Poituina plačana v gotovini. ŠTEV. 255. V LJUBLJANI, četrtek, 10. novembra 1927. Posamezna številka Din 1--LETO IV. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—. Neotivisan polite list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. U^RAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Obnova hrvatsko-srbske koalicije. Gg. Radič in Pribičevič šla sklenila, da svojo sedanjo zvezo še znatno razširita in da bosta HSS in SDS tvorile v bodoče en sam parlamenatrni klub. Ta bo imel skupen izvrševalni od boi-, obstoječ iz treh zastopnikov SDS in treh zastopnikov HSS. Na ta način bi bila obnovljena nekdanja hrvatsko-srbska koalicija, šefa te koalicije pa bi bila Radič in Pribičevič. Prvi efekt te nove koalicije bi bil, da bi bili v njej združeni skoraj vsi hrvat-ski poslanci. Nova koalicija bi bila dejansko zastopnica hrvatskih dežel in v tem bi bila njena moralna moč. Vendar Pa ne snujeta Radič in Pribičevič nove koalicije, da bi manifestirala hrvatstvo, temveč da prideta potem nje v vlado, la nada pa ni čisto upravičena. Kajti n°va koalicija ne bo dvignila število ^ndatov, ki jih imata danes Radič in Pribičevič niti za enega, ne more jima Pa tudi v prihodnje prinesti posebnih uspehov, ker imata že skoraj vse hrvat-ske mandate. Mogla bi dobiti nove le, če propagirata hrvatsko - srbsko koalicijo kot prečansko fronto in da na ta način spojita tudi one srbske mandate, ki »o danes v posesti demokratske in radikalne stranke. Z drugimi besedami povedano, bi mogla dati nova koalicija v©č mandatov le v tem slučaju, če bi bila z dsto ostroto naperjena proti Beogradu, kakor je bila bivša hrvatsko-srb-ska koalicija naperjena proti Dunaju. Dejansko tudi že pišejo dunajski listu da postavljata Radič in Pribičevič pre-čansko fronto proti Beogradu. Malo upanja pa je, da bi mogla taka prečanska fronta tudi v resnici uspeti. V prvi vrsti treba omeniti, da je ta fronta čisto nezadostna, če se ji ne pridružita tudi Spaho in dr. Korošec. Za enkrat pa na to ni niti misliti. Izključeno pa je, da bi mogla Radič in Pribičevič z okrnjeno prečansko fronto doseči posebnih uspehov, da o drugih težavah, ki b> jih prečanska fronta morala premagati, niti ne govorimo. Če hočeta Radič in Pribičevič doseči z novo koalicijo uspeh, potem ji morata dati vse drugačno obliko. Deloma to g. Radič tudi čuti in zato govori o seljačko-demokratski koaliciji. Priznati treba, da bi taka podlaga tudi v resnici mogla imeti-uspeh, toda le, če bi bil g. Radič skrajno konsekventen in jugoslovanskim volivcem dokazal, da je v resnici pravi zastopnik demokracije. Da bi mogli od g. -Radiča tako doslednost pričakovati, pa je malo upanja. Predvsem je jasno, da ne more demokracije z uspehom zastopati tisti, ki sedem let z vso doslednostjo pre-?an.lal- Zato je Radičeva dolžnost, da javnosti da jamstvo, da g. Pribičevič nikdar več ne misli uporabljati starih metod. Taka garancija je neobhodno potrebna, ker samo praznih fraz o demokraciji ima vse čez glavo dosti. Nova hrvatsko-srbska koalicija bi zato imela smisel le, če bi bila ustvarjena Zai'adi demokracije same in če ne bi bi-!a le sredstvo, da se pride do moči. Ta nova koalicija bi morala biti ona sila, ki bi s svojim vzgledom dosegla, da bi demokratična načela in metode pronicale le v vse jugoslovanske stranke in da hi tako polagoma prišli do mogočnega demokratičnega gibanja, ki bi do temelja izpremenilo vso našo politiko. Hr-v atsko-srbska koalicija bi torej morala biti pokret in samo v tem slučaju ji je uspeh zasiguran. Ali samo tega ni mogoče reči o koaliciji, ki jo snujeta Radič in Pribičevič, e>' ta koalicija je samo kulisa za čisto Seja skupttiite. Beograd, 10. nov. Narodna skupščina je imela včeraj dopoldne in popoldne sejo. Popoldne se je seja pričela ob 5. Predsedoval je dr. Hrasnica. Na dnevnem redu je bilo poročilo verifikacijskega odbora o predlogu, da načelniki občin lahko obdrže svoj poslanski mandat. Prvi je go-voril zemljoradnik Voja Lazič, ki je dejal, da se poročilo verifikacijskega odbora ne more sprejeti. Sklicuje se pri tem na volilni zakon in na občinski zakon in ju citira. Po njegovem mnenju se mora dr. Kosta Kumanudi odreči mandatu. Potem je dobil besedo Štefan Radič, ki je izvajal, da je treba rešiti to vprašanje iz dveh ozirov, prvič iz načelnega, diugič iz praktičnega. Pri načelni rešitvi vprašanja ima narodna skupščina popolnoma proste roke. Narodna skupščina lahko verificira mandat tudi takrat, kadar zakon to izrečno prepoveduje. V slučaju Miloša Vukičeviča smo imeli n. pr. popolno pravico sikleniti, da on more biti poslanec. Ta pravice se lahko spravi v sklad s funkcijo, ki jo ima narodna skupščina. Tako pravijo prvi juristi in prvi parlamentarci na svetu. Tako smo postopali tudi mi lani v slučaju dr. Ko-ste Kumanudija. V politiki ni doslednost tisto, kar je najboljše, temveč narodni interesi morajo biti naš vodnik v politiki. Tako je bilo tudi pri nas, hrvat-slrih politikih. Ni pravilna misel, kakor so jo tolmačili naši bivši — pa mogoče tudi bodoči — dragi prijatelji radikali — a ne policijski — da bi poslanec kot predsednik občine imel lahko nedovoljen vpliv. Radič navaja še posamezne slučaje in potem pravi: Kosta Kumanudi je odličen minister tam, kjer je. Ne vem pa kakšen bi bil tam, kjer hi on rad bil. Mi smo hoteli, da Kumanudi ostane tudi načelnik mesta, ker prestolica mora imeti načelnika, ki je tudi poslanec. V slučaju Miloša Vukičeviča bi mi, če bi on ne bil sin predsednika vlade in če bi ne bil tako izvoljen, kakor je bil, ne bili za to, da se gleda na eno leto starosti in kaj še samo na šest mesecev. Na koncu svojega govora je Radič ple-diral za to, da se ženskam, dokler še nimajo aktivne volilne pravice, da vsaj pasivna volilna pravica. Najodličnejši strokovnjaki v ustavnem pravu se vprašujejo, zakaj žena ne bi imela pasivne volilne pravice. Če bi imeli mi n. pr. 10 od- ličnih dam tu v sredi, mislim, da bi bilo v našem parlamentu vse finejše. Za Radičem je govoril Nikola Uzuno-vič, čigar pojava na govorniškem odru je izzvala veliko zanimanje, kajti to je bilo prvič, da on spregovori v skupščini, odkar je odložil predsedstvo vlade. Uzuno-vič ni enakega mnenja z verifikacijskim odborom. Zato hoče, da se to tudi. ve. Skupščina navzlic svojim obsežnim pravicam ne more preko jasnega določila zakona. On navaja nekaj primerov, kako se je postopalo v prejšnji skupščini, in smatra, da bi bilo treba tudi sedaj tako postopati. Nato govori še Puniša Račič, ki želi, da se zakonu vrne njegova veljava. Izraža svoje prepričanje, da večina verifikacijskega odbora ne dela prav in pošteno. Timotijevič je nato v krajšem govoru konstatiral, da je verifikacijski odbor sprejel soglasno sklep, ki se sedaj predlaga narodni skupščini. Pravi, da ustava taksativno našteva slučaje, v katerih poslanec ne sme obdržati mandata. Med njimi ni slučaja, če je poslanec tudi predsednik občine. V prejšnji ustavi kraljevine Srbije je bila taka prepoved, v novi ustavi pa je bila ta določba spremenjena. Nato je podal še poslanec Glavič neka osebna pojasnila, nakar je skupščina prešla k glasovanju ter je bilo poročilo verifikacijskega odbora sprejeto z večino glasov. Proti predlogu so glasovali zemljoradnik Voja Lazič in radikala Uzuno-vič in Račič. Skupščina je prešla nato na drugo točko dnevnega reda: izvolitev odbora za proučevanje predloga Pribičeviča in tovarišev o spremembi člena 14 poslovnika. Po sporazumu med načelniki skupin je bilo v ta odbor določenih 7 radikalov, 4 radičevci, 4 demokratje, 2 SDS, 1 SLS, 1 musliman in 1 zemljoradnik. — V odbor za grupiranje in pregrupiranje občin in v odbor za razdolžitev kmetov je prišel tudi Nastas Petrovič. Potem je bila skupščinska seja zaključena. Odbori so bili pozvani, da se danes dopoldne konstituirajo. Naslednja skupščinska seja je bila sklicana za danes ob 9. dopoldne. Dnevni red te seje je: Razprava o interpelaciji poslanca Petejana na ministra za socialno politiko o borzi dela in o zakonu za zavarovanje za brezposelnost. — Seja se je končala ob 7. zvečer. KONSTITUIRANJE ODBOROV. Beograd, 10. nov. Po seji narodne skupščine so se konstituirali odbori. V odboru za spremembo člena 14. poslovnika je bil izvoljen za predsednika Milivoj Milojevič, v odboru za likvidacijo kmečkih dolgov za predsednika Kosta Timotijevič, za podpredsednika pa Vladimir Pušenjak, a v odboru za grupiranje in pregrupiranje občin je bil za predsednika izbran Bogoljub Kujundžič. PRINC PAVLE V NOVEM SADU. Novi Sad, 10. nov. Včeraj ob 9. je dospel v Novi Sad princ Pavle s svojim stiankarski boj za oblast. Zato pa ta koalicija tudi ne more predrugačiti našega javnega življenja in zato tudi dejansko ne pomeni nič drugega, ko običajen strankarski kalkil, od katerega pa bo imel večji dobiček g. Pribičevič, skoraj prav nobenega pa g. Radič. Ne zadostuje samo preimenovanje tvrdke, temveč treba je spremeniti tudi vsebino in če tega ne mislita-storiti Radič in Pribičevič, potem je pač vseeno-kako preimenujeta svojo firmo. V jedru ostane vendarle vse pri starem. spremstvom in posetil industrijalca Dungjerskega, kjer je ostal dalje časa pri kosilu. Popoldne je princ Pavle odšel na posestvo Dungjerskega. Občinstvo je princa Pavla, kjer ga je spoznalo, z velikimi ovacijami pozdravljalo. VSI NEMŠKI NAGROBNI NAPISI V JUŽNI TIROLSKI - PREPOVEDANI. Dunaj, 10. nov. »Korrespondenz Herzog« javlja iz Božena, da je južnotirolski prefekt izdal na vse občinske in mestne župane odredbo, da morajo biti do 30. t. m. odstranjeni z grobov vsi nemški napisi in izmenjani z italijanskimi. Tisti, ki se bo upiral, bo strogo kaznovan. ZASEDANJE SVETA ZVEZE NARODOV Ženeva, 10. .nov. Tajništvo Zveze narodov je včeraj dopoldne objavilo, da se bo 48. zasedanje Sveta Zveze narodov pričelo 15. decembra. Program zasedanja ima dozdaj nad 20 točk. Med drugim je na dnevnem redu vprašanje madjar-9ko-rumunskih optantov, vprašanje opija, vprašanje ruskih in armenskih beguncev, ponarejanje denarja, rezultati konference za tisk od avgusta, krediti Grčiji in Bolgariji za begunce itd. Jutri bo na snefan način psdpisana pogodba. Pariš, 10. nov. Danes opoldne prispe šem jugoslovenski zunanji minister dr. Voja Marinkovič. Jutri v petek bona svečan način podpisana francosko - jugoslo-venska zvezna pogodba. Podpis pogodbe bo združen s proslavo obletnice premirja., ki se bo izvršila na svečan način. Dr.. Marinkovič ostane v Parizu še nekaj dni. Razgovarjal se bo o trgovinski pogodbi in o raznih finančnih vprašanjih, ki že dolgo čakajo na rešitev. V prvi vrsti gre za vojne in predvojne dolgove Srbije.. POLITIČEN POLOŽAJ NESPREMENJEN. Beograd, 10. nov. Tri važna vprašanja zanimajo zdaj politično javnost. Prvo je vprašanje dela narodne skupščine, drugo je vprašanje ustanovitve koalicije med radičevci in samostojnimi demokrati. Kar se tiče narodne skupščine, se ugotavlja, da nima kaj delati. Danes pride na dnevni red interpelacija socialističnega poslanca Petejana o borzi dela ia o zavarovanju delavcev za brezposelnost. Izgledalo je, da se bodo seje narodne skupščine potem odgodile. Toda včeraj je odbor dovršil delo na predlogu zakona o spremembi člena 51. zakona o mestnih občinah. Že prej pa je bilo končano tudi delo na zakonskem predlogu o spremembi člena 16. zakona o* kmečkih občinah. Tako bo lahko skupščina na teh predlogih še en dan delala.' Potem pa se bodo njene seje odgodile. Del vlade je za to, da se skupščinske* seje odgode do 16. januarja prihodnjega leta, med tem ko hoče drugi del vlade samo odgoditev za kakih 10 dni, da do takrat odbori končajo delo, ki se bo postavilo na dnevni red plenuma narodne skupščine. Prvi, ki hočejo odgoditev skupščine za dalje časa, utemeljujejo te s tem, da vlada ne more normalno* opravljati svojih poslov, če je okupirana z delom v narodni skupščini. Kar se tiče položaja vlade, se opaža v političnih krogih veliko zanimanje z& razpoloženje, lu vlada med radikalk Ugotavlja se, da se pri radikalih ni prav nič spremenil položaj od takrat, ko je Velja Vukičevič prišel do oblasti. Paši-čevci so mnenja, da se današnji položaj ne more dolgo vzdržati. Zato oni čakajo na spremembo. Glede snovanja demokratsko-seljaške koalicije pravijo v dobro poučenih krogih, da nekaj najuglednejših politikov obeh skupin, ki so v stalnem stiku z načelniki skupin, že nekaj dni prav intenzivno izdeluje pravila in program nove koalicije. Delo pa še ni končan«. To je glavni vzrok, da še ni prišlo do skupne klubske seje, na kateri bi bila sprejeta resolucija, ki bi vsej akciji dala potrebno zunanjo obliko, člani obeh klubov bodo najprej natančno poučeni o vsebini pravil in programa. Na skupni seji pa se o stvari sploh ne bo vodila diskusija, temveč bosta obe skupini sprejeli resolucijo brez razprave. IZKLUČITVE IZ PAŠISTOVSKE STRANKE. Rim, 10. nov. Na seji fašistovskega strankarskega sveta je govoril Mussolini, čigar govor je trajal tri ure, o zunanjem in notranjem političnem položaju. V javnost pa se o vsebini tega govora ni nič poročalo. Značilno je, da je bilo po novih pravilih fašistovske stranke izključenih iz vodilnih mest 2000 oseb, iz: stranke same pa 3000. MANOILESCOVA ŽENA - ARETIRANA Bukarešta, 10. nov. Tu je bila aretira na tudi Manoilescova žena, ker je na sumu, da je sokriva v aferi svojega moža. Žensko gibanje in politiine stranke. Žensko gibanje ima pri nas mnogo nepri-jateljev. Mnogo med moškimi, a istotoliko med ženskami. Pravih feministkinj to nikakor ne ovira na njih pati do cilja; so pa med ženami tudi talce, Id bi se nam rade pridružile, a se boje mnenja večine, ki prevladuje, ne oziraje se na to, če je ta večina plitva in prepojena z malomeščanskimi predsodki. Nikdair, ali le redko se vprašajo jw tehtnem vzroku tega odpora, ki bi jim pa sigurno razjasnil dejansko stanje in razpršil predsodke. Treba torej, da enkrat odkrito in brez olepšavam.] preiščemo vzroke in jih ocenimo. Naj večji nasprotniki vsakega samostojnega ženskega gibanja so nedvomno politične stranke. Strankarji se ne strinjajo s tem, da bi žene nastopale samostojno, ampak naj bi se po njihovem nasvetu udejstvovale v politiki po strankah. Saj imajo tu odprt delokrog vse one, ki čutijo potrebo in zmožnost za politično udejstvovanje. S teoretičnega vidika je to stališče popolnoma jiravilno in v principu ga tudi me zastopamo, ne oziraje se na to, da možje pač akceptirajo delo fen, v kolikor koristi njim, oziroma strankarskim težnjam, a uspehe žanjejo sami. Da, niti na odločilna mesta v odborih jim ne pripuste, o tem vedo povedati Tee žene, ki so že kdaj delale po političnih strankah. Zato smo prepričane, da v okoliščinah, kakoržne so sedaj v naši državi, nikdar ne bomo pršle do svojih pravic, če si jih no bomo priborile same — potom močne, smo-treae organizacije. Nikakor ne moremo pričakovati pomoči in uspeha od naših ofici-jelaih političnih strank, kakoršne so danes. Saj vidimo dan za dnem, kako perfidno izigravajo celo interese svojih volilcev, kako se bodo pa branile za nas, ki za enkrat ne Štejemo niti enega glasu? Res je, da imajo vse stranka žensko enakopravnost v svojih programih — a to je samo pro forma, ker hočejo veljati za napredne in za vSak slučaj — dejansko pa vse bolj ali manj odkrito nastopajo proti njej. In zakaj? Ker se boje, da ne bi pridobila nasprotna stranka na glasovih in ker nima nobena stranka toliko moralične moči, da bi kljub zavesti morebitnega neuspeha ostala tudi v praksi dosledna svojim načelom in zvesta svojemu programu, ki je danes — prožet od najbolj demokratičnih načel — preračunjen le še «a omejenost in nerazsodnost volilcev. Za naš slučaj imamo najboljši primer pri naših slovenskih političnih strankah. Do-žim »e SLS boji, da ne bi izgubila po mestih in industrijskih krajih, noče SDS ničesar slišati o ženski volilni .pravici, »ker bo potem vse še bolj črno«. Pri tem pa je klerikalna stranka vsaj toliko previdna, da javno v svojem glasilu zastopa stališče svojega programa, četudi je baje momentano proli ženski volilni pravici. A naše napredne stranke očitno kažejo odpor proti ženskemu gibanju, ga ignorirajo, ali pa se celo norčujejo iz njega, misleč menda, da se more s smešenjem ustaviti tok časa. Bolj prin-cipijelni so socijalisti, dasi se tudi pri njih teorija temeljito loči od prakše. In dočim SLS svoje ženstvo po mestih in po deželi pridno izobrazuje v politično smer, najdemo med takozvanimi naprednimi ženami največ političnih analfabetov, kajti najmočnejša napredna stranka pri nas ne samo, da ničesar ne stori za svoje žene, ampak jih s svojim vplivom celo odvrača od zanimanja za politično žjvljenie, češ, da je še prezgodaj, da pri nas žene še niso zrele, bodo vse klerikalno volile itd. Vprašamo samo: kaj pa sedanje razmerje med mandati, ko volijo samo moški? Kakor boste narod vzgojili, tako se vam bo odzval. Najbolj žalostno je pa dejstvo, da žene same ne zavzamejo principijelnega stališča, da se ne vprašajo, brez ozira na sugerirane jim predsodke, ali je potrebno in .pravično, da se borimo za svoje pravice, ki nam čisto logično pritičejo že vsled tega, ker imamo iste državljanske dolžnosti kakor moški. To stališče naprednih žen in naprednih strank je poleg nenaprednosti tudi zelo, zelo neoportimo. Dobiček od tega bodo imele samo nasprotne stranke. Namesto, da igrajo napredne stranke vlogo noja, bi lahko vzgojile kader zavednih žen, ki bi s smotreno izobrazbo lahko konkurirale tudi s kvantitativno močnejšimi političnimi nasprotnicami. Da nastopamo v samostojni feministični organizaciji ima tudi globlji vzrok. V svojem politično-vzgojnem delu med ženami se ’ ne omejujemo na strogo feministična vprašanja, temveč se zanimamo za vsa socijalna in politična vprašanja v državi. Pri tem imamo namen, da po možnosti že sedaj vplivamo na dogodke, a predvsem, da vzgajamo i našo ženo v pravo smer, da je ne .okuži korupcija, ki je danes istovetna s politiko. Hočemo, da bo žena sodelovala zavedno. smotTeno, da se bo zavedala, da politično , delo ni delo za lasten žep, za uspehe neka-. te:rih strankarjev na škodo celega naroda, 1 temveč, da .je politično udejstvovanje najbolj vzvišeno delo, ki ga irore vršiti državljan — delo za dobrobit človeštva. ; Me žene nočemo povečati števila neraz-; sodne politične mase, marveč misliti hoče-; mo z lastnimi možgani, naučiti se moramo ! stvari kritično presojati, da nas ne bo za-: jela sugestivna moč velikih fraz in nemogočih obljub. Zavedati se moramo, da so kriterij vsake politične zajednice njena dela, ae pa njen program. In po tem prepričanju bomo uravnale svoje delo, kadar pride naš dan. Zenski Pokrct. Politične, gospodarske in kulturne prilike v sovjetski Rusiji. KULTURA. Ona je merilo napredka. In znano je, da je favno Rusija tekom zadndjih desetletij cepila evropsko kulturo, in da je zapadnjaštvo podlegalo tej zdravi gravitaciji. Ni pa čudno, da amo imeli v Rusiji na eni strani največjo duševno aristokracijo, na drugi strani pa suženski idiotizem, če pomislimo, da je Rusija . tavala v največjem barbarskem reak-cijonarstvu tja do prve ruske revolucije 1. 1905, ki pomeni tudi rojstno leto politično-strankarskega in širokega socijalnega potreta. V kolikor so eksistirale že prej politične stranke, so hile to revolucijonarne, podzemne. Talca organizacija je bila »Zemlja in volja«, ki se je proslula z uprizarjanjem šte; vilnih atentatov. Manifest od 30. oktobra, ki pomeni reorganizacijo absolutistično-bi-rokratskega ustroja v konstitucijonalno »mmarhijo, je dal temu kristaliziranju političnih strank in socijalno-ekonomskih zahtev velik pospešek. Potreba po svobodnem državljanskem življenju je buknila na dan z elementarno silo in mrzlično se je vse pripravljalo na predvečer velikih zgodovinskih dogodkov. Svetovna vojna je za hip zaustavila t» notranje kipenje, porajala so se nova aktualna vprašanja, preprečiti izbruha pa tudi oni ni mogla. In tako je prišlo do revolucije, ki je našla globok odmev po celi Sirni zemlji. Revolucija je rodila obilo novih zahtev in rna prvih je bila. Reorganizacija šolstva. V znamenju prosvetljenja najširših plasti ruskega naroda naj bi se izvršila. In dosegla je v tem oziru vsaj v začetku kolosalne uspehe, seveda vse pod rdečim okvirjem komunizma. Tesno spojeno s tem gibanjem ostane za zmerom ime prosvetnega ljudskega komisarja Anatolija Vasiljeviča Lunačar-skega, pisatelja, revolucijonarnega dramatika, bohema, odličnega govornika in prijatelja »ponižanih in razžaljenih«. Ruski narodni učitelji »o bili vedno entuzijasti in revolucija jim je dala novo pobudo in odkrila nova pota in cilje. V prvih dveh letih velike revolucije se je rrvedla reorganizacija univerzitetnega študija in študija na strokovnih šolah. Sem spada tudi ustanovitev enotnega tipa delavskih fakultet, delavskih Sol, dečjih domov, internatov, razstav itd. Skratka, delalo se je s polno paro po nekem Ljeninovem izreku: ■xla mora postati tudi kuharica sposobna za politično aktivnost, in da mora biti narodni učitelj v komunistični državi na taki stopnji, kakor ni bil še nikoli v nobeni buržoazni dr-žavi, in 4o tabo v duhovnem, kakor tudi •materijelnem pogledu«. ™ ^ * v Leta 1921 je bilo v Rusiji 82.400 šol na-pram 63.000 šolam v 1. 1911. Porast za 19.000 Sol v dohi enega deceoija, upoštevajoč vojne •n revolucijska . razmere, je velikanski, /u- nanji politični položaj sovjetske unije pa je zahteval okrepitev oborožene sile, in na rovaš tega je začelo šolstvo propadati. Učiteljstvo je začelo ostavljati ta stan vsled težkih gmotnih razmer. Reforma sovjetskega šolstva obstojajo v sledečem: Dosedanje elementarne, srednje in visoke šole so se nadomestile s popolnoma novimi, ali pa vsaj reformiranimi šolami. Na mesto prejšnjih vaških in mestnih osnovnih šol, gimnazij in realk je stopila »enotna delovna šola«. Enotna se imenuje zato, ker je zavzela mesto prejšnjih privatnih, polprivatnih in javnih šol z enotno, skupno šolsko podlago. Delovna pa zato, ker se polaga v teh šolah velika važnost na ma-nuelno, fizično delo. Enotna delovna šola ima 2 stopnji, od katerih traja prva 5 let, druga pa 4 leta. Šoloobveznost je le v 1. stopnji. Absolvent obeh stopenj se lahko posveti visokošolskemu ali pa strokovnemu študiju. Šoloobveznost traja od 8. do 17. leta. Za otroke, ki še niso dosegli te starosti, so ustanovljeni dečji domi, vrtci, vzgojevališča itd. V Ukrajini se je reformirala ta delovna šola tako, da traja celotno šolanje namesto 9 samo 7 let. Pri drugi stopnji, ki traja 4 leta, sta se namreč opustila zadnja 2 letnika. Iz prve stopnje pa sta se zadnja dva letnika pomaknila v drugo stopnjo. Tako šteje po tej reformi prva stopnja 2 leti, torej 3 leta, druga stopnja pa zadnji 2 leti + 2 leti iz I. stopnje, torej 4 leta. Nov šolski tip predstavljajo delavske fakultete, kjer se izobražujejo delavci, ki nimajo nobene, ali pa samo nižješolsko pred-izobrazbo. Učni predmeti so: ruska zgodovina in leposlovje, matematika, fizika, kemija, fizikalni, politični in gospodarski zemlje; pis, narodno gospodarstvo, nauk o ustavi SSSR in historičen materijalizem. Razen tega se študentje-delavci urijo v politično-propagandnem delu in to med ljudstvom, ali pa po svojih klubih. Vsa manuelna dela, ki jih je treba obavi-ti na zavodu, opravljajo študentje sami. Fakultete so večerne ali pa dnevne. Pri večernih je podaljšana učna doba na 4 leta, njihov delovni čas pa je skrajšan dnevno za 2 uri. V Moskvi je teh fakultet okoli dvajset. Absolventi teh fakultet imajo pred absolventi enotne delovne šole to prednost, da jim ni treba polagati pri vstopu na visoko šolo sprejemnega izpita. Pri sprejemanju študentov ae daje prednost fizičnim delavcem, izmed drugih se sprejemajo na te fakultete v prvi vrsti pripadndiki komunistične stranke in komunistične omladinske zveze. (Komsomol.) Na posebni institut, ki vzgaja profesorski naraščaj za te fakultete in ki ima 5 letnikov se sprejemajo samo pristaši komunistične stranke. Glede reforme univerzitetnega študija je treba omeniti,, da je bila juridična in delovna tudi filoLoško-hi9t«rična fakulteta odpravljena. Nadomešča jo visoka šola za hu-manitarno-socijalne vede, ki je imela tudi posebne oddelke za zgoodvino, leposlovje, pravo, umetnost, narodno gospodarstvo in socijalno vzgojeslovje. Ker pa' je bila obnovljena advokatura, notarijat in prokuratura se je moral ustanoviti Institut sovjetskega prava. Izmed visokih šol čisto novega, revolucijskega kova je treba omeniti. 1. Osrednji komunistično-pedagoški zavod, ki ima 3 oddelke: 1. za socijalne vede, 2. za jezik in literaturo in 3. za pedagogiko. Njegova naloga je odkrivati nova pota glede učne metode humanitarnih ved. Tudi je njegova naloga skrb za učbenike. V svrho ponazoritve učenja mu služi dobro urejeni muzej. Prav tako prireja tečaje za mestno in podeželsko učiteljstvo. 2. Akademija za socijalno vzgojo. Sem spada tudi pedagoška visoka šola, ki ima to posebnost, da se morajo vsi slušatelji na tehniki, ustanovljeni ad hoc učiti praktično celo vrsto obrti. Najprej se .poučujejo seveda v teh panogah teoretično. Vspehi te šole so zelo zadovoljni. 3. Komunistične univerze za politično vzgojo delavstva. Taka univerza je v Moskvi. Sverdlovora (v spomin 1. predsedniku osrednjega izvršilnega odbora), v Ljenin-gradu, Kazanju, Saratovu, Taškentu, Omsku itd. Program teh univerz je začrtan v Buharinovih besedah: vzgojiti tip novega človeka, ki se podnevi bavi s filozofijo, ponoči pa stoji z orožjem v roki na straži; ki zna debatirati o najbolj abstraktnih stvareh, a uro nato cepi drva, ki sedi ves zatopljen v čitalnici, in ki v svetem navdušenju dela cele ure v fabriki. Ta univerza ima troje oddelkov: 1. osemmesečni tečaj za sovjetske delavce, teoretično že podkovane. 2. Dvoletni lektorski kurs za vzgojo učiteljskega kadra za nižje komunistične šole in 3. tečaj, ki traja 3 leta z obširnim socijalno-politič-nim in prirodoslovnim programom. Sluša-teljstvo se rekrutira iz delavskih vrst. Slušatelju; je malo, komaj 2%. 4. »Univerza delavskih narodov na vzhodu in zapadu« je ustanovljena v svrho širjenja komunističnih idej med malimi narodi v Rusiji in Aziji, ki so na nizki kulturni stopnji. Slušateljic je 15%. Slušatelji so po večini kmetskega stanu in vseh mogočih narodnosti. Potom tolmač«v se tem slušateljem predava v njihovem materinskem jeziku. Poleg specijalnega študija se obravnavajo na tej šoli splošna kulturna vprašanja, prirejajo se znanstvene ekskurzije itd. Večina študentov je delegiranih na univerze po pristojnih organizacijah. Na univerzah je uveden za vse študijske panoge numerus clausus. Tretjina slušateljev ima brezklačna mesta. Po politični pripadnosti je večina slušateljev komunistično orijen-tirana.________________________________________ Politične vesti. — Seja narodne skupščine. Včerajšnja seja Narodne skupščine se je pričela z veliko zamudo, da menda tako’dokaže skupščina sama upravičenost znižanja poslanskih dnevnic. Po prečitanju zapisnika je protestiral zemljo rad n iški poslanec Voja Lazič proti nedelavnosti skupščine. Skupščina se sestane komaj enkrat na teden in poslanci se morajo sramovati pred narodom, ker jih je ta izvolil, da delajo, ne pa da vlečejo samo dnevnice. Njegovo zahtevo, da se ta protest zabeleži v zapisnik, je večina odklonila. Nato se je spominjal dr. Hrasnica umrlega poslanca Poliča in njegovih velikih zaslug na drzavno-pravnvm j^.lju. - Predsednik je nato poročal, da je odbor za izpremembo občinskega zakona na Hrvatskem predložil svoje poročilo in tako tudi odbor za postavitev spomenika generalu Kovačeviču. — Vojni minister ie predložil skupščini zakonski načrt o zračnem prometu. Poslanec dr. Krajač pa je vložil interpelacijo na notranjega in trgovinskega ministra vsled šikan, ki jih morajo prenašati turisti v obmejnih krajih. — Minister Gosar je izjavil, da bo odgovoril na interpelacijo poslanca Petejana, ko zbere potrebno gradivo. Nastas Petrovič je vložil nujen predlog za likvidacijo kmetskih meničnih dolgov. Stvar je vzel Petrovič tako resno, da ga na seji sploh ni bilo in ni tako mogel utemeljiti svojega predloga, vsled česar je bila nujnost odbita. Poslanec Tnimbič je vložil nujen predlog za spremembo občinskega reda na Hrvatskem in je v imenu notranjega ministra minister Popovič nujnost sprejel. Nato je vložil nujen predlog za likvidacijo kmetskih dolgov tudi poslanec Jovo Tupanjanski je svoj predlog obširno utemeljeval. Kmetski do'.govi znašajo v zagrebški oblasti 90, v osiješki 50 milijonov dinarjev in v drugih oblastih enako veliko. O njegovem predlogu se je sklepalo šele na popoldanski seji. _ = Hrvatski demokrati proti vsaki koaliciji z Radičem. Kongres demokratske stranke za Hrvatsko, ki se je vršil v nedeljo v Zagrebu, je sprejel resolucijo, v kateri označuje svoje stališče. V resoluciji izreka najprej svoje zaupanje g. Davidoviču. nato pa se izreka za sodelovanje t radikali. Kongres je prepričan, da more demokratska stranka v sedanji koaliciji izvajati svoj program. Pač pa zahteva kongres večji vpliv v vladi. Kongres je odločno proti vsaki cepitvi demokratske stranke-Kongres je *a fuzijo s sam. demokrati, odi>>' ia pa blok s HSS, ker bi ta služil samo taktičnim parlamentarnim ciljem. Kongres j prepričan, da je s Hrvatsko s®']®®1?. «velt. vr-ak blok nemogoč, pa tudi '' a/* Radič ter ker vodi to stranko avtomabčno S^. njegova nebrzdanost, vetrnjastv Jo a]nQ in nost absolutno izključuje kongres iz- pametno ^elovanje. n^ru dr. rekel hrVatskemu ministru. An^Nar^lni pom7n vojvodinskih občinskih volitev. Povdarili sino .loitalip ohčinske volitve v vojvoami predvsem pomembne vsled tega, ker so dokazale, da je Vojvodina jugoslovanska in sicer tudi mesta in ne samo dežela. Pripomniti treba, da so bile volitve tajne in splošne in da so zato volitve jasno povedale mišljenje prebivalstva. Kako velik pomen imajo volitve v nacionalnem pogledu, kažejo najbolj votivni rezultati. V Subotici je od sto obč. odborni-kov 55 Bunjevcev in 12 Srbov, skupno^torej 67 Jugoslovanov in 33 Madjarov in Židov. Sombor je izvolil 45 Srbov, 12 Bunjevcev in 23 Madjarov, Nemcev in Židov. V Novem Sadu je izvoljenih 51 Srbov, 16 Madjarov, 4 Nemci in 9 Židov. V Senti je dobila madjai-ska stranka od 80 mandatov samo 25 mandatov. V Stari Kaniži je dobila madjarska stranka 22, druge stranke pa 38 mandatov. V Velikem Bečkereku so dobili Srbi od 72 mandatov 48, torej dve tretjini. Pančevo je ino-lilo 44 Srbov in nesrbske stranke so dobile le 16 mandatov. V Veliki Kikindi so dobili Srbi od 72 mandatov 60. — V Vršcu je d°" bila nemška stranka od 72 mandatov de 7, Srbi pa 40. V Beli Cerkvi je dobila neffiflf* stranka od 49 mandatov 21. Vsa mesta im*j® torej danes sigurno jugoslovansko večino,'1', bi bila še večja, da ni bila med Jugoslovani tako velika razcepljenost. = Pribičevič ne vloži obtožnice proti Vukčeviču. Kakor smo že poročali, je hotel vložiti Pribičevič novo obtožnico proti Vuki-čeviču. Na sestanku z Davidovičem pa j« Da-vidovič to odsvetoval, ker ni za obtožbo sedaj ugoden moment. Nova obtožba bi bila od skupščine ravno tako zavrnjena, kakor je bila prejšnja. Končno je tudi Pribičevič uvidel pravilnost tega argumenta in izjavil, da ne vloži sedaj nobene obtožnice. = Okoli poslanskih dnevnic. Finančni minister je z ozirom na splošen odpor poslancev pristal na to, da dobe poslanci še nadalje 300 dinarjev dnevnic, toda le pod pogojem, da jih prejemajo samo takrat, kadar je zasedanje skupščine. = Ljapčev pred padcem? Vladna večina je .izvolila tročlanski odbor, obstoječ iz Ljap-čeva, Cankova in Barrova, kot predstavite-Ijev treh v Demokratičeskem Zgovoru koali-ranih strank. Naloga odbora je, da reši on« vprašanja, vsled katerih je ogrožen nadalju' obstoj vladne koalicije. Prva seja tega odbora pa ni dala nobenega konkretnega rezultata. Sedaj poskušajo vsi trije voditelji, da razčistijo sporna vprašanja v svojih strank**1-zvezi s item se govori, da bo izvršena rekonstrukcija vlade in da bo mesto Ljapčev« sestavil novo vlado Madjarov. = Šrehla za narodni sporazum. \ proračunskem odboru parlamenta je odgovarjal ministrski predsednik ŠvehJa na interpelacijo nemškega poslanca Roscha in se pri tem dotaknil vprašanja češko-nemških odnošajav. Verujem v zmago zdrave pameti, je dejal švehla in zato verujem v sporazum Nemcev in Cehov. Za ta sporazum se bo vedno zavzemal. Z istim pogumom, s katerim se je lotila njegova stranka socialnega in cerkve-no-političnega problema, se bo lotila tudi vpra&anja oduošajev med Nemci in sedme obletnici nesrečnega rapalskega dne. Naša i sveta dolžnost je, da se s posebno ljubeznijo ob tej priliki spomnimo naših bratov tam preko, nad katerimi divja z naravnost nečloveško silo fašistovski bič oficielne Italije. Pod tem bičem so pretrpeli naši rojaki toliko in tako groznih zločinov, kakor jih ne pozna svetovna kulturna zgodovina. Naša naloga je, da skrbimo za naše brate in. sestre v Primorju in jih podpremo v borbi za -ohranitev rodne grude in jezika. To storimo siko podpiramo delovanje Jugoslovanske Matice. V ta namen se vrši v nede-m ^Qe 13- t- m- zbiralni dan. To akcijo Podpirajo v Sloveniji vodstva vseh politič-71 strank, ki tem potom pozivajo svoje pnstaše, da vsak po svojih m-očeh daruje * w>men dar na korist naših tam preko. T. Avstrijski državni praznik. Povodom avstrijskega državnega praznika, dne 12. t. m' "° P1^ avstrijskem konzulatu v Ljubljani med 10. in 12. uro recepcija pripadnikov in Prijateljev avstrijske republike. — Otvoritev braojava pri pošti Sent Vid .pri Stični. Dne 6. novembra t. 1. je bila uri Stični otvorjena brzojavna postaja. V kratkem so pri tej pošti otvori tudi telefonska centrala. — Podružnica Jugoslovenske Matice v Norem mestu se na tem mestu iskreno zahvalne vsem p. ,n. trgovcem in darovalcem dobitkov za tombolo, dne 9. oktobra, ki je po ajdiovi zaslugi prav zadovoljivo izpadla. Naj ooao uverjeni, da so pomogli najsvetejši narodni stvari in ta zavest naj jim bo tudi naj-lepee plačilo in zahvala. — Odbor. — Rapalski dan. Tudi novomeška podružnica Jugoslovensk« Matice se bo spominjala nesrečnega dneva. Ker je nemogoče obletnico v večjem obsegu, vabi Poaruini(.a Jugoslovenske Matice občinstvo, •J®.*6 Polnoštevilno udeleži spominske pri-ledjtve v soboto, dne 12. t. m. ob 8. uri ''•večer v veliki dvorani Narodnega doma. Na * Predli so deklamacije, petje, orkestralne *rcke jn g0V0r prof. J. Kovača. Posebej va-pinio vsa društva, politične organizacije in javne korporacije, da se prireditve udeleže Po svojih delegacijah. — Naj ne bo niti enveSa, ki ne bi v teh dneh sočuvstvoval z aasuni ljudmi, ki jih neusmiljeno tepe Evropa< in postajališča mestne cestne železnice, posebni oddelek za damsko friziranje s petimi kabinami in posebnim vhodom, v katerih se bodo izvrševala na najmodernejši način vsa v damsko stroko spadajoča dela, kakor striženje dečje frizure (Bubikopf), česanje vseh modernih, historičnih, gledaliških in plesnih frizur, umivanje glave, manikiranje, masiranje, onduliranje in izdelovanje raznih lasnih izdelkov. Ker sem si pridobil dobro pomožno osobje, sem uverjen, da bom vsem zahtevam najbolje zadostil ter Vas najvljudneje vabim, da me o priliki počastite z Vašim cenjenim obiskom, za kar se najtopleje priporočam in beležim z odličnim spoštovanjem Engelbert Franchetti, Ljubljana, Dunajska c. 20 frizeur za gospode in dame. — Kraljevič Marko 1928. Zbral Kompolj-ski, ilustriral V. Vokač. Družba sv. Cirila in Metoda, duševna mati naše obmejne mladine, jo je zopet razveselila s knjižico, nosečo zunaj podobo jugoslovenskega junaka Kraljeviča Marka, znotraj pa nudečo mnogo zanimivih pravljic — med njimi zlata vredno bajko Milčinskega >0' Marički, ki je pol ure prekasno prišla na svet«— pesmi, poučnih člankov in važnih drobtin; knjižico okrašeno z lepim-i ilustracijami, zaključuje koledar in oddelek za beležke. Šolska vodstva, starše in vse ljubitelje slovenske mladine opozarjamo na to delce, ki je z bog tehtne vsebine in jako nizke cene — 6 Din — najtoplejše priporočbe vredno. Kupite Kraljeviča Marka otrokom za Miklavža in Božič! Naroča se v pisarni C. M. družbe v Ljubljani, Narodni dom. —. Izšla je 3. številka »Gledališkega lista«. Vsebina je sledeča: Pavel Golia: Krištof Bogataj in Rona. K. S. Stanislavski: Življenje v umetnosti. — Ost: Jaz in »oranže«. — Malko Kos: Goldoni na Slovenskem. — Matija Bravničar: Stravinski o svoji operi »Oedipus«. — Dramski repertoar deželnega gledališča v Ljubljani od otvoritve do zatvo-ritve 1. 1914. Sezona 1894-95. — Moskovska gledališča v pretekli sezoni. — Drobiž. — Aforizmi. — Resnici na ljubo. — Izšla je 2. letošnja številka »Mladega Junaka«. Ljubljana. 1— Novost *a Ljubljano. Kakor čujemo, priredi v sredo, 16. t. m. popoldne v veliki dvorani Uniona neumorna Atena »Modno čajanko«, za katero je že danes mnogo zanimanja. 1— >Modna čajanka«. Atena je uvrstila v vrsto svojih kulturnoestetskih prireditev »Modno čajanko«, ki naj dviga med našo publiko smisel za lepoto, lepo gesto, izpopolnjuje okus in širi razumevanje za pravilen kroj dobrega oblačila. Slične priredit-•ve so v velemestih skoraj na dnevnem redu. Vrše se po večjih trgovskih hišah, po hotelih in kavarnah, kjer so zgolj reklamnega trgovskega značaja. Naš trgovec in obrtnik se samostojno zaenkrat še ne moreta poslužiti ^ takih dragih reklamnih sredstev, zato družimo družabne in kulturne prilike z dnevnimi zahtevami časa ter tako poživimo naše mesto in pomagamo drug drugemu. 1— Ljubljanska župa Jugoslovenske Pevske Zveze poživlja vse včlanjene zbore, da posvete 12. oziroma 13. novembra 1927 spominu sedme obletnice rapalskega dne, da organizirajo in sodelujejo pri manifestacijah, priefditvah in zbirkah na korist ciljev, ki jih zasleduje Jugoslo venska Matica. Župni odbor z gotovstjo pričakuje, da se vsa društva brez izjeme odzovejo tudi okrožnici Pokrajinskega odbora Jugoslovenske Matice v Ljubljani z dne 1. novembra 1927. — Odbor. 1— Vojni invalidi, vdove in sirote, člani ljubljanske podružnice naj se -takoj zglasijo v društveni pisarni, kjer dobe nakaznice za ceneni premog. Članske knjižice je prinesti seboj. J~ Gremij trgovcev za ljubljansko okoli- mii«^ • ®kmom, da je prevzel posle Gre-?I't1 ».P^načelnik trgovec g. Josip Sporn iz Ježice pr.i Ljubljani, do katerega naj se blagovolijo Člani obračati v važnejših zadevah. — Načelstvo. 1— Splošni tečaj za učenje češkega jezika, ki ga je v okviru Jugoslov.-češkoslovaške Lige v Ljubljani vodi g. prof. dr. V. Burian, bo otvorjen v petek 11. t. m. ob 18. Lokal: Št. Jakobska meščanska šola, II. nadstropje, III. c razred. Tam se vrši ob navedenem času vpisovanje in se dobe tudi vse informacije. Za Jugoslovene odpira znanje češkega j'ezika vrata v razumevanje vseh ostalih jezikov, zato vabimo naše občinstvo, da se prav mnogoštevilno vpiše v ta učni tečaj. — Odbor Lige. 1— Z00! Pripravljalni odbor društva ZOO vabi vse ljubitelje domače favne na ustanovni občni zbor, ki se vrši v soboto, dne 12. novembra ob 20. uri zvečer v restavraciji hotela Slon v Ljubljani. 1— Nevaren postopač pod ključem. Ljubljanski policiji je prišel v pest zelo nevaren postopač in berač Franc Marn. Stražnik ga je aretiral v trenotku, ko je ponujal na prodaj razne pile, ki jih je nakradel na glavnem kolodvoru. Marn je že 15-krat predkaznovan zaradi tatvin. Najnovejšo tatvino je cinično priznal. r Maribor. m— Jugoslovansko - avHtrijska prometna konferenca. V torek je bila v veliki kazinski dvorani slovesno otvorjena jugoslovan-sko-avstrijska prometna konferenca. Konferenci prisostvujejo poleg odposlancev obeh vlad tudi člani železniških direkcij iz Ljub- ljane in iz Gradca, jugoslovanskih in avstrijskih carinskih in policijskih oblasti ter zastopniki mariborske mestne občine in oblasti. Konferenca bo trajala menda dlje kot se je prvotno mislilo. Vsled konference o#tane čitalnica Studijske knjižnice v kazinu do 21. t. m. zaprta. m— Rapalski dnevi v Mariboru. I. V petek, 11. t. m. ob 20. uri Rapalski večer v narodnem gledališču. Spored: 1. Godba. 2. Govor zastopnika pokrajinskega odbora Jugoslovenske Matice iz Ljubljane. 3. Petje. 4. Primorska bratje (otroški prizori in deklamacije). 4. Živa slika. II. V soboto dne 12. noevmbra i. 1. ob pol 18. uri zažiganje žare poleg spominske plošče majske deklaracije v mestnem parku. Govori in petje srednješolske mladine. III. V nedeljo dne 13. t. m. dopoldne nabiralni dan. Slovenci! Jugoslovani! S svojo udeležbo pokažimo, da so nam pri srcu bratje v italijanskem robstvu. Sedma obletnica je, težka kakor še nikoli. Na-cijonalno^ zavedni obmejni Maribor, stori svojo dolžnost! — Odbor Jugoslovenske Matice v Mariboru. m— Preureditev spodnjih k&smskih prostorov. Na prihodnji občinski seji se bo med drugim razpravljalo tudi o preureditvi spodnjih prostorov v kazinski palači, kjer se nahaja sedaj uradniška obednica. Ti prostori se nameravajo v sprednjem delu preosnova-ti v čitalnico Studijske knjižnice, zadaj se bo pa uredila kadilska soba za obiskovalce gledališča in kinematografa. Obenem s tem se bo definitivno zaprl sedanji vhod v gledali-bki foyer iz Gledališke ulice. To preureditev bodo gotovo z veseljem pozdravili vsi obiskovalci gledališča, posebno kadilci; ker je sedanji prostor za kajenje na hodniku med glavnim vhodom in foyerjem skrajno neprimeren in v zimskem času tudi škodljiv zdravju. Želeti bi bilo le, da bi se to čimprej zgodilo. m— Odbor društva stanovanjskih najemnikov »a Maribor in bližnjo okolic« je na svoji seji dne 27. septembra 1927 sklenil: Kot popolnoma nestrankarska organizacija ugotavljamo, da pozdravljamo vsako politično stranko, ki podpira naše stremljenje. Smo pa proti temu, da se naše akcije zlorabljajo v druge svrhe. — Ugotavljamo nadalje, da je ravno ta zloraba sedanji akciji Saveza stauara mnogo škodovala. Da se to prepreči, bo prirejalo društvo odslej zborovanja samo za društvene člane. — Odbor. Celje. c— Plesni večer plesalke E. Kovačeve. V soboto zyečer nastopi v Mestnem gledališču plesalka gdč. Erna Kovačeva. Njen plesni večer nam pomeni prijetno izpremembo, ki nam je tem ljubša, ker vidimo v Celju umetne plese tako redko, da lahko rečemo, da so nam neznani. Če pa izvzamemo umetnost, je ples seveda vsakdanji pojav. Pri plesu 'kot umetnosti si moramo pač več predstavljati, kakor le izurjeno telo in mogoče še glasbo, ki se interpretira z ritmiko telesa. Umetni ples je karakteriziran kot izraz duše v harmonično sledečih gibih telesa. (Tu je ravno-tako dramatika, lirika, epika itd.). Umetnik podaja svoje duševne doživljaje s sredstvom (kamen, barva itd.), umetnik-plesalec s telesom. On ustvarja neposredno; njegov umo-tvor utelešajo telo kot dovršeno orodje, domišljija (fantazija) in prostor. — V primeri z drugimi umetnostmi (kiparstvo, slikarstvo, glasba itd.) je umetnost plesa še mlada; najdemo sicer ples pri vseh (tudi zgodovinskih) narodih, vendar so mu drugi nagibi — pred-vsean verski. (Še danes prevladujejo v Orien-tu verski plesi n. pr. Indija, Java itd.) V predkrščanski dobi je imel ples širše torišče, z rastocomočjo krščanstva pa gine. Polago-ma se oživlja v galantni dobi (balet) in se dviga do umetniške stopnje v naši dobi (Izidora Duncan, Ana Pavlovna, Tamara Karsa-vrna, R. v. Laban, Mary Wigman, St. Mžhe-sa itd.) — Na sporedu so: 1. Joh. Strauss: lomlad, glasovi (valček). 2. Modemi jazz: oo\v-boy. 3. Schubert: motivi iz operete »Pri treh mladenkah«. 4. Steiner-Virah: A.njuška. o. Čajkovskij: Chauson triste. 6. Komz&k: Pravljica. 7. Schumann: Sanj are nje. 8. E. Thompa: Oculi-Poculi. — Inscenacija: akad. slikar M. Modic. Osnutki kostumov: umet. obrt. Herta Schratter (Wien Hitzing). Na klavirju spremlja pijanistka ga. Kokotova, med odmori svira orkester. c— Mestno gledališče ponovi Raupachovo žaloigro »Mlinar in njegova hči« kot ljudsko predstavo v nedeljo popoldne ob 16. uri. Cene so znižane *a 25%. KRATKE VESTI. Levo krilo japonske delavske stranke je hotelo praznovati desetletnic« sovjetske republike z velikim shodom. -Policija pa je skod razpustila dn aretirala celo vrsto zborovalcev. Pri občinskih volitvah v (Ndeaburgu na Nemškem so napredovali soc. demokrati, do-čim so desničarske stranke nazadovale. Litovska vlada je odkrila v Tamvggen-u, Kybartu in Olitunovu zaroto. Izvršene so bile številne aretacije tudi soc. demokratov. Delna stanovanjska »ašžita bo uvedena v Nemčiji. Povišanje stanarine bo prepovedano. V Rumuniji je zopet uvedena preventivna cenzura. Vsi članki o princu Karlu so prepovedani. Madjarskiiu uradnik«m bodo povišane plače za 15 do 17 odstotkov. Na moskovskem aerodroma je bilo sovjetski vladi izročeno 30 aeroplanov kot dar strokovnih organizacij z geslom: »Naš odgovor Chamberlainu.« Prosveta. REPEK TO AR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začotek ob 20. uri »večer. Četrtek, 10. novembra: Zapito. Petek, 11. novembra: Polnoč. Red A. Sobota, 12. novembra ob 15. uri .pcopldne: Ukročena trmoglavka, dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 13 novembra ob 15. uri popoldne: Hamlet. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven . Pondeljek, 14. novembra: Vrt Eden. Nastop gdč. Slavčeve. Izven. Torek, 15. novembra: Zaprto. Opera. Četrtek, 10. novembra: Hcffmaunove pripovedke. Gostovanje g. Josipa Križaja iz Zagreba. Debut gdč. Popovičeve. Izven. Petek, 11. novembra: Bajadera, opereta. Premijerski abonma. Sobota, 12 .novembra: Zaljubljen v tri oranže. Red B. Nedelja, 13 novembra ob 15. uri popoldne: Traviata. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Pondeljek, 14. novembra: Zapilo. Nastop gdč. Slavčeve v :>Vrt Eden« se je moral iz tehničnih ozirov preložiti na pondeljek 14. t. m. zvečer. Opozarjamo na današnjo predstavo. »Ho!f-manuorih pripovedk«, v V.lteri gostuje g. Josip Križaj in debutira gdč. Popovičeva. K včeraj objavljeni zasedbi pripominjamo, da je ljubeznjivo prevzela vlogo Nikolaja v zadnjem trenutku vsi od obolelosti ge. Medvedove ga. Vilma Thierry-Kavčnikova. Opero dirigira kapelnik Balatka, režijo vedi gosp. Subeij. Premijera Calmanove operete »Bajadera« v ljubljanski operi bo v petek, dne 11.1. m. Opereto, ki spada med najboljša dela te stroke je naštudiral kapelnik Neffai, zrežiral pa režiser g. Povhe. Glavni ženski vlogi pojeta ga. PoJičeva in ga. Balatkova, moške pa gg. Drenovec, Peček in Povhe. V ostalih vlogah sodelujejo skoro vsi člani opernega zbora in pa baletni zbor. Premijera se vrši ea premijerski abonma. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU. Četrtek, 10. novambra ob 20. uri zvečer: >Školjka«, ab. D. Kuponi. Zadnjikrat. BORZE. 9. novembra. Ljubljana. Berlin 13.54 — 13.57 (13.555), Curih 1004 — 1097, (1095.5), Dunaj 8.005 do 8.035 (8.02), London 276.3 — 277.1 (276.7), Newyoi-k 56.65 — 56.85 (56.75), Pariz 22&-0, Praga 168.05 - 168.45 (168.45), Trst 310.25 do 310.375 (—). Zagreb. Dunaj 8.095—8.035, Berlin 13.5426 do 13.5726, Budimpešta 9.945 — 9.975, Milan 309.4 — 311.4, London 276.3—277.1, Ne\vyork 56.65 — 56.85, Pariz 222.25 — 24.25, Praga 168.05 — 168.85, Curih 1094 — 1097; ameriški dolar 56.225 — 56.425. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.57, London 25.25625, Me\vyork 518.575, Pariz 20.365, Milan 28.31, Praga 15.37, Budimpešta 90.85, Bukarešta 3.21, Varšava 58.20, Dunaj 73.20. Efekti. Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 133 — 0, Praštediona 890 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 133 — 0, Ruše 280 — 295, Stavbna 56 — 0, Sešir 104 — 0. Ljubljanska blagovna borza (8. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona bukovih drv. Deželni pridelki : Tendenca za pšenico nespre- menjena, za turlčico pa dalje čvrsta. TOVARIŠI! FILOZOFI! Ne želja po senzacijah in tudi ne kaprica nekaterih, temveč živa potreba, današnji žalostni gmotni položaj našega dijaštva, sta oživotvorila idejo, ki se je že dolgo porajala med uvidevnimi, treznimi akademiki in je postala danes javen poziv na vse one, ki se jim noče politične gonje fanatične opredeljenosti, temveč resnega dela. Za zboljšanje socialnih razmer med našim dijaštvoni in energičnega zastopstva v njih interesih. V skladu s tem principom, ki ga more nestrankarsko rešiti le ona skupina ljudi, ki je izven vsakega političnega udejstvovanja, politično strogo neutralna, je naša lista edina, ki je uvidela realne potrebe dijaštva, ki zahtevajo nujnega izboljšanja. Vsakemu pa mora biti jasno, vsakdo, ki jasno gleda naše življenje, mora biti prepričan, da !e oni, ki mu je edini namen izboljšanje socijalnega položaja dijaštva, energično zastopanje interesov naših vrst; more in mora priti do pozitivnih uspehov. Potreba časa je sprožila to misel, zahteva življenja po praktičnih ljudeh jo je izoblikovala v javen apel na volilce! Zato kličemo vam, filozofi in vsem onim. akademikom, ki imajo kaj socijalnega čuta m onim, ki trpe pod težo žalostnih gmotnih razmer: Ne politično oprcdcljenje in ne reaktivistižne struje vam ne bodo mogle pomagati iz bede in zastopati vaših interesov v isti meri, kakor je potrebno, temveč le ona skupina, ki ji je edini in glavni namen skupina, ki j« zastopa stanovska lista! in da se morejo naši načrti, vznikli iz perečih potreb našega dijaštva samega, tudi izvesti, je odvisno samo in edino od vas — komu poverite vaš glas. Mi ne odrekamo sicer drugim skupinam smisla in zmožnosti za reševanje teh vprašanja, vendar mi filozofi se nahajamo v najtežjem položaju in to je naš poskus, poudarjamo prvi naš poskus in od ločili boste tudi vi za naprej. Hočemo da se naša težnja realizira. Zato smo ukrenili vso potrebno, da dobiw» m oje »astepstvo v S8LU. Zato tovariši glasujte vsi za naš« STANOVSKO LISTO E. Rudolf Mušiž, s. r. Šport Boksniatch med Daucein Knut Hanse*»i» in Angležem Phil Scottom je končal ž«v v 1. rundi s knouck-out porazom Angleža-Borba je trajala samo dve minuti in je nK)" ral Scott šestkrat na tla. Padel pa je 9coltr kakor se je ugotovilo, vsled fool-udarca Hansena, kar pa na končnem izidu seveda ničesar ne spremeni, ker po takem pojrazu ne kaže Scottu drugega, kakor da zapusti ying- Arne Borg in Johnny Weissmiiller. Seznam svetovnih rekordov mednarodni3 amaterskega plavalnega saveza vsebuje daj 18 višinskih uspehov v prostem stil«®8 kratke in srednje proge, ki so enako porai' deljeni med Švedom Arne Borgom in Ap*e." rikancem Johnny Weissmtillerjem. ŠTeanj1 poseduje sledeče svetovne rekorde: V v 49.8 sek., 100 m v 57.4 sek., 150 y v 1:25.4 min., 200 m v 2:08 min., 220 y v 2:09 niiDi 300 y v 3:11.6 min., 300 m v 3:33.6 min;> 400 y v 4:48.8 min. — Borg pa je postavil svetovne rekorde za sledeče proge: 4^* 1,1 v 4:50.3 min., 440 y v 4:52.6 min., 500 y v 5:28.4 min., 500 m v 6:08.4 min., 800 Bi v 10:09 min., 880 y v 10.28 min., 1000 y v 12:16.8 min., 1000 m v 12:44 min., 1500 W v 19:07.2 min. in 1609 m (ena milja) 21:41.3 minute. »GRUDA.« Izšla je .letošnja 10. številka »Grude«-Vsebina je sledeča: Tone Gaspari: Invalid Klemen. — Manca Komanova: Na Gorenj' skem je luštno. — Resolucija »Zveze kuje1; skih fantov in deklet«. — Janže: O deWvl dela. — Ing. Teržan: Več zanimanja ** smotreno gospodarstvo v kmetijstvu. ! Janže: Zadružna država. — Slovenski j>v' | nosti. — Organizacijski vestnik. — N0%,e ( knjige. lija Erenburg: 79 Ljubezen Jeanne-e Nej. (Iz ruščine prevedel Š. L.) Andrej je mirno odgovarjal. — Vi ste Litovec? — Ne, Latiš. Vi najbrže to zamenjujete, kar je razumljivo. Zdaj je toliko teh ... Renon ga je uljudno prekinil: — Vi torej trdite, da niste Litovec? Andreju je Sinila misel: pa vendar niso zvedeli za Batatajtisa? Ni se pa izdal in je odgovoril: — Seveda. Iz Rige sem. — Vi seveda razumete tudi rusko? — Malo. — Bodite tako ljubeznivi in se podpišite tukaj po rusko! Gospod Renon je z zanimanjem ogledoval podpis in ga z nečem primerjal. — Povejte mi, gospod Cielas, kje ste bili in kaj ste dekli v noči od srede na četrtek, to je včeraj? — Jaz? BH sem y nekem zabavišču. Po- tem pa... Potem sem se odpeljal v neko javno hišo. — Kje je to? Ste bili sami ali s prijatelji? — Kje je to ravno bilo, sam dobro ne pomnim. Jaz, (Andrej se je poskusil zasmejati), jaz še nisem vajen vašega izvrstnega vi.ua. Boi sem nekje na Monmartru. Tja ine je odvedlo neko dekle. Majhna blondinka z znamenjem na liou. Kako ji je ime, pa ne. vem. Saj sami veste, da se od takih deklet ne zahteva polnega tista. Mogoče je kaj ukradla in me hočete zastiSati kot pričo? Ja:', ne pomnim ničesar. Bil sem precej okajen. Vse lo je očiten nesporazum. Prosim, da me svobedite, ker moram nujno v Grasse in sem že takointako zamudil cel dan. Tedaj je pa gospod Renon, ki se je na videz odvrnil, .kakor da ue gleda Andreja, v resnici je pa pazljivo sledil za najmanjšim tresljajem njegovih trepalnic, mimo rekel: Vi torej, gospod Cislas, mi na noben način ne morete pojasniti, kje so lista zabavišča, kjer ste vi prečuli noč? Dovolite mi, da vam povem to jaz. Ali ni bilo to — na ulici Ti-bonmairy? Ko je Andrej zaslišal ime Tibonmairy, se ni vzdržal in je poskočil. Zazdelo se mu je, da je tudi Jeanne aretirana. Gospod Renon je zadovoljno pogladil svoj podbradek, ki je bil osvežen s čarobno kremo, in je s komaj vidnim zasmehom rekel: — Ne vznemirjajte se, gospod Cislas! Sedite! Gospod Elis Renon je spet dobil novo partijo. Kako so vendar primitivni vsi ljudje. Niso vre-dni, da bi jih človek opisal po vzoru Stendala. Zanje je dovolj sodni protokol. In gospod Renon je podpisal nek obrazec in je rekel, metodično raztegujoč zloge svojih besed: — Obdolženi ste ropa rek ega umora ravnatelja detektivskega zavoda Rajmonda Ney-a. 32. Jeanne ima zaščitnika. Gaston je preživljal težak dan. Niti včerajšnjega triumfa se ni mogel navžiti. Zjutraj navsezgodaj, ko se je odpravil v sosedni lokal, da bi popil svoj prvi običajni kozarček in da bi se tudi še pobahal s svojim uspehom, se je na njegovo ubogo glavico zrušilo njegovo lastno zmagoslavje, na kar on sploh ni bil niti najmanj pripravljen. Gaston je mirno pil svoj vermut in že stotič pripovedoval slučajnim gostom o svojem čudovitem vohu. On ne odneha pri pernicah ali pri pepelu, ne, saj ni kakšen naiven ageu* iz policijske prefekture, ampak je zasebni detektiv, kar ni tako majhnega pomena, kakor bi si kdo mislil. On je duševni sin PiD' kertona. Zavohal je, kje diši po briljant« in jo (posegel takoj v papagajevo drobovje-Evo, kako je treba! Gostje so odpiral! ontfl. Nekdo je pa navdušeno vzkliknil: — Ba, vi pa imate nos, vi!... Isti hip je tudi pogledal Gastonov obrni in pomislil na dvosmiselnost svojega poklona in se je popravil: — To se pravi, da imate blesteč razum-Kakor sam Poincare. S lako idilo se je začel dan. Čez četrt ureT ko Gaston niti svojega vermuta še ni izpil do dna, je pa pritekla v lokal njegova bolehna, pa dovolj energična ženica in prinesla strahotno novico. Galanterija TrlkotaZa u dame in gospode. — Volna za platenja ▼ mb barvah. — Velika Izbira nogavic, kravat v raznih •mah. — Kompletne potrebiilne za krojače, Šivilje in ferijarja. — Razne toaletne in kozmetične potrebščine pri Josip Peteline*!! Uubliana Sv. Petra nasip 7 ob vodi. Poatroflka tol««. a—trotba teina. Cmnm niški* Carinsko poiredniiki in ipediciiikl bureau »GROM« UUBUANA, Kolodvorska ulica 41 Naalov brzojavkami „GROM“. Talofon 245«. Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja v«a v to atroko »padajole posle najhitreja In pod kulantnlmi pogoji. Zastopniki druSb« spalnih vox S. O. C. sa akaprosno politiko. VINOCET tovarna vinskega kisa, d. s o. zM Ljubljana ■ <.i« nudi najfinejli in naiokusnejSi namizni kis iz vinskega kisa. Zatotovajta ponudbo. m Talofon Itov. 2389. TehnlCno in blgllenlCno najmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji, n Ifribttaoa, Onaalaka caala It. la, II. aadatr. 1aj-* - J Gospodična j Stanovanje vešča vseh pisarniških de! j 2—3 sob ter pritiklinami išče službe. Gre tudi edeu iščem v sredini mesta, če do dva meseca brezplačno je. mogoče takoj ali ^a Cenjene ponudbe prosi na mesec februar. — Franc upravo lista pod >Mar Mikec, plač. natakar, Ka-ljivat. I varna >Evropa<. Stanovanje obstoječe iz kuhinjfl in ene do dveh sob i9*e na stranka v blifani Kr, ievniške cerkve ozir. Tr laške ceste. Cenj. ponud h« ae pr°9' na Upravr lista pod »Stanovanje« MALI OGLASI. Za vsako besedo 8* 50 par. Za debelo pa Din 1.—. Šivilja, za perilo, dobro izurjena, išče zaposlitve. Gre fivat tudi na dom. — Cenjene ponudbe na upravo lista pod JŠiviljac. Drva - Čebin VVolfova l/II. - Telef. 206« Kupi se Planinski Vestnik št. l.r XVIII. letnik 1912. Ponuditi v upravi lista- V najem oziroma zafcuP se da graščina Brdo pri Kranju. Ugodna lega za letovišče ali sanatorij. Poizvedbe in ponudbe pri pooblaščencu dr. Emil Stare-tu, odvetniku v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 4. Širite »Narodni Dnevnik" 1 MCDIfI ID LJUBLJANA t KIV W K GREGORČIČEVA 23 IND* D« D* braSoro! cnnlko. vaah olo. vabi ^ k>taUi induatrilaklh In uradnih tlakovln. * * IASTNA KNJIGOVEZNICA. Tlaka Saaoplaa,jhnjjjj * TBLEfON. *T. Izdajatelj: Aleksander Železnikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Serer. Vsi v Ljubljani.