Edizione per 1'estero Leto LXX
— Inozemska i zdaja Štev. 269 a
V Ljubljani, v soboto, 21. novembra 1942-XXI
Prezzo — Cena L 0.80
Naročnin* mesečno 18 Lir, za inozem« »tvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo SO Lir. Ček. ra& Ljubljana 10.650 ca naročnino ln 10.349 za inserate. Podruinicat Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiona S. A, Milano.
Izha|a vsak dan c|ntra| razen p onedelfka In dneva po praznika,
S Uredolitvo la oprava* Kopitarjeva 6, L|nbl|ana. c S Redazlone, Ammlnlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. i I	Teleloo 400I-400S.
Abbonamentl: Mc«e 18Llre| Estero. ma« se 20 Lire, bduuone domenica. anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C, C fj Lubiana 10.650 per tfll abbonamentl! 10.349 pet le Inserzloni,
Filiale« Novo me* t a.
Concesslonarla esclnslva per la pnbbllcitS dl proventenza italiana ed 'ora: Unione Pubblicita Italiana S. A-, Milano.
NEC
Vojno poročilo št. 909
Bombe na pristanišča Severne Afrike
V Clrenajki je bilo uničenih nekaj sovražnih oklepnih sredstev
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Na bojišču v C i r e n a j k i je bilo v ogled-niških spopadih uničenih nekaj oklepnih sredstev.
Na področju A g e d a b i j e so bile ujete posadke sovražnih letal, sestreljenih od našega protiletalskega topništva.
Naši bombniki so večkrat napadli angleško-amoriške ladje v pristaniščih francoske Sr-vorne Afrike. Nemški lovci so v letalskih dvobojih sestrelili dva »Curtissac.
To noč so angleška letala zmetala nekaj liomb na okolico Cn t a ni je, kjer je bilo nekaj škodo brez človeških izgub. Na zemljo ie treščil en »Welllngton«, ki ga je sestrelilo protiletalsko topništvo.
Na področju Lanzo Torinese je bilo ujetih pet letalcev — med njimi tudi en častnik — Članov posadke nekega letala, sestreljenega med napadom na Tu rtu v noči na 10. november.
Srditi boji v Kavkazu
V Stalingradu so bili zavzeti novi hišni bloki — Na donskem bojišču so romunske in nemške čete v trdih
bojih s sovražnikom — 4 angleški parniki potopljeni
Hitlerjev glavni stan, 20. nov.: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Pri krajevnih bojih v zahodnem Kavkazu so nemško čete, podprte z močnimi skupinami bojnih letal, v protinapadu vrgle sovjetsko sile nazaj na njihove izhodne postojanke.
Pri Alagirju in zahodno od Mosdoka so spodleteli ponovni sovražni napadi oli čuječi obrambi naših črt, ki so uničile dve slabši sovražni bojni skupini.
V Stalingradu so lastne napadalne čete zavzele nekaj hišnih blokov.
Sovražni protinapadi sn se ponesrečili.
Na donskem bojišču so romunske in nemške čete v trdili linjili proti močnim sovražnim tankovskim in pehotnim napadom.
Nemške in italijanske ogledne čete so v Clrenajki uničile nekaj sovražnih tankov. Po uničenju vseh vojaških naprav je bil Bengazi načrtno izpraznjen.
Letalstvo je napadalo kolone angleških vozil med premikanjem.
Na alžirsko-tuniškem mejnem področju so bojua letala za kratke razdalje napadala
Delovanje italijanskega letalstva in podmornic
Rim, 20. nov. AS. Pomorski urednik lista »Dailv Muilc piše: Velika osna podmomišku ofenziva divja v Sredozemlju in ob preskrlio-valnih anglosaških poteh na severnoafriški ntlantski obali od začetka zavezniškega izkrca-nja. Ker se je na tem prostoru zbralo veliko število sovražnih podmornic, je treba računati z velikimi pomorskimi izgubami.
Madrid. 20. nov. AS. Tukajšnje časopisje zlasti
omenja neprestano delovanje fašističnega letalstva v Sredozemlju in Tunisu ter navaja sijajne uspehe, dosežene proti angleško-ameriškemu brodovju. »Al-cazar piše, da je italijansko kraljevsko letalstvo, ki je na glasu po celem svetu, zadnje dni prekosilo samega sebe. List se poklanja junaštvu bombnikov, ki brez prestanka delujejo v velikanskih razdaljah in napadajo angleško-ameriško mornarico, ki se mora po znatnih izgubah pomikati z alžirske obale.
Madžarska, Romunija in Slovaška
dve leti v trojni zvezi
Berlin. 20. nov. AS. Nekateri tukajšnji listi ee spominjajo druge obletnice pristopa Madžarske, Romunije in Slovaške k trojni zvezi in pripominjajo, da so bili ti Irije vzhodnoevropski narodi prvi, kateri so se pridružili čudovitemu bloku trojne zveze, katera je pravočasno napovedala nevarnost in veliko zaplotnost v jugovzhodni Evropi ter v odsekih angleškega gospod-stva. »Lokalanzeigcr« našteva, kako so te tri dr-
žave v svoji starejši in novejši zgodovini na lastni koži občutile ekspanzivnost boljševiške Rusije in ravno iz teh izkušenj so se Romunija, Madžarska in Slovaška skupno z drugimi zavezniki odločile za boj ob strani Osnih armad ne samo za dokončno izločitev hude boljševiške grožnje proti evropski celini, marveč tudi za organiza-rizo nove Evrope po ideoloških načelih Italije in Nemčije.
Pravi namen španske mobilizacije
Madrid, 20. pomen ukrepa
nov. AS. Pod naslovom »Pravi mobilizaciji« piše list »Infor-inaciones« sledeče: Jasno je. da se vojna približuje naši hiši. Ne moremo več živeti tako, (la bi se bavili edinole z našimi lastnimi domačimi vprašanji, pa naj bodo še tako pereča. Mi smo s Portugalci edini evropski narod, ki v zadnjih dveh letih ni mobiliziral vojaštva kakor vse druge evropske države, ko so začutile, da se vojna približuje njihovim mejam. General Franco, okrog katerega se morajo vse ljudske množice zbirati bolj kakor kdaj prej, je sklenil pomnožiti naše obrambne sile. loda ta ukrep ne spreminja prav nič stališča, ki ga je naša domovina vedno zastopala: gre namreč le za okrepitev tega našega tsališča.
Berlin, 20. nov. AS. Glede vojaških ukrepov, ki jih je ukazal general Franco, so v berlinskih političnih krogih dejali, da pušča utemeljitev anglosaškega napada, češ da »iščejo najšibkejšo točko, po kateri bi vojno prenesli v Evropo,« Rooseveltu še vedno odprte vse možnosti za nove napade. Zato je docela jasno in naravno, da je vodja španske
Neomajna volja do borbe in zmage
Stockholm, 20. nov. AS. Dopisnik lista >Da-gens Nyheter« poroča iz Rima, da je Mussolini zopet dobil popolno zagotovilo zvestobe in vdanosti fašistovske stranke in italijanskega naroda. V zvezi s tem popisuje list navdušenje sicilskega prebivalstva pri nadzorstvenem potovanju tajnika stranke v raznih krajih na Siciliji. S temi manifestacijami je italijansko ljudstvo polrdilo svojo voljo do borbe in svojo vero v zmago.
Minister Jordan obiskal italijanskega poslanika
Madrid, 20. nov. AS. Italijanski veleposlanik v Madridu je priredil snoči večerjo v čast španskemu zunanjemu ministru Jordanu. Prisotne so bile tudi druge visoke španske politične osebnosti.
Napredek nemške letalske industrije
Berlin, 20. nov. AS: Na sinočnjem zborovanju voditeljev delovne fronte je podal nemški maršal Milch nekaj zanimivih izjav. Državni letalski podta.jnih Milch je povedal, la sc je zadnje čase nemška letalska industrija po-nmožila za 100 odstotkov. Glede prehrane je dejal: Posrečilo sP nam jc doseči trdno 'jvno-tež.je meti prehrano in oboroževanjem in sicer v kdikšni meri, da bo ostala Nemčija nepremagljiva.
angleško-ainerišc in gaullistične oddelke, ki so skušale zadržati lasten pohod.
Hitri čolni so v noči na 10 november splavali pruii angleški obali. I/ močno zavarovanih spremljav »u uničili I trgovske ladje z 0000 tonami.
Na nizozemski in norveški obali jc angleška letalstvo zgubilo pri vojaško nepomembnih napadih pet letal, in sicer je tri letala se-trelilo prntictnl-kn topništvo vojne mornarice. Pogrešano je rnu lastno letalo.
Na ruskih bojiščih je začelo snežiti
Donsko bojišče. 20. nov. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani« poroča: Sedmi november. obletnica oklica sovjetske diktature v Rusiji je minil kot žalosten deževni dan brez pomembnejših vojaških nastopov. Zlasti v Slulin-
gradn obleganci iz zraka in iz kopnega niso imeli niti moralne pomoči v razbremenilnih napadih, 4^ikor je bilo prejšnje dni. Ves dan je neprestano deževalo. Ponekod je bilo tudi nekaj snega in vetra. Ta sneg in veter sta glasnika stejwke zime in naslednje dni je temperatura padla že (jod ničlo. S. in '). novembra je bilo sovražnikovo delovanje omejeno n.i ogled-niške pohode, ki so bili redno odbiti z mož-narji ter avtomatskim orožjem. V zadnjih štiriindvajsetih urah so Sovjeti dvakrat poskušali priti preko Dona. Sovražne barke so bile potopljeno. Verjetno jo. da Ik> l imosenko pozimi začel z ofenzivo in prav tako jo seveda zavezniško poveljstvo podvzelo v*e |>otrcbno za pravočasen odgovor na kakršen kolj posku*. kajti zavezniki imajo v drugi vojni žitni v Rusiji /e dragocene izkušnje o zimskih Uijih na vzhodnem bojišču.
©broč okoli »hudičeve skale« v Stalingradu
države, ki se zaveda 6voje odgovornosti in dolžnosti, izdal potrebne previdnostne ukrepe. Ce pa špansko uradno poročilo govori med drugim o obrambi »nevtralnosti države*, pa 6 tem še ni rečeno, da bi vlada opustila 6voje stališče »nevojsku-ioče se države«. Te označbe, ki jo je prvikrat uveljavila Italija, ko je izbruhnila evropska vojna, in jo je potem povzela tudi Španija, v jeziku mednarodnega prava ni in v bistvu ne pove nič drugega kakor nevtralnost, le da ima svoj posebni pomen. Ako je španska vlada zatrdila, da bo branila 6vojo nevtralnost, je s tem zatrdila, da bo branila ti6to svoje stališče, ki ga je zavzela že od prvega trenutka, ko je izbruhnila evropska vojna. Nevtralnost in pojeni nevojskujoč? 6e države 6ta skoraj čisto skladna pojma, je catrdil govornik nemškega zunanjega ministrstva. V tej zvezi poudarjajo v Berlinu deset gesel, ki 60 bila objavljena v Španiji ob nastopu Falange. Ta gesla so tako jasna, da ne dopuščajo nobenega dvoumja. In v stvareh zunanje politike se Falanga popolnoma 6klada z vlado, saj je 6voj čas Franco povedal, da je njegova vlada falangi6tična vlada. V nemškem zunanjem ministrstvu mislijo, da spričo dobrih sosednih in prijateljskih odnošajev med Španijo in Portugalsko, slednja ne bo mogla presojati položaja po načelih, ki bi bila jiopolnoma nasprotna španskim. Opaža se tudi. da je portugalska vlada močno v 6krbeh zavoljo anglo-ameriškega imperializma, ki se je jx>kazal na tako zgovoren način v nastopu proti Francoski 6everni Afriki.
Berlin. 20. novembra. AS. Iz pristojnih vojaških virov so je izvedelo, da se je še bolj stisnil obroč okoli takozvanc Hudičeve skalo«, lo jo Stalingrada, ki jo obdaja nekaj metrov globok jarek. Obrambni zid in |*> središču Ma-lingrada razsejane utrdbe so močno pripravne za obrambo, še preden se jo začela nitka za Stalingrad. jo bilo v mestu zgrajenih jvilno rovov, bunkerjev, podzemeljskih utrdb, kamor m> so vgnezdile do zob oborožene skupine Sovjetov. To Hudičevo skalo« so napadalni in pionirski oddelki večkrat napadli, vendar pa niso hoteli žrtvovati preveč življenj za to postojanko, ki
je relativnega pomena. Zdaj pa so jo nemški in romunski oddelki po|>olnoina obkolili in prekoračili tudi globok jarek okoli njo. Meslo je v razvalinah, saj ga je nad slo dni stalno razbijalo nemško letalstvo. Zadnjo dni je začelo močno snežili in Sovjeti nimajo toplih prostorov za svoje vojake.
Sneg in gosta megla sta ludi nn Kavkazu. S pomočjo goste megle je pri Tuapseju bataljon nemških gorskih lovcev jirišcl v sredo sovražnega obrambnega -interna, ga obkolil iu uničil. Samo tukaj je padlo v nemške roke nad 6000 sovjetskih ujetnikov.
Ura Italije - ura Evrope
Riin, 20. nov. AS: -Roma fascista«, tednik fašistovskih vseučiliščnikov v Rimu, piše v članku •Ura Italije, ura Evrope«, da je prišlo zadnjih 10 dni do novih dogodkov, ki sicer za vojno ne bodo odločilni, ki pa bodo brez dvoma zelo vplivali na bodoči |>otek vojnih dogodkov. Novi položaj, ki je bil ustvarjen z angleško-ameriškim izkrcanjem v francoski Severni Afriki, jo značilen po dveh bistvenih dejstvih. Prvo dejstvo jo, da je I>ostalo Sredozemlje središče vojne in strateški ključ za njen razvoj v bodočnosti. Drugič: Amerika je začela ofenzivo ki ni usmerjena samo proti francoski Severni Afriki, marveč proti Italiji in celi Evropi. Prišla je torej ura Italije. To ne pomeni, da bi sovražniki hoteli oslabiti Nemčijo, kajti oni no delajo razlike mod Italijo in Nemčijo, ker bi radi ugonobili vse. Evropskim narodom, kateri se no bore ob strani Italije in Nemčije, pa je treba roči. ako je sedanja ura ura Italije, da je tudi ura Evrope, kajti s tem, da se brani Ita-
lija, se brani cela Evropa. V tej bitki se bo odločila usoda vojne prav tako kakor bodočnost evropske civilizacije. Nevarnost ue prihaja samo z. vzhoda, ki sicer traja žo stoletja, marveč tudi od zahoda. Aziatski boljševizem jo fiil odbit 1000 km proli vzhodu, od zahoda pa nam grozi Protievropa z druge strani oceana. Afrika jo le odskočna deska za naskok na staro celino. Združene države so prevzele dediščino Anglije in nadaljujejo politiko delitve evropskih narodov. Sedaj imajo evropski narodi prvič jasno sliko, da bi radi Amerikanci zasedli evropsko celino in treba jih jo vprašati, če morejo to dovoliti. Italija in Nemčija pa hočeta dejansko ustvariti novi politični rod. harmonijo evropskih narodov, rešiti evropsko civilizacijo ter vzeti Ameriki vsako možnost za popolno gospodstvo nad celim svetom. Tako je toroj uso-da Evropo zaupana danes Italiji, ki jo pripravljena braniti se s skrajnim pogumom.
Nogues je izdal Petaina in Francijo
Tanger, 20. nov. AS: Zdaj je jasno, da so temeljila vichvjska poročila o odporu generala No-guesa v Maroku proti Amerikancem na neresničnih dejstvih. Nogues je aretiral degaulliste. da si je zagotovil lastno oblast, nato pa se je takoj sporazumel z Amerikanci. Maroški radio je včeraj objavil proglas ameriškega poveljnika v Maroku, generala Pattona. Iz- njega izhaja, da so ge> neral Nogues ter drugi francoski civilni in vojaški krogi v Maroku izdali maršala Petaina. Patton se najprej zahvaljuje sultanu za prijazni sprejem, nato hvali Noguesa in se mu zahvaljuje za popolno sodelovanje, lo tembolj, ker pozna deželo ter uživa sultanovo zaupanje. V proglasu je nato rečeno, da je ameriške sile globoko dirnil prisrčen sprejem, ki so ga povsod doživele in zato se general zahvaljuje vsem, ki so s svojo dobro voljo pomagali do uspeha. Proglas tudi priznava veliko naklonjenost Amerikancem. ki jo je bilo čutiti v Maroku zadnje mesece. Za sedemnajsto obletnico vlade sultana Mulaja Mohameda jo general Nogues v spremstvu generala Pattona in drugih osebnosti čestital sultanu. Cinično je pri tem lo, da je tudi pri tej priložnosti govoril v imenu maršala Petaina in Francije rekoč, da je srečen, da ima ob
\\
Francija mora zavzeti odločno stališče do dogodkov
Pariz, 20. nov. AS. Zastopnik nemškega propagandnega ministrstva je časnikarjem dal nekaj izjav, v katerih je dejal, da položaj francoske vlade v Vichyju označujeta danes dve stvari: ena negativna, namreč ugotovitev, da 6o Amerikanci z napadom na Alair in Maroko pretrgali diplomatske zveze, in druga pozitivna, namreč predlog za vko-rakanje nemških čet v nezasedeno Francijo.
Treba pa je vedeti, da državi Osi sicer nič ne dvomita o stvarnosti in o dobri volji predsednika francoske vlade Lavala, da se pa zavedata, da je vichvjska vlada igrala in mi6li še igrati na dveh šahovnicah. To dokazuje tudi dejstvo, da 60 se vse do danes vrstila tam posvetovanja, ne da bi bili sprejeli kak sklep. Zagrizeni odjx>r francoskih čel v Alžiru in Maroku je bil samo v uradnih poročilih, v resnici pa. razen nekaj redkih izjem ga ni bilo nikjer in nikoli. Tudi na stališče odmirala Darlana je vplivala neodločnost iz Vi chyja, ne pa prihod italijanskih čet v nekatere francoske pokrajine, kaJ<or trdijo nekateri.
Glede generala VVevganda potrjujejo, da so ga zaprli in da je zdaj v Nemčiji. >Zadostuje nam en Giraudjev primer,« je dodal glasnik nemške propagande v odgovoru na vprašanje o tem, zakaj so generala prijeli.
Za zdaj še vedno pričakujejo sklepov vichyj-ske vlade. Mogoče, da bodo resne odločitve, ki jih vsi čakajo v tem, da bodo zamenjali ministre in ustanovili vlado za rešitev države. Delavski voditelj Diriot je zahteval, da je treba za notranjega ministra vzeti josepla Dornauta, za zunanjega ministra Benoist-Mechina, za oborožene sile pa pod-admirala Platona. Izjava, ki jo je Benoist-Mechin priobčil pred nekaj dnevi v listu »Petit 1'arisien« in ki jo je postavljal na laž ter zelo obžaloval poslanik de Brion, odgovarja resnici. Trditve nekaterih listov, zlasti »Nouvvea Tempsa«, da bo Francija korakala z bokom ob boku z državami Osi. so samo želja k sodelovanju pripravljenih pariških krogov, niso pa še stvarnost.
svoji strani zastopnika tiste Ameriko, do katero jo vsak dober Francoz goiil v srcu globoko prijateljstvo: to prijateljstvo jo danes okrepljeno z navzočnostjo severnoameriških čet v francoski Severni Afriki v tesnem sodelovanju, ki naj vodi do večjega prospeha. Še bolj groteskno je, da jo Nogues zaključil voščilo z izjavo, da se vrši lo sodelovanje pod ščitom maršala Petaina in sultana. General Patton jo nato ob tej priložnosti obnovil v Rooseveltovem imenu generalu Noguesu najpri-srčnejše izraze hvaležnosti in njegovo čestitko za razumevanje in sodelovanje njegove osebo, kakor tudi vseh njegovih podrejenih civilnih in vojaških krogov pri ameriški vojaški zasedbi.
Ogorčenje med muslimani
Tanger, 20. novembra AS: Tukajšnji muslimanski krogi so z velikim zanimanjem sprejeli poročilo, da so bili na Rooscveltovo povelje v Maroku in Alžirju razveljavljeni vsi ukrepi maršala Petaina ter da so Judom francoske Afriko zoj)et povrnjene vse njihove pravice, dočim so bil prijeti in zaprti vsi Francozi in Mohamedanci, osumljeni simpatij za Vichvjem. Iz tega se da sklepati, da je imeln tudi pri tem napadu na francosko Severno Afriko vmes svoje prste judovska klika, ki tvorita jtražo severnoameriškega, predsednik«.
Angleški ranjenci prihajajo v Gibraltar
Ženva, 20. nov. AS. Po brzojavkah, katere so prejeli švicarski listi iz La Linee, so zadnjo dni angleške ladje izkrcale v Gibraltarju nad 5000 mrtvih in ranjenih. V Gibraltar jo prispelo tudi 50 angleških vojnih ladij tor številno prevozne ladje, poškodovane od Osnega letalstva in Osnih podmornic.
Obvezno delo za madžarske Žide
Budimpešta. 20. nov. AS. Na zadnji soji ministrskega sveta |K>d Kallayevim predsodništvom jo bila odobrena uredba o obveznem dolu Židov. Vsi Židjc od 18. do 4S. leta morajo opravljati obvozno delo in se morajo prijavili v svojih okrožjih. Listi podčrtavajo v komentarjih k loj vesti, da bo vsa država sprejela z. zadoščenjem ta ukrep, ker IjckIo morali vsi žldje delati v vojaških delavskih .taboriščih in jim bo s tom tudi onemogočeno nadaljnjo širjenje lažnih vesti in drugačno protinarodno udejstvovanje.
Visoki komisar obiskal nove prostore konzulata Neodvisne Države Hrvatske
Ljubljana, 20. novembru.
Predvčerajšnjim je Visoki komisar obiskal novi sedež konzulata Neodvisne Države Hrvatske, kjer ga je sprejel višji svetnik dr. Ivani? in novi konzul prof. Baljič, kateremu je vrnil obisk, ki Ca je ta napravil v vladni palači. Z njima se je prisrčno pogovarjal in je nato pregledal novi lepi sedež zastopnika prijateljske in zavezniške države.
Ob isti priliki se je Eksc. Grazioli zanimal za 'dovršitev tlel v palači Bata.
Zagrebški muslimani proti Angliji
Zagreb, 20. nov. AS. Ker so angleške oblasti prepovedale proslavo tisočlelnice ustanovitve univerze El Azhar v Kairu, so muslimanski dijaki iz Zagreba (>oslali v Kairo gorečo protestno brzojavko, s katero izražajo upanje, da ni več daleč trenutek, ko se l>o islamsko šolstvo lahko neovirano širilo v arabskih deželah.
Železniška nesreča na Turškem
Carigrad, 20. nov. AS. Huda železniška nesreča »e je pripetiIh na železniški progi Suadie-1'endik, kjer sta trčila dva vlaka. Nesreča je zahtevala S mrtvili in 15 ranjenih. Na kraj nesreče so se podali delavci, du bodo popravili progo.
Kislo zelje je že zdavnaj postalo slavno
Malo zgodovine: Malokntero živjilo je tako glol>oko poseglo v zgodovino, kot ravno kislo zelje. Omogočilo je namreč mnogo novih pre-komorskih odkritij.
Po odkritju Amerike po Krištofu Kolumbu (104.2), obkroženju lita Dobre nnde jx> Vascu da Cami (U97) in z osvojitvijo lihega oceana po Magelhaensu (Magaljanl 1520), se je pričela doba dolgih morskih potovanj, ki so jih opravljali junaški pomorščaki nn mnjhnili in prena-trpanih jadrnicah. Žal te ladje niso bile higiensko urejene Hrana moštva je obstojala predvsem iz nasoljenega mesa. stihih rib in prepe-čenea, tudi vod« je marsikdaj smrdela. Ker mornarska hrana ni bilo polnovredna, so se mod njimi pojavljale bolezni in se jih je le malo vračalo domov pripovedovat o.novih odkritjih. Najhuje je med njimi razsajal skorbut, mornarjem *o krvavela dlesna, izpadali so jim zobje, zatekale noge, žilice niso držale krvi iij so jo prepuščale, nastale so krvavitve, členki so postajali trdi. Mornarji so umirali razširjajoč okoli sebe ogaben duh.
■šele ko je v IS. stoletju vzel kapitan Cook (Kitk) s selioj nn triletno morsko potovanje bO sodov kislega zemlja, so se mornarji na živem vzgledu prepričali o zdravilnem vplivu tega živila Od tedaj so ga ljudje vedno bolj uvajali v hrano in je dandanes postalo kislo zelje skoro vsakodnevna jed naših družin.
10(1 letnica zeljarske obrti pri nas,
Zeljarska industrija bi v Ljubljani mogla nrttv letos aH lani slaviti stoletnico, odkar je postala — obrt. Naš domači zgodovinar Vrliov-nik piše v svoji ^Zgodovini trnovske fare«. da se je ta obrt pričela okoli I. IK40. in da so v I juhljani nekntere družine, ki podedujejo zelja r;ko obrt iz rodu v rod. Zel ja r ji v Trnovem in K rakovem so še vedno u ded ni obrtniki, prejšnja leta pa so jim že pričeli konkurirati tudi zeljarji iz Most. Kodeljevega in z Barj« in pa kmečki zeljarji iz ježenske občine. Sloves ljubljanskega kislega zelja ni bil omejen samo nn bližnje kraje, ampak je bil razširjen tudi daleč širom sveta. Ljubljanski zeljarji so izvažali svoje blago kar v vagonih tnko v Italijo ter nemška mesta kakor Gradec, Dtinui. I.inz in v Dalmacijo, predvsem v Split, pa tudi v prekmorske dežele. Velik kupec ljubljanskega kislega zelja je bil Egipt, drugi velik kupec pa Južna Amerika. Dandanes si zeljarji ne bodo konkurirali, ker bodo vse zelje, ki ga bodo narezali, zlahka prodali.
Priprovu: Ker se kuha kislo zelje v marsikateri družini vsnk dan. je veliko odvisno od tega, kako je pripravljeno, da ostane dobro tja do pomladi in ohrani prijeten okus. vonj in barvo. Ni boli neprijetne stvari, kakor če se kislo zelje pokvari in razširja smrdljive pline 'cr je trpkega in gnilobnega okusa.
Kisanje celih glav
Prvi način priprave kislega zelja je kisa-nte celili zeljnutih glav. Ta način je priporočljiv zlasti zato. ker se lahko s pridom uporabijo različne vrste zelja in tudi glave, ki niso prvovrstne. Nekatere gospodinje porabijo za ta način kisanjn one glave, ki se niso docela razvile ali vsaj ne dodobra otrdile.
Najprej je treba glave osnažiti in jim odstraniti vse kakor koli nagnite liste. Ker glave niso trdo zvite, je med listjem vsakovrstna nesnaga. Zato je treba glave oprati. Olave pre-vremo v veli!«fm loncu in takoj vzamemo iz vode, da se odtečejo. Nato obložimo velik lonec ali škaf po dnu z zeljnimi listi in' nekaterimi rezinami jabolk. Na to položimo zelo nn tesno eno vrsto zeljnotih glav, potresemo z žlico kumine položimo nekaj jabolčnih rezin in posodimo s pestjo soli, Tnko polagamo tudi drugo in vse nadaljne plasti vse do vrha. Na vrli položimo zopet zeljne liste in dišave in pokrijemo s primernim pokrovom — najbolje lesenim —. ki ga ohtežimo s kamnom. Lonec ali škaf imamo na toplem prostoru štiri tedne, da se zeljne glave dobro ukvasijo. Potem dvig-
nemo pokrov in kamen ter ju umijemo z vrelo vodo. Z gornje plasti odstranimo še pene in drobiž, ki se je pri kvašenju nabral. Ko smo zelje osnažili, ga zopet pokrijemo s pokrovom in ohtežimo s kamnom ter postavimo na Madcn in zračen prostor.
To kislo zelje porabimo lahko z« solato in v tem primeru narežemo glavo na tanke in drobne rezance. Lahko ga pa uporabimo kot p r i k 11 h o in ravnamo enako, kakor pri navadni pripravi prikuhe iz zeljevih glav t. j. za sladko-posiljeno ali pravo kislo zelje, ali tudi kot dušeno zelje.
Ribano kislo zelje
Drugi način priprave kisJcga zelja je bolj znan kot prej opisani. Dobro in res trajno kislo zelje, ki ostane dobro do pozne pomladi, je mogoče pripraviti samo iz lepih in trdih zelj-natih glav, ki ne smejo imeti prevelikih žil ali štorov. Z« pridobivanje takih zeljnatih glav goje danes vrtninarji in kmetovalci že kar več vrst zelja. Na ljubljanskem trgu so spomladi posebno iskane znane sadike knšcljskega zelja (iz. vasi Gornji in Spodnji Kašelj pri Dev. Mariji v Polju).
Več dni pred rezanjem (ribanjem) zelja je treba zeljne glave razložiti v posamezne plasti, da se dobro odtečejo. štore je treba vsa j nekoliko izrezati, kur se napravi, s kuhinjskim
nožem, s katerim se izreze iz štora majhen stožec, loko pripravljene glave se nato zlože v velike snažne košare, ki se postavijo v bližino rezalniku. V manjših gospodinjstvih se res zanje opravi na ročnem strgalniku, ki ima ua-br išene kline, to so tuko imenovani »noži«. V močnem lesenem ogrodju so pritrjena ostra rezila (4—S, kakor pri kuhinjskih etrgalnikih po eno nli dve. V velikih obratih opravijo to delo stroji na električen pogon.
Kako zelje pripravimo
Da more biti reztdec ves snažen in umit, je samo po sebi umevno. Narezano zelje pada v snažno posodo, odkoder se odnaša v kad, kamor se zelje vlaga. .Stara kad ki je že zukisana, ne potrebuje drugih priprav, kakor dd jo z \rele vodo pred uporalio Jobro umijemo; no\o kad p<i je treba več dni pred upOrubo namakati, iKitem pa zapariti s kropom in pokriti, du se les dobro prepoji in napne, da kad ne Imi zatekala in se obroči dobro in trdno prilegajo lesa. Tik pred uporabo je treba kad ponovno snlakniti, dno nnsoliti in obložiti z zel jnimi listi. Vsnko plast zelja, ki ga vložimo v kad, je treba dobro stlačiti, da ni lukenj v katerih bi i<i-ostal zrak. V man,jih posodah se ♦<> lahko napravi z lesenim tolkačem, v velikih kadeh pa tlačijo zelje z nogami. I)a si je oni. ki bo zelje tlačil, skrbno umil noge, je seveda umevno. Vsako plast zelju je treba v kadi posoliti in zadišaviti s k mili no. Količina soli se ruvna po teži zelja in naj bo od 1—2% teže zelja, ki ga vlagamo. Premočno osoljeno zel je postane grenko in ostro, premalo osoljeno zelje pa ni dovolj konzervirano in se rado pokvari. Dodatki kot n. pr. kumine, kutinove ali jaliolčne rezine, ali brinjeve jagode, ki jih dajejo razne gospodinje in priporočajo j>o receptih, zu konzerviranje zelja niso važni, vse to je le stvar okusa.
Zadnjo plast vloženega narezanega zeljs je treba močneje osoliti, pokriti nato s celimi, opranimi zeljnimi listi ter nanje položili leren pokrov, ki je prav tolikšen, da gre v kad. Pokrov se nato obteži s čistim težkim kamenjem ali pritisne s posebnim vijakom, s čemer se zelje zadržuje, da se pri kvašenju ne more dvigniti. Čeprav med delom nismo dolivali nobene tekočine, se kmalu pojavi zeljnica. ki jo izločijo zeljeve stanice. Kmalu izstopi toliko tekočine, da je ves pokrov pokrit z nji. Če se to ne zgodi, je treba doliti 5% solne kisline. Zdaj je vse pripravljeno, da se pričue zelje k vas, ti.
Vse seka in klesti - pripravlja si !es...
Kratek sprehod po golovških gozdovih... Človeku se odpira zanimiv, svojstven svet, po mnogih gozdnih predelih je ko na mravljišču. Padajo borovci, sekira izpodsekava debele bukve in hruste, padajo visoki kostanji. Lastniki gozdov so se odzvali pozivu mestnega magistrata, da naj pripravljajo zaloge drv. Tudi po barjanskih predelih, kjer rusto še visoki in mogočni hrasti, jKije sekira, in zveni velika gozdarska žaga.
Po raznih golovških poleh in stezah pa človek lahko srečuje dolge vrste mladih žen in starih ženic, ki odnašajo iz gozda velike butare raznega dračja, raznih vej in iveri. Mnogi gospodarji so napravili iz vej velike butare, da potem doma veje po suša in jih rabijo za podkurjavo, drtigi pa so dovolili, da si lahko gmotno šibkejši sloji naberejo drva za zimo. Dnevno hodijo kar cele procesije žensk in tudi moških z vozički ali pa brez njih na Golovec. Lepo in suho vreme jim je zelo naklonjeno. Ganljiv je dostikrat prizor, kako stara mamica, ki ima nad šest križev, še krepko nosi butaro suhljudi in vej, zraven pa še kako malo vrečo raznih iveri. Nekateri pa so prišli v krajih, kjer raste bukovje, na originalno misel. Poiskali so strokovnjake za kuhanje oglja. Napravili so nn dveh mestih primerno veliki oglenici. Skuhali so precej oglja, ki je šlo prav dobro v denar, kajti po njem je veliko povpraševanje, ko rabijo gospodinje oglje pri likanju perila. Obe ogelniei sta bili kaj hitro napravljeni. Oglje sc je imenitno skuhalo in ljudje so ga tudi kaj hitro odnesli. Na obeh mestih pa je ostalo še dokaj »braške«, to je manj vredno oglje, ki so ga potem ženske tudi hitro pobrale, kajti tudi »braška« prav pride vsakomur, kdor je vešč v praktičnem gospodinjstvu.
Lepa jesen je bila doslej prav naklonjena siromašnim slojem, da so si znali v gozdovih nabaviti za zimo primerno množino kurjave in so si tako nekoliko opomogli, kajti mnogi
Za Miklavža izide
»SSoraeev koledar«
Naročite ga takoj po ugodnostni ceni 20 lir
pač ne zmorejo večjih denarnih sredstev, da bi si nakupili večje zaloge kurjave. Tako pa nudijo lepi dnevi ljudem priliko, da j>o gozdovih vse seka, klesti in si pripravlja les za zimo. lo gozdno življenje se drugače mirno razvija. Kmetje vozijo na težkih vozovih debele borove, smrekove, bukove in kostanjeve hlode domov, kjer jih potem razžagajo in rnzccpijo v cepa-ntce, |)o I m dolge, jih lepo zlože v skladovnice, du se na zraku primerno posuše, kajti ni dobro, da spravi človek še sveže cepanice v drvarnice, ker se takih drv prav rada prime plesnoba in potom plesnivn drva ne dajo večje toplote, marveč so za kurjavo slabša.
Najlepša /en j i ga letošnjega leta bo »Slovencev holedar«
Vzimovanje povrtnin
Pred nekaj dnevi 6mo poročali, kako pripravimo in opremimo kleti in druge prostore za shranjevanje. Sedaj pa je nastopil čas, da zelenjavo spravimo v že pripravljene zitttovnike.
Preden pričnemo povrtnino vzimovati, pa poglejmo nekoliko jx> onih vrstah, ki preneso tudi hujši mraz brez škode in jih lahko še čez zimo pustimo na prostem. Od kapusnic pustimo na gredicah kodrasti ali listnati kaptts in popčar ali listnati kapus. Kodrasti kanus postane [»osebno dober, ko ga je oparila slana. Pred hudimi zimami pokrijemo korenine s smrečjem. Se izjx>d snega ga lahko nabiramo. Tudi popčar je proti mrazu zelo odporen Pred zimo oberemo s|X)dnje najbolj razvite glavice, da se bodo ostale hitreje razvijale.
Poleg tih dveh kapusnic pustimo na gredici še črni koren, hren, radič, špinačo in motovileč. Ker pozimi nc moremo izpod snega in iz zmrzle zen:'.'? nabirati črnega korena in hrena, je bolje, da ga nekaj že sedaj izkopljemo in prenesemo v klet, kjer korenine zasujemo. Na motovileč pa položimo smrekove veje, da ga lažje nabiramo izpod 6nega.
Ostalo povrtnino kot repo, kolerabo, korenje, peteršilj .navadno in rdeče zelje, endivijo itd. shranjujemo čez zimo v zasipnicah, jamah, zakopih, kleteh in v topli gredi. Preden zelenjavo shranimo, jo moramo prav strokovnjaško pregledati in oceniti. Najprvo [»oberemo iz gredic one rastline, ki so za shranjevanje najprimernejše: zdrave, čvrste in primerno zrele. Posebno glede zrelosti moramo biti previdni. Rastline, ki so sicer dovolj, a ne preveč zrele, s trdimi Ii6ti in gomolji, imajo prednost. To povrtnino zložimo v bolj odročnih krajih spodaj in v ozadju vziniovališča. ker jih bomo prav nazadnje porabili. Vso ostalo zelenjavo, ki jc že dosegla oziroma presegla meje zrelosti, je še premlada ali kako poškodovana, vzimimo čim bliže, da je prva pri roki.
V kleti si uredimo tudi gredico, na ka'cro posadimo endivijo, cvetačo, zeleno itd. Korenasto povrtnino zložimo v stožec, ali pa zasipljemo v mivko, šoto, suho zemljo ild. Zelje lahko obesimo pod strop, ali ga zložimo na police.
Lepo se da ohraniti povrtnino v topli gredi, iz katere izmečemo vso prst, vanjo pa navozimo staro vrtno zemljo, ki naj bo presejana. V tako pripravljeno toplo gredo posadimo zelenjavo. Če je potrebno, obd&mj topio greco z drugim obodom, vmes pa zatlačimo listja.
Po domačih vrtovih se uporablja poleg naštetih dveh načinov shranjevanja še vzimovanje v za-kopu. V ta nanten skopljemo plitvo jamo, v katero zložimo repo, korenje, peso, kolerabo in drugo za vzimovanje namenjeno povrtnino na kup. Zelenjavo naložimo do višine 1 m iti jo pokrijemo s slamo, fižolovino, smrekovimi vejami, listjem in še končno z zemljo. Ce je potrebno, pokrijemo v hudi zimi še s snegom, če je kopno pa s slamo in zemljo, da povrtnina ne zmrzne.
Ako vzitmijemo veliko povrtnine, postavimo navpično na kup zelenjave po dva ali tri snope, ki jih zadelamo tako, da gledajo iz zemlje. Snopi slame nam služijo za dušnike, ki odvajajo zrak, da se zelenjava ne more ogreti.
Povrtnino pospravljamo, če je le mogoče v opoldanskih urah, ob vetrovnem vremenu, ko se je rosa že posušila. Nikdar pa ne spravljajmo mokre povrtnine! Zalogo v kleti je treba pogosto pregledati, da se vse, kar se hoče pokvariti ali zgniti, takoj porabi. Zelo važno je tudi zračenje, ki ga opravimo ob opoldanskih urah, ko se ni bati, da bi zmrzevalo. Čim pogosteje zračimo in prebiramo, tem delj bomo ohranili povrtnino.
Pogled v kuhinjo Pokrajinske podporne ustanove v stari cnkrarni. V kuhinji pripravljajo obede za obcdnico v stari cukrarni in tudi za obednico v Trnovem
% tjlt. fi, tflt, .f .f jr ,f jr	5
CESARICA S TRPEČIM SRCEM
Tretje poglavje.
Modro nebo je dne 24. aprila 1S54 sijalo v vsem sončnem bo-gestvu nad habsburško prestolnico, ki je slavilo poroko med cesarjem in princeso Elizabeto.
Poroka je bila v cerkvi Avguštincev, jjoročne obrede pa je opravil kardinal Rauscher, dunajski nadškof.
Ves Dunaj je prekipeval v navdušenem občudovanju, ko se je skozi gost špalir prebivalstva peljala v cerkev bodoča cesarica v poročni obleki, ki je bila posuta s srebrom in zlatom in jo je spremljal sprevod, podoben sprevodu iz pravljice.
Pričevanje vseh ljudi je bilo ob tej priliki soglasno Vsi so hvalili njeno vitkost, čiste oblike njenega telesa, milino njenih potez, globino njenih temnili oči, čudovite kodre njenih las, razumnost, ki je žarela iz njenega obraza, opojnost njenega jionosa
—	resnično, bila je pojava, ki je ni mogoče pozabiti.
Tako je pod zelo ugodnimi okoliščinami začela Elizabeta svoje življenje kot soproga in cesarica.
.Franc Jožef je bil strastno zaljubljen v svojo ženo. hil je do nje goreče nežen, vesel in navdušen. V sebi je odkril moč. ljubezni. za katero ni vedel. Ves je bil ožarjen od njene navzočnosti in svojemu tovarišu prvih dogodivščin stricu Albertu Saksonskemu je v tistih dneh pisal: »Ljubi me kot poročnika in sem srečen kot
—	mali bog.«
Kaj pa je oh lem začetku zakonskega življenja doživljala in mislila Elizabeta?
Lahko se reče, da je bila takoj nad vse razočarana in da je to njeno razočaranje bilo silovito in popolno.
Še pred poroko, dne 21. aprila, ko je prišla v palačo Schonbrunn, je čutila, da jo je kot ledeni plašč zajel avstrijski dvorni pravilnik, še iz časov Karla V. in Filipa II. je habsburška vladavina ljubosumno hranila predpise španskega dvornega življenja. Na dunajskem dvoru ti predpisi niso bili samo pravilnik za obnašanje na dvoru, bili so dogma in ltiurgija.
Najprej so mladi nevesti vsilili osebe, ki bodo njene dvorja-nice. Te dvorjanice bodo morale zgraditi nepremostljiv zid in nasip okoli mlade cesarice. »Dvor njenega cesarskega veličanstva« je hil sestavljen iz oseb: veliki dvorjanik princ Friderik Tourn Taxis, velika dvorjanica grofica Esterhazy rojena Liechtenstein, dvorni gospe pa grofici Bellegarde in Lamberg. Vse te osebe so bile izbrane iz okolice nadvojvodinje Zofije, vse so bile vdane predvsem nadvojvodinja. Grofica Esterliazy je bila visoka in koščena, odurnega obraza, strupena v besedah, pravi posnetek tistih ženskih strašil, ki so včasih vzbujale strah in grozo na španskih dvorih Filipa IV. in Karla II.
Elizabeta je prišla na Dunaj 21. aprila zvečer in ko je prvič stopila pod oboke Schonbrunna, je bila tako utrujena in razburjena, da je lo s težavo zadrževala solze. Hotela se je zbrati in oditi hitro spat, tega pa ji niso dovolili. Predložili so jih dolg in nevšečen spisek, ki je obsegal njene dolžnosti in nastope za prihodnje dni. Spisek je nosil naslov: »Ceremonial za slovesni prihod njene kraljevske visokosti najjasnejše princese Elizabete, vojvodinje bavarske.« Spisku so dodali še točnejša navodila pod naslovom: »Ceremonial za poroko njegovega apostolskega, cesarskega in kraljevskega veličanstva Franca Jožefa I.<
Po velikem dnevu dne 24. aprila so za mladi par sledili več lednov zaporedoma dolgočasni slovesni sprejemi. Prirejali so veselice, slavnostne predstave, plesne venčke, avdience, sprevode in dobrodelne prireditve. Vsako jutro je grofica Eslerliazy predložila cesarici »glavni protokol cesarskega dvora«, ob glavnih poglavjih pa so bile razne neugodne in mračne opazke: »Vljudno opozorilo
cesarskemu veličanstvu ... vljudna opazka cesarskemu veličanstvu.« Ob vsaki priliki je tašča nadvojvodinja Zofija pripisala svoji snahi: »Bodi pozornejša ... Obnašaj se lepše... Ne mahaj vedno s pahljačo... Zanimaj se vsaj malo za vse tisto, kar se godi okoli tebe... Manj časa bi se smela pogovarjati z načelnikom konjušnic... Vse-dla si se preveč odsekano... Morala bi biti bolj ljubezniva s salz-burškim nadškofom... Ti bi se morala spomniti, da je vojvodinja Ratibor rojena kneginja Fiirstenberg...«
Elizabeta je imela tega in takega življenja kmalu dovolj. Stalne ojx)mbe tašče Zofije so jo jezile in razburjale. Tih upor se je dvigal v njenem srcu. Njena svobodna in ponosna narava se ni mogla več zadrževati.
Ali pa ji tudi njena zakonska vez ni prinesla dovolj sladkega zadovoljstva? — Ne
Franc Jožef je bil navajen preveč na lahke načine ljubezni in sramežljive mlade, nevedne soproge ni vedel prav ceniti. Nasilnosti in robatosti prve ljubezni mu Elizabeta nikdar več ni mogla pozabiti. Ostala je ranjena, nezaupna, razočarana in zasanjana.
'	Cetrtopoglavje.
V juniju 185-1 je cesar Franc Jožef sklenil svoji ženi prirediti lepo zabavo Podala sla se na potovanje po Češki in Moravski. Na poti sta bila nad štirinajst dni.
Ves spored potovanja je bil poln slovesnosti, gledaliških prireditev in uradnih sprejemov. Toda Elizabeta je bila zelo vesela, da je lahko prepotovala neznane dežele, da je lahko dihala pisano pomlad med navdušenim vzklikanjem in pozdravljanjem kmetskih množic Te kmetske množice so jo v svojih pisanih narodnih nošah tako sjiominjale na doživetja v bavarskih kmetskih vaseh I
Proti koncu meseca se je vrnila na Dunaj, cesar Franc ,Iofc/f pa jo nato prišel kmalu za njo. Sama se ni čutila ravno preveč zdrava, najbrž so jo zaceli mučiti prvi početki nosečnosti.
vsem telesu, zlasti pa po gornjem delu prsi, pa močno podpludbe.
Množica naroda jih spremlja na zadnji poti
Do desete ure se je pred stopiško rerkvijo zbrala velika množica ljudi. Prihiteli 60 sem iz Novega mesta prijatelji in sodelavci pokojnega župana, zastopniki občine šmihel-Stopičo, občinski uslužbenci in pevci. Pogreba se je udeležil tudi poveljnik armadnega zbora Eksc. Hobotti. Prisotni so bili tudi drugi visoki častniki.
Pogrebne molitve za vso pokojne jo opravil domači župnik g. Smolič Jože ob asistenci domačega kaplana g. Urbanča ter župnika Brganta Antona iz Šmihela in Franca Kirarja, župnika iz Podgrada. Bil je to pogreb, kakor ga stopiška fara ne pomnil Sem bi morali priti tisti, ki so podpirali in še podpirajo komunistične morilce — v joku domačih bi slišali svojo obsodbo To ubogo ženico bi morali videtiw ki se s poslednjimi močmi oklena krsto svojega sina in ječi v neizmerni bolečini — pa bi morda spoznali svojo krivdo.
Ob odprtem grobu se je od mučencev,, posebej od župana Brulra kot zadružnega delavca, v imenu vseh njegovih prijateljev iz Ljubljane in Novega mesta poslovil dr. Miha Benedičič. Prosil in svaril je ljudstvo, naj kakor ti možje in fantje, ostanejo zvesti svoji veri in svojemu narodu.
Popoldne so izkopali Še tri žrtve in jih prav tako slovesno pokopali. Krščanskega pogreba pa še čaka deset nadaljnjih žrtev zločinstva.
Gospodarstvo
Male delniške družbe v Italiji. Letos aprila je izšel zakon, ki je meti drugim predpisoval malim delniškim družbam v Italiji, da morajo imeti najmanj 1 milij. lir kapitala. V ta namen pa bi bilo potrebno, do bi male družbe zvišale glavnico za najmanj (i do 7 milijard lir in jc sedaj izšel nov dekret, ki določa, da omenjena zakonska določba stoni v veljavo šele e koncem vojne, dočim jc bilo doslej predpisano, da se mora prilagoditev izvršiti do konca t. 1.
Evropski pridelek vina. Poročali smo že, da cenijo letošnji pridelek vina v I*.al'jl n« "iS milij. hI, dočim je znašal lanski pridelek samo 56 milij. hI. Kot znano, ostane produccntom za prosto prodajo 80%, dočim morajo 20?o oddati z« potrebe vojaštva. V Franciji cenijo letošnji pridelek vina na 50 milij. hI, dočim je znašal lanski +2.5 milij. hI. Vendar je računati. da ho tudi letos potrošn ja vina omejena. — V Španiji računajo na pridelek 17 (lani 16) milij. lil. —• Portugalska bo imela slab pridelek zaradi slabega vremena. Romunska letina je po dveh slabih letih zelo dobra in zna^a 7 do 8 milij. h). Madžarsko proizvodnjo cenijo na 4.5 do 5 milij. hI. Švicarsko na 0.78 (083) milij. hI, slovaško pa na 0.2 milij. hI. Srbska letina jc dobra. Mednarodni kmetijski zavod v Rimu ceni svetovni letošnji pridelek vin na 175 milij. hI, kar pomeni v primeri z lanskim letom povišanje za 7%, v primeri z letom 1940 pa za 17%, vemjnr je letina za 117o nižja, kot je bila v povprečju let 1034—1038.
Kdo je povzročitelj krvoprelitja?
Komunizem in krščanstvo
Ko je papež Pij XI. v okrožnici »Quadrage-simo anno« (19)1) odločno izpovedal, da socializem in krščanstvo nista združljiva — ali kristjan, ali socialist, oboje obenem ne moreš biti! — so se nekateri mrdali. Zakaj bi ne mogli biti kristjani in socialisti? Bahato so govorili; mi smo in ostanemo krščanski socialisti! A kmalu se je pokazalo, kako resničen in upravičen je bil papežev opomin. Prišla je preizkušnja in krščanski socialisti so se f znašli med radikalnimi socialisti, komunisti, in mnogi brez pridevka »krščanski«. Kako bi se tudi še imenovali »krščanski«, ko sami vidijo, da je komunizem skozinskoz protikrščanski! Papež je tudi obrazložil, zakaj je komunizem nekrsfanski, namreč po svoji naravi, po svojem bistvu, ker je ves prežet z materializmom in ateizmom. Ko bi bili krščanski socialisti res po/nali moderni socializem in komunizem — Marxov socializem je v resnici komunizem! —, bi bili to tudi sami uvideli. Ali ni vodja nemških socialistov Bebel že leta 1781 v nemškem državnem zboru glasno izpovedal: Socializem je ateizem!« Njegov je tudi izrek: »Krščanstvo in socializem se imata kakor ogenj in voda!« Papež je torej le tudi sam s krščanskega stališča povedal, kar so s svojega socialističnega stališča že davno prej v raznih oblikah trdili socialisti in komunisti. Ali ne odkriva notranje narave komunizma tudi zloglasni Marsov izrek: »Vera je opij za ljudstvo, ki ga je prevzel tudi Lenin, češ religija je slabo žganje, ki z njim kapitalisti opajajo ljudstvo, da bolj mirno prenaša njih izkoriščanje. Boljševiki so po oktobrski revoluciji 1017 vklesali ta izrek v Moskvi nasproti Materi božji iberski, da bi »mužike« vedno spominjal na enega izmed osnovnih naukov komunizma: vse vere so le iz-mišljenina! Zalo je tudi nauk komunizma: komunizem gor, vera dol! »Načrtna in zavestna socialna organizacija mas — pravi program boljševiške stranke — mora povzročiti popolno prenehanje verskih predsodkov.« Kajpada to ne gre tako hitro. Poskusi okrutnega preganjanja Cerkve na Ruskem so se ponesrečili. Zato so komunisti začeli drugo taktiko. Treba je ljudi varati in polagoma pripeljati v ateizem. Takšna je bila tudi taktika - po-nujane roke.« Francoski socialist Tliorez, ki jc vabil francoske katoliške delavce, naj bi šli skupno s socialisti in komunisti za pravice delovnih stanov, se nikakor ni izneveril komunističnemu sovraštvu do vsake vere. Saj je isti Tliorez leta 19'i<» na nacionalnem shodu komunistične stranke dejal: »Mi se borimo proti Cerkvi, mi se borimo ne samo proti katoliškim duhovnikom, temveč proti vsaki obliki religije, ker ie religija le opij ljudstva.c Taktika ponujane roke je bila torej le taktična poteza, češ pridobimo delavce najprej za skupili Ooj, v skupnem boju jih bomo že sčasoma tako predelali, da bodo pustili tisti nepotrebni privesek »krščanski« in bodo pravi socialisti in komunisti. Kajpada takšna taktika ni za vedno in povsod. Tudi so mnogi komunisti tako nepočakani, da takšne taktike niso zmožni: če ne gre zlepa, naj pa gre zgrda. In taktika »zgrda« je komunizmu brez Boga in vesti najbolj naravna. Zato res vidimo, kako se komunizem, kjer se po svoji naravi sprosti, najrajši valja v krvi. Tako je bilo izprva na Ruskem in je od časa do časa še, tako n.i Ogrskem, v Mehiki, na Španskem, tako tudi pri nas.
Res so nekaj časa »zmernejši« socialisti govorili, da komunizem ni v bistvenem nasprotju z vero in krščanstvom. Tudi pri nas so nekateri tako govorili. Pravi socialisti in komunisti so jih zaradi tega zahmehovali, češ kaj bi uganjali hinavščino! Ruski socialist Plehanov je odkrilo povedal, kako je. »Mi«, je dejal, »nimamo pravice zapirati duri svoje organizacije človeku, ki je okužen z vero, a dolžni smo storiti vse, kar je v naših močeh, da v njem to vero porušimo, ali mu vsaj onemogočimo« — seveda, je dostavil, »onemogočimo« »z duhovnim orožjem«, da ne bo razširjal svojih predsodkov med drugimi dclavci.« Plehanov torej katoličanov ne odbija, a vabi jih le, da jih pridobi. Zato nadaljuje: »Doslednji socialistični svetovni nazor se z religijo nikakor ne sklada. Zato ni niC čudnega, da sta jo utemeljitelja znanstvenega socializma najodločnejše odklanjala.
Najvernejši Marxov tovariš Engels je pisal: »S poti hočemo spraviti vse tisto, kar se nain javlja pod zastavo nadnaravnega. Zato za vselej napovedujemo vojsko religiji.« Tako govore odkrili socialisti in komunisti. Pravi komunist ni kristjan in ne more biti kristjan. Komunizem je zanikanje krščanstva, krščanstvo je zanikanje komunizma.
— d —
i.imwii
Aleksij Baebler, vojaški vodja partizanov in istočasno voditelj slovenskega komunizma, eden izmed povzročiteljev komunistične vstaje in krivcev tolikega gorja.
Čaj v zasedenih vzhodnih ozemljih. V Rerli-nu je bila ustanovljena družba za čajne nasado na vzhodu z glavnico 20.000 mark. Namen družbo je pospeševati kulturo čajne rastline na zasedenih vzhodnih ozemljih. V Transkavkaziji je kultura čajne rastline zelo stara in so je zadnja lela zelo razširila, tako da znaša zasajena površina žo 55.000 ha. t. j. več kot ena četrtina nasadov na Cejlonu. Pridelali so v Rusiji pred vojno nad 23 tisoč ton čajnih listov, kar pa ni zadostovalo za rusko potrošnjo.
Prva romunska banka v Transnistriji. S sedežem v Odesi je bila ustanovljena Transni6trska banka, ki spada pod izključno kontrolo transnistr-skega guvernerja. Banka namerava ustanoviti 13 podružnic.
Slovesen pogreb župana Brulca in njegovih sotrpinov
Junaki, ki so ob najhujšem mučenju umirali za vero in dom — župan Brulc je kot mučenik za vero sredi grozotnih muk umiral z vzklikom: »Smrt komunizmu! Živel Kristus Kralj!«
Iz slovesnega pogreba stopiškega župana Brulca in njegovih tovarišev sotrpinov: krste mučenikov pred pogrebom.
Čudovito lep dan je hil, ko smo se v četrtek 20. oktobra napotili v Stopiče, da spremimo na zadnji poti deset mučencev, ki so dali letošnje poletje življenje za svojo vero in svoj narod. Kakor namreč niso hoteli zatajiti svojega verskega prepričanja, in je njihova lepa mučeniška smrt poslednja in najmočnejša izpoved njihove vere, tako tudi niso nikoli zatajili svojega naroda ter ga izdali, kakor hočejo nevedneže prepričati nji-
rezano, nos odrezan, zgornje in spodno ustnice porezane, jezik globoko pri korenu odrezan.
Kakor v časih rimskih mučenikov
Očividec je povedal, da so mu jezik odrezali zato, ker so pred smrtjo od njega zahtevali, da pozdravi komunizem, pa jo vzkliknil: Smrt komunizmu! Živel Kristus Kralj! Tako je in tako sem vedno učil svoje otrokel — Desno lično kost
Dve izmed stopiških žrtev.
bavi morilci, ampak so morali pasti ravno zato,
ker so bili in so hoteli ostati Slovenci ter se niso hoteli predati mednarodnemu brezbožnemu komunizmu ...
Po dolinah so še ležale megle, ko je povsod drugod že čudovito žarelo jesensko 6once, kakor bi se 6am Bog hotel mučencem nasmehniti na njihovi zadnji poti in priznati, da radostnega srca in odprtih rok sprejema njihovo najvišjo žrtev.
Razmesarjena trupla trpinov
In vendar je bil strašen pogled na grozno razmesarjena trupla mučencev. V šestih krstah 6o ležali pred cerkvijo, tik pred pogrebom se ji jo pridružila še sedma. Ležali so tam najboljši možje in fantje, odeti v revne cunje, zakaj vso obleko so jim njihovi morilci pobrali, pokopali so jih v samem perilu. Do neba je segal jok do-ijiačih, ki so se zbrali, da zadnjič v svojem življenju še vidijo zmaličena trupia svojih dragih. Tu sem bi morale priti tiste ljubljanske in novomeške Jdame«, ki še vedno mislijo, da 60 moderne, če zagovarjajo in podpirajo komunistične morilce in krvnike. Ta razbita in napol razpadla trupla bi jim molče govorila njihovo najstrašnejšo obsodbo.
Župan Brulc — junak med junaki
Tukaj leži truplo bivšega župana g. Franca Brulca, ki so ga sredi julija umorili partizani. Izkopali so ga v gozdu, komaj pol ure od njegovega doma. On, ki je 15 let delal za to ljudstvo pod Gorjanci, leži tu mrtev! Ali kakšen! Številne in močne podpludbe kažejo, da je bil rajni pred smrtjo močno tepen. Zlasti hudo je poškodovana glava. Oči so izkopane, levo uho od-
In 6podnjo čeljust Ima zdrobljeno po močnem udarcu. Na desni roki so odrezani trije prsti, na levi dva. Vsa koža na prsih in trebuhu je močno opečena. Ker nobena rana ni povzročila takojšnje smrti, je bil najbrž še živ zakopan. Rajnik je bil vdovec in zapu&ča 8 otrok. Bil je zaveden Slovenec in poštenjak, značaj, kakršnih je malo!
Vsi mučeni, razmesarjeni
Poleg njega leži njegov sin Jože. Pokopan je bil poleg očela, skupaj 9 Francetom Turkom, delavcem iz Zajčjega Vrha. Tudi Jože, star komaj dobrih 16 let, je bil pred smrtjo zverinsko mučen. Spodnja čeljust v glavnem manjka, oči iztrgane, nos odrezan, levo uho odrezano, desnega f>olovica, desna roka trikrat zlomljena, leva v podlahti močno nabrekla in podpluta od udarcev.
Turk France je imel na čel uveliko rano od udarca, desno lično kost zdrobljeno, levo oko iztrgano, desno izteklo, desna polovica nosu manjka. Pri levem ušesu težji udarec. Desna roka zlomljena v zapestju, zlomljen palec. Na koži so bili vidni sledovi vrvi, s katerimi je bil zvezan.
Vidmar Anion, št. Jošt 15: ,Tilnik zlomljen, po dssni strani obraza sledovi močnih udarcev.
Vidmar Alojz, Št. Jošt 15: Lobanja za tilnikom zdrobljena, oči nima, desna roka v komolcu -tolčena, leva roka v nadlehti stolčejia, pest strta.
Ovčinek Franc, Zajčji vrh 4; zaboden v prsi, en prst nad levo prsno bradavico in en prst na znotraj, večja rana na hrbtu, na desni roki ima v zapestju zdrobljene vse kosti.
Tik pred pogrebom so pripeljali še Matija Turka, posestnika, Vrdtin št. 6. Tudi ta je imel levo lično kost močno udarjeno in zdrobljeno, oči izkopane, nosno kost zdrobljeno zaradi udarca, po
KULTURNI OBZORNIK
Verouk
Spisali Ambrožič France, Oražem janež in Pavlin Jernej — profesorji v Ljubljani.
Ljubljana 1942-XX. Založilo Kate-hetsko društvo v Ljubljani. Tiskala Ljudska tiskarna v Ljubljani. Odobril škofijski ordinariat v Ljubljani, št. 2015, dne 21. avgusta 1942 in Visoki komisariat v Ljubljani IV. štev. 4641-2, dne 7. okt. 1942-XX. Str. 119. Cena 14 lir.
Krščanska vzgoja se mora boriti dandanes v šoli in izven nje s svetovno-nazornimi nabiranji in idejnimi kompleksi, ki so krščanstvu in s tem tudi snovnim zahtevam vsake pravilne vzgoje docela nasprotni. Tudi vzgojitelj, ki ni črnogled in radevolje priznava, kar je dobrega, pozitivnega, versko-nravnemu oblikovanju naklonjenega, dan za dnem opaža dejstvo, da je življenje sodobne mlade generacije natrpano raznih pedagoških problemov, ki se v taki izmeri in taki kompliciranosti v zgodovini krščanske vzgoje že dolgo niso porajali. Zato stoji katehet dandanes pred težko nalogo, pa bodisi v ljudski, meščanski ali posebno srednji šoli.
Eden najvažnejših činiteljev pri vzgoji je vzgo jitel jeva osebnost. Ideje imajo takrat svo-jonajvečjo vplivno moč, če stopajo pred ljudi
v konkretni, oživofvorjeni obliki. Verba mo-vent — esempla trahunt. Vsak učitelj in vzgojitelj pa ve iz izkušnje, kakšna dragocena pomoč pri njegovem težkem delu so mu dobre knjige, dobri učbeniki. In takega dobrega pomočnika so slovenski kateheti pred l.ratkim dobili s knjigo «Verouk I«, ki je setsavljena v skLadu z novim obveznim veroučnim načrtom.
Ta učbenik je namenjen mladini T. Tazreda meščanskih šol in I. gimnazijskega razreda, torej mladiini v prehodni dobi (ta—15. ietal. Vsak katehet je najbrže že izkusil, da mladina v tej dobi mnogo več vprašuje, kakor je zmožna razumeti. Vprašanje že zna staviti, odgovor pa še težko razume. Zato je veroučna knjiga kot " je pravkar izdani »Verouk I« zanjo prava dobrota. Podaja namreč večne resnice iz katekizma v tako prikupni razlagi, da jih bo tudi deček in deklica v tej dobi lahko razumel in pri učenju doživljal kot nekaj svojega.
Knjiga obravnava ta-le vprašanja: Pod za-glavjem »Za vsak čase potrebni pouk o molitvi, sv. maši, sv. obhajilu in sv. spovedi. Pod zaglavjem I. Resnice: 1. K Bogu v nebesa. 2. O Bogu govore vse tsvari. 5.Bog se je tudi sam razodel. 4. Ves svet je delo vsemogočnega Boga. 5. Posebno odlične stvori so angeli. 6. Na zemlji je najodličnejša stvar človek. 7. Človek je poklican za božjega otroka. 8. Usodna nesreča prvega greha. 9. V pričakovanju Odreše-nika. 10. Naš Odrešenik je božji Sin Jezus Kristus. 11. Jezus — naš učitelj, kralj in veliki duhovnik. 12. Jezus — Jagnje bo/je, ki odjem-lje grehe sveta. 15. Jezus ustanovi Cerkev. 14-
Jezusova Cerkev živi in raste v moči svetega Duha. 15. Jezusova Cerkev je katoliška Cerkev. 16. Katoliška Cerkev nadaljuje Jezusovo odrešilno delo. 17. Katoliška Cerkev je nepremagljiva in edino zveličavna. 18. V občestvo združeni. 19. Iz časnega v večno življenje. 20. Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta.
Pod zaglavjem II. Zapovedi:
21. Gospod, pokaži mi pot, po kateri naj hodim. 22. Ce hočeš priti v življenje, spolnjuj zapovedi. 25. Veruj. 24. Upaj v Boga. 25. Ljubi Boga nad vse. 26. Gospod, svojega Boga, moli in njemu samemu služi. 27. Časti svetnike, angele in Marijo. 28. Posvečuj sveta imena. 29. Posvečuj nedelje in praznike. 50. Posvečuj svete dneve in svete oase. 51. Spoštuj očeta, in mater. 52. Skrbi za zdravje in življenje. 55. Spoštuj 6voje telo — tempelj Svetega Duha. 54. Skrbi za svojo in spoštuj tujo lastnino. 55. Govori resnico. 56. Varuj, svoje in bližnjega dobro ime. 57. Ljubi svojega bližnjega knkor samega sebe. 58. Delaj dobro. 59. Vsak, dan boljši. 40. Greha nikdar.
Dasi obravnava »Verouk I« le polovico ka-tekizmmove snovi, jc vendar zase prav za prav nekaka celota. V uvodnem zaglavju namreč obravnava tudi nauk o molitvi, o sv. maši, zakramentu sv. pokore in sv. Rešnjcga Telesa, kamor se bo katehet ob raznih prilikah po-vračal. in učenec imel za vse življenje potrebna navodila, že tu v prvi knjigi obravnava. Saj kdor zna prav moliti, zna tudi prav živeti.
V vsaki učni enoti jc najprej resnica ali zapoved nazorno razložena. Razlago dokazujejo
in pojasnjujejo sv. pismo, zgodovina in izkustvo. Slede podrobna vprašan ja, na podlagi katerih učenec v šoli obravnano snov doma sam ponavlja. Tako je vpoštevana tudi tista stran učenčeve duševnosti, ki je za uspeh vzgoje odločilna in ki jo je treba razviti do čim polnejše stopnje, to je njegova spontanost in z njo zvezana dejavnost.
Iz svetopisemskih, zgodovinskih in izkustvenih podatkov je z debelim tiskom podan spominski stavek, ki obsega točno in jasno formulirano resnico ali zapoved, k jer dobi učenec v čim krajši obliki pregled vse tvarine.
Verouk ima za svoi smoter versko znanje, to je obvladanje verskih resnic in zapovedi. Pa ne le to. Razen na razum mora vplivati tudi na voljo, da vzgoji krepostnega človeka, pa no le naravno krepostnega, marveč nadnaravno krepostnega človeka, to je človeka, ki Ivo ra-stel v milosti, ki se bo v njem nadnaravno življenje bolj in bolj utrjevalo in ra«tlo. Zato v učbeniku spominskemu stavku sledi 4e ona ali par misli za srce, ki niso namenjene učenju, pač pa vsebujejo siplošne aplikacije predelane snovi na življenje. Zaključi sc pa učna enota s primerno molitvijo, ki z njo učenec prosi milosti, potrebnih za izpolnjevanje tega, kar jo pri učenju bilo na vrsti,
Gg. pisateljem »Verouka I« moramo za to res moderno veroučno knjigo biti hvaležni.
Le to željo naj mi Ivo dovol jeno izraziti, naj bi po možnosti pri 2. izdaji ena učna enota ali morda dve bila posebej posvečena noja«njeva-ju božjih lastnosti.	Prof. M. S.
novice,
Koledar
Sobota, 21. novembra: Darovanje Marijino; Gelazij, papež; Kolumban, opat; IJ o liodor, mučenec.
Nedelja, 22. novembra: Cccilija, »levica in mučenica: Kilemon, mučenec; Pragmacij, škof; Maver, mučenec.
Lunina sprememba: 22. novembra: ščip: ob 21.24. llcrschel napoveduje vetrovno in jasno vreme.
Novi grobovi
-}- V Ljubljani je umrl gospod Alojzij Oblak,
poštni uradnik v pokoju. Pogreb bo v soboto, 21. novembra ob 4 popoldne od doma žalosti, Ločni-karjeva ulica 13, na župnijsko pokopališče na Viču. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
ttlHIllimnr; 111%. T!'". 'T' ■""" g ||l''.....,]|j||T| , ""II;^ |[tffl] . '.I'" ...... HlH^lliljllftllljllllll
STARS1 - OTROCI ZA MIKLAVŽA
Tri nove mladlnshe hnlice
Rudsn: Mlada vasna. Ilustrirala Ks. Prunkova 56 strani, Droš. L 12'—, kai t. L 15'—
Kunčič: Nebeška lestvica. Ilusttiral Fr. Podre kar. 77 str., kart. L 21'—
S w i f t • G I nvan: Med pritlikavci in velikani. (Gul-liverjeva potovanja* S aiikam' opremil Ivan Rouiib. ICC strani, kart. L 30'—
Oglejte si brezohve*no našo bogato izbiro mladinskih knj g
LJUDSKA HNJiriARNAVIJVBLIANI
Pred škcfi o5 - Miklošičeva c 5
maPt,
ilfflli'1 , Om®!' ' "T1;1

_ Milejše jesensko vreme. V zadnjih 24 urah
se je vreme krepko spremenilo. Temperatura se je dvignila, zračni tlak je močnejši. V četrtek je bilo jutranje temperaturno stanje pod ničlo, v petek zjutraj brez megle in mi'lo toplo, ko je bil dosežen jutranji temperaturni minimum + 1.8°C. V četrtek je bil tudi dnevni temperaturni maksimum nekoliko višji, namreč + 6.8° C. Petek je prinesel oblačno vreme. Barometer se je dvignil na 76S.6 mtn. Lani 20. novembra jo tiilo tudi toplo. Po mrzlem valu je zavel toplejši in smo imeli zjutraj v Ljubljani .+6.2, po dnevi pa +8.4" C.
—	Proti kašlju in hripavosti vam priporoča lekarna Hočevar v šiški svoje zdravilne karamele.
—	Nesreče nn deželi. Marija Jurčičeva, 20 letna postrežnica. stanujoča v Ljubl jani, je
rišla po neprevidnosti, pod voz na cesti v ). M. v Polju. Dobila je hude notranje poškodbe. — Posestnika žena, 52 letna Mari ja Rcb-zel jeva iz Sodra/ice, je padla in si zlomila levo roko. — Posetsnikov sin. 20 letni Anton Jager, je iz gozda vozil hlode. Padel je pod konje in se je hudo notranje poškodoval, k sreči sta se konja ihtro ustavila, drugače bi fant prišel pod voz.
—	Papir iz riževe slame. Tovarna papirja
v Graou pri Valenciji na Španskem je nakupila velike količine riževe slame za izdelavo papirja. Dosedanji poskusi izdelovati iz riževe slame papir so se zadovoljivo obnesli. Papir, ki so ga pri tem izdelali, je izvrsten in lahko v vsakem pogledu konkurira s papirjem, kakršnega so izdelovali doslej._
—	Nevarni vlomilci obsojen? na smrt. Pred graškim izrednim sodiščem so se zagovarjali Konrad Parchcr, 45 let star, Ivan Praprotnik, 24 let star, oba s Spodnjega štajerskega, dalje Ivan Papin in Ana Grubmiiller, 56 let stara, iz Brucka ob Muri. Zagrešili so celo vrsto vlomov, pri čemur so izkoristili zatemnitev. Posebno so vilamljali pri gostilničarjih, mesarjih in prekH-jevalcih. Pri nekem vlomu so odnesli 11.000 mark in ra^no blago v vrednosti 18.000 mark. Ukradeno blago so si razdelili med seboj. Sodišče je vse štiri obsodilo na smrt in je bila smrtna obsodba že izvršena. Imeli so tudi nekaj pomočnikov, ki so bili obsojeni na daljše zaporne kazni.
—	Racije proti židovskim hujskačem na Madžarskem. Budimpeštanska policija je spet priredila racije proti židovskim razšir jevalcem raznih bajk in defetitsom kakor tudi proti Židom, ki so na nepostaven način pribežali iz inozemstva v Budimpešto. Samo iz osmih znanih budimpeštanskih kavaren in dveh velikih hotelov so odpeljali okrog 50 Židov. Poleg tega ie bilo aretiranih mnogo Židov ki brez dovoljenja bivajo na Madžarskem. Policija je tudi ugotovila, da so v neki židovski trgovini že dolgo časa židovski prekupčevalci prodajali za drag denar živilske nakaznice. Kakor se je izkazalo, so bile te živilske nakaznice od gojencev neke židovske šole v provincialnem mestu Papa. Tudi v zvezi 6 to zadevo so bili aretirani številni Žirije.
—	Slon ga je ubil. Ponos nekega praškega cirkuškega podjetja je bil star, dresiran slon, ki je posebno vzljubil nekega 17 letnega fanta, ki se je pogosto gugal na ogromnem slonovcm ridcu. Zadnjič ,pa slon ni imel volje do igranja,
irijel je fanta z rilcem in ga treščil ob zid, jer je fant mrtev obležal.
—	Za 50 pfenigov v smrt. Neki desetletni deček iz Katovic ie s svojim tovarišem stavil za 50 pfenigov, da bo po strelovodu priplezal v stanovanje n jegovih staršev, ki je v prvem nadstropju. Deček je sicer dosegel okno prvega nadstropja, tam mu je pa izpodlctclo in je padel na tla ter se ubil.
—	Črna štorklja. Na Saškšcm se nahaja v neki hošči črna štorklja, ki je poslednja te vrste na Saškem. Da bi radovedneži ne prepodili tega redkega ptiča, društvo za varstvo ptic ne pove, kje sc prav za prav ta štorklja nahaja.
—	Lov na divje svinje po mestnih ulicaji. V mestu Edirne na turško-bolgarski meji se je nedavno vršila edinstvena gonja, ki se jo je udeležilo vse prebivalstvo z ražnji, sabljami in vilami. Velik gozdni požar v Knrapinarju, ki je opustošil gozdove na meji Tracije, je bil prepodil veliko čredo divjih svinj, ki so v strahu postale še bolj divje in nevarne. Dve svinji sta pridrveli celo v mesto Edirne in blodili po ulican mestnega dela Sarasane, vdrli sta tudi v hiše, suvali z rilcem pešce in hudo poškodovali neko žensko. Policija je s pomočjo številnih prostovoljcev organizirala splošno gonjo, ki pa ni tra jala dofrro, ker je nekaj strelov iz puške kmalu končalo življenje obeh svinj.
E
—	Želva se je po 41 letih spet pojavila. Proti koncu prešnjega stoletja jc iz nekega paviljona t parku, ki obdaja deželni dvorec grofice We-dell pri Tvrbinu na Danskem, ki je na hrbtnem oklepu imela vrezano ime lastnice »Nellr«, Te dni, torej po več kakor 45 letih, se je želva čisto nenadoma spet pojavila in dokazala, (la je popolnoma zdrava, kajti žrla in pila je tako pohlepno, kakor da že pol stoletja ni ničesar zavžila.
—	Če se otroci gredo »vojsko«. V nekem
nemškem mestu so se šolski otroci po otroški navadi zabavali z vojnimi igrami. Del fantov se je zabarikadiral v leseno uto, ki jo je drugi del moral zavzeti z naskokom. Pri tem napadu so uto prevrnili. Žrtev naskoka je bil osemletni deček, ki je prišel pod prevrn.jeno uto in so ga potfjgnili izjiod ute mrtvega. Neki drugi deček pn je dobil hudo rano na tilniku.
—	Kaktusi so strupeni. Žena krojača May v \Villnerju an der Eahn se je na kaktusu vIhi-dla v prst. Nastopilo je nevarno zastrupljen je. Žena je odšla v bolnišnico, kjer ji pa niso več mogli pomagati in je kmalu umrla.
itjuMjcufia
1 Knngreeacija gospi Marije pomočnice pri
00. frančiškanih v Ljubljani ho imela v soboto, 21. t. m. ob 8 zjutraj sv. mašo za rajne družhe-nice. Vabijo se vse kongreganistinje, da se sv. maše udeleže in po možnosti darujejo sv. obhajilo.
1 Umetniška razstava čctvorice slovenskih likovnih umetnikov: Putriha, Z. Kalina, Omerso in Kregarja v Jakopičevem paviljonu vzbuja splošno pozornost. V nedeljo ob II. uri bo imel po razstavi vodstvo naš priznani slikar profesor Ivan Vavpotič. Zadnjo nedeljo je vodil slikar Stane Kregar namesto najavljenega gospoda Vavpotiča._
1 »V Ljubljano jo dajmo.'« V nedeljo. 22. novembra ob 5. uri popoldne, bo Frančiškanska provseta otvorila letošnjo sezono 7 Ogrinčevo burko v treh dejanjih »V Ljubljano jo dajmo«. Delo je dohro naštudirano in bo nudilo dovolj razvedrila še tako razvajenemu okusu. Vstopnice so žc v preprodaji v trgovini Sfiligoj, v nedeljo bodo pa na razpolago od 0. do 12. ure dopoldne in dve tiri pred predstavo pri blagajni frančiškanske dvorane. Cene vstopnicam so od 8 lir navzdol.
1 V soboto 21. t. m. bodo ponovili v drami *Oče naš...« Ne zamudite tega izvirnega in učinkovitega slovenskega dela, ki nudi toliko le.pega! Delo je zrežiral avtor Edv. Gregorin. Začetek bo ob 16. uri. Cene za sobotno predstavo so znižane. Preskrbile si vstopnice v predprodajil	I
Miklavževo darilo
v naših družinah ni popolno, če ni vmes
DRUŽINSKE PRATIKE
s podobo S". Družine. Razveselili boste ž njo staro in nrado Branja željna mladež ima posebno ugodno priložnost za tekmo pri reševanju bogato nagrajene uganke. Starši in prijatelji segajte po Prat;ki. dokler traja zaloga!
1 čevljarske mojstre iz Ljubljane in bližnje okolice obveščamo, da morejo dobiti na obrtniške bone še nadaljno količino sukanca, kakor so jo prejeli nakazano ob prvi razdelitvi.
I Oče češke narodne op^re, skladatelj Friderik Smetana je napisal med drugim tudi svoj najznamenitejši ciklus simfoničnih pesmi: »Ma vlast«, v katerem slika na nedosežno lep način življenje in zgodovino svoje domovine. Simfonični ciklus »Moja domovina« obsega šest sklad: Višegrad, Vltava, šarka, Iz čeških logov in gajev, Tabor in Blanik. Na ponedeljkovem simfoničnem koncertu bo izvajal naš simfonični orkester 4. simfonično pesnitega tega cikla Iz čeških logov in gajev, ki jc karakterističen in neskončno lep opis češke zemlje. Pred očmi skladatelja se razprostira vsa njena lepota in veličina in njegovo srce je pri tem pogledu navdano z nejKiptsno radostjo in veseljem. Lahni vetrič šumi nad češkimi gozdi in iz daljave se približuje narod, ki slavi svoj praznik. Nastane vihar, ki pa se mora kmalu umakniti navdušenim spevom in narodnemu plesu. Pravo narodno veselje obvlada vso prostrano ravan. To je kratka vsebina tc simfonične pesnitve. Dirigent Drago Mario šijanec bo izvajal s simfoničnim orkestrom v ponedeljek, dne 23. t. m. še Beethovnovo Tretjo simfonijo in
Chcrubinijevo predigro k operi Anakreon. Za-tek koncerta Ikj točno ob 18. uri, vrši se v veliki unionski dvorani in predprodaja je v knjigarni Glasbene Matico.
I Starši dijakov srednjih, trgovskih, strokovnih, ljudskih šol — [Kišljite svoje sinove in hčerke v Korepetilorij. Dnevno pripravljamo dijake (-inje) iz vseh predmetov (razlaga, izpraševanje, naloge). Za vsakega vodimo kontrolo na šoli, katero obiskuje. Po učnem načrtu pripravljamo pri-vatiste in one, ki ne obiskujejo redno šole. Prijavljanje dnevno: Korepetitorij, Mestni trg 17-1., od 8-12 in od 14—16.
1 Rajstava v Jakopičevem paviljonu nudi vsem, ki si želijo kujiiti kako umetnino, bogato izbiro. Oglejte si razstavo, ki je odprta dnevno od 10.—17. ure. Je to najlepša prilika, da si z nakupom le ali one umetnine povečate svojo zbirko umetnin in okrasite stanovanje z zares vrednotno stvarjo.
1 Več železnih kanalskih mrež in pokrovov je zadnje čase zmanjkalo z ljubljanskih cest ter zato županstvo lepo prosi, naj občinstvo takoj, ko opazi, da kje manjka kaka požiralna mreža ali kanalski pokrov, to takoj javi prvemu stražniku in tudi mestnemu cestnemu nadzorstvu na Ambroževem trgu št. 7 ali pa mestnemu kanalskemu odseku v II. nadstropju kre-sije na stopnišču z Lingarjeve ulice, da l>o čim prej mogoče ugotoviti vzrok odstranitve pokrova ali mreže ter najti storilca. Obenem pa ojiozarjamo kupce starega železa, naj se pri kupovanju vedno prepričajo o legalni posesti ponujenega blaga.
1 Težko živite brez znanja modernih jezikov, zlasti italijanščine, nemščine in francoščino. Zato se prijavite čimprej v Korepetilorij na Mestnem trgu 17-1., kjer po dobri metodi poučujemo vse moderne jezike. Vodimo začetne, nadaljevalne in konverzacijske tečaje. Honorar zmeren. — Vpisovanje dnevno od 8—12 in od 14—16.
1 11 uli pes je jKvpadel in ugriznil v levo nojo delavko, 28 letno Angelo Eeničevo. V liol-nišnici so jo nntančno pregledali, da li je bila popadena od steklega psa, ker je sedaj razglašen pasjit kontumac, ko se je pojavila med psi steklina.
I Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo
opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Bleivveisova cesta štev. 62.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Drama: Sobota. 21. novembra ob
lfi: Oče nai . . . Izven. Znižano ceno od 15 lir navzdol. -- Nedelja, 22 novembra oh 111.30 Sneguljčiea. Mladinska predstava. laven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — tih 15. uri: Ilesuti brat. Izvou. — Ponedeljek, 2:1 novembra zaprto.
Opera: Sobota, 21. novembra ob lfi: Slepa miS. Krstna predstava. Red premierski. — Nedelja. 22. novembra ob 15: Slepa miš. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ponedeljek. 23. novembra zaprto.
ROKODELSKI ODER. Vedno ve« občinstva po-seča predstavo Rokodelskega odrn. Pa to nI nič, čudnega, saj ai je oder postavil kot smoter svojega letošnjega dela, da nas dviguje in rešuje v svet jepote in dobrote včasih z resno plemenito igro, drugič z veselo nngajivko. Ena teh je ConneRsova komedija »Itoksl«, ki pride na vrsto prihodnjo nedeljo ob pol 5. uri popoldne.
RADIO. Sobota, 21. novembra: 7.30 Pisana glasba
—	R Napoved časa — poročila v italijanščini — 1220 rioSče — 12.30 Porodila v »lovenSSIni — 12.45 Operetna glasba — 13 Napoved časa — porodita v italijanščini
—	13.15 Pet minut gospoda X — 13.20 Lepe poRmi od včeraj In danes — orkester vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent F). M. fcijaneo — ntasba za godalni orkester — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pnkrnjinski vestnik — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Priljubljene pesmi, vodi dirigent Zorne — 17.35 Koncert violinista Ferraguzzija — 17.35 .Invan M.! Kako ohranimo cvetice pozimi — predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pesmi ln napevi — 20 Napoved časa — poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini
—	20.45 Lirična priredite vdruihe F.IAR: Bizot: Car-men. V odmorih: predavanje v slovenščini, zanimivosti v slovenščini, poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno slu?ho Imajo lekarne: mr. fin«-nik, Marijin trg 5. mr. Deu-KlanjSček, Gosnosvctska cesta 4 in mr. Bohinc, ded.. Cesta 29. okt. 31.
i
Iz Vrhnike
Na Vrhniki naročite Slovencev koledar pri donašalki Slovcnca ali na Podlipski cesti št. 9.
S Spodnjega štajerskega
Poročila sta se v Braslovčah Ivan Rojšek in Marija Praprotnik.
Žetev smrti. V Braslovčah je umrl 57 letni prevžitkar Lovrenc Plaskan. V mariborski bolnišnici je izdihnil krojaški mojster Konrad Štroc iz Braslovč, star 53 let. V 60. letu starosti je v Mariboru umrla Teodora Hribar, ki so jo pokopali v Gradcu. V Petrovcih je umrla zasebnica Pavla Privošnik, v Žalcu pa 67'letna Terezija šribar roj. Goršek.
Nesreče. Uleini posestnikovi hčerki Rozini llajšek iz Zgornje Polskave je med jerlio obtičala kost v požiralniku, 16 letni tovarniški delavki v Mariboru Rozini Golob pa je stroj odtrgal štiri prste na roki. Pes je popadel in močno ugriznil 18 letno Alojzijo Eržen s Tezna pri Mariborli. Vilko Gradišnik iz Maribora je padel in se hudo poškodoval nn glavi. Vsi navedeni se zdravijo v mariborski bolnišnici.
Iz Hrvaške
Ustanovitev državnega knmisariata za varnost železniškega prometa. S posebno zakonsko odredbo je Poglavnik NDH ustanovil v glavnem ravnateljstvu za javna dela in promet mesto državnega komisarja za varstvo železniškega prometa. Njegova naloga bo sodelovati z vojaškimi oblastmi zaradi zaščite železniških prevozov na področju NDH. _	--.si
število zavarovanih delavcev in nameščen-
Telefonist v zvezi s pov?ljstvom neke itali janske edinicc na bojišču v Severni1 Alriki.
Pritrjevanje bomb na krov italijanskega bombnika pred odlctom v boj.
NOVA OTROŠKA SLIKANICA!
V nedeljo začnemo priobčevati novo otroško slikanico
»FANTEK V NEBESIH«
ki bo kakor nalašč priprava za sv. Miklavža in za božič. Naročajte »Slovenca« že zaradi svojih otrok!
cev v NDH. Avgusta meseca t. 1. je bilo pri Osrednjem zavodu za zavarovanje delavcev v Zagrebu zavarovanih 242.457 delavcev in nameščencev. Največ zavarovanih članov je bilo v Zagrebu, kjer je število zavarovancev doseglo 94.457, Zagrebu je sledil Osijek s 46.191 člani. Največji dvig zavarovanih članov so pokazala mesta Zemun, Tuzla in Banja Luka, medtem ko je število zavarovanih delavcev v Dubrovniku, Karlovcu in tudi Osijeku začelo padati.
Proslava 30 letnice sarajevskega »Hajduka«.
Sarajevski nogometni klub »Hajd uk« je v začetku t. m. praznoval 30 letnico svojega športnega delovanja.
V	Rajlovcu pri Sarajevu so prejšnji teden blagoslovili katoliško domobransko cerkev.
V	Breški, vasi pri Varaždinu, so zgradili nov vodovod.
Sarajevsko gledališče praznuje letos 22 letnico svojega delovanja. Zanimivo je, da to gledališče svoje prve predstave ni uprizorilo v Sarajevu, temveč v Tuzli, ker je prvo leto prebilo na gostovanju v Tuzli, Brčkcm in Dubrovniku.	*
Šolska predavanja ob 700 letnici Zagreba. Ob 700 letnici, odkar je bil Zagreb proglašen za svobodno in kraljevsko mesto, so bila po vseh hrvatskih šolah predavanja o vlogi Zagreba v hrvatskem kulturnem in političnem življenju. Na prošnjo iDruštva trgovcev z znamkami« je hrvatska poštna uprava tudi dovolila, da jc zagrebška pošta VI v Gunduličevi ulici dne 16. t- m. udarjala na pisma zlat žig s starim grbom mesta Zagreba iz XIV. stoletja.
Razširitev mestnega vodovoda v Zagrebu. Zaradi pomanjkanja vode v Zagrebu jc tamoš-nja mestna občina sklenila razširiti mestne vodovodne naprave. V to svrlio je pričela v bližini sedanjega vodovoda v Heinzlovi ulici kopati nove vodnjake, iz katerih bo črpala vodo v slučaju potrebe. S tem pa vprašanje preskrbe Zagreba s pitno vodo še vedno ne bo zadovoljivo rešeno ter zagrebška mestna občina že sedaj izdeluje načrte za nove vodovodne naprave v Mali Mlaki, v kraju, ki leži južno od Save. Nove vodnjake v tem kraju bodo pričeli kojiati že spomladi.
Hrvatsko zastopstvo na kongresu matematikov v Rimu. Na kongres matematikov je odpotoval v Rim kot zastopnik NDH včeučiliški protesor dr. Rudolf Cesarec.
Predstavniki Hlinkine garde v Zagrebu. Na povabilo ustaškega poveljstva za Zagreb so dopo-tovali te dni v Zagreb v goste zagrebškim usta-šem člani okrožnega poveljstva Hlinkine garde za Bratislavo.
Graditev industrijske proge. Do rudnika Ladanje, ki je 6 km oddaljen od železniške proge, nameravajo zgraditi industrijsko ozkotirno progo. V omenjenem rudniku, ki je v bližini Varaždina, je sedaj zaposlenih okoli 400 delavcev.
Parnik, široke hlače in užaljeni zakladnik
Leta 1543 je enemu od pomorščakov, ki je bil spremljal Krištofa Kolumba na njegovih potovanjih po morju, nekemu Blascu de Garayu, prišlo na mar, da bi zgradil stroj, ki bi tudi ob vetrovni tišini poganjal velike ladje po morju. Cesar Kare! V. si je dal pokazati to prvo iznajdbo parnika. Iznajdba je sestojala iz bruna, ki ga je bilo treba jioiožiti na ladjo, a ua obeh koncih bruna so bila velika, lesena kolesa. Prav tako je bilo na sredi z jermenom privezanih več koles in slednjič je spadal semkaj še velik, železen kotel, ki je bil napolnjen z vodo iz svetega studenca pri Montserata. čim je voda v kotlu zavrela, so se začela kolesa vrteti in ladja se je odpeljala iz Barcelonskega zaliva. To iznajdbo pa niso dalja izpopolnili, ker se je bil cesarjev zakladnik preveč približal kolesom, ki so zgrabila njegove, s tremi funti žaganja nagačene mahedrave hlače, lako da so se raztezale, pri čemer je zakladnik mahoma splahnel kakor balon, če ga prebodeš. In tega ni stroju ni:.dar odpustil.
Moški niso smeli jesti tort
Krog leta 1850 je hila v Berlinu neka »ženska slaščičarna«, kamor moški niso smeli. Le če je bila huda sila. je smel kak moški vstopiti vanjo — a le v družbi ženske.
Velika cesta ob Ledenem morju
Rovaniemi je glavno me6to Laponske in sedež deželnega poglavarstva. Le za nekaj kilometrov pod severnim tečajnikom ležeče mestece, ki ima samo 7000 prebivalcev, Je bilo pred vojno trgovsko središče Laponske. Tu se izliva reka Otmasio-ki v Kemijoki, ki je največja reka severne Finske. Tu se stekata železniški progi s Kenija in Kemi-jarvija in 6em prihajajo omnibu6i z vseh krajev Laponske. Rovaniemi je izhodišče Velike ledeno-morske ce6te. Se pred malo leti, ko 60 njegovo podobo označevale le nizke lesene hiše, je bil Rovaniemi eno najbolj pisanih mest 6veta. Ce 60 imeli lovci na kože dobro letino in so bili gozdni delavci na višku svoje »sezone«, 60 se pripeljali v svojih dolgih, ozkih in plitvih čolnih čez brzice rek v to mesto. Kupovali so in prodajali. V tetn kraju je bilo polno vrveža in je bilo tu že v ledeni dobi posebno selišče. Umirilo se je šele pozimi, ko so zavladali v Laponski sneg, mraz in temina. V poslednjih letih, ko se je Laponska neprestano razvijala, ko so naseljenci v najbolj severni Finski osuševali barja, ko so v dolgih, svetlih poletnih nočeh trebili gozdove in je ob reki Pa6vik nastala elektrarna, 6e je spremenilo lice Rovaniemija. Mogočne betonske stavbe so se dvigale poleg nizkih, pisanih lesenih hiš iznad prašnih cest.
Napad na ribiški polotok
Prišlo je leto 1939—40 in z njim pozimska vojna v Laponsko. To je bila sploh prva prava velika vojna v arktičnem svetu. Res. da so se nekdaj pričkale Švedska, Danska in Norveška in so si bili v laseh kmečki poglavarji iz okolice Pirkkale in Novgoroda, in res so pred 350 leti Vesaini podvzeli bajeslovni vojni pohod v Pet-6atno, in neizbežno je bilo, da so bile leta 1918 in 1920 manjše bitke v Pelsaniu. Toda prava pravcata vojna pa je nastala tu zgoraj na arktiku šele z napadom sovjetov na ribiški polotok, in sicer 30. decembra 1039. Takrat so sovjetske čete dospele že do Joutsijarvija (28 km od Kemijar-vija). Tedaj se je začel linski pohod proti Salli na severozahodu. Boljševiki so se morali umaknili in propadel je načrt, da bi dospeli do Rovaniemija, srca Laponske, in do Velike ledenomorske ceste in bi tako razklali Finsko na dva dela. In vendar je morala Finska v »mirovni pogodbi« 13. marca 1040 odstopiti velike dele Salle-Laponske in ribiškega polotoka. Salla je ostala opomin za bodočnost. Že takrat je zašla šele I. 1929 izgotovljena Ledenomorska cesta v žarišče dogodkov. Iz ribiške vasi Liinahamari je nastala svetovna luka, ki je bila razen Lizbone, edina luka Evrope z zvezo čez Ocean. Ledenomorska cesta se je spremenila v spojko za v Evropo, in že takrat je bilo v Ivalu, etapni postojanki ob cesti, vsak dan do 5000 tovornih avtomobilov.
In nato je prišla druga vojna. Spet je postal Rovaniemi važna točka evropskega vojevanja. Ko 6etn v avgustu 1942 (piše tozadevni nemški vojni poročevalec lista »NViener Tagblatta«) hodil po mestu, je bilo do gležnjev polno drobnega peska po cestah. Sploh si bil lahko vesel, če si imel le za hip prost razgled na Ounasvaaro in na šance, ki stojijo kot ostra krma ladje ob gori. Tovorni avtomobili so brzeli po cestah iti dvigali fini prah v oblakih nad lesene hiše. Gorski lovci, mornarji in letalski vojaki so težko obloženi korakali na zbirališča. Sovjetski Rusi. Kaleniki in Mongoli, ki jih je stražil domač vojak, so kopali jarke ob cestah. Poleg betonskih stavb in lesenih hiš Fincev so bile zdaj povsod enolične, vojaške lesene barake.
V častniških domovih za častnike, ki so spotoma, 6edijo frontni častniki in med njimi so možje, ki so pravkar prišli po 18 mesečnem bivanju iz Tundre, gozdov krog Salle ali od Kirke-nesa, in čakajo, kdaj se odpeljejo dalje. Mirno eedeč na stolih iz borovega lesa in na kožah severnega jelena pred rdečimi opečnimi kamini, zamišljeno puhajo dim iz pip in so zatopljeni v branje »najnovejših« časopisov, ki 60 tudi tu že 14 dni 6tari. V veliki jedilnici sedi general s svojimi častniki. Tudi tu je baraka preprosta. Na mizah 60 papirnati prti. Kosilo je kratko. General se poslovi in čez nekaj hipov je že z letalom na poletu na fronto.
Finska »luknja mraza«
Naš avto vozi počasi po mostu čez Kenijoki proti Veliki Iedenomorski cesti. Nekaj posebnega občuti Človek, če se pelje po tej cesti, saj se ne da primerjati z nobeno drugo cesto na 6vetu. Res je mnogo boljših cest, cest, ki se po njih avto lepše vozi, toda nobene ni, ki bi bila tako upravičena kot ta da bi bila v borbi za zmago odločilnega pomena. Od središča Laponske, od Rovaniemija, poteka čez tri širinske stopinje do Ledenega morja. V 13 letih svojega obstoja je postala kar bajeslovna. V nalahnih krivuljah in valovitih Črtah se vije cesta vzdolž barjanskih odtočnih jarkov, mimo pritlikavih borovcev in majhnih, j posamezno stoječih lesenih hiš proti Sodankjlaju. | Na lesenih ogrodjih vi&i na travnikih trava za 6ušenje. Majhne, rjavolisaste krave iščejo posamič 6voj borni živež ob cesti. Temelj ceste je *trd, vendar nastajajo vdrtine in jarki, ki jih sproti zasipajo in izravnajo posebne 6ani, ki se peljejo pred nami in z železnim valjem meljejo pesek in grušč, ki si ga jemljejo 6potoma s kupov. Kmalu
dospemo v vasico Sodankvla, ki je ob Veliki cesti. Lesene, rdeče popleskane hiše stojijo na zidanem temelju, na lesenih strehah pa so lesena ogrodja za 6ušenje mesa severnih jelenov. Ob ce6ti so 6kladnice lesa A zdaj v vojni je poglavitno poslopje v vasi vojaški dom in nobenega vaškega miru ni nikjer več. V'6e je polno vojaškega vrveža, vojakov, voz, topov, avtov. Sodankvla je »luknja mraza« na Finskem, kjer so vojaki namerili pozimi do 55 stopinj mraza.
Zdaj smo že daleč čez severni tečajnik. Tu in tam se cesti približa reka Kitincnjoki. Ječmen raste ob njegovih bregovih in je nizek in redek. Cez več ur vožnje se pripeljemo do lesene hiše, do Kalvile, ki je kavarna v tem arktičnem svetu. Borovci so nizki in raztreseni; rjavordeče se svetlikajo njih debla iz srebrne sivine lišajev in zelenja brusničnega grmovja. Velike površine gozdov so po/gane. Nato videvamo posekane breze, ki so dokaj debelejše kot naše. Tu v samoti stoji neka »Lolta«, ženska finske ženske zveze za pomoč domovini. Prosila je, da sme z nami, ker bi rada v Ivalo.'
Cesta oživi. Letalstvo je, dobro skrito med brezami, postavilo koničaste šotore. Tu je na ducate, z lesom obloženih tovornih avtov — za na fronto v Tundri. Prakamenje se pojavi ob poti, mogočne skale 60 od mraza razklane. Dolgi snežni plotovi ob straneh nas spominjajo zime. Ko se Konec septembra pojavijo prvi snežni zameti, tedaj je hudo na tej Veliki cesti. Ce hočeš sprožiti motor, moraš zakuriti pod hladilnikom.
A tudi poleti je ta cesta muhasta. Treba je paziti, da se ne zapelješ preveč na desno, ker slrčiš nizdol v jarek, kakor se je zgodilo tovornemu avtu pred nami. Rob ceste je meliah, pesek popusti in voz izgubi tla pod kolesi. V ostrih ovinkih poteka prašna cesta proti Ivalu. Napis »Kapea Silta« = »ozek most« zagledamo večkrat. Modri Iedenomorski omnibus obstane pred poštnim nabiralnikom, ki tiči ves samoten v gozdu. To je Ivalo. Tu se odcepi cesta na vzhod. Ali pa se odpeljemo na zahod, proli Inariju.
Inari — paradiž severnih jelenov
Inari ob Inarskem jezeru, ki meri 1000 kvadr. kilometrov, in je na njem 300(1 otokov, ki so videti ko siadkorni 6tožci. Bajke in pesmi so v zvezi z njegovimi skalnatimi bregovi. Tu na obali jezera je izvor pomembnih laponskih plemen Ai-Kiojev, Vallejev in Saijetsov. Za Rovaniemijem je Inari s svojimi 20.000 severnimi jeleni največja pokrajina severnih jelenov. Kadar je Laponska najbolj temna, vprav pred sredo zime, pridejo lastniki severnih jelenov k jezeru, da 6voje živali ločujejo. Puhteč v mrazu, 6opihajo živali v svojih vezeh. Kopita šklopotajo po zatnrzlem, trdem 6negu. Živali lovijo z lasom — suoponkijem. Mlada teleta zaznamujejo z vrezi v uhlje, nato izločijo živali za vprego in tiste za zakol. Tu, v tem vrvežu, na živinskem sejmišču, pozabi Lapo nec, da je sicer tako redkobeseden.
Cesta se vije ob jezeru. Na gorah, ki se dvigajo pred njim, ležijo ogromni skladi praskalovja. Stopinje so ti ko na vzmeteh po teh 6\etlorjavih tleh iz šote, da hodiš ko po debeli preprogi. Povsod je krivenčasto borovje, pa pritlikavo grmičje in brusnice. Tu ima bor le na vsakih 6to let svoje semensko leto. Redke smreke so tanke in visoke. Dolgi lišaji plahutajo v vetru. A celo tukaj, na najvišjem severu Evrope, so opazne 6ence velike voine. Vojaki iz »organizacije Todt« so tu na delu z dletom in kladivom, ko obdelujejo granit
za most čez Ivalojoki. Kmalu se bo leseni most umaknil kamnitemu.
Zmeraj bliže Ironti
Spet se vrnemo nazaj do Ivala; mimo motoriziranega vojnega lazareta se vije cesta ob majhnih jezerih. Vidiš širne j>lanjave barjanske trave, ki se giblje v vetru ko nežne, bele rutice. Na postajališču v Nautsiju prinašajo pomočnice kar polne čebre riževe juhe na mize. Bolj proti severu se ob cesti vrstijo šotori drug za drugim. Tu so svetli, oglati finski šotori, špičasti, beli Švedski šotori in rjavozeleni šotori letalcev. Tu so letališča in skladišča bomb in meti brezami se pasejo mule. Mule so obgrizle debla do bele skorje 111 bele golote se pobliskavajo prav do ceste. Skladišča slame, straže s puškami, so znanilci bližine bojišča. Na nebesu se pajavljajo lovska letala in jate divjih gosi. V mulo vpreženi protiletalski top straži na vogalu ceste. Na barju pa cele čete Rusov režejo črno šoto iz tal.
Zimska dirkališča. O Rudolfu Harbigu ste či-tali, da je nastopil v športni palači, kjer je postavil v teku na 1000 111 čas 2:41.7. Kakšne so š|x>rtne palače in kakšna so dirkališča v njih? To so stavbe, podobno pokritemu stadionu, so pa seveda neprimerno manjše. Uporabljajo jih v velikih mestih zdaj za kolesarske prireditve, zdaj za drsanje ali hokej na ledu, Iu pa tam pa tudi za lahko atletiko in za telovadno nastope. Arena v teh velikih dvoranah je tako urejena .da jo lahko spreminjajo za različne vrste športa. Za tekmovanje v tekih uredijo krožno progo, ki je seveda razmeroma kratka in ima ostre zavoje. Tla teka-lišča so lesena ali pa nasuta z mešanico, kakršno vidite na tekališčih pod vedrim nebom. Okoliščine, v katerih tekmujejo tekači so seveda težje (zasilna proga, ostri ovinki, slab zrak) in so zaradi lega tudi doseženi časi slabši. Pri skokih si pomagajo z žaganjem, mivko in podobnim, od metov pa pride navadno v poštev samo suvanje krogle. Kakor rečeno, zimskih palač no uporabljajo toliko za lahko atletiko, pač pa za športe, ki so pridobit-nejši. To so kolesarske dirke, boksarske borbe, hokej na ledu in podobno. (Z. S.)
Gundar Ifaegg bo prezimil doma. Cilali sle, da so vabili slavnega švedskega tekača na turnejo čez Ocean. O tem je bilo res precej govora, zadnja poročila iz Berlina pa vedo povedali, da liodo ostali švedski atleti čez zimo doma in ne bodo nastopali v inozemstvu. To velja zlasli za najvidnejše, za Haegga, Anderssona in Lidmana. (C. L.)
O krčevitosti. Rekel bi, da je krčevitost največji sovražnik maksimalnih športnih uspehov. To opažamo zlasti pri tekmovalcih, ki so se posvetili Šjiortu šele v poznih letih dozorevanja in so imeli premalo priložnosti za igre z žogo v otroški dobi. Do krčevitosti pride navadno tedaj, ko hočeš s krepko voljo nadoknaditi pomanjkljivosti treninga, tehniko in zmogljivosti sploh. Pri nas sem videl le redke tekače, ki bi bili sposobni preteči 100 m brez običajnih znakov krčevitosti. Prav zaradi tega, ker bi hoteli vsi zmagati, »stisnejo zobe in pesti« ter se 7, vso silo ženejo proti cilju. Kakor je za vse velike storitve potreben notranji mir in notranja ubranost, tako velja ludi za storitve, ki so odvisne od živčevja in mišic. Hotenje, da bi storil v nekaj sekundah več kot ti je mogoče storili, vodi do krčevitosti. Mobiliziraš vse sile. ludi tiste, ki nimajo z izvedbo določenih gibov nobene
V c*trem ovinku zavijemo proti Izhodu, se peljemo mimo Salmijarvija in temnoinodre jezerske vode in mimo njiv in sočnatih travnikov iti se ustavimo ob zvoniku na griču pred Parkino. Štirje bronasti zvonovi visijo v lesenem stolpu grškokatoliškega samostana. Povsod okrog sami lx>rovi križi, križ poleg križa na grobovih \ojakov in častnikov.
Prav na desni drdrajo tovorni avtomobili, z mulami vpreženi vozovi in baterije protiletalskih topov. Tu vodi cesta na bojišče, v Tundro. Čez Titovko drži cesta dalje proti Murmanskemu. Le 50 km smo oddaljeni od njega. Tu je fronta v Tundri. Med barji in majhnimi jezerci, med gruščem in grmičjeni Tundre čaka gorski lovec v temini in dnevni svetlobi na rezervo z Velike ledenomorske ceste Tu ob zalivu Litsa, ob jezeru in v Titovkalu je izpolnjena naloga Velike ceste, kjer se v Liinahamariju združi z Ledenim morjem, gre dalje čez jezero do rta Romanovih, čez Nord-kvn in llammerlest in dalje v Narvik in Oslo. Tu ' je njen konec.
zveze. Kako je mogoče krčevitost odpraviti? S sprostiluimi vajami se da marsikaj doseči, še več |ia s s prcmpinbo stališča do tekmovanja. Kdor tekmuje z občutkom, da je š[>ort lo igra in da je igra tudi tedaj, če tekmuje z.a prvenstvo, bo na dobri poli k sproščenosti; kdor pa misli, da gre za hudo važne storitve in odločitve, bo trpel na pravšni konrenlraciji in na ubranosti mišičnih opravkov. Posebno važno je pri treningu, da se uriš vselej z. užitkom in veseljem ter da tečeš, plavaš, skačeš »ležerno« tudi tedaj, ko stremiš za najvišjimi uspehi. O krčevitosti, ki velja v športu kot sovražnik št. 1, boste slišali o priložnosti še kaj več. (S. D.)
Ljubljana : Mars 3:0. Objavljam samo odlomek Vaših ugotovitev, ki bodo zanimale Širši krog ljubiteljev nogometa. »Stanje prostih strelov jo bilo 14:11 (11:5) za Mars. Koti: 4:4 (2:2). Streli na gol 30:15 (11:0) za Ljubljano. Pri Ljubljani je največkrat streljal Ilarler (12 krat), najboljše pa Lah, ki je dal skupaj 8 udarcev na gol. od katerih sta dva zgrešila, eden pa šel v prečko. Za Mars jo največkrat streljal Piskar II in sicer 4 kral. najboljše pa Piskar I: 2 močna udarca nn vrata. 2 polmočna (vse v prvem polčasu).« Na podlagi Vaših statističnih podatkov pravilno ugotavljate, da je igrala Ljubljana nekoliko boli ostro in da je zelo veliko slreliala na vrata Marsa. Koti dokazujejo. da ludi Mars ni bil brez pobud". Situacij-ske slike, ki sle jih poslali so znnimive. ne morem jih pa objaviti zaradi pomanjkanja prostora in zaradi zakasnelosti. (F. S.)
Ralinanip. Zanimajo vas pravila igre in predpisi o igrišču. Vse to boste našli v novi knjigi »Slovenčeve knližnirc M. Kuret: »Veselja dom«, II. del. stran 360—362. (P. V.)
Rasne sposobnosti v nogometu. — Menda nima nobeden ^port tako izvrstnih strokovnjakov. kol jih ima nogomet, .le to razumljivo, zakaj nogomet ima milijone pristašev, moč poedinih moštev pa je za organizacijo tudi v gmotnem oziru velikega pomena. Strokovnjaki, ki izbirajo državne reprezentance, jih ne iščejo s stališča pripadnosti k tej ali oni plemenski skupini, da se da govoriti o tipu, ki se je. v npgomelu najbolj obnesel. To so igralci, bistri, živahnega temperamenta, srednjo ali višje postave, krepki, urni in spretni. Največ lakih igralcev je med Urngvajri. Argentin-ri, Italiiani, Nemci. Angleži. Madžari. f"ehi in Španci. Zanimivo pa je ugotovili ,da so člani teh državnih nogometnih reprezentanc izbrani največ iz pripadnikov mediteransko in deloma tudi dinarsko rase (Kandinva). Člani nemške državne reprezentance so največ 7. zapada. iugozapada in juga, kjer prevladuje med Snortniki zapadno in dinarsko pleme. Nordijel =0 zelo nadarjeni za nekatere panoge lahke atletike, v noaomeln pa zaostajajo 7a mediternnri. Prav zaradi tega je n. pr v najboljših an"leških moštvih velik od«tolek priseljencev. (B. O.)
#
Mariborski poštarji so igrali preteklo nedeljo proti SK Ptuju in ga premagali s 3:2 (0:1). Igra je bila sicer borbena, potekla pa je v pravem športnem duhu, za kar gre zasluga sodniku g. Bergantu (Marilior), ki je sodil prav dobro.
Mars-Dopolavoro. S finalno pokalno teknA> med Marsom in Dopolavorom tobačne tovarne liodo zaključili ljubljanski nogometaši letošnjo sezono igranja. Igrali bodo v nedeljo popoldne na štadionu. Za sodnika je določila Nogometna zveza g. Makovca.
Prvo mednarodno nogometno tekmo med Turki in Madžari bodo gledali v nedeljo v Budimpešti. Zanima nas, kako se bo odrezala turška enajstorica na vročili madžarskih tleli. To bo njuno prvo srečanje dozdaj na zelenem polju.
Drsališča Engelman odprto. Iz Dunaja poročajo, da so olvorili znano drsališče Engelman pod vedrim nebom. Do=lej so trenirali v veliki dvorani, kjer je imel Kari Schrifcr svojo mednarodno drsalno šolo, odslej ,pa bodo imeli tudi ostali priložnost, da bodo uživali v zdravem športu na drsalkah.
Edgar Wallace:	8
Skrivnost skrivile mh
Roman. III.
V prvih jutranjih urah je bila zbrana majhna, žalostna skupina v delavni sobi Beston Prioryje. John Lexman je bled in prepadel sedel na zoti poleg svoje žene. Na zunanjem hodniku je bila straža, neposredno oblast je zastopal krajevni policijski agent, medtem ko je T. Ks. sedel za mizo z blokom papirja pred seboj in s svinčnikom ter kratko zapisoval vse podatke.
Pisatelj mu je na kratko povedal zadnje dogodke. Opisal mu je pogovor s posojevalcem in prejšnji dan do sprejema pisma.
»Ali imate pismo?« je vprašal T. Ks.
John Lexman je pritrdil.
»Zadovoljen sem,« se je prislav kar oddahnil, to vam prihrani nešteto sitnosti, dragi moj. Pripovedujte, kaj so je potem zgodilo.«
»Prišel sem v vas,« je nadaljeval John Lex-man, »in šel naprej. Nikjer ni bilo nikogar. Dež je kar neprenehoma lil in ves čas nisem srečal ne žive duše. Prispel sem na dogovorjeno mesto kakih pet minut pred določenim časom. Rilo je na voglu Eastbournske cesto blizu postaje, kjer sem našel Vassalara, ki 1110 je čakal. Skoraj sram mo je bilo, da sem šel v takih okoliščinah na sestanek, a me je vedno skrbelo, da no bi prišel na dom, ker seiji se bal, da hi vznemiril Grace. Kar je delalo vso zadevo še bolj smešno, je bil ta peklenski revolver, ki sem ga čutil ob vsakem koraku, kakor bi me opominjal, kako budalost napravim.«
»Kje ste srečali Vassalara?« je vprašal T. Ks.
»Bil je na drugi strani Eastbournske ceste in jo jo presekal, da mi je prišel naproti. Spočetka je bil zelo vljuden, le nekoliko vznemirjen, a pozneje se je začel čudno vesti, kakor bi se hotel razburiti zaradi nečesa, kar mu ni prijalo. Obljubil sem mu na račun znaten znesek, a je bil vedno hujši, dokler mi ni, preden sem se prav zavede), kaj dela, pomolil pod nos revolverja in mi začel vse mogoče grozili. Tedaj sem se spomnil, na kaj me je opozoril Kara.«
»Kara?« je živahno vprašal T. Ks.
»Neki moj znanec, ki je kriv, da sem si izposodil pri Vassalaru. Je neznansko bogat.«
»Razumem,« je rekel T. Ks., »nadaljujte!«
»Spomnil sem se torej njegovega opozorila,« je nadaljeval John, »in menil, da je prišel trenutek, ko bi lahko poskusil in videl, kakšen učinek bi napravilo na tega možica. Izvlekel sem iz žepa revolver in ga vzel na muho, a se mi je zazdelo, da se vsemu temu smeje. Tedaj sem pritisnil na petelina.
V mojo veliko grozo so se sprožili štirje streli, preden sem se zavedel, da bi prenehal. Zgrudil se je brez besede. Odvrgel sem revolver in pokleknil k njemu. Bil sem prepričan, da sem ga težko ranil in sem takoj uvidel, da ga ne bo mogoče rešiti. Meril sem na srce.«
Zdrznil se je, se z rokami zgrabil za glavo, žena pa ga je 7. eno roko objela Čez ramo in mu zašepetala nekaj na uho, nakar se je kmalu pomiril.
»Pa ni bil še mrtev, slišal sem, da je še nekaj
mrmral, česar pa nisem razumel. Nato sem šel naravnost v vas. da bi o vsem obveslil policijskega agenta in dal prenesti truplo.«
T. Ks. je vstal izza mize, šel k vratom in jih odprl.
»Agent, vstopite,« je ukazal. In ko je vstopil, je nadaljeval: »Upam, da ste z vso previdnostjo ravnali ob padlem in da ste skrbno jiobrali vse, kar je bilo raztresenega v njegovi neposredni bližini.«
»Da, gospod,« je odvrnil agent, »jaz sam sem pobral klohui< in palico, če je to, kar mislite.«
»In revolver?« je vprašal T. Ks.
Agent je zmajal z glavo.
»Revolverja ni bilo, gospod, razen pištole, ki jo je imel gospod Lexman.«
Segel je v žep in jo previdno izročil Tu. Ksu.
»Na jetnika bom pazil jaz, vi pa stopite v vas, ukrenite vse potrebno ter najskrbneje preiščite kraj, kjer je bil oni ubit, in prinesite mi revolver, ki ga najdete. Najbrž bo kje tam v obcestnem jarku. Tisti, ki ga najde, dobi nagrado.«
Agent je pozdravil in odšel.
»Slučaj se mi zdi zelo čuden in nenavaden,« je menil T. Ks., ko se je vrnil k mizi. »Ali ne opazile tudi vi, Lexman, nenavadnih okoliščin? Ali ni nekaj nenavadnega, da dolgujete nekomu denar in da oderuh zahteva povračilo, a pred rokom in, kar je še huje. da ga terja 7. grožnjami. Navadni posojevalci denarja nimajo navade, da bi tekali z nabitimi revolverji za svojimi dolžniki. Druga posebnost je, zakaj si je izbral zakotno in malo prometno cesto, ako je hotel napraviti pritisk na vas, to se pravi, ako vas je bolel očrniti pred očmi vaših prijateljev, in ni prišel k vam na dom, kjer bi bil moralni učinek vse večji? Dalje, zakaj vam je pisal grozilno pismo, ki bi ga spravilo pred zakoni v zagato in bi vam prihranilo toliko neprijetnosti, če bi poskušal s sodnim postopanjem?«
S koncem svinčnika je trkal po svojih belih zobeh, nato pa nenadno vzkliknil:
»Rad bi videl tisto pismo.«
John Lexman je vstal z zofe, šel k blagajni, jo odprl in hotel odpreti še jekleni predal, v katerega je spravil inkriminirani dokument. 2e je imel roko na ključu, ko je T. Ks. opazil v njegovem obrazu izraz iznenadenja ...
»Kaj pa je?« je brž vprašal detektiv.
»Zdi se mi, da je ta predal vroč,« je odgovoril John in pogledal, kakor bi hotel premeriti razdaljo med blagajno in ognjem v kaminu.
T. Ks. se je dotaknil predala. Bil je res topel.
»Odprite ga!« je dejal T. Ks. — Lesman je zaobrnil ključ in predal odprl.
Ko je to napravil, je notranjost predala za-žarela v plamenu, ki je takoj ugasnil in pustil samo lahko piramido dima, kateri se je razlezel iz blagajne po sobi.
»Ne dotikajte se ničesar tam notri,« je opozoril T. Ks. Nato je previdno dvignil predal in ga nesel pod luč. Na dnu ui bilo drugega, ko nekoliko belega jiepela, ki je bil ves naguban, in na-breklina laka, kjer je plamen oblizal steno blagajne.
»Razumem,« je dejal počasi T. Ks.
Videl je nekaj več ko pest pepela, videl je smrtno nevarnost, kateri je hil izpostavljen njegov prijatelj. Tu je nepopravljivo izginilo polovica dokazov, ki bi bili v korist Lexmanu.
»Pismo je hilo pisano na poseben papir, ki je bil kemično prepariran in bi se takoj razkrojil, ako b bil izpostavljen zraku. Verjetno hi bil zgorel že pred vašimi očmi, ako bi bili počakali še pel minut, preden bi ga spravili v predal. Zadaj pa ie začel goreti že preden ste zaobrnili ključ pri blagajni. In ovitek?«
A- togazzaroi
43
Palača ob jezeru
Grofici je rdečica zalila obraz in z naglo kretnjo ie odpalmila o<l sebe krožnik, na katerem je bi! kozarec vina. Kozarec se je prevrnil in vino se je razlilo po prtu Grof se jo zdrznil in debelo pogledal sorodnico. Grofica pa je vzkliknila:
»Nič hudega, dragi. Poroka bo!«
Grof je kar puhal. Moral se je premagovati z vso silo, da ni vzrojil nad nerodno sestrično Z divjo besnostjo je pozvoni! in zakričal vsto-pivšemu služabniku
»Proč z vso lo ropotijo. Takoj!«
Dal je tako duška s\o|i jezi in 6e zopet umiril.
»Vas je minilo, dragec?« ga je vprašala grofica, ko je služabnik pospravi! mizo.
Grof ni odgovoril.
»Tudi mene je minilo,« je takoj dostavila grofica. »Govoriva torei o tej zadevi. Poslušajte: Zelo razumni ste in zato niti malo ne dvomim, da me zdaj že dobro poznate. Nevedna sem, a dobrega srca Kadar pa gre za mojega otroka, tedaj se vsa zmedeni in izgubim še tiste ntalo razsodnosti, ki jo še imam. Zato pa želim, da mi vi pomaeate in mi svetujete, isle krvi ste kot moj ubogi pokojni mož Čutim, da on želi, da eo posvetujem z. vami in da se vam popolnoma zaupam v vsem. kar zadeva mojega ljubljenega otroka, mojega Nepa.«
Grofico je oh leh besedah prevzela ginje-ru*ii ZuftnJa si je brisati oči z velikim robcem.
»Oprostilo mi, Cezar, mali 6em, stara in ne-
spa motna.c
Ihteč grofičin glas ni bil prijeten in nikakor ni zabaval grofa ki je odmaknil stol od mize, prekrižal nogo in gledal benefansko plemkinio, ki je visela na steni.
fio nikdar ni videl sestrično objokane in taka mu je bila šo mnogo manj všeč. Nekaj časa jo molče gledal grofico, ki jo tiščala robec na nos in na levo oko, nato pa je vprašal, medtem ko je s sredincem desne roke tolkel po mizi:
»Torej?«
»Moj Bog! Tu vidim neko stvari, ki mi vzbujajo strah Mislim, da me razumete. Kljub vsej obzirnosti no tnorem molčati. Mladina je |>ač mladina Zato pa moramo mi imeti razsodnost šc namesto njih.«
»Bojite se? Toda, ali niste prav to nameravali?«
»Nameravala? Nikakor no Hotela sem. da bi spoznali mojega sina. da bi ga poučili, mu svetovali v vsem. tudi glede zakona. Odklonil je že tri krasne prilike iti no vem, zakaj. Nič nisem našla. Sicer res ni živel kakor menih, saj tega tudi ni mogoče zahtevati od takega mladeniča.
Znal pa jo ravnali pametno in |>revidno kakor izkušen človek. Popolnoma prost ie. lorej? lako ino ta stvar skrbi, da 110 morein več mirno spali. Sama ne moreni govoriti o tem. ker bo mislil, da glodam samo 11:1 koristi. Mati sem in moram misliti na vse. On gleda samo na srce, na duhovitost, na razumnost, na lepoto, na glas-I10. na polje in na vse ptMlohne stvari. Sicer so te stvari potrebne, a ne zadoščajo. Domnevala sem, da se morda še 110 namerava jKiročili; a prepričala sem se, da je ravno nasprolno res-
Prišla som torej semkaj, da mu vi svetujete. Malina? Nanjo nisem pomislila, kakor tudi ne na možnost, da l# se mogel zaljubiti vanjo. Odkrito moram priznati, da se je zelo spremenila. Spoznala sva jo v Milanu. Ko je živela še sredi razkošja, mojemu sinu ni bila všeč. Zdela se mu je preveč prevzetna in aristokratska. Niti malo si nisem mogla predstavljati, da se ho tako spremenila. Zdaj je pravi srček. Pa še njene nesrečo! Nisem mislila na te in na dobrosrčhost mojega otroka. Po srcu je Nepo prav tak kot jaz.«
»Torej?« jo je prekinil grof, ki se mu je zdelo, tla je žo skrajni čas, da prideta do zaključka.
»Torej? Ne smela bi tako govoriti vam. ki ste njen varuh, skoraj njen drugi oče. Ne vem. čo gre la stvar lahko kar tako naprej. Vidim eno in drugo stran in ne vcin, kaj naj storim. Kar srce se mi trga.«
Grofica si je zopet pritisnila robec na oči. V tem trenutku so se odprla vrata in prikazala se je Kali s tobačnico v roki. Grofica se je vsa divja obrnila proti njej in zavpila:
»Izgini! Tolikokrat sem ti že rekla, da nikar ne prihajaj blizu, ko s kom govorim.«
Kali je položila tobačnico na bližnja stol in se umaknila.
Grof je z. začudenjem gledal sorodnico, ki se je kaj kmalu zopet pomirila, sklonila glavo in si zakrila oči z robcem.
»Lahko zdaj spregovorim jaz?« jo je vprašal.
>Sa,' vendar ves čas čakam na to!«
»Vse te stvari, ki ste jih videli vi. jaz nisem opazil. Morda som kratkoviden. A to nič ne de. Ni potrebno, da bi dva človeka zgubila nai-ptej spanje, tek in glavo, da bi potem le za silo
shajala drug z drugim. Na vsak način pa ta zadeva tudi zame ni dovolj jasna.«
2alostne in objokane grofičine oči so se hipoma zaiskrile. Spustila je robec na koleua.
»Ni mi jasno, kakšna naj bo sreča v skupnem življenju moje nečakinje in vašega sina.«
»Kako to?« je začudeno vzkliknila grofica.
»Moja nečakinja je nenavadno razumna, je pa obenem najbolj muhasto bitje, kar sta jih mogla ustvariti Bog in hudič, če se spravita skupno na delo.«
»Kake nesmiselnosti govorite!«
»Nikakor ne. Ali še ne veste, da vsaka stvar nosi pečat tistega, ki jo je naredil. Moja nečakinja bi jiotrebovala jeklenega moža, kar pa vaš sin brez dvoma ni. Nikakor ga zaradi toga no podcenjujem Jeklenih mož ni mogoče najti za vsakim grmom. Mislim, da vaš sin nikakor ni primeren soprog za Marino.«
»Grofica, ki si je medtem odvezala Čepico in majala z glavo, je odgovorila:
»Kaj vendar govorite! Kar vroče mi postaja. Nisem dobro razumela vaših besed, a če sodile nopovoljno o mojem sinu, si dovoljujem prijx>m-niti vam. da ne razumete ničesar. Res ni jeklen; zlat je. Bržkone sle vi iz jekla ali morda iz železa. Govorile o stvareh, ki me spravlja jo v obup. Iz jekla? Kdo je žo slišal kaj takega? Iz jekla se delajo peresa, dragi moji«
Grofica je za hip umolknila in se z mrzlično naglico pahljala.
»Oh, ne razumete, niti malo ne razumete! Tudi uboge Marine ne poznate prav nič, gospod medved. Ne, ne!«
In zopet se je naglo pahljala.
»SLOVENCEV KOLEDAR«
bo knjign, ki l)o neobhodno potrebna zn vsnkognr! Nnročile gn čimprej, sliine le 20.— lir.
delavniki: 15-30, 17-30. S ing a on 14 tfalje, nedelje in prazniki 10 13-30. 15-30. 17-30
Uresničit so .io sen mlado najdenke Elizabete...
Sanjava princesa
Antonlo Centa, Irusella Dilliau l(I\l> UNION . fEL. 22-2»
Uulo nalvUle kvalitete Pariško podzemlje listolejn! Hoj strasti in kiepo»li!
Dve siroti
Allda Valli. Maria Denis, Roberte Villa IONU MATICA . IKL. 22-4»
Dramatična tajnost življenja prikazati^ v filmu
Usodni spor
V slavni vlogi: llilde Kralil, Evvald Balser KINU SLOGA - TEI. 27.30
iščem v centru mesta začetkom decembra. Ponudoe poslati v upravo »Slovenca« pod šifro »Lokal« 6299.
anaBBBB&iaiaaaBaBaGRi
Dne 25. novembra 1042 ob deveti uri bo pri okrajnem sodišču v Logatcu, soba 3, dri.žba nepremičen vpisanih v zemljiški knjigi za Blekovo vas po I vlož. štev. 572, iti sjcer mizarska delavnica s sušilnico za les in dvorišče z.a izklicno ceno 46.060-07 Lir.
Po končani nepremičninski dražbi se vrši isto tam prostovoljna javna dražba 5 mizarskih strojev za izklicno ceno 25.00.1.— Lir.
One kupnini je polomiti v roke sodišča in sicer glede nepremičnin v osmih dneh, glede stroiev pa takoj po domiku na dan dražbe. 5-troii so dobri in se lahko ogledajo pri hranitelju g. De Gleria Antonu v Dol. Logatcu 59.
Dražboni pogoji so na vpog'od pri sodišču v v Logatcu in pri podpisanem kot konkurznem upravitelju, ki daje tudi potrebna pojasnila.
Logatec, 12. 11. 1912
Dr. HraSevec Ciril, odvetnik
Logatec
Umetno obsevanje uidarjev
Dolo rudarjev je težko, naporno in gotovo nezavidljivo. Rudar je prisiljen delali v osrčju zemlje, kamor ne prodre noben sončni žarelt. Rudarjevo telo pogreša tistega krepila, ki ga daje sonce. Zavoljo toga je |)otrehen posebne pažnje, če hočemo, da l>o svoje delo lahko opravljal dolga lela in vseskozi učinkovito. Zato. so v Nemčiji na predlog nekega vseučiliškega profesorja sklenili uvesti za rudarje posebna umetna obsevanja rudarjev. Prvo taiišno napravo so uvedli v nekom rudniku v Poruhrju in sicer na stroške zavoda za socialno zavarovanje rudarjev. Pokazalo se je, da je novost vredna posebne po-
zornosti, kajti z obsevanjem se dovaja rudarjevemu telesu vitamin D, ki je za trdnost organizma nujno potreben. Z obsevanjem bodo pri rir darjih dosegli večjo odpornost.
Dobra žetev tudi na Danskem
Tudi na Danskem so letos imeli prav izdar »o žetev. Donos žitaric cenijo na 32 milijonov sto'#;v, torej za 5 milijonov stotov več kakor lani. Pr.>y posebno dobro so se obnesle setve rži, ječmena n ovsa.
»Slovencev holedar« bo za mesto in za deželo!
Vdani v božjo voljo sporočamo vsem, ki slo ga poznali, da je odšel v boljše življenje naš predobri mož in skrbni oče, gospod
OBLAK ALOJZIJ
poštni poduradnik v pokoju
v petek, dne 20. novembra 1942, previden s tolažili sveie vere. Pogreb bo v soboto, dne 21. novembra 1942, ob 4 popoldne od doma žalosti, Ločnikarjeva ulica 13, na viško pokopališče. Ljubljana, 20. nap. /942.
Žalujoči: Jožefa, žena; Lovretta, hčerka in sorodstvo.
Globoko poirii naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas jc za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni soprog, skrbni naš očka, brat, stric in svak, gospod
V
Jernej Cern
hotelir in posestnik
Na zadnji poti ga spremimo v nedeljo, dne 22. novembra 1942, ob pol štirih popoldne
z Žal na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, dne 23. novembra 1942, ob 8 zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, dne 20. novembra 1942.
Franja, soproga Marijanca, Meti, Nejee, Marko, otroci in ostalo sorodstvo
'vifS i
*?-' ... "
<j%y v*
t;
ij&fpft'
S-.i-OMlMVv
W *
mmm |fl?
mm
mm
v'®/ flp
mm
pip
tf-feHgAiM
K
fmm
f fflfčMm1
/ '.-v: ■
I

J V -'.'v"'" .
v/ ' i v ' v*,
• i ' M,!
i »V ■ ■
■V
■*'K< .v,I'
KISI ?
.v -., jmf,-^ i
r',. ■ r . j*
nfefe i *
v
A'* J
H W ; ■ ' 'vl : H/dv, V.v*',
tmS <
VM V'./, c	v
m-dfa?-:'. i
7a Linijsko tiskarno v Llubliani: Jože Kramariž
Izdajatelj; Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenčiS