Poštnina platano d gotovini V Qiibl}anl, torek 30. marca 1931 Cena din 1 Steu. 7fl Z Ilustrirano prilogo »Teden o slikah I« leto II. Dr. Stojadinovič pojde Bclgrad, 30. marca. o. Iz zanesljivih virov poročajo, da bo predsednik naše vlade in zunanji minister gosp. dr. Milan Stojadinovič v kratkem odpotoval v ltim, da vrne obisk italijanskemu zunanjemu ministru gosp. Cianu in da d& s tem novi pogodbi med Italijo in Jugoslavijo še poseben slovesen poudarek. Obisk g. dr. M. Stojadinoviča v Rimu se ;*vrs.‘i natančen datum za obisk pa še ni določen. GROF CIANO GRE V ANKARO Sofija, 30. marca. o. Včerajšnji »Dnevnik« prinaša iz Rima poročilo, po katerem bo italijanski zunanji minister g. grof Ciano odšel 2. aprila v Ankaro, da podpiše s Turčijo podobno pogodbo, kakršno jo podpisal z Jugoslavijo. Italija in Turčija bosta podpisali pogodbo o nenapadanju ter sporazum, ki bo dovoljeval italijanskim bojnim ladjam prost prehod skozi Dardanele in Bospor. Bolgarski listi pravijo, da se bo pri tej priliki grof Ciano ustavil tudi v Sofiji, kjer bo imel nekaj razgovorov z bolgarskimi uradnimi krogi. Iz teli poročil je razvidno, da Italija vztraja pri svojem namenu, da si zagotovi prijateljstvi vseh tistih držav, ki bi ji mogle neposredno koristiti, v primeru sovražnosti pa neposredno škoditi, tako v Evropi, kakor pri njenem udejstvovanju v kolonijah. Vrh tega pa hoče s skupino dvostranskih pogodb ojačiti v evropski politiki protikomunistično smer. Rim, 30. marca. V tukajšnjih dobro poučenih krogih trdo, da bo že prihodnji teden imenovana paritetna jugoslovansko-italijanska komisija za organizacijo in pospeševanje medsebojnih gospodarskih stikov. '< <,t *. * it 'Ali 'I **• J t I 4 4 v Rim Odhod grofa Gana tzBelgrada Belgradi 30. marca. Italijanski zunanji minister grof Ciano je v 6oboto dopoldne obiskal najprvo italijanski dom in italijansko šolo, nato se je pa napotil v zunanje ministrstvo, kjer je s pred- sednikom vlade in zunanjim ministrom dr. Stojadi-novičem izmenjal ratifikacijske listine prejšnje dni sklenjene politične in gospodarske pogodbe, ki sta na ta način že stopili v veljavo. Ves prizor so posneli tudi za zvočni film. Pri tej priliki je grof Ciano izrekel tele besede; r Tudi pri tej priliki se hočem zahvaliti Nj. Eks. g. dr. Stojadinoviču, predsedniku ministrskega sveta in zunanjemu ministru in vsemu jugoslovanskemu ljudstvu za prisrčni in iskreni sprejem, ki sem ga bil deležen v Jugoslaviji. Odnašam najprijetnejše spomine na svoje kratko ali koristno bivanje v Belgradu. Nj. Eksc. predsednik Stojadinovič in jaz sva opravila dobro delo. Prepričan sem, da je vsakemu jasen njegov dalekosežni in določni pomeri za bodoče stike med Italijo in Jugoslavijo, stiki, ki so sedaj zasnovani na načelih, ki ustrezajo v celoti skupnim interesom obeh držav in njihovi želji do miru in obnove. Dr. Stojadinovič je odgovoril grofu Cianu takole: Drago mi je bilo, da sem se mogel osebno seznaniti z zunanjim ministrom grofom Cianom in da sem lahko ž njim vred sklenil ta dva dogovora. Koristila bosta ne le našima dvema državama, temveč tudi miru in delu Evrope in sveta. Nato se je grof Ciano napoti! na zemunsko letališče, kjer si je najprvo podrobno ogledal naprave na letališču. Po končanem ogledu in poslovitvi od prisotnih, med katerimi je bil predsednik vlade dr. Stojadinovič z več ministri, je grof Ciano stopil v italijansko letalo, s katerim se je še tisto popoldne vrnil naravnost v Rim. Do meje sta ga spremljali dve jugoslovanski letali. Takoj po prihodu v Rim je grof Ciano odšel k predsedniku italijanske vlade Mussoliniju in mu je poročal o svojem delu in bivanju v Jugoslaviji. Grof Ciano je po povratku v italijansko prestolnico poslal dr. Stojadinoviču brzojavko, v kateri se vnovič prisrčno zahvaljuje za lep sprejem, ki ga je bil deležen v Jugoslaviji. 250.000 ljudi posluša papežev velikonočni pozdrav Rim, 30. marca. Sveti oče je na veliko nedeljo daroval svečano službo božjo. To smatrajo poučeni krogi za znamenje, da se bo sedaj spet aktivno posvetil svojemu poslu. Včeraj je papež daroval službo božjo v svoji privatni kapeli, nato je sprejel tajnika kardinala Pacellija in še nekatere druge ugledne osebnosti. V baziliki sv. Petra je bila na veliko noč pon-tifikalna sv. maša, ki ji je prisostvoval tudi papež Pij Čl. Sv. opravilo je daroval kardinal Granito di Bclmontc. Po končani službi božji se je sv. oče pokazal na osrednjem balkonu bazilike sv. Petra. Sv. oče je sedel v sediji gestatoriji s tijaro na glavi. Preden je podelil prisotnim svoj blagoslov, je papež izjavil v latinskem jeziku, da je blagoslov, ki ga bo podelil, izraz njegovega očetovskega priznanja in zahvale za vse tople želje, ki jih je prejel iz vseh krajev sveta med svojo boleznijo. Nato je sv. oče podelil urbi et orbi svoj blagoslov. Na prostranem trga pred baziliko sv. Petra je bilo navzočih nad 250.000 ljudi. Papeževe besede in blagoslov so prenašale mnoge radiiske postaje po vsem svetu. Med pontifikalno sv. mašo so bili v diplomatski loži navzoči vsi diplomatski predstavniki pri sv. stolici. Odsoten je bil samo nemški poslanik. Po blagoslovu, ki ga je sv. oče podelil množicam, se je vrnil v svoje zasebno stanovanje, kjer ga je pregledal njegov osebni zdravnik, ki je 'ugotovil, da je zdravstveno stanje sv. očeta ncizpremc-njeno. Vrhovni cerkveni poglavar se je počutil samo nekoliko trudnega. Razdor v Blumovi socialistični stranki Pariz, 30. marca. o. Poboji v pariškem predmestju Clichyu so razdelili francosko politično javnost v dva tabora močneje kakor pa vsi prejšnji dogodki. Poboji, ki so jih organizirali komunisti, kar je danes docela jasno, so odprli oči tudi meščanskim skupinam v strankah, ki tvorijo francosko ljudsko fronto. Zlasti je bilo pri debati v francoski zbornici videti, da radikalni socialisti ne bodo dovolili samovlade nobenih skrajnih gibanj, pa naj prihajajo z desne ali leve strani. Prav tako je odločno njihovo stališče, da imajo pravico do organiziranja in do političnega udejstvovanja v Franciji vse skupine, naj imajo tak ali tak program. To Angleški duhovniki potujejo na španska bojišča London, 30. marca. AA. Snoči je odpotovala preko Pariza v Španijo posebna delegacija duhovnikov, pripadnikov anglikanske in katoliške cerkve. V Španiji namerava proučiti položaj vernikov in cerkve. Kakor znano, angleška vlada te delegacije ni pooblastila za tako anketo. Lchvay Johnson, ki je član te delegacije, je davi izjavil novinarjem: Vlada je imela povsem prav, ko nas ni pooblastila za tako anketo, ker bi sicer lahko nastale zanje kakšne neprilike glede na sedanji položaj v Španiji. Pooblastitev bi pomenila za nas zaščito, toda mi odhajamo v Španijo popolnoma na naš riziko. V ostalem angleška vlada nam ni prepovedala tega potovanja in prepričan sem, da bi ga nam zakonito niti ne mogla. Velika noč na bojiščih Val Carnero, 29. marca. 'AA Velikonočni prazniki so potekli mirno na vsej fronti. Vojaki so molili za osvobojenje Španije. Ponekod so se vršile službe božje tudi v jarkih, oddaljenih le BO m od republikanskih postojank. Po službah božjih so se vojaki vrnili na svoja mesta in prepevali kraljevo pesem. Ves današnji dan je bil posvečen komemoracijam padlim tovarišem. Vojni poročevalci na nacionalistični strani so bili včeraj na banketu, ki jim je bil prirejen v A vili. Na banket je prišlo tudi več štabnih častnikov, ki so podrejeni generalu Molli in Varelli. Ob zaključku so novinarji nazdravili generalu Francu. Španski nacionalistični častniki so jim od-zdravljali in vzklikali, posebno Franciji. Katalonska vlada je odstopila Barcelona, 30. marca. o. Zaradi nesoglasij med posameznimi skupinami, ki so sestavljale katalonsko vlado, zlasti zaradi nasprotja med anarhisti in komunisti, je odstopila dosedanja vlada. Predsednik Companys je imel več sestankov e zastopniki delavskih organizacij in delavskih strank, ki so zastopane v svetu barcelonskega ge-nerjvlidada in ki so v nedeljo dopoldne odstopili. Včeraj popoldne je novinarjem izjavil, da mu doslej ni bilo mogoče doseči sporazuma. Nastale so težave, ki jih je treba v sedanjih težkih časih nemudoma odstraniti. Storil bi vse, da bi se katalonska vlada spet konsolidirala. Prvi svetnik ge-neralidada Taradelas je prejel mandat za sestavo nove vlade, Vladne vesti Madrid, 30. marca. AA. Odbor za obrambo Madrida je objavil daljše poročilo o včerajšnjih borbah, v katerem pravi med drugim: Pri Avilli sta vladino topništvo in letalstvo ponovno obstreljevala Valperal de Pina Resas, v Sierri Magaloni so vladne čete prodrle za nekaj kilometrov dalje v smeri proti Cuevi Valienti. Na fronti pri Guadalajari ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Vladne čete so na nekaterih krajih skušale obkoliti nasprotnika, da bi ga potisnile nazaj. Tanger, 30. marca. AA. Tu so oblasti odkrile vojaško zaroto, v katero je bilo zapletenih večje število letalskih oficirjev in vojakov. Na letališču v Tetuanu je bilo davi ustreljenih 30 zarotnikov. Zarotniki so skušali organizirati upor proti španskim nacionalističnim oblastem. London, 30. marca. AA Havas: Tukaj so včeraj krožile vesti, da bo španska vlada umaknila svojo zahtevo, da naj se skliče izredno zasedanje sveta DN. Protrdila o tej vesti še ni. Nacionalisti poročaio Salanio-nca, 30. marca. AA. Po službenih podatkih nacionalističnega vrhovnega poveljstva, je bil položaj snoči ob 20 naslednji: Na severnem bojišču so na odseku 5. divizije, nacionalisti zavzeli važno postojanko pri Calamoci, na odsekih 6. in 7. ter avillske divizije ni bilo posebnih dogodkov, le topništvi 6ta se obstreljevali. 46 delavskih miličnikov je prestopilo na nacionalistično stran, med njimi 26 v popolni bojni opremi. Na fronti uorijske divizije je bil odbit napad na nacionalistične postojanke pri Laerumu, Nasprotnik je imel pri tej priliki velike izgube. Na madridski fronti sta se nasprotnika na posameznih odsekih le obstreljevala. Tam sta na nacionalistično stran prestopila neki poročnik in neki podnarednik ki sla pripadala prednji rdeči brigadi, razen njiju pa še 5 delavskih miličnikov. Na južnem bojišču 60 nacionalisti pri Granadi odbili večji napad. Republikanci so z njim skušali zavzeti El Conjuiras. Tudi pri Orgivi je bil odbit napad republikancev. Republikanci so se morali tam naglo umakniti. Mnogo izmed je obležalo a* bojišču. stališče jim narekuje načelo prave demokracije, ki jo komunisti in nekateri socialisti razlagajo po svoje, to je, da imajo pravico do neoviranega delovanja, organiziranja in oboroževanja samo skrajno levičarske skupine. Zaradi gonje ▼ komunističnih listih, ki so zahtevali takojšnjo razpustitev vseh nesocialističnih in nekomunističnih skupin in strank v taki obliki, kakr$ne n;ti Francija ni vajena, je bila vlada prisiljena, da prepove izhajanje nekaterim skrajno revolucionarnim listom. Več drugih listov pa je bilo zaplenjenih. Pri tej priliki se je pokazalo, da se širi tudi v socialistični stranki predsednika vlade Bluma vse hujši spor med skrajno revolucionarno levico ter med zmernimi socialističnimi krogi. Skupina »Mlade garde«, ki izdaja list »La Jeune Garde« je brez ozira na strankarsko disciplino silovito napadla Blumovo politiko, politiko predsednika lastne stranke. Blumu očitajo zaradi razpisa oborožitvenega posojila militaristično politiko ter podpiranje armade, dalje se spotikajo nad njegovim sporazumarstvom, s katerim je ustavil svoje socialne in gospodarske preosnove, zlasti pa mu za-mer ja jo, da noče z močno roko razpustiti opozicijskih strank ter zapreti njihovih voditeljev. Ta opozicija je zavzela tolik in tako glasen obseg, da so morali sklicati izredno zasedanje širšega predsedstva socialistične stranke za 18. april. Ta seja bo morala z odločnimi odredbami ukrotiti opozicionalne elemente v stranki, če pa ne bodo poslušali, je Blum odločen, da jih iz stranke izključi. Gre pri tem za kakih 300 delegatov izmed 10.000 kolikor jih šteje stranka, ki zastopajo odgovarjajoče število članov stranke. Vodi jih poslanec Marceau Pivert »direktor francoskega radia«, ki je zaradi svoje izrazito komunistične politike v francoskem radiu moral pred kratkim odstopiti. Po drugi strani pa prizadeva Blumovi vladi težkoče špansko vprašanje. Velik krik, ki so ga francoski vladni listi zagnali zaradi tega, ker je Grandi, zastopnik Italije v odboru za nevmešavanje odklonil razgovor o odpoklicu prostovoljcev v Španiji, se je polegel zaradi mirnega stališča Anglije. Včerajšnji listi že odkrito pišejo, da španska zadeva ne more priti pred ZN in da ZN tudi ne bo posredovala, »Le Populaire«, glasilo predsednika Bluma, piše, da ni videti, da bi bila Anglija pripravljena storiti kak odločilen korak ▼ Španiji. Pravi, da je že od začetka državljanske vojne videti v vrstah angleških konservativcev jasne simpatije za Špan ske nacionaliste in da tako ravna tudi vlada. Vsa ta vprašanja zelo grenijo življenje sedanji francoski vladi in je vprašanje, če bo Blum mogel združiti nasprotujoče si skupine v lastni stranki, hkrati pa ohraniti v svoji zunanji politiki stališče, ki se ga krčevito oprijema. Občinske volitve v Sofiji Sofija, 30. marca. Na veliko nedeljo so bile občinske volitve v sofijski pokrajini. Tako so volitve izvršene že po vsej državi. Volilna borba je bila zelo živahna. Ves poslednji teden so bili kandidati neumorno na delu. Dežela je bila naravnost preplavljena z letaki. Pri agitaciji se je posebno izkazala posebno ženska zveza, ki je na mnogih zborovanjih pozivala žene naj izkoristijo priznano jim volilno pravico. Volitve so potekle v miru in redu v vsej deželi, kljub hudi propagandi za abstinenco, ki so jo razvili prvaki bivših strank, se je volitev v Sofiji udeležilo okrog 60% volilcev, v njeni okolici pa 70%, . Vesti 30. marca Francoski trgovinski minister Paul Bastid je dospel z Reke na Sušak z avtomobilom. Minister je na poročnem potovanju in bo obiskal vse najvažnejše kraje v Dalmaciji. Predsednik romunske vlade Tatarescu se je vrnil s svojega obiska v Pragi. Glavni namen njegovega obiska je bil, kakor pravi, da sklene s češkoslovaškimi orožarnami pogodbo za motorizacijo romunske vojske. Nabori za angleške letalske častnike, ki jih je vlada razpisala, so docela uspeli in se je za 2000 razpisanih mest priglasilo 14.000 kandidatov. Za navadne vojake v letalski službi pa se je priglasilo 65.000 prostovoljcev. Bombe stopajo v akcijo v Palestini vsepovsod, ker nameravajo Arabci z nasiljem preprečiti doseljevanje Judov, ki ga Angleži pospešujejo. Koncert v čast naši kraljici Mariji, ki se mudi na obisku pri svoji materi romunski kraljici v Bukarešti, je priredil kralj Karol. Koncerta so se udeležili številni romunski in drugi politični predstavniki. Najstarejši francoski general Tissier je umrl v starosti 99 let v neki vasi pri Perpignanu v južni Franciji. Cinkovo rudo v Italiji so našli po dolgih raziskovanjih blizu Canpiglia Martima. Dobili so tudi nekaij kroma. To sta prvi najdišči te vrste v Italiji. Japonskega poslanika v Moskvi je nekdo napadel s kamenjem in pravijo, da bi se iz tega utegnil razviti kak političen incident. Avtobus se je vnel na poti med Sofijo in Plovdivom. V njem je bilo 16 potnikov. Trije so našli pri požaru smrt, 7 oseb pa je bilo težje ranjenih. Zlato rožo, najvišje papeževo odlikovanje, ki ga sv. oči podeli vsako leto članu katere izmed katoliških vladarskih rodbin na svetu, je dobila letos italijanski kraljica Helena. Odlikovanje ji bo izročil 5. aprila papežki nuncij na italijanskem dvoru msgr. Borgoncini Duca. Avstrija je na pragu nove razvojne dobi in hoče svobodno sodelovati pri obnovi Evrope. V tem smislu je napisal za velikonočno številko »Reichs-poste« kancler dr. Schuschnigg daljši članek. Švicarski predsednik Mota se je na svojem potovanju po Sredozemlju ustavil tudi, v Atenah, kjer je prebil nedeljo. Njegovo potovanje je čisto zasebno. Bivši romunski zunanji minister Titulescu se je v nedeljo peljal skozi Subotico, in sicer je potoval iz Bukarešte v Pariz. O vzpostavitvi Habsburžanov je dal izjavo češkoslovaški zunanji minister dr. Milan Hodža pariškemu listu »Excelsior«. Dejal je, da bi vzpostavitev ne služila miru in ustaljenju razmer v Srednji Evropi. O Mali zvezi je dejal, da je z njo tako, kakor pravi slovanski pregovor, namreč, da Bog pogosto pusti dolgo življenje tistemu, ki mu ljudje neprenehoma prerokujejo smrt. Napetost med Anglijo in Italijo je popustila, tako piše italijansko časopisje. Gardni polk Adolfa Hitlerja bo organiziralo vrhovno poveljstvo nemške vojske. V ta polk bodo sprejemali samo nad 2 m visoke fante, kakor je to delal Friderik Pruski. ZN izgublja pomen in moč, tako pišejo nemški listi ob podpisu pogodbe med nami in Italijo, češ da se je pri tej pogodbi znova izkazalo, da prinašajo državam im narodom več koristi dvostranske pogodbe izven Zveze narodov, kakor pa mešetarjenje ob ženevskem jezeru. Avtomobil je podaril Hitler madjarskemu državnemu upravitelju Horthyu. Avtomobil je 8 ci-linderski kabriolet znamke Mercedes-Benz z 200 konjskimi silami. Velika ležišča najboljšega premoga so našli italijanski raziskovalci 200 km sevemozahodno od Addis Abebe. Antracit v teh ležiščih spada med najboljše vrste na svetu. 70 podmornic ima Sovjetska Rusija v Vladivostoku na sibirski tihomorski obali. Japonci sklepajo iz tega, da se Sovjeti pripravljajo na odločilen spopad v Aziji. Umrl je znani češki skladatelj Jožef Krička v Kratovu blizu Plznja. Skladatelj je bil star 82 let. Bolgarska vlada je odlikovala večje število srbskih pravoslavnih duhovnikov višjih in nižjih stopenj za zasluge, ki jih ima pri zbližanju med Jugoslavijo in Bolgarijo srbska pravoslavna duhovščina. O razmerju med Nemčijo in Jugoslavijo je dal daljšo izjavo belgrajski župan Ilič, ki se je vrnil z obiska v Nemčiji, V tej izjavi govori o svojem obisku pri Hitlerju in Goeringu. Politična kriza je izbruhnila v Indiji, kjer je pri zadnjih volitvah odnesla večino takozvana kongresna stranka, ki pa zdaj ne mara prevzeti vlade. V tej stranki so zbrani indijski nacionalisti. Med avstrijskimi legitimisti, ki se zavzemajo za vrnitev Habsburžanov, je izbruhnil spor, ker sa nekateri krogi upirajo proti samovoljnemu vodstvu dr. Wiesnerja. Te kroge vodi zadnji osebni tajnik pokojnega cesarja Karla, baron Werkmann. Otroško opero so uprizorili v Stuttgartu. Peli so zgolj učenci meščanske šole. Opera se imenuje »Der Spielmann« in jo je zložil Erich Ade. Doživela je velik uspeh. , .J,—< ' * v * * t*- X > A i /r Na snežnih grobovih pod Stpržičem... Plaz, ki je terjal 9 smrtnih žrtev - Najstrahotnejša žaloigra z naših planin Tržič, 30. marca. Najstrašnejše dejanje, kar se jih je kdaj odigralo v naših planinah, je brez dvomu žaloigra velikonočnega ponedeljka, ko je nad Tržičem, tik pod strmo Storilčevo steno, nenadomn zamrlo devet človeških življenj. Od vseh nesreč, ki se jih je toliko pripetilo v zadnjem času po naših gorah, je gotovo ta najstrašnejša, še toliko strašuej-ša, v kolikor je s svojo neizprosnostjo posegla prav v velikonočno razpoloženje, v velikonočno razpoloženje, ki so si ga skušali poiskati v bližnji tržiški okolici tamkajšnji smučarji. SPD v Tržiču je razpisalo za velikonočni ponedeljek ob 2 popoldne tekmovanje v smuku in sicer na Škarjevih pečeh na severni strani Storžiča. SPD je tudi objavilo, da nosijo vso odgovornost tekmovalci sami. Zaradi slabega vremena se ni priglasilo k tem tekmam tudi kaj smučarjev od drugod. Bili so sami Tržičani, večinoma delavci, 25 po številu. V višinah je zabobnelo ... Ko so se vzpenjali po težavnem svetu pod Storžičevo steno, kjer je zapadlo ogromno novega, suhega snega na zmrznjeno podlago, se je nenadoma zaslišalo zamolklo grmenje, ki je prihajalo s strmin. Silen plaz, ki je prinašal s seboj eelo goro snega, se je v hipu srečal i vzpenjajočimi se smučarji, ki niso imeli niti časa, da bi si odpeli smuči in se odtegnili bučečemu snegu. Prvih osem smučarjev se je v trenutku, ko je zgrmel t višine plaz, nahajalo ravno v sredini. Plai je bil tako ogromen, da je zajel vseh 25 smučarjev, le da so oni, ki so se vzpenjali med zadnjimi, mogli uteči najstrašnejšemu, posebno še zato, ker so bili takoj na delu nekateri drugi smučarji, ki se tekem niso nameravali udeležiti, pač pa so pohiteli tja le kot gledalci, ali pa so bili zaposleni pri sami organizaciji tekmovanja. Ti so bili prvi reševalci, ki imajo tudi zaslugo, da so nekaterim ponesrečencem še rešili življenje. Nadčloveški napori reševalcev Nekaj minut potem so zvedeli za ta strašni dogodek že tudi vaščani iz Loma, ki so hiteli na kraj nesreče, obenem pa tudi obvestili Tržičane ter prosili kar najhitrejšo pomoči. Tržiško mesto je bilo v trenutku vse na nogah, vsak, kdor je le mogel, je odhitel reševat, čeprav je bilo vreme skrajno neugodno, ko je na debelo padal sneg. Nekako po dveh urah, ko se je nesreča pripetila, je bila na kraju strašnega dogodka tržiška reše-valska ekspedicija, ki se je t nadčloveškimi napori lotila reševanja. Gotovo največje človekoljubno delo pa so opravili tudi Lomljani, ki so mogli po takojšnjem obvestilu prvi prispeti na kraj nesreče. Vsak je hitel, da bi se mu posrečilo ujeti pojemajoče utripe živih pokopanih žrtev... Do snoči so izkopali iz snežnega objema dva ponesrečenca. Sta to Vladimir Ovsenek, delavec, uslužben pri tvrdki »Peko«, in Rudolf Plajbes, tudi iz Tržiča. Na njih niso mogli priklicati nobenih znakov življenja več. Ovseneka so našli mrtvega že nekaj minut po nesreči člani podružnice SPD v Tržiču, ki so bili zaposleni pri organizaciji tekmovanj. Drugega pa so odkopali Lomljani nekaj časa pozneje. Ovsenek je moral zadeti z glavo ob kako drevo, ker ima počeno lobanjo. ‘.,i drugače bi bil gotovo pri življenju, ker je molel potem, ki je bil plaz že mimo, glavo iz snega. Da je Ovseneka plaz le ubil na ta način, da ga je treščil ob drevo, priča tudi dejstvo, da so njegovo startno številko našli na neki bukvi. Na Plajbesn pa niso našli nikakšnili sledov udarcev. Moral se je zadušiti, ker je prišla zanj pomoč prepozno. Očividec te nesreče pripoveduje tudi, da je nesrečo opazil eden najmlajših smučarjev, ki so bili takrat na Škarjevih pečeh. Temu se je še pravočasno posrečilo, da je ubežal. Kakor hitro so tekmovalci zaslišali grmenje plazu nad seboj, sc je N. Kralj iz Tržiča prijel za smreko in se privzdignil, v tem trenutku sc je za njegove smučke prijel Valjavec. Tej prisotnosti duha se je treba tudi zahvaliti, da sta ušla smrti, kajti plaz jo šel pod njima. Nad reševalci še vise plazovi Zvečer so morali reševalci svoje delo opustiti, ker so se začeli plazovi vsipati od vseh strani. Nih- če ni tam v tem času varen, da ga ne doleti ista usoda, kakor je doletela prej njegove tovariSe. Do takrat, ko so prenehali z reševanjem, so zgrmeli v dolino še kaki štirje plazovi, vendar nekoliko manj* ši, tako da do ponovne nesreče le ni več prišlo. Vendar pa vsa nevarnost še ni odstranjena, kajti glavni plaz še vedno visi na strminah is lahko vsak čas povzroči enako, če ne še hujšo nezgodo. Ker bo še bolj neizogibna kot dosedanja že zaradi tega, ker so se reševalci morali zariti globoko pod sneg pri iskanju za živimi ljudmi ali vsaj trupli. Iz teh globokih jam bi se reševalcem ob ponovnem plazu še bolj težko posrečilo priti na varno,_ kakor prej, ko so tekmovalci lepo drseli po zaliti strmini. Žrtve plazu Pod snežno grudo je ostalo dosedaj še sedem ponesrečencev, za katere je pač malo upanja, da bi koga izkopali živega. Ti pogrešanci so: Vinko Šarabon, delavec predilnice Glanz-mann & Gassner, star 30 let in oče treh mladoletnih otrok; Slavko Kostanjevec, delavec pri tvrdki »Peko«, star 28 let, Vilko Plajbes, predilniški delavec, brat že izkopanega Rudolia, Jože Mladič, predilniški delavec, Kristijan Pretnar, kovaški pomočnik, Berti Ahačič, dijak meščanske iole v Trži- Dvlll A D tt C 1 t | Ul)dlV UlvstBUaKC Bwlv ▼ a AOBUvfcv ču in sin vdove, delavke v predilnici, in naposled še | ramido. Vinko Lombar, delavec iz vasi Leie pri Tržiču. Oba izkopana mrtveca so prepeljali na njune domove, kamor prihajajo ob vseh strani njuni prijatelji in znanci na zadnji obisk in molčeči razgovor, kropit. Na domove pa so prepeljali tudi druge ponesrečence, ki so pri tej katastrofi na veliko srečo ušli najhujšemu. Precej težko ranjeni so med temi ponesrečenci posebno štirje, in sicer: Magi Janez, Lukane, Mirko Mežek in Štritih. Dosedaj se nahajajo še vsi v domači oskrbi in je ostalo vsaj upanje, da bodo kmalu okrevali in da bo vsaj zanje ostal strahoni dogodek izpod Storžiča brez usodnih posledic. Danes izkopavanje nadaljujejo Izkopavanje se danes nadaljuje kljub vsej preteči nevarnosti zaradi novih plazov. Vendar pa je malo verjetno, da bi kakega ponesrečenca še rešili živega, posebno še, ker je čez noč zapadlo zopet precej novega snega. Nesrečne žrtve so se morale v tem dolgotrajnem snežnem zakopu zadušiti. Ganljivi so prizori, ko ob teh snežnih grobovih čakajo domači in prijatelji, kdaj se bo komu posrečilo najti sled, ki vodi — do nove žrtve, ki ji je za vedno prenehal ntrip srca v prezgodnjem grobu pod zasneženim spomenikom — Storžičevo pretečo pi- Učiteljski pevski zbor po Srbiji Skoplje, 27. inarca. Vedno bolj proti jugu pelje naša pot, tja v nekdanje slavno carsko Skoplje — Dušanovo prestolnico. Na vlaku smo še, ko nas pozdravljajo mogočne trdnjave, Dušanov grad, vitki minareti mošej in v daljavi na zapadu zasnežena Šar-plani-na, ki skrbno čuva nad krasno Vardarsko dolino. Vlak pripelje na postajo, kjer čaka množica ljudi, največ učiteljev in naših rojakov, ki so tu usluž-beni po raznih uradih. Prisrčni so bili pozdravi vseh, ki so bili iz srca veseli našega prihoda in nam tudi želeli, da bi bilo naše bivanje med njimi kar najprijetnejše. Posebno topel je bil pozdrav g. šoškiča Vukosava. — Naši hoteli so bili blizu postaje in nad vse pričakovanje snažni, čisti, brez običajnih nadležnih živalic, ki v teh krajih marsikomu rade in prostovoljno krajšajo nočni počitek. Skoplje je po obsegu večje od Ljubljane. Reka Vardar ga deli v dva dela, moderni in orijental-ski, ki ju spaja znameniti Dušanov most. Nas je mnogo zanimal orijentalski del s čaršijo, zato nihče ni izrabil popoldanskega odmora za počitek, ampak je vsak hitel na čaršijo, da si ogleda malo znane zanimivosti. V ciganskem predmestju so majhne, komaj dober meter visoke pravljične hišice, pobarvane s pestrimi barvami, zgrajene iz trstja in blata in razmetano postavljene po položnem griču nudile krasen pogled, vreden slikarjg-vega čopiča. Po ilovnatih tleh se je valjala tropa otrok in razposajeno kričala za menoj. V bližini je tudi francosko vojaško pokopališče. Naš koncert je bil za mesto pravi dogodek. Krasna dvorana »Oficirskega doma«, ki jo štejejo kot najlepšo na Balkanu, je bila polna publike, ki ima mnogo smisla za pesem in glasbo. Na nas je to silno ugodno vplivalo. Tako so koncert obiskali: Smiljanič Tomo, prosv. inšpektor vardarske banovine, gen. Ječmenič Milan, komandant armrje, skopski metropolit Josip, pomočnik bana Dimitrije Nešič, nač. prosv. oddelka Ljubomir Alekšič, predsednik pevskega društva »Mokranjac« Stojan Zafi-rovič, francoski konzul Guys Henry, češki konzul dr. Mahač, albanski konzul, kanonik Anton Kor-din, ki je zastopal škofa dr. Gnidovca, in drugi. Ta koncert lahko štejemo med najboljše naše koncerte na turneji in je bil krona naše turneje. Odveč bi bilo, da bi pisal podrobno o vseh vrlinah, ki jih je zbor tu pokazal. Dovolj je, da samo to povem, da so po koncertu mnogi izjavili, da lepšega koncerta v Skoplju še sploh ni bilo. Vsi zadovoljni smo si poiskali zabave in nato šli k počitku. Drugi dan je bil določen za ogled raznih kulturnih ustanov, posebno šol, ki po svoji notranji Sneg povzročil velike prometne škode Ljubljana, 30. inarca. Od sobote naprej tja do 3 zjutraj je neprestano celih 57 tir močno snežilo, to za velikonočne praznike, ko so mnogi napovedovali lepo vreme. Izkušenejši ljudje, ki pomnijo, da so bili velikonočni prazniki tako beli pred kakimi 50 leti, pa so zatrjevali, da bomo imeli v izobilju snega, da ga bo ponekod 1 m visoko in da bo izredno težak. V soboto proti večeru je zavel sprva silen vihar s snegom, pozneje ie vetrovno vreme nehalo in je padal cel čas moker, težak sneg, ki je v dveh dneh napravil na raznih javnoprometnih napravah, zlasti na brzojavu in telefonu veliko škodo, kajti pod hudo težo snega so se žice trgale. Po ravninah je padlo snega do davi za okoli 50 cm, po mnogih krajih, tako okoli Kočevja, na Blokah in v Gorskem kotaru, kjer je začelo že v soboto dopoldne snežiti, pa je padlo snega nad l m. Po Krasu ni bilo burje, zato so tudi izostali hujši snežni zameti. Mnoge avtobusne proge so bile zaradi snega te dni prekinjene Na cesti Rakek-Cerknica je pri skrajniku obtičal avtobus in so ga morali konji potegniti do Cerknice. Tudi na drugih progah so imeli avtobusi silne ovire. Sneg zaenkrat ni drevju napravil hujše žkode; Ni lomil vejevja, kar bi se primerilo, ko bi v taki ogromni množini zapadel poznejše tedne, ko bi bilo drevje že v polnem pomladnem zelenju. Po raznih vrtovih so že bohotno cveteli tulipani In narcise Tudi ti so vztrajali napram navalu snega. Prva spomladanska prognoza, kako rzatriujejo strokovnjaki, napoveduje za letos prav dobro letino, kajti že sedaj so bili poganjki, popki prav odlični. Ker ni davi nastopilo hladnejše odnosno mrzlejše vieme, se ni bati, da bi nastopila kaka pozeba, pričakovati pa je, da se bo sneg zaradi južnega vremena naglo tajal. Po mestnih ulicah so se pojavile malenkostne ovire. Pri kidanju snega je zaposlenih do 300 delavcev« opremi spadajo med najboljše in najlepše v Jugoslaviji. Ob 10 so nas vojaški kamioni odpeljali v »Hram slave* — grobnico srbskih junakov, nedaleč od mesta. Ze ob vhodu pretrese človeka napis: »Ono što ste sada vi, bili smo i mi, ono što smo sada mi, bičete i vi.< Izpod kupole visi edinstven lestenec, sestavljen iz vseh vrst vojnega materi-jala. Krasne freske krasijo stene. V podzemlju se nahajajo grobnice, kjer počivajo kosti tisočih trupel vardarskih, bregalniških, kosovskih, bitoljskih in ibarskih polkov, ki so v letih 1914—18 dali življenje za svobodo domovine. Ob steni so napravljeni leseni predali, kjer so v vrečicah shranjeni ostanki devetih poznanih in devetih nepoznanih junakov. V sredini ozadja, pred krsto majorja Radovana Šaranoviča, je zbor polžil venec, a pravoslavni duhovnik je opravil zadušne molitve. V Ljubljani so bili nekateri kraiji tudi brez električne luči, kajti sneg je potrgal ponekod žice. Nekateri stanovalci so bili praktični in so večkrat oba praznika z drogovi metali sneg z električnih žic in si tako obvarovali električno strujo, da niso bili prisiljeni ob brleči petrolejki ali svečah preživljati praznične večere. Ljubljana odrezana Po vseh krajih je padal moker sneg, le v blejskem kotu suh in je bilo tam prav prijetno zimsko življenje Sneg pa je napravil poštni upravi ogromno škodo, prav tako tudi železnici, kajti povsod je sneg trgal žice. Ljubljana |e dane« dopoldne po- ?olnoma odrezana od podeželja in ostalega sveta, opolnoma uničeni so brzojavni in telefonski vodi g roti Zagrebu, Belgradu, Mariboru, Novem mestu, Kočevju, deloma tudi na Gorenjsko, popolnoma pa na Notranjsko in proti Trstu. Z Gorenjskega se je tu in tam ujela kaka zveza, tako za kratek moment z Bledom. Brzojav in telefon funkcionirata le do Domžal, na Vič in v D. M. v Polju in še druge okoliške kraje. Ogromno -škodo pa je sneg napravil na telefonskih vodih v mestu samem, Lokalni telefonski promet je doživel pravo katastrofo. Še kmalu ni sneg potrgal tako velikanskega števila telefonskih napeljav. Vsega je danes prekinjenih 600 linij. Rekord, ki kmalu ni bil dosežen. Se lanski prvi sneg 10. oktobra, ki je bil primeroma prav tako težak, je potrgal le okoli 340 žic. Poštna uprava prosi občinstvo, da nekoliko potrpi, kajti njeno osebje ie polno zaposleno. V interesu javnosti pa bi bilo, da bi se v takih primerih organizirale delavske skupine, ki bi čistile s snegom preobložene proge, kar so nekateri privatniki tudi te dni storili. Koliko znaša dejanska materialna škoda, povzročena po snežnih viharjih, še ni mogoče točno ugotoviti. Računajo, da znaša najmanj 250.00 din v dravski banovini. Velikonočni prazniki v »božičnem nastrojenlu" Maribor, 29. marca. Take velike noči ne pomnijo najstarejši Mariborčani. Snežiti je začelo na veliko soboto, potem pa je snežilo na oba velikonočna praznika kakor za stavo. Padal je moker sneg v debelih kosmih, ki se je sicer s težavo oprijemal tal ter je sproti skopneval, povzročil pa je na ulicah in poteh neznosno »župo«. Ni čuda, da so si ljudje na ulici voščili »vesele božične praznike« ter hiteli v kavarne in k domačim zapečkom. Zastonj so vabili okoliški vinotoči in gostilne, ki so se za praznike založile z vsemi dobrotami. Mariborčanov ni bilo mogoče spraviti iz mesta, zato pa so napolnili kavarne, gostilne, kine in gledališče, da ni bilo mogoče popoldne in zvečer v nobenem lokalu dohiti prostora. Mariborski kavarnarji in oštirji še za nobene velikonočne praznike niso delali takih kupčij, kakor za letošnje. Mladino je zvabil padajoči sneg na planine. Zelo veliko smučarjev je pohitelo na Pohorje, na Peco in v Savinjske Alpe. Pa tudi tl niso bili zadovoljni — imeli so preveč snega. Na Pohorju ga je nasipalo za dva metra, na Peci in drugod v višjih legah še več, tako da se niti smučati ni dalo. V ponedeljek zvečer so se smučarji s težavo prebijali skozi zamete nazaj v dolino. Letos se je žal uresničil star pregovor: zelen božič, bela velika noč. Žrtve velikonočnega streljanja Maribor, 29. marca. Kljub snegu in mrazu so tudi letos v mariborski okolici za praznike streljali iz možnarjev. Sicer je bilo tega streljanja malo, terjalo pa je tudi letos svoje neizbežne žrtve. V Slivnici je eksplodiral moznar, ki ga je nabijal delavec Ivan Zemljič. Razcefralo mu je levo roko ter ga poškodovalo na desni strani obraza. Pri Sv. Trojici se je ponesrečil slikarski pomčnik Ludvik Ledenik. Imel je že dve leti nabit možnar, iz katerega je hotel izvrtati naboj. Pri vrtanju pa so je naboj vnel in Ledeniku je odtrgalo dva prsta na levi roki. Najtežja nezgoda je zadela 15 letnega Janeza Urbasa iz Selnice ob Dravi. Vnel se mu je kilogram smodnika in plameni so puhnili v nesrečneža. Popolnoma so mu obžgali lice in desno roko do ramena, da se je s poškodovanih delov telesa olupila vsa koža. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici. Po kvartah - bodalo Maribor, 29. marca. V Radvanju jo prišlo do tragičnega dogodka, ki se je pripetil na samo veliko noč. Dva soseda, Malek Jožef in Ivan Brglez, sta kvartala. Pri tem pa sta se sporekla tako srdito, da sta si skočila v lase ter je Brglez Maleku raztrgal hlače. Maleka je to silno pogrelo. Znan je kot izredno nasilen človek in pretepač, ki je že nekaterim ljudem grozil z nozein. Tudi Brglezu ni odpustil. Skočil je domov, kjer je imel shranjeno bodalo, ki si ga je sam napravil. Z bodalom v roki je skočil k Brglezu ter ga na njegovem dvorišču vpričo domačih dvakrat zabodel v levo stran prsi. Rani mu je zadal tik pod srcem ter mu prebodel pljuča. Obe rani sta smrtnonevarni ter je Brglezovo stanje zelo resno. Zdravijo ga v bolnišnici. Maleka so orožniki aretirali ter ga izročili sodišču. Skraja je tajil vsako krivdo, potem se je zagovarjal s silobranom in trdil, da je zabodel Brgleza samo z majhnim nožičem, šele potem, ko so orožniki našli bodalo, katerega je njegova sestra vrgla v stranišče, je Malek vse priznal. Naročajte in širite Slovenski dom! Zanimiv razgovor s Spanci" Jesenice, 29. inarca. Ako se kdo vrne 6 kakega daljšega pota ali celo iz daljnje tuje dežele, je sila zgovoren, gostobeseden, največkrat celo pr«1 goreč v svojem pripo-i vedovanju. Od jeseniških »Špancev« pa ni ničesar I slišati, tihi, molčeči so, kot da se vadijo v molčečnosti za sprejem v samostan. Res je, da so ti Ca-ballerovci pod policijskim nadzorstvom, vendar ne-: koliko bolj zgovorni bi bili pa vseeno lahko, saj v svobodi besede jih nihče ne prikrajšuje. Zlasti ra-i dovednini časopisnim nadlegovalcem bi lahko ta-| kole nekoliko narisali svoja doživetja. »Zakaj pa ste se podali na tako dolgo in ne-i gotovo pot?« — »Je že moralo tako biti.« — -»Kako | daleč pa ste nameravali?« — »Kakor drugi.« — I »Kako to, da so vas tako hitro zavrnili in poslali dojnov?« — >Jo ie moralo tako biti.« — »Kdo pa vas je najel, kakšna je bila prehhraaa, kaj eo vam obljubljali za vašo udeležbo na Španskih bojiščih?« — »Ah, pustimo raje tok Tot je vsa »zanimivost« katero je mogoče zvedeti od njih. Sicer pa so, kakor že omenjeno, tihi, molčeči, ne marajo pa verjeti pametnim Jeseničanom, kateri jim pravijo, da eo se pošteno blamirali, zato so iako tihi. O, v nasprotnem primeru bi bili zgovorni kakor klopotci, ki zdaj v zgodnji pomladi odganjajo nepovabljene ptice z jeseniških vrtov. V zadnji številki jeseniškega lista »Na mejah« stoji, da naj bi takim navdušenim »Spancem« dali kar prosto vožnjo prav do Madrida, obenem pa seveda prepoved, se še kdaj vrniti med razsodne Jeseničane. Temu mnenju se pridružujemo tudi mi. Lažna prodajalca saharina Moravče, 29. marea. Razni postopači, ki se klatijo po deželi, 60 prebivalstvu prava nadloga. Pod krinko brezpoeelstva, kakor navadno postopajo, skrivajo svojo hudobnost ter jo skušajo udejstviti, čim nanese priložnost. Tako sta se v neki skriti gorski vasici nad Savo nedavno pojavila precej čedno oblečena neznanca z nahrbtnikom in prosila vbogajme, češ, da i»e moreta dobiti dela. Videča, da so doma samo žensike, sta postajala zgovorna. Ponujala sta saharin po znižani ceni, a je gospodinja nakup odklonila. Po daljšem prigovarjanju je naposled le dejala, naj ji pokažeta zalogo, česar pa vsiljivca nista hotela, ker saharina najbrž nista imela. Pač pa sta jo prijela za besedo ter ji grozila z ovadbo, ker se podaja v prepovedano kupčijo. Zena se je izgovarjala, da kupčije še ni sklenila; pa sta jo ugnala s trditvijo, da je že kršila zakon ter jo bosta spričo tega naznanila pri prvi orožniški postaji. Prosila ju je, naj tega nikar ne storita, za kar jima je pripravljena tudi kaj malega podariti. Za namišljeno dobroto sta zahtevala vsak po nekaj kovačev. — Povedala jima je, da nima pri hiši toliko denarja. »Brez jajc in klobas pa gotovo niste...« sta spremenila zahtevo. Lažna prodajalca saharina sta dobila oboje ter jo odkurila z naglimi koraki. Prevarana žena pa je po njunem odhodu bridko jokala. Brat ukradel bralu kravo Moravče, 29. 'rnflrca. Posestnik Kokalj z Gore sv. Florijana v peškem delu moravske občine je bil ono noč pred prazniki neprijetno iznenaden. Ko je šel po večerji pogledat k živini, je opazil, da mu je izginila iz hleva krava, vredna kakih 2000 din. Manjkala je tudi železna veriga s katero je bila privezana k ja* slim. Brž je poklical sosede, ki so pričeli žival iskati. Sled je peljala proti Vačam, a se jim je ▼ Slivni izgubila ob koritu, kjer napajajo živino. Pogrešana krava se .je kmalu nato pojavila v nekem hlevu pod Slivno na vaški etrani griča. Tu jo je tatinski gonjač shranil najbrž zato, da bi poiskal kupca. Mož, kateremu jo je ponudil, pa je kupčijo gladko odklonil. Tako je morala kravica dalje proti Golezni, od tam pa po strmim v Stancelaze, na hrib, ki zapira na jugovzhodu moravško dolino. Tam gori eo jo našli moravški orSkHK javno predavanje g. dr. Rajka Ložarja o temi: »Razvoj in sedanje stanje umetnostnozgodovinske vede pri Slovencih«. Predavanje je aktualno baS sedaj v jubilejnem letu naših vodilnih znanstvenikov: dr. Cankarja, dr. Steleta in dr. Moleta. Vabljeni so poleg društvenih članov tudi vsi drugi, ki so zanimajo za našo umetnostno zgodovino. R^dio jutri 31. tnarca: 13 Revija koračnic vsake vrste 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila —r 3JJ.15 Vse mogoče, kar kdo hoče (plo&če po željah) — 14 Vreme, borza — 18 Mladinska ura. Pravljica o zlatih pisanki}) (V. Bitenc) zvočna slika za mladino, izvajajo 'Mam rad. igr. drnžine — 18.40 Dolenjska Sava (g. dr. Valter Bohinec) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.80 Nac. nra: Kako težko so so nekoč Širili književni časopisi (Svetislav SnmareviG) — 19.50 (Jvod v prenos — 20 Prenos iz ljtibljnnskogn opernega gledališča. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar). V II. odmoru: Cas, vreme, poročila, spored. špeilne vesti Ameriška plavalca, olimpijska prvaka in svetovna rekorderja Jack Medica in Adolf Kiefer, bosta šla čez poletje na Japonsko, kjer bosta sodelovala pri prvenstvu Japonske v Tokiju meseca avgusta. V okviru pariške razstave so na programu tudi mnoge športne prireditve. O tem pišejo tudi pariški, oziroma francoski listi sploh in omenjajo interkontinentalni dvoboj Amerike in Evrope v lahki atletiki. Za srečanje je določen 22. avgust. Te dni je bil naslavnejši tekač vseh časov Finec Paavo Nurmi v Pragi, kot trgovec športnega blaga, posebno copat. Oblastem se je prijavil kot Johann Nurmi, pa so ga vseeno časnikarji kmalu spoznali. V intenvjuju jim jo povedal marsikaj zanimivega. Naš tenis odbor je povabil Martina Plea, da bi treniral našo teniško mladino. Plaa je svoj čas treniral tudi francosko moštvo Cocheta, Lacosta, Borotvu in Brugnoha, ki je 1. 1927 prinesla iz Amerike v Evropo Davisov pokal. V Moskvi je končan šahovski turnir, pri katerem sta sodelovala tudi Tine in Lilienthal. Prvo nagrado si je osvojil Tine, drugo Kan, a tretjo Panov. Mojster Botvinik pa v tem turnirju ni sodeloval. Vesti iz Belgrada V poštni službi so bili upokojeni: svetnik dr, Janko Tauzes v položajni skup. IV-2, inšpektor Ivan Rukavina v 5. pol. skup. (oba pri poštni direkciji v Zagrebu), in kotrolorka Anka Gradišar v 7. pol. skup. na posti v Delnicah. Napredovala sta strokovna učitelja Adolf Do-lak na drž. srednji tebuiški šoli v Ljubljani v 6. in Viktor Keržan na drž. srednji moški obrtni šoli v Tuzli v 7. pol. skup. Premeščen je bil: veterinarski svetnik v 5. pol. skup. Pavle Kolenc iz Prevalja v Dravograd. Upokojen je bil: veterinarski inšpektor v 4-1 pol. skup. Josip Koch, nameščen pri kr. poslaništvu na Dunaju. _ Kmetijsko ministrstvo je obvestilo proizvajalce oljnih rastlin, kdaj se bo vršil odkup po zadrugah. Prodajalci, ki bodo prodajali svoje blago v zadrugah, bodo na račun stroškov plačali le 5%, oni ki bodo posredovali pri prodaji blaga pa 10%. Na račun dajatev, določenih po pravilniku o odkupu oljnih semen. Prodajalci bodo pri zadrugah dosegli višje ceno. Ptuj Poltna avtomobilska proga Ptnj-Haloie bo svečano otvorjena po g. direktorju pošte dr. Va-gaju na dan 31. marca t. 1. ob 2 popoldne na Minoritskem trgu v Ptuju. Po blagoslovitvi obeh avtobusov sledi otvoritvena krožna vožnja. Za mesto Ptuj in Haloze pomeni uvedba poštnega avtomobilskega prometa v Haloze neizmerno dragoceno pridobitev. Poštni upravi smo hvaležni za to prepotrebno prometno zvezo. Ptuj, 29. marca. V ponedeljek 22. t. ra. se je vršila v mestni posvetovalnici javna seja. Sejo je otvoril predsednik dr. Remec in takoj nato podal svoje poročilo, med katerimi je bilo glavno vprašanje načelni pristanek za zgraditev hodnika in trase pri graditvi novega mostu čez Dravo, ki se ga bo predvidoma gradilo že tekom tega leta. Takoj po svojem poročilu je prešel na dnevni red, iz katerega • posnemamo v glavnem: Širec Francu, mehaniku se dovoli krajevna potreba za prevažanje oseb, Francu Brezov-niku se dovoli graditi črpalko za nafto, Lahu Ivanu iz Maribora se odstopi brezplačno zemljišče pri sejmišču, kjer namerava zgraditi tekstilno tovarno, ki pa jo mora že v teku tega leta pričeti graditi. Ustanovi se podružnica javne borze dela v Ptuju, brezposelnim se zniža brezposelna podpora na 15 dinarjev, to pa vsled tega, ker so bili sedaj plačani višje, kakor pa po drugih mestih in je tako vsakdo gledal, da je mogel isto uživati in se je le malo kdo Drigal da bi si poiskal drugo delo. Na Ormoški cesti se podreta dve poslopji, v katerih stanujejo sedaj mestni delavci in se istim odkaže drugo stanovanje v mestnih hišah. Ti dve zgradbi sta res že v skrajno slabem stanju in nikakor ne delajo dike ptujskemu mestu. Iz poročila odseka za mestna podjetja je bil glavni predmet preureditev mestnega kopališča in zgraditev novega kopalnega bazena. V to svrho so že predloženi načrti in se bo z gradnjo čim prej začelo, tako da se bomo že v tem poletju kopali v novem moderno zgrajenem kopališču. Za zgradbo kopališča je najeti v to svrho posojilo, porabilo se bo tudi denar, ki je določen za brezposelne, ki se bodo pri tej zgradbi zaposlili in pa podporo banovine, ki je že iz tekočega proračuna obljubila znesek 30.000 din. Gasilska četa je napravila vlogo glede službe gasilcev pri kinopredstavah, katera pa je bila odložena za prihodnjo sejo, ker se mora stvar še obravnavati v pravnem odseku. Konjaški posli se poverijo za desni breg konjaču na Hajdini, za levi breg pa konjaču Vinklerju iz Budine. Po končani j javni seji se je vršila tajna, v kateri so razpravljali razna personalna vprašanja. Od tu in tam Smučarske tekme v Planici Planica, 29. marca. Danes so se vršile v Planici smučarske tekme v teku in v skokih. Po programu SK Ilirije, ki je organizacijo tekem tudi izvedel, bi moral biti ta smučarski dan, dan mladinskih tekem in prireditev, ki naj bi zamenjal veliko mednarodno prireditev v smučarskih poletih, ki bi se danes morala vršiti. Ta mednarodna prireditev pa je morala iz znanih razlogov odpasti. Prirediteljem pa nebo nikakor ni bilo naklonjeno. V Planici j« neprenehoma tri dni snežilo, tako da je zapadlo nad l m novega snega, ki je seveda izredno otežkočil celotno prireditev. Tako je morala odpasti slovesna otvoritev četrte nove skakalnice v Planici. Tekme v skokih na tej novi 40 meterski skakalnici so se morale radi ogrmone množine novega snega, ki je zapadel, seveda odpasti, Tudi izvedba tekem v tekih je prirediteljem napravila mnogo skrbi. Progo je bilo nemogoče markirati prej, ker bi novo zapadli sneg sproti zabrisal vsako sled. Tako so morali prireditelji šele danes zjutraj, neposredno pred samimi tekmami, označiti progo. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri skupine, in sicer najmlajši do 16. leta so tekmovali na 3 km, starejši do 18. leta na 6 km in seniorji na 12 km. Start je bil pri Ilirskem domu v Planici, nakar je proga vodila čez Slatno proti Podkorenu, kjer se je TSbmila in »o tekmovalci tekli ob železniški progi do postaje Rateče, od tu pa po senožetih do pod velike skakalnice, nato pa zopet proti Ilirske mu domu, kjer je bil cilj. Proga je bila speljana dveh zankah, tako da so morali seniorji progo presmučali dvakrat. Rezultati posameznih tekov so naslednji: Pri najmlajših je zmagal Brun Berto (SK Bralstvo, Jesenice) v času 33:08. Drugi Polda Janez (Dovje-Mojstrana) 33:36. Tretji Pogačnik Zdenko (Bratstvo, Jesenice) 35:26. Pri juniorjih do 18. leta je zmagal talentirani Smolejev učenec Razinger Anton (SK Bratstvo, Jesenice) v času 39:37, Drugi Korde« Stanko (SK Bratstvo, Jesenice) 44,21. Tretji Kajžer Franc, Rateče, 45:29. Glavno zanimanje je vladalo za tekmo seniorjev v teku na 12 km, kjer je zlasti srečanje Smoleja Franca (Bratstvo, Jesenice) m Knapa Leona (SK Ilirije) obetalo lepo športno borbo. Zmagal je gladko in z velikim naskokom Smolej Franc (SK Bratstvo, Jesenice) v Sasu 1:03:27. Sledijo: 2. Knap Leo, SK Ilirija 1:10:52; 3. Mrak Franc, SK Ilirija, 1:16:31; 4. Močnik Cveto, SK Ljubljana, 1:20:12; 5. Kerštajn Andrej, SK Ilirija, 1:22:45; 6. Dekleva Milan, SK Ljubljana, 1:23:11. Tekme v skokih na novi 40 meterski skakalnici se zgolj iz navedenih razlogov niso mogle vršiti. Zato so prireditelji tekme v skokih preložili na najmanjšo 25 metersko skakalnico. Zmagal je Novšak Albin z dvema skokoma po 20 m in dosegel 37.5 točk. Drugi Pribošek Franc (SK Ilirija) 36.5 točk, 19.20 m. Tretji Zupan Franc (SK Bratstvo, Jesenice) 34 točk, 19 m in 19,5 m. Četrti Bevc Edo, — Lj v | SK Ljubljana. Protekcija športnih organizacij v Sloveniji? Pri zadnjem zasedanju senata je padel s strani opozicije očitek na račun ministra za telesno vzgojo naroda, češ da močneje podpira športne organizacije v Sloveniji in da gotove pokrajine zapostavlja. V sledečem hočemo dokazati, da je očitek popolnoma neosnovan in da ne prejema Slovenija nič več kot druge pokrajine naše države, dasi je splošno znano in priznano, da so potrebe slovenskega športa z ozirom na njegov visoki nivo zelo velike. Najprej ugotavljam, da ima slovenski šport precejšnjo tradicijo in da je naletel pri ljudstvu na razveseljiv odziv. Ugotavljamo, da si jugoslovanskega smučarskega športa brez odličnih slovenskih tekmovalcev sploh prodstavljati ne moremo; ugotavljamo, da predstavlja dravska banovina polovico Jugoslovanske lahkoatletske zveze; ugotavljamo, da so se marljivi naši plavači povzpeli na čelo jugoslovanskih državnih rekorderjev; ugotavljamo, da so bili slovenski telovadci oni, ki so Jugoslavijo ponovno proslavili na mednarodnih tekmah ln končno ugotavljamo, da je naše ljudstvo samo žrtvovalo velike zneske, da smo zgradili telovadišča in smuške domove, plavalne bazene in planinske koče, smuške skakalnice in razne druge športne naprave. Tu nam nikdo ne more očitati, da smo prejemali neke podporo — upravičene ali neupravičene! Zal, da nimamo pri rokah točne statistike športnih organizacij dravske banovine. Vendar je vsakemu, ki količkaj pozna jugoslovansko in še posebej še slovenske športne razmere, jasno, da je v dravski banovini razmeroma največ smučarskih, lahkoatletskih, plavalnih in telovadnih organizacij, ki imajo pravice do državnih podpor, ako namreč predpostavljamo, da so gotove podpore za društva, ki na športnem polju delajo občekoristno, predvidene. Ako se jo torej zgodilo, da je minister g. dr. Rogič podelil tudi slovenskim športnim organizacijam skromne podpore, tedaj pač ne more biti govora o pristranosti. Kdor to trdi, je ali pristranski, ali pa popolnoma neinformiran. Navesti hočemo le dva primera: največji in najstarojši slovenski športni klub Ilirija, ki je vzgojila doslej toliko odličnih tekmovalcev, da je dala lansko leto kar 12 svojih tekmovalcev v državno olimpijsko reprezentanco, ni prejela doslej nič več kot razni povsem neznani športni klubi, je pa prejela mnogo manj, kakor nekateri klubi v Belgradu in Zagrebu. Tsto velja tudi za Smučarski klub Ljubljana, aketrega občekoristno delo za kvalitativen napredek smučarstva je znan po vsej naši državi. Proračun Najjasnejšo in najobjektivnejšo sliko o drž. športnih subvencijah dobimo, ako si ogledamo proračun ministrstva za telesno vzgojo. Takoj pa moramo poudariti, da razen dveh belgrajskih klubov niti eden v državi nima predvidene posebne pomoči, Torej tudi niti eden klub v dravski banovini. Za delo posameznih vrhovnih športnih organizacij pa so predvidene sledeče državne dotacije: I. Organizacije s sedežem v Belgradu: Številka v oklepaju pomeni štev. včlanjenih društev. Zveza strelcev (1722) Din 100.0000, Jugosl. nogometna zveza (G62) Din 30.000, Jugosl. zveza skavtov (317) Din 70 (XX), Jugosl. veslaška zveza (19) Din 100.000. II. Organizacije s sedežem v Zagrebu: Jugosl. lahkoatletska zveza (32) Din 100.000, Jugoslov. plavalna zveza (25) Din 40.000, Jugosl. sabljaška zveza (12) Din 60.000. III. Organizacije s sedežem v Ljubljani: Jugoslovanska zimsko-Športna zveza (122) Din 100.000. Za orgnMizacije, ki zgoraj ni«o omenjene in za pomoči posameznim Športnim podzvezam in društvom je predvidena vsota 309.000 Din, ki se 1)0 porazdelila prvenstveno vrhovnim organizacijam s sedežem v Zagrebu. Razvidno je torej, da dravska banovina nikakor ni protežirana in tudi, da je organizacija, ki ima sedež v Ljubljani, prejela razmeroma le skromno podporo. Dasi ima JZSZ 122 edinic in Jasi je njeno delovanje eminentne važnosti za telesno vzgojo ljudetva, za tujski promet in za narodno obrambo, vendar bo prejela naša smučarska organizacija le toliko kot lahkoatletska ali veslaška. Mimogrede želimo tudi omeniti, da v proračunu ministrstva za telesno vzgojo ni predvidena pomoč za Zvezo planincev, dasi je kulturno, ek6nomsko in športno udejstvovanje te organizacije prvenstveno občekoristno. Točno je, da je minister za. telesno vzgojo dr. Rogič pokazal nmogo več razumevanja za potrebe slovenskega Športa kot njegovi gg. predniki, vendar smatramo, da bodo morale biti v bodočem proračunu mnogo večje postavke za onon banovino, ki je dala 42% mož v celokupno državno olimpijsko reprezentanco. Prav je, da država podpira tudi v stvareh športa prizadevanja, privatne iniciative, želeti pa bi bilo, da podpira zlasti one organizacije, ki so uspešne in agilne! Neopravičeni očitki, da prejema slovenski šport previsoke dotacije, nam bodo samo vzpodbudo, da se bomo tem vztrajnejše borili za delež, ki nam pripada! Dr. Ljudevit Pivko umrl Maribor, 29. marca. Danes popoldne je nenadoma umrl na svojem domu v Betnavski ulici 35 prof. dr. Ljudevit Pivko. Bolehal je že skoraj celo leto, nedavno je prestal težko operacijo v Zagrebu, sedaj pa jo podlegel zavratni bolezni. Dr. Pivko je postal znan med svetovno vojno, ko je na tirolski fronti prešel s celim bataljonom k Italijanom. Po vojni se je začel politično udejstvovati ter je bil leta 1925, izvoljen ua listi Samostojne demokratske stranke v parlament. Ponovno je bil izvoljen na Živkovi-Čevi listi, pri petomajskih volitvah leta 1935. pa ni več kandidiral. Naj počiva v miru. Minister Kožul v Mariboru Maribor, 29. marca Danes dopoldne se je nenadoma pojavil v Mariboru minister za zgradbe dr. Marko Kožul. G. minister se nahaja čez velikonočne praznike s svojo družino v Rogaški Slatini. V Maribor so je pripeljal z avtomobilom v spremstvu šefa kabineta in ravnatelja zdravilišča Rogaške Slatine g. Gračnerja. Takoj po prihodu se je podal na okrajno načelstvo ter obiskal načelnika okraja Maribor levi breg dr. Popoviča, nato je konferiral z voditeljem tehničnega oddelka banske uprave v Mariboru inž. Vanekom in drugimi tehničnimi eksperti tega oddelka. Zanimal se je zlasti za naše ceste v Mariboru in okolici, posebno pozornost pa je pokazal za državno cesto, ki vodi od meje pri St. liju preko Maribora proti Ljubljani in Zagrebu. Opoldne Je bil z družino in svojim spremstvom na kosilu v hotelu Orel, kjer je sprejel mariborskega podžupana Franja Zeboia. Ta mu je tolmačil potrebe naših prometnih zvez, posebno mu je še polagal na srce nujno potrebno izboljšanje ceste od državne meje proti Ljubljani. Gospod minister je sledil z velikim zanimanjem referatu g. podžupana Zebota, ki je še posebej na-glašal, da je treba obstoječe zakone in pravilnike izza prejšnjega režima glede banovinskih in bivših okrajnih cest v naši banovini temeljito izpremeuiti, Mornariški kapitan gospod Tomo D i on i s , ki ga je naša vlada delegirala h kontrolnemu odboru za nadziranje nevmešavanja v špansko državljansko vojno, je odpotoval. Najprej je šel še v Belgrad, kjer je dobil posebna navodila, nato pa v Španijo. Bivša SDS in bivša HSS sta nerazdružljivi prijateljici in zaveznici. Tako je izjavil v Sarajevu narodni poslanec dr. Jure Šutej, da zavrne govorice, ki so vedele povedati o nekih trenjih in nesporazumih med obema kriloma zagrebške iz-venparlarnentarne opozicije. Pristavil pa Je tudi, da eo dr. Maček z vlado le razgovarja in ne pogaja. Novi belgrajski nadškof in apostolski administrator Banata dr. Josip Ujčič je položil prisego V roke pravosodnega ministra dr. Nikole Subotiča. Tako bo takoj nastopil svoje novo mesto. Novega župana je dobil Zagreb po dolgih mesecih. Postavljen Je bil dr. Teodor Peičič, član državnega sveta. Prejšnji župan, ki je pa pred meeeci odstopil, je bil ravnatelj zagrebške mestne hranilnice Rudolf Erber. Hajduka, ki je bil strah v požarevskem okr., so prijeli v nedeljo. To jc Milutin Bogosavljevič, ki je bil šc lani obsojen na 20 let težke ječe, pa jo pobegnil in se spet skrival pri svojih prijateljih in znancih. Od kar je pobegnil, se je največ držal okrog prijatelja Pavloviča v Gučevu. Obljubil mu je, da mu bo za to dal posebno denarno nagrado. Ker pa nagrade le dolgo ni bilo, je začel Pavlovič misliti na to, da bi se hajduka znebil in s tem zaslužil 50.000 Din nagrade, ki jo je notranje ministrstvo razpisalo na hajdukovo glavo. Ko sta v nedeljo sedela skupaj in pila, je hajduk pripovedoval, da denarja nima, da ga bo pa kmalu imel, ker je že zasnoval neki zločin. Pavloviču pa se je zdelo, da je bolj sigurna nagrada tista, ki je razpisana na hajdukovo glavo. Vzel je puško in ustrelil hajduka v prsa. Nato je šel po orožnike. Ko so pa ti prišli, hajduka že ni bilo več v bližini, pač pa so ga po krvavi sledi našli v drugi vasi. Težko ranjen se jo hajduk vlekel 10 km daleč. Ko so ga orožniki hoteli prijeti, jo streljal. Toda prijeli so ga ter je imel še toliko moči, da je štirikrat težko ranjen prehodil z orožniki že vso pot do mesta. V gostilni sta sedela in se prepirala zaradi nekega kolesa Dušan Radišič iz Osijeka in čuvaj pri Našički Josip Bartok. Ko sta pa odhajala iž gostilne, je Radišič predlagal, da bi se pomirila. Toda čuvaj je to odklonil, obenem pa udaril Ra-dišiča v lice. Ta je epet klofuto vrnil, dokler ni Bartok potegnil revolverja in ga ustrelil v glavo. Radišič je obležal mrtev. Dan pogozdovanja bo priredilo ministrstvo za gozdove in rudnike po vsej državi. Los je eden najvažnejših činiteljev v našem gospodarstvu in mu je zato treba posvetiti mnogo več pozornosti, kakor doslej. Dan pogozdovanja bo Izvedel Rdeči križ s svojimi pomladki in s pomočjo gozdarskih strokovnjakov. Vsak član pomladka Rdečega križa bo moral na ta dan zasaditi eno sadiko. Malega dečka je hotel ugrabiti ia odpeljati iz Belgrada na švedsko neki švedski oficir, toda mati je otroka takoj pogrešila in prijavila zadevo policiji. Dečka so še pravočasno potegnili iz letala, s katerim bi se skoraj odpeljal na Švedsko. Zgodba je pa zapletena. Otrokova mati je Švedinja in se piše Holihius. Omožena je bila nekaj let z visokim švedskim oficirjem, pa se jo pozneje od njega ločila in poročila z nekim socialističnim voditeljem. Njen prvi mož pa je oba otroka, med njima tudi dečka, zahteval za se. Ločena žena tega ni hotela storiti, čeprav jo švedsko sodišče prisodilo otroka očetu. Pobegnila je v Jugoslavijo, da bi tako za nekaj časa zmešala sledi za seboj. Toda njen lastni brat, ki je tudi oficir v švedski armadi, je zasledil njen naslov in prišel v Belgrad. Počakal je dečka in ga odpeljal s svojini avtomobilom na aerodrom. Tik pred poletom letala je policija dečka prijela z ugrabiteljem vred. Na veliki petek je zagrebški tramvaj podrl m razmesaril 35-lotoega slepca Ivana Križaniča. Ponoči je ta mož korakal preko Iliče, ko je začel tramvajski sprevodnik dajati signalne znake. Toda razlika med pešcem in tramvajem je bila tako majhna, da se voz ni dal več ustaviti. Tramvaj je zgrabil slepca in ga strl. Očividno se slepec ni mogel hitro izogniti nevarnosti, ker pač ni videl. Izpite za tramvajske voznike bodo poostrili v Zagrebu zaradi neprestano množečih se nesreč, katerim so večkrat krivi mladi neizkušeni in tehnično premalo izvežbani vozniki na tramvajih. Izpito bodo vodili strokovnjaki in sicer tehniki in psihotehniki, to se pravi znanstveniki, ki bodo ugotavljali, ali je kandidat duševno sposoben za tako težko službo, to je, ali kaže dovolj prisebnosti, da se zna v primeru nevarnosti bliskovito odločiti za pravo stvar. Najstarejše kavarne v Evropi so menda v Sarajevu, kjer je bila prva kavarna že leta 1570. O tem piše v nekem rokopisu, ki ga hrani Balkanski institut v Sarajevu neki Mesih efendi, sin Abdulahov, ki je za vladanja sultana Selima II. 1566 do 1574 pisal proti pitju kave, ki se širi povsod, in ki je iz Carigrada prodrlo tudi v Sarajevo. Naš plesni mojster Pino Mlakar, ki žanje velike uspehe s svojimi nastopi v Cttrichu, bo v kratkem nastopil tudi v Zagrebu. Insceniral bo baletno delo >Vrag na vasic, ki je imelo v Švici silen uspeh. ako centralna vlada hoče, da se bo cestno omrežje v naših krajih z ozirom na naraščajoči tujski promet izboljšalo. Opozarjal je, da je prejšnji režim avtonomne korporacije, to je dobro delujoče cestne odbore v Sloveniji iz izrazito političnih razlogov s centralističnimi pravilniki tako okrnil, da danes ne morejo delovati tako, kakor bi bilo želeti. Radi tega propadajo poleg državnih tudi bivšo okrajne in banovinske ceste, ki so bile doslej dika in ponos cele Slovenije. G. minister je z zanimanjem sledil izvajanjem g. podžupana. Razpravljal je s podžupanom tudi o bodoči rekonstrukciji glavne prometue žile: drž. meja-Št. Ilj-Mari-borLjubljana. G. minister je izjavil, da centralna vlada hoče z vsemi sredstvi, ki jih ima trenutno na razpolago, to cesto izboljšati in bo tudi za traso ceste Maribor-Slov. Bistrica-Ljubljana dala potrebne kredite na razpolago. Vlada g. dr. Milana Stojadinoviča ima resen namen, da se posebno glavne cestne žilo v Sloveniji temeljito izboljšajo. G. minister se je okoli 13 prijazno poslovil od predstavnikov Maribora in se je v spremstvu ravnatelja g. Gračnerja zopet odpeljal nazaj v Rogaško Sla lino. Jetniki s 3 Hudičevih otokov Lovett, ki je še vedno stal, je nadaljeval zelo vljudno: »Morda bi nam mogli pomagati, gospod. Mi zasledujemo dva človeka, ki sta preteklo noč potovala skozi to vas. Eden njiju je imel ranjeno nogo. Bržkone je imel zlomljeno. Ste li morda kaj videli ali slišali o tem?« Z ljutim pogledom, naperjenim v Rankina, je polkovnik nejevoljno odgovoril: »Če ukažete temu nesramnežu, da ne vtika svojega nosu v moje stvari, Vam bom morda kaj odgovoril.« »Pri tej dobro preračunani žaljivki je Rankin nehal brskati po sobi in besno zapičil svoje oči v starega polkovnika. Lovett se obrne k njemu in mu mirno veli: »Počakajte zunaj pred vratmi, narednik!« »Torej, gospod?« je vprašal Lovett. ko so se vrata za narednikom že zaprla. »Ničesar nisem niti videl, niti slišal o teh dveh,« je dejal polkovnik, zroč v zaprta vrata. »Ste li sploh kdaj čuli za Johna Wilkes Bootha?« »Nikoli!« »To je zelo poznan igralec.« »Za vraga, gospod, jaz rajši prepuščam igralce ženskam.« Zunaj se je Rankin usedel na najvišjo stopnico pri vhodu in se s hrbtom naslonil na podboj. Bil je še vedno srdit, ker ga je poročnik nagnal iz sobe. O tem, kar je on tačas mislil o vseh finih častnikih iz vojne akademije, o tem bi se dale napisati cele amaknjen v ta svoja razburljiva razmišljanja ni narednik spočetka niti zapazil male Marthe, polkovnikove vnukinje, ki se je sprehajala in pri tem vlekla za seboj nekaj na vrvici. Deklica se mu je čisto približala in ga začela radovedno opazovati. S krajem svojega očesa jo je zapazil Rankin in videl, da vleče za seboj blatni čevelj, ki je vzbujal videz, kakor da je razrezan in šele potem potegnjen z noge Čudno... »Kaj je to?« je vprašal. »To je voziček za mojo punčko. »Hočeš, da ga malo brcnem?« »Ne, ne, ti se ne znaš igrati.« Toda. on je že z nogo prevrnil čevelj, da je padla iz njega lutka in se razbila. Naenkrat so se njegove oči zabliskale in usta so se stisnila v tanko črto. Porinil je otroka vstran ter po stopnicah stekel navzgor m skozi vrata vdrl v sobo. »Kar zadeva Abrahama Lincolna je on prav tako izdal Sever, kakor je izdal Jug,« je govoril polkovnik v hipu ko je Rankin odločno prestopil prag in izročil poročniku svoje odkritje. »Boljše bi bilo za vso državo, da Abraham Lincoln nikoli ni živel,« je nadaljeval polkovnik in strogo pogledal Rankina. Lovett je pogledal čevelj In se zdrznil. Na notranjem robu čevlja je bilo vtisnjeno ime lastnika »John.Wilkes Booth*. Nenadno je vprašal z močnejšim in ostrejšim glasom: »Je-li to tudi vašega zeta prepričanje?« »Moj zet, gospod, je južnjak.« je dejal stari gospod svečano. Rankin je odpel torbo svojega samokresa in se naslonil na okno kakor bi nekaj pričakoval. Prav tako je Lovett pripravil svoj samokres ter se vsedel, ne da bi polkovnika izpustil izpred svojih oči. Vsi trije so molče čakali na poviatek zdravnika Mudda. Zunaj na je na spodnji stopnici pri vhodu jokala mala deklica nad svojo razbito punčko V kuhinje je Blanche, črna služkinja, popevala in z velikim ropotom pomivala posodo. 111. poglavje. Dr. Mudd je pomagal tačas nekemu majhnemu črnemu bitju na svet. Stal je ves truden ob vratih koče in mehanično odvijal zavihane rokave svoje srajce. Pri vsej utrujenosti pa se ni mogel vzdržati nasmeha ob pogledu na enajst novorojenčkovih bratov. To so bili najbolj črni črnčki, kar jih je kdaj videl v svojem življenju. »Torej, dobili ste novega bratca.« jim je dejal zdravnik veselo. Ceta črnčkov je z velikimi očmi nepremično bulila vanj. »Kaj je? Zakaj se ne veselite?« je vprašal zdravnik. Njega je zmerom zanimal način mišljenja in miselnosti teh malih črnih bitij, tako podobnih, pa spet tako različnih od rase, ki ji je pripadal on. »Gotovo, zares, mi se veselimo,« je končno izjavila najstarejša deklica, in nadaljevala mnogo topleje in z večjim zanimanjem: »Kdaj bo mama vstala, da nam bo skuhala zajtrk? Smo zelo lačni.« »Vaša mama danes ne bo mogla vstati, da bi kuhala zajtrk« je odgovoril zdravnik. »Kje je vaš oče?« »Odšel je. da bi slišal govor.« »Da bi slišal govor?«, je zaklical dr. Mudd nezadovoljen. »Kaj je vendar temu človeku, da je odšel in zapustil Rosabello samo? Za kakšen govor pa gre?« »Neki belec govori,« je odgovorila najstarejša deklica kot predstavnica vse črne čete, preplašena zaradi zdravnikove jeze. ki je ni mogla razumeti.« »Pridigar? Duhovnik?« je vprašal zdravnik Mudd in si zajjenjal rokave. Doktor je pokimal z glavo in zavzdihnil. Nato je snel svoj klobuk z žeblja pri vratih in spregovoril svečano: »Potem naj ena od vas velikih deklic, vi, Ella Mae, gre v sobo k materi in sedi zraven nje, dokler ne zaspi. V6i ostali pa je najboljše, da greste iz hiše in ne delate ropota.« Ella Mae je ubogljiva odšla v sobo, vsi ostah otroci pa so tiho odšli za zdravnikom in obstali ob njegovem vozu in čakali na zdravnikov odhod. Šele tedaj je zdravnik občutil, kako je utrujen. Bil je nespameten, da je vso noč sedel in čakal, da ga pokličejo k porodnici. Toda, čeprav je on svoje sužnje osvobodil že davno pred državljansko voino, je še vedno smatral, da je odgovoren zanje. Bili so tako podobni otrokom. Ravno tako se je brigal za njihovo nravnost, kakor za zdravje. Ko se je vozil proti domu, se je zaklinjal, da bo prisilil onega Bucka, da se končno le enkrat že f>oroči z Rosabello. Hijx)ma je krepko jx>tegnil za vajeti in ustavil konja. Na desni strani tam zunaj, se je nekaj do-ajalo. Pod velikim hrastom je stal nekdo, nek elec in ognjevito govoril veliki gruči črncev. Na zdravnikovem obrazu se je pokazala skrajna nezadovoljnost. On ni pomišljal dolgo, pač pa je potegnil konja naravnost proti onemu kraju Ko se je pripeljal bližje, je slišal, kako je grmel tisti beli človek: »Vi, črni bratje, morate razumeti, da niste več sužnji! Vi ste svobodni ljudje. Nič manj niste vredni, kakor beli ljudje. Dobili ste tudi pravico glasovanja — od vas je odvisno, če se boste te pravice tudi posluzih in izvolili pravega človeka.« Čim je prišel zdravnik Mudd čisto blizu, je v gruči črncev završal nemiren in pritajen šepet. »Kdo vam je dovolil, vi propadli j>olitik, da pridete na moje f>osesfvo in da moje ljudi odvračate in zadržujete od dela?« je vprašal dr Mudd mirno. »Ne boste me uplašili, Mudd!« je zaklical ble-•’ ra?!r£an' paglavec z dolgimi lasmi in razcefranimi hlačami. »Ne boste me uplašili.« .Dr. Mudd je ostal na svojem vozu in zaklical črncem, ki so se ix>lagoma začeli izgubljati po svojem poslu: »Vrnite se!« Nato pa se je obrnil k agitatorju: »Na mojem posestvu ni človeka, ki bi bil zato tukaj, ker to želi. Moji ljudje niso bili včeraj osvo-bojeni, gosjx>d. Svobodni so že štiri leta! Vsak kdor si želi zapustiti me, lahko pride po plačo in grel« »Poznam jaz tega človeka!« je odgovoril agitator. »črnci so se pri vas tako zadolžili, da .. •« »Slovenski dom« Uhaja vsak df*lavnik oh 12 MaseSn« naročnina 12 Din la inozemstvo 2S Din OredniStvo: Kopitarjev« ulica GflTL Telefon 2994 ta 299& Uprava; Kopitarjeva t. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: EL Ced Izdajatelj: Ivan Rakovca, Urednik: Jože Košiče k, Pri pogrebu žrtev komunističnih pobojev v Clichyu pri Parizu so bile velike polit, demonstracije. vojno so ga delali: Nemška vojska ga je dobila v Afriki kot pomožno plačilno sredstvo, ker je bilo drugega premalo. Kar s pisalnim strojem so na ta papir zapisali, kar je bilo potrebno za njegovo veljavnost. Ker črnci takšne vrste papirja sploh niso poznali, je bilo malo verjetnosti, da bi ee kdo lotil jx>narejanja. Nevarnosti pred ponarejanjem pa tudi zato ni bilo, ker je te vrste denar bil v veljavi prav malo časa; bil je le kot izhod iz stiske. Ahati, pasji zobje, dunvdum krogle ... Velike skušnjave so pač bile v vseh časih po ponarejanju denarja. Zato je bilo pač treba to nevarnost na kak način preprečiti. Najbolj uspešen način je seveda ta, tla se uporabi za denar takšno sredstvo, ki ga ni mogoče ponarediti, bodisi zaradi kakovosti, ali pa zaradi tega, ker ga je premalo. Vseh vrst zanimiv denar, ki so si ga izmislili primitivni narodi ali pa bolj kulturni naseljenci v teh krajih, je tak, da ga je res bilo vsaj v teh krajih težko ponarejati. V Sudanu so n. pr. izdali denar iz ahata, neke vrste kamna z lepilni okroglimi kolobarji, ki so nastajali drug za drugim iz kamenitih snovi, ki jih izločuje voda. Ta kamen je moral biti seveda lepo brušen. Vrednost je bila tem večja, čim večji je bil ahat in čim lepše je bil brušen. Nova Guineja je imela takoimenovani >pasji« denar. V ta namen so ujx>-rabljali pasje zobe. Sprednji zobje so imeli vrednost približno toliko kot ena nemška marka, manjšo, polovično vrednost marke pa so imeli kočnjaki. Ta denar so izdali zato, ker v Novi Guineji ni bilo psov. Če bi jih pa imeli, bi v takem primeru Kirkenes, norveško pristanišče visoko na severu, kjer so tudi pripravna tla za sovjetsko špijonažo gotovo dolgo časa ne živeli, še bolj verjetno pa je, da bi takšnegtf denarja sploh ne bili uvedli. V mohamedanskemu Sudanu je bil pred vojno v prometu denar iz pisemskega papirja. Weineck ima v svojem muzeju pisemski papir, ki nosi Bis-markovo sliko. Ta denar je imel tedaj v Sudanu posebno veliko vrednost V Abesiniji so bili največ vredni tolarji Marije Terezije. Med zadnjo ita-lijansko-abesinsko vojno pa so tam imeli že bolj moderno plačilno sredstvo, namreč dum-dum krogle, za katere so se nekaj časa menda kar tepli. Za sto takšnih krogel si lahko že dobil tam konja. V nekaterih pokrajinah pa so bili tudi še dosti iznajdljivi, ko so vpeljali gumijast denar, če je kdo svoj gumijast novec malo bolj raztegnil, ni treba dvakrat reči, da ni mislil da je postal še enkrat tako bogat. V četrtem stoletju so na Kitajskem uporabljali kot denar v kocke stisnjen čaj. Na nekaterih severnih otokih in v Severni Ameriki je bila plačilno sredstvo kožuhovina, v pokrajini Usambarg modri vitriol, ki so ga rabili kot strup, v katerega so namakali bojne puščice, v Kongu žica iz medi. Meter te žice je veljila za denarno enoto. V časih, ko je bilo tudi v Ameriki veliko pomanjkanje denarja, so si n. pr. v mestu Blaine v državi Wa-shington napravili denar iz lesa Stavili so v promet lesene bankovce v vrednosti do enega dolarja. Trgovci so bili prisiljeni s posebnim ukazom, da tega denarja v prometu ne odklanjajo. Tudi iz Nemčije same je Weineck nabral precej zanimivega starinskega denarja. V PSssnecku 72 letna angleška letalka vojvodinja Bredfordska, ki je pred kratkim sama poletela na daljše zračno potovanje po Angliji. Letanja se je začela učiti s 60. letom so n. pr. izdelovali denar iz usnja, v Meissenu iz j>oroelana, po nekaterih drugih mestih pa celo iz svile in platna. Ne malo pa je v njegovi zbirki tudi denarja iz pločevine, železa, aluminija in celo iz stekla. Posebnost med temi dragocenostmi pa tvori gotovo tudi nek srebrn bankovec, težak 100 gramov, v katerega je vdelan kitajski zmaj. Dragocen, če tudi ponarefen Ljudi, ki se ukvarjajo z zbiranjem starega denarja, je po vsem svetu dovolj. Sicer ti ne zbirajo denarja tako, kot Weineck, no, tako na splošno vsega, pač pa imajo 6voje veliko zadovoljstvo vsaj pri tem, ko stikajo za denarjetn, ki so ga uporabljali starodavni Feničani, Grki, Rimljani in drugi narodi iz one dobe. Iz te dobe Weineck nima v svojem muzeju prav preveč srebrnih ploščic, ki so jih rabili kot denar v stari rimski dobi ali še prej v pokrajinah, ki leže okoli Sredozemskega morja. Kar pa jih je, ne more z gotovostjo nihče dokazati, da niso morda ponarejene. Če je bil ta denar ponarejen v tistem času, ko je bil v veljavi, potem za današnjo dobo ne predstavlja prav nič manjše vrednosti kot ga ima tovrstni neponarejeni denar, ker tu pač ne gre več za vrednost denarja, pač pa vrednost starinskega predmeta Radio Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki 8tane mesečno samo deset dinarjev. — Programi Radio Ljubljana rL, Torelt, 30. marca: 12 Godba grenadirste ‘ gkifita Igra (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvostila — is.15 Glasbeno slike (ploSčc) — 14 Vrenife, borza — 18 Glasbeni drobiž (Radijski orkester) — 18.40 liberalna struja v islamu in odpor proti njej (gospod urednik Frane Terseglav) — 19 Cas, vrome, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Romanistika v Jugoslaviji (dr. Petar Skok, Zagreb) — 19.50 Zabavni zvočni tednik — 20 Pevski koncert g. Marjana Kusa, pri klavirju: g prof. M. Lipovšok, vmes Radijski orkester — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Instrumentalni dueti (gg. Haršlag in Antunovič). Drugi programi Torek, 30. marca: Belgrad: 19.50 Bachov božični oratorij — Zagreb: 20 Colo in klavir — Dunaj: 20 Kon-cort po željah — 22.20 Klavir — 22.50 Šramel — Budimpešta: 21 Ciganska glasba — 22.05 Godalni kvartet — 23.25 Plesna glasba — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba 21 Berliozova opera »Faustovo pogubljenje« — Rim-Bari: 21 Spevoigra — Praga: 19.30 Zabavni koncert — 20.25 Igra — 21 Stara in nova velikonočna poezija — 21.35 Plošče — Varšava: 20.10 Zbor — ai Pestra glasba — Hamburg: 20.10 Gluckova komična opera »Spreobrnjeni pijanec« — Vratislava: 20.10 Slezijska filharmonija — Lipsko-Monakovo: 20.10 Slavni pevci — Berlin-Stuttgart: 20.10 Pro»lava Karla Maya — Bcromiinstcr: 21.05 Stara komorna glasba — Sottens: 20 Simfonični koncert — Monte Cencri: 20 Iz operet — Strassbourg: 21.30 Zabavni koncert - Bukarešta: 20.30 Simfonični koncert - Parit P. T. T.: 21.30 Orkestralni in solisti«-ni Koncert — Bordca,ux: 21.45 Pomladni koucert. ^ ^ ^ ^ ^ ^ Naročajte Slovenski dom! Prvi denarni muzej Plačilna sredstva štirih tisočletij Večkrat čitamo, da je bil tu ali tam ustanovljen nov muzej, v katerem se nahajajo pač stvari starinske vrednosti vseh vrst, ki so značilne za kak kraj ali čas. Dostikrat se je že tudi zgodilo, da so kakšen muzej tudi naenkrat morali zapreti, ker ni zadostovala samo iniciativnost požrtvovalnega zbiralca starinskih vrednosti, kajti takšni ljudje nimajo navadno toliko denarja, da bi mogli vzdrževati in dopolnjevati muzej, ki se jim je po njihovem mnenju zdel potreben. V takšnem primeru bi bila pač nujna denarna pomoč, ali od države ali pa od kod drugod. Toda, zdi se, da veeh teh težav pri svojevrstnem muzeju, ki ga sedaj nameravajo ustvariti v Nemčiji, ne bo. Temu muzeju, ki nima svojih stalnih prostorov v kakšni zgradbi, pač pa je, vsaj dosedaj še bolj podoben kakšni potujoči razstavi, čeprav menda nima primere, pripisujejo lejx> bodočnost. To je muzej, v katerem so razstavljena denar, ali bolje rečeno plačilna sredstva najrazličnejših vrst iz davne preteklosti 4000 let do današnjih časov. Ustanovitelj denarnega muzeja Ustanovitelj tega muzeja pa ni morda kak svetovno znani učenjak, čisto navaden človek pa seveda spet ne, pač pa mož, ki se je skoro vse svoje življenje pečal s tem, da je bil tujcem nekak vodnik, ki jim je razkazoval po nemških muzejih, posebno v Berlinu razne zanimivosti, ki pri njih tujec mora imeti tolmača in razlagalca. Ta mož se odlikuje posebno ludi s svojo pridnostjo in ima mnogo razumevanja za cenitev starinskih predmetov, pa naj že bodo te ali one vrste. Kar je starega, ima zanj še vedno več vrednosti, kot pa še tako duhovita novost. Moderne novosti pač ni nikomur težko poznati in se razumeti nanje, saj vstajajo takorekoč pred njegovimi očmi in se lahko razume nanje, če količkaj ne hodi okrog kot slepec. Tako misli ta nenavaden človek. Zato si je izmislil nekaj svojevrstnega, pri čemer mu nihče ne bo mogtel preveč odjedati slave. Muzej z vsem mogočim denarjem od najslarejših časov do danes bi bilo že nekaj, s čemer bi po lastnem muzeju ta mož lahko prišel do miru in zadovoljstva in bi ga želja po čem originalnem več ne gnala naprej. Ustanovitelj tega denarnega muzeja se piše Georg Weineck. Ta je obenem najmlajši nemški lastnik muzeja. Udejstvoval se je mnogo po vseh berlinskih muzejih, in sicer v prvi vrsti s tem, da je — kakor rečeno — tujcem razkazoval razne dragocenosti, ki so tod shranjene. Kadar so se mudili v Berlinu kakšni odličnejši gostje iz inozemstva, tedaj jih je navadno pospremljal še po drugih mestih, ker pač velja za najboljšega poznavalca in zato tudi razkazovalca starinskih stvari po nemških muzejih. Lahko bi rekli, da je on pri tem poslu s srcem in z jezikom, kajti ravno velika ljubezen, s katero zbira in čuva starinske zanimivosti, je tista, ki ga dela tako zgovornega in neizčrpnega. Varčen pa mora biti ta človek vseeno. Trideset let in več že zbira denar! Toda tega ne dela tako kot drugi varčni ljudje, ki vse kar zaslužijo, brž neso v hranilnico ali pa hranijo doma, da si pozneje za ta denar kaj »večjega« privoščijo. Za ves denar, ki ga ta mož prihrani, si kupi zdaj to, zdaj ono zanimivost in novost, ki more biti zanj le kak tuj ali domač denar, ki je dosedaj ostalo še neznano. Zbira ie trideset let S tem svojim poslom je pričel že kot deček. Zamenjal je znamke za inozemske novce. Ko se je pozneje mudil v Hamburgu in tam prišel v stik s pomorščaki, ki jih pot zanese enega na ta, drugega na drugi konec sveta. Postal je veren njihov prijatelj, posebno pa prijatelj tistih, ki so mu iz tujine prodali kak donesek za njegov, takrat še ne prav preveč bogati zasebni muzej. Posebno hvaležna je bila zanj in za njegov posel svetovna vojna, ko so mu vojaki od vseh vetrov takorekoč kar metali denar, ki je bil pač za marsikoga manj vreden kot še tako majhen košček kruha. V več kot tridesetih letih se je temu možu nabralo v njegovi zakladnici že toliko najrazno-vrstnejšega denarja, da se je sedaj končno odločil, da si poišče primernejšega prostora za te dragocenosti, kot je pa njegov skromen dom. Mizarji in drugi rokodelci obrtniki so mu sedaj skoro že dogotovili vsa dela za muzej v samostanu Chorin pri Ebersvvaldu. Vse te dragocenosti so lepo porazdeljene po posameznih zabojčkih, ki nosijo zaporedne številke. Vse se zdi urejeno, kakor je pač najboljše mogoče. Teh razstavljenih plačilnih sredstev ni ničmanj kot 3000 vrst. Najstarejše in najnovejše loči razdobje okoli 4000 let. Strokovnjaki, ki se na star denar dobro razumejo, pripovedujejo, da bi bilo težko mogoče, da bi imel še kdo drug na svetu toliko tako redkih dragocenosti. O različnih vrstah denarja mi prav za prav zelo malo vemo. Poznamo n. pr. zlat, srebrn, bakren. niklast, železen in papirnat denar. O kakšnem drugem denarju skoro ne slišimo, še manj pa ga dobimo v roke. Za nas postane denar sploh pomemben šele tedaj, če ga kaj prida imamo. Toda, Weineck misli malo drugače. Zanj je zanimiv vsak posamezen kovanec, ali papirnat bankovec, pa ne morda zato, češ da ga je toliko potreben, pač pa ker v vsakem kovancu vidi kaj novega, jx>sebnega, vidi celo zgodovino, kako je nastal, kje in koliko časa so ga ujx>rabljali kot veljavno plačilno sredstvo, zna tudi še mnogokaj, kar je v zvezi s tem ali onim novim ali starim denarjem. Pa, kakšen je ta muzej, ki naj bo vreden tolike pozornosti in ki naj bi imel toliko dragocenosti. Nekaj vsakdanjega gotovo tudi ni bankovec, ki je napravljen iz čisto navadnega papirja. Kdor tega ne verjame, mu pač. ne preostane ničesar drugega, kot da gre jK»gledat v ta najnovejši zanimivi muzej. Pa ta denar niti ni tako star. Med svetovno