stojadinovič, zunanji minister Romunije Comnen-Petrescu in češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta k posvetovanju o trenutnem položaju, in o problemih, ki zanimajo vse tri države. Kakor poročajo listi, je topot vprašanje zbližanja z Madžarsko v ospredju zanimanja, prav tako tudi vsa vprašanja, ki so v zvezi s priključitvijo Avstrije Nemčiji. Poiitika in prižnica se izkijučujeta Pretekli teden je dunajski škofijski list objavil vsej duhovščini poslanico, v kateri prav posebno naglasa, da je vsako politiziranje duhovščine s prižnice prepovedano, ker se politika in prižnica izključujeta. Poročila zatrjujejo, da je duhovščina vzela to navodilo in ta opomin n? znanje ter se podredila novo nastalemu političnemu položaju v bivši Avstrijk Popili ..Edinosti'* Grahovo pri Cerknici Našo obmejno vas bo zapustil prve dni t. m. jssaeass? rrsaiisri Sest g. kapetan I. klase Boško Miloševič. Kremenitega značaja kakor je _on, rodom iz naše bratske srbske grude Šumadije, je opravljal svojo obmejno službo med nami notranjskimi Slovenci od Rakeka tja do Prezida polnih šest let. Ne samo vojaštvo, tudi mi kmetski ljudje smo spoznali naše brata Srba za človeka polnega delavnosti in nesebičnosti na poiju iiarodno-kultumega udejstvovanja. Smemo zapisaii, da bi ne imela naša vas svojo narodno-prosvetno stavbo »Sokolski dom«, če bi ne bil zavihal rokave g. kapetan spomladi leta 1936. Njegova zasluga je, pa tudi komandirja orožniške postaje g. Ferda Velikonje, da stoji v naši vasi dom, v katerem imajo svoje prireditve vsa številna društva. Vedno bo zapisano v zgodovini vasi ime oficirja brata Srba. ki je s svojo idejno požrtvovalnostjo zgradil^ naši vasi Sokolski dom. iz katerega bo črpala sedanja in bodoča Kmetsko-napredna mladina narodno-kulturno-prosvetnega znanja. Na poslovilnem večeru 1. t. m. v goshlni Šega se je v imenu Sokolske čete prisrčno zahvalil za njegovo požrtvovalnost brat starosta čete Matija Krajc. Govorila sta tudi br. prosvetar Novljan, šolski upravitelj g. Ivan Globokar pa se je poslovil v imenu »Strelske družine«, katere ustanovitelj je bil. Vsi vaščani želimo g. kapetanu Bošku Miloševiču in soprogi naši Notranjki aš ata * $£&&&. prijetno življenje z željo, da ne pozabi v vrvežu mesta vasi naše Notranjske. Dobili smo točasno mvam uvMunnirit 4i>. ■is*, g. kapetana Marka Rodunovfča, rojaka naše divne Črne gore ter mu želimo prijetno bivanje. . , Narednik čete g- Urbas Anton, nas rojak, si je pa pred časom izbral za življenjsko družico hčerko uglednega posestnika Fr. Gornika iz naše vasi. Želimo mu vse nnj boljše! Kamnik v Šmarjeto in se bo tako izognilo hudemu klancu, katerega prav dobro poznajo vsi naši kolesarji. Zamisel je že stara. Že prejšnji občinski odbor bi rad končal to deio, pa ni mogel zaradi pomanjkanja denarja. Cestni odbor ne bo izvršil preložitve sam, mar-I več bo delo oddano po ponudbi podjetniku. Želeti bi bilo, da bi lastniki zemljišč ne delali cestnemu odboru pri gradnji težkeč, da bo delo hitro napredovalo. Občinski proračun. Pred časom je bila pri nas važna občinska seja, na kateii se je razpravljalo o proračunu. Celokupni dohodki znašajo po novem proračunu 31S.543 din in so za 22.792 din večji od lanskega proračuna. Osebni izdatki so za 9-450 din večji. Nagrada za župana znaša 4800 din. Izdatki za oba tajnika znašajo 38.000 din in eno naturalno stanovanje. ( Materijelni izdatki znašajo 264.523 din in so za 24.942 din večji od lanskega proračuna. Šmarjetsko sejmišče se bo popravilo za 2500 din, za enako vsoto se bo nabavilo občinskega bika. V Šmarjeti se bo postavil Prosvetni dom, za katerega bo občina votirala 5000 din. V Beogradu pa se je baje izposlovalo v ta namen že 15 tisoč din. V Rečici se bo postavil klerikalni Zadružni dom. občani bodo morali prispevati 8000 din. V Zg. Rečici pa bo občina prispevala za cerkev 2500 din. Sokolsko društvo pri Sv. Jederti je vložilo prošnjo za podporo za novi Sokolski dom. Prošnja je bila na predlog nekega odbornika odložena za eno leto. Med dohodke spada v prvi vrsti 90-odstotna občinska doklada, ki je povišana za 5 odst. in znaša 166.142 din. Trošarine bodo donašale 128.200 din, iti sicer od vina 50.000 din, od električnega^ toka 40.000 din, na novo pa je uvedena trošarina od uvoženega lesnega materijala. in sicer 10 din od kubičnega metra in od krajnika po 10 para, kar bo skupaj vrglo 123.250 din. Davščina za prenočevanje tujcev je pavša-lirana z zneskom 12.000 din in jo bodo uporabljali le izključno v tujskoprometne na-mene. I Radeče delo naših splavarjev. Dan na dan naprav-liaio v Savi splave. N obrežju je polno lesa, ki ga v vodi povezujejo po en do dva vagona v en splav. Po več skupaj jih vesla Po Savi navzdol, prepevaje naše narodne pesmi. Cez nekaj dni, ko pripeljejo les do Zagreb aoziroma Beograda, se zopet vrnejo v Radeče in znova prično s svojim delom. Ogradite cesto ob Savi! Pri splavarski gostilni Likonu v Radečah je banovinska cesta, ki strmo pada v Savo, brez ograje. Svoječasno je bila tu postavljena železna ograja, ki p jo je nekdo iz neznanega vzroka podrl in odstranil. Želeti bi bilo, da bi se čim prej zopet popravila, da bi ne bilo nepotrebnih nesreč. Občinski sejem se je vršil pretekli teden. Bil je zelo slabo obiskan. Čeprav je bilo mnogo razstavljalcev, ki so prihiteli iz bližnjih in daljnjih krajev, je bilo kupcev zelo malo. Kmetje so prignali na sejem mnogo čivine, žal pa so jo morali nekateri zopet peljati nazaj, ker ni. bilo kupcev. Cena prvovrstnim volom je bila 5.50 din, enako teleta, goveja žitina po 4.50 din in še cenejše. Prašiči šest tednov stari so bili po 120 din, nekoliko starejši pa še mnogo dražji. S sejmom niso bili zadovoljni niti gostilničarji, ki so pripravili mnogo jedače, pa iste niso spravili v promet, ker ni bilo gostov. Poroka. Te dni sc je poročil v Essenu Radečan g. inž. Milan Hmelj z gdč. Margareto Peters. G. inž. Hmelj je iz znane tukajšnje napredne rodbine in je podjetnik tvrdke »Lignolit« in tekstilne industri;e v Vitanju. Nevesta pa je hčerka trgovskega podjetnika v Essenu, ki se je učila slovenščine pri ge. Bolharjevi, soprogi našega izseljenca v Essenu. Zakoncema želimo obilo življenjske sreče ter mnogo božjega blagoslova! , , Slana. Pretekli teden je bila v naših krajih huda slana, ki je napravila po sadovnja- kih in vrtovih občutno škodo. Kmetje se Pritožujejo, da so jim ponekod popolnoma uničene breskve in marelice ter orehi, ki so bili letos zaradi zgodnje pomladi izredm hitro v. cvetju. Precejšnja pa je škoda tudi po vrtovih, kjer je uničena nekatera zgodnja povrtnina. Deževno vreme napravlja škodo tudi na polju, ker bodo nekatere kulture zaradi vlage in mraza segnile, ako ne bb^ v doglednem času lepšega vremena, i udi čebelarji se pritožujejo, ker morajo zaradi slabega vremena pitati čebele, sicer obstoia nevarnost, da bi zamrl zarod. Naši Cirilmetodičarji na Oplencu. Preteklo soboto so šli naši Cirilmetodarj: na Oplenac. Izleta so se udeležili predsednik CMD. bivši radeški župan g. Anton Polanc s soprogo, podpredsednik CMD g. Kos s soprogo, tajnik CMD g. Premerstein s soprogo ter g. Dolinar Franc s soprogo. Kaj pa radeško »Olepševalno društvo«? Kakor se spominjamo, smo imeli v Radečah svoječasno »Olepševalno društvo«, ki pa že dolgo ne deluje. Ker se bliža zopet sezija za tujce, bi bilo umestno, da bi ga kdo prebudil iz letargičnega spanja. Pri nas je vse polno perečih vprašani, ki zadevajo tujskoprometne interese. Že zadnjič smo sprožili vprašanje vodovoda. Drugo zelo pereče vprašanje pa je škropljenje cest v času hude vročine in prahu. Sovječasno se je nabavil velik sod, ki pa menda ne deluje dobro. Zato bi bilo potrebno, da ga kdo popravi pravočasno, da bi se ga lahko uporabljalo, kadar bi to zahtevale prijike. Olepševalno društvo bo imelo v Radečah mnogo hvaležnega posla, zato je skrajni čas, da se prebudi in prične z delom. Bivši predsednik društva g. Anton Polanc je zasadil ob So-poti na travniku pred Glasbenim domom okrog 50 dalij, ki bodo vsekakor v kras predelu tega dela mesta. Želeti bi bilo, da bi * imel več posnemalcev. Sresko učiteljsko zborovanje JUU bo zborovalo dne 14. maja v Kamniku. Začetek bo po prihodu vlaka ob 9. uri na osnovni deški šoli. Dnevni red: 1. Poročila društvenih funkcijonarjev. 2. Dom učiteljic, poroča gdč. Mara Rupnikova. 3. Volitev delegatov za glavno in banovinsko skupščino. 4. Razgovor o aktualnih šolskih vprašanjih. 5. Slovenski narodni element v ljudski. šoli. poroča ga. Kotnikova. 6. Učna slika »Gozd«, predavanje šolskega nadzornika g. Suklja. T. Slučajnosti. Zborovanje jc za letosnjs šolsko leto zaključno. Pišete pri Brežicah Zgodnja pomlad nas je letošnje leto skoro prehitro zbudila iz zimskega spanja. Pa smo zato zdaj zavihali rokave in prijeli za delo. Toda še na vsi. Nam pridnim služi za zgled pri zadnjih volitvah »pomlajeni« občinski odbor, ki je pričel na novo urejati vaške ulice in pota. Med prvimi jc prišla na vrsto ulica- ki pri gasilskem domu zavije proti graščini Toplakovih dedičev in ki jo hočejo nazvati »dekliško«. Pa so ljudje mnenja, da at naziv ne 'bi bil najbolj posrečen, ze radi tega ne, ker prebivajo tu in obiskujejo to ulico skoro izključno starejše ženske ki so pa sicer vsega spoštovanja vredne. Nam je ime ulice postranska stvar, zanesemo se na gg. odbornike, ker vemo, da bodo gotovo Dravo pogodili. Čudimo sc le» da so^žc zdaj začeli agitirati za volitve. Saj je se easa več kot dovolj. Sliši se, da bo prevzel organizacijo agitacije starejši poštarjev sm, ki bo radi tega moral prenehati z raznašanjem pošt Tudi pomočnika da že ima v oseoi pekovega fanta. Za praznike smo imeli moko bolj poceni. Zakaj, so mnenja deljena. Em pravijo, da zato. ker se nam obeta dobra letina; drugi pa si mislijo, da zato Ker so se nemara zmotili pri naročilu glede količine, ki io potrebujejo. Pripravlja se ustanovitev novega godbenega društva. V pripravljalnem odboru je upravitelj Pečarjevega posestva in oba trgovca. Instrumenti so ze naročeni. Prvič misli društvo nastopiti kje jeseni, akole, recimo, enkrat po_ Martinovem, ko nc bodo več prepevali črički. Zidani most Zaradi nezveste žene si jc hotel vzeti živ-lienie. Pretekli teden smo imeli pri nas kandidata smrti, ki je bil vreden vsega pomilovanja. 27-letni inženir g. S. V. je poslal svojo Ženo z otrokom na oddih v Rogaško Slatino. Nezvesta žena pa je takoj dobila ljubčka, katerega je inženir po prihodu v Rogaško Slatino inflagranti zasačil — pri poslu To ga je tako potrlo, da jc sklenil vzeti si življenje. Ves obupati je prišel do O GV°gaglc odpeliafv hote? Juvančič, kjer d p sna r at en naslovil na svoje domače. Pri SSSSSS* perilo in obleko, na kar iavil pa je, da se bo ločil od ^ene ter živel samo za otroka. Zidanmoščan.pom.ljujejo nesrečnega moža, zgrazajo pa se nad J™1' farko in brezvestnim zapeljivcem, ki Je mah uničil tiho življenjsko srečo .er otroku odvzel mater oz. očeta. Rimske toplice Banovinska cesta bo preložena. Doznava se, da bo kr. banska unrava preložna banovinsko cesto, ki pelje iz Rimskih toplic Loškemu rodoljubu za klobuk! V st. 12 /Edinosti« se je oglasil neki dopisnik z okrajšanim imenom K. g. o. L, češ, da smo prinesli notico, v kateri »cinično namigujemo na vaško manjvrednost« Loke pn Zidanem mostu z besedami, »da je širšemu občinstvu morda samo znana po zalozm Umetniške propagande in seveda samo po imenu«. Rodoljub se na široko razpisuje o svojem krajevnem patriotizmu, ki ga oci-tuje, da je Loka vas, Radeče pa »prestolnica ob Sopoti«. Boli ga. da ni Loka bolj znana po svetu, čeprav ima toliko in tonko ljudi, hiš in delovnih društev, šest sto let staro župnijo, šolo še iz časov Marije le-rezije, da je Loka nadalje znana geologom in geografom po sledovih diluvija, da ima silno pestro zgodovino izza Babenberžanov, Trubarja. Valvazorja itd. Radeski dopisnik dobro ve za vse te loške posebnosti, dobro pozna Loko in pridne, podjetne Ločane, saj je večkrat med njimi. Vendar pa naj bo ugotovljeno, da Loke ne pozna tako dobro Gorenjec, Notranjec ali Belokranjec, ali celo še širša javnost. Do sedaj je delal omenjeni rodoljub premalo reklame za Loko. Zato pa dela mesto njega Umetniška propaganda, ki razproda »širši javnosti« letno menda na tisoče in tisoče knjig, na katerih je zapisano-da ie založba v Loki pri Zidanem mostu Na ta način seznanja širšo javnost s tem imenom. Dopisnik je prenapet loški rodoljub, ki brani »ugled« vasi Loke, kakor mačka mlade, kadar je napadena. Kdor je citat notico »Za napeljavo vodovoda« iz Radeč, ve, da nismo napadli Loke ali povedali o niej, da je »gnezdo« ali zakotno »selišce«, aii celo kako drugače »cinično namignili na vaško manjvrednost. Loko smo pohvalili in še več: Stavili smo jo mestu Radečam za vzgled, češ, kako pridni in napredni so <1 občani, ki so si tekom dobrega leta n* pravili elektriko in vodovod. v stavki«; »Kite smo zaostali meščani Radecani? Kdaj bomo posnemali loške vaščane?« preveva vse prej kot tendenca poveličevati »prestolnico ob Sopoti«, ali cinično zapostavila« Loko; . . ... Avtomobilska nesreča se je pripetila pretekli teden v Hotemežu pri Radečah in Jc zahtevala smrtno žrtev v osebi 30-letnega delavca Toneta Plevelja. Pokojni se je peljal s kolesom iz Sevnice proti Radečam. Nenadoma mu je prihitel v Boštanju na ovinku osebni avto, last nekega kranjskega trgovca, naproti ter ga z vso silo vrgel ob tla ter povozil. Nesrečnež jc še malo zastokal P£ ie izdihnil. Silni udarec mu je zlomil tuniK in napravil po vsem telesu hude smrtonosne poškodbe, tako da ie bila vsaka pomoč izključena. Pokopan je bil preteklo soboto na radeškem farnem pokopališču. Zapušča ženo in številne sorodnike. Naj^ mu bo zemljica rahla! Preosatlim naše sožalje! Inšpekcija šole. Pretekli teden sc je vr-šila na tukajšnji ljudski soli ze druga inšpekcija v tekočem šolskem letu, ki jo opravil sreski šolski nadzornik g. Martin Šterk iz Krškega. Župno cerkev popravljalo. Že nekaj časa popravljajo tukajšnjo župno cerkev, ki je bila potrebna popravila zlasti na strehi. Krovci so jo krili. V notranjosti jo čistijo in Pie skajo, enako bo prepleskan tudi oltar. Slikarska dela so poverjena nekemu mojstru iz Žalca. Preurejuje in čisti se tudi župnišče. Skupni stroški so predvideni na 35.000 din. Do birme, ki se bo vršila dne 19. junija, bo vse popravljeno in urejeno za kar najslavnejši sprejem ljubljanskega škofa g. dr. Rožmana. Splavaril na delu. V poslednjem času. oa-kar je padlo zopet malo ileija, je oživelo RADIO LJUBLJANA Nedelja, 8. maja. 8 Tamburaški septet. 9 Napovedi, poročila. 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45 Verski govor (g. dr. Gvido Rant). 10 Veseli zvoki za mesto in vas (plošče). 11 Otroška ura: Ga-šperček. 11.30 Koncert. 13 Naopvedi, poročila. 13.20 Vse mogoče, kar kdor hoče (plošče po željah). 17 Kmetijska ura: Gospodarska navodila za maj. 17.30 Veselo popoldne. 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura: Naša srednja šola (H. S. Polovina, dir. girn.). 19.50 Prenos šmarnic iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. 20.30 Večer skladb Viktorja Parme. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Plesna glasba (plošče). Ponedeljek, 9. maja. 12 Slovanska uverture (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Zvoki z vsega sveta (plošče). 14 Napovedi. 18 Zdravstvena ura: Bojni strupi (g. dr. Ladislav Klinc). 18.20 Zd. Fibich: Sarka (sinf. suita, plošče). 18.40 Kulturna kronika: Valentin Zarnik ob 50-letnici smrti (g. prof. Fr. Vodnik). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura: Zakaj moramo vsi v borbo proti tuberkulozi (g. dr. Jevrem Nedelikovič). 19.50 Bolezenski razplet tuberkuloze (g. dr. Fr. Debevec). 20 Koncert Radijskega orkestra. 21 Nekaj samospevov Pavla Robesona (plošče). 21.10 Koncert ljubljanskega godalnega kvarteta. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Koncert operetne glasbe (Radijski orkester)- y „ . Torek, 10. maja. 11 Šolska ura: Brodo-gradtija na naši obali (g. Vekoslav Mlekuž). 12 Dvorak: Slovanski plesi (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14 Napovedi. 18 Pesmice izpod južnega sonca _ (plošče). 18.40 Vpliv prirode na življenje in značaj sredozemskih narodov (g. dr. Valter Bohinec). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura: Predavanje inšpekcije zemaliske odbrane. 19.50 Zabavni zvočni tednik. 20 Bizet: Zbori iz op. »Carmen« (plošče). 20.15 Paternost Pavla: Očkov god — zvočna isrica (el. rad. igr. družine). 21 Zvoki v oddih (Radijski or kester). 22 Napovedi, poročila. 22.15 M. Re ger: Varijacije na Mozartovo temo. Sreda, 11. maja. 12 Vojaške godbe igrajo (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Šramel kvartet »Škrjanček«. 14 Napovedi. 18 Mladinska ura: Maj v naravi (k. Miroslav Zor). 18.20 Pomlad v glasDi (piosco). 18.40 Umetnostni spomeniki na Dolenjskem (g. .lože Gregorič). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura: Življenje in delo prvega ju-goslov. tiskarja Božidara Vukoviča (Blazo Djurovič). 19.50 Protituberkulozna J,ropa" ganda (g. dr. Tomaž Furlan). 20 Narodne ob spremljevanju harmonike poje sdc. i oiaKa Zupanova, spremlja g. Avgust Stanko, vmes ploščo. 21 Večer v počastitev spomina skladateljev Ravela in Roussela. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Audran: La Mascotte, opere-ta - plošče Četrtek, 12. maja. Valčki, polke in koračnice (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi 13.20 Koncert operne glasbe (Radijski orkester). 14 Napovedi. 18 V porslavo ^ materinskega dne. (Recitacije ge. Mihaele Baričeve, članice Nar. gled. v Ljubljani in koncert Radijskega orkestra.) 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura: Predavanje Saveza Sokola kralj. Jugoslavije. 19.50 Ocena aktivnosti pri jetiki pljuč (ij. dr. Fr. Debevec). 20 Klavirski koncert g. Panča Vladigerova. 21 Smetana: Valenšteinov tabor (plošče). 21.20 Pevski jazz-kvartet. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Lahka glasba (Radijski orkester). Petek, 13. maja. 11 Šolska ura: Naše šolske pesmi (g. Prof. Pavel Kozina). 12 Po naših logih in gajih (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14 Napovedi. 18 Žena v kazenskem pravu (ga. dr. Donata Capuder). 18.20 Koucert na vurliških orglah (plošče). 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura: Stanovske prilike v Hrvatski za časa Zrinjsko-Frankopanske vstaje (g. dr. Anton Dabino-vič). 19.50 Poročila o izseljencih. 20 »V petek, trinajstega...« Večer za praznoverne ljudi. Sodelujejo Radijski orkester in člani rad. igr. družine. 22 Napovedi, poročila. 22.30 Angleške plošče. Sobota, 14. maja. 12 Vožnja neznanokam (pestra revija plošč). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14 Napovedi. 18 Za delopust (Radijski orkester). 18.40 Pogovori s poslušalci. 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura: Novine in javnost (dr. Ludvik Mrzel). 19.50 Protituberkulozna propaganda (g. dr. Tomaž Furlan). 20 Zunanja politika (g. dr. Alojzij Kuhar). 20.30 Za oddih (plošče). 21. Prenos iz Firence: Verdi »Aida«. Naše tržišče in cene Les. Na lesnem trgu jc nastopil skoraj popolen zastoj, ker ni nobenega večjega izvoza. Tudi ni pričakovati v doglednem času, da se razmere znatnejše izboljšajo. Cene se na splošno gibljejo: Tesan les od 170 do 210 din za kub. meter. Smrekovi hlodi od 130 do 160 din. Borovi hlodi od 140 do 180 din. Macesnovi hlodi od 250—330 din. Drva, trda od 50—70 din za 1 m. Drva, mehka od 30—40 din za 1 m. Smrekov rezan les od 310—370 din za kub. meter. Skorja 19 do 20 din za 100 kg. Živina. Tudi kupčija z zrnno je precej popustila, v glavnem zaradi zmanjšanega izvoza in pa pomanjkanja krme, kateri je zadnji čas zelo poskočila cena. V posameznih krajih so bile dosežene naslednje cene: Maribor: debeli voli 4.25 5.50, poldebelt 3.75—4.75, plemenski 4.50—6, biki za klanje 3.50—4.75, klavne krave debelo 4—4.90- plemenske 4—5.25, krave za klobasarje 2.50 do 3.25. molzne 3.75—5, breje 3.50—4, mlada živina 4.50—6, teleta 5.50—7.50 din. Ptuj: voli 3.50—5, krave 2—4.25, biki 3.50 do 3.75, junci 3.50—4, telice 4-^1.75 din. Nova cerkev: voli 5.50—6, krave 4—4.50, telice 5 din. . . Svinje. Trgovina prej ko slej živahna. Cena stalna in trdna: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 65—100, 7—9 tednov 110—130, 3—4 mesece 150—210. 5—7 mesecev 300 do 390, 8—10 mesecev 420—490, eno leto 710 do 820 din; 1 kg žive teže 6.50—7.75 dm, L kg mrtve teže 8.50—11.25 din. Na sejmu v Ptuju so bili pršutarjl 7—7.50, plemenske svinje 6—6.75, mladi prasci 60—120 din komad Na Dolenjskem so dva meseca stari prasci po 150—200, 4—5 mesecev pa 300 din Poljski in dragi pridelki: Seno od 50—75, otava do 50- slama od 25—50 din. Krompir merica po 7.50—9, čebula 3—4. česen 5—8, zelje 1—4, kislo zelje 3, kisla repa 2, kar-fijola 8—10 din za kg, glavnata solata 14 din za kg, tuji grah v stročju 14. Jabolka 4—8« suhe češplje 10—14, orehi luščeni 22—24 din. Pšenica 1.75-2. ječmen 1.50-1.75, rž 1.50 do 2, koruza 1.25—1.50, ajda 1-—1.25, tizol 1.50 do 2.50 din. Med 20—24 din za kg. SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE prosimo, da pošljejo svoje prispevke najkasneje do vsake srede v tednu. Odrešile In priložite vpraianju Svetovalec odgovarja samo na vpraianja, M Jim |e priložen ta odrezek I ..e D IM O S T•• 7. maja 1938 Današnje letalstvo INŽ. BORIS CIJAN Velike razdalje naše zemlje, višine naj višjih gora, so bile do danes za potnika ne samo veliko vprašanje, časa in de narja, ampak tudi vprašanje telesnih naporov in vzdržljivosti telesa. Kdor hi si tvegal pred dvajsetimi Jeti sploh pomislili, da bo človek z letalom preletel najvišjo goro sveta, preletel iz Moskve preko severnega tečaja v San Francisco kar pomeni več kot 10.000 km, da se v par dneh prispe iz Evrope v Indijo, Afriko in Ameriko, da današnje najhitrejše letalo leti z torzino preko 700 km na uro, ali kar pomeni skoraj 200 metrov v eni sekundi? Naravni zakoni, opazovanje poleta ptičev moderna fizika in končno veliki napredek tehnike, vse to so bili činitelji, da je današnje letalstvo na tako visoki stopnji. Nobena druga tehnična panoga ni imela toliko žrtev kakor baš letalstvo: bogata izkustva so se plačala z človeškimi žrtvami. Pred skoraj petstoleti se je slavni italijanski umetnik in učenjak Leonardo da Vinci bavi'1 z študijo letenja ptičev, projektiral nekako letečo pripravo in že takrat mislil na zračni vijak (propeler). Lilianthal in bratje Wright so po njegovih stopinjah izpolnili praktično letalo in tudi teorijo letala. Pred 35 leti sta brata Wright izvršila prvi motorni polet. * Kje je ležala tako velika skrivnost da lahko leti priprava (letalo) ki ie težje od zraka? Pri balonu ie razumljivo: balon je na' Polnjen z plinom (vodikom, helijem), ki je lažji od zraka, zato se on dviga. Mi pravimo, da vzgon dobi balon od napolnjenega plina. Pri letalu je stvar drugačna. Mi vemo, da ima letajo krilo, trup, repne površine, motor z vijakom, in kolesje. Ako vse to stehtamo potem dobimo precej velike številke: najnovejše »Junkers-ovo potniško letalo (za 40 potnikov) »Ju 90« je nizkoprilec, z štirim motorji (po 1100 konjskih sil) in tehta1 z gorivom za 2000 km letenja 23 ton! Športno letalo je seveda mnogo lažje (m. pr. majhen dvosed >Kiicker« — »Študent« nizkokrilec, z motorjem 60 konjskih sil — tehta samo 500 kg.). Na kakšen način sc lahko tako težka masa dvigne v zrak in leti? „ Vsi smo že opazovali kragulja, orla ali štorkljo pri letenju. Večkrat vidimo, da kragulj z razprostrtimi krili kroži, mirno, m pri tem miti ne trene s krili. Mi pravimo da kragulj jadra. Njegova krila imajo takšno obliko in presek, da pri gotovi brzini ustvarjajo: vzgon! Zračni tok nad krilom povzroči sesalni učinek, pod kri-'°m pa potisk: obe sile skupaj dasta vzgon, ki je tako velik, da premaga težo kragulja, da lahko leti. Popolnoma isti slučaj je pri letalu. Kri-m je seveda v razmerju s težo dovoljno veliko, ima podobno obliko kakor ptica hi podoben presek (profil) kakor ptica. Pa bi letalo dobilo vzgon mora imeti gotovo brziuo. Motorji (eden ali več) z vijakom dajo letalu potrebno brzino. Pri startu z letališča vleče zračni vijak leta-Poslanca?« je zajecljal Blaž. »Nikar se ne boj, saj je vse skupaj čisto preprosta stvar. Ponuja se nam jih precej, nekaj pisarjev in advokatov. Pa s takimi ni nič. Tudi nekaj kmetov se rine v ospredje. Toda kaj bi s kmeti 1 Potreben nam je trezen, premišljen človek. In to bi bil kar ti. In ti imaš z ljudstvom stike.« Kocina je zatrepetal. Seveda, to bi bilo nekaj lepega. Nekako izvlekel bi se il vsega. Poslanci dobro služijo. Mimo- grede bi sklenil tudi kako kupčijo. Toplota mu je šla po žilah. Vendar je previdno ugovarjal: »To bi bilo treba premisliti.« »Moj Bog, da te kdo prehiti, ne? Tisti Kramar iz Zelene ulice se tudi sili, tisti Kraguljček,« »No, no,« se je stemnilo Kocini lice, »če je Kraguljček dober, čemu bi jaz ne bil?« »Torej!« ga je vlekel za seboj Mrčun. »Treba sc bo dogovoriti. Veš, saj ne bo niti toliko dela. To je pač nerodno, ker ne znaš govoriti, pa ti bomo že poskrbeli za koga. Zdaj je Blaž Kocina že popolnoma privolil. Nov svet se je' odprl pred njim. šel je s prijateljem v glavno tajništvo in tam so ga sprejeli z vso spoštljivostjo in prijaznostjo. Priklonil se je vsem, podal je vsem roko in poslušal, kako* so mu dopovedovali, da bo gotovo izvoljen. Nekoliko mu je sicer bilo neprijetno, da so mu določili volilni okraj tam nekje daleč, skoraj ob meji, kamor je tako daleč in kjer ga ljudstvo ne pozna. »Moj Bogi« so vzklikali gospodje. »Kaj pa to danes pomeni, taka daljava? Danes, v času avtomobila in radia. In ljudstvo, ljudstvo! Ljudstvo je mirno, narodno, disciplinirano. Seveda, nekaj nezadovoljnežev bo gotovo, toda danes so taki časi, da se jim lahko pomaga. Da, da, naše ljudstvo je dobro, tiho in ve, kaj se spodobi. Nikoli ne bo izbralo za svojega voditelja kakega raztrganega kričača, zmeraj treznega človeka.« Počasi je postal Blaž Kocina dobre volje. Torej je tako rekoč že vse v redu. Sladka zavest, da bo tudi njemu dana prilika, da bo delal z ljudstvom, ga je tako prevzela, da je povabil vse gospode v bližnjo klet. Pili so do pozne ure in Blaž Kocina je postajal zmeraj bolj ginjen. Zdaj pa zdaj ga je sicer nekoliko zaskrbelo, ker ni poznal čisto nič svojega volilnega okraja, ker ni bil še nikoli tamt toda so ga zmeraj potolažili, da se bo že vse uredilo. Korajžen in ponosen je priropotal okoli polnoči domov, prebudil vse domače in jim razložil, kaj ga čaka. Osupnili so in sc zamislili. Potem so začeli računati. Vsekakor bo nekaj* dobička. Poslanec — to je lep poklic. Nekako občudovaje so začeli gledati Blaža, ki je hodil nemirno po sobi sem in tja ter vso stvar globoko razmišljal. Morda pojde poleti tudi on na morje. Doslej je vedno pošiljal samo ženske. Zdaj se bo pa že spodobilo. Morda bi bilo še boljše kam v inozemstvo. Pri nas tako ni nič posebnega. S tem so soglašale tudi ženske. Začele so že izbirati kraj in določevati dan odhoda. Toda zaradi obleke jih je skrbelo. Blaž je skomignil z rameni, da se bo pač še vse videlo. Toda odločal bo na vsak način on sam, že zaradi časti. Postal je torej kandidat. O prvi priliki se je hotel odpeljali v svoj volilni okraj, hotel je oditi takole natihoma, da t*1 spoznal prilike. Toda prijatelji so se mu smejali. To je vendar nepotrebno. Kdaj je še kdo študiral razmere, če je hotel postati poslanec? Naložili so ga v avtomobil in ga odpeljali, šlo je čez drn 'n strn, čez griče in doline, dokler se niso ustavili v prvi vasi. Tam jih je pozdravila gruča ljudi, belooblečena deklica je podala Blažu šopek cvetic in Kocina se je tresel od razburjenja. Spregovoril je par besed, prijazno podal roko vsakemu človeku posebej ni spet stopil v avtomobil. »Dobro si napravil!« so mu dejali prijatelji. Tako je šlo od vasi do vasi. Povsod so čakali ljudje. Bili so dobre volje, nekateri so nosili zastave, drugi so obmetavali avtomobil s cvetjem. Blaž Kocina se je čudil. Moj Bog, saj še nikoli ni videl teh ljudi in taka prijaznost! »Da, da,« so ga poučevali prijatelji, »vidiš, to vse napravi le organizacija, če m dobre organizacije, je polom. Misliš, da bi te ljudstvo drugače pozdravljalo? Da, da, organizacija in disciplina. To je moč.« Ko so obšli ves volilni okraj, je obšla Blaža Kocino neka gotovost. Ni sicer vedel, kako se vse te vasi imenujejo, niti imena svojega namestnika, ki so mu ga predstavili v neki vasi, si ni mogel zapomniti, toda, kaj mu je vse to potrebno? čisto nič. Poglavitno je organizacija. »Zaenkrat je dovolj današnji izlet,« so mu dejali gospodje iz tajništva. »Drugič pa shodi!« To je Blaža nekoliko skrbelo. Ko so mu pa čez nekaj dni prinesli iz tajništva natipkane govore, se mu je odvalil od srca kamen. Začel je govore prebirati in nekaj se jih je celo na pamet naučil. Sicer je pa postajal zmeraj bolj nemiren. Stopical je od človeka do človeka, strigel z ušesi, prijazno se je smehljal, tudi pri kupčiji ni bil več tako natančen. Tudi najzanikrnejšemu postopaču je podajal roko. Da, da, človek mora biti demokrat. In on je prav za prav s kmetov doma, menda oče njegov ali vsaj stari oče je bil prišel od nekod s hribov. Seveda, precej časa je že preteklo od takrat, toda takih stvari se ne sme pozabiti. Ko so se pričeli shodi, ga je nemir nekoliko popustil. Bilo je nekaj lepega, stati pred množico in govoriti. Da, toda cn sam ni dosti govoril. Rajši je dajal za pijačo. Množica je verno poslušala, še vernejše je pa pila in jedla. Blaž Kocina se je smehljal. Naše dobro ljudstvo, s; je mislil, naše dobro ljudstvo ve, kdo je njegov. No, potem je bil pač izvoljen. Ne sicer z veliko večino, toda izvoljen je bil. Sicer so marsikaj šepetali, toda najbrže ni bilo vse res. Poglavitna stvar so uradni poaaiki. In le tisti je izvoljen, kogar izvolijo uradni podatki. Blaža Kocino so izvolili ter jim je bil hvaležen. Kaj posebnega se potem sicer ni zgodilo. Blaž Kocina je pač poslanec. Govori sicer ne dosti, kaj hočemo, vsakdo nima daru za to. Pač pa deluje, nesebično deluje. Menda je kupil že peto hišo. Pa to bo le zaradi pridnosti in ugodne kupčije. V svoj volilni okraj se sicer še ni vrnil, misli namreč, da nima tam kaj iskati. Tam gori je pač bolj v hribih in ljudje ne potrebujejo poljedelskih strojev. Menda jim primanjkuje zemlje in denarja, obojega. Toda sčasoma jih • že pojde obiskat, nemara, ko pretečejo štiri leta. Drugače se mu pa ni kaj bati. Naše ljudstvo je dobro in disciplinirano, disciplinirano... General — častni doktor. Pokojni Hindenburg je bil častni doktor (dr. honoris causa) na vseh fakultetah v Nemčiji. Nameri, da se imenuje Goringa za generala Reichsvvehra, se je odločno uprl. Naposled pa se je vdal, rekoč: »Pa naj ga napravijo za generala. Mar nisem tudi jaz doktor medicine, ne da bi vedel o tem, kolikor je za nohtom črnega?« Pogled na angleško »sredozemsko oko« — trdnjavo Gibraltar, ki čuva morski prehod iz Sredozemskega morja v Atlantski ocean. Tragična smrt velikega pustolovca Največji „hohštapler“ nekdanje tarske Rusije umrli v Šangheju — Velezanimiva "kapljera" pustolovca Savina Nedavno so našli policisti v šanghajski luki tik ob molu približno Spletnega star- ca, ki ga je par minut poprej pobrala, smrt. V rokah je držal krčevito velik ara gocen briljantni nakit. Preiskava je^ dognala, da je bil ta človek ruski berač Savin, ki je živel že dolgo vrsto let na Kitajskem. Ta Savin pa ni bil nikdo drugi kot slavni nekdanji pustolovec, »hoti štapler« in elegantni tat Savin, ki je slovel po nekdanji carski Rusiji pod imenom Toulouse-Latour. Savin je bil malone legendarna figura nekdanje Rusije, saj so ga iskale stalno vse policijske oblasti cele Evrope. V carski Rusiji so vsakega ameriškega milijonarja, ki si je prišel ogledati tedanjo Rusijo, prav posebno svarili, naj se čuva nekega gospoda Toulouse-Latour ja. Velik, lep in izredo eleganten pustolovec Savin, ki se je skrival pod gornjim francoskim imenom, je bil zlasti velik zapeljivec bogatih dam iz inozemstva. S svojim sladkim ponašanjem — govoril je dovršeo osem jezikov — si je znal takoj osvojiti ljubezen ali vsaj prijateljstvo bogatih dam in s tem je bila zanj bitka že dobljena. Ko je izmamil na vse različne načine iz njih dovolj denarja, je navadno izginil za dalje časa. Včasih se je izdajal za grofa, bogatega fabrikanta ali celo za kneza. Enkrat se je podal v sijajno masko velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča in je na ta način opeharil 30 lahkovernih državljanov oziroma podanikov nekdanje Rusije. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič pa se nikakor ni jezil nad njim, postal je celn njegov prijatelj in tako je Savin znal od casa do časa aranžirati kako sijajno kro-karijo ali pa kak sestanek z lepimi damami, kar je knez v mladih letih zelo rad videl. Leta 1913. je moral Savin radi cele vrste deliktov zapustiti Rusijo. Nato je živel kot nekak grandseigneur v Parizu, Londonu, Nici, Monte Carlu in Rimu. Povsod se je predstavil kot veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Na francoski rivijeri je posedoval razkošne vile in v Nici se je Poiavljal v najelegantnejšem avtomobilu. Par let po svetovni vojni se je pojavil v angleškem poslanstvu v Šanghaju siromašno oblečen starec. Prosil je, da ga zaposlijo ter je bil celo pripravljen za tri skodelice riža in nekaj čaja dnevno prati posodo v poslaniški kuhinji. To je bil nekdanji genijalni hohštapler Savin. Na zločinski način pridobljeno bogastvo in gosposko življenje sta sedaj pripadala preteklosti. Savin je bil zlomljen, razočaran bednik. Beračil je po šanghajskih ulicah in pripovedoval dobrim ljudem o svojem nekdanjem življenju. Toda niti tik pred svojo smrtjo ni mogel opustiti stare strasti. Briljantni nakit, ki so ga našli v njegovi že hladni in stisnjeni roki, je bil ukradel v hotelski sobi neke bogate Američanke. Tako je končal eden izmed največjih pustolovcev na svetu. Radio-plesni vlak v Franclji Francoska narodna železniška družba t La Societe Nationale des Chemins de Fer Franfais) je vpeljala v letošnji sezoni za obiskovalce gradov ob reki Loire cenene izletniške vlake, ki bodo vozili ob nedeljah in praznikih do oktobra L 1. V vsakem takem vlaku se nahaja tudi kompletna radio-naprava, bar in plesni vagon. Tri ure vožnje iz Pariza lahko izletniki »preplešejo« v splošni zabavi. V Franciji, pa tudi v Nemčiji in drugod vedo, da je treba človeku tudi razvedrila in zato se tam dostojni družabni ples podpira z vsemi sredstvi. Tu bi se lahko nekaj naučili mnogi činitclji pri nas, ki preganjajo ples z visokimi dajatvami tud' v privatnih stanovanjih, da ne govorimo o plesu v javnih lokalih, ki je podvržen čisto neutemeljenim dajatvam. Kongres prot! umazancem Francoski Touring-Club je ored nekaj dnevi sklical kongres, na katerem so sprejeli par sklepov za pobijanje onesnaževalcev francoske pokrajinske idile. Touring Club se je namreč odločil za pre sojo sankcij, ki bi jih bilo treba naperiti proti tistim tisočerim sprehajalcev in avtomobilistov, ki vržejo omot njihovih jestvin, ostanke klobas, prazne škatlje sardin in paštet kamorkoli, ne da bi se sploh zavedali takega nekulturnega po četja, ki kazi lice francoske pokrajine. Govori, ki so bili izgovorjeni na tem kon gresu, so bili polni estetskih in higijen skih vidikov. Eden izmed govornikov je dejal, da je onesnažena cesta merilo za civilizacijo dotične dežele. Sultanov harem odkriva poslednje tajnosti Generalna direkcija muzejev v Istanbulu je pospešila restavracijska dela na sultanski palači v Tep-Kapu v toliki meri, da bo mogoče že v najkrajšem času tudi publiki pogledati v prekrasne nekdanje hareme turških sultanov. Najlepše sobane je imela prva žena sultanova, ki je bilt tudi mati prestolonaslednika. Arhitektura je naravnost bajeslovno lepa. Te sobane krasijo lepi mozaiki. Ves harem se koncentrira okrog okrogle velike dvorane, v kateri se nahaja v marmorju vdelano kopališče. Tudi haremske” kleti, o katerih si Turki pripovedujejo strašne stvari, bodo obiskovalci lahko pogledali. Tako propada haremska romantika. Eiffelov stolp zassračuje Louvre Ravnatelji pariških tujskoprometnih ustanov so v zadnjih letih opazili, da v zadnjem času triumfira interes za lehni-ške mojstrovine nad interesom za umetnost. Tako je na primer zasenčil Eiffelov stolp znameniti Louvre, v katerem si moreš za par santimov vtisniti v spomin večno lepi smehljaj Mone Lise od Leonarda da Vincija. Louvre je imel samo Bajna razsvetljava za sp reje ni kaneelarja Hitlerja v Rimu. 537.000 obiskovalcev, dočim je Eiffelov stolp privabil 810.000 tujcev. Krvnik kot zgodovinar Pred par dnevi je bil v Barceloni aretiran sumljiv zgodovinar, ki je drugače anarhistično nastrojen. Bil je po krivici osumljen konspiriranja s »fašisti«, ker je pritisk generala Franca v Kataloniji zbegal katalonske varnostne oblasti. Ko je slišal obsodbo vojnega naglega sodišča, da je obsojen na smrt, je hotel imponirati prenagljenim sodnikom s svojim znan-stveno-literarnim slovesom. Hotel jih je pregovoriti, da umaknejo obsodbo, zato je dejal: »Jaz sem dnevno zapisoval zgodovino naše dobe. Kdo bo to storil, če ne bom več pri življenju?« Sodnik je bil pa le bolj načitan kot obsojenec in je odgovoril — citirajoč Vol-tairea — sledeče: »živimo v dobi, v kateri mora le krvnik pisati zgodovino naših dni«. Spomini kraljice Mary Angleška kraljica-vdova Mary je napisala svoje spomine, ki obravnavajo zgodbo njenega življenja. Deset izvodov knjige je kraljica-vdova podarila Britanskemu muzeju. Spomine bodo obelodanili šele po njeni smrti. Kraljica-vdova je pisala svoje spomine celo vrsto let. V teh me-moarjih je združila dokumente in pisma, ki so se nabrala v štiridesetih letih v kraljevski rodbini. Rokopis je kraljica zapečatila. Pod strogim varstvom kraljeve garde so prenesli rokopis v neko privatno tiskarno, ki je spomine natisnila. Evharistični kongres v Budimpešti 20 kardinalov, 71 nadškofov in 227 škofov katoliške in grško-katoliške cerkve se bo udeležilo v maju katoliškega evharističnega kongresa v Budimpešti. 200 posebnih vlakov bo pripeljalo inozemske udeležence, med njimi tudi udeležence iz Jugoslavije. Razen šest budim-peštanskih kolodvorov bodo uredili še dva zasilna kolodvora, tako velik bo promet ob teh dnevih v madžarski prestolnici. Največje najdiSče nikla Kakor poročajo iz Tokia, je Azaji To-mimoto, ki se bavi že dolga leta z najdišči rud, našel v pokrajini Hidaka na otoku Hokkaido največje najdišče niklja na svetu. To najdišče je tako bogato, da prekaša po izmerah norveške zaloge in pa rudnike v Sanberryju v Kanadi. Velika železniška nesreča v Nevadi (USA). Pacifiški brzovlak je iztiril. Na sliki vidimo; kako ležijo vagoni razmetani ob progi. KONFEKCIJA MARIBOR Za dame in gospode prinaša vedno najnovejše KEMINDUSTRIJA D. Z O. Z. BARVE — LAKI — KEMIKALIJE MARIBOR Aleksandrova 44 Nova prodajalnica Vetrinjska ulica 18 i? v JUSTIN GUSTINČIČ MARIBOR - TATTENBACHOVA ULICA 14 priporoča svojo specijalno mehanično delavnico za popravila koles, gramofonov, otroških vozičkov, šivalnih strojev in vsa v to stroko spadajoča mehanična dela. TRGOVINA KOLES in njih sestavnih delov ter otroških vozičkov, nakup in prodaja starega železa, kovin, strojev in vsakovrstnih predmetov po naikulantnejših cenah. Prepričajte se! Razprodaja dvodelnih patentnih lestev. Kupujte 33 svileno in volneno blago za obleke itd. le v specijalni trgovini »SVILA" Maribor. Gotposka 34 Največja izbira — Vedno najnovejše — Zmerne cene 2500 Din rabite, da zaslužite 1000 Din mesečno doma. Dopise: „Anos“ Maribor Orožnova 6 Priložite znamko! beseda 0*55 din, dopisovanje po 1*50 din; fnse-raini davek do 40 besed 1*- din, nad 40 besed 2*- din. Za Šifrirana pisma se plača 10'— din. Za odgovor le priložiti 3‘-din v znamkah povsod samo originalni e r belo — rezno — staro — sladkasto vino odlične kvalitete B. MOSER, ZEMUN III. Mosereva ulical - Telefon 37-555 FRANC VOGRIN I. Maistrova ulica 15/1. - MARIBOR Telafon 26-64 Damske nogavice svilene, najnovejše moderne barve a din It*—, 14*—, 17’— do 29*— flor nogavice_______ trpežne, a din 11'—> 12'—, 15*—, 19'—, 23*— i. t. d. kombineže, rokavice zelo lepe, trpežne od din 23*— naprej sandalete, gandi, dežniki Damski plašči najnovejši modeli Velika izbira in najugodneje v konfekciji Utkoi M mww* w flffrvF HkuMot* (ttouui JU& 2 Kupujte Dri tvrdkah ki oglašujejo v M “I ms IVAN AMATERJI! Za Vaše posnetke uporabljajte vedno le Najboljši filmski materijal za snimanje l Razvijanje - kopiranje - povečanje strokovno hitro in poceni t FOTO — KINO ODD. - KEMIKALIJE I. T. D. PEČAR Maribor • Gosposka ulica 11 A TISKARNA ..... MARIBOR Tiskarna • Litografija Knjigoveznica Kamnotisk Offsettisk Bakrotisk Anilinski tisk Plakaterski zavod Tisk časopisov PIROFANIA patent KOPALIŠKA ULIC A 6 Telefon 25-67. 25-68, 25-69 Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Odgo vojni urednik Franci Gerželj, novinar, Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav.ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru.