^oštnlna plačana v gotovini. Leto XIII., štev. UpravTuštvo; Ljubljana. Knafljeve ulica 5. — Teletom St 3122, 3123, 3124 3125 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana Selen-burgova oL 1 — TeL 3492 to 2491 Podružnica Maribor: Aleksandroma cesta It 13. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova uBca št 1 — Telefon št 100. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubliana št 11842. Praga čislo 78.180. VV--t» 5t 10S 241 pr LJubljana, sobota 13. avgusta I932 Cena t Din Naročnine naša mcaccoc Uu> ib — __t* tooze>m On, <0 — Uredništvo: Ljubljana Knafljera »lica 5. Telefon it 3122 3123. 3124 3125 to 3126. Maribor Aleksandrova ce«t9 13l Telefon H 2440 (ponoS 2582) Ceife Kncmrrr* tyf R T-' Si 'OH. Rokopis' ae ne »račajo. — Oglasi pc taHhi Nejasen položaj v Nemčiji Dosedanja pogajanja še niso dovedla do nikakega sporazuma — Borba za parlamentarno sestavo nove vlade Berlin, 12. avgusta gs. Negotovost notra nje političnega položaja je od včeraj vidno popustila. Dan<=>s so stale pred palačo državnega kancelarja gruče narodnih socialistov, da bi pozdravile Hitlerja, če bi prišel na napovedani razgovor z državnim kan-celarjem Papenom. Narodni socialisti pa so čakali zaman, ker Hitlerja do ure še nI v Berlinu. Odgoditev njegovega prihoda v Berlin ln sprejema pri državnem kance larju spravljajo v zvezo s tem, da so vsa pogajanja tem živahnejše vršijo za. kulisami. Kakor se zatrjuje bo Hitler sprejet pri državnem kan cel ar ju šele jutri dopoldne. Ker je z odpovedjo narodnih socialistov in nemških naoionalcev centrumu stopila v ozadje možnost parlamentarne rešitve, presojajo izglede za sporazum z narodnimi; socialisti v smislu prezidijatne vlade zopet nekoliko ugodnejše. j»Der An-griff« zahteva sicer zopet z vsem poudarkom, da je treba končno vendar ugodit! edino možni zahtevi, da so poveri vodstvo države Hitlerju. Drugi listi razpravljajo pa bolj o možnosti spremembe v vladi, v kateri pa naj bi Papen nadalje ostal državni kancelar, Gregor Strasser pa pruski ministrski predsednik in obenem državni pod-kancelar. Po teh kombinacijah bi prevzel dr. Frick državno notranje, dr. Bractat pa prusko notranje ministrstvo. Državni predsednik Hindenburg je danes popoldne sprejel državnega kancelarja Papena, ki mu je poročal o političnem položaju. Pariz, 12. avgusta AA. Havas poroča lz Berlina, da je državni kancelar davi spre jel zastopnika centruma gg. Bo i za in Jossa Zastopnika centruma sta izjavila Papenu, da je njihova stranka pripravljena sodelovati v koalicijskem kabinetu s Hitlerjevci. da pa je treba za to koalicijo ustanoviti primerna p ari a menama in ustavna jamstva. Stranka pa je odločno .proti prezidi-jalnemu kabinetu pod predsedstvom Hitlerja. i.GermaniaDie rote Fahne«. V Kielu je danes močan policijski oddelek zasedel prostore lista >Norddeutsche Zeitung« ter izvedel tudi preiskavo v strankinih lokalih komunistične stranke. Pri tej priliki so zaplenili veliko število letakov in izdaj tega lista ter odnesli tudi precejšnjo zalogo gumijevk. Vse osebe, ki so jih našli v poslopju, so začasno priprli. Prav tako se od davi vršijo policijske preiskave pri komunistih, v komunističnih uradih in strankinih lokalih v Hamburgu. Te preiskave so v neposredna zvezi! z razipustom rdečih bojevnikov, ki je bila odrejena pred tremi dnevi. Berlin, 12. avgusta, s. V poznih večernih urah se je izvedelo, da bo Hitler še nocoj odpotoval z letalom iz Monakovega v Berlin, da se jutri sestane z državnim kancelarjem Papenom. Po sestanku s Pa-penom bo sprejet pri Hindenburgu. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, do odločitve ne bo prišlo pred 16 avgustom, ko se sestane konferenca narodnosocialističnih voditeljev. PROGRAM AMERIŠKE POLITIKE Hoovrov prvi volilni govor - Svojevrstni nazori o razorožitvi Zaščitne carine — —-----^ Washington, 12. avgusta, č. Predsednik Hoover je imel svoj prvi volilni govor, v katerem je jasno zavzel stališče glede velikih problemov, ki so na dnevnem redu. To je tem bolj pomembno, ker je imel doslej običaj, da je podajal ie nejasne izjave o vseh važnejših političnih problemih. V glavnem se je njegov veliki volilni govor nanašal na vprašanje razorožitve, vojnih dolgov ter prohibicijskega režima na ozemlju Zedinjenih držav. Kar se tiče prvih dveh vprašanj, za kateri se ameriška javnost najbolj zanima, je Hoover izjavil: Zedinjene države upravičeno pričakujejo, da bo svet znižal svoje oboroževanje ter tako omogočil ureditev vojnih dolgov iin znižanje bremen, ki težijo davkoplačevalce v posameznih državah v obliki visokih davkov. Amerika ije .pripravljena pogajati se glede vseh sprejemljivih kompromisnih predlogov. Vsak ameriški državljan bo rad spreiel se večja omejitev priseljevanja razpravo o predmetu, ki se nanaša na vojne dolgove, toda samo v zvezi z razorožitvijo. Amerika pa ne more v nobenem primeru pristati na enostavno črtanje vojnih dolgov ter tako prevzeti breme, ki bi ga njeno ljudstvo ne preneslo, posebno še, če bi moralo istočasno plačevati visoke davke za oboroževanje. Vsekakor pa bi ureditev vprašanja vojnih dolgov v znatni meri omilila gospodarski položaj sveta in pospešila tudi obnovitev ameriške zunanje trgovine. Glede razorožitve posebej je Hoover dejal, da si mora Amerika v vsakem primeru zagotoviti vojno brodovje in vojsko na kopnem, ki bosta jamčili za varnost ameriških držav pred vpadom katerekoli oborožene sile in ki bosta po svoji efektivni moči prav tako veliki kakor vojne sile katerekoli druge velike države. V zvezi s tem je Hoover jasno označil tudi svoje stališče glede mednarod- ni pogodb. Izjavil je. da Zedinjene države ne bodo nikoli priznale nobene okupacije kateregakoli ozemlia s strani katerekoli države, ki bi izvršila to okupacijo na ta način, da bi kr^.la obstoječe pogodbe. Glede vprašanja prohibicije je Hoover izjavil, da je pripravljen pristati na predlog o katerem že nekai časa govori ameriški tisk. Po tem predlogu bi prohibicija še nadalie ostala v onih državah, ki to žele, v drugih tako zva-nih mokrih državah, pa bi se postopoma ukinila. Predsednik USA je izjavil, da ie pristaš prohibitivnih in protekcionistič-mh carin. Taka carinska politiika je v interesu ameriškega gospodarstva, ki je zelo prizadeto sipričo sedanjih gospodarskih razmer. Prav tako se ie izrazil za strogo omejitev priseljevanja in za radikalno redukcijo državnih izdatkov. Politična amnestija ob 10-Ietnici fašizma Amnestiranci bodo sicer izpuščeni na svobodo, toda vsako politično udejstvovanje jim bo zabranjeno [ilijoni ljudi ogroženi po lakoti in kugi Pretresljive vesti iz poplavljenega ozemlja v Mandžuriji Osem milijonov ljudi v življenjski nevarnosti brez upanja na rešitev Rim, 12. avgusta. M. Ob priliki proslave desetletnice, odkar je prišel fašizem na oblast v Italiji, namerava fašistična vlada objaviti amnestijo, ki naj bi obsegala tudi vse politične obsojence, pa tudi one, ki so bili obsojeni že pred osnovanjem fašističnega tribunala. Značilno pa ie dejstvo, da načrta te amnestije ne sestavlja ministrstvo za pravosodje, kakor je to običaj vseh državah, marveč je bilo to delo poverjeno posebnemu odboru pravnikov pri predsed-ništvu vlade. Ta odbor proučuje sedaj predvsem vprašanje, kako bi se tudi po izvršeni amnestiji moglo onemogočiti vsako pro- tirežimsko politično aktivnost amnestiran-cem, ker se režim zaveda, da velika večina sedanjih obsojencev ne bo mogla opustiti vsake politične aktivnosti ter se boje, da bi se po amnestiji število nasprotnikov fašizma v Italiji še povečalo. Zaradi tega nameravajo izvesti amnestijo na popolnoma poseben^ način tako, da bi bili obsojenci sicer izpuščeni iz zaporov in konfinacij, da pa bi morali še vseeno nositi gotove posledice obsodbe ter bi bili še nadalje pod stalnim nadzorstvom in bi bila njihova osebna svoboda, zlasti kar se tiče političnega udejstvo-vanja, še nadalje omejena. Mukden, 12. avgusta, d. Zaradi vedno hujše poplavne katastrofe je osem milijonov ljudi v resni življenjski nevarnosti. Številne kitajske čete, ki so se doslej v Mandžuriji borile proti Japoncem, so se zaradi lakote morale vdati Japoncem. Japonci in Kitajci so se ne glede na prejšnje sovraštvo združili v svrho skupne pomožne akcije. Železniški promet je popolnoma ustavljen, ker so vse proge pod vodo, ki je odnesla tudi mnogo mostov. Za enkrat so organizirali pomožno akcijo s čolni in letali, vendar pa je dovoz živil na ta način zelo počasen in nezadosten. London. 12. avgusta, d. O poplavni katastrofi v Mandžuriji prihajajo čim dalje bolj pretresljive vesti, ki kažejo, da je zavzela katastroia tako ogromen obseg, kakršnega zgodovina menda še ne beleži. Nič manj kakor osem milijonov ljudi je v nevarnosti, da umre od lakote, ker so poplavljene ogromne površine in popolnoma odrezane od ostalega sveta. Zvezo s poplavljenim ozemljem vzdržujejo samo z letali. Najhujše poplave so v dolini reke Sungari, ki se je spremenila v ogromen veletok in ki ruši vse. na kar naleti. Tisoči naselbin so izginili, med njimi tudi cela mesta. Voda je porušila rra stotisoče hiš in je poginilo sila mnogo živine. Le v nekaterih višje ležečih krajih se stiskajo stotisoči beguncev, ki ne morejo sedaj nikamor, nimajo ne hrane ne strehe ter z grozo gledajo, kako voda vse bolj narašča in jim grozi neizogibna smrt, če v zadnjem trenutku ne pride pomoč. Vsa polja so popolnoma uničena in po poplavah bo sledila strašna lakota. Število ljudi, ki so utonili, cenijo do- sedaj na 150.000, število beguncev pa sega v milijone. Tem nesrečnežem ne morejo priti na pomoč, ker so vse ceste in železnice pod vodo. Katastrofa pa še ni dosegla svoje>ga vrhunca. Poleg tega, da vode še vedno naraščajo in se poplava vedno bolj širi, so se pojavile kužne bolezni. Pojavila se je epidemija kolere, ki jo pospešuje okolnost, da so skoro vsi studenci okuženi in da gnije na milijone kadavrov poginulih živali, kar okužuje vse ozračje. Ker ni ne zdravnikov, ne zdravil in bolnic se epidemija ra-pidno širi in računajo, da je samo med begunci obolelo že okrog milijon ljudi. Število smrtnih primerov se ne da niti približno ugotoviti, ker leže po cestah, koder se umikajo begunci pred naraščajočo vodo, celi kupi mrličev, ki jih ne utegne nihče pokopati in razpadajo na pekočem soncu. Voda je že dosegla Harhan, ki je deloma že poplavljen. Voda naglo prodira v tujske koncesije, ki so jih morali izprazniti. V kitajskem delu mesta je voda prodirala talko naglo, da je mnogo ljudi zajela v spanju in so utonili. Japonci si zelo prizadevajo, da bf katastrofo omilili. Pri te>m jih vodijo predvsem sebični interesi. Četudi so zaradi poplave sovražnosti med Japonci in Kitajci ustavljene in složno organizirajo pomožno akcijo, ker je vse talko zvano bojno ozemlje pod vodo, vendar gledajo v prvi vrsti na to, da spravijo na varno svoje ogromne zaloge municije, vojmega materijala in živil, ki so jih imeli pripravljene za svoje vojaštvo. Zopet političen umor y Sofijr Protogerovci so iz maščevanja za umor dveh svojih pristašev ubili mihajlovca Vakarcijev«^ Sofija, 12. avgusta. AA. Snoči okrog 6. je bil iz zasede ubit v bližini Sofije Vladimir Vakarcijev, pristaš VMRO. Vakarcijov se ie na motociklu vračal iz kopališča Diana. Ko je prišel v bližino gozda, ki leži ob cesti, so iz zasede planile tri neznane osebe in obsule Vakarciieva z revolverskimi streli. Ranjeni Vakarcijev je skočil z motocikla In poskušal pobegniti v gozd, da se reši pred napadalci, toda zadet od ponovnih strelov, je padel v obcestni jarek. Tedaj je eden izmed napadalcev pristopil k njemu in iz neposredne bližine še enkrat sprožil iz revolverja v njegovo glavo. Ta strel je bil smrtonosen. Ubijalci so vsega skupai oddali okrog 30 strelov. Šest strelov je Vakarciieva zadelo. Po umoru so napadalci pobegnili in se skrili v gozdu. Vladimir Vakarcijev je bil udeležen pri umoru dveh protogerovcev, Trajčeta Stoja-nova in Nikole Budakova, ki sta bila 13. januarja 1931 ubita v kabaretu »Moulin Rou- Veliko čiščenje v španski armadi V zvezi z zadnjim uporom je vlada odpustila vse nezanesljive oficirje General Sanjurjo pred sodiščem žica zažgala več hiš. Posredovala je polici ia, ki je rabila orožje, pri čemer sta bili dve osebi ubiti. V Albazonu so delavci zažgali cerkev in samostan. Tudi v Madridu in Barceloni so skušali komunistični el.*- Maniu prevzame zopet vodstvo svoje stranke Nova vlada Vajde Vojevoda je bila ugodno sprejeta hi jo smatrajo za velik korak na potu notranje politične konsolidacije Bukarešta, 12. avgusta. AA. Rador javlja: Tisk se prav povoljno izraža o novi vladi Vajde Vojevoda, katere člani so bili svojo sposobnost že dokazali v prvi naci-jonalistični zaranistični vladi. Ministrski svet je na svoji prvi seji sti-liziral vladno deklaracijo, ki jo bo ministrski predsednik Vajda Vojevod prečita! v parlamentu. Vodja nacionalnih zaranistov Maniu je sprejel predstavnike tiska in izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da je njegov stari prijatelj Vajda Vojevod osnoval novo vlado. Maniu je ugotovil, da je javno mnenje prav zadovoljno z delom prejšnje vlade Vajde Vojevoda. On sam pa smatra za svojo dolžnost, da r>o povratku normalnega ustavneg-a režima spet prevzame vodstvo stranke in da v tej svoji funkciji vodi parlamentarno večino, ker vlada med njim in Vajdo popolno soglasje. Maniu je naglasil, da je bila tudi leta 1919. podobna situacija kakor ripnes. ko ie Maniu ravno tako vodil stranko, Vajda Vojevod pa je bil predsednik vlade. Za tem je Maniu demantiral vesti in sumničenja o dozdevnih nesoglasjih in je potrdil, da bo nov« vlada uživala njegovo vsestransko podporo, njegovo prijateljstvo in da ti bo stavil na razpolago vse svoje izkustvo in ves svoj politični vpliv. Svojo izjavo Maniu končal s tem, da veruje v novo vlado in v njeno energično delo za napredek države, za idejo miru, za mednarodno varnost in za načela narodnih zaranistov. Bukarešta. 12. avgusta- AA. Vlada bo na London, 12. avgusta. AA. Položaj v Španiji postaja normalen. Zato je pa usoda zaprtih oficirjev docela negotova. Generala Sanjurja so zasliševali več ur. Izročen ie bil v vojaške zapore. Dejstvo, da se ni družil z aristokrati in pa da ni proglasil namena napasti režim, ga bo morda rešilo smrtne kazni V Sevilli je po dveh razburkanih dneh in nočeh zavladalo mirno življenje. Delavstvo se je vrnilo na delo. Po mestu pa krožijo vojaški oddelki. Vsa iavna poslopja so zastražena. Bivši španski kralj Alfonz je izjavil v Pragi novinarjem, da ni bil v nobeni zvezi 9 španskimi monarh isti in da obžaluje nedolžno in po nepotrebnem prelito kri. Madrid, 12. avgusta, d. General Sanjurjo bo takoj postavljen pred vojno sodišče. Ker je predsednik republike pooblastil vlado, da po svoji uvidevnosti odmeri kazen za vse udeležence revolucije, ni izključeno, da bo obsojen na smrt, tem bolj, ker ie predsednik vlade iz vseh delov države prejel okrog 4000 brzojavk od raznih organizacij in privatnikov, v katerih zahtevajo smrtno kazen za voditelja upornikov. Drugi glavni voditelj upornikov general Puerto je izvršil samomor, ko je uvidel, da je akcija propadla. Madrid, 12. avgusta, g. V mestu in oko- rt^ea I Jj-Ss^-^^JsŠ? k o kraljevi besedi in o vladni deklaraciji. V tei deklaraciji bo vlada obrazložila svoj program. Sedanje izredno zasedanje parlamenta bo končano 20. avgusta. Potres v Turčiji Carigrad, 12. avgusta. AA. V kraju Va-dije v srezu Mugla je bil potres, ki je porušil okrog 100 hiš. dočim je 100 drugih hiš razpokalo in so nevarno poškodovane. Prebivalci mesta so pobegnili v okolico fcfe se tam nastanili po Šotorih. timonarhističnih izgredov in požigov, tako da je morala posredovati civilna garda. Pri tem je^ prišlo do streliania, pri katerem so bile tri osebe ubite, mnogo drugih pa deloma hudo, deloma lahko ranienih. V Sevilli je množica napadla in zažgala 12 poslopij. Iz Ruelve poročajo, da }e skušal general Sanjurjo. ko so ga aretirali, izvršiti samomor, kar pa so navzoči pravočasno preprečili. Iz vseh delov Šoanije prihaiaio vesti o novih izgredih republikanskih lind 9kih množic proti monarhistom. V Santa Fe je prišlo med monarhistično manifestacijo do divjih izgredov, v teku katerih je mno- • ske lige. Novi bolgarski poslanik v Beogradu Beograd, 12. avgusta, p. Bolgarska vlada je zaprosila za agrement za svojega novega poslanika v Beogradu Kjusjanova Kjusjanov je znan bolgarski diplomat ter je bil dolgo časa direktor političnega oddelka zunanjega ministrstva, pozneje po-. slanik v Atenah ter je sedaj poslanik v Bukarešti. Iz državne službe Beograd, 12. avgusta, p. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo sta postavljena za profesorja na srednji tehnični šoli v Ljubljani inž. Anton Kuhelj in arhitekt Miroslav Kos, dosedaj pripravnika. Z dvorazredne trgovske šole v Celju je na isti zavod v Ljubljani premeščen pref. Josip Ažman. Beograd, 12. avgusta, p. Z odlokom ministrstva prosvete je razrešen službe ve-roučitelja Ivan Platiša, kaplan v Komendi. Nove vesti z olimpijade Los Angeles, 12. avgusta, g. V plavanju na 400 metrov prosto za dame je postavila Američanka Knight v tretjem predteku s 5:40.9 nov olimpijski rekord. Drugo in tretje mesto sta zasedli Oversloot (Holandska) in Bult (Avstralija). V drugem oredteku ja zmagala Cuper (Anglija) s 5:56.7, za njo pa sta se uvrstili Forbes (Amerika) in Go-dard (Francija). V hrbtnem plavanju na 100 m za dama je zmagala Američanka Holm z 1:19.4. Drugo mesto je s samo 30 cm razlike zasedla Mealing (Avstralija), nato pa so prišle v cilj Daviš (Anglija) in Harding (Anglija), V plavanju na 100 m hrbtno za gospode je zmagal v prvem semifinalu Irije (Japonska) z 1 10 pred Den Zehrom (Amerika) in Kerberjem (Amerika). V drugem semifinalu je zmagal Japonec Kyokava pred Kiippersom (Nemčija) in Kavazuom (Japonska). V plavanju na 200 m prsno za gospode so bila predtekmovanja, v katerih je v prvem postavil Japonec Tsuruta z 2:46.2 nov olimpijski rekord. V drugem predteku je z enakim časom zmagal Japonec Kovoka pred Nemcem Sietasom, v tretjem Filipinec Tlde-fonzo z 2:53.7 pred Kanadcem Sponcejem, v četrtem pa Finec Reingold z 2:53.6 pred Japoncem Nalcagavo. V plavanju na 1500 m prosto za gospoda sta zmagala v izadnjiih dveh predtekmova% njih Američan Flanagan z 20:06 pred Rvo-nom (Avstralija) in Perentinom (Italija) monH nntm.«KH ______ , . — " i ter Makino (Japonska) z 19:53.3 pred Co- rlS^rTli ^i!.0r_ep,ir I stoli jem (Italija) in Bu^osom (Kanada), Ra- ge< v Sofiji. Vakarcijev ie bil tedaj ravnatelj tega kabareta. Na sodišču so mu bili dokazali, da je on sam privedel v kabaret morilce, ki so tisto noč ubili Stojanova in Budakova. Vakarcijev je bil za udeležbo pri tem umoru obsojen na štiri leta in pet mesecev strogega zapora, toda zadnja amnestija je zadela tudi njega in v januarju letos je bil izpuščen na svobodo. Iz vsega tega sledi, da so Vladimirja Vakarciieva brez dvoma ubili protogerovci. °olicija zdaj intenzivno išče ubijalce. Aretirala je neko gospo Mary, ki se je včeraj popoldne v kopališču Diana nahajala v družbi z Va-karcijevim, z nekim dr. Nikiforovim, Stoja-nom Kaparovim ter še s tremi ljudmi. Ti trije so se odstranili, ko se jim je pridružil Vakarcijev. Policija zdaj išče dr. Nikiforo-va in Kaparova, da bi povedala, kdo so biii oni trije njuni prijatelji in ali morda niso zapleteni v umor. čila policija. Vlada je izdala dekret, v katerem grozi vsem udeležencem terorističnih akcij proti monarhistom z najstrožjimi kaznimi. Madrid, 12. avgusta. AA. Z generalom Sanjuriem ie bil aretiran tudi njegov sin. Sedaj je dognano, da je general Sanjurjo opustil nad al in jo akciio. ki io ie bil zapo-čel v Sevilli, ko je videl, da se bodo mesta polastile delavske organizacije. Oficirji se-villske garnizije se izgovarjajo, da so se priključili generalu Saniuriu, ker niso bili pravilno poučeni o njegovih pravih ciliih. Mnogi oficirji so navzlic temu zapustili Sevillo in se pridružili vladnim četam. Vlada je upokojila in odstranila iz vojske vse ne-zan»s!'ive generale in višie -»firirie. Madrid, 12. avgusta, s. Cortesi so sprejeli zakonski osnutek, ki pooblašča vlado, da sme z mesta odstaviti vse civilne in vojaške funkcionarje ki bi zagrešili kakršenkoli prestopek iz sovražnosti proti republiki. Med aretiranimi monarhisti fe tu-di sin bivšega diktatorja Prima de Rive-re. Vodja fašistične stranke v Sevilli se Je sam usmrtil. V razora vi proti zarotnikom bo vladni komisar v več primerih predlagal smrtno kazen. Inozemski eostje v Soliti! Split, 12. avgusta, č. Snoči ie prispela v Split skupina 15 francoskih zdravnikov, ki nameravajo potovati po naši državi, si ogledati naše socialne fn higienske institucije ter proučiti naše zdravstvene razmere. S oarnlkom »Prestolonaslednikom Petrom« je prispela sem tudi druga letoš nfa ekskurzija članov Poljsko-jugosloven- zen teh dveh so se plasirali za semifinala še Taris (Francija), Charlton (Avstralija) in Jshiharada (Japonska). V waterpolu so porazili Madžari zopet zelo nefair igrajoče Američane s 7 : 0. Indijski igraici hockeya, ki 60 si že na amsterdamski olimpijada z lahkoto priborili olimpijsko lavoriko, so tudi to pot odnesli zlato kolajno; v zaključni tekmi so porazili še Američane z rekordno razliko 24 : 1. V sabljanju moštev je Madžarska ponovno dobila zlato olimipijsko kolajno. Zadnji podrobni rezultati so bili: Madžarska : Amerika 13 : 3. Italije r Poljska 9 • 1. Poljska : Amerika 8 : 8 (boljša razlika v nastopih je odločila za Poljsko). Madžar- : Italija 9 : 1. Madžarska : Poljska 9 : I fn Italija : Amerika 9 : 4. V jadranja so bili zopet Holandci naj-bolj uspešni in so si s 87 točkami osvojili olimpijsko prvenstvo pred Francijo. Španijo. Nemčijo Kanado in Anglijo. Mailo zanimanja je bilo za" telovadbo, pri kateri je bil obisk vseskozi zelo šibak. V tekmah moštev vod; trenutno Italija s 541.85 točke pred \meriko in Finsko Po rezultatih, ki so bili dosedaj doseženi na rajnih konjskih tekmah!, vodi Amerika z 973.33 pred Švedsko z 904.33 in Holandsko z 856 točkami. Neslužfcena klasifikacija dosedamjm olimpijskih rezultatov navaja po državah tale vrstni red: Amerika 610 in pol. Italija 218. Franc! te 174. Finska 158 in pol. Švedska 141. Nemčija 113 in pol, AngJi;a 107 in Japonska 94 toSk itd. Važna pojasnila o plačilu šolnine ftdo izdaja potrdila o višini davka za odmero šolnine — Določbe o tujih državljanih — Vpis več otrok v šolo Beograd, 12. avgusta. AA. Ker stopijo določbe taksnega zakona (tar. št. 318 a taksne tarife) o pobiranju šolnine v velja- vo v začetku šolskega leta 1932/1933. se je pojavilo več vprašanj, ki jih je davčni odJeiek na podlagi 61. 43 taksnega zakona takole pojasnil: Pri pobiranju šolnine je smatrati za prvega otroka tistega, ki ga vpišejo v šolo višje stopnje oziroma v 6tarejši razred s predpisano večjo šolnino ne glede na starostna lera dotičnega učenca. Če hodi poleg otroka tudi njegov roditelj v šolo, ga je smatrati glede šolnine kot učenca osebe z več otroki. Učenci v šolah brez šolnine ne pridejo v poštev pri odmeri šolnine za ostale otroke. Potrdila o višini davka bodo izdajala davčna oblastva, pri katerih ja dot^na o^eba obdavčena. Ako je oseba obdavčena pri več davčnih upravah, mora prinesti potrdila od vseh teh uprav. D.-žavni in samoupravni uslužbenci, ki poleg svojih prejemkov nimajo nobenega drugega dohodka in ki ni^ obdavčeni d davčnih uprav, dobe taka potrdila pri uradu. kjer prejemajo svoje prejemke, upokojenci pa pri blagajnicah. kjer jim izplačuje io pokojnine, in sicer ne glede na to, a!i preiemajo pokojnino osebno ali po pošti. Osebe. ki plačujejo uslužbenskj davek svo>emu delodajalcu, dobe pri tem delodajalcu potrdilo o višini pobranega davka (v fotovini ali v davčnih znamkah). Ako imaV> vse te osebe (državni, samoupravni uslužbenci, urp-oko jen-ci in osebe, ki plačujejo uslužibenski davek) poleg svojih nreiemkov še drugo lastnino, ki zanjo plačajo davek pri davčnih upravah, morajo od t"1i davčnih ur»rav dobiti potrdi'« o višini divka na to lastnino. Tem se odmeri šol-r.ina na nodlagi skupnega davka na vseh n-nfi-dilih. OM?s*va ki izdf»v»i0 fa potrdila, ne smeSn nredhodno zaMevati poravnave Tega d«vka. marve? morajo izročit: rK>trd'la re glede na to. aH 'e bil davek plačan. Pri tem vedno navesti, da velia notrdilo le 7r\ odmero šolnine. Pmv tako oblastva ni-dolžna zabeležiti, da d etična oseba ni 73dol/eni z davkom v drugem kraju, a šnle re vrnejo zahtevati dokaza o tem. mo^in šolnino pobrati le po orei-!o5»nih nn+rrtillh. AJco «e ugotovi. da je rekr?o ->-''.kriil nravo višino davka, to se •p-« vi. da ni predložil potrdil vseh tistih oMa-s.+ev. kjer ie oK-pmen i en z davkom, ga zadenejo zakonske posledice. Za vpis več otrok v rezne *o'e ni treba od pristofnega rbla<-H-a f davčne "prave, blagainice) zahtevati več potrdil, marveč zadošča, da se pri pristojnem oblastvu sestavi in potrdi več prepisov izdanega potrdila, tako da fte za učenca, ki plača polno Šolnino, priloži izvirnik, za drage pa prepise. Za več otrok na istem zavodu zadošča eno potrdilo za najstarejšega otroka, ravnatelji in upravitelji šole pa so za ostale otroke dolžni zabeležiti v dnevniku, da se naihaja potrdijo o višini davka pri osebi, vpisani pod to in to številko dnevnika o pobiranju šnluine. Za primer, da otroka, ki plača šolnino, vpišejo kasneje, so roditelj oziroma skrb nilk dolžni predložiti šoli, kamor vpiše druge otroke, izjavo, da bo najstarejšega otroka vpisal v šolo višje stopnje (z navedbo šole). NTa podlagi take izjava morajo ravnatelji in upravitelji šole vp-sati ostale otroke proti polovični šolnini, iz a-vo roditelja ali skrbnika pa morajo shraniti do konca roka, predvidenega za vpis v šolo. ki j>o navaja iizjava. Ako te osebe ne pred!ože dokaza o opravilnem vpisu im plačani šolnini za šolsko najsrarejš-sga otroka, pošljejo šole dotične izjave pristojni d-avani upravi zaradi nadaljnjega ravnanja, ki je predviden za nezad -.st no plačane takse. V taikih primerih morajo šole pri vpisu drugih otrok opozoriti reditelje na posledice, ako pravočasno ne pred-lože doka-za o vpisu in o plačani w >ln; šolnini za šolsko najstarejšega otr »ca. Otroci tujih podanikov, ki so jim roditelji v naši državi »:a'no nastanjeni, plačajo enako šolnino in na enak način kaikor naši državljani. Učenci tujih podanikov, ki hodijo pri nas v šolo. ki na jim roditelji žive onstran meja nase kraljevine, so dolžni predložiti potrdila o višini davka pri pristojnem oblastvu v državi, ki ji pripadajo in kjer stalno ž*ve. Ker se t a.k a potrdila glase na denar države, kjer so b'la izdana, je treba preračunati viš:no davka v denar naše držarve po državnem tečaju za dotiorn mesec. Potrdili, ki služijo za podlago pobrane šolnine, ravnatelji in upravitelji šol ne bodo vrnili, marveč jih obdrže za svoje arhive med listinami o pobrani šotami. Ker je treba plačati šohvno po davku roditeljev (očeta in matere) in učenca, alko ie z davkom obremenjen, ni treba glede šolnine upoštevati navedb, da se učenec sam vzdržati e in da ga je zato treba oceniti kot siromašnega, marveč naj se zahteva dokaz o višini davka roditeljev, če jih do-tični učenci še imano. Potrdila o višini davka si je treba pravočasno o®krbeti da ne bi bila oblastva fiik pred vpisom otrok v šolo preobložena. V tem primeru se lahko pameti. da vsi ne bi dobili zahtevanih potrdil pravočasno. Hitlerjev umik Viharna seja madžarske zbornice Opozicija očita grofu Karolyiju, da je samo slamnati mož grofa Bethlena odpor opozicije. Sicer pa je nevredno ministrskega predsednika KaroIyja, če je samo slamnati mož za nekoga, ki bi se rad vrnil. Posvetovanja o opozicijori&lnem predlogu. toi zahteva nujne ukrepe za olajšanje kritičnega položaja, ki bo nastal po žetvi za male posestnike, je poteklo brez incidenta in se je končalo z večinskim sklepom, da se debata odgodi do jeseni. Ker razpolaga opozicija z zadostnim številom glasov, da lahko skliče zbornico na izredno zasedanje, je bilo še v teku današnje seje zbranih potrebno število podpisov, da bo zbornica v teku 8 dni ponovno sklicana. Budimpešta, 12. avgusta g. Na današnjil seji poslanske zbornice je ime,] poslanec malih posestnikov Eckhard govor, ki je izzval v zbornici veliko razburjenje. Govornik je kritiziral gospodarsko politiko vlade in izjavil, da so dnevi vlade šteti. Poslanec Ulain je zaklical vmes: >Grof Eethlen ie dal vladni stranki sporočit!, da &e bo jeseni vrnil!« Posla.vc Eckhardt je nadaljeval, da za opozicijo ni razveseljivo, da je sedanji ministrski predsednik samo človek, k; čuva mesto za bivšega ministrskega predsednika, ki se namerava vrniti. Ta povratek bo se.veda zadel na najostreiši Venizelosov odgovor opoziciji Vedno je pripravljen za sporazum, bo pa odločno branil sedanje ustavno stanje v Grčiji Atene, 12. avgusta AA. Atenska agencija | bisciit o vprašanju oblike vladavine pome- javlja: Venizek>s je v odgovoru na skupno spomenico voditeljev opozicije Caldarisa, Ka.fandar;sa, Pananastazija ln Zarizianosa. v kateri so voditelji opozicije obtožili ministrskega predsednika, da žene državo v notranje homatije, podal izjavo, v katen spominja na svojo izjavo o priliki svojega prihoda v Atene, v kateri je naglasil, da njegova stranka nikakor ne misli na državni udar. Ta izjava, je rekel Venizelos, bi bila lahko temelj za sporazum med njegovo (liberalno) in ljudsko stranko, toda pod .pogojem, da ljudska prizna, da bi ple- nil državni udar, če bi sklepa o tem plebiscitu v skupnem sporazumu ne sprejele vse stranke. Kar se tiče vloge vojske v politiki, je Venizelos izjavil, da častnliki nimajo samo pravice, temveč tudi; dolžnost, da branijo sedanji ustavni red, na katerega so prisegli. Pri tem pa je Venizelos ponovil, da ne bo dopustil nobenega nezakonitega vmešavanja vojaških oseb v politiko vse do volitev, ki liodo svobodne, kakor so bile doslej svobodne še vse volitve, ki so jih izvršile vlade, sestavljene iz njegove liberalne stranke. Brežiški gasilci bodo jutri praznovali zlati jubile j Brežice, 12. avgusta. Prostovoljno gasilno društvo v Brežicah firaznuje letos 50-letnico svojega človeko-■ubnega delovanja. 19 februarja je preteklo 50 let, kar je bilo ustanovljeno. Ta jubilej bo društvo proslavilo v nedeljo 14. t. m Proslava bo združena blagoslovitvijo nove lestve »Magirus«-. pod pokroviteljstvom bana g. dr Draga Marušiča. Bo pa to tudi manifestacija ideje vse spodnje zasavske gasilne župe. Opisovati delo 50 let bi bilo odveč. Zapisano je s hvaležnostjo v srcih vseh, katerim so naši gasilci v tej dobi pri-h'fel' na pomne. Omenimo naj le nekaj najvažnejših točk iz zgodovine društva. Pred ustanovitvijo društva 1822 je obstojala že kakih 10 let prej nekaka mestna gasilska straža, ki je imela navadno ročno brizgaln . kar r>a seveda daleko n? zadoščalo v primeru ognja. Stražo so tvorili meščani. med n;:mi Klabu^ar Koritnik, Stosjer, HotfH^r. Mastnak. Kolb. Mesrarič, Vo-grinc. Sile in drugi. Oni so bili predhodniki da'i'šn:eoa prostovoHne^a gasilnega društva in jih že vse krije hladna ruša. Defi-nirivno bilo društvo ustanovljeno 19. februarja 1882. ko je pristopilo nad sto članov Prvi načelnik ie bil Josip Leiter, po-ses-nik in usnjar v Brežicah. Od prvih ustanoviteljev in čla^v živita še danes samo 1 »erčič Štefan in Zollner Ivan iz Brežic Bilo je treba premagati mnoge začetne ovire. t<-da s nomočjo prijateljev «e je dru.štvo počasi razvijalo preko T-seh ovir in si nabavilo ootrebno orodje. Leta 1^07 je zgradilo prostoren Gasilni dom. Svetovna vojna je "i-"-- zadala društvu težak udarec, ko so vs1' najboljši člani odšli na bojna polja, vendar uničila ga ni. Po vojni si je dru-š. * l-rnalu onemoglo in si je za 45-letnico nabavilo moderno motorno brizgal.no. Lani j je kupilo tovorni avto, letos pa mehanično, 1 16 m dolgo lestvo »Magimis«, keT se je baš ob priliki požara v brežiški bolnici pokarala notreba dobre lestve. Ob svojem zlatem jubileju društvo lahko s ^onosom gleda na izvršeno delo. Bilo je to nrvo društvo v dolnjem Zasavju. Je pa tudi danes najmodernejše opremljeno z " orodjem v vsej zasavski župi. Da pa je društvo tehnično res tako na višku, gre zahvala človekoljubnim prijateljem, ki so društvu vedno stali ob strani in mu pomagali, pred vsem mestna občina, hranilnica mestne občine in pa posojilniica. Obenem se društvo spominja vseh onih članov, ki so dol^o vrsto let delovali v procvit društva, a jih že krije zelena gomila. Današnjemu članstvu kličemo, naj po zgledu svojih prednikov pogumno stopa v drugo polstoletje dela za gasilsko idejo. Gospodarsko sodelovanje med Turčijo in Rusijo Carigrad, 12. avgusta. AA. Semkaj je prispe1^ skupina ruskih inženjerjev-specia-Iistov. Kakor je znano, je nedavno tega Sovjetska Rusija dovolila Turčiji blagovni kredit v znesku več milijonov dolarjev. Rusija bo dobavila Turčiji stroje in industrijske naprave. Ruski specialisti se bodo v družbi turških inženjerjev napotili v Anatolijo. kjer bodo proučili tamošnje pogoje za tekstilno industrijo in za izdelovanje poljskih strojev. Dramatik Mackensle smrtno ponesrečil Pariz, 12. avgusta. AA. Znani angleški dramatik Ronald Mackensie, ki je svoj čas zaslovel s svojimi igrami, se je pri Beauvai. su smrtno ponesreči'. Avtomobil, s katerim se je vozil se je prevrnil v jarek. Mackensie je bil na mestu mrtev. Berlin, 10. avgusta. Pred državnoorakinii volitvami sta bila vsa Nemčija in ves svet polna fantastičnih vesti. Zmagonosni pohod nemškega fašizma je bil tedaj >vj. »tvar; fe bodo dobili pri volitvah večino, io io »raciji« prišli na vlado zlepa, če je ne dobe, potem zgrda, potom državnega uda*«. Štirinajst dni kasneje se Hitler, kakor vsak dirug politiik današnje Nemčije, spodobno pogaja z vsemogočnim predsednikom 11 in-denburgom; bori se pri tem z drugače sicer tako preziranitni demokratskimi argumenti, češ da predstavlja najmočnejšo stranko v državi, Hitlerjevci izvajaijo sicer še vedno huda nasilstva, toda vse ka-že, da med temi posameznimi dejanji ni niikake skupne zveze, ki bi zasledovala enoten, določen cHj revolucionarnim potom priti do oblasti. Poboji v Koniosbergu iD rdečih berlinskih predmestjih, neoadi na opozicionalne voditelje na vseh koncih Nemčije, bombe v katoliških redakcijah in židovskih sinagogah, vse to so junaška dela vitezov v rjavih srajcah, ki vzibujajo sicer še vedno šiTom sveta pozornost, toda revolucija to ni. Vodilni krogi sedanjega rebrna iščejo sedaj vlado, ki bi se lahko predstavila parlamentu in vsaj enkrat dobila zaupnico, potem pa pos'ala parlament zopet na počitnice. V normalnih razmerah bi seveda tak kabinet moral obstojati v prvi vrsti iz narodnih socialistov kot najmočnejše stramke in k centruma. Centrum je že opetovano zahteval, naj narodni socialisti že enkrat tudi na vladi pokažejo, kaj znajo. in je celo izjavil, da bi bil pripravljen podnirati tako vlado na ta način, da hi glasoval zanjo ali pa se vsaj vzdržal glasovanja in s tem osigural nacionaUsrom večino. Pridržal bi si, ker se skupen program med nacionalnimi socialisti in centrom skoro ne da zamisliti, porvolno svobodo, da v vsakem posebnem prim*ru posebej preindiri ailii je dotičen predlog v skladu s strankinim nrofranriom. Tudi nožni drugi vplivni krogi v Nemčiji se strinjajo s taiko vlaid-^: prepričanj so. da bi H;t'er v taki vladi, kjer bi ga brzdala še Hindcn-burg in Schleicher. bil gotovo manj nevaren kaikor v opozicirl. Ta večinska kombinacija je pa naletela na zanreke. In sicer v prvi vrsti v sedanjem Panenovem kabinetu, ki bi še nadalje hotel 'e drža t! obVst v svojih rokah. Cvj-snodom iz Hearenlkluba ne gire v glavo, zakaj bi ravno seda i Nemčija m vala vztrajat" na demokratskih aln celo parlamentarnih načelih, ko se je že celi za V> ji dve leti vVdaila ah^olutistično s nomočjo (51. 48. u«+ave. Po n jih o vem mnenju bi bila nflih^ljSa Vada za Nemčijo v sedanjih razmerah >vlai^a crt^krvvniakovo potrebi bil v pomoč, kajti sam je bil ^zvrstem plavalec. Ali ko je gospa Svnovčeva začela pešati in se utapljati, ga je kritično stanje menda tako prestrašilo, da je sam obnemogel in iizginil pod vodo. dočim so sestro rešili .prav v zadnjem trenutku. O nesreči je bil nemudoma obveščen s ravnatolj Synovec. Ker je tovarna >Jugo-bruna« na nasprotnem bregu Save, je dal zelo izčrpano in razen tega še v žalost! strto gospo kakor tudi nesrečnega pokojnega svaka prepeljati na ono stran in nato z avtom v stanovanje. Vest o nesreči se je bliskovito raznesla po mestu in je vzbudila globoko, vsesplošno .pomilovanje ponesrečenca, ki je tz veleugledne češke družine in je imel pred seboj veliko bodočnost. Prihodnje leto bi diplomiral za inženjerja. Sreča v nesreči je bila, da so bili reševalci sami dobri plavači. toi se jim je posrečilo rešiti vsaj gospo ln nato hitro poiskati pogrešanca. Peko i-nika bodo jutri .prepeljali na češkoslovaško. Veliko trgovsko zborovanje v Mariboru Veliko trgovsko zborovanje v Mariboru, sklicano za 7. t. m., ki je bilo zaradi nujne zadržanosti ministra za trgovino in industrijo g. Ivana Mohoriča preloženo, se bo vršilo v nedeljo 14. t. m. ob 10.15 v dvorani Uniona v Mariboru. Spored zborovanja bo isti. Minister za trgovino in industrijo g. Ivan Mohorič bo svečano sprejet ob 10. ob mariborskem mostu. Zveza trgovskih gremijev poziva trgovstvo, da se zborovanja, na katerem bo manifestiralo za svoje težnje, v najobilnejšem številu udeleži. Berlin, 12. avgusta. AA. Včerajšnje proslave \veimarske ustave eo bile povsod brez incidentov. Splošno prevladuje vtis, da stopa Nemčija po včerajšnjih proslavah v odločilni stadij načelnih borb. Liberalno berlinsko časopisje ne prikriva tužnega vtisa, ki ga ie zapustil govor notranjega ministra barona Gayla. ivossische Zeitnng« pravi, da ie bila včerajšnja proslava v znamenju hinavščine in da ie državni kancelar Papen včeraj prelomil z dosedanjo tradicijo, ko na kraju proslave ni zaklical običajnega pozdrava republiki >Naj živi republika!«, marveč je zaključil svoj govor z vzklikom: >Živela nemška država!« Vlada se je udeležila proslave z vidno rezervo. >Berliner Tageblatt« ugotavlja, da notranji minister baron Oayl v celoti ni mogel odkloniti weimarske ustave, da pa je v svojem govoru izpustil vsako hvalo, kolikor mu je bilo mogoče. Komentarji Hu-genbergovega časopisja so boli osredotočeni na vprašanje nove vlade. »Krenzzeitnng« vztraja na tem. da ie treba v sedanlem položaju obdržati strankarsko neodvisno vlado, ker more le taka vlada izvesti potrebne ustavne reforme. Huda nesreča znanega ljubljanskega motociklistič-nega športnika Šiške Grosuplje, 12. avgusta. V razdobju enega meseca se je pripetila pri nas že tretja večja nesreča z mot«-c:'-!om. Danes ob 17. je peljal posestnikov sin edinec Tone Pavšič iz Gatine voz bukovih drv v Grosuplje. Pri km 599 je blizu hiše posestnika Jakoba Štrublja hote! zaradi klanca zavreti voz, kar je postalo zanj Uf'' dno. V tem. ko je korakal s ključem ob vozu in ga zaviral, sta privozila precej hitro za njim znani ljubljanski motociklistični športnik g. Janko Šiška in g. Vojteh Rraz, bsni trgovec, istotako iz Ljubljane. Nekaj n-etrov za vozom je dal vozač glas s hupo, kar je Toneta tako prestrašilo, da je name s! v stran skočil v sredo ceste in že je zadel motor vanj m ga vlekel kakih 10 me licv s seboj. Vsi trije so obležali v krvi na tleh. Dočim Je trgovec Braz dobil le neznatne pra- ske, je Šiška, ki je vozil motocikel, ostal ne kaj časa v nezavesti. Šiška ima razbito spodnjo čeljust in mnogo ran po vsem telesu. Najhuje je poškodovan Tone Pavšič, ki ima najbrže počeno lobanjo. Kakor brez uma je nesrečnik otepal okrog sebe in trgal raz glavo obveze. Obvezal je oba težje ponesrečena za salo zdravnik g. dr. Kalan, nato pa sta bila oba s privatnim avtomobilom odpeljana v ljubljansko bolnico. Strela je udarila v cerkev • Poljčane, 12. avgusta. Pe dni je prihrula nad nas in okolico huda nevihta, med katero je treščilo v lubi-čansko cerkev. Strela pa ni šla po strelovodu, ampak si je trla pot v notranjost cerkve ter je steno na več mestih poškodovala. V to cerkev je treščilo že večkrat, zato bi bilo umestno strelovod temelji^ pregledati Gospodarska pogajanja med Nemčijo in Grčijo Berlin, 12. avgusta. AA. Med Nemčijo in Grčijo so se začela pogajanja o tako-zvanem kompenzacijskem sporazumu, s katerim naj bi se odstranile težkoče glede izvoza nemškega blaga v Grčijo. V nemških krogih se smatra, da je sklenitev tega sporazuma neobhodno potrebna, ker grška Narodna banka zadnji čas sploh ni več dajala dovoljenj onim grškim uvoznikom, ki so si hotel-' nabaviti blago iz Nemčije. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes*. Precej vedro, mestoma megleno, postopoma vedno bolj oblačno, toplo, vetrovno. _ Dunajska vremenska napoved za soboto: Poletno lepo vreme bo trajalo dalje Naši kraji In ljudje Slovo prekmurskega javnega delavca Murska Sobota, 12. avgusta. Zopet je Prekmurje izgubilo enega svojih javnih delavcev, a nikdar še ni občutilo izgube v toliki meri, kakor prav ob odhodu sodnika dr. Frana Farkaša, ki je bil nenadoma pozvam v službo v Beograd, k sodišču za zaščito države. Posebno je prizadeto prekmursko Sokolstvo, ki je izgubilo v njem dolgoletnega voditelja, organizatorja. najboljšega brata. Pa tudi v ostalem javnem življenju so zazijale vrzeli, ki so tem bolj občutne, ker je danes bore malo nesebičnih, in požrtvovalnih delavcev, katerim ni nobena žrtev prevelika, da dosežejo zastavljene naloge v kulturnem ali tudi, da se je napredni tisk, predvsem »Domovina«, tako razširil po Prekmurju. Za dijake je imel vedno odprte roke, marsikaterega je gmotno podpiral ter mu s tem omogočil pot v boljšo bodočnost. Kako je bil dr. Farkaš priljubljen, je pokazala njegova odhodnica v Sokolskem domu, kjer so bili zastopani prav vsi stanovi. Z dr. Farkašem je izgubilo Prekmurje najmarkantnejšo osebo v nacionalnem in političnem pogledu, kar jih j© imelo po prevratu. Njegov odhod pa bo predvsem občutilo naše k^netskp ljudstvo, kateremu je bil iskren prijatelj in svetovalec, v kakršnihkoli zadevah se je k njemu zateklo. Ni skoro človeka, ki ne bi obžaloval njegovega odhoda, kakor ni nikogar, ki bi mogel zanikati njegove velike zasluge za nacionalno in kulturno prerajanje Prekmurja. Fn. Zločinsko ravnanje z otrokom Lastnega sinčka je mat! neusmiljeno pretepala in zapirala v drvarnico Po ugotovitvah komisije bo uvedeno kazensko postopanje racionalnem pogledu. Prekmurju je vedno primanjkovalo takih ljudi, saj je njihovo delo v teh krajih dvojnega pomena. A baš v zadnjem času odhajajo iz Prekmurja možje, ki so stali z vso delavnostjo v žarišču javnega udejstvovanja. Dr. Franjo Farkaš lahko zadovoljen in X-onosen zre na svoje delo v Prekmurju. Storil je vse več kakor je bik njegova dolžnost. Vem, kako se je Prekmurje navezalo na njegovo osebo. A tako se tudi on ne bo mogel nikoli prav odtrgati od njega. V dneh prevrata je prvič prišel v Prekmurje. Čim je pod generalom Maistrom izvršil svojo narodno dolžnost na Koroškem, je prihitel tudi v ogrožene kraje Prekmur-jsi kot dobrovoljec. Pozneje je nadaljeval študije ter dobil v letu 1922. prvo službeno mesto sodnika v Murski Soboti. Stopil je takoj v napredne vrste, ki so se šele začele organizirati, ter se je z vso intenzivnostjo lotil dela. In delo je bilo ogromno. Kopica slovenskih uradnikov iz drugega brega Mure je tvorila jedro prvega naprednega pokreta, kateremu se je postavil v •prv3 vrste dr. Farkaš. Z učiteljem Hoče-verjem sta se lotila organiziranja prvega prekmurskega Sokola v Murski Soboti. Sokolske vrste so rasti e, prebivalci-domačini so se oklepali povsem novega pokreta. Zgraditev lastnega doma se je po truda-polnem delu uresničila s pomočjo domačinov in zavednega članstva ter je dom danes v ponos vsemu prekmurskemu Sokol-stvu. Hitro se je začela sokolska misel širiti tudi po ostalem Prekmurju, kajti v zadnjih letih, kar je bil dr. Farkeš starosta soboškega Sokola, je delal predvsem na organizaciji sokolskih čet, katerih je danes že preko 12 Mnogo se je udejstvoval tudi na gospodarskem poprišču. Predvsem je treba ome-n ti številne hranilnice in posojilnice, ki jih je ustanavljal po Prekmurju in ki tudi danes dobro uspevajo. Vedno pa je bil pro-pagator jugoslovenske misli ter vsega naprednega gibanja. Prav velike zasluge ima Globoko znižane cene! Samo še danes ob 4., %8 in 914 zvečer velefilm ljubezni, petja in športa: »Požar v operi" (Barcarola) V glavni vlogi: Gustav Frohlich, Alexa Engstrom, Jarmila Novotna »Paramount zvočni tednik« Elitni kino Matica Telefon 2124 Ljubljana, 12. avgusta. Ob Ižanski cesti, zadaj za skupino hiš, stoji mala hišica, označena s številko 40. Obdana z vrtičkom, na katerem prevladujejo fižolovke, vmes pa je porazgubljena druga zelenjava in celo nekaj cvetja. Poleg hiše ima svojo uto mlad pes - ovčjak, ki laja da se razlega daleč na okrog. Poleg hiše je tudi drvarnica, v njej pa niso bila le drva in različna ropotija, marveč je prebivalo v njej do nedavna tudi človeško bitje. Mesece in mesece je preždel v tej temačni drvarnici ubog deček, ki mu lastna mati ni privoščila ne solnca ne dobrega zraka, torej niti tega ne, kar nudi narava sama. Iz hišice so čuli sosedje neštetokrat presunljive krike otroka, ki je vpil od bolečin. Mali, komaj 11-letni Risto je bil tepen skoro sleherni dan, ponoči aH podnevi. Njegove muke so trajale že leta. Sosedje so videli malega dečka le, kadar je na poti v šolo in iz nje. Sicer pa ga nikoli ni bilo na spregled. Ko se je letos končalo šolsko leto, je dečko spet izginili, nikoli ga ni nihče opa-eil. Z materjo sta bila sama v hiši. Toda mati, ki je zaposlena v neki tiskarni v mestu,, je odhajala z doma ž 2 zjutraj za rana m se je vračala domov šele ponoči. Da je dečko vendarle še pri hiši, so uvideli sosedje šele po tem, ko so čuli njegovo stokanje in pa udarce, ki so neusmiljeno padali nanj. Zadnji čas pa tudi teh glasov ni bilo več čuti. Otrokova mati je pripovedovala, da je poslala Rjista na počitnice v Tržič na Gorenjsko, kjer da ima sorodnike. Naključje je vendarle hotelo, da se je pred nekaj dnevi pes odtrgal z verige, zaradi česar je stopila neka soseda bližje k hiši in je opazila na vratih drvarnice črno zaveso. Ta se je tu pa tam tudi premaknila in je soseda kar instinktivno poklicala: »Ris to!« »Ja!... se je oglasil šibak odgovor iz dr-vsrnice. »Zakaj pa ne greš vlovit psa?« Ne morem, sem zaklenjen!« Tako se je razkrila Ristova, skrajno žalostna usoda. Razburjene ženske so naznanile zadevo na dolenjski stražnici. Prišel j« stražnik, ki je na lastne oči opazoval otrokove muke. Zunaj je sijalo sonce, vonjalo je po zelenju, v drvarnici na po trohnobi... Poklicali so tudi neusmiljeno mater na odgovor, a posledica je bila, da je Risto zamenjal ječo v drvarnici, za nekaj dni z ječo v kuhinji, kamor ga je odtlej čez dan zaklepala lastna mati. Sledilo pa je ponovno pretepnaje, zaradi česar so se usmilien) sosedje obrnili po pomoč na mestni fizikat Danes dopoldne se je podala v hišo komisija, ki ji je načeloval mestni fizik dr. Mav-ricij Rus. Komisija je prišla ob času, ko otrokove matere ni bilo doma. Dr. Rus si je ob asistenci policijskih organov na mestu ogledal situacijo. Z otrokom, ki je topega pogleda, D-retepen i,n ustrahovan, popolnoma brez vsake volje, pa se je moral pogovarjati skozi okno, kajti vrata so bila seveda zaklenjena. Nesrečni Risto se sprva sploh ni hotel pokazati gospodom, prišel je do okna šele na ponoven poziv. »Ne morem ven, sem raje notri,« je dejal. »Zakaj pa?'« »Mame se bojim,« je sledil točen odgovor. Po ugotovitvah komisije jc zdaj uvedena najstrožja preiskava. Dečko bo najbrže izročen v kak zavod, dočim bodo mater, o kateri pravijo sosedje, da se je nameravala otroka na tak način i znebiti, postavili pred sodnike. FAVORIT, kateremu ostanete vedno zvesta . .. ki je neobhodno potreben za negovanje Vaše polti . . . kateri Vas pomlajuje in polepšuje ... ostane vedno Elida Favorit milo s svojim nežnim, svežim vonjem. Negovanje s tem blagim milom obilne pene Vam bo pripravilo vsak dan novo veselje. ELIDA MILO Dva moža pred malim senatom Ljubljana, 12. avgusta. Pred malim kazenskim senatom sta se danes vršili dve glavni razpravi, ena zaradi ogražanja življenja in tujega imetja, druga zaradi poskusen ega umora. Svoje časno pri KID na Javorriku zaposlenega in zaradi tatvine dveh lopat odpuščenega tovarniškega delavca 42-letnega Petra Gašperina je državni tožilec dr. Fella-cher obtožil, da je 14. junija letos položil na progo tovarniške električne železnice 1 m dolg in 25 kg težak kos železa 'to namero, da bi povzročil stirjen-je tam obratujočega elektromotorja, ki vozii železo in drugo blago iz tovarne na Javo miku v jeseniško. Obtožnica je ta Gašperinov čin kvalificirala kot zločmstvo zoper varnost javnega prometa za ljudi, imovino in obvestila po paragrafu 206 - I k. z. Gašperin je namreč zasnoval hudodelni načrt, da bi motor z vozili stiril in se izvmnM čez 10 m visoki nasip na državno cesto. Na ta način bi gotovo izgubila življenje strojevodja Mulej in sprevodnik Ambrožič, nastala pa bi tudi polmi-lijonska škoda. Kos železa je Gašperin položil na ostrem ovinku tako, da ga ni bilo lahko opaziti in je le previdnosti strojevodje zahvaliti, da je bila huda nezgoda preprečena. Okoli 12.45 je namreč Mulej z Ambroži čem vozil z motorjem na drugem vozu 15.000 kg železa. Kakih 12 m poprej je opazni oviro in je motor takoj izavrl. Eno kolo je sicer šlo čez železo, a motor ni stiril — No. Peter Gašperin! Kaj pravite k obtožbi? Ali je res? je predsednik g. Ivan Kralj povprašal. — Res sem bil vinjen. Da bi imel namen motor opraviti v nevarnost, pa ni res. Jaz sem so zaletel v železo in sem ga dvignil. Sicer pa obžalujem. Nič ne vem, da bi prej železo ležalo kakih 20 m proč. Tudi ne vem, da bi ga bil jaz nesel tja. Spil sem zjutraj tri »ohtelce« žganja in pozneje blizu 4 1 vina. Nekatere priče so potrdile bistvene, za sodbo važne okolnosti. Tako je priča stro- jevodja Janko Mulej omenil: Pri orožnikih je Peter priznal vse, češ: »Zaradi tovarne sem to storil, ker sem bil odpuščen.« Mali senat ni obsodil Petra zaradi zločina v smislu obtožnice, pač pa zaradi zločina po paragrafu 201 k. z. na 7 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. V razlogih pravi sodba, da tovarniške železnice ni smatrati za javno občilo, da pa je hotel obtoženec izvršiti teroristično dejanje proti tovarni, ker je bil odpuščen. Njegov naklep jc najhujše obsodbe vreden, ker bi lahko spravil v smrtno nesrečo dva delavca in bi napra- Najboljše, garantirano nepremočljive, specialno izdelane GOJZERJE moške za Din jao,-ženske za Din 295.— pri BRATA NAGLIČ, 2IRI Zahtevajte cenik turistovske in športne obutve! vil družbi do pol milijona škode. »Pomislite!« je zaključil predsednik sodbo, »dva tovariša, ki vam nista storila nič hudega, ste hoteli usmrtiti!« Za drugo razpravo je državni tožilec obtožil Ljubljančana elektomon terja V. P. po-skušenega umora. Šest let je P. srečno živel s svojo ženo. Alkohol pa je porušil družino. Po ločitvi živi žena v Kamniku. Dne 16. julija zvečer je Viktor prišel v Kamnik na njeno stanovanje, s seboj je imel kuhinjski nož. Ž njim je hotel, kakor navaja obtožnica, zaklati ženo in potem še samega sebe. Nož je že zavihtel nad ženo, ki se mu je umaknila. Le lahko jo je ranil v prsi. Pred senatom se je V. P. zagovarjal, da ni imel namepa žene umoriti, bil je le močno razburjen. Nož je celo zadržal nazaj. Priče so v podrobnostih opisale, kako je nastal konflikt med obtožencem in njegovo ženo. Ker ni bil podan pravi dejanski stan za obsodbo zaradi poskušenega umora, je senat obsodil obtoženca le zaradi prestopka lahke telesne poškodbe na 3 mesece strogega zapora. Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, oe poskrbite za vsakdanje izpraznenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Z Angleži po Kamniških planinah Naše krasne Kamniške planine so dobile precej redke goste: angleško družbo profesorjev in učiteljev, ki jih je poslala Le Play Society v naše kraje, da spoznajo lepoto naše domovine, naše ljudstvo in način njegovega življenja. 34 jih je in naselili so se v novem »Planinskem domu« v Logarjevi dolini, -ja so dospeli z avtomobili preko Črnivca in Gornjega grada. Komaj so se nekoliko odpočili, je večina odšla občudovat slap Kinko ter dalje na Okrešelj. Nad A) jih je odšlo nato na Kamniško sedlo, po-gumnejši pa so jo ubrali naslednji dan celo na Planjavo, Ojstrico in po še vse premalo cenjeni stezi v Robanov kot. — Ostali, to večina, so se z vnemo lotili svojega dela pod vodstvom Mrs. Tattonove in Mr. Daviesa. S posebno vnemo delata tudi botanika Mr. Harward in Ches. Zadnji sploh nima. pogled?, za kaj drugega kakor za lepoto naše flore. Za določevanje je prinesel s seboj vrsto debelih knjig. posamezne skupine obiskujejo doline in gore, se zanimajo za posamezne visoko ležete naselbine in njihove odnošaje do srca te', divnih planin, Solčave. Rišejo zemljevide. hiše. načrte stavb, porabljajo stotine clTi ljudje sicer niso tako močni, pač pa bolj zviti kakor mi.« — Plačnikov pastir je nekoč pasel ovce pred Bambolo. Radoveden je zlezel v votlino, notri se je izgubil. Slišali so ga baje klicati pred Praprotnim. Nato pa se je vtopil v jezeru, ki se nahaja sredi Bambole. Za nami ostane pravljica in nižji del hrastniške kotline, mi pa se dvigamo po lepi dobro vzdrževani cesti skozi romantično tesen, Boben. Tu se zoži zanimiva, Vintgarju podobna soteska tako zelo, da je komaj prostora za gladko cesto in šumeči potok v globoko izglodani strugi. Nad njo štrle kvišku čudno oblikovane skale in pečine. Ljudska domišljija je obdala tudi ta kraj s pravljično povestjo. Tako je pred nedavnim časom šel lovec tukaj nad zajce. Ko zagleda zajca, ga hoče ustreliti. Ubogi zajček za-jooe in pobegne pred smrtonosno puško. Skoči čez skalo in se v skoku izpremeni v kamen, ki kaže še danes zajčjo obliko in podohnost. — žal prekratko traja dobro-dejni hlad Bobna, spotoma se parkrat pokaže visoko nad nami mična cerkvica sv. Katarine; ko se okrenemo, zagledamo vrh Kuma Z razpotja zavijemo po desni spodnji stezi po dolinici, ves čas ob lepem pogledu na belo trboveljsko podružnico sv. Marka ln zeleno Mrzlico. Sonce silno pripeka, od časa do časa se umaknemo pekočim žarkom v goščavo, vendar ne čutimo žgoče vročine, ker nam od Mrzlice sem neprestano hladi prldeten, hladen vetrič vroča čela. O Mrzlici pripovedujejo, da Je okovana s trem} močnimi, železnimi obroči, ker Je polna vode. Tudi se bajč v Rimu vsak dan daruje maša, da bi se Mrzlica ne odprla ln ne preplavila hrastniške te trboveljske doline. A, kakor je videti, vse rimske maše in železni obročd nilč ne zaležejo: gora se je vendarle odprla. S*ojlzoo namreč pri rezervoarju vodovoda tik pod vrhom Mrzlice, odikodere dobivajo Hrastničani prav dobro pitno vodo, in se zadnja vodovodna dela pravkar končujejo. Ob dobri markaciji lezemo po grapi navzgor, za hip nas zopet objame gozdna senca, nato pa se povz-pnemo na preval »Pri Križu«:. Sicer ni to nikak križ, temveč le štirioglat, tako imenovani »Turška kamen«, ki so ga po ljudskem pripovedovanju Turki postavili v spomiin, preden so zapustili te kraje. Tudi priča kamen o visoki starosti. S prevala krenemo nad samotno kmetijo Pri Zales-niku levo navzgor v položnih ključih do vrha. Na širnih košeninah tik pod vrhom pravkar kosijo planinsko travo, ki mora biti prava delikatesa za živino. Koča na Mrzlici je tako udobna in praktično urejena v svoji zunanjosti in notranjosti, da se je ne moreš nagledati. Res je, da je še inventar skoro nov, saj ne stoji koča niti še leto dni, vendar kaže dobra uprava in vzorna snaga odlično oskrbni-kovo sposobnost. Nepotreben Je napis na stari Hausenblchlerjevi sosedni koči, ki je še živa priča nekdanje primitivnosti našega planinstva, da »Mrzlica nj smetišče«. Ljudje so se slednjič le privadili, da umejo vzdrževati ired tn snago tudi v prosti naravi. Cene v koči so pa tako zmerne ln nizke, da tj nikakor ni treba nositi e seboj niti jedi, niti pijače. Obisk koče Je zato rekorden, saj ima že letos nad dva tisoč vpisanih obiskovalcev, kje pa so Se oni tisoči, ki so bili na vrhu, pa se niso vpisali! Ne samo profesljonalni turisti, sem gor zahajajo tramom a tudi rudarske rodbine in taborijo tri ves dan na prostem. Na Mrzlici je jama, iz katere se po ljudskem pripovedovanju sliši šumenje vode. Globoko pod zemljo je baje veliko Je- zero. V bližini jame je v starih časih kmet nakladal seno. Voli so se mu splašili in padli v jamo. Baje so čez več let ifobiK jarem, ki sta bila vanj vprežena vola, pri Zidanem mostu. O volih pa ni bilo nikakega sledu. -In še pripovedujejo o tej Jami, da so nekoč pastirji tam pasli, metali kamenje vanjo in poslušali, kako globoka je jama. Kar se prikaže iz jame divji mož in zavpije: »Kdo je mojemu sinčku ubil skle-dico?« Pastirji se neznansko prestrašijo in zbeže. Divji mož pa se je hotel maščevati, zagrabil je največjega ovna in izginil z njim v jamo. Od takrat se ne upa noben pastir več pasti živine blizu jame. Prekrasen je razgled z Mrzlice, že večkrat opisan v našem strokovnem in dnevnem časopisju. Nikdar se ga ne naveličaš, četudi si bil še tolikokrat na vrhu. Vselej te privlači lepa Savinjska dolina, ki jo zreš kakor na dlani pod seboj. Na zapadu strmijo v nebo visoke Solčavske planine in še dalje zadaj nebotične Julijske Alpe. proti vzhodu se vrstijo sosedni vrhovi Mrzlice tja do Savinje in preko nje. Proti jugu se spuščajo strma pobočja v hrastniško in trboveljsko kotlino. Zadaj pa kraljujeta sv. Neža in sv. Jošt na Kumu. Le čakajte, jutri prideta vidva na vrsto! Tamle spodaj je cerkvica Marije Magdalene, ki se Je ljudstvo spominja s pravljično povestjo: Turki so nekoč pridrli nrav do cerkvice In jo naši} zaprto. Pa udari takle bosanski harambaša z ostrim handžarom na cerkve na vrata. Zdajci mu odleti Iver v oko. Turek se močno prestraši In zakrlči: »Odložimo hračo! Svetac je kod kuče!« _ Povratek gre čez sv. Katarino in pod sv Markom zooet nazaj skozi romantični Boben v Hrastnik, kjer je v hotelu »Hermina< dober počitek in izvrstna postrežba. Pa zlezemo drugo jutro Pri hrastniškS postaji — dovolite, točno, brez vsake zamude — pod železnico do Save, In nas čoln prestavi na bivšo kranjsko stran. »In zopet naprej pa navzgor mimo oatrona savskih čolnarjev, sv. Miklavža. Ta je vsaj zvest ostal dolini, njegov soimenjak tam pri Kresnicah je pa baje zarad j čolnarskega preklinjanja pobegnil na strmo goro, odkoder kakor bela golobica razveseljuje oko popotnikovo, A mi hočemo na Kum in se vzpenjamo ,po uglajeni stezi strmo v reber. že stopamo v divjeroraantlčno kotlino nad Bajdetovim grabnom. Samo skalovje v najbolj fantastičnih oblikah te obdaja. Mimogrede se lahko skriješ celo v nekako skalno uto. Zadeva bi bila zelo pripravna ob nalivu ali hudi uri. Iz jarka gor prisopiha deček. Matijček mu je ime. enajst let je star in velik junak. Prosim, mernik žita je nesel uro daleč narvzdol v milin. Zdaj se vrača z nami, je prav prijazen in pripoveduje. Vse mogoče pove, tudi to. da imajo v hlevu kravo pa telico in dva vola, junca pa še konja Imeli so dva konja, a je eden poginil. Konj je bil že v vojni. Koliko so dali zanj? Ne ve, misli, da nič. da so ga dobili kar tako. Takole jo drobi z nami skoro uro daleč do doma in ni treba nič gledati na markacijo. Pa se pridruži še zgovorna ženica Težko je oprtana In toži, da morajo takole vse znositi iz doline, še pove, da so v neki gostilni stočili na žegnanju v dveh dneh za dva tisoč dinarjev, marsikdo na danes še za sol nima Naposled ostanemo sami in moramo zopet paziti na markacijo, ki Ima navadno turistično lastnost, da je vselej zmanjka, kadar bi Jo človek najbolj potreboval Čim ivilšje se vzpenjamo, tembolj se žuri- omače vesti ♦ Minister dr. Kraljevič v naSlh kraj»h. Včeraj zjutraj je prispel iz Beograda T Ljubljano minister za telesno vzgojo g- dr. Dragan Kraljevič. Nadaljeval je pot v Kranjsko goro to ostane nekaj časa v Sloveniji, ki jo je ob nedavnem .posetu silno vzljubil. Jutri se bo g. minister udeležil nekaterih pomembnih manifestacij v naših krajin. ♦ Prisega poslanca Ivana Lončarja. Novn narodni poslanec kranjskega sreza g. Ivan Lončar je v četrtek v Beogradu položil prisego v roke predsednika Narodne skupščine dr Kumanudlja. Zvečer se je spet vrnil domov, da stopi v stike s svojimi volile!. ♦ železničarski kongres v Ljubljani. Oa 14. do 16. avgusta bo v Ljubljani kongres Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije. Na kongres pridejo železničarskl zastopniki iz vse države, zastopniki delavskih zbornic in zastopniki železničarskih organizacij iz impzemstva, med ostalimi tudi iz Anglije, Francije, Nemčije in celo iz Japonske. Kongresu bosta prisostvovala tudi predsednik in generalni tajnik internacionalne transportne federacije iz Amsterdama. Inozemski delegati pridejo v Ljubljano v nedeljo popoldne. V ponedeljek dopoldne bo v »Unionu« manifestacij s ki že-lezničarski shod, v ponedeljek popoldne ln v torek pa bo v dvorani Delavske zbornice redni kongres, ki se bo bavil s strokovnimi! vprašanji ter z reorganizacijo Saveza. Za udeležence kongresa je dovoljena polovična vožnja po običajnih pogojih. j|||Slatinske tabieu** »jpf hujšanje odstranijo vso pre-Otj/ obilno iolščo in Vas napravijo ■IM* vitke, mladostne in lepe. ® Apoteka BAHOVEC, Ljubljana * članom in prijateljem Vodnikove družbe. S hitrimi koraki se bliža dan, ko bodo naši marljivi poverjeniki zaključili nabiranje članov za leto 1932. Uprava Vodnikove družbe al dovoljuje opozoriti vse lanske člane, ki doslej še niso obnovili članarine za leto 1932., naj isto obnove neuradno pri poverjeniku (-ei) svojega okoliša aLi pa direktno pri družbeni! upravi v Ljubljani. Člani in prijatelji Vodnikove družbe, ne zamudite ugodne prilike, ki Vam jo nudi družba z letošnjim književnim darom. Za 20 Din dobite na jesen 4 lepe, zanimive in poučne knjige: Vodnikovo pratiko za leto 1933, ki bo obilno ilustrirana in pestre vsebine; Ra/vljen: »Tulipan«, povest iz življenja naših izseljencev v Nemčiji; Bevk: »žerjavi« (pisatelj prvič opisuje problem naših Aleksandri nk. motiv lepe Vide v novi obliki); Pu-pin: »Od pastirja do izumitelja«, II. del, nadaljevanje I. dela, ki ga je izdala Vodnikova družba v letu 1931 iln ki je zadivil vse člane in prijatelje družbe. Ne odlašajte s svojim pristopom k Vodnikovi družbi! Obnovite takoj članarino za leto 1932' • Primer zglednega učitelja. V Stublu, v zapuščeni vasi kumanovskega okraja, je v šali mladi" učitelj Velimir Kostič. ki se je že kot dijak učiteljišča v Skoplju mno go bavil z elektrotehniko, uredil malo električno centralo, ki razsvetljuje šolo ln ki je skromno prebivalstvo tako navdušila, da zbirajo stan! in mladi prispevke, da bi bila vsa vas deležina tega nanredka. Mladi! učitelj, ki je v mali vasi in širši okolici edinii izobraženi prosvetni delavec, je uredil v svoji šoli tudi delavnico, v ka- Vremensko iioroalo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura 4. relativna vlaga v %, 5. smer ln brzina vetra, 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8 padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvaSio. druge najnižjo. 12. avgusta. Ljubljana 7, 764.7, 19 0, TO, El, jasno, --; Ljubljana 13, 763 0, 27.0, 50, NW1, 1,---; Maribor 7, 764.3, 18.0, 80, mirno, S,---; Zagreb 7, 764.1, 21.0, 70, SE2, 1. _ —; Beograd 7, 763.6, 20.0, 70, mimo 1,--; Sarajevo 7, 765.3, 18.0, 70, mirno, 1,--; S kop Me 7, 764.5, 20.0, 50, mirno, jasno.--; Split 7, 7*62.9, 25.0, 40 mirno, jasno,--; Kumbor 7, 761.9, 21.0, SO, mirno, jasno, _ _; Rab 7, 764.0, 24.0, €0. NW1, jasno,__. » Temneratura: Ljubljana 32.0/l8.0; Maribor 25.0, 17.0; Zaarreb 30.0, 18.0; Beograd 16.0, Sarajevo 29.0, 13.0, Skoplje 32.0, 12.0; Split 29.0, 23.0; Kumbor — 20.0; Rab — 22.0. Solnce vzhaja ob 4.57, zahaja ob 19.12, luna vzhaja ob 17.25, zahaja ob 0.8. teri ee učenci baivijo s pletenjem preprog ta z vsemi drugima deli, ki so jih bili vajeni že od doma, a to na veliko lažji na-čin tn z veliko večjimi uspehi. Sedaj obiskujejo to šolo prebi valci od blizu in da-ter se ne morejo načuditd velikim uspehom, ki se dosežejo tudi v domači obrti s pravilno metodo in primernima sredstvil. • šimenčev pevski koncert v Rogaški Slatini. Danes bo imel v Rogaški Slatini v Zdraviliškem domu pevski koncert tenor zagrebške opere g. Marij Šimenc. Na klavirju ga bo spremljal kapeLnik g. Neffat. • Ob prilik) zleta Jugoslovenske gasil' ske zveze v Slovenjgradcu in proslave 60-lefcniee tamošnjaga prostovoljnega gasilskega društva bo vozil jutri poseben vlak iz Celja z odhodom ob 8.15. Isti vlak se bo vračal iz Slovenjgradca ob 22.30. Gasilci kakor tudi! ostali udeleženci se naj poslu-žijo saimo posebnega vlaka. Polovična vožnja je dovoljena za vse udeležence. Vsak si naj kupi na domači odhodmi .postaji c«-lo karto, katere v Slovenjgradcu ne smp oddati. S potrdilom o udeležbi proslav«* ki ga bo dobil v Slovenjgradcu. se vm" vsak udeleženec brezplačno domov. Zadevna potrdila se bodo izdajala dopoldne v občinski pisarni v Slovenjgradcu, popoldne pa na veseličnem prostoru. Splošno občudovanje vzbuja novi gasilski prapor, ki bo ob priliki proslave blagoslovljen. Z njim je tvrdka »Eccelesia« iz Ljubljane pokazala, da je domača taustrija popolnoma enakovredna inozemskim tvrdkam. Slovenjgradec se odeva v praznično oble ko v pričakovanju velikega dogodka, kajti takšne gasilske manifestacije še letos nI bilo v naši državi. Udeležil se je bo tudi minister dr. Kraljevič s številnimi poslanci. Pri proslavi bo razen mežiške rudniške godbe, ki je daleč na okoli na najboljšem glasu, sodelovalo še šest drugih godb in domače pevsko društvo. Največja zasluga za organizacijo te velike prireditve gre žuip.nem.u in društvenemu načelniku g. Leopoldu Kopaču, želimo slovenjgra-šfeim gasilcem še mnogo uspehov in delovanja v blaginjo bližnjega! ♦ Iz železniške službe. Premeščeni so uradniki VEL položajne slfapine: Zttpan Viljem, Zalog, v prometno-komercijalni oddelek direkcije; Šval Frančišek, šef postaje v Stični, v Novo mesto; Knafeljc Val-ter, dol. kol., v Ljubljano glav. kol.; IX. položajne skupine: Kraševec Marija, Ljubljana glav. kol. v prometno-komercijalni oddelek direkcije; Zupančič Ladislav, Zidani most, v Zalog, X. položajne skupine: Puhar Ana, prometno-komercijalni oddelek direkcije, v Ljubljano glavni kolodvor, Hab,be-Puhar Franja, prometno komercijelni oddelek direkcije, v Ljubljano glavni kolodvor; Jurman Janez, sekcija za vzdrževanje prog Niš, k IV. sekciji za vzdrževanje prog Maribor glav. proga; zvaničniki 1. kategorije: Cajnko Franc, šef postaje Polzela-Braslovče, v Celje; Pintar Alojzij, Vrhnika, kot vodja postaje na Drenovem griču, v Celje; Fa-tur Franc in Jamšek Marbln, Zalog, v Ljubljano glav. kol.; Jelušič Josip, prometno komercijalni oddelek dilirekcije, v Maribor glav. kol.; zvaničnikd II. kategorije: Robnik Andrej, prometno-komeroljal-ni oddelek direkcije, v Marfjbr kor. kol.; Mahkovec Gregor, Sešek iTrančišek, Bi-tenc Jakob, Sešek Karel, Završnik Maksi-miljan, Dežman Jožef, Grd en Anton, Šuštar Janez in Tesner Janez, Zalog, v Ljubljano glav. kol.; Jančar Anton, prometno-komerc. odd., v Ljubljano gl. kol.; Plahuta Ivan, prometno-komercijalni oddelek, na Zidani most; uradniški pripravnik Spasenovič Tihomilr, strojni oddelek gene ralne direkcije Beograd, v kurilnico Ljubljana I'I. gor. kol.; dnevničarja: Podgoršek Martin, Poljčane, v Radhenburg; Gruden Ivan, Grobelno, v Stično. Nameščena sta kot uradniška pripravnika: Gojnič Dobroslav v Vidmu Krškfem in Orlov Viktor pri ,prom etno-komerc i j elnem oddelku direkcije. ♦ Sokol žiri ima v nedeljo 14. t. m. svoj Javni nastop. Ob pol 13. skušnja, javna telovadba pa se prične ob pol 4. popoldne. Pozivamo bratska okoliška društva, da se po!noštevilno udeieže našega javnega nastopa. » Za izlet Sokola v Ribnici je prometno ministrstvo dovolilo udeležencem polovič no vožnjo. Udeleženci naj kupijo pri odho du cele vozovnice, ki pa jih pri izhodu na postaji ne oddajo, ker veljajo s potrdilom udeležbe, ki se dobi na kraju prireditve, za brezplačno povratno vožnjo. Otvoritev Sokolskega doma se bo vršila pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Kraljeviča ki je tudi obljubil svojo udeležbo. ♦ Zdravilišče Rogaška Slatina proslavi dne 14. in 15. t. m. 200 letnico stroko(vne-ga zajetja slovitih vrelcev svoje mineralno zdravilne vode. Povodom te proslave se znižajo, in sicer od 15. t. m. dalje zdravilna in godbena taksa, cene kopelim tn zdravilnim sredstvom ter cena hrani v zdraviliških restavracijah. * Dr. Krekova meščansko-gospodl nJska Sol a v Zgornji šiški pri Ljubljani, po ministrskem odloku z dne 8. julija 1915, štev. 18120- XXl-b s pravico javnosti, odobreno po prosvetnem ministrstvu v Beogradu St. 7431-1 z dne 4. maja 1932. razglaša: Gojen-ke se sprejemajo za eno ali dve leti. Šola je razdeljena v dva letnika ln sicer: v redno meščansko-gospodinjsko šolo (1. letnik), ki traja eno šolsko leto to v strokovno šolo (II. letnik). Učenke drugega letnika so lahko vse mladenke, ki so dovršJe vsaj nižjo gimnazijo ali meščansko šo-o to dovršile katerokoli celoletno gospodinjsko šolo s pravico javnosti. — Te se usposobijo za nipravlteljice v internatih, sanatonjih, restavracijah in drugih samostojnih gospodinjskih po«!Jetj-.ii. SotS«: > leto 1932-33 se prične 1. oktobra. Pojasnila se dobe na šoli Kis za vlaganje sočivja v zalogi Drogerija KANC, ŽldOVSka tli. • Dopisna trgovska šola v Ljubljani Je ustanovljena za one, ki ne morejo zavoljo službe in defa hoditi v šole, da si doma pridobe znanje. Važna je tudi za študente, ki se iz kakršnihkoli vzrokov ne morejo vpisati v Državno trgovsko šolo, pa bi se radi naučili trgov stol h znanosti, I levo, vogal Miklošičeva cesta 30. • Nov poljudni mesečnik je začel izhajati v Ljubljani. Ime mu je »Lepa Vida«. Prva številka prinaša v obsegu ene tl-slovne pole članek Janka Kača, posvečen velikemu rastlinarju Jesenku, pesmi Maksa Samsove. Gustava Strnišo in našega ameriškega poeta Ivana Zormana ter povest urednika te nove revije, ivana Albrehta: »Njena roka«, ki se bo nadaljevala. Prav srečno je novi mesečnik opremljen z Ilustracijama delno po fotografijah, delno po umetninah Božidarja Jakca .In pokojnega Josipa Marije Gorupa, za poslastico pa sta dve izvrstni satirni .peronisbi Hinka Smrekarja »Lepa Vuda« velja letno 54 Din to se naroča pri upravi v Ljubljani VII na Celovški cesti 96/1. • Zanimivo odločitev o zaščiti kmetov bo moralo v kratkem času podati višje sodišče v Subotici, kajti pred okrajnim sodiščem se je te dni vršila razprava, ker Je tamošnji odvetnik dr. Milorad Milja-tov, ki je tudi veleposestnik, zahteval zaščito kot poljedelec. Odvetnik je navedel, da je njegovo posestvo preobloženo z dolgovi, okrajni sodnik pa je odbil njegovo zahtevo, češ da je kmetijstvo le njegov postranski posel ali poklic. Odvetnik dr. Mil j aitov se je pritožil in sedaj .bo morala višja instanca odločiti, kdo vse lahko spada pod zaščito kmetov. • Nesrečna prva plovba Jahte b!v§ega bana dr. šilovica. Odvetnik dr. BreliC iz Cnlkvenice je nedavno odpotoval z Izbrano posadko po novo jahto bivšega bana dr. Si.loviča v Canneš. Iz Cannesa je jahta pod poveljstvom dr. Breliča, ki slovi kot dober mornar, ima ,pa samo spričevala za kratko plovbo, dospela v Valono, od koder je še tisti večer krenila naprej. Ko je UTla oddaljena 16 morskih milj od Va'o ne, je zašla na peščeno tlo in se močno poškodovala Morala je ostati do jutra na kraju nesreče brez vsake pomoči. Dr. Brelič se je s delom posadke vrnil v Grtikvenico, z drugim delom posadka pa je ostal na jahti sin dr. Siloviča. Lena in najmodernejše urejena jfffita, Imenovana »Nada«, je taiko hudo poškodovana, da bo tudi, Če Jo v pomoč nokliloani rerrorker spra-vi z nasipine, težko še kdaj služila svojemu namenu. • Tragedija delavske neveste. V Zagorju sta bila v nedeljo na oklicih Peoca ta France. Peoca je hčerka rudarja. France pa je delavec pri nekem industrijskem irmdietlu. Njegov} starši so bili proti izvoljen ki ter so skušali na vsak način preprečiti nameravano zakonsko zvezo. Mlada izvoljenca sta se v sredo zvečer sestala v Sklendrovcu. Kakor se firovori. sta hotela skočiti s šklendrovskega mostu v Savo. kier so si vzeK življenje že mno?! obupano!; od teh sta bila zadnia dva zaljubljenca iz Trbovelj, ki sta nred 14 dnevi končala v valovih Save. Nesrečni pair REX steklenice in aparati za vku-havanje sadja Zaloga: Julij Klein, Ljubljana, Wolfova 4. Jutri ob 9.30 zjutraj na športnem kopališču v Rimskih Toplicah žttpne plavalne tekme Popoldne ob 16. JAVNI NASTOP sokol, društva Rimske Toplice—šmarjeta. mo. zakaj pred nami se pode črni oblaki, obetajoč hudo uro. In res, ko nas pozdravita sv Neža in nekoliko vi®"je skromni sv. Jošt, padajo na nas prve težke kaplje. Pri mežnarjn dobimo zavetišče, med tem se pa razvije huda nevihta z gromom in tre-skcm. Proti jugozahodu v razdalji par kilometrov zračne črte opazimo požar, ki ga je zanetila strela Slednjič trešči še tik nad nami v sv. Nežo, da nam vsaj za hip vzame vso dobro voljo. A nevihta se je pretegnila in kmalu uživamo najlepši razgled. Valva zor, ki je posetil M. avgusta 1688. Knm. je o njem zapisal: jKum je takore-koč kralj vseh dolenjskih hribov, ker nad-kriljuje vse po svoji velikanski višini ta kakor kralj gleda zelo daleč. Vidiš ne le Štajersko in Koroško, temveč tudi Hrvaško in Turčijo. Po njem raste bukovje in vrh venča cerkev sv. Neže.« Takrat je bil namreč velik del Hrvatske še pod Turki. Prav je imel avtor ?.S1ave vojvodine Kranjske«, In še danes imaš tak občutek, kadar uživaš prekrasni razgled s Kuma. In še piše Valvazor, da so že takrat prihajali romarji s Kranjskega, štajerskega, Koroškega, Hrvatskeg a in iz drugih krajev. Ko je bil on goni, so cenili število romarjev na 50.000. Pri spovedi in obhajilu jih je bilo 40.000. Popili so pa 140 veder vtaa. Seveda ie njegova »licentla poetica« dodala najmanj eno ničlo, vendar je moralo bit! v sTarih časih število romarjev res veliko. Zanisa.l je, da so 1. 1676. postavili na Kumu veliko, dve nadstropji visoko, leseno po- slopje za prenočišče romarjev. Novo poslopje pa se je udrlo, ker je v njem prenočevalo nad 5000 ljudi. Več romarjev je bilo ubitih. O cerkvici sv. Jošta pove, da tam posebno rade pozvanjajo možitveželjne ženske. — O sv. Neži pripoveduje narodna PTavljiloa, da bi morala stati njena cerkev tam nekje na Kalu pod Mrzlico. Pastirsko patrono pa je prepodila neka pastirica 9 tem, da jo je po nepotrebnem vedno klicala, da bi ji zavračala ovce Iz škode, ker se pastinlci ni ljubilo. Razžaljena je odšla s«v. Neža na Kuni, angeli so ji pa ponoči prenesli cerkvico. — Zanimiv je na samem stoječi zvonik, ki stoji še iz leta 1672. K sv. Neži se zatekajo tudi romarji, ki imajo bolne oči ta si v zaupanju do nebeške za-vetmlce brišejo z jutranjo roso oči. Pa je takole neki romar v jutranjem polumra-ku gladiti z roko rosno travo ta pobožno vzklikal: »O, ti preljuba, ti premlla!« Pa naenkrat začuti pod prst! nekaj drugega ta zavpije: »O, ti grda, prokleta!» — Posebno radii so hodili in še danes romajo na Kum Kostanjevčani, da bi jih obvarovala sv. Neža pred povodnijo. Vsakih sedem let ji prinesejo v dar svileno obleko. Je pač skromna dama, ta svetnica! Pod Kumom nas zanima vas Svibno, nad njo pa razvaline starega gradu. Ljudstvo pripoveduje, da so tu nekoč iskali zajklad ta našli skrinjo, kjer je tel shranjen. Zdajci začne strašno treskati ta grmeti, da so vsi pobegnili ta pustili! zaklad. Ko so pa pribe-žali na vznožje griča, je zasijalo sonce ta je bil najlepša dan. Zaklad pa je {požrla zemlja in še danes počiva v njej. — Grad je tel last Ostrovrharjev, ki so bili poleg Turjačanov najstarejša kranjski plemiči. Narodna pravljica pripoveduje, da je dobil Viiljem Ostrovrhar v dar prstan od krasno oblečenega kralja pritlikavcev ta sicer zato, da bi mu pomagal v boju z drugim kraljem pritlikavcev. Obljubil mu je tudi pas, ki bi ga čuval v vseh nevarnostih. Vitez je obljubii pritlikavcu, da bo prišel čez pet tednov s svojo vojsko na določeno mesto. Pritlikavec mu še veli, da naj dobro čuva prstan, ki mu bo v veliko srečo, ako bo zvest, sicer pa v pogubo. Vitez pa se je začel kesati, postal otožen ta šel pred odhodom na bojišče k spovedi. Zaupal je svojo skrivnost tudi! ženi, ki ga je pregovorila, da ni šel na pomoč pritlikavcu. Tako je postal nezvest, zaradi tega nesrečen ta je bil ubit pri Grebtaju na Koroškem leta 1273. Prekrasen je tudi! razgled z »Dolenjskega Triglava«, kakor imenujejo Kum, na kresni večer, ko žari okrog ta okrog na stotine kresov. Zelo priljubljena je ta Izletna točka tudi Hrvatom, fej jo obiskujejo vsako leto v velikem številu. Spominska knjiga turistovskega zavetišča posavske podružnice SPD izkazuje sicer za letos doslej samo nekaj nad šest,sto imen, kar pa nikakor ne odgovarja, resničnemu obisku. — Na po-vratku Še zapojemo ogljarlcd tik pod vrhom bisto narodno: »Oglar mora bit' moj!« da se ji zasvetijo kakor repa beli zobje. Potem pa gre pot naravnost t dolino. r. a je stal nekaj časa na mostu, potem pa se Je podal v neko bldžnjp gostilno. Ko sta odhajala, je dekle izpilo steklenico lizola Mladenič je še pravojasno našel voz, da je odpeljal mladenko v Zagorje k zdravniku g. dr. Grumu, ki ji je rešil življenje. O tej tragediji govori sedaj vsa okolica • Velika afera pri kolonizaciji In parcelaciji. Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Velikem Bečkereku je dovršil obsežno preiskavo proti bivšemu eksponentu Hrvatsko-slavonske banke za parcelacijo ta kolonizacijo, Ivanu Maršaleku, kateremu je bilo vodstvo banke poverilo nalogo, da na veleposestvu bančnega kli-Jenta grofa Karacsonvja v Beodri izvede vse priiprave za razprodajo veleposestva ta da vodi tudi vsa pogajanja z agrarnim uradom. Grof se je zatekel k banki že 1920 in je Maršalek par let ostal na veleposestvu kot nekakšen upravitelj. Po preteku par let pa se je začelo govorita, ia je zagrešil razne sleparije. Banka je uvedla preiskavo in ugotovila, da je oškodoval tudi njo. Sodnijska preiskava je nato dognala raznovrstne malverzaeije v škodo posestnika ta banke, ki so znašale par milijonov dinarjev. Maršaleka so zaprli, zagovarjal pa se je s tem, da je izdal precej denarja v razne diskretne svr-he, ko so agrarni uradi popisovali zemljišča. Preiskava se je kmalu razrtegnlla tudi na njegove sokrivce in sicer na dr. Mihajloviča, tevšesra odvetnika v Novem Bečeju, na Maršalekovo ženo in na njeno uslužbenko Katarino Ivkovičevo. kateri je dr. Mihajlovič po naročilu Maršaleka pripisal več sto oralov njiv in pašnikov veleposestva. V afero so zapleteni še nekateri dTugi, ki so Maršaleku pomagali pri čudnem gospodarstvu. Z Maršalekom vred so bili vsi osumljenci kmalu izpuščeni ta dolgo se ni v tej zadevi ničesar ukrenilo. Samo odvetnik dr. Mihajlovič je bil od novosadske odvetniške zbornice suspendiran. Sedaj pa pride zamotana afera vendar pred sodišče to se za razpravo zanima vsa Vojvodina Din 239-— Za ta denar dobite že fotoaparat, film ta vse potrebno, da si sami izdelujete Vaše slike. 10944 FOTO-MATERIJAL Janko Pogačnik, Ljubljana Dunajska cesta 20 (nasproti kavarni »Evropi«) » Strašno oderuštvo. V Sarajevu so prijavili sodišču tamošnjega privatnika Mi-tra Ružiča štirje obrtniki in podjetniki zaradi brezprimernega oderuštva. Ružič je namreč izposojal denar ne samo proti neznansko visokim obrestim, temveč tudi le pod pogojem, da podpišejo vsi upniki z njim kupnoprodajno .pogodbo o vseh svojih nepremičninah. Poleg tega so morali vsako menico podpisati še številni poroki. Sodarski mojster Stojadin Milič, ki si je leta 1925 izposodil od oderuha 29.350 Dir.. Je doslej plačal na obrestih že preko 130.000 Din. ker pa ie parkrat Drolongral menilce, mu je še vedno dolžan okrog 150.000 Din. Podobno je oderuh skuib.il tudi drufire dolžnike in je edem od njih moral plačati za prolongiranje menice 30.000 Din. kar znaša polovico izposojene glavnice. Državno pravdništvo je na podlaajl teh ovadb oderuha vtaknilo seveda takoj v preiskovalni zapor. * Prepoved zahajanja v krčme. Okrožno sodišče v Mariboru je prepovedalo Kocbeku Rudolfu, rojenemu I. 1907, pristojnemu v Vukovski dol, zahajati v krčme za dobo 2 let (od 11. t. m. do 11. av- • »Franc-Jožef« grenčica odstranjuje ti-sčanje želodca slab duh ust in bledoto obraza. Za žene sigurna obramba — Lysoform. • Tovarna Joa. Reich sprejema mehko In Skrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. ♦ Kopališče Medija - Izlake — popolna oskrba 50 Din. Iz Ljnbljjane Francoski poslanik g. Naggiar je včeraj prispel iz Beograda preko Sarajeva v Ljubljano, kiier je prenočil. Danes bo g. poslanik nadaljeval pot na Bled, kjer ostane dalljši čas na oddihu. Zanimiva razstava obeta biti razstava ge. Nevenke Steindlove. Otvori se v nedeljo dopoldne v Jakopičevem paviljonu. Razstava bo polna tehničnih zanimivosti, ki jih ne vidite vsak dan. Ga. Steindlova je preštudirala kot akademičarka vse tehnike vezenja od najstarejših dob do danes. Od koptijskih del, ki predstavljajo najstarejšo tehniko, preko egipčanskih, kitajskih., japonskih, srednjeveških burgund-skih vse do današnjih dni bo pokazala razstava zelo zanimive reči, ki jih ne vidite vsak dan. K izobrazbi naših deklet ta žen spada prav gotovo tudi poznavanje raznih tehnik ročnega dela. Ga. Steindlova je po rodu Dalmatinka ta živi v Ljubljani. Ker bo tolmačila razne reči sama, bo razstava zelo poučna. Priporočamo torej r>rav toplo obisk razstave našemu ženstvu. R. u— Splošno žensko društvo vabi Članice vseh ženskih društev, da v velikem številu posetijo razstavo narodnih vezenin ge. Nevenke Steindlove v Jakopičevem paviljonu. Odprta je razstava od sobote 13. t. m. dalje skozi štiri dni od 9. — 12. ta od 15.-19. u— Zadeva Strojnih tovarn in livarn. Kazenska preiskava proti trem uslužbencem Strojnih tovarn to livarn, obdolženib raznih nepravilnih manipulacij, 6e bliža svojemu zaključku. Dva strokovnjaka v knjigovodstvu sta že pregledala vse knjigovodstvo to poslovanje tovarn od njib ustanovitve do odkritja manipulacij. Se daj sestavljata izčrpno poročilo, v katerem bosta navedla vse nepravilnosti. Pričakovati je, da se bo vršila glavna razprava pred sodnikom poedincem sredi septembra ali v začetku oktobra. Preizkušnja novega čevljarskega mostu. V četrtek dopoldne so napravi!« obtežitao preizkušnjo novega mostu. Ko misiji je predsedoval naš znani strokovnjak predstojnik Instituta za preiskavo BOKBERGER K1SS1NGEM Uporabljajte pri sončenju samo soli:iy emulzijo 9305 Lekarna TRNKOCZT. Ljubljana. M Q \ r"4 TABLETE! ZA SHUJSANJE so nad pol stoletja po vsem svetu znane kot neškodljivo tn učinkovito sredstvo proti odebelenju. Delujejo brez bolečin in so lahko zauiifne. Dobivajo se v vseh lekarnah. Odobreno po Min. s. p. in n. z. S. št. 623 od 29. II!. 1932. ■^mmm ••••r v v. materijala na ljubljanski univerzi g. prof, dr. A. Kral s svojim asistentom g. ing. Srečkom Pustom. Obtežiilna preizkušnja se je izvršila na ta način, da so eno mostišče obtežrli s 30 cm debelo plastjo gramoza in je znašala obtežba 460 kg na kvadratni meter. Vse priprave so bile napravljene že v sredo. Pod mostom so namestili oder, na katerem so v četrtek zjutraj montirali štiri precizne merilne aparate, ki so registrirali povčs železobeton-ske konstrukcije pri popolni obremenitvi mostu. Poveš mostu je bi.l vprav malenkosten. znašal je 0.3 mm, kar še zdale.ka ne dosega dopustne meje. Preiskava je bila zaključena popoldne ob 15. Pni izbiri projektiranja novega mostu je bilo treba pazita na mehki ilovnati teren, ki se jo slabo obnesel in izkazal kot neenakonn«*-ren materij al že pri gradnji novega šentjakobskega mostu, za kar se je morala tam napraviti neka specijalna konstrukcija. Razpetost, katero je bilo treba za novi čevljarski most premostiti, je znašala 23 m. čevljarski most so pač izvršili čim enostavneje s tem. da so napravili žele-zobetonsko konstrukcijo prostoležečih nosilcev š srednjo podporo, tako da znaša razpetost enega polja samo 11 m. Mnoso se je že govorilo o stebrov ju na novem čevlljarskem mosta, kakor tudi o frančiškanskem trimostju, še več bi se pa lahko govorilo o projektu in izbiri konstrukcije same, a to prepustimo našim gradbenim inženjerjeia. u— Razjasnilo. Tistim, ki so dvomeče začeli o meni praviti nekaj nelepega: Kdor me pozna, ne dvomi, da se svojemu načelu kolegialnostj m korektnosti nisem izneveril. — Profesor K obal France. u— člane TK »Skala« opozarja odbo*. da se poslužijo danes za skupni izlet kamniškega vlaka ob 18.20 uri, ker avtobus oh 19. izpred Kmetske posojilnice ne bo vozil. — Odbor. u— Miss Ljubljanica. V nedeljo 14. t. m. bo na kopališču »Ljubljanica« pod pokroviteljstvom ge. Tince Grošljeve volitev najlepše kopalke. Voliloi ln lepe kopalke na kopališče! u— Rekord «* civilnih pravdah. Oddelek I. civilnega senata na deželnem sodišču je do včeraj zabeležili že 724 pravd; od teh pride na sodnika poedinca 680, na senat pa 44. Pred senat spadajo samo velike pravde, pri. katerih gre za vrednosti v znesku nad 125.000 Din. Manjše pravde od 6250 do 125.000 Din obravnavajo sodniki poedilnci deželnega sodišča. Za naše socijalne in družinske prilike je .pač značilno, da je bilo letos vloženih že veliko število tožb na ločitev zakona. Lani jih je bilo v vsem letu 84. a letos do konca junija že 54. u— S čevlji se Je založil. Na balkon magistratnega uradnika Franceta Koširja v Lavričevi ulici 12. se je predsinočnjlm splazil tat in odnesel 3 pare rjavih »Jamskih čevljev, 4 pare snežk in damski kopalni triko. Kakor pripovedujejo sosedje so se potepali okrog hiše trije neznani moški, od katerih je eden izginil v hišo, nasar so se vsi trije hitro odstranili. u_ Aretacije. Orožniki z Grosupljega so včeraj pripeljali v zapore deželnega sodišča tatu koles Antona N., ki je ukradel nekemu gostilničarju na Grosupljem nad 1000 Din vredno kolo. — Aretiran Je tel v Ljubljani in izročen deželnemu sodišču akademik M. D. zaradi nekega političnega delikta. — Iz Zagreba so privedli v ljubljanske zapore Vičana Antona G„ mesarskega pomočnika, ki se je klatil okrog ta ima več hudih reči na vesti. V Zagrebu je prestal daljšo kazen. u— Na dobro kapljico! Na Kongresnem trgu 4, pod Obrtno banko se otvori jutri nov vinotoč. Priporoča se Alojzija Gorjupo-va. Jutri vsi v Zgornjo šiško na gasilsko žegnanje. n— Tri želje imam — zato hodim v »Daj-Dam«. Razvedrilo, okrepčilo, dobro vino. a— Dancing v hotelu Tivoliju vsak večer do jutra. Pivo 6, vino 15 do 20 Din. 11 Celja e— Prireditve celjske sokolske župe. Jutri ob 9. se bodo pričele župne plavalne tekme v Rimskih toplicah. Polovične vozne cene na železnici. Popoldne se bo vršil javni nastop Sokolskega društva v Rimskih toplicah. Na praznik ob 8. zjutraj se bodo pričele tekme v odbojki na dvorišču mestne osnovne šole v Celju, ob 11. dopoldne pa bo prijateljska tekma v odbojki med Zagrebom in Celjem. Sokol Zagreb n. bo posetil obe prireditvi in bo sodeloval tudi pri javnem nastopu v Rimskih toplicah z vzorno vrsto na orodju. e— Osebna vest. Danes odhaja iz Celja blagajnik 39. pp. podporočnik g. Jože Na-gode, ki je imenovan za blagajnika 40. pp. v Ljubljani. Splošno priljubljenemu oficirju želimo mnogo uspehov na novem službenem mestu. e— Koncert zbora celjske »Svobode« se bo vršil v zdraviliški dvorani v Laškem drevi ob pol devetih ta ne jutri, kakor je bilo včeraj objavljeno. e— Redne pevske vaje »Oljke« se bodo pričele v sredo ob 20. v društvenem lokalu v Obrtnem domu. Odbor poziva članstvo, da bi se polnoštevilno udeleževalo pevskih vaj, in vabi k sodelovanju vse, ki imajo veselje do petja. e— Vesel sport. Jutri ob 17.30 se bo pričela na športnem igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska nogometna tekma med »Old boys« Atletikov in med moštvom celjske železničarske godbe. Za uvod bo eno uro pred tekmo na igrišču koncert železničarske godbe. e— Mestni kino bo predvajal danes ob 20.30 izvrstni 50% zvočni film »Ladja komedijantov« z Lauro la Plante in Josipom Schildkrautom v glavnih vlogah. e— V celjski bolnici sta umrla: v sredo 381etna Helena Videnškova iz Velenja, v četrtek pa 361etni delavec Franc Mramor iz škofje vasi pri Celju. Iz Maribora a— Ministrski predsednik dr. Srškič v Mariboru. Včeraj popoldne je prispel z Bleda v Maribor ministrski predsednik g. dr. Milan Srškič. a— Odlične osebnosti v Mariboru. Iz Rogaške Slatine, kjer so na oddihu, so prispeli v Maribor in obiskali razstavi Mariborskega tedna minister Grisogono, inšpektor Narodne banke dr. Uzela, sekcii-ski načelnik voj. ministrstva Atanackovič. ministrski inšpektor Petrovič, inšpektor Veljkovič in veleindustrijec iz Splita Čulič. a— Šimenčev koncert na Trgu Svobode v sredo 17. t m. bo za naše mesto velik dogodek. Za koncert se zanimajo naiiširši sloji, ker je vstopnina zelo nizka. Zato naj vsak pride poslušat našega velikega pevca Marija Šimenca. a— Opozorilo pcsetnikom jutrišnje prireditve na Mariborskem otoku. Jutri mora vsak obiskovalec otoka pri vstopu kupiti tudi vstopnico za večerno ognjemetno velepredstavo (10 Din). Če zapusti otok pred 17., dobi proti vrnitvi večerne vstopnice to vsoto nazaj, aH pa obdrži vstopnico ter dobi nanio žig »Se vrne«. Brez tega žiga je vstopnica za ponovni vstop neve-Ijarvma. Avtomobilom in motornim kolesom je vstop na otok dcvo-lien le do pol 20., izstop pa šele po pol 22. — Avtotaksijl smejo goste prevažati le do avtobusne postaje. Vstopnina na otok za avto je določena na 30 Din, za motorno kolo na 10 dinarjev. — Vsa vozila imaio pri vožnji proti otoku uporabljati Koroško cesto, nazaj v mesto pa smejo preko Karmuice in m Kamniške ceste. Po pol 20. morajo avtomobili m motorna kolesa parkirati na glavni cesti, kjer bodo na razpolago čuvarji. Pristojbina 10 Din za avtomobil in 5 Din za motorno kolo. Tudi bo od 14. naprej zaprt prostor za ograjo pa do obrežja Drave. Od 17. naprej bo zaprt tuda veliki bazen. a— Velika prireditev na Mariborskem otoku, ki bo jutri in katere glavni del izpolni pirotehnična velepredstava, tvori poleg vprizoritve »Prodane neveste« brez dvorna najefektneišo točko »Mariborskega tedna«. Otok bo popoldne popolnoma rezerviran za njo. Do pete ure popoldne se lahko vrši kopanje, vendar pa bo popoldne to top dovoljen samo za. one, ki plačajo že vstopnico za prireditev. a— Promenadni koncert v mestnem parku. V nedeljo dopoldne bo v mestnem parku promenadni koncert, na katerem bo igrala vojaška godba same narodne skladbe. a— Nogometna tekma na kolesih, ki j< novost za Maribor in sploh za našo državo, bo od-igrana danes ob 17. na igrišču v Ljudskem vrtu. Nogometna tekima na kolesih utegne brti najzanimivejša točka prireditev »Mariborskega tedna«. a— Prečitajte oglas glede vpisovarttia v enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva na državni trgovski akademij L a— Sirov napad v gozda. Po Trnovskem vrhu se ie predsinočrtjim v družbi vračala domov mlinarica Ivanka Brumnova iz Veličine. Sredi gozda pa je družbo napadla gruča pijanih farctov s koli iEd<- nost« v Škofji Loki priredi v nedeljo 14 t m. ob 16. v restavraciji pri Otetu koncertno veselico z izbranimi pevskimi, glasbenimi in dramskimi točkami. Prireditev be pri pogrnjenih mizah ter bo za vsestransko zabavo in postrežbo preskrbljeno. Pridite, ker je namenjen čisti dobiček prireditve v podporo brezposelnim. šl— Odhod zaslužnega šolnika. Te dni je zapustil Škofjo Loko 2- Matej Mikuž. ki je bil skoro ves čas od otvoritve v pisarni prosvetnega oddplka škofjeloške sreske izpostave. Gosp. Mikuž je k ureditvi nove loške pisarne, kot bivši šolski nadzornik v šmarskem okraju, znatno pripomogel. Živahno se je vnemal za sokolski pokret. Zlasti sta ga zanimala prosvetni in mladinski odsek. Sedaj ie imenovan za stalnega šolskega nadzornika v lendavskem okraju. G. Mikuža bomo ohranili v prijetnem spominu. šl— Gostovanie ljubljanskega Narodnega gledališča. V ponedeljek ob pol 21. bosta v Sokolskem domu gostovnla člana ljubljanskega Narodnega gledališča ga- Mira Danilova - Neffatova in gosp. Ivan Levar z Be-govičevo dramo »Brez tretjega«. Drama ie imela v pretekli sezoni močan uspeh, enako sta bila oba umetnika deležna vsega priznanja na dosedanji turneji po slovenskih kraiih. Obi.sk toplo priporočamo. šl— Ferijalci so odšli. V prvi polovici julija je prispelo v počitniško koloniio v Škofii Loki 23 dijakov in diiakini iz Bana ta- Študentje 90 se nastanili v deški šoli in pri Cenetu ter so bili zelo zadovoljni Delali so izlete in se pridno kopali. V r>o-nedeliek zvečer so se poslovili od Škofje Loke na posebnem večeru, ki so se ga ude ležili med drugimi za mestno občino g. Viktor Žužek, šolski nadzornik g. Vinko Za-hrastnik in upravitelj g. Jakob Roiic. Iz Kranja r— Češka Beseda priredi v i edeljo 14. t. m. ob 3. ponoldne v Stražišču pri g Križ-narju svojo II narodno veselico s pestrim sporedom. Sodeluje godba dravske divizije iz Ljubi jame. Gospodarstvo Tudi izvoz hmelja in vina za vezane dinarje Kakor znano, je finančni minister izdal pred dobrim tednom odlok, po katerem je dovoljeno, da se smejo pri izvozu sadja iz jemno od določbe člena 6. deviznega pravilnika opravdati overenja o zavarovanju izvozne valute s potrdili o plačilu proti vrednosti izvoza na breme »začasno vezanih« dinarskih računov inozemcev, pri čemer mora biti imetnik »začasno vezanega« dinarskega računa iz iste države, v katero se sadje izvozi, ter z omejitvijo, da velja ta olajšava le za izvozne posle z državami, s katerimi nimamo klirinškega prometa. Važnost tega odloka, ki znatno olajšuje izvoz sadja zlasti v Nemčiio, smo na tem mestu že ocenili (glei »Jutro« od 5. t m.). Omenili smo tudi pomen tega odloka za postopno likvidaciio vezanih dinarskih terja tev inozemcev, ki so se v zadnjih mesecih nabrale. Opozorili pa smo takoj tudi na nujno potrebo uvedbe enakega režima za izvoz hmelja, zlasti, ker to zahteva poseben način trgovanja s hmeliem. kajti hmelj kupujejo pri naših producentih večinoma inozemski uvozniki sami preko svoiih agentov ali zastopnikov. Zaradi deviznih omeiitev v državah, ki v glavnem uvažaio naš hmelj pa si ti uvozniki ne moreio pred izvršenim uvozom nabaviti svobodnih dinarjev za takojšen odkup pri producentu, dočim se začasno vezani dinarji, ki jih imaio inozem ski upniki pri naših denarnih zavodih, ne morejo po deviznih predpisih uporabi iati za zavarovanje valute pri izvozu. Z razširjenjem režima, ki je bil uveden za izvoz sadja, pa se da'o težkoče glede financiranja odkupa hmelja v glavnem odpraviti, ker si inozemski uvoznik brez težko? lahko nabavi vezane dinarje, s katerimi lahko ta koi prične z odkupom. Danes lahko z zadoščenjem objavimo uradno vest. da je finančni minister izdal odlok, s katerim se režim uvoza za vezane dinarje razširja tudi na izvoz suhih ČeŠDelj. nekmeza. konoplje, orehov, hmelja in vina. Izjemno se lahko tudi pri izvozu gornjih predmetov uporabijo začasno vezani dinarji inozemcev za opravdanie valute pri izvozu. seveda z umejitvijo. da velja to Ie v prometu z državami, s katerimi ninram.> klirinškega prometa, odnosm da mora biti uvoznik iz iste države, kakor imetnik vezanih dinarjev. Končno določa odlok, da se koiičine. ki se na ta način izvozi io, r.»» smejo šteti v eventualne uvozne kontingente dotičue države. Olajšava pa se nanaša tako na t aše izvoznike, kakor tudi na i nožem ce. ki neposredno izvažajo te predmeto iz naše lrŽ3ve. Trošarina na sladkor in tvoraice Ob priliki lanskega povišanja trošarine na sladkor v začetku oktobra (ki je znašalo 1.55 Din pri kockastem in 1.25 Din pri kristalnem sladkorju) je bilo prvič odrejeno, da morajo del poviška trošarine prevzeti tvornice, ki jim ie bilo z zakonom pod kaznijo prepovedano povišati cene, veljavne od 15. avgusta 1931, za več kakor 1 Din pri kg. Takrat je bila, kakor znano, znižana tudi uvozna carina na kockasti in kristalni sladkor, in sicer za isti znesek troša-rinskega poviška. ki so ga morale prevzeti r.a 6voje breme tvornice, tako da le-te tudi niso imele praktične možnosti, povišati cene za več kakor 1 Din, ne glede na kazen, določeno v zakonu. Tudi pri novem povišanju trošarine, ki ie bilo pravkar sprejeto, bodo morale po končni stilizaciii zakona tvornice prevzeti od povišanja 75 par pri kockastem in 65 par pri kristalnem sladkorju, tako da se bo cena v prodaji povišala le za 75, odno-sno 60 par pri kg. Skupaj bodo morale odslej nositi tvornice same pri kockastem sladkorju 1.30. pri kristalnem 0.90 Din .... ______ _____ državne trošarine, kakor je to razvidno iz ljudje, ki nimajo nepotrebnega denarja, pa naslednje tabele, ki nam kaže, koliko bo I da bi jim moglo biti vseeno, če prejmejo sedaj trošarina na sladkor v celoti povišana I kako dividendio ali ne Mi smo mišljenja, od lanske ieseni in koliko odpade od tega I da v namenu vzeti 9000 delničarjlem 45 mi-poviška na tvornice, odnosno na konsumen- I lijonov Din in ta kapital dati na razpolago te (v dinarjih): onim, ki so mogoče gospodarsko močnejši povišanje od tega na breme | od onih, ki so ga dali, ne obstoji nobena socialnost. Sicer se pa baš delničarji-obrt-niki iz teritorija dravske banovine za divi-dendo in njeno višino bolj zanimalo, kakor pa delniičarji-obrtniki iz drugih krajev, kai oni javno dokazujejo s pismi naši upravi Resnica je, da 5 in pol odst., kolikor je bilo lansko leto kot dividenda razdeljeno ni veliko in da je celo manj od tega, ka* je dovoljeno zadrugam, da razde le med svoje člane. 7. Da bi se moglo o poslovanju Obrtne banke govoriti, se morajo vzeti v obzir tudi sredstva, s katerimi ona razpolaga. Dne 31. XII. 1931. 1. je Obrtna banka imela svojega kapitala 65,847.821 Din, a plasman je v tem času znašal 105,000.000 Din, kar pomeni, da je banka plačala obresti za okrog 40,000.000 Din. Za reeskontni kredit Narodni banki plačamo od 29. junija 1931. 1. delil med skoro 20.000 obrtnikov. Umevno je tedaj, da je naš zavod moral imeti velike stroške. Baš zaradi tega so ustanovitelji našega zavoda v času snovanja banke naglašali, da denarna ustanova z nalogo nuditi' obrtništvu kredite z nizko obrestno mero ne bo mogla obstati brez državne pomoči v raznih oblikah. Za naš zavod je izračunano. da bi moral večjo režijo, ki io ima v primeri z drugimi zavodii, pokriti državni del kapitala, t. j. 30.000.000 Din bre? pravice na dividendo in pa osvoboditev plačevanja davkov. Kakor je znano, so privatni delničarji svoj del 45,000.000 Din vplačali, med tem ko je država do sedaf vplačala 19,000.000 Din. Torej država je z oz-irom na svoje vitalne potrebe v zaostan-ku z 11.000.000 Din in ravno v tem zaostanku države je treba iskati vzrok, da obrestna mera Obrtne banke eventuelno ni nižja 3. Riziko je pri malih osebnih kreditih vsekakor večji. Med tem ko pri drugih kreditih v svrho kritja dovoljenih posojil služi imetje posojilojemalcev in potem še le njihova moralna in tehnična sposobnost, igra pni čisto osebnih kreditih imetje po pravilu mnogo manj važno vlogo. Na podlagi tega je logično, da pri manj sigurnem kritiu obstoji večja možnost dubijoz. Edino z večjo obrestno mero se more ta izguba pokriti 4. Zaradi primera pripominjamo, da Jo naš zavod glede na to, da ima veliko število dolžnikov, samo za poštnino od 1. januarja do 30. junija t. 1. izdal 104.511 Din Povečanje režijskih stroškov Obrtne banke od 1928 do 1931. leta je razumljivo, če se vzame v obzir, da je koncem 1. 1928. naš plasman znašal 69R39839 Din in koncem 1931. 1. 105,549.916 Din. Prav tako se ne bi smelo preskočiti tudi dejstva, da je naš zavod v 1931. 1. odprl svoji podružnici v Ljubljani in Sarajeva in da so režijski stro. ški teh podružnic v teku 1931. 1. znašali 747.009 Din. Dnevnice članom upravnega, nadzornega odbora in poslovnih odborov so se povečale v teku 1931. 1. na eni strani zaradi povečanja poslov našega zavoda, na drugi strani pa zaradi tega, ker je naš zavod poslovnim odborom podružnic v Ljub-liani in Sarajevu za dnevnice v 1. 1931. izplačal vsoto 78.200 Din. Potni stroški so se v I. 1931. povečali v glavnem zaradi dnevnic in potnih stroškov bančnega revizorja za revizijo zadrug. V zakonu o Obrtni banki jasno stoji, da mora podplati ob;tniške zadruge. Vzdrževanje in ustvarjanje zadrug se najbolj pospešuje z dobrimi in Izvežbanimi revizorji, ki jih kontrolirajo, dajejo navodila kako naj delajo in v konkretnih primerih tudi navodila za ustanavljanje novih zadrug. 5. V zakonu o Obrtni banki je normirano, kako se naj odreja obrestna mera, kakor tudi za koliko je ista lahko večia od obrestne mere Narodne banke. Že pri tem se mora povišanje obrestne mere Obrtne banke za 1 odst ocenjevati le v*evŠ v oziir, da je Narodna banka svojo obrestno mero zvišala za 2 odst. D,a bi se moglo trditi, da je obrestna mera nekega denarnega zavoda visoka, bi se morala ta obrestna mera primerjati z mero drugih zavodov za podobne kredite. Sigurno je, da tudi v dravski banovini denarni zavodi za osebno credite ne zaračunavalo nižjih obresti ka-cor Obrtna banka. 6. Upravi Obrtne banke se ne morepred-bacivati, da se ne briga v dovoljnl meri za svoje dolžnike. _ Banka je vedno šla za tem, da svojim dolžnikom računa čim man i še obresti. V vašem navedenem članku je osnovna napaka trditev, da ni potrebno misliti na dividendo, katero bi obrtniki delničarji za vložen kapital 45,000.000 Din morali dobiti. Pri tem se ne sme pozabiti, da je to razmerorna veliko vsoto dalo 9000 delničarjev in da so obrtniki v ogromni večini SCHICHT0V in preprosto kakor A~B-C tžRAZTOPI Radion v mrzli vodi SKUHAJ v raztopini perilo 20-30 minut ^IZPIRAJ perilo najprej v gorici, potem v mrzli vodi JR 9-31 bo našim razstavljalcem brezplačno na razpolago. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu bo izdal o priliki velesejma posebno številko svojega »Glasnika«. Prispevke in oglase za to številko 'e poslati zavodu neposredno najkasneje do 20. t. m. Informacije glede udeležbe na velesejmu dobijo interesenti v pisarni Zbornice za TOI. = Dobave. Direkcija državne železarne Vareš - Majdan sprejema do 17. t m. ponudbe glede dobave 1700 komadov steklenega papirja, 55 kg konopnenih vrvi, 1000 kilogramov sadre, 500 kg einkove barve, 1000 kg ilovice za soboslikarje, 200 kg kle-ja, 100 kg terpentina, 50 kg laka, glede dobave medeninastih ventilov in kolen za plinske cevi; do 24. t m. glede dobave 400 komadov raznih čopičev in krtač ter glede dobave 10.000 kg karbida; do 31. L m. glede dobave strojni pil in žag za kovine: do 14. septembra pa glede dobave 20.000 kg livarskega grafita. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 4£0 kg lepila za »ru-beroid« lepenko, 100 m konopnenih cevi, 20 kg tesnil ter glede dobave 1 prsnega stroja za bušenje. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Kocke : tvornic konsumen. 28. nov. 1931 1.55 0.55 1.00 avgusta 1932 1.50 0.75 0.75 3.05 1-30 1.75 Sipa: 28. nov. 1931 1.25 0.25 1.00 avgusta 1932 1.25 0.65 0.60 2-50 0.90 1.60 Skupno breme, ki ga bodo morale odslej nositi sladkorne tvornice zaradi trošarine, se je s tem precej povišalo in bo v znatnejši meri zmanjšalo dobičke tvornic. Če računamo, da se bo konsum sladkorja v naši državi zmanjšal na približno 7000 vagonov letno in da znaša za tvornice povprečna obremenitev 1 Din pri kg (glede na precej večji konsum kristalnega sladkorja), tedaj bodo morale tvornice plačati na leto 70 milijonov Din za trošarino (doslej okrog 24 milijonov). Kazenske določbe § 4. zakona o ureditvi cen sladkorja od 26 septembra 1931. za primer povišanja cene sladkorju preko zneska, ki odpade na konsumenta, bodo sedaj v večji meri dobile praktično važnost, ker novo povišanje trošarine ni v zvezi z morebitnim znižanjem carine, kakor je to bilo lani v jeseni. Karzen po tem zakonu, ki velja za primer večjega povišanja cen v velikoprodaji kakor tudi v maloprodaji, znaša 1000 Din do zineska. ki ustreza 5 odst. prodajne cene vse količine. Obrestna mera državne Obrtne banke Borze 12. avgusta. Na ljubljanski borzi je deviza London po večdnevni čvrstejsi tendenci danes zopet popustila. Zato pa se je okrepila deviza Newyork. Za malenkost čvrstejša je bila tudi deviza Trst Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nekoliko popustila, v teku prorm ta pa se je zopet okrepila. Promet je bil najprej po 195, pozneje pa po 199 in 200. Dolarski papirji so ostali nadalje prilično čvrsti. Zaključki so bili v 7% Blairovem posojilu po 42. 42.50 in 41.75 in v 8°/o Blairovem posojilu po 46. Končno je bil še zabeležen promet v 6°/o begluških obvoznicah po 34.25 in 34.50. Devize Ljubljana. Amsterdam 2290.96 — 2302.32, Berlin 1&52.56 — 1363.16, Bruseli 789.41 do 793.35, Curih 1108-35 — 1113.85, London 197.64 _ 199.24, Newyork ček 5672.14 do 5700.40, Pariz 222.99 — 224.11. Praga 168.23 do 169.09, Trst 290.68 — 293.08. Zagreb. Amsterdam 2290.96 _ 2302.32, Berlin 1352.36 — 1363.16, Bruseli 789.41 do 793.35, London 197.64 — 19924, Milan 290.68 — 293.08, NewVork kabel 5694.19 do 5722.40. Newyork ček 5672.14 — 5700.40, Pariz 222.99 — 224.11. Praga 168.23-169-09. Curih 1108.35 _ 1113.85. Curih. Pariz 20.1225, London 17.85, New- tt„_i. K. i o n- T>__t-t ook ___ o/; oe postaje ljubljanske železniške direkcije priznajo za prevoz blaga v južne kraje (Vojvodina, Srbija) izjemne tarifne postavke, s čimer bi se težko gospodarsko stanje kolikor toliko izboljšalo, obenem pa bi tudi železnica imela večji promet, kakor dosedaj. ŽITO. _ Chicago. 12. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za september 54.50, za december 57.875, za marc 62.25: koruza: za september 33.75, za december 30. za marc 31; oves: za september 19.75; rž: za september 36.v a, za december 41.50. + Winnipeg, 12. avgusta. Začetni tečaji.' Pšenica: za oktober 55.50, za december 62.75, za maj 67.75. + Ljubljanska borza (12. avgusta). Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. — Nudi se pšenica (slov post., po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska, okolica Sombor. 79 kg po 205 — 210. potiska, 80 kg po 215 _ 21750; moka: baška »O« franko Liubljana. plačljivo v 30 dneh po 315 — 320. banatska po 335 do 340; koruza (slovenska postaia. plačljivo v 30 dneh): baška, po mlevski voznini po 170 do 172.50; pri navadni voznini po 175 ao 177.50. + Novosadska blagovna borza (12. t m.) Tendenca mirna. Promet 35 vagonov. — Pšenica: baška. okol. Novi Sad, »rednje-baška, gornjebaška. 79 kg in okolica Sombor. 78 kg 155 _ 160; baška potiska. 79 kg 157.50 — 162.50; ladia Tisa. 79 kg 160 do 165; ladia Begej. 79 kg 155 — 160: banatska. 79 kg 152.50 — 157.50: banatska, pariteta Vršac. 79 kg 152.50 — 155; baška, sremska nova. 76 kg 145 — 150; banatska nova. 76 kg 142.50 — 147.50; baška nova potiska. 76 kg 150 — 155. Ores; baški novi 120 — 125. Koruza: baška, 9re-mska 116 _ 118; okol. Sombor 117 — 119- banatska 114 _ 116: srem=ka. okol. Šid 120—122. Moka: baška. banatska »Og« in »Ogg« .240 do 255, »2« 220—230: »o« 200—210; >&r 185—190; »7« 150—155: »8« 100 do 105. Otrobi: baški. sremski. banatski 80—®. + Somborska blagovna borza (12. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 44 vagonov. Pšenica: baška, okol. Sombor ?S/79 kg 150 — 152.50; gorniebaška. 79'80 kg 152.50 do 155; baška, potiska. 79 kg 155 — 157.50; banatska, 79 kg 147.50 — 150; baska, nova. okol. Sombor in gornjebaška, 76 kg 142 50 do 145; sremska, slavonska, nova. 76 kg 140 _ 142.50; baška, potiska, nora. 76 kg 147.50—150: banatska, potiska, nova. 76 kg 145 — 147.50. Oves: sremski. novi 110 do 115 Ječmen: baški, novi, 63/64 kg 112 do 115. — Koruza: baška 112 — 114; baška, okolica Sombor 114—116. — M1.I..1: hnika. banatska »0?« 111 »Ogg< Na naše poročilo, ki snw ga pod gornjim naslovom objavili 19. julija o sestanku obrtnikov v dvorani 0'UZD v Ljubljani, kj.r je zlasti o obrestni meri poročal generalni ravnatelj državne Obrtne banke, smo od Obrtne banke kraljevine Jugoslavij-e prejeli popravek, ki sicer ne odgovarja zahtevam tiskovnega zakona, ki_ ga pa vendar lojalno priobčujemo. Glasi se- 1. Obrestna mera v našem zavodu znaša 11 odstotkov, niso nam pa znani stroški, ki to obrestno mero povečavajo $e za 1 odst., kakor se to v navedenem članku Vašega lista navaja. 2. Mali, v glavnem personalni krediti, so vedno relativno dražji, kakor pa bipotekar-ni in večji poslovni krediti, ki imajo realno podlago. To je dokazano dejstvo, o katerem se v politični ekonomiji ne raz-pravlia več. Delo pri dodelievanju malega posojila je isto kakor pri dodeljevanju velikega Banka, na primer, lahko plasira vsoto 100,000.000 Din v 100 posojil, med tem ko je naš zavod vsoto 105,549.916 Din raz- čunamo 8 in pol odst., torej za nazaj, a naš reeskontni kredit pri Narodni banka znaša sedaj okrog 20,000.000 Din, torej toliko, kolikor znaša naš plasman pri zadrugah. Od tega denarja, danega zadrugam, naš zavod torej nima za pokritje svojih režijskih stroškov niti 1 odst. Podružnica našega zavoda v Ljubljani je večinoma dala posojila kreditnim zadrugam in to po 8 m pol odst Dne 31. XII. 1931. je celokupen naS plasman pri zadrugah znašal 21,668.568 Din, torej posojila z 8 in pol. odst. obrestmi. Za druga tuja sredstva plača Obrtna banka 0 — 7 odst., kar zavisi od tega, če je vloga vezana ali ne. Pripomniti je treba še. da Je Narodna banka svojo obrestno mero zvi-Sala že Junija odnosno julija lanskega leta, a Obrtna banka še le tri mesece kasneje. Iz vsega tukaj navedenega se jasno vidi, da je kritika, ki je bila iznešena v Vašem cenj. listu, neosnovana. Na podlagi tega Vas prosimo, da izvolite v bodoče informacije zahtevati od nas direktno, a mi smo prepričani, da se boste iz istih tudi Vi pre- Eričali, da je. Zanatska banka socialno-reditna ustanova in da vsled tega zasluži, da jo VI kot javno in napredno glasilo v polni meri podpirate. Gospodarske vesti = III. mednarodni sejem v Barija V Bariju (Ttaliia) se bo vršil od 16. do 21* septembra 1932 III. mednarodni vzorčni vele-sejem- Veleseiem ie odlične važnosti za vse. ki išfeio stike s tvrdkami v Južni Italiji in Levanti. Udeležba se zlasti priporoča našim izvoznikom lesa. Naša država se udeleži velesejma s posebnim paviljonom, ki va 57.50, Bukarešta 3-05. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 199 — 200.50, za avgust 195 den.. za september 194 — 196. za december 190 — 198. 4°/o agrarne 24 den.. 6°/o begluške 34.25 do 34.50, 7% Blair 41.75 — 42. 8%> Blair 46 do 48, 7»/« Drž. hipotek, banka 46 _ 48.50; bančne vrednote: Narodna banka 4300 den.. Priv. agrarna banka 214 — 216. Beograd. Voina škoda 201 zaklj., 7*/o investicijsko 50.50, 50.75 za kii.. 6">/o begluške 35. 34.50 zakli., 7>'o Blair 41.50 zaklj., 7°/o Drž. hipotek, banka 46 bi-. Narodna banka 4350 den., Priv. agrarna banka 218, 216 zaklj. Dunaj. Staatseisenbahnge^ell- 15.90, Trbovlje 17.75, Alpina - Montan. 9.50. Blagovna tržišča LES. + Ljubljanska borza (12. avgusta). Tendenca za les slaba. Zakliučkov ni bilo. — V splošnem vlada v poletni sezoni zastoj v našem izvozu. Stara izkušnja nas uči. da ie tudi v boljših časih v teh mesecih riadala stagnacija- Česar pa dosedai nismo " prejšnjih sezonah opazili, opažamo danes, da iščefo in kimuieio Italiiani smreke in ielk« (v ITI. in TV. kakovosti). Za ^ov-niio ta povpraševanja niso velikega pomena, ker ima Sloveniia le boljše blago in le malo III. In IV. vrste, ki se porab? doma po večini za izdelovanje zabojev. Pa tudi glede cen ne moremo v tem blagu tekmovati 7 blagom iz Bosne. Like in Oorsko-r« kotara kjer imajo večji odstotek TIT. in IV. V svr- ho izboljšanja lesne industrije v Sloveniji bi bilo neobhodno potrebno, da se za vse je poslala uprava zagorskega rudnika. Tragična smrt starega moža v potočku Sava pri Litiji, 12. avgusta. Včeraj popoldne je utonil v potočku, ki teče skozi vasico Spodnji Log, 771etni rudarski upokojenec Riibič Martin. Starec ia bil v popoldanskih urah s svojo ženo, 751et-no Rozalijo na domačem travniku. Zena je odšla zatem na bližnjo njivo trgat fižol, nien mož pa je vzel steklenico in sa je odpravil k studenčku po vode. Žena se je že vrnila s polja domov, moža pa še ni bilo od nikoder. Rozalijo je zaskrbelo in je poslala svojo nečakinjo 91etno Pavlo z naročilom, naj poišče deda. Ko se je dekletce vrnilo, je povedalo, da čepi oče pri potočku in da se za njene klice ni prav nič brigal. Domači so šli k potočku, kjer so na. šli očeta Martina klečati ob strugi, z glavo nagnjenega v nizko vodo in mrtvega Kakor so sklepali po okoliščinah, je Martin pokleknil, da zajame v steklenico vode. Bržkone ga je pri tem popadla slabost, saj ie bil zaradi starosti že ves onemogel, pa je z glavo omahnil v vodo, ki je v potočku zaradi suše globoka le 15 cm in se zadušil. Pokojni Martin Ribič je bil dolgo vrsto let uslužben pri zagorskem rudniku. Ko je priše1 v visoka leta in ni mogel več opravljati rudarskih poslov, so ga upokojili. Dobival je siromak le po 3.50 Din mesečne pokojnine. Krsto za nesrečnega utopljenca K ti LTU R"N D PREGLED Kulturno delo v provinci Pregled kulturnega dela med narodom - Kako Je z repertoarjem naših amaterskih odrov Slovenci se radi ponašamo, da smo po svoji duševni strukturi, po svoji kulturni kapaciteti in aktiviteti povsem na višini zapadno-evropskih narodov in resnica je, da pri nas med preprostim kmečkim in delavskim človekom iz naroda in pa meščanom ter izobražencem po civilizacijski stopnji, po kulturnosti mišljenja in po nravstvenosti ni tistega širokega, težkega prepada, kakršnega srečujemo na Vzhodu. Ves kulturni obrat se vrši pri nas v neki tesni povezanosti od najvišjega vrha do najbolj spodnjih plasti. Prešeren, Cankar, Župančič pri nas realno bivajo za slednjega, tudi centrom in vrvenju kulture naj-Bolj odjnaknjenega človeka, in kakor vsi veliki tvorci umetnosti in duha prihajajo iz brezimnih ljudskih množic, tako se njihove stvaritve vračajo k tem množicam, verno in spontano vračajo ter postajajo njihova lastnina. Težko bi bilo govoriti o tem, komu gre zasluga Kriza v Ameriki«, ki je pravkar izšla pri Tiskovni! zadrugi v Ljubljani) Pozno v letu 1921. me je spet zaneslo na Vzhod. Ker na suhem ni bilo dobiti zaslužka, sem krenil na morje in naslednje leto križaril na petih različnih ameriških brodovih. Na vsakem izmed njih sem prišel na sabotažo, tako med .pomorščaki, preku-cuhi in neprekucuhi. kakor med častniki (čeprav poslednji kajpada svojega početja ne bi marali nazivati sabotažo). Kot strežnik v obednici sem videl, da se je izpridilo ali pometalo čez krčev živeža za tisoče in tisoče dolarjev vrednosti, kot pomorščak pa barve i.n ladijske opreme za večkrat po deset tisoč dolarjev. Srečal sem prekucuhe na sleherni ladji in sem se spri-jateljii z nekaterimi. Eden njih, se spominjam, mi je dejal nekoč: j.Ameriškim nemaničem se oči odpirajo, enako tudii ameriškim podrejencem. V mislih imam kratkotrajne polirje in paznike, enako častnike na krovu, že jim prihaja na pamet, da so preslabo plačani, dn v tem sm/slu delujejo. Na morje sem se spustil danes pred petnajstimi leti in če kaj znam — ima pa se za precej zvito bučo — se n. pr. po ameriških ladjah več krade ko kdaj poprej, krade v malem. Kakor veste, preskrb,nitol kvarijo živila in jih mečejo čez krov, da potem v pristanišču lahko naroče več zalog in dobe pri prodajalcu majhne odpravnine od kupne cene. Isto veija o kuharjih, inženjerjih in kape-tanih. Bil sem na posameznih brodovih, kjer je vse moštvo združeno v krožke, ki prodajajo velike zvitke drage manilske vrvi po tujih lukah ali jih vale čez krov, izlivajo polne vrče ladijske barve in tako dalje — da morejo naročiti novih vrvi in barve ter dobiti napitnine. Na ladji, s katero sem napravil pot Cz Ne-wyorka na pacifično obrežje, je bilo od posadke malodane sto odstotkov saboter-jev — in nekateri teh mož so težko kedaj čuli o JDS-ovstvu. Prekucuhi so imeli razlog, fe! so ga nazadnje šteli za jako družabnega, da oznanjajo ter opravljajo sabotažo. Ne — J. D. S.-ovski sabotelji pa so se zdeli slabe volje in so čutili nizko osebno zadoščenje, če niso oprali čopiča, marveč ga proč zagnali, ali Če so štrbunknili cele če- bre barvila v vodo. Za brod se nihče ni zmenil. »Vrag ga poberi! je bilo geslo. »Hudič naj vzame lastnike!« Pretresali smo škodo, ki so jo na vsaki vožnji napravili ladjevodja, glavni strojnik, podčastnik} in priskrbnik živeža. SITI al sem da sta 2 vožnji poprej poveljnik broda in strojnik »nasukala« stroje, tako da je ladja morala zaviti v S. Pedro na ladjedelnico za tri tedne: ,popravila so stala 23.000 dolarjev za kar sta dobila nagrado od ladjedel-skega opravnika. Izvohal sem, da JDS-ovci in drugi sabo-terji na krovu častnikom pogosto pomagajo pri njih grdem početku, to pa z velikim veseljem. Spominjam se kako je nekoč eden mornarskih podčastnikov ukazal skupini pomorščakov, naj zadegamo s palube malce pokvarjeno cev za olje, skoraj petdeset čevljev dolgo in nekaj sto dolarjev vredno, češ, da kapetan ne mara imeti sitnosti in poročati domači delavnici, na .kak način se je .pokvarila: večina od nas se je smejala, •to je bilo zabave v tovarišiji: »Vrag jo poolncaj!« Neki JDS-ovski pomorščak, morebiti •najumnejši delavec, kar sem jih kedaj srečal, mi je dejal nekoč, ko siva rešetala sabotažo na ladjah: »»Iz časopisov vidite, da da imajo Zedinjene države hude težave z ustvarjanjem količkaj pomembne trgovske mornarice. Stroški za gradnjo brodovja so namreč v Ameriki večji nego kjerkoli drugod: ameriški naložniki bi radi pobirali večje prihodke od glavnice, vtaknjene v plovbo, nego vn&nje družbe, in mezde ameriških posadk so višje, nego jih plačujejo proge drugih držav. Naravna posledica tega je, tako pravijo, da morajo biti v Ameriki tovorni in potniški cenovniki višji Potemtakem se zdi nakladalcem ugodnejše, da spravijo svoje blago na inozemska plovila. Jaz nisem nikakršen, vseoblasten vršilec, ampak sem le preprost brodnik. Toda prav lahko si mislim, da je vse to slepomišenje samo po vrhu res. Edino zadnji izgovor nemara ni površen. AmerlškT častniki in moštvo sicer prejemajo večje plače nego posadke drugi!,h dežel razen Kanade. Ali ameriške mornarske mezde so sorazmerno težko tolikšne kot japonske. In po mojem mnenju tiči v tem eden od glavnih vzrokov za slabo stanje ameriške trgovske mornarice. Ameriški dobičkar v .pomorskih kupčijah je — kakor njegovi bratje po drugih strokah _bedasto pohlepen. Za take ljudi, ki so zbog svojega položaja kakor tudi zbog svojih prirojenih vrlin ali nedo-statkov .prisiljeni prodajati mu svoje možgane in mišice, ima ponavadi malo spoštovanja ter jih kar se da pičlo upošteva za ves napor, ki ga more izžeti iz njih. A posledica? Sčasoma se vsi sužnji vrnejo k njemu, nekateri iz zavistne sabotaže, n. pr, naša IDS-ovska sabotaža, ki previdno iz-podjeda življenjske pogoje kapitalističnemu sestavu; drugi napol nevedoma iz sabotaže, ki nima družabnega smotra ter je zgolj osebna osveta, ki pa na slepo dosega isti namen — pospešuje razval sestava. Res je da so tako zvani stroški za vzdrževanje ameriški!,h ladij večji nego po tujih državah, a to je edinole za to, ker so moštvu ladje in lastniki deveta skrb in ker hotoma prizadeva kvaro. Nikakor ne dvomim, da gre po ameriških brodovih več po zlu, nego se plovilteljem posreči dobiti podpor od vlade.« Malo mesecev pozneje, ko mi je to povedal _ bilo je leta 1922., sva s pTekuon-škim prijateljem mornarjem stopila v službo na »Oskawi« v Fila/delfiji. To je bila tvornica družbe United States Shipping Board na 6100 ton, opremljena z najmodernejšim hladiščem, zgrajena leta 1918. za blizu dva milijona dolarjev. Pluli smo v Hamburg z neznatnim tovorom. Med vožnjo se .ni naključilo nič posebnega. Posadka je biLla običajna, kakršno si pač ta čas mogel najti na ameriških prevoznicah, mogoče za spoznanje slabša, šestorica siro-mašnikov, ki sem jih G?bil med brodarji, so biLi najboljši ljudje na krovu. Poveljnik je bil star mož, ne najboljšega zdravja, nekam v zadregi zastran svoje odgovornosti. Fodčastniki, strojnilki in preskrbnik živeža pa so bili zbirka flTFpookih »slamo-kupcev« ln napihnjenih trmoglavcev, ki so napravili svoje skušnje med vojno, ko Je malone vsakdo mogel dobiti izkaznico. Med klavrno vožnjo je bilo mnogo pijanosti in razbrdanosti. V Hamburgu emo si naprtili velikanski tovor šampanjca dn žganine za Južno Ameriko. štiri ali pet dml po odhodu iz Nemčije so steklenice jele pokati v častniških sobah in v jedilnicah, slednjilč celo na mostu in v Izbi zemljevldnici. Zabodi divne tekočine so našli pot' v stanlce za posadko. Stari kapitan _slaboten im nepomogljiv značaj, kakršen je bil, preplašen zbog svoje Hastne veljavnosti^ »mešan zbog neskončnih paroplovnih pravil in brodarskih predpisov, boječ se opravičene zmede, ki bi jo povzročil z vsakovrstnimi ovadbami, glede katerih si še sam ni bil na čistem_ je bil ves iz sebe. Prvil častnik je bil edini, ki je ostal trezen Ladja je nekoliko-krat krenila iz svoje smeri. Nazadnje pa so vendar po čudežu, nekaj pa morda tudi po zaslugi šestih ali sedmih IDS-ovcev, ki so ostali trezni in so pomagali poveljniku krmiti brod, dosegli Brazilijo. Ko je bil tovor razložen, 6e je pokazalo, da je na »Oskawi« zmanjkalo preko sto zabojev šampanjca, k-uminovca ali sličnih razkošnih paljenk. Starček je seveda vedel kam je ta zaloga izginila. Toda .ker je bila skoro vsa ladja v nekaki rahli zaroti proti njemu, ni mogel ugotoviti niti enega samega primera na krovu ali karkoli dokazati svojim častmlkom. Podpisal je za primanjkljaj, da ga bo krila ladja. Oziral se je tako po Riu de Janeiru kakor po Mon-tevideu, pa je prišel do prepričanja, da ne more biti boljših častnikov in moštva v Južni Ameriki, čeprav bi bil tako srečen, ko bi se bil odkrižal sedanje drhali. Na svojem potovanju v Hamburg Je »Oskawa« vozila tisoč ton zmrzlega mesa. čez dan ali dva so šampanjske buteljke, ki so jih bili poskrili, jele na novo treskati po častniških kabinah in po palubi. Večina oficirjev je postala očitno sovražna kapitanu, ki si ni znal več pomoči. Nosil je samokres in v svoji nepomoglji-vosti pretil, da bo oborožil nekoliko mornarjev, med njimi mene in tri IDS-ovce, ki jih je imel za zveste. Neki dan je kaj vem kdo nalil preveč olja v peči i,n plamen je švignil iz velikega dimnika, bljujoč goreče olje vse po brodu, Ogenje pokončal ali pokvaril dobršen del povrhnjih naprav, vštevši večino rešilnih čolnov most to sobano za zemljevide. In res, je bila gola sreča, da se je treznemu delu moštva — ponajveč IDS-ovcev obneslo pogasiti ga. »Požar bi bili pustili v miru« so govorili rdečkami, >če se ne bi bili bali, da pojdemo še mi rakom žvižgat in ribam gost.« Najhujše pa nas je čakalo. Ko smo imeli še nekaj dml do Hamburga, je bil strojnik prepalil diname, tako da za ostali konec vožnje >Oskawa« ni več imela luči in da ni bilo več mrzlega zraka za hladilne cevt. In res na veliko nevarnost drug.!,m ladjam iste proge je nekaj časa plavala ponoči brez svarilnih luči. Sicer smo rabili petrolejke, ki pa so bile vsekakor le malo boljša ko nič. In nekoč je prvi podčastnik, pre-natrkan v svojem spalnem zaboju, da bi vstal in postavil svetilko ven, petrolejko prekucnil — in nov ogenj nam je bilo gasiti. Potem pa. namesto da bi bil izčrpal umazano vodo iz podladja, je neki krst Izčrpal vso svežo vodo! Za pijačo nam je je še dovolj ostalo, ne pa za kotle. Tako smo bili primorani rabiti slanico za paro. -In posledica? Sedaj so bile zaklopke zadelane s soljo. Ustavljati se nam je bilo vsakih malo ur, da smo jih očistili. Bili smo nekako en dan daleč od Madeire ko so na »Oskavi« parni stroji docela odpovedali službo. En dan in eno noč nas je zanašalo, preden so bili stroji zadosti popravljeni, da smo mogli pristati v Madeiri Za znatne poprave pa ta luka ne nudi prilike, zato smo si samo preskrbeli vode in nekoliko svetilnic in petroleja za signalne luči. Dinamj so bili očmdno do dobra uničeni. Ker hladilne naprave niso delovale, se je zmrzlo meso jelo tajati in smrdeti. In da bi storil kaj dobrega iz njega, je nekdo — na sumu imam nekega IDS-ovca — spustil paro v hladilne cevi: prej ko se je to razkrilo, je bil velik del naklade kuhan ali drugače izprijen. Bodisj kakorkoli, prekucuhi so se hah-Ijali med seboj, češ koliko bodo Zedinjene države morale plačati za ugonobljeno tovomico. Nekje daleč od nizozemske obale je pošla zaloga kurilnega olja iLn morali so nas vleči v Hamburg, kjer so preiskave, ki so se pričele, kapitana skoraj ob pamet dejale. Slednjič je bil oproščen, nekaj častnikov so vtaknili v zapor in jilm odvzeli obrtne liste. »Oskavva« je bila dovolj popravljena, da so jo potegnili v Zedinjene države ter jo tam postavili v brkljarnico, kjer je že nad sto drugih ladij v nič boljšem stanju! Eden mojih IDS-ovskih prijateljev na krovu mi je rekel: »Boljše sabotaže ne bi bili mogli napraviti, tudi če bi bili od kapetana doli vse rdečkarji ali komunisti Alaluja!« S Al Milan Vidmar Zopet imamo zatišje v šahovskem svetu. Beruski turnir je končan. Drugih ni. Svetovna gospodarska kriza še vedno leži kakor mora na svetu Tudi na šahovskem. Do božiča bomo menda morali čakati. V Hastingsu hočejo letos Angleži prirediti prav posebno lep turnir, hastingški klub praznuje svojo petdesetletnico. Turnirjev ni, vsaj velikih ne, toda zanimanje za šan raste. Tudi med Slovenci. Mislim, da se ne motim. Ko smo igrali februarja leta 1926. na Semmeringu, so prvikrat po kavarnah visele turnirske tabele. Uredništvo »Jutra« je skrbelo za nagla poročila z bojišča. Zanimanje se je v široki publiki zbudilo. Naslednji svetovni turnirji, ki sem se jih udeležil, so prevzeli vlogo semmerin-škega. Prišel je prvi mednarodni turnir na naših tleh. v Rogaški Slatini. S prvim januarjem leta 1930. je postala potrebna stalna šahovska rubrika. Rad sem jo prevzel v »Jutrovih« predalih. Po lanskem blejskem turnirju so šahovnice poplavile kavarne. Tudi po deželi je zanimanje za šah zelo naraslo. Zadušili ga niso težki časi. Saj za inteligenta na deželi m lepše zabave od šaha. šah nam je postal nedvomno važen kulturni faktor. Domišljujem si, da sem zbudil med Slovenci ljubezen do šaha. Pa sem si s tem naložil dolžnosti, ki jih moram izpolnjevati. Ni dovolj, da urejujem to rubriko. Saj dobro vidim množico šahistov, ki bi radi imeli sistematičen pouk, prav s početka, iz samih osnov. Vidim vas mlade inteligente, delavce, ki bi radi imeli kaj lepšega nego karte in vino, ki bi radi zvečer postavili šah in po knjigi preštudirali njegove skrivnosti. Vi. dim vas, kako po ljuti borbi s svojim partnerjem pogrešate svetovalca, ki bi vam pomagal preko bridkih težav. Vidim, da je slovenska knjiga o šahu, ki začne s samimi početki, ki nazorno opisuje vse, ki je zares pisana za začetnika, da mu pomaga postati dober šahist skrajno potrebna. Začel sem jo pisati. Moral sem začeti. Pa vam jo bom položil pod božično drevesce. Imela bo kakih dvajset tiskovnih pol (320 strani) in prepričan sem, da vam bo vsem dobro došla. Mogoče jo bom založil sam. Zato pa mi bo ljubo, če se mi že sedaj javijo naročniki. Za vse, ki se mi prijavijo do 1. novembra obvezno, bo cena 100 dinarjev. Za poznejše kupce bo cena višja. Upam, da sodim položaj v slovenskem šahovskem svetu pravilno. V teh težkih časih je nova knjiga težka stvar, če je res potrebna, kakor mislim, ne bo razoča rala ne slovenskih šahistov, ne mene. To daj Bog! Naslov za prijave: Dr. Milan Vidmar, Ljubljana. Aškerčeva 11. 13. Sbl—c3 Sd7—f8 14. Sf3—el! --- Beli pripravlja napad z f-kmetom. 14 .------Sb8—d7 15. Sel—d3 Sf8—g6 Še je bilo mogoče preprečiti f2—f4, in sicer z g7—g5. Seveda je to dokaj nesolidno in nevarno sredstvo. Toda pasivna igTa je Se nevarnejša. 16. Tal—dl Sd7—c5 Razumljivo je, da črni poskuša oprostiti svojega lovca na c8. Toda beli opazuje bistro. Z veliko spretnostjo zagrabi v ugodni priliki. Napad postane sedaj nevzdržen. 17. Sd3Xc5! 18 d5—<16!! Izvrstno! Kmet d5 18 .--- 19. Sc3—d5 20. f2—f4 21. Sd5Xf6 + 22. Tf 1X f4 • Df8—g7 d6Xc5 odpira skakaču polje c7Xd6 De7—f8 e5Xf4 g7Xf« Velikopotezna igra! Beli žrtvuje kvaliteto, ker si hoče oh remi ti lovca za polje h 6. 22 .------Sg6Xf4 23. Le3Xf4 Lc8—eQ 24. De2—h5 --- Beli se ne briga za kmeta c4, ker hoče igrati Lf4—h6 in ev. Dh5—g4+. 24 .--- 25. Tdl—d3 Začetek konca. 25 .-----Le6—g4 26. Dh5—h4 f6—f5 27. e4—e5! b7—b5 Obup. Zaradi trdnjave na d8 črni ne sme vzeti e-kmeta. 28. La4—c2 b5Xc4 29. Td3—g3 h7—h5 30. Lc2Xf5 d6Xe5 31. Lf4—e3 TdS—d3 32. Lf5Xg4. Črni se je vdal. Na 32.---Td3Xe3 sledi seveda 33. Lg4—f3! Študij in šolnina Hokolitvo V Sliaškem turnirju je zadnji dan stari Maroczy doživei težko razočaranje. Znani češki mojster dr. Treybal, ki je ves turnir igral zelo medlo, je postal v zadnji partiji izredno energičen. Napadal je z ogromno Bilo. Pc tudi zelo uspešno. Podrl je še vedno nevarnega ma dela. se loti vsakega posla in tem lažje to stori in tem večji uspeh doseže, čim bolj ie izobražen. Prave izobrazbe ni preveč, temveč k večjemu premalo. V Evropi imamo državo, ki sloni na popolnoma drugem društvenem redu, pa vendar polaga na izobrazbo svojih državljanov veliko važnost. Država sama pošlje tovarniškega delavca na univerzo. In zakaj? Država namreč predvideva, da ima od učenega delavca večjo korist in da se lahko si-gurneje nasloni na izobraženega državljana nego na neizšolanega. Skupek mojega izvajanja je tedaj ta, da naj država šol ne zapira, temveč na stežaj odpre, toda samo učeči se in nadarjeni mladini! Dr. Josip Rozman. Radio Izvleček iz programov Sobota, 13. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45? Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče. _ IS: Koncert tamburaškega društva od Sv. Krištofa. — 19: Gimnaistične vaje. — 19.30: Nekaj za starše. — 20: Samospevi g. Avgusta 2ivka. — 20.45: Prenos plesne glasba z Bleda. _ 22: Čas. poročila. — 22.15: Mendelssohnova simfonija št 3 na ploščah. Nedelja, 14. avgusta. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvena glasbe. — 10: Versko predavanje — 10.30: Šah. — 11: Salonski kvintet — 12: Čas, poročila, plošče. — 15.15: Igra »Pajek s križem«. _ 16: Citre. — 17.30: Plošče. — 20: Samospevi gdč. Dolenčeve. — 20-30: Prenos plesne glasbe z Bleda. — 22: Čas, poročila, plošče. _ 22.15: Salonski kvintet BEOGRAD 12.30: Orkester. — 19.30: Ope-retna glasba. — 20.40: Koncert na čelo. — 21.35: Pevski koncert. — 21.55: Poročila. — Lahka godba. — 23: Ciganska POdb;i. — ZAGREB 11.30: Klasična orkestralna glasba. — 17.40: Godba za ples. — 20.30: Večer lahke glasbe. — 22.45: Godba za ples. _ PRAGA 18: Zborovsko petje. — 19.30: Godalni sekstet. — 20: Godba na pihala. — 22.25: Plošče. — BRNO 18: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 1Š.20: Plesna glasba. — 20.15: Koncert llharino-ničnega orkestra. — 21.10: Nadaljevanja koncerta. _ 22: Godba za ples. _ DUNAJ 10: Orale. — 11.05: Simfoničen kone?rt. — 12.30: Lahka glasba. — 15-45: Godba na pihala. — 17.40- Popoldanski koncert. — 18.50: Čelo. — 20: Operetni večer. — 22.20: Plesna glasba. — BERLIN 21: Orkestralen koncert. — Godba za ples. — KONIGS-BERG 19: Španske spevoigre. — 20: Voia-ška godba v treh stoletjih. — Plesna glasba. — MtiHLACKER 19.30: Balade. _ 20: Prenos operete z Dunaja- — 22.45: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18.30: Orkestralen koncert — 20: Operetni večer. — 23: Ciganska godba. — Ost: Ost ima horoskop Da, da, gospoda moja, zdaj sem na konju, na zeleni vejici, zdaj je zame konec krize, striženja plače in podob* nih zadev — zdaj se smejem v brk vsemu početju današnje in bodoče do* be, kajti jaz imam nekaj, kar me va» ruje pred nesrečo danes in na veke — imam horoskop ... Jaz nisem grd sebičnež, zato rad po« vem, kako in kaj je bilo, da sem pri* šel do tepa odličnega sredstva, ki mi daje jasnovidne možnosti in vso za* ščito pred nesrečo. — Da, res! Pa sem prebiral skozi mesece, skozi leta v novinah in revijah, da se naha=> j a tu in tu tak in tak tič, ki ti pove usodo vnaprej. Pa sem si dejal ob sla* bi uri jaz, neverna kreatura, dejal sem, napiši, pa bo, pa boš imel špas. — Nu, pa sem napisal taki tvrdki, ki se peča z usodo, da mi narede tak horoskop, da bom vedel, pri čem da se,ir>... Nu, prav! Cez teden dni pride prvo pisanje. To je govorilo, da sem sila imeniten člo* vek. zanimiv in da je nujno, da se mi izdela pravi, zaresni horoskop, da se pogleda prav natanko v zvezde, kajti večna škoda bi bila, ako bi tak zanimiv tip ostal brez take zadeve, in tako da* 1 je... Ob koncu pisma je stalo, da je ta zadeva prav poceni in da stane sa* mo 40 šilingov. — Na to pismo nisem odgovoril... Dobil sem zato od »Oris* studia«, tako se podjetje imenuje, dru* ao pisanje... Tristo stre!, to so me da* li: saj smo vedeli, pišejo, da niste od* ločni, da nimate prave energije, bojite se izvedeti svojo pravo usodo, sploh, rekli so mi, da sem zajec, da pa ven* dar upajo, da se poboljšam in da so zdaj pripravljeni narediti zares zare* sen horoskop za 29 šilingov... Na to pismo tudi nisem odgovoril. — Zato sem pa dobil čez nekaj dni ponoven dopis, ki prične takole: »Samo enkrat bi vam želel, da sedite okrog osme u-e zjutraj poleg mene in kitate pisma, katerih mi prinese pošta vsak dan cele kupe. Čitali bi na primer: Vso lepoto življenja imam zahvaliti Vam, kaiti Vaša analiza mi daje čarobno moč, da mi uspe vse, karkoli začnem. Kako ze* lo sem Vam hvaležen...« Vsa ta pisa* nja me navdajajo s ponosom in me opravičujejo, da Vam predlagam, da si naročite pri meni izčrpno analizo svo* iega življenja. Imam jo domalega že izgotovljeno in Vam jo oferiram za iz* jemno ceno petih šilingov. Ako pa ne prejmem tekom desetih dni Vašega cenjenega naročila, Vam pošljem horo= skop proti povzetju, kar Vam naredi dva šilinga poštnih stroškov...« Nu, prosim, kaj porečete? Ali ni imenitno, kaj? Ne preostane nič — tre* ba naročiti horoskop za pet šilingov, ali pa plačati kazen sedmih šilingov. Pa dajmo, vraga, naj se pes obesi!... Lepega dne pride horoskop. Lepo v kuverto zavit pride, s strojem je tiskan in v modrem ovitku. Na ovitku je na* risan krog in ta se imenuje »Božje oko«, ob robu ima angleške besede, bolj notri pa druge, ki pomenijo prav gotovo zvezde, in se jim pravi Uranus, Neptun, Mars in druge znanke noči sanjavih ... Potem je na tem ovitku še napisano: »Herrn Ost« in »Zodiakal« — zeichen — Krebs«. — Tale »Rak« naredi name že vtis — prvi vtis, kajti kadar se človek pogovarja z zvezdami kakor sta se stara gospoda Keppler, Copernicus, potem mora to narediti name vtis. — Da, da, ni kar tako, raz* birati usodo iz krogotokov solne in drugih imenitnosti na nebu. Vsebina je pa kar imenitna. Že pri prvem odstavku se mi prično ježiti las* je in kurja polt me spreletava, prav ta* ko kot da berem krvavi roman Walla* cea. — Res! Izvolite, prosim! Tu stoji črno na belem: »Na podlagi astronom* sko*psiholoških računov smo ugotovili, da stoji Vaše rojstvo v znamenju Raka, katerega obvladuje Luna in je zato podvržen Vaš značaj in vsa Vaša uso* da njenim mogočnim vplivom ...« Ecco! Pa jo imam! Ta gospod Dvn* rak, direktor «Oris*Studia», ta jasno* videč trdi, da sem mesečen, še več, ža* li me nesramno, kajti iz teh prvih vr* stic je popolnoma jasno razvidno, da je mnenja, da me trka luna — seve on pove to imenitno m učeno, po domače bi se reklo pa 16 tako. Taka izjava je nesramnost prve vrste, in pismeno mu sporočim večjo kolekcijo besed iz zoo* logije, s pripombo, da je sleherna teh besed on sam... Mu bom že pokazal! V nadaljnjem se moj horoskop po* boljša. O Luni ne govori več, pač pa trdi, da imam živahne sanje in bujno fantazijo — nu, to bi se še nekako pre* neslo. — Tudi trdi, da ljubim družab* nost, muziko in da se zanimam živah* no za mehaniko in arhitekturo. Že prav, recimo, a Nekdo, ki se je pisal za Kellerja in je bil v dnevih preteklih moj profesor matematike, bi lahko igraje ugotovil, da je imel neki štu* dent Ost mnogo težav in neprilik s fi* ziko, v opisni geometriji pa je imel ce* lo ponavljalni izpit. — Nu, pa nič ne rečem. V tem odstavku mi pove horo* skop tudi, da sem sicer simpatičen, ampak »nič posebnega«. — Nu da, kaj se hoče, težko je živeti... * Naslednji odstavek ima napis: »Zdravje« in pove, da imajo vsi v tem znamenju rojeni slaba pljuča, srce, mi* zerno kroženje krvi, slr.b želodec in zanič prebavne organe itd. Res, tam stoji »itd.« — Jutri pristopim in napi* šem testament, kajti da sem tako za* nič, vraga, le nisem vedel. Med 29. in 40. letom in pa v 58. letu mi grozi bo* lezen. Ako jo prestanem, utegnem do* seči čedno starost 79 'et In to z lah* koto. Ecco! Gospod Dvorak! Ko bom star 79 let Vam pošljem svojo fotogra* fijo z avtogramom in ves zahtevani honorar. To je beseda! — V hribe ne smem, med 22. marcem in 21. aprilom vsakega leta mi pa grozi nevarnost po* žara. opeklin, pištole al! zastrupljenja s plinom ... Bom pazil! ★ Tretje poglavje se peča s financami in poklicnimi zadevami. Obeta se mi bogastvo, to pa po imenitni osebi, ka* tero bom spoznal na potovanju. Tudi mi pravi horoskop, da sem kapitalen računar, kar pa ni res, in imam dokaze za to. — Glede poklicev pa pravi, da sem trgovski tip, posebno pa da me umetnost popolnoma nič ne briga — in glede teatra pa, da je to zadeva, ki me niti malo ne zanima... Iz tega je razvidno, da je moj horoskop presneto bister in ugane preteklost do pike na* tančno... ★ Še malenkosti so. Recimo: moje srečne številke končajo na 2, na 5 in 7. Prav tako kakor tista staroslavra igra pri Kočevarjih: »zwei, fiinf. sie* ben.« Dnevi, ob katerih mi bo dobro so: nedelja, ponedeljek in četrtek. Ce* lo lastno barvo za obleko imam: ta je zelena ali vijoličasta ... Storim! Hodil bom zelen in vi joličast po svetu ... Kamni, ki mi prineso srečo pa se ime* nujejo: smaragd ali opal... * Prosim! Vse to je izdelano na bazi karte solnčnih krogov in računov egin* tovskih astrologov pred par tisočletji. Solnce je bilo za človeštvo Bog*oče, luna — mati, zemlja pa .ednica od ve* kom-j... To je ^ečni zakon prirode! Takle horoskop torej, izdelan od maga Dvoraka v Stražnicah, je, kakor raz* vidno, imeniten in ga nujno priporo* čam vsakomur v teh hudih časih. Sle* hernemu konsumentu bo dano, da bo lahko ob svojih srečnih dneh, mesecih in letih pričakoval oblečen v ob!ač;'!o primerne barve — sreče in zadovoli* stva in doživel tako 79 let, kakor jih bom po Dvorakovem mnen ju jaz .. . In vse skupaj je tako poceni in tako imenitno. Dieselovi stroji na nemških državnih železnicah Olimpijska prisega v Los Angeles« Ameriški poročnik George C. CaJnan čita 2000 udeležnikom X. olimpijade besedilo olimpijske prisege, katero ponavljajo športniki z dvignjenimi rokami Poročila Iz stratosfere V nekaj dneh se bo dvignil prof. Piccard iz Duben-dorfa pri Curihu k novemu vzletu v stratosfero. Kot edini v Jugoslaviji smo si na podlagi pogodbe z učenjakom pridobili pravico priobčiti tri njegova izvirna poročila, od katerih bo vsako obsegalo kakih 1500 besed. Prvo poročilo bo vsebovalo izvleček iz dnevnika, ki ga bo pisal proS. Piccard med svojim vzletom v stratosfero. Drugo in tretje poročilo pa bo vsebovalo znanstvene rezultate novega vzleta v stratosfero. Prvo poročilo bo odposlal učenjak takoj po svojem pcvratku na zemljo. Uredništvo tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET" Revija se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 5, in stane mesečno samo 8 Din. IS er p en tinovo Iz življenja in sveta Nevarnosti trajne ondulacije V francoski Akademiji za medicino je poročal docent dr. Feil o svojih poskusih, da bi ugotovil zdravstvene posledice trajnega onduliranja. Pokazalo se je, da ta način friziranja pod roko veščega strokov, njaka nima kvarnih posledic za zdrave osebe, nevarno pa lahko postane bolnim, zlasti če imajo pljučno jetiko, epilepsijo, arteriosklerozo in občutljive možganske živce. Močno segretje in električni tok lahko povzročita izliv krvi v možganih, dočim čutijo zdrave osebe po ondulaciji samo glavobol in ustrujenost. Z vodo skozi odtočno cev V Torquayu, znanem angleškem morskem kopališču so izpraznjevali te dni veliki kopalni bazen. Iz bazena vodi 32 cm široka in 10 m dolga betonska cev v morje. Navzlic svarilom se je približala tej cevi 151etna Phyllis Bastinova, hči nekega bankirja. Hipoma jo je zagrabila odtekajoča voda. jo zagnala skozi cev in še dober kos na odprto morje. Pol nezavestno se je dekle tu oprijelo nekega plavača, ki ga je takoj spravil na breg. Prepeljali so jo v bolnišnico, a k sreči ji je pot skozi cev odnesla samo kopalno obleko in ji neznatno oprasnila kožo. Njena sreča je tudi ta, da je izredno vitka, kajti drugače bi bila obtičala v cevi in bi se bila zadušila. Nezgoda se ji je primerila tudi baš ob času oseke, kajti o plimi je cev precej globoko pod morsko površino. Američanka Eleonora Holm Je v olimpijskih predtekmah za hrbtno plavanje na dolžino 100 m postavila nov svetovni rekord Muhertus milo za žehto v avgustu avtomati. Nič drugega niso moderni stro-ji-ljudje, jekleni roboti, ki jih premika elektrika. Modeno naravoslovje je seveda vse drugače opremljeno za rešitev problema o umetnih bitjih nego Paracelzus in njegovi vrstniki. Pogledalo je v skrivnost življenja v stanici vse globlje. Odkrilo je pro-toplazmo ali živ, bistveno nositeljico življenja v stanici in je razčlenila njeno kemično sestavo. Toda ko je hotela s kemičnim sestavljanjem pridelati isto tako živo protoplazmo. je doživela bridko razočaranje. Umetno pridelana živ nI hotela živeti! Naravna živ je, sama od sebe obdarjena z življenjem, diha, ker prejema kisik in izločuje ogljik, in rase. V retorti sestavljena živ pa ostaja mrtva masa — kakor mavčev kip napram človeku. O Dougalovi protoplazmi trdijo, da diha in rase. Koliko pa je na tem resnice, bo pokazala šele bližnja bodočnost. Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da najvejča razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Turki - izvor kulture Na nedavnem kongresu turških zgodovinarjev je bila prav glasno izrečena trditev, da bi morali prav za prav Tuifci veljati za stvaritelje io razširjevailce svetovne kulture. Kdor tega ne verjame, lahiko vzame v roko knjigo turškega prisatelja Jusufa Zyje »Arijioi m Turanci«. V tem dedu, ki je izšlo v originalu v CarigTadu, v nemškem prevodu pa v Lipskem, dokazuje pisec na podlagi jezikovnih, etnolo-šikih, mitoloških in imensiko primerjavnih študij, da je kultura vsega sveta 6ad turam-skih narodov. Pisec pa je vsaj toliko previden, da ne odreka tudi tako zvanim arijskim iin 6e-mitskim narodom nekoliko zasluge za občo človeško kulturo, to pa zategadelj, ker pripadajo po svojem pokoleinju io jeziku turanskii skupini. Rod Ar je po opredelitvi pisca turški rod, njegova kultura se je razvila v Sibiriji ter se je po ledni dobi razšrila po vsej Aziji in Evropi. Tako si turški zgodovinarji tolmačijo istočasne pojave ene in iste kulture na Kitajskem, v Indiji, Rabiiloniji, v Egiiptu in v območju Sredozemskega morja. Tudi jeziki najrazličnejših jezikovnih skupin izvirajo po naziranju citiranega pisca iz turščine — seveda za tistega, ki hoče temu verjeti. Tisočletna žitna zrna ^ V neposredni bližini Budimpešte, v občini Budaikailasz izkopavajo starinoslovci neke starine. Pri teim delu so kopači naleteti na trdnjavski pas nekdanjega, v Pa-nonijs umrlega panonskega cesarja Vaden-tinijama. V 16 m visokem 6ito!pu so našli med ostanki pepela precej pšemičnege in nženega zmia, kii je ležalo tam poldrug tisoč let ne da bi izgubilo svojo življenjsko silo. Smrt papeža Borgf je Iz oetalšne Ludwiga Pastorja, znanega zgodovinarja papežev, bodo v najkrajšem času objavib važne zgodovinske dokumente. ki 6e nanašajo posebno na življenje paipeža Aleksandra I. iiz rodu Borgijev. Legende, kii so se spletle dkolu življenja tega cerkvenega poglavarja, se bodo 8 pri-občitvijo Pastorjevih listin docela razpršile. Med drugim doka-zuje Pastor, da ni umrl ta papež zaradi zastrupljen ja. kakor se je trdilo doslej, ampak za čisto navadno malarijo. Nebotičnik Iz stelda Znani arhitekt Le Corbussier je zgradil za ruski komisarijat za svetlobno industrijo v Moskvi nebotičnik fe posebne vrste stekla. Steklo je taikšne kakovosti da raz-pršuje sončne žarke, kar povzroča, da re trpe stanovalci zgradbe poleti nobene vročine. Namestu steklenih stopnic ima Cor-bussierova palača dvigala. Zbogom, ženica! španski pučist General San Jurio ki je uprizoril brezuspešen puč proti republikanski obliki nove Španije Predsednik Zamora Konkurenčni boj med avtomobili in letali je primoral ravnateljstvo nemških državnih železnic, da je zaradi pospešene vožnje na svojih progah začela uvajati Dieselove motorje Smoter Piccardovesa poleta Angleški letalec Mollison se poslavlja od svoje mlade žene letalke Amy Johnsonove pri vzletu k etapnemu poletu Irska — Nova Fundlandija — New York in nazaj Ribarenje na Francoskem Ribarenje kot ljudski šport je na Francoskem že skoraj <00 let staro. Filip Drzni je 1. 1270. izdal trdne določbe za ribarenje, da bi napravil konec divjemu ribištvu. Ribarenje s trnkom pa se je razširilo šele v 18. stoletju. Celo modne dame tiste-dobe so z lastno roko natikale črva na trnek. Madame Pompadour je uvedla zlate ribice in jih je lovila prav tako kakor druge. Od tistega časa izvira priljubljenost ribiškega športa v vseh slojih francoskega ljudstva in kadar pride njegova sezija, se listi polnijo s poročili in zgodbami iz tega področja — zlasti pa humoristični listi z vsakovrstnimi šalami iz življenje sezijskih ribičev. Prof. Piccard, ki je moral te dni preložiti za kratko svoj nameravani polet v stratosfero, je napisal članek, v katerem se bavi z znanstvenimi problemi tega poleta. Fiziki se zanimajo, pravi Piccard, že nekoliko let za skrivnostne lastnosti tako zvanih višinskih (kozmičnih) žarkov, ki bi jih točneje imenovali ultragama žarki. Plini, kakor znano, prevajajo elektriko pod vplivom ultravioletnih, Rontgenovih in radijskih žarkov. V tem stanju so, kakor pravijo fiziki, »ionizirani«. Po tej teoriji bi bilo sklepati, da plini brez vpliva teh žarkov ne prevajajo elektrike, a to ni čisto točno. Neprevodniki postanejo šele, če jih potopimo v primerni posodi n. pr. 100 m v kakšno jezero; na vrhovih gora pa se njih prevodnost tudi v zaprti posodi silno dvigne. Pojasnilo za ta pojav je zelo preprosto. Iz svetovnega prostora prihajajo namreč v ozračje žarki, ki ozračje ionizirajo. V višjih plasteh je njih vpliv ogromen, proti zemeljski površini pa popušča. A šele kakšnih 100 m debela vodna plast jih popolnoma paralizira. že iz teh podatkov pa je razvidno, kakšno ogromno proboj-nost Imajo ti žarki. Dočim požre tudi naj- ki je užugal pučiste v najkrajšem času In dal nalog, da se uporniki brezobzirno kaznujejo Smrt priče starih časov Na Dunaju so te dni pokopali znamenito prikazen, vratarja avstrijskega ministrskega predsednika, Johanna Rauscher-;a. Pogreba se je udeležil tudi sedanji kancelar z nekaterimi člani vlade. Rauscher je bil 62 let star Služil je vojaški rok pri Deutschmeistrih, kjer je ostal v službi kot podčastnik. Bil je visoke in krepke postave, zato so ga pozneje pridelilii gardi pokojnega Franca Jožefa. Ko je taim prejel odpustnico, je prosil kot certifikatist za službo vraitarja pri ministrskem predsedniištvu. Celih 27 let je bil v tej službi — videl je prihajati in odhajati mnogo ministrskih predsednikov in še več ministrov in strank, ki so prihajale k njim. Pravijo, da je vršil službo z velikim umevanjem rn taktom. Niegov prvi šef je bil ministrski predsednik Korber. služil pa je še pod Bienerthom. Cautschom. Stiirg-khom. Seidlerjem. Clam-Mairtinitzom, Hus-sareikom in tudi pod kancelar j i republike Avstrije, bi so do zadnjega cenili in čislali njegove vratarske sposobnosti in njegovo zvestobo, marljivost ter uporabnost v službi. Blago, Id se ne bo raztrgalo Iiz Londona poroča jo, da se je nekemu kemiku velike tekstilne tvornice v Man-ohestru posrečilo izumiti postopek, ki ščiti umetno svilo iin bombaž pred raztrgan jem. Postopek je zelo enostaven. Za prodajo namenjeno blago se kratkomalo pomoči v neke raztopino. Angleška tekstilna industrija se nadeja, da ji bo ta postopek pridobil nazai mnox*o tržišč, ki jih je izgubila v zadnjem času. Vozni listek samo proti zdravniškemu snričevalu V Harbinu in v drugih krajih na zapad-ni progi rusko-kitajske železnice se je v zadnjem času začela širiti kolera, kaj je oblast? pri moralo da so uvedle za šcifm o cepljenje železniškega osobja in beguncev na postajah samih. Oblasti se bavijo sedaj s predlogom, da bi se vozni listki izdali samo osebam ki se lahko izkažejo, da so se dale cepiti zoiper kolero. Žrtve nezgod v Ameriki V preteklem letu so zahtevale v Zedinjenih državah nezgode vseh vrst 97.000 smrtnih žrtev, stvarna Skoda T>a znaša več nego 150 milijard dinarjev. A dasi so te številke dovoli velike, vendar jih ie prekosilo predlansko leto. ko ie bilo 2000 smrt. nih žrtev več. Največ žrtev so zahtevale železniške nesreče, in sicer več negro v rekordnem letu 1888. trše radijske žarke že 15 mm debela svinčena plošča, bi morala biti ta plošča za višinske žarke desetkat debelejša. Najtrši višinski žarki prebijejo celo še debelejše plošče. Ni čuda, da se fiziki potem tako zanimajo za te žarke, a najbolj jih zanima vprašanje njihovega izvora, indicije kažejo, da nastanejo ob razpadu atomov ali pri nastajanju novih, in energija, ki se pri tem sprošča, je milijonkrat večja nego energija iz zgorenja istotolikšne količine premoga. To dejstvo nam daje upati, da bo imela tudi tehnika od podrobnega poznanja skrivnostnih žarkov neizmerno korist. Ker pa se dado najbolje spoznavati in meriti v veliki višini, hoče prof. Piccard izvršiti svoj polet v višino 16 do 17 tisoč metrov. ANEKDOTA Vroč dan na stadionu v Les Angelesu. Občinstvo išče obupano kakega osvežila. Končno najdejo tablo z napisom: »Sladoled, dve minuti od tu!« Ko so ljudje vsi znojm tekli pol ure, so končno našli sla-doledarja. »Kdo je postavil tja tisto idiotsko tablo z napisom »dve minuti od tu«?« so ga vprašali ogorčeno. Mož je odvrnil ponosno: »Postavil jo je lastnoročno mister Carr!« — Mr. Carr je svetovih prvak v teku na 400 m ... KARIKATURA Madžarski telovadec Pelle si je priboril s prostima gimnastičnimi vajami in s telovadbo na drogu dve zlati olimpijski kolajni. Vsak dan ena Glas matere (od zunaj): Peterček, zdaj pa bi bil že čas, da bi nehal razbijati po dedkovi glavi! Peterček: Kaj pa misliš, mamica, saj vendar; ne razbijam po njegovi glavi! Iz Amerika prihaja vest. da se je biologu D. T. Dougaiu posrečilo pridelovati živ ali protoplazmo. že 1. 1925. so se poja-vile slične trditve, toda takrat se je izkazalo, da stvar ni resnična. Tudi sedaj je potrebna vsa skepsa, saj gre za problem, s katerim so se bavili tisočletja učenjaki in šarlatani, ne da bi mu prišli do živega. Znanost mnogih preteklih stoletij je bila vsa usmerjena v to, da bi poleg umetnega zlata pridelala tudi umetno življenje. Med spisi velikega Paracelza je tudi recept, kako naj se v retorti zvari umetni človeček, homunkulus, toda Paracelzus je bil velik dovtipnež in si je z njim dovolil samo potegavščino. Pozneje eo skušali ustvariti umetnega mehaničnega. človeka in švicarski urar Jacques Droz ter francoski mehanik Daucanson sta ustvarila celo vrsto duhovitih mojstrskih del, toda te ustvaritve so bile le občudova-Bja vredne ure v človeški obliM, neživi 60letnica znamenitega kemika Prof. R. Willstatter, slovit po svojih raziskavah o alkaloidih ter o mejah organične kemije in biokemije, ki je prejel 1. 1915. Nobelovo nagrado, obhaja I danes svoj 60. rojstni dan. Gad pod odejo V občini Stavna blizu Užhoroda je v zelo nenavadnih okoliščinah gad pičil moža ondotne zdravnice Rdečega križa dT. Ko-nežsne. Pozno zvečer, ko je Konežny legel spat ne da bi prei odgrnil posteljo, ga je v desno laket pičil gad, ki je ležal v. sviitku pod rjuho. Ker sta Konežna prenočevaL v leseni koči, se domneva, da je gad prišel v posteljo zato, da bi ponoči lažje skrivaj lovil miši. To je bil tudi vzTok, da se je 6kril pod odejo. Konežny je imel toliko prisotnosti duha, da 6i je takoj izpiral rano in si vbrizgal serum proti kačjemu piku. kar mu je otelo življenje. Gada so potem ubili iin ko so ga zmerili, so videli, da je primerek nenavadne dolžine. Nov rekord v plavanju MIcbel Zčvaco: 117 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Hotel je reči: niti vaš oče ne. A beseda mu je zastala na jezilku. Toda Jehan, čigar sum je bil že zbujen, je uganil vitezovo misel in sam dokončal: »Niti moj oče ne, zanesite se na to, gospod.« Njegov glas je bil popolnoma naraven, kakor da ne bi prisojai temu čudnemu svarilu nikakega posebnega pomena. Pardailian se je že kesa) neprevidnih besed, ki so mu bil uši«. A zdaj je bilo prepozno. Sicer pa Jehan ni silil vanj z vprašanji. Prijateljsko mu je mahiri z roko v slovo in odšel. A Pardailian ga je poklical nazaj: »Cujte,« je vprašal, »ali poznate koga, ki bi stanoval v hiši na vogalu Male rokovnjaške ulice, nasproti Vodnjaka ljubezni?« »V hiši na vogalu?« se je zavzel Jehan. »Poznam človeka, ki stanuje v njej.« »Kdo je to?« je malomarno vprašal Pardailian. »Moj oče,« je odvrnil Jehan, gledaje mu naravnost v oči Naj se je Pardailan še tako brzdal, pri teh besedah se ni mogel ubraniti trzljaja. Jehan se je zagonetno nasmehnil in brez besede odšel, pustivši o-suplega Pardaillana na hišnem pomolu, do kod.;r ga je bil spremil. Bralec naj nas zdaj spremi v kraljev mali kabinet. Ta kabinet je mejil ob preprosto spalnico, ki smo jo že videli. Ti dve sobi sta bili v kraljevem stanovanju mirno zatišje, kamor so smeli stopiti le niegovi najstarejši prijatelji m najbolj preizkušeni zaupniki. Henrik IV. je sedel v štiri oči s Sullyjem. Minister je bil najprej poizkusil pregovoriti kralja, da bi sprejel Pardaillanov svet, to je, da bi se dozdevno vdal kraljičinemu preganjanju in določil dan njenega kronanja. A kralj ni bil take vrste človek, da bd se bili zadovoljil z meglenimi pojasnili. Sullyju ni ostalo drugega kakor povedati vladarju, kako ga je bil Parda&an posvaril. 2e ob prvih besedah se je Henrik ves bled sesedel v naslanjač. Strah, da ga ne bi umorili, mu je, kakor smo že povedali, neprestano razjedal dušo. Ko je minister končal svoje poročilo, se je srcLčo udaril po stegnih in planil pokonci. »Videli boste, prijatelj, da me bodo ubili! Iz tega prekletega mesta ne pridem več živ!« »Ne bodo vas umorili, sire, če boste ubogali tiste, ki vam hočejo dobro.« »A potem? Kaj pridobim, če zavlečem stvar do prihodnje pomladi?« »Eh, sire, dajte, da vam odgovorim z besedami gospoda de PardaMlana: s tem pridobite skoraj leto dni. To je mnogo... Če bc dovolj denarja, lahko dotlej pripravimo izvršitev svojega velikega načrta. Spomladi, sir, začnete vojno; v vojaškem taboru boste varni pred morilskimi bodali. In ker izid vojne ni dvomljiv, se boste vrnili iz Nemčije obdani s tako slavo, da se ne bo nihče več upal snovati naklepov zoper vas.« Henrik IV. se je po svoji navadi z dolgimi koraki izpreh ijai sem ter tja. Poslušal je ministra in premišljeval. Spoznaj je, da mu ne more škoditi, ako pristane na njegov predlog. Pot od spoznanja do odločitve je bila pri ny'em kratka. »Prav,« je rekel, »naj bo! Drugega izhoda tako ne vidim. A sami pravite, da je treba za pospešenje mojih načrtov denarja. AF ga boste dobili?« »Dobim ga,« je zatrdil Sully, »še več, nego ga je treba. Ali si vaše veličanstvo izvoli ogledati ta papir?« Tako govoreč je pomolil Henriku papir, ki rrru ga ie bil dal Saetta. Henrik IV. je z izobrazbo prekašal večino plemičev tedanjega časa. Gladko je govoril španski in italijanski. Zato je br ^ prevajalca razumel pisanje. »Kakšen je ta zaklad?« je vprašal, ko je vrnil papir. »In kaj nam je sploh mar te reči?« »Tega zaklada je deset milijonov našega denarja, sire.« »Vraga! To ni napačna vsoita!« Sully je kratko povedal zgodovino Favstinega zaklada, kolikor jo je poznal, ter končal z besedami: »Če ne bo drugih sredstev, zadošča teh deset milijonov za vse naše vojne priprave.« »Ali,« je pripomnil krajj, »teh deset milijonov ni naša last.« »Dovolite, sire,« je hladno rekel Suly, »teh deset milijonov ie že delj ko dvajset let zakopanih v vaši zemlji, ne da bi bil dal njihov lastnik kako znamenje, da sploh živi. Nihče, ne vi, ne vaši predniki, ni vzel nase kake obveznosti zastran te reči. Vse, kar leži na kraljevem svetu, je kraljeva last. Saj imamo pravnike, ki bodo dokazali, kar je treba.« Kakor Sully, je bil tudi Henrik IV. lakomen denarja, čeprav ne na isti način. Misel na to velikansko bogastvo mu je šla do živega, in njegovega oklevanja je bilo kmalu konec. Sully je torej dobil dovoljenje, da ukrene vse, kar se mu bo zdelo pametno, in spravi milijone Jehana Hrabrega v kralievo zakladnico. In ker je Bearnec, kadar se je za kaj odločil, najrajši ubrail ravno pot, je sklenil takoj urediti vprašanje kronanja ter "dal poklicati kraljico. * O sias® teniškega turnirja Velika udeležba tekmovalcev posebno iz Zagreba in Maribora. Ceija itd. Ljubljana, 13. avgusta Priprave za največjo teniško prireditev Sloveniji so končane. Popoldne ob 3. bodo nastopili prvi tekmovalci in tekmovalke za ponosne naslove prvakov dravske banovine v posameznih disciplinah. .Prijave so dosegle prav lepo število tekmovalcev. Nastopijo med drugimi Palteda. mednarodni prvak dravske banovine, Brigič, An-tolkovič. Freudenreich, Kukuljevič, Frobe H itzi. Levrer, Holzinger. Kuma.nu.di. Truden. Kmet in vsi ilirijanstki tekmovalci, dr B'e-\veis. Dacar in Toplak, za Celje, izmed -Jam pa Ravniharieva. Maksimovi-čevj. Njemirovska, dr. Krausova, Scher-biumovfl, Sernečeva in vse iliriianske tekmovalke. Vs: tekmovalci tekmujejo v singilu, doub-lu. mived doublu in iun. singlu. Kakor znano, je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo n.a turnirjem ban g. dr. D-arto Marušič. župan g. dr. Dinko Puc pa je prevzel predsedstvo častnega odbora, ki ga tvorilo odlični predstavniki našega javnega in športnega življenja. Gg. ban in župan sta darovala krasna darila, ki so razstavljena med drugimi darili v trgovini »Noblesse«, katere solastnik g. Ravnikar je poklonili za dam.sko prvenstvo krasno darilo. Lepa darilc so poklonili tudi zlatar Eberle, Daj-Dam, Mirko Slepič, Klein in drugi. Zanimive bodo igre, ker so igralci, ki se b»d- po vseh prilikah plasirali do f:nale, zelo dobri in bo med njimi borba za prvenstvo pTav ogorčena. Turnir se bo začel popoldne ob 3., v nedeljo in ponedeljek pa ob 8. uri zjutraj in 3. popoldne ter bo trajal vsak večer do mraka. Na igriščih je nad 300 stoilov, postavljena pa je tudi obsežna tribuna, s katere bo pregled na vsa tri gilavna igrišča. Igralo s* bo na 5 igriščih hkrati. Vstopnina je zelo nizka, pobebno za' soboto, nedeljo in ponedeljek, dobi se pa tudi permanentne vstopnice za vse tn dneve. Ker se odigra v soboto že prvo kolo si.nglov. bomo o prvih rezultatih poročali v nedeljski številki. V soboto, nedelio in ponedeljek torej vsi na teniška igrišča! kolesarsko prireditvijo Igrišče Hermesa je skoraj podobno mogočnemu stadionu. Mogočno že plapolajo po dirkališču zastave ter že sedaj opozarjajo na veliki dan. ki bo pokazal, kaj zmore naš moto-kolesarski šport v borbi s priznanimi mednarodnimi dirkači kot je na primer fenomen al ni evropski dirkač Gat-ternik iz G raza. Večer za večerom drdraio motorji po novo zgrajenem dirkališču, kjer posamezni dirkači preizkušajo svoje znanje Za motorji pa zopet kolona kolesariev, ki z vrtoglavo nagčioo prehitevajo drug drugega Tako gre večer za večerom ob ogromnem zanimanju občinstva, ki v velikem številu prisostvuje večernim treningom. Ker se pričakuje s strani občinstva velika udeležba, ie tudi igrišče primerno urejeno glede sedežev in stojišč, tako da bo pregled vseh dirk mogoč popolnoma neovirano. V interesu reda pa opozarjamo cenj. občinstvo, da se brezpogojno pokorava odredbam rediteljev. Opozarjajo se vsi prijavljeni dirkači, da je zbirališče za vse ob 13.15 na Kongresnem trgu, odkoder bo skupen odhod na dirkališče. Pričetek dirk pa je točno ob 14.30, in sicer takoj po slavnostni otvoritvi ki jo bo izvršil pokrovitelj dirk železniški direktor g. inž. Makso Klodič. Razdelitev nagrad bo po končanih dirkah v restavraciji pri »Stepicu« v Šišiki. Na dirkališču bo tudi preskrbljeno nekaj okrepčila. Blagajna se bo odprla točno ob 13.30, vstopnina je neznatna. Lahkoatletsko prvenstvo Ljubljane za poedince Danes in jutri, obakrat s pričetkom ob 15.. bo na igrišču Ilirije lahkoatletsko prvenstvo Ljubljane za poedince, ki obeta po prijavah sodeč prvovrstni šport. Tekmuje se v vseh disciplinah, ki so v programu za drž. prvenstvo, manjka edino tek zaprek, ds-c-plina. ki se z uspehom pri nas še ni uvedla. Novost za naše športnike bo pa met diska na helenski način, ki je pri na« prvič v programu. Program današnjega dne je zelo pester. V teku na 100 m se bodo pomerili med seboj reprezentant za Atene Skok. Pri-morjaš Kovačič in Ilirijan Neli, oba kan-d da-a za drž. reprezentanco na balkanski olimpiadi. Za ostala mesta se bo vodila horivi med Iliriianom Plivelicem ter Pri-morjašema Cerarjem in Perovičem. V metu krogle in diska na oba načina prevla-du Ilirija, borba bo le za mesta med Stepišnfkom. Neli jem, Jegličem a prezreti ne smemo Slamiča. ki se je odpovedal nogometu in goj.i 7o-»et lahko atletiko in postaja nevaren Skok v daljino je Korčeto-va zadeva, možno na je. da ga kdo preseneti V <:eku 1500 m smemo pričakovati zmage 11'rijana Leike: preglavico mu bo delal edino mladi Pri.morjaš Ogrin. a za ostala rnesta se bodo borili Osterman. Bru-čan. Uršič in ostali. Na 400 m velja za favorita' Neli. ki je z marljivim treningom že lepo napredoval: račune mu utegne prekrižati samo Primoriaš Korče V teku na 10 km smo imeli Slovenci vedno primat: prepričamo se lahko zopet danes, da ča- sov, :!oi jiih bo do dosegli Šporn, B racam, Senčar, ne doseže v Jugoslaviji nobeden. Zaradi propagande je danes na igrišče vstop prost, jutri se bo pa pobirala nizka vstopnina za miting in nogometno tekmo tlirija : Orient. Službene objave LNP (Seja u. o. 10. avgusta 1932) Prisotni gg.: Rybar, Kuret, Novak, Ber. dajs, ravn. šetina, Vičič, Kralj, Malovrh, Vospernik, Fridl, Dorčec, ing. Kuljiš, Bu-ijevič, ing. Debelak, Drufovka, Pevaiok. Logar. Po izidu volitev redne gl. skupščine LNP 7. avgusta je u. o. LNP tale: predsednik Rybar M., I. podpredsednik Stanko J., n. podpredsednik dr. Kosti, I. tajnik Kuret M., II. tajnik Novak I., III. tajnik Berdajs. I. blagajnik ravn. šetina Fr., n. blagajnik Vičič M. Odborniki: Kralj, Malovrh, ing. Debelak, ing. Kuljiš. Buljevič N., Drufovka, Logar, Fridl, Dorčec, Sevnig, Pevalek J. in Vospernik. Spopolnljo se: p. o. (poslovni odbor)" Stanko, Novak. ravn. šetina ter Brumen, Anko, Petrič, Grošelj, Zupane, šetina R., Kovač J. — K. o. (kazenski odbor): dr. Kosti, Berdajs in Bucik, dr. Kuhelj, Tomšič, Galof in Podgornik. OZDS (odbor za delegiranje sodnikov pri LNP): preds. Rybar in Kuret. OZKS (odbor za kaznovanje sodnikov pri SZNS): Kralj. Pods. kapetan: dr. Z. Buljevič. Pods. ekonom in arhivar: Simonič. Odobrijo se tekme: v Kranju 14. avgusta SK Korotan : SK Grafika, 15. avgusta SK Korotan : SK Disk. V Ljubljani 14. in 15. avgusta: SK Ilirija : SK Orient (Sušak); dovolijo se event. predtekme. V Trbovljah: proslava 10-letnice SK Tr-bovlja v dneh 14. in 15. avgusta s tem, da se drugim klubom v Trbovljah ne dovoli prirediti nogom. tekem razen onih slav-Ijenca SK Trbovlje. V Bjelovaru: ŽSK Hermes : BGSK in Slaven v dneh 14. in 15. avgusta. žSK Hermes naj sporoči pogoje za gostovanje v Bjelovaru. V Laškem 14. avgusta: SK Laško : Atle. tik SK rez. V Domžalah 14. avgusta: SK Disk : SK Tlirija rez. Verifikacije: Verificirajo se s pravico nastopa v vseh tekmah 20. avgusta za SK Disk Lavrenčič Slavko, za SK Amater Trbovlje Medved Alojzij in žavli Franc. Na znanje se vzame dopis SK Diska štev. 132 z dne 4. avgusta, v katerem sporoča. da mu je iz finančnih vzrokov onemogočeno odigrati prv. tekme v Domžalah s SK Elanom. katero dobi SK Elan s 3:0 p. f. in o čemer se obvešča SK Elan v zvezi z njegovim dopisom z dne 5. avgusta. Vsled tega se odredi da igra Elan dve prv. tekmi kot zmagovalec pokrajine s prvakom n. razreda Ljubljane SK Koro-tanom, in sicer 21. t. m. v Novem mestu in 28. t. m. v Ljubljani. Finančni pogoji isti kot za pods. ligo, najmanjša odškodnina gostujočemu klubu 300 Din (tristo dinarjev). Ker sta ostali obe kvalifikaci jski tekmi v Celju neodločeni, se v duhu sklepa podsa-vezne skupščine 1. 1931., odredita ponovni kvalifikacijski tekmi med Atletik SK in SSK Celje, in sicer 21. t. m. na igrišču SK Celje, 28. t. m. na igrišču drugega. V primeru, da v regularnem času II. kvalif. tekma še ne bi dala zmagovalca, se tekma takoj podaljša za 2X15 min. če bi ostal tudi tedaj rezultat nespremenjen, izžreba zmagovalca prisotni podsavezni delegat. Kvalifikacijski tekmi med Slovanom ln celjskim zmagovalcem se vršita v Celju 4. septembra, v Ljubljani 11. septembra. Pogoji isti kot v prvenstvu pods. lige. Po nalogu JNS štev. 1196 z dne 29. julija mora Mo v Mariboru takoj zaslišati igr. Najžerja VI. (ISSK Maribor) zaradi incidenta v Zagrebu pri tekmi Gradjanski : Maribor. Zapisnik poslati ZNS potom LNP v roku 3 (treh) dni. Dopis SK Svobode Maribor z dne 23. julija v zadevi poškodbe igr. Sinkoviča se odstopi P. f. SK Disk bo prejel pismeno sporočilo na njegov dopis štev. 100 z dne 22. julija. Dopis SK Amaterja štev. 101—32 z dne 9. t. m. glede pok. tekem za pokal Mo se preda p. o. v nadaljnje poslovanje. Z ozirom ra prijavo SK Amaterja štev. 181-2—32 z dne 9. t. m. se preda odboru za kaznovanje sodnikov g. ss. Marin. Pozivajo se ISSK Maribor, ASK Primorje in SK Ilirija, da dajo takoj fotografirati igralce svojega I. moštva, ki nastopijo v tekmah za drž. prvenstvo, in sicer* za vsakega igralca posebej fotografijo, z navedbo na katerem mestu igra v moštvu. Fotografije zahteva JNS, ki povrne stroške. Ugoditi je treba do 15. t. m. I Na prošnjo ISSK Maribor štev. 205 z dne 2. t. m. se odgbdi pok. tekma ISSK Maribor : SK železničar, določena za 21. t m. s tem, da določi nov termin p. o. Prošnjo 15 šišenskih igralcev se odsto-pt~podsrrideiio še gg.: dr. Kuhelj. Tone Kos, Potokar. Finec, Griinfeld. Gnidovec, MegušaT in Bradač jun. — Tajnik. ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi ob 18. sestanek juniorsikih garnitur, katerega se morajo udeležiti še Strnad, Petrič L in II. V nedeljo ob 9. bodo igrah iuniorii s SK »Sparto«. SK Grafika. Igralci I. moštva: Stupica I.. Novak. K obal. Bežan, Stupica II., Pipan, Trobevšeik, Stromajer, Katavič, Potrato, Urbančič in Pungerčar naj dvignejo I danes od 17. do 18.' opremo na igrišču Pri-nw>Tja. Imenovani naj ■ bodo v nedeljo 14. , ti- m. točno ob pol 12 na kolodvoru. Nogomet v Kranju. Preteklo nedeiljo ■j je prvak Koroške SK Austria dokazal, da mu prav zasluženo pripada ta naslov. Naj-I brž je goste premotil neodločen rezultat proti KAC, da so poslali v Kranj kompletno prvo moštvo. Ti so domačine seveda v vseh ozirih daleko nadkriiljevali in na igrišču absolutno odločali. Rezultat 11 : 2 ne ustreza toliko poteku igre. kot njihovemu znanju, sposobnostim in odlični igri. Za Korotan je to le dobra šok in za klub ne mala zasluga, da skrbi za gostovanja tako odličnih moštev. Dobljeni goli so bili po večini neubranljivi ter je bil velik poraz že skoraj neizbežen. — Za jutri in ponedeljek so napovedane kar šitiri nogometne tekme. In sicer bodo nastopili jutri SK Bratstvo (Jesenice) rez. : Korotan rez., SK Grafika (Ljubljana) I- : SK Korotan I., v ponedeljek pa SK Korotan (Ljubljana) rez. : SK Korotan (Kranj) rez., SK Disk (Domžale) I. : SK Korotan I- To pot so si moštva zelo enakovredna in bodo boji za zmage prav tndi. Zanimanje publike je zelo veliko, posebno še, ker Grafika m Disk do sedaj v Kranju še nirsta nastopiHa. Tekme se bodo pričele v nedeljo ob 16., v ponedeljek pa ob 15. Iz življenja na deželi DOLENJSKE TOPLICE. Gozdni urad v Soteski je poslal županstvu občine Toplie v zadevi razlastitve gozdov veleposestnika Auersperga dopis, s katerim nudi občini dogovor. Pripravljen je pooolnoma brezplačno izročiti v last občini del gozdnih parcel v izmeri 90 ha aozda ter v Rožeku vso kulturno zemljo, ki naj bi jo občina razdelila med kmečke zanimance. Večji del posestnikov ie za to, da stopi občina v dogovor z veleposestnikom Auerspergom in še z niim pogaja. O zadevi bo obravnaval občinski odbor občine na seji 14. 1. m., da zasliši želie občinskih odbornikov ket zastopnikov tukaišnjih občanov. Jasno je. da ima občina velik interes na tem, kje in v katerem kraju dobi razlaščene gozdne dele in kaki so ti deli. Zato je potrebno tem£-liito proučevanje. Cuje se. da je že več občin stooilo z velenosetnikom Anerspercom v razgovor. — Zborovanje JRKD, ki je bila sklicano na 15. t m., ie preloženo, ker sta Doslanec e. Anton Kline in mini9ter 2- P»-celi nuino zadržana. Zborovanie se bo vršilo v začetku septembra, kar bomo pravočasno razglasili MEDVODE. Sokol ie imel 7. t m. ]avn« nastop na lastnem telovadišču Vreme ie bilo zelo leno in tako je vsa prireditev lepo uspela. Člani, članice, naraščaj m deca so pri telovadbi pokazali plodove svoleea vežbania; tudi orodna telovadba ie pnča.a o veliki spretnosti in izvežbano=ti nastopajočih. Deca se ie izkazala tudi v raznih igrah in tekmah; posebno deklice so srč-kano za rajale kolo Domače članstvo se^ je z brati iz Št- Vida nad Liubljano. z Jezice in s Polja kosalo v odbojki, v katerem so zmago odnesli domačini. Po telovadnem nastopu se je vršila prijetna vrtna veselica Ljudstvo je pokazalo z obilno udeležbo, da z velikim zanimanjem spremlja delo našega Sokola. V preteklem letu je dniStvo kupilo lepo letno telovadišče. ki je Se plačano: postavilo si fe zasilno barako in napelia!" električno luč. V zimskem easu iman»o skromno gnezdo v stari šoli. kjer smo postavili majhen gledališki oder, na katerem je članstvo že mnogokrat nastopilo. Nuino bi potrebovali večjo dvorano _ telovadnico. Za tem ciljem gre zdaj vse naše stremljenje. POLJČANE. Premeščen ie s tukajšnje železniške postaje v Rajhenburg uradnik, član tukajšnjega Sokola g. Martin Podgoršek. — Podružnica SPD v Poljanah bo imela v nedeljo ob 15.30 pri Mahoriču v Peklu občni zbor. Za člane obvezne! ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Sokol priredi v nedeljo 14, t m- ob pol 16. na letnem telovadišču drugi javni telovadni nastop Člani in članice bodo proizvajali krasne simbolične vaje z vesli po Hajdribovi gla.»-bi »Jadransko morjec. Tramvaj bo obstaial pred telovadiščem in zadnji voz bo odoe-Ijal iz Št. Vida ob pol 1. ponoči. — Do 1. septembra je zadnji termin za vpis v Vodnikovo družbo. Članarino 20 Din i* plačati pri poveijeniku, šolskem upravitelju. I* Trbovelj t— Kino Sokol predvaja drevi oi> 20. zvočni film »Dobri vojak Busiter«. Iz Šoštanja š— zadnja pot Viktorja Haukeja v torek popoldne je dokazala, kako splošno je bil pokojnik spoštovan. Na zadnji poti je spremljal svojega uglednega meščana ves šoštanj, mnogo je pa tudi prišlo ljudi iz ostalih krajev šaleške doline. Blagoslovitev je ob asistenci dveh domačih duhovnikov izvršil župnik Gril, nakar so zapeli pevci žalostinko »Vigred«. Dolg sprevod je otvorila kakih 100 mož broječa četa gasilcev z zastavo, tem so sledili korporativ-no obrtniki in ostali pogrebci. Vozu s krsto je sledil poseben voz preobložen s številnimi, prekrasnimi venci,. Sprevod so zaključile dolge vrste ženstva. V lepih besedah se je poslovil od rajnega ob odprtem grobu g. župnik, pevci so. zapeli še žalostinko »Nad zvezdami«, nakar se je v zadnji pozdrav gasilska zastava še trikrat sklonila nad krsto. Naj bo vzornemu možu domača zemlja lahka! Iz Konjic nj— Iz delovanja JRKD. Preteklo nedeljo sta se vršila dva velika shoda sreske organizacije JRKD v Zrečah in Konjicah na prostem in sta oba ob številni udeležbi ljudstva prav dobro uspela. Podrobnejše poročilo smo že objavili. To nedeljo pa bo zjutraj ob 7. velik političen shod v Vitanju in popoldne pri Sv. Jerneju, obakrat pod milim nebom. nj— Dravinjsko sokoisko okrožje priredi v nedeljo 14. t. m. dopoldne tekmo v odbojki in štafetni tek društev na državni cesti s startom pri Sodržnikovi gostilni v Dobernežu in s ciljem pri železniški progi v trgu. Iz Ptuja j— Nezgoda. Z zlomljeno nogo nad kole nom so pripeljali v bolnico Rudolfa Zebca. kočarja iz Turškega vrha, ki je padel pri obiranju slive 4 m globoko. j— Kino bo predvajal drevi ob pol 21., v nedeljo in ponedeljek pa obakrat ob 18. in pol 21. zvočni film »Moj Leopold«. jj— Rok za vpisovanje v I. razred tukajšnje realne gimnazije je prosvetno ministrstvo podaljšalo do 24. t m. Dosedaj je vpisanih 66 dijakov. Sprejemni izpiti bodo 29. t m. j— Moderniziranje ptujske bolnice. Za kanalizacijo, ki se že dokončuje, je dobila bolnica tudi nova moderna stranišča. v kratkem se prično dela okrog novih modernih oken. Bolniki se bodo začasno prenesli v dve sobi hiralnice. Nujno potrebno je tudi, da bi dobila naša bolnica še en paviljon, ker sedanji prostori ne zadostujejo, zlasti ne za bolnike na pljučih. j— Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela restavracijo »Ljudski vrt«. Se priporoča Marija Marvko. Rdeča megla je izredno napet fantastičen roman. Citaj-te ga, ne bo Vam žal. — Naročite ga pri upravi »Jutra« za Din 20.—, vezan Din 30.—. Iščemo prvorazredne strojne čevljarje cvikarje Javiti se pismeno na naslov: Fabrika obuce „BOSTON" A. D. 10978 BEOGRAD, Kr. Aleksandrova 174. Cene motim oglasom ženttvv bi dopisovanja; vsaka beseda Din 1- ter enkratna pristojbina ta Ufro ali sa dajanje naslova Din % Oglasi trgovskega tn reklamnega enačaja: vsaka beseda Din Po Din l*— sa besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrika mKarn pa kam*, »Auto-moto*, »Kapital*, »V najem*, »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*. »Vrednote*, mInformacije*, hvali*, »Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama •Trgovski potnikim In »Zaslu-tek*, ie te s oglasom modi zaslužek, oziroma, te se tiče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama Oče zasluika ali službe, plača za MoUoglosi Za odgovor O |/|n v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, kt se zaračunajo po Din Ista besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta iifro ali ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par ta vsako beseao Enkratna pristojbina za kifro ali za dajan fe naslova pri oglasih, ki se toručunajo po 50 par za vsako besedo, znaia Dm 3.—, NaJmanJSI znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.— Vi oglasih po I Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase Je plačati pri predaji naročila. oziroma flb fe vposlasti v pisma obenem t naročilom. Službo dpbi Vsak* beeeda SO par; u dajani« našteva ali u iifro p* 8 IKa. fl) Stalno službo t 1600 Dim mesečne plače, proe-tim stanovanjem in kuraivo, dobi Cisti, k.1 za loži' 100.000 Dim kavcije, proli vknjižbi na prvo mesto nepremičnim. — Po-n adbe na oglasni oddelek »jDtra« pod »Dobro živ Ijenje«. 31152-1 Za kuhanje kleja potrebujem človeka. ki se v to razume. V poštev pride le prvovrstna in kavcije zmožna sila. Križanid. tovarna usnja, Ljutomer. 31321-1 Frizersko praktikantinio ?»dne zunanjosti sprejme bo.jši salon v Ljubljani. Ponudbe na oglas. oddelek »Jirtra« pod iifro »Prakti-kanitinja«. 31317-1 Dama pridna ln Mmf zunanjosti, s ka.pi(talom 10—15.000 Din dobi službo v plodon-osnem in rentabilnem podjetju. — Ponudbe na osrlas. oddelek »J'iitra« pod »Preskrbljena« 31364-1 Nakunovalce telet SS^em. Ponudbe na firmo »Telet, hotel Kajfež. Ljubljana. 3H 3.39-1 Prodajalko ®»"Ku!'jn'vo im pošteno sprejmem začasno. Predstaviti se je med 12. in 14. uro Tla nasloiv. kii ga pove ogl. oddelek »Jutra«. 31372-1 Žensko moč ki ima osebno pravico za gostilniško obrt in ki je dobra kuharica, sprejmem v službo v večji! industrijski kraj na deželi. Starost od 35—10 leit. P'a eo po d>oi£rovoru. Naslov v oglas, oddelku »Juitra c. 31375-1 Avtomehariika veščega samostojnega dela. sprejmem ta.koj proti plač! po dogovoru. — Istotam spreimem tudi vajenca. Poniidibe na podruž. Jutra v Celju pod šifro »Celje«. 31431 1 Učenko »drevo in krepko sprejmem v večj io rrgov;iw> tia deželi. Predpogoj je dobro spričevalo o računstvu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 31320-44 Vajenca z znanjem nemščine in poltenih staršev, sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga v letoviškem kraju. Ponudibe s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštenost«. 31345-44 Potniki Kdioi iSče mesto potnika, plaža za »»ako btstjdo 50 psu; za d*, jaaje ca-siova ali sa Sitno S Din. — Kdor sprejema pomnik«, pJa-Din: ča besedo 1 po i &a, dajanj« naslova ali Mfi>o pa 5 Din. (5) Potnika sposobnega in agiinega, za prodajo avtomobil, pnevmatik iščemo. — Prednost imajo kavcije zmožni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Fiksnm iin provizija«. 31299-5 Vsaka beseda 1 Din; n. da.j3.Tije naslova sli šifre na 5 Din, (9) Akumulator 13 voltov, nov a-H zelo ir.alio rabljen, v zelo dobrem stanju kropim. Naslov pove og'asni oddelek »Jutra«. 31347-9 Pouk Beseda 1 Din; sa dajanj« naslova ali s* šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instruicije, plačajo vsako besedo 50 par; za iifro ali ta dajanje oaslova 3 Din. (4) Šoferska šola Gojko Plpenbacher, Go sposvetska cesta 12. — Najboljši teoretični m praktični pouk, plačilne olajšave. — Zahtevajte prospekt. 210-4 Avto, moto Natakarica išče zaposlenje v vimotoča ali delikatesi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Resna«. 31365-2 Trgovski pomočnik soliden, išče sl-mžbo v trgovini mešanega blaga. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šiifro »St. 99«. 31399-2 Boljše dekle ki sna kuhati, natančno pospravljati »n druga bišna dela, želi takoj službo pri boljši obitelji. Naslov pove oglasni oddelek »Ju.tra«. 31413-2 I Vsaka beseda 1 D«: 1 ' za dajanj« aa^orot an i I ta šifro pa B Dia. (10) ! Avto štirisedežen. v izbora em stanju prodam. Kot protivrednost vzamem tudi hranilno knjižico kakega denarnega zavoda. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra« 31346-10 »Ford« enotoraski, zelo dobro ohranjen. za 19.000 Din proda tovarna Lu.tiz pečd v Ljubljana — Šiška. 31405-10 Vaaka beseda 50 par; za dajenje naslova ali ta Šifro pa S Din. (2) Prvovrstna moč z m.nogoletn-o praikso. slov., hrvaška in nemška kore-spond&atmja iin stenot.ipi-stinja — zmožna knjigovodstva im vseh ostalih pisarniških del, išče name-ščenje. Sprejme tudi prestave, event. tudi francoske im italijanske iz tehn. sitroke i.n druge. Ponudbe n3 podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »300«. 31:143-2 10—20.000 Din kavcije položim za službo i »kasarn ta v velikem pod j etru. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Spreman zastopnik«. 31301-2 Dobra frizerka išče mes-to izvem Ljubljane Ponudbe na oglas, oddelek »Ju.tra« pod »Spretna«. 31268-2 Korespondentinja abs. Trgovske akademije. z dolgoletno Ind. prakso, popolnoma samostojna. perfektna slovenščine, hrv. (tudi cirilica) ln nem., verz. v vseh pisarniških poslih išče vsled likvidacije podjetja drugo name-ščenje. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiva 26«. 30864-2 Kot samostojna gospodinja na gostilno, trgovino ali kako drugo podjetje bi šla 36 let stara vdova, ki je že vodila to obrt. Razume vsa hišna kakor t/udi gospodarska dela. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »30—10«. 31238-2 S!užbo šoferja ali kakršnokoli išče za takoj ali pozneje absolvent kmetijske nadaljevalne '11 flnanoijske šole, vajen todi pisarne. Prijave na podružnico »Jirtra« v Celju pod značko »St. 2000«. 31303-2 Strojnik ključavničar, stnigar in elektrikar išče mesto za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Strojnik«. 31854-2 Železniški upokoienec išče mesto skladiščnika, sluge ali karkoli. Obvlada tudi nemški iin italijanski jezik. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31315-2 Ogilan trg. značaja po 1 Dia beseda; za <£» Janje Mslova aii ta 4ifr* S Dia. — Ogla«! socialnega značaja vsa ka beseda 50 par, ca dajani« naslova ali sa Sitna pa 8 Dia. (6) Vinske sode 10 komadov, od 2000 do 5000 litrov ter 8 komadov od 200 do 300 litrov, prodam po agodmi ceni. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«. 29504-6 Čevlji na obroke »Tempo«. Maribor, Slovenska ia 144 Gramofon, plošče od 15 Din — kakor todi gramofone od 300 Din prodaja »81a ger«, Aleksandrova St. 4, prehod »Viktoria« palače. 254-6 Otroški voziček (Korbwagen) eleganten, ze lo malo rabljen, proda A. Bernik, Mestni trg št. 4/1. 31288-6 Fotoaparat 9 X 12, Rodemstoek. dvojni masti granat, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31036-6 Sklopni čoln skoraj nov po izredno nizki ©eni proda Športni klub Vižmarje. 31270-6 I epih vrhovih šib za pletenj« potnih košar, stolov in sličnega imam naprodaj cca 2600 kg. — Pojasnila dage Anton Ver-stovšek, trgovec, Dotoova. 31348-6 Fotoaparat skoraj nov Zeiss lik on 10 X 15, Hekla 6.3 Comtpur prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«, 31314-6 Banlo prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31350-6 Gramofon, plošče malo raibliene po 10 Din prodam. Naslov v oglas, oddelku »J mtra«. 31338-6 Otroške vozičke športne od 220 Dim im m-o-derne globoke od 60O Din nudi M. Tomšič, Sv. Petra št. 52. 31376-6 Posest Dvostanovanj. hišo ob glavnii cesti v najbližji periferija mesta prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jotra«. 30816-20 Hišo na Vrhniki dvostamovanjiskio, z obrtnima prostori, po niski ceni prodam ali dam v na-ieim. Podrobne informacije daje Josiip Guostek, sodni nad-ofioijal na Vrhniki. 91085-20 Hiše, vile vsakovrstna posestva tn stAvbišča išče realiitetna pisarna v Ljubljani, Wol-fova ulica 1. 31054-20 Edgar Rice Bnrroughs: Tarzan, kralj džungle DRUGI DEL 25. Ko sta pri mesečini jahala po tesnih ulicah arabske četrti, Je zbudil Tarzanovo pozornost divji trušč, ki se je razlegal iz neke kavarne. Radovednost ga je zvabila vanjo. Mnogo Arabcev je sedelo po kotih ter kadilo in pilo gosto črno kavo. Tarzan in njegov sJuga Abdul sta se usedla nedaleč od temnopoltih plesalk iz Uled-Naila, Poslopje z nekaj zemljišča in stalno vodo potoka ali močnega studenca — event. zidano skladišče (dvoriščno) z vodovodom io elektrik« vzamem za daljšo d.obo v najem. Taikoj&nj« ponudbe na oelas. oddelefe »Jutra« pod šifro »Hu'bertus«. 31366-20 Hišo z 9 stanovanja, v Spodnji Šiški prodam za 600.000 Din proti plačilu v goto-vini ali po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31404-20 Štiristanovanj. vilo novozidano, z vsem komfortom. prodam v Lj-irb-Ijami. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31414-20 Vsaka tx*eda 1 Oba: za lajanj« naslova ali za iifro pa 5 Dia. (18) Dosmrtno oskrbo nudi boljša, dobrosrčna rodbina starejši osebi, dami ali gospodu, 1 zelo dobro hrano iD prvovrst. nim postopanjem. proti vložitvi večjega kapitala za nakuip krasnega posestva v lepem letovišča r skem mestu Slovenije. Ponudbe pod šifro »Prvovrstna oskrba 1932« na oglasni oddelek ».Jirtra« 29953-16 Kapital najiboJjše naložite, ako kupite za polovično ceno lcras.no posestvo fcc« 80 oralov) v bližini Maribora, primemo za planinsko letovišče itd. Mlin ia žaga. Krasni gozdovi! Samo le« presega prodajno vrednosti Zado? taj e vi o®na kn ji ž ica. Ponudbe na oglas, oddelek »Jratra« t>od »70.000 Di.n«. 3133446 Kavarno-gostilno brezkonkiurenčno. na sedežu oblasti za 250.000 Dim proda Zagorski, Maribor, Sodna ulica 30. 3 li335-10 Arondirano posestvo v bližani Ljubljane vzamem v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro '.e-lezniea«. 31079-1.7 Boljšo gostilno v L ju bi ja ni ali okolici vzamem takoj v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Kavcije zmožen gostilničar«. 31&40-17 Trgovino z mešanim blagom, v prometnem trgu oidda.m v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »90«. 3139il-17 Pridelki Vsaki Ooseda 1 Dm | za dajanje naslova ali j za Šifro pa 5 Din. (33) Malinovec pristen in na ra ven, s čistim sladkorjem vkuhan. »e 3 ob; na malo im veliko v lekarni dr. G Picooll. Ljubljana. Dunaj ska cesta 6. 226 Športniki, pozor! M o c c a kavine kocke za skodelico dobre črne kave po 1 D.n pri B. M o t o h, Lj-u.bl.iana, Vodnikov trg, trgovina dneoino sveže pra-žene kave. 31367-43 Dijaške m obe Vsaka beseda SO par: sa dajanj« naslova aii u šifro 3 Din. (22) Dijaka sprejmem na stanovanje 8 popolno oskrbo, poleg bn mainističme gimna&ije. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31035-22 Skladišče veliko in suho — ter pisarno oddam v centru Ljubljane. Nasloiv v oglasnem oddelku »Jutra«. 31400-19 V najem Vsaka beseda 1 Din: m dajaaj« Mfcvra al sa ttfro pa B Dia. (M) Lokal v Mariboru na najiprometnejši točki oddam v najem. Nasilov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31306-17 Dijaka sprejmem v popolno vestno oskrbo v sredina mesta. Dobra in obilna domača hrana. Naslov v oglasnem oddelik-u »Jutra«. 31346-22 Dijakinji od 4. gimnazije naprej nudim oskrbo za polovično ceno pod pogojem, da bo nadarjeno drugošolko nadzirala pri študiju. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Skupni študij«. 31402-26 Stanovanje Vsaka beseda n dajaoj« sa iUro pa t Dia. (M) Din: Ui Dve stanovanji dvo- in trisobno oddam na Starem trgu štev. 24o dogovoru. Vprašati v Pod-miilščakoTri 1 — Bežigrad. 31046-21 Dvosob. stanovanje s predsobo in pritiklinami oddam takoj. Poizve se v gostilni Urbanček. Stožice št. 29. 31345-31 2 komfortni stanovanji tri- ia dvosobno oddam v novii vidi pod Rožnikom, Večna pot 14. 31349-21 Stanovanje lepo enoso-bno. kakor tudi lokal pripraven za kakršnokoli obrt, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31.318-31 Dvosob. stanovanje moderno, aH celo vilo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »J rotira«. 31407-31 Stanovanja Vsaka beseda 60 par, m dajan> ml»n a« sa Ur« S Dia. (31-e) Stanovanje dvo- ali trisobno s pritj-klinami iščem v centru mesta. Ponudbe z opisom na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Subo in solnčno« 31il94-31/a Stanovanje 2 sob, event. s kabinetom išče s septembrom ali pozneje mirna im točmo plačljiva stranka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Samo odrasla člani«. 81327-ai/a Stanovanje kuhinje, sobe in kabineta, S teJefomsko uporabo iščem za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »L. A.« 31376-21/» Sobo odda Vsaka beseda 60 par: m JftjanJ* amlus aH m ttfe* IDh. (iS) Sobo s posebnim vbodom oddam s lo. avgustom. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 31337-33 žaftvaCa Za izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi najšega ljubljenega soproga, ateka itd., gospoda Etnesta Su&ni&a gostilničarja in posestnika se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Cizelju za njegov požrtvovalni trud v lajšanju bolezni, č. duhovščini, gasilcem, odseku Sv. Katarina in Trbovlje trg, za vse prekrasne vence in šopke ter vsem, ki so rajnega spremili na njegovi zadnji poti. Trbovlje Sv. Marko, 11. avgusta 1932. Žalujoči ostali. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega preblagega očeta, brata, svaka, strica in p rastri ca, gospoda Viktorja Haukeja se vsem prisrčno zahvaljujemo. Posebej še bodi izrečena zahvala zdravniku g. dr. Mediču za ves trud, ki ga je imel za njegove bolezni, č. duhovščini, pevcem za ganljivi pesmi, vsem gasilcem in obrtnikom za korpora-tivno udeležbo pri pogrebu, kakor tudi vsem, ki so mu podarili cvetje in vence ter vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. V Šoštanju, dne 12. avgusta 1932. 10937 Žalujoči ostali. Žrebanje v drž* raz. loteriji V. razred. Dne 10. avgusta so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 6.000 št. 58.305, 69.476. Din 3.000 št. 4.446. Din 2.000 št. 23.441, 52.202, 73.355, 75.615, 88.280, 98.669, 93.079. Din 1.000 št. 4.488, 5.938, 5.939, 5.988, 10.877, 13.027, 13.056, 13.085, 19.539, 22.713, 22.745, 22.799, 23.458, 23.482, 31.109, 31.118, 35.503, 35.527, 35.585, 37.028, 37.062, 37.082 42.505, 42.578, 45.715, 45.789, 45.791, 51.554, 51.585, 52.214, 52.234, 58.341, 62.232, 62/255' 62.288, 65.313, 69.456, 75.604, 75.618, 75.662, 75.692, 80.250, 84.421, 84.485, 86.661, 98.61l' 98.681, 93.097, 93.087, 93.004. Žrebanje se bo vršilo vsak dan do 4. septembra in bodo največji dobitki izžrebani šele h koncu žrebanja. Izžrebane srečke zamenjamo za nove, tako da ima vsak igralec priliko igrati do konca, to je na največje dobitke. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Veliko in lepo sobo v bližini učiteljišča oddam 2 ali 3 osebam, event. tudi s hrano. Primerno za diiake. Na.siov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31216-28 Ooremljeno sobo zračno, s posebnim vhodom im elektriko, s stranskim prostorom oddam uradniku na Viču št. 148 — cesta na Brdo. 31276-23 Opremljeno sobo lepo im separirano. z uporabo kopalnice oddam s 15. avgustom ali 1. septembrom za 500 Din. — Da-mlo, Beetbovn.oTa nI. 4 parter. 31.338-23 Sobo takoj oddam 1 ali 2 gospodoma, ozir. gospodičnama v UiTski ulica št. 19/1 (v bližini Tabora). 31347-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom im ev. uporabo klavirja oddam v novi vila — Večm-a pot 14. 31348-23 2 parketiranf sobi z električno razsvetljavo, elegantno opremljeni oddam v bližini Bežigrada — Oerne, Linhartova štev. 9. 3H 844-23 Kot sostanovalko event . s brano sprejmem gos pod ioiio. Naslov po v e oglasni oddelek »Jutra«. 31313-23 Lepo sobo s posetunim vbodom, v centru mesta oddaim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. __31374-23 Sobo z jutranjim soin-c em. v vili, z novimn modernim pohištvom oddam boljšemu gospodu. Neoviran vhod s stopniišča. Mitje. — Mar-monitova 18. 31380-23 Zračno sobo 8 separatnim vbodiosn im el eiktriko odda Jančič na Napoleonovem trgu 6/III. 31*398-23 Sobo z vso udobnostjo, v centru mesta oddam s 1. sep tenvbrom boliš emu ki stalnemu gospodu. Naslov pove oglasna oddelek Ju.tra. 31403-23 Sobe išče Vsaka beaeda^9>^pMrj fejuj« sa Wn • Da. Za dva dijaka (7. gimnazije in 3. realke) iščem zdravo, čisto in mirno sobo z oskrbo im dobro hrano pni marljivi gospodinji. Ponudbe na naslov: lui. Fr. Cervimka, Krmelj 3B.168-23M 77/ Vsaka beseds sa dajanj« Mir* pa 5 Dia. S Din: •M CM) Ferdo — atek Prosim Te. oglasii se im skrbi za nas. škoda pohištva. — Bodi pameten i.n oprosti, ker sigurno poboljšan je. Informirala se — kri.miinailna zadeva popolnoma likvidirana. — Tudi Slavčefc joka za Teboj. Več pismeno. Jaivi. M. 31371-24 »Vem« Katero aro dama? Pozdrav 31388-24 »Vem« Na svidenj« v nedeljo. 31393-24 Kam pa,kam ? Vsaka beseda 1 I>in; ca dajanj« naslova »li sa šifro pa 5 Din. (16) Ob priliki žegnanja pri »v. Roku v Dravljah n« pozabite posetitl zname restavracije M. Ca-rma-D v Zgornji Šiški. Pridite na kalim«, kjer »e za mal denar dobro najeste. Tudi žejni bodo prišli na svoj račun. 31437-18 Prijatelj kam pa te praznike? — Ja* grem na Pfeato k Ja-nežiču na legnanje. Kak« pa gremo? Na razpolago nam je Pečoikarjev avtobus. 91368-18 Kam pa v nedeljo? K Amerikankj v Šiško na Vodnikovo cesto 4 na koncert, kjer je za mal denar obilo zabave, akrep-čila za želodec in dobra kapljica za suho grlo. Za obilen obisk za nedeljo in ponedeljek se priporoča Amerikanka. 31286-18 Živali Vsaka beseda i Din: sa dajuje oaatosa aii s* iifro pa S Din. (27) Konja dva belca (Lipizzanerja), dobro ohranjena, za vprego, vožnjo im kočijo, po nizki ceni proda J. Cerne. St. Vid-Vižmar;e štev. 66. 30752-27 Psico »Špicelj« čistokrvno, 7 mesecev staro, belo, kra-sen eksemplar prodam v Sp. šiški, Knezova ulica 34. 31860-27 Stroji Vsaka o«xie4a l Din. za '"ajanje naslova ali za šifro pa S Dim. (29) Istosmerni motor 220 Voltov 8 HP, c-ca 1000 obratov, iščemi proti odškodnini na posodo za 6 tednov. Takojšnje ponudbe na naslov: Martin Zupančič, Grosuplje-Brinje. 31406-29 Informacije Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (31) Opozorilo Svarim vsakogar, da bi kaj kreditiral gospe Josipi™ PoJatschek. ker za nič ne jamčim in tudi nisem plačnik. Josip Polatschek, Rogatec. S1370-3ll Razno Vsaka beseda 1 Din. za dajanje naslova sli za šifro pa 5 Din. (37^ Popravila moderniziranje, zamenjava baterijskih radio aparatov za moderne na tok najkulantneje pri RADIOVAL Ljubljana, Dalmatinova ul. 13 poleg hotela štrukelj Vedno zadovoljne so stranke, ki stalno naročajo lepa guba DKVA 11 PRE3IOG pri Iv. Schumi Dolenjska cesta — Telefonska št. 2951 moSKE-in-deCje " B L E K E J. LAM MAKI Lepo sooo s strogo separi.ranim vhodom takoj oddam s o m o boljšemu gospodu. Stari trg 9/2. ur. Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. S Baška, hotel Praha na najkrasnejšem prostora ob tn>rju nudi najcenejše bivanje na Jadranu. Polna penzija i vsemi taksami m kopanjem 62 Din dnevno. V pred in po seziji 58 Din 196-!» Otvoritev gostilne f Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bom dne 14. t. m. odpri gostilno na ZELENEM HRIBU nasproti Dolenjskemu kolodvoru. Cenjenim gostom se priporočam in jamčim za solidne cene, točno postrežbo, dobr<: domačo hrano ter pristna vina! 10972 Ivan Usenik Večje podjetje išče pri trgovcih in gostilničarjih v bivši južni štajerski dobro vpeljanega Dober zaslužek zasiguran. Zastopal bi dve dobro vpeljani tvrdki in potoval z motornim kolesom eventualno z avtom. Prednost imajo samski reflektanti, po možnosti mladi, lepe zunanjosti in prikup-ljivega nastopa. Ponudbe naj se pošljejo pod »Dobra eksistenca« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 10926 Čitajte tedensko revijo OŽIVLJEN JE IN SVET« 1 Oklic. Sporoča se na obče znanje, da 1.) graver Josef P r y b i 1 stanujoč v Kranju (Jugoslavija), 2.) zasebnica Katarina Oldner, stanujoča v Gladbach-Rheydtu (Mitte), Oststrasse 49, nameravata stopiti v zakon. Naznanilo tega oklica se mora objaviti v občinah Gladbach-Rheydtu in Kranju (Jugoslavija). Gladbach-Rhejdt (Mitte), dne 12. julija 1932. ""^43 Urad. Breuer. Lep naj bo Vaš dom! Slikanje in pleskanje izvršuje najsolidneje 'n najnižjih cenah tvrdka IVAN KOŠAK, LJUBLJANA Rimska cesta štev 23 po 249 Hi videča /eo/earda je sijajen roman, ki ga morete Citati le s pritajenim dihanjem. —. Povede Vas v čase velike revolucije, Din 35.—, vezan Din 45.—, Naroča se pri upravi »Jutra«. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja ea fconzoraj ,jutra< AdoU Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezerfiek. Za inseratni del Je odgovoren Aloja Novak. Vsi s Ljubljani.