postmna »utone v soSlov.«) Današnja skupščinska seja se jc pričela ob 10. Glavni predmet je bila debata o javnih delih in pomoči pasivnim krajem. Od radikalov je imel dolg govor Radko Parežanin, ki je zahteval, da se vrši nad to razmeroma majhno vsoto nadzorstvo, da sc ne potroši za razne dnev-nicc. Zakon je dober in potreben. Glasoval bo zan'. Poslancc se je bavil s pasivnostjo naših kraje, i trdil, da jc za to stanje kriva gospodarska politika dosedanjih vlad. Dokaz so dosedanji proračuni. Krivo jc tudi strankar-stvo, V naši upravi imamo veliko število nesposobnih uradnikov, ki prejemajo denar, ki bi sc lahko uporabil za reforme. Našteva številne primere, da sc jc s fondi za izboljšave slabo ravnalo. Zlasti za pogozdovanje. Poslanec obtožuje ministra za agrarno reformo in gozdarstvo, da vladajo po njegovem mnenju tu tajne sile. Zavzema se za povzdigo kmetijstva, ki jc zanemarjeno. Kot zgled navaja, kako druge države skrbe za to. Nato je govoril zemljoradnik S a v 1 j i č Izjavil je, da so krediti majhni. Radikal M i -lutinovič opisuje razmere v raško-zve-čanski oblasti. Musliman Husein A 1 i č jc priznal, da ima zakonski predlog tudi slabe strani. Vendar jc mnogo boljši od prejšnjega. Določena vsota 120, mil. Din je razmeroma majhna. Pri glasovanju je bil r.akcn s 127 proti devetim glasovom sprejet, Nato jc preds. prebral poročilo finančnega ministra, da predlaga narodni skupščini proračun, nakar se jc , seja zaključila. Prihodnja skupščinska seja bo 26. novembra ob 10 dopoldne. Razčiščevale v N&S Belgrad, 17. nov. (Tel. »Slov.«) Dopoldne so odpotovali v Niš člani glavnega odbora Uzu-novič, Maksimovič, Krsta Miletič, Zivko Sušič, Svetislav Sakovič, dr. Ivkovič, Velja Popovič, Milan Simonovič, Ljuba Popovič, Miloš Babič, Mihajlo Lukarevič in poslanec Besarabič. V istem vlaku je z njimi odpotoval minister za vere Cvetkovič, ki je Uzunovičev nasprotnik. Člani glavnega odbora so imeli že danes v Nišu posvetovanje s svojimi somišljeniki. Jutri se bo vršil v Prcikuplju volik radikalni shod. Med radikali se čuje mnenje, da je tc predpriprava članov glavnega odbora NRS, da nadaljujejo akcijo zoper večino radikalnega kluba. Na drugi strani se je zatrjevalo, da je to navaden radikalni shod. Vsekakor je značilno, da je z istim vlakom in na isto mesto, v Pro-kuplje odpotoval minister Cvetkovič, ki bo govoril na istem shodu za slučaj, da bodo člani glavnega odbora napadali vlado in njeno delovanje. Ker je odšlo toliko število poslancev in ker so se sestali pristaši Vukičeviča in glavnega odbora, je bilo seveda zanimanje za ta radikalni shod v Prokuplju v središču po litičnega zanimanja. Za§re& voli v torek župana Zagreb, 17. nov. (Tel. »Slov.«) Danes je prišel odlok notranjega ministrstva, da se v Zagrebu izvršijo županske volitve. Veliki župan je takoj razpisal volitve za 20. november. Takrat se sestane občinski odbor. Zdi se, da bo Hrvatski blok kljub nesimpatijam, ki se pojavljajo v velikem delu, Srkulja izvolil za župana. Značilno je, da je izvoljen za ravnatelja Mestne hranilnice samostojen demokra! dr. Juriša. To se je zgodilo radi tega, da si federalisti pridobe naklonjenost samostojnih demokratov. K soerazumu o reparacšiah London, 17. novembra. (Tel. »Slov.«) »Daily Telegraph« poroča, da bo Anglija svoj oficielni odgovor na nemški predlog za sklicanje konference strokovnjakov izročila v par dneh obenem z odgovori ostalih zaveznikov in da bo v njem obravnavala samo sestavo in postopanje odbora. Obenem ho v ne-oficielnem memorandu sporočila nemški vladi angleško mnenje o reparacijskem vprašanju. Nemčija je odklonila udeležbo na konferenci, če bi bila svoboda strokovnjakov omejena po gotovih zahtvah zaveznikov, Amerika pa je za udeležbo stavila pogoj, da se formalno ne dotaknejo vprašanja medzavezni-ških dolgov, kar pa se je, dasi v neoficielni obliki, zgodilo v angleškem memorandu. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Zadele so sledeče srečke: 30.000 Din št. 31.322, 10.000 Din 62.710 iu ,12.16-1. O katoliški akciji (Pismo z Dunaja.) Na Dunaju ao nastala nesporazumTjenja med zastopniki politične krščansko-socialne stranke in zastopniki katoliške akcije. Da se zadeva pojasni, so sklicali veliko javno zborovanje. Tam je govoril generalni ravnatelj »Katoliške ljudske zveze (Kath. Volksbund) monsignore Fried o »katoliški akciji«, poslanec in strankin načelnik Kunschak o politiki. Fried je izvajal med drugim: Prvo vprašanje je o cilju katoliške akcije Iu politične stranke. Katoliška akcija ima nalogo, da v zvezi s Cerkvijo in dušnim pastir-stvom pomaga izobraževati mišljenje ljudi, vzgajati značaje, prav razlagati naša načela in njihovo uporabo na praktično javno življenje. S tem je dalje dana naloga, da se mora katoliško ljudstvo v smislu našega katoliškega svetovnega nazora šolati. Politična stranica z vsemi temi nalogami nima nič opraviti; njeno i delo je, da po možnosli uveljavi katoliška načela v javnem življenju, v državi in deželi, v zakonodaji in upravi. Politična stranka mora j imeti, posebno če je krščanska, tudi svoja nepremakljiva načela, in jih no sme nikdar zatajiti ali izdati. To je samoobsebi umevno. V koliko pa ta nespremenljiva načela doseže, to je vprašanje njene politične moči. Krščanska stranka bo včasih morala pristati na kak kompromis, ki ga po svojih načelih zavrača, j Drugo vprašanje je, kdo naj deluje v kat. akciji in kdo v političnem življenju. V katoliški akciji naj bodo samoumevno vsi katoličani, vsaj tam, kjer to gibanje nosijo naša kato-lišika društva in organizacije, naj bodo njihovi člani. To je najmanjša zahteva, ki jo moramo nasloviti na vse katoličane, naravno tudi na naše krščanske mandatarje. Mi moramo od vseh zahtevali, da pospešujejo in naročajo tudi naš katoliški tisk. Na vodilen način bodo v kat. akciji duhovniki in laiki sodelovali. Na splošno za to politični mandatarji raditega ne bodo sposobni, ker imajo, če hočejo javne dolžnosti prav izpolnjevati, malo ali nič časa za delo v Ljudski zvezi (Volksbund), v stanovskih društvih itd. V politični stranki naj bo in mora naravno biti njen član tudi vsak katoličan in mora za časa volitve ne 3amo sam v krščanskem smislu voliti, ampak tudi kolikor mogoče mnogo drugih k temu pripraviti. Vodilna mesta v političnem življenju, bodisi kot zaupniki, načelniki strankine organizacije in kot mandatarji bodo zavzemali h. naj jih zavzemajo možje našega zaupanja, če katoličani pri političnem gibanju ne stoje ob strani, ampak se goreče v njem udejstvuje jo. Ti od nas v političnem življenju naprej postavljeni nosi tel ji našega zaupanja se radi tega ne smejo smatrati takoj kot katoličani druge vrednosti. Tu zahtevamo najprej katoliške mandatarje; posreči se nam, da spravimo vrle katoličane na ta mesta, potem pa jih sami nekako izključujemo iz notranje katoliške vzajemnosti. To ni nič. Tako ne pridemo naprej. Katoliška akcija in javno življenje (politika) se naj medseboj dopolnjujeta, krepita in jačita. K un s c h a k pa je med drugim izvajal: Kat akcija stoji na večnih verskih resnicah in se radi tega nima na nič ozirati kakor na svoja načela. Politična stranka pa je pri svojem ravnanju in pri svojih odlokih vezana na menjajoče se razmere in posebno na vsakokratno dano razmerje moči. To razmerje za katoličane ni ugodno. V »Narodnem svetu je n. pr. 73 krščanskih socialcev, 71 socialdemokratov, 12 velenemcev in 9 deželnih zvezarjev (Landbund). Ker so velenemci in večina zvezarjev liberalci, je v kullurno-poli-tičnih vprašanjih liberalna večina. Pri tem položaju strogo obsojati dr. Seipla in krščansko socialno stranko, ker ne delata izrecno katoliške politike, ni samo nepravično, ampak hudobno. Nekateri žele, da bi krščanski aocialci vrgli proč vlado in šli v opozicijo delat načelno katoliško politiko. V dunajskem občinskem svetu so krščanski socialci v opoziciji, pa se slišijo le tožbe, kako vladajoči so-ciadenokrali zatirajo katoliške zadeve; stav-Ija se vprašanje, ali ne bi bilo boljše skleniti kompromis s socialdemokrati, da se omili so-riademokralski kulturni boj zlasti glede šole. Windhorst je rekel, da »Centrum« ni konfe-sionalna stranka, ampak politična stranka. Tako je ostalo do danes pri »Centrumu«, tako pri krščanskosocialni stranki. Če je moj prijatelj Fried zahteval za katoliško akcijo in za politiko svobodo odločitve in delovanja, se s tem popolnoma strinjam in kličem tako zastopnikom katoliške akcije kakor zastopnikom krščansko-socialne stranke: V svobodi drug poleg drugega, v svobodi drug z drugim za našo vero, ljudstvo in našo domovino. »Ossorvatore Romano« ima dne 20. oktobra o tem poročilo z naslovom: >Po zlx>rovanju na Dunaju — katoliška akcija in politično udejstvovanje,« kjer odobrava stališče obeh dunajskih govornikov v dolgem uvodnem članku. »Keichspost« ponatiskuje 26. oktobra z zadoščenjem članek vatikanskega lista. To posnema tudi »Katholische Kirchenzeitungc dne 8. novembra. Ta še pripominja, da je dr. Pfliegler v svoji reviji »Neuland«, str. 216 z »Osservatore Romano« v nasprotju, ko dvomi » življenski možnosti krščanskosocialne stranke in njeui koristnosti za katoliško Cerkev, očitajoč ji, da je le sredstvo za moč obrtnikov lo meščanstva, stranka kapitalizma, da ae z Silni viharji u severni Evropi Berlin, !7. nov. (Tel. »Slov.«) Nad obalami Severnega morja, v Angliji, Holandijl, severni Nemčiji in tudi nad francosko obalo Atlantskega morja divjajo od včeraj hudi viharji, ki so napravili veliko škode in zahtevali tudi več človeških žisfcv. Vihar je trgal ladje od obale, razkrival strehe, ruval drevest, oviral železniški in cestni promet ter rušil teleionske in brzojavne zveze. Na kornvalski obali v Angliji je vihar odplavil z neke ladje krmilarja. V Angliji je bilo vsega skupaj ubitih 6 oseb. Mnoge ladje so na morju prišle ▼ velike stiske. Pariz, 17. nov. (Tel. »Slov.«) Poroča se o vedno večji škodi, ki jo Je napravil vihar v francoskih pristaniščih v Kanalu. Francoske brezžične postaje so prejele razne klice na pomoč, tako od grškega parnika »Amazona«, angleškega parnika »Aquila« in od več francoskih ribiških ladij. Potniški promet med Francijo in Anglijo je popolnoma ustavljen že od včeraj popoldne. Danes je bil ustavljen tndi zračni promet na letališču ▼ Le Bourgetu. ZaksS nI prlilo do trsssisfasfee pogodbe i Pragsi Praga, 17. nov. (Tel. »Slov.«) 0 jugoslovansko,češkoslovaških trgovinskih pogajanjih, ki so se prekinila in so usojena na politiko čakanja, je zvedel vaš dopisnik nekatere podrobnosti. Da ni prišlo do pogajanj o tarifnem delu pogodbe, so krivi češkoslovaški agrarci, ki niso hoteli brez protiuslug skleniti niti veterinarske konvencije, ki jo je Jugoslavija z Madjarsko z lahkoto sklenila. Med pogajanji bi bilo kmalu prišlo do krize češkoslovaške vlade. S pogajanji se je bavil ministrski svet, v katerem pa so zopet zmagali agrarci, ki ne marajo nasproti jugoslovanskemu kmetijstvu ničesar popustiti. V splošnem gredo češkoslovaški a arci zn tem, da oz Mafijo češkoslovaško di/.avo za agrarno, da jo na tem polju popolnoma (.samosvojijo. Radi Razsodba v sršfem procesu Atene, 17. nov. (Tel. »Slov.«) V konfliktu grške države 7 mednarodno finančno komisijo radi zastavljenih državnih dohodkov je izdal svojo razsodbo švicarski razsodnik Moriaud. Konflikt je obstojal v tem, da je finančna komisija v smislu zakona iz 1. 1898. razpolagala s 60% prebitka dohodkov za zboljšanje obresti grških obligacij v zlatu, toda namesto da bi te prebitke dohodkov izdajala v drahmah, jih je preračunavala iz drahem v francoske franke in iz frankov v funt šterlinge. Finančna komisija je očitala grški vladi, da je izdajala papirna denar brez pooblastila komisije in s tem povzročila izgubo vrednosti drahme. Moriaud obsoja preračunavanje komisije v druge valute ter jo je obsodil na vračilo 15 milijonov zlatih frankov grški državni blagajni v 10 letnih obrokih; obsodil pa je tudi to, da so grške vlade izdajale papirni denar, ne da bi prej vprašale finahčno komisijo, ter določil odškodnino, ki jo ima Grška plačati za zvišanje obresti zlatih obligacij na letnih 5 milijonov zla/tih frankov. Drobne vesti Francoski delegat v ženevskem mednarodnem delovnem uradu Youchaux je sedaj po Boncourju tudi podal demisijo. V časnikarskem intervjuju je izjavil, da ne more zagovarjati, da bi zastopal v Ženevi desničarsko vlado. Širi se govorica, da bo tuda radi-kalnosocijalni poslanec Bascide odložil svoje mesto kot delegat v Ženevi. Nemški državni zbor je danes v svrho podpore izprtim delavcem v severnozapad-nem industrijskem ozemlju dovolil 20.000 mark. V ponedeljek se začne zunanjepolitična debata z govorom dr. Stresemanna, ki bo poročal o p>oteku prihodnjih pogajanj v stvari Davvesovega načrta. Za vrhovnega poveljnika italijanskega brodovja v gornjem Tirenskem morju je bil imenovan admiral Lido Ducci. Banka del piccolo credito v Ferrari jc ustavila plačila. Obclolžen umora svoje žene. Danes se je pri tukajšnjem kazenskem sodišču začela razprava proti privalnemu uradniku Beli Erdely-ju, ki je obtožen, da je umoril svojo ženo igralko Ano Forgaas, ki je bila v njegovo korist zavarovana za življenje. Meseca avgusta 1928 je Erdely napravil s svojo ženo izlet na Mil-štatsko jezero na Koroškem. Soproga je padla v neki prepad in se pri tem hudo poškodovala. Erdely jo je baje sam pahnil v globočino in se potem zastrupil z veronalom in hotel zadaviti s šalom. Erdely iaji zločin, obtožen pa je ludi radi ponarejanja menic, goljufije in ponarejanja doktorske diplome, kar pa priznava. njenim delovanjem na tragičen način Cerkvi odtujuje vedno več ljudi, navajajoč h koncu besede judovske boljševikinje Kameneve. Iz tega članka sklepa »Kirchenzeilung«, da hoče Pfliegler s katoliško akcijo izločiti krščansko socialno stranko, dočim smatra »Osservatore Romano« katoliško akcijo za nekaj izvenpo-litičmega in nadpolitičnega ter se veeeli, da sliši isto iz Friedovih in Kunschakovih ust. Te konrtatacije 90 jako poučne za bosanske razmere, kjer sarajevski »Katoliški Tjed-nik« pobija v imenu katoliške akcije politiko Hrvatske pučke stranke, dočim je katoliška akcija nepolitična, izven pol iiična in nadpoli-tična, kakor to sledi tudi iz teh rimskih in dunajskih izjav. itega je malo upanja, da bi se pogajanja nadaljevala, dokler bodo imeli češkoslovaški agrarci odločilno besedo v vladi. Jugoslovanska delegacija, videč, da ni mogoče pričakovati kakega uspeha, je pogajanja prekinila. Najbrže ne bo silila na nova pogajanja, dokler ne pride v vlado češkoslovaška socialistična stranka. Agrarci trenutno ne marajo ničesar popustiti, ampak gredo v boj za pokrajinske volitve z geslom: zvišanje carine na živino in kmetijske pridelke. Ker je češkoslovaški izve, v Jiir.-rralavijo še enkrat večji kakor jugoslovanski v 'V-ikoslovaško, bo Češkoslo-vašltT imela več interesa, da pod vzame korake za oonovna pogajanja, kakor SHS. Dokler ostane sedanja vlada na krmilu, na nova pogajanja ni računati« Svet Društva narodov ženeva, 16. novembra. 53. zasedanje sveta Društva narodov je sklicano za 10. december v Ženevo. Dnevni red je precej obilen. Od političnih vprašanj sta postavljena dva spora, ki sta bila že ponovno pnedmet brezuspešne razprave pred sveitom in sicer poljsko-litvanski spor in pa vprašanje madjarskih optantov v Romuniji. Glede optantov so se vršila zadnje mesece ponovno direktna pogajanja med obema državama in ravno te dni bi se imela v ltappalu vršiti nova konferenca. Radi spremembe vlade'pa je bila odpovedana. Vendar ne vlada več taka napetost in zato se upa, da bo k one? no vendarle mogoče svetu Društva narodov najti kompromis, ki bo zadovoljil obe stranki. Še bolj star je spor med Poljsko in Litvo, med katerima vlada stalno napeto skoraj vojno »tanje. Glavno sporno vprašanje je pripadnost Vilne, ki je pod poljsko okupacijo in jo Poljaki smatrajo za sestaven del svoje države. Litvanci pa so v svojih pretenzijah po tem mestu šli celo tako daleč, da so v ustavi proglasili Vilno za svojo prestolico! Tudi druga vprašanja kakor železniški in poštni promet so popolnoma neurejena. Zato je bila nedavno sklicana v Konigsberg konferenca, kjer sta se sestali na direktna pogajanja delegaciji obeh držav in se tudi kmalu razšli — brez uspeha. Pri neudi pride en Mohorjan. Mariborska škofija je napredovala za 426 udov, tako da jih šteje sedaj 21.957 ali 3.535% vsega prebivalstva. En naročnik pride na vsakih 28 ljudi. Lansko leto je znašal ta odstotek v ljubljanski škofiji 4.403, v mariborski pa 3.586, Ljubljanska škofija je torej napredovala za 0.354%, mariborska je pa neznatno nazadovala (za 0.051%), dasi se je število Mohorjanov, absolutno vzeto, zvišalo; toda razmeroma še bolj je narastlo številov prebivalstva. Če vzamemo vso Slovenijo, je v Mohorjevi družbi letos včlanjenih 4.099% vsega prebivalstva. Porast števila članov izkazujejo večinoma tudi druge škofije. V Italiji je pa naročanje Mohorjevih knjig tako otežkočeno, da šteje letos vsa Italija samo še 76 Mohorjanov (lani 80). Zal je tudi število Mohorjanov na Koroškem padlo od 2659 na 2483. Prepričani pa smo, da se bo dalo na Koroškem nazadovanje ne samo zaustaviti, ampak spremeniti celo v zopetno napredovanje. Ko se ob ugotovitvi letošnjega lepega na predka hvaležno spominjamo vseh Mih ,n-štetih prijateljev Mohorjeve družbe, ki so s svojim delom pripomogli družbi do tega razmaha, želimo samo, da bi se to napreJo i-nje Mohorjeve družbe v vsakem oziru, ki ga opažamo sedaj že tri leta zaporedoma, nadaljevalo tudi v letu 1929. Vsi pa, ki so s svojim delom omogočili ta uspeh, naj imajo spričo letošnjega lepega književnega daru Mohorjeve družbe prijetno zavest, da njih trud ni bil zaman in da so pomagali pripraviti vsaj 100.000 Slovencem veselje za zimske večere. Dragocen plen mariborske polici e 231etni klativitez pod ključem. — Na vesti ima vse polno tatvin in vlomov. — Osumljen tudi doslej nerazjasnjenega ropai skega umora \ Bukovici pri Ormožu. — Brez vzgoje ir vesti. ^ Maribor, 17. nov. V Meljskem dvoru je zasačila neumorna mariborska policija 231etnega ptička Jakoba Zvera iz Okoslavcev pri Ljutomeru, brezposelnega delavca. Fant ima za seboj zanimivo in sila pestro življenje. Zasleduje ga prvič mariborsko okrožno sodišče radi nastopa petmesečne ječe, na katero je bil obsojen radi neke tatvine iz 1. 1927.; zasleduje ga orožni-ška postaja v Ivanjkovdh, ker je 18. aprila odnesel posestnici Veroniki Sagaj ženske obleke m nekaj gotovine j Mariji S., posestnici v Banovcih, in Mariji K. iz Veržeja je odnesel raznega drobiža (čevlje, obleke, uro z verižioo, meso itd.). Radi tega ga zasleduje orožniška postaja v Križevcih. — 12. aprila je odnesel iz veržejskega kolodvorskega skladišča žensko in moško kolo znamke »Puch« v skupni vrednosti 3300 Din. — Tudi se je prikradel v veržejski salezijanski zavod ter odnesel cel kup predpasnikov in obrisač ter jedilnega orodja. Zasleduje ga torej orožništvo v Veržeju. — Orožniška postaja v Radencih ga tudi išče, ker je iz tamošnje Voglerjeve kleti odnesel 15 litrov vina, 3 litre žganja in neka/j steklenic v skupni vrednosti 420 Din. Ravno tako je Jakob Z. slabo zapisan pri malonedeljskih orožnikih. Tukaj je bil namreč ukradel 29. avgusta Francu G, iz zaklenjene omare 800 dinarjev gotovine ter delavsko knjižico nekega Franca Simoniča in se je pozneje izdajal na to ime. Pozneje si je nabavil novo delavsko knjižico ter ponaredil na njej štampiljko občinskega urada v Lahonoi. — Razen tega je hodil po Prlekiji in Slov. goricah iz kraja v kraj ter s pomočjo neke skrivnostne igle izvabljal lahkovernim kmfetom večje vsote denarja. Na ta način je zaslužil do 3090 Din. — Mariborska policija pa sumi, da je Jakob Z. vlomil v noči od 9. na 10. oktober v gostilno pri »Zelenem travniku«, kjer je izginilo prekajenega mesa v vrednosti 680 Din ter 17 litrov vina. Tudi je osumljen vloma v Nekrepovo gostilno, o čemer smo že svojčas poročali. — Na vesti ima tudi vlom v Coge-tincih v Slov. goricah, kjer je odnesel nekaj obleke, perila in pa eno zlato žensko uro ter V CENTRUMU MESTA je naš lokal. Kadar pridete v Ljubljano, greste gotovo mimo. In veste li. da nudijo naše izložbe bogat neizčrpen repertoar vseh modnih novosti za dame in gospode. Vse, kar vidite, je najmodernejše in tudi v cenah konkurenčno P. M&GD.C, LJUBLJANA Danes pri Ketteiu Aleksandrova cesta shoroi prlicoi ® mestu, da je program dober, stvaren. Zeli kooperacijo obeh slovenskih oblasti. Nato govori Planina (SLS), ki kot zastopnik obrti pozdravlja proračun, ki se je tudi spomnil ravno obrtniškega naraščaja. Kot poslednji je govoril g. posl. Arnež, ki je izvajal med drugim sledeče: Kot delavski poslanec pozdravljam ta proračun zlasti zato, ker je v njem tudi postavka za šole. S tem je omogočeno tudi delavskim sinovom, ki bodo zmožni in imeli voljo, da se bodo lahko izobraževali in napredovali v obrtništvu. Dalje pozdravlja pospeševanje elektrifikacije, zlasti za Kropo in Kamno gorico, ker so s tem prišli tudi najbedr.cjši v poštev. — Turistika: V Bohinju se bo 1, 1930. vršila zimska olimpiada in se je že sestavil odbor. Te priprave bodo ogromno stale in oblastni od-ber naj gre na roko, ker s tem dvigne tujski promet, za katerega moramo vse žrtvovati. Nato je bilo glasovanje, pri katerem je bilo IV. poglavje soglasno sprejeto. Prihodnja seja bo v ponedeljek 19. nov. ob 10 dopoldne. Popravek. V včerajšnjem poročilu v Mi-lavčevein govoru »Iluda ura za SKS in SI)S< se mora glasiti tako-le: Isti ofieiolni nnpred-niak in državotvorne je pri Logatcu v škodo države vtihotapil v naSo državo 29 milijonov nežigosauih kron. Eugene Mueller: ICsnefska povest Zakaj se božje kravice* imenujejo božje kra-vice in zakaj jih spoštujemo. Bilo je v starih časih, ko so graščaki imeli še vso oblast nad deželo in nad kmeti. Nekega dne se je dogodilo, da so našli graščakovega brata v neki deželi mrtvega, umorjenega za živo mejo polja. Radi tega dejanja je bil graščak silno potrt in užaloščen; zakaj zelo rad je imel svojega brata. Zapovedal je torej, da skrbno iščejo morilca ter obljubil, da ga bo, — če ga bodo našli — kaznoval s strašno smrtjo. Še istega večera ob uri, ko je graščak klečal pri truplu umrlega ter molil in jokal, je zaslišal, da se bliža hrupna množica. Vstal je. V sobo je stopil poglavar njegovih služabnikov, Crondas po imenu, in mu rekel; »Gospod, jaz sam sem odkril morilca in sem ga dal prijeti, da ga pripeljejo pred vas.« Graščak, ki je občutil veselje v svoji žalosti, veselje maščevanja, graščak je dejal: »Naj ga privedejo kar sem: tu, pri rajni-kovem truplu hočem soditi tega nesrečnika. Če bi se pustil voditi od usmiljenja, me bo ta pogled spomnil na obljubo, ki sem si jo dal, da mu odmerim kazen po zločinu.« Crondas je dal torej zunaj znamenje; in služabniki so privedli pred svojega gospodarja nekega kmeta, ki je padel na kolena, rekoč: »Usmilite se me, gospod, jaz nisem izvršil zločina!« Graščak je vprašal Crondasa, kakšni dokazi govorijo proti temu možu; Crondas je odvrnil: »Vidite, gospod, te madeže na njegovi obleki, to je kri, kri vašega brata.« * Sedmopikčasta polonica. »Je-li mogoče?« je dejal graščak, ki se mu je dvignilo srce pri tem pogledu; »nesrečnik, povej vzrok svojega zločina.« »Joj, joji« je odvrnil kmet, »verjemite mi vendar, gospod, jaz nisem ubil vašega brata. Imam krvave madeže na svoji obleki, to je res; toda nikakor ne vem, na kak način so prišli tja. Davi se je zgodilo na polju, da me je, ko sem jedel in pil sedeč v travi, ne daleč od mesta, kjer so našli rajnikovo truplo, nenadoma prijel trden spanec in sem zaspal. Ko sem se zbudil, so bili ti madeži na meni. Ko sem jih videl, sem se sprva jako začudil; potem pa sem mislil, da je moral med mojim spanjem leteti nad menoj kak kragulj, ki je nesel v svojih krempljih ptiča, kateri je v zraku izgubljal kri. Nato sem kar najbolje izbrisal madeže in se nisem več zmenil za nje,« Crondas je dalje obtoževal kmeta in dostavil: »Če bi mogli smatrati take besede za resnične, bi vas prosil, da vprašate tega zločinca, kako je to, da je imel v svoji hiši to pokojnikovo mošnjo.« »Prepoznam jo,« je rekel graščak. »In tole, gospod, ali tudi to spoznate?« je vprašal Crondas in pokazal zlat prstan. »Da,« je rekel zopet graščak, »to je prstan, ki ga je nosil moj brat na sredincu svoje desne roke.« »No, gospod,« je povzel Crondas, »naše! sem ga jaz sam z mošnjo vred v miznici pri tem človeku; ali bo rekel, da so ga vrgli ptiči, kakor je to storil za krvave madeže?« Ker ni mogel razložiti, kako so prišle te stvari v hišo, je bil ubogi kmet spoznan krivim kljub vsem prisegam o svoji nedolžnosti. Graščak ga je obsodil, da bo naslednjega dne sežgan živ na grmadi na istem mestu, kjer so našli pokojnikovo truplo, in dal ga je vreči v temno ječo, da počaka svojo smrtno uro. . Vsi v deželi so osupnili, ko so izvedeli, da 1 so obdolžili lega moža takšnega zločina, posebno ker je do tedaj vedno kazal naimilejši PIROTSKI ČILIMI so zopet dospeli v večji množini na zalogo, na kar ljubitelje pristnih preprog opozarjam Cene izredno ugodne J. KOSTEVC — LJUBLJANA moško uro. Orožništvo pri Sv. Antonu v Slov. goricah ga sumi, da je Jakob Z. izvršil dne 21. avgusta t. 1. roparski umor nad Viktorjem Podplatnikom, 181etnim sinom znanega trgovca in mesarja Podplatnika pri Sv. Tomažu v znanem obcestnem gozdu Bukovci med Benetkami in Koračiči, ko se je vračal na kolesu iz Ljutomera, kamor se je bil podal po očetovem naročilu in po kupčijskih poslih. O omenjenem umoru smo svoj čas obširno poročali. — Ujeti ptiček priznava samo tatvine v Banovcih, Cogetincih, Mali Nedelji in Ver-žeju. Odločno pa taji druge tatvine in pa roparski umor nad Viktorjem Podplatnikom. Pravi, da jc izgubil mater, ko- je imel tri leta, oče pa da je padel v svetovni vojni. Ko mu je bilo 16 let, je prišel v poboljševalnico v Messendorfu pri Gradcu. Zadnje čase pa je hodil okoli po svetu brez posla in zaslužka — tragičen primer usodepolnih posledic zanemarjene vzgoje, Mesto poroke - umor Ovčarski psi pastirjev pri Obrenovcu v Srbiji so pred dnevi izkopali na pašniku človeške kosti. V razpadlem truplu so na podlagi pri njem najdene legitimacije spoznali 20 letno deklico Milko Jeftičevo iz vasi Mi-sločina. Preiskava je ugotovila, da je imela umorjena deklica ljubavno razmerje s kmet-skim fantom Dinkom Brusičem iz iste vasi. Fant se je hotel dekleta znebiti in jo spraviti s poti, ker je ni maral poročiti. Brusič je bil aretiran. Cinično je priznal: »Da, umoril sem s svojim hlapcem Andrijo Šojičem Milko, ker me je vedno silila k poroki. Pokopala pa sva jo na paši.« Oba morilca sta bila izročena sodišču. Uboi radi steie Tudi pri nas se kmetje večkrat sprejo fn pravdajo po neumnem radi kake male steze, na Hrvatskem in še bolj proti jugu pa taki spori skoro vedno vodijo do krvavih spopadov. Eden teh se je pripetil pred dnevi blizu Marije Bistrice ua Hrvatskem. Kmet Fran j'/ Klemar iz vasi Tugonice je peljal z vozon repo z njive. Pot ga je vodila preko zemlji šča bratov Florijana in Jani;a Klemarja iz iste vasi. Ko je Janko Klemar videl, da mu dela Franjo Klemar škodo, je stopil k njemu, da mu zabrani pot preko zemljišča. Franjo se je seveda temu hudo upiral in je s silo zavozil preko travnika. V razburjenosti je pričel izzivati in udaril s trdim predmetom Janka močno po glavi. Ko je sestra napadenega to videla, je poklicala brata Florijana, ki se je že vlegel v posteljo, naj gre in pomiri oba nasprotnika. Ta je to tudi res storil, toda na svojo največjo nesrečo. Čim je borbeni Sranjo opazil Florijana, je skočil nanj kot divja zver in ga zabodel naravnost v srce, da je bil Flo-rijan takoj mrtev, dočim je bil brat hudo ranjen. Orožniki so ubijalca aretirali in izročili sodišču. * k Nesreča. Iz Kranja poročajo, Ko so se peljali s kolesi v četrtek zvečer okoli 10 delavci iz tovarne Inteks domov, se je blizu gozda pred Hrastjem pripetila nesreča. Med delavci, ki so šli v tej smeri domov, je bil tudi 17letni Janez Pravst, doma iz Hrastja. Radi hitre vožnje je na zgoraj omenjenem kraju padel s kolesa in obležal nezavesten. Udaril se je na glavo, vendar nima nobene zunanje rane, ampak si je močno pretresel možgane. Nezavestnega so pripeljali na njegov dom. Poklicali so zdravnika dr. Bežka, ki je nudil ponesrečencu prvo pomoč. Na zvonik zagrebške stolnice je plezal. Zagrebška katedrala ima, kakor splošno znano, najvišji cerkveni zvonik v naši državi. V petek opoldne pa je na ta zvonik po zunanji strani plezal neki 301etni Dalmatinec Marijan Brčič. Nenavadno produkcijo drznega plezalca jc gledalo z bližnjih, zelo prometnih ulic, tisoče in tisoče ljudi, tako, da je bil ogrožan celo promet. Drzen plezalec je priplezal skoro do vrha, prijemajoč se za razne gotiške okraske in držaje. Prav iz zadnje line, kake štiri metre od križa na vrhu, pa se je naenkrat pojavil sin zvonanja Zivko Miletič, ki je po hudem boju potegnil drznega plezalca v notranjščino line in ga pretepel do krvi. Ko je prišel Brčič doli, ga je zbrana množica burno pozdravljala, zvonarjevega sina Miletiča pa jc hotela pretepsti, Brčiča je aretirala policija. Brčič se je poprej zmenil z neko filmsko družbo za to skrajno in življenju nevarno produkcijo. Ves napeti prizor so tudi filmali skriti filmski operaterji. Brčič je bil zadnje čase brezposeln, s to produkcijo pa je nameraval zbuditi pozornost, tako da bi mogel doseči svoj cilj, namreč postati filmski igralec. k Pojasnjen beg dveh zločincev iz šlbe-niških zaporov. O begu na smrt obsojenih ter pozneje na dolgoletno ječo pomiloščenih zločincev Todorja Mediča in Bože Vujeviča iz šibeniških zaporov smo že poročali. Na podlagi vsestranske preiskave se je ugotovilo, da sta zločinca brezpogoijno morala imeti po-magače. Te so izsledili v esebi treh jetniških paznikov, ki so bili aretirani. Nevesta enega teh paznikov se je hotela radi odkrite afere zastrupiti, pa so jo še pravočasno rešili. Orožniki so pripeljali v Šibenik očeta in mater pobeglega Mediča. Medičev oče je v zadnjem času prodal velik del svojega imetja, ne more \ pa povedati, kam je dal denar. Denar je naj-] brže uporabil, da je podkupil nepoštene je-iniške paznike. Za obema zločincema manjka vsaka sled. k Kmetje pretepli inženirja. Inženirja prometnega ministrstva Gjorgja Stojinskega, ki je meril v Sremu zemljo za napravo novega železniškega nasipa in pri tem uvedel proti nekaterim kmetom razlastitveno posto- prašek na noževi špici po obedu pospešuje prebavo in preprečuje gorečno in kislino v želodcu V lekarnah 1 zavoj s točnim navodilom Din 4"— ačep^ -... panje, je napadlo v petek večje število kmetov ter ga strahovito preteplo. Stojinski je bil hudo poškodovan in so ga prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so nad njegovo rešitvijo obupali. k Odvetnikova žena aretirana radi goljufij. V Subotici je bila aretirana žena nekega odvetnika radi goljufij, ki jih je izvršila v Subotici, Prišla je v Subotico pred tednom dni in se je nastanila v hotelu »Belgrad« na kredit, predloženih računov pa ni hotela plačati. Razen tega je v mnogih trgovinah kupila veliko stvari, plačala pa ničesar. Ko je odšla iz Subotice, so upniki vložili proti njej ovadbo in jo izročili policiji. Ta jo je kaznovala na osem dn. zapora. Sedaj so se prijavili še drugi, ki jih je na enak način ogoljufala. k Nevestinega ofeta zaklal. Kmet Boža Šimatovič iz vasi Mile Luke pri Gospiču je živel že dalj časa s kmetico Marijo Biljanovo, katero je nameraval poročiti, čim mu izplača njen oče doto. Do izplačila dote pa ni prišlo ter je Šimatovič zapodil svejo ljubico od hiše. To je očeta tako r urilo, da je napadel Šimatoviča z nožem. da Šimatovič je bil močnejši in je očeta Biljana zaklal. Ubijalec se je sam prijavil sodišču. k Defravdant s Sušaka aretiran v Subotici. Subotiška policija je pred časom dobila tiralico od zagrebške policije za bivšim bančnim uradnikom na Sušaku 28 letnim Rudolfom Vrečkom, ki je poneveril 140.000 Din. Vrečko se je klatil nemoteno po vsej državi, dokler ni prišel v Subotico, kjer se mu je posrečilo dobiti službo pri zavarovalnem društvu »Dunav«. Toda policija v Subotici je že prežala nanj in ko se je pojavil tam, ga je aretirala. k Žalostna posledica divjega zakona. V Ivajevem Bregu pri Subotici se je odigrala v četrtek krvava družinska žaloigra. Naseljenec Nikola Martič je že dolgo živel v divjem zakonu z Marijo Karoly. V zadnjem času sta se pričela med seboj zelo prepirati in Martič se je vdal pijači. Pred dnevi je prodal prešit in nato vse dni popival. Njegova priležni-ca ga je našla usodnega dne popoldne v gostilni in ga silila, naj gre domov. Nastal je med njima prepir. Martič je izvlekel revolver ter ubil svojo priležnico, nato pa še sebe. •fc Raje smrt kot 15 let ječe. Sodišče v Velikem Bečkereku je predvčerajšnjim proglasilo sodbo nad 60 letnim starcem Obradom Kišpordlovom, ki je bil obtožen, da je po premišljenem načrtu s sedmimi sunki umoril svojo mlado ženo. Starec je priznal, da je umoril svojo ženo, branil pa se je, da ni tega namenoma napravil, temveč v trenutku velikega razburjenja, ki je nastalo radi prepira. Po dokazilnem postopanju je sodišče obsodilo starca na 15 let ječe. Ko je starec slišal sodbo, je dejal: »Ne priznam te sodbe in želim, da me obsodite na smrt k •k Roparski napad v gozdu. Že prejšnjo soboto se je odpeljal kmet Ivan Biber iz Apa- tina v graščinski gozd pri Kešinci ter se ni več vrnil. V četrtek zjutraj pa se je dmg kmet peljal skozi isti gozd in slišal tam tiho stokanje. Našel je ležati na tleh kmeta Bibra nezavestnega. Naložil ga je na voz in prepeljal v bližnjo vas. Na orožniški postaji se je Biber zavedel in povedal, da sta ga v gozdu napadla dva neznana moška, ga oropala in pretepla. k Obesil se radi prepira z ženo. 44 letni Aleksander Sikora v Vinkovcih se je pred dnevi hudo spri s svojo ženo, nato pa odšel z doma. Nekaj dni po prepiru so našli v gozdu pri Mirkovcih truplo neznanega moškega, obešeno na drevo. V obešeneu so spoznali pogrešanega Sikoro. Pr !ni baržun v vseh modnih barvah — meter Din 32.— JOSIP ŠLIBAR, Ljubljana Stori trg 5t. 21 — poleg Zalaznika. ★ KRALJ OEDIP (OED1PUS REX), ki se pravkar uprizarja z izrednim uspehom v ljubljanski operi, učinkuje šc posebno na tistega, ki prebere klasično Sophoklejevo delo v mojstrskem prevodu prof. A. Sovreta. Delo je eno najlepših v svetovni književnosti. Izdala ga jc Nova založba v Ljubljani. k ČEŠKI UČBENIK. Sestavil profesor Zpevak. Za Slovence priredil profesor Janlco Orožen. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 50 Din, broš. 40 Din. Imenovana knjiga, ki je pravkar izšla, je za nas Slovence velike važnosti. Prijateljski slilci z našimi severnimi brali Čehi so vedno bolj prisrčni in pogosti. Za prihodnje leto sc obeta veliko romanje v Prago ob tisočletnici smrti sv. Venlcslava (Vaclava) kralja češkega. Katoličani vseh narodov bodo obiskali Prago. Tudi Slovenci se bodo udeležili v velikem številu, z njimi naši Orli, ki bodo nastopili v zvezi s češkimi. Knjiga je torej nujno potrebna in važna še posebno za onega, ki se misli udeležiti romanja. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. k KRASNA IZBIRA BLUZ, otroških obleke po nizki ceni, Krištofič-Bučar, Stari trg 0. k PLAŠČKE otroške in dekliške, le dunajski kroj, nudi ceno Krištofič-Bučar. Stari trg 9. ★ SREČKE PREGLEDUJE, 1IRANI, PRO-DAjA, kupuje, daje pojasnila: DR. IVAN ČERNE, gospodarska pisarna, Miklošičeva G. LJUBLJANA. Za odgovor dinar znamko! k PRI UTRUJENOSTI, RAZDRAZLJI-VOSTI, TESNOBNOSTI, pomanjkanju spanja, bolečinah pri srcu, tiščanju v prsih, ureja Naselil se je v Ljubljano med. univ. Dr. Janko Hafner Ordinira od 18. t. m. naprej v hiši štev. 7. na Miklošičevi cesti dnevno med 10 in 12 uro ter 15 in 17 uro. — Tel. 3012 značaj in se je zmeraj kar najbolj modro ponašal. Sicer pa si ta mož ni imel v resnici ničesar očitati: zločin je bilo Crondasovo delo Pokojnik, ki je poznal nepoštene Cron-dasove prilastitve, mu je bil zagrozil, da ga bo naznanil gospodarju, če ne bo povrnil. Crondas ga je tedaj ubil; in glej, kako si jc iznvslil, da bi bil drug kaznovan mesto njega: Ko je našel kmeta, ki je jedel sedeč v travi, jc pridejal, ne da bi se opazilo, pijači ali kruhu nekaj uspavajočega in mož je zaspal; nato je Crondas z lažjo privedel grašča-kovega brata na ta kraj, ga ubil in po uboju pomazal s krvjo obleko spečega; potem je vzel denarnico in prstan rajnkemu in se delal, kot da bi jih bil našel pri preiskavi v kmetovi hiši. Kakor sc vidi, je bila njegova zloba velika. Nešteto ljudi je prišlo in pokleknilo pred graščaka, da bi ga prosili v imenu ubogega obdolženca; in ti ljudje so govorili o njem, kakor govorimo, kadar hočemo pripisati komu izredno dobroto: »Poznamo ga že dolgo in vemo, da ne bi pogazil niti muhe.« »E, e,« je odvrnil Crondas, ki ni pustil nikoli svojega gospodarja samega pod pretvezo, da ga tolaži, »in vendar ie ubil pokojnika in če ne. bo kaznovan, boao drugi zlobneži mislili, da jim je dovoljen zločin. b Ljudje so tedaj rekli gospodarju: »O, gospod, odložite dan smrti, dokazi so sedaj proti temu človeku; toda mogli se bodo najti nekoliko pozneje oni, ki bodo povedali pravega morilca.« Crondasu to mnenje ni šlo v račun; zato {e dejal: »Gospod, ti ljudje poznajo vašo dobroto: mislijo, da se boste, ko bo minula velika žalost, usmilili.« In graščak jc zavpil: »Ne, ne, nikoli. Morilec bo kaznovan.< In ljudje so odhajali ter nonavljali men seboj: »Ni mogoče, da bi bil la to napravil; kajti vemo, da nc bi uničil niti muhe.« Zjutraj je graščak, ki ga jc Crondasovo govorjenje vedno bolj in bolj podpihovalo v jezi, zapovedal, da pripravijo vse za smrtno obsodbo ter dostavil, da hoče temu prisostvovati; hotel se je veseliti ob pogledu, kako žalostno umira zločinec, ki je povzročil njegovo globoko žalost. Crondas je tedaj sam dal prinesti več butar na mesto, kjer bi moral biti sežgan morilec, in postaviti tudi prav v bližini iz vejevja prestol za svojega gospoda. Nato je obvestil graščaka; in graščak je prišel ter se vsedel na prestol; potem so pripeljali kmeta, kateremu je sledila množica ljudi, ki so jadikovali nad to krivično usmrtitvijo. Kmet jim jc govoril: »Ne jokajte! Ker že moram biti usmrčen za dejanje, ki si ga nimam očitati, bom umrl odpuščajoč onim, ki mi niso hoteli biti usmiljeni.« Crondas je rekel služabnikom: »Privežite ga k deblu in zanetite ogenj!« Graščak je opazoval vse z veliko pazljivostjo in molčal. Njegove oči so prehajale od kmeta na Crondasa in od Crondasa na služabnike, ki so stali pri grmadi, da jo zažgo. In ker so se služabniki nekoliko obotavljali izvršiti povelje, jim ie Crondas zavpil: »Naprej, naprej, podvizajte se!« Mudilo sc mu je s kmetovo smrtjo. Ubogi mož je rekel onim, ki so ga hoteli zvezati; »O, pustite mi opraviti poslednjo molitev!« Crondas je zopet zavpil: »Ne, zveiite ga!« . Toda graščak, ki je slišal te Crondasove besede in tudi kmetove, graščak je pomignil z roko ter zapovedal služabnikom, da dovolijo kmetu potrebni čas; in videl je, kako je Crondas napravii gesto nepotrpežljivosti. Kmet, ki je imel oči žalostno pobešene, sc je sklonil, da bi pokleknil na kamen ne daleč od graščaka; toda glej, ko opazi na tem kamnu malo rdečo živalco, prav na mestu, kamor jc hotel poklekniti, jo polahko odstrani kot samo po sebi umevno z roko, da je ne bi stri, ko bi pokleknil. In graščak je to videl. Nato jc kmet pokleknil in začel moliti. In medtem ko je kmet klečal, je graščau dalje opazoval. Graščak je videl, kako je živalca razpela nenadoma svoja živo barvana krila in se vse-dla na Crondasovo levo roko. Ko jc bil kmet pri koncu svoje molitve, je graščak še vedno gledal; in videl je Crondasa, ki je kot iz dolgega časa in kot iz ne-volje, da predolgo čaka na nekaj zelo zaže-Ijenega, položil prst svoje desne roke na živalco in pritisnil ter napravil iz ljubke in lepe, nedolžne živali malo rdečega prahu, s katerim si je zamazal svojo levo roko. In ko jc v tem trenutku vstal kmet, ko je nehal moliti in so pristopili služabniki, da ga zgrabijo, je zdajci stopil graščak s svojega prestola in zaklical: »Pustite tega moža! Nc usmrtite ga; on ni ubijalec mojega brata; to je nemogoče.« Pri teh besedah ni graščak izgubil iz vida Crondasovega obraza; in vide! je pobledeti ta obraz. Med tem se je Crondas približal svojemu gospodarju in mu rekel: »Ampak, gospod, dokazi so tu; in če jih ne smatrate za zadostne, da obsodite tega človeka, koga boste vendar obdolžili?« Graščak je odvrnil: »Koga bom obdolžil? morda boste to vi, Crondasl« Takoj se je začel tresti Crondas, ki se ni nadejal tega odgovora in rekel: »Mene, gospod! mene gospod! . .. Gospod jc še dostavil in prijel Crondasa za roko: »Da, vas, kajti krvav madež je sedaj na vas; glejte! Da, vas, zakaj v trenutku, ko bi morali biti polni groze za zločin, ste iz zabave usmrtili ubogo, malo stvarco, ki se je zaupno vsedla na vašo roko, in ki ji je po krivici vbsojeni kmet prizanesel v trenutku svoje smrti.« Tedaj jc Crondas komaj zajecljal nek&j besed. Graščak jc tedaj uvidel, da je bil zares kriv; dal ga je zgrabiti in zvezati od svojih slug in mu rekel: »Priznaj svoj zločin!« In Crondas je priznal svoj zločin v nadi, da mu bo prizanešeno življenje, čc pove čisto resnico. Prosil je gospoda; toda gospod ni maral ! ničesar slišati. Sicer pa se ni nihče pojavil, da bi prosil njegove milosti, zakaj užival ni ljubezni nikogar. Ko so torej sežgali Crondasa mesto kmeta, je kmet postal poglavar služabnikov in vedno je ostal zvest tako napram svojemu gospodarju, kakor dober nasproti vsem. Zgodilo pa sc je, da so si bili v deželi vsi edini, v misli, da jc sam Bog poslal malo, rdečo živalco, da bi bila svetovalka graščaku v pravičnosti. In od tedaj je vsak, ki je videl njej slično, pazil, da ji ne bi storil kaj žnlega, rekoč: ■» To je božja kravica; merda ima nalogo, da resi kakega nedolžnega; in čc bi jo stri, bi me smatrali za morilca, kajti imel bi na sebi krvav madež.« In zgodba se jc pripovedovala od kmeta do kmeta, šla iz dežele v deželo in se razširi!, povsod... In glej, tako se je zgodilo, da so imenoval božje kravice božje kravicc in to je vzrok zakaj jih spoštujemo. Ne mutite svojih otrok x ribjim oljem, ampak dajajte jim j***!,* ki ima zelo prijeten okus, osvobojuje otroke in starš" raznih neprijetnosti ribjega olja. Dobiva se v vseh lekarnah v malih z-ivojih po Din 25'—inv velikih zavojih po Din 42'—. naravna »Franz-Josef« grenčica redovito kroženje krči v spodnjem delu telesa in s tem pomirjevalno učinkuje na valovanje. Profesorji za bolezni prebavnih organov izjavljajo, da se izkazuje »FRANZ-JOSEF« voda pri pojavih, ki izhajajo od samozastrupljenja že-lodčno-črevesnega kanala, kot izbomo čistilo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. k PLJUČNE BOLEZNI SO OZDRAVLJIVE. Pouk o tem kakor tudi krepke jio voljo za zdravje morete zajeti iz brošure izkušenega zdravnika, Pišite takoj na naslov: Georg Fulgner, Berlin-Neukoelln, Ringbahn-strasse 24 in prejeli boste na zo,htevo to bro-žiMERKURJEV JOUR FIX« se vrši v sredo 21. novembra v salonu restavracije pri Mikliču v Kolodvorski ulici po 20. uri. Vabimo vse člane in prijatelje društva, da se udeleže tega društvenega večera. Med drugim je na sporedu kratko predavanje, petje in godba. — Odbor. k NOVA VZGOJNA KNJIGA »OTROK«, spisal Jos. Vole, je pravkar izšla v Prodajalni K. T. D. (H. Ničman), cena 25 Diru, po pošti 2 Din reč. k GOSPODINJE. Izšel je »Gospodinjski koledar za leto 1929.* z mnogimi poučnimi in praktičnimi nasveti ter navodili. Dalje pri- j naša koledar zopet nove kuhinjske recepte i sa juhe, medjedi, mesne jedi, priloge in pri- j kuhe, sladice itd. Važni za domače gospodinj- j stvo so razni proračuni za jedilne liste in troškovnik za vse dni v letu, i a mor zapisuje varčna gospodinja vse svoje izdatke. Koledar je na prodaj pri vseh podružnicah Jugoslovanske Matice v Sloveniji in po vseh knjigarnah. Naroča se tudi pri Jugoslovanski Matici v Ljubljani, šelenburgova ul. 7-11. Cena: za člane Jugoslovanske Matice 16 Din, za nečlane 20 Din. ★ ZA MIKLAVŽA„ BOŽIČ IN NOVO LETO je izdala Jugoslovanska Malica nove trobarvne razglednice. Na prodaj so povsod. Cena 1 Din. k KAJ NAM TREBA VEDETI 0 ČAJU? Splošno je premalo znano, da je čaj, kakoršen pride iz plantaže v Evropo, absolutno nepri-kladen za naš okus. Šele mešanje raznih vrst nam da oni priljubljeni fini aroma, ki je poznavalcem mešanice »Čajnika« - »Teekanne« dobro znan. Ker je čaj izredno občutljiv in se lahko navzame tujega duha, se prodajajo mešanice >čainika«-»Teekanne« izključno v zavojih, ki > popolnoma zavarovani pred zrakom in prahom. Samo t,ako ima kupec, ki pije čaj, jamstvo, da je dobil čaj, ki je ohranil svoj naravni tek in popolni aroma. Naj imajo tedai gospodinje, ki kupujejo čaj, pred očmi dejstvo, da niso vedno najcenejše one vrste čaja, ki so na oko najcenejše. Ne odločuje samo cena pri čaju ampak tudi izdatnost. V tem oziru so mešanice »Čajnik« na prvem mestu. Za ljubitelje aromatičnih čajnih mešanic sta prirejeni posebno vrsti »Zlati* in »Rdeti« mešanici »Čajnika«. »Rdeči« je izrazit čaj za gospode, vrste »Modri«, »Zeleni«, »Rumeni«, »Žoltic odgovarjajo raznim drugim vrstam okusa. Primarij dr. Pogačnik zopet ©rdSnlra Cfulbljana Sočna služba leKarn Dnevno in nočno službo vršita: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. — V noči na torek: Ramor na Miklošičevi in Trnkoczv na Mestnem trgu. • ® Film v izložbenem oknu. Izl> žbeno okno Slovenčevega inseratnega oddelka na Miklošičevi cesti je brez dvoma ena najobiskanej-ših izložb v Ljubljani. Vedno se gnetejo pred njo številni gledavci. ki ogledujejo množico i zloženih slik (fotografij) iz domačega in tujega sveta. Slike se približno na vsakih deset dni menjavajo in zato vedno obdrže svojo privlačnost. Novost pa je to, da se v izložbi sem-intja zvečer nenapovedano predvajajo mali šaljivi in poučni filmi. Tako so se snoči številni gledalci ki so napolnili ves Širni hodnik, nasmejali Charliju, ki je igral golf. ter Janezu Petelinčku (to pot je postal trd Nemec), ki je lepil plakate kar na hrbte raznih ljudi, ker drugače ni mogel obrniti pozornosti na svojo reklamo. Koncem smo še gledali naše naravne lepo.e: Savico, Bled in Kamniško Bistrico. G Nevarno zbolel je vitez papeževega reda Sv. Silvestra gospod Janez Roger star., častni predsednik Vincencijeve družbe. Želimo častitljivemu 87-letnemu starčku, da bi zopet okreval in ga priporočamo v molitev. G Simionični koncert v proslavo ujedi-njenja. V ponedeljek, 19. t. m., priredi godba Dravske divizije pod vodstvom g. dr. Cerina simfoničen koncert z orkestrom ljubljanske in mariborske vojne godbe. Na programu sta dva korala v obdelavi J. S. Bacha, M. Pau-aovičeva Jugoslovanska simfonija v treh stavkih in C. Franckove Variacije za orkester ln klavir, na katerem bo sodelovala mlada, a že priznana umetnica gdč. J. Poženelova. Moralna dolžnost naša je, da z vsemi močmi podpremo požrtvovalno delovanje dr. Cerina. Orkestralno društvo je menda razpadlo, Filharmonija se peča mesto s simfoničnimi koncerti s prodajanjem Beethovnovih rokopisov in koncertna poslovalnica Gl. M. se peča bogve s čim namesto z vabljenjem umetnikov in organiziranjem koncertne sezone in tako je tu edini dr. Čerin. od katerega je odvisno, ali dobimo sploh kateri simfonični koncert ali nobenega. Poleg tega sta Bachovi in Francko-va skladba topot prvič v Ljubljani izvajani. Simfonija pa je večje delo srbske nacionalno barvane glasbene literature, posvečene ujedi-njenju in propagatorju orkestralne glasbe pri nas, dr. Čerinu. Želeti je res velike udeležbe koncerta, da se podpre glasbeno delo gri nas. G Dunes teden se bo vršila v Ljubljani velika treznostna manifestacija s sprevodom po mestu ir slavnostnim zborovanjem v Unš- 1/cfcJr jraMefc ^nr^/c1 onu. Govore sami naši preizkušeni in vneti protialkoholni borci. Opozarjamo p. n. občinstvo na to prireditev. G Preiskava radi demonstracij. Povodom dogodkov ob poslednjih demonstracijah je notranji minister odredil načelnika g. Jova-noviča, da na licu mesta ugotovi, kako 80 se te demonstracije vršile. Mislimo, da je ta korak notranjega ministra popolnoma umesten in tudi razumljiv. Objektivna preiskava je namreč tembolj potrebna, ker se od got ve strani dela na tem, da bi se glavni krivci izr zivanja izognili kazni. Že sedaj je dokazano, da so bili ti izgredi skrbno organizirani in upeljani tako. da je moralo priii do spopada. Ljudje, ki so hoteli le manifestacije izkoristiti v svoje zločinske namene, so celo najeli več znanih izgrednikov, da so na kraj spopada celo pripeljali v ročnem vozičku kamenje. Preiskava je še v teku in pričakuje se, da bo odkrila stvari, ki bodo za nekatere »državo-tvorce: precej neprijetne. — Kar se tiče vesti : Jutrac, da je g. Jovanovič dajal nekatere izjave o tem, kakšne instrukcije da .je imela ljubljanska policija, smo pooblaščeni to odločno demantirali. Obenem pa moramo ponovno pribiti dejstvo, da policija nikdar ne dobiTa iz Belgrada posebnih navodil. Policija dobi navodila ob slifnih slučajih vedno od svoje neposredno višje instance. V Ljubljani imamo policijsko ravnateljstvo in velikega -župana, ki bi bila nepotrebna, če bi se delalo po receptu Pribičeviča. On je imel navado dajati telegrafična povelja neposredno svojim podrejenim organom. V kolikor se posamez-ni organi niso držali navodil, bodo seveda i=totako odgovarjali kakor oni, ki so za spopad krivi. 0 VL Prosvetni večer je bil posvečen mednarodni razstavi tiska v Kolnu, tej ogromni reviji vseh tehničnih fn kulturnih pridobitev tiskarstva od prvih primitivnih početkov do današnjega viška. Predavanje g. Iv. Martelanca je skušalo biti kar najbolj poljudno, poučno in zabavno obenem, kar se je predavatelju nedvomno posrečilo. S ski-aptionimi 3likami nam je najprej ponazoril pot do Kolna preko kulturno ali zgodovinsko važnejših mest. "opisal Koln in označil njegov pomen zlasti v sodobni nemški industriji, prešel nato na razstavo, orisal njene velikanske tehnične priprave. opisal razstavne pros.ore in njihovo notranjo urejenost, nas vodil v posamezne oddelke, kjer so razstavile razne države in velika tiskarska podjetja, omenil in označil zlasti tiskarsko raz-iavo -ov/-take Rusije'In razstavo katoliškega tiska, ki se je odlikovala po svoji neroklamnosti i •'■isto kulturnem zn:? ru. ki ga je poudarjala. Slednjič je podčrtal veliki pomen te razstave in poudaril velikansko kulturno silo tiska, katero je tudi statistično podprl in ponazoril. G Posredovalnica za slnžkinje Posolska zveza« se je preselila v Delavsko zbornico, Miklošičeva cesta 22. S tem je storjen važen korak za ureditev poselskega vprašanja. Posredovanje za služkinje 30 izrabljale dostikrat dobičkaželjne osebe v sebičn« namene. Po«redTvalnina znaSa za gospe po 10 Din, za služkinje 5 Din. Poselska zveea bo pazila na moralni značaj služkinj in služb. Naj se odslej tako gospe kakor služkinje obračajo z zaupanjem na Poselsko zvezo v zadevi služb. Uradne ure: ob delavnikih od 9—12 in od 3—6. Glede pren^Uča naj se zglase dekleta pravtako v pisarni Poeelske zveze v Delavski zbornici. — Poselska zveza. G Dam«kf prikroferalnl tečaj t Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v LJubljani priredi rfamski prikrojevalnl leča j. v Ljubljani, ki se prične v ponedeljek dne 3. decembra t. L ob 6 zvečer v prostorih Tehniške srednje šole. Tečaj bo vodil strokovni učite!} g. Alojzij Knafelj. Ker ie nekaj mest §e prostih, sprejme urad v ta tečaj le nekaj udeleženk in naj le-te prijavijo svoj obisk v pisarni urada za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 10/1. G Razstava angleške umetnosti ▼ Ljubljani. Društvo »The Jugoslav Society of Great Britain« priredi koncem tega meseca v Ljubljani razstavo sodobnega angleškega slikarstva in kiparstva. Umetnine so iz Benetk, kjer so bile razstavljene na letošnji mednarodni razstavi, že dospele v Ljubljano, kjer bodo nameščene v Narodnem muzeju. Razstava pomeni prvi stik umetnosti Anglije in Slovencev; pri tej priliki se priredi »Teden angleške kulture<, ki nas bo s predavanji seznanij 7. angleško literaturo, umetnostjo in politiko. Mesto v častnem odboru za prireditev te razstave je prevzel angleški poslanik v Belgradu, g. Kennard, ki se bo otvoritve tudi osebno udeležil. G Umrli so v Ljubljani v času od 10. do 17. novembra: Frančiška Koderman, zasebnica, 88 let, Florijanska 17. — Franc Schnntel trg. zastopnik, 62 let, Japljeva 2. — Antonija Žirov-nik, žena vpiokojenega strojnika, 73 let, June-žičevu 12. — Helena Iliršelj, žena rudarja, 37 let, Vidovdanska 9. — V bolnici so v istem času umrli: Jožefa Zfikraj.šck, šivilja, 26 let, Ponikve 9. — Franc Borštnik, sin posestnika, 19 let, Dole 8. — Marija Trpin, hči posestniko-va, 18 let, Rovte 42. — Valentin Korošin, sin preniikača, 1 leto, Ježa 19. — Janko Resinan, sin posestnika, 5 let, Naklo 22. — Jože Kern, sin posestnika, 6 dni Praprotim polica. — Matija Ostennan, sluga. 31 let. C icdnliška ulica 7. — Feliks Majer, mestni ubožec, 67 let, Podmilšča-kovu ulica. — Alojzij Gorjanc, železniški ključavničar v pokoju, 52 let, Vodinat 279. — Marija Gor.šek. služkinj«, 34 let, Pred prulami 23. — Milka Hegler, služkinja, 19 let, Pri cerkvi 19, občina Struge. Q Samomorilna mnnija. V bolnici se je v petek zvečer obesila na stranišču 30 letna učiteljica D. R. iz radovljiškega okraja. Našli so jo že mrtvo. Vzrok: neozdravljiva živčna bolezen. — Trgovec Ivan Klein iz Wolfove ulice je našel v petek zvečer v Trubarjevem parku nekega mladeniča, zvijajočega se od bolečin. Mladeniča so prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da je to 24 letni 1. Ž. iz Spodnje Šiške. V samomorilnem namenu je izpil neznatno količino lizolu. Vzrok poskušenega samoumora ni znan. Ž. bo okreval. G Bodite previdni pred berači. Večkrat se je v Ljubljani že jiripetilo, da so razne sumljive osebe, ki hodijo beračit od hiše do hiše, zlasti ob petkih, izvršili večje ali manjše tatvine. Prejšnji petek je bil zasačen jjri tatvini tak berač in tudi ta petek so na DirMjski cesti ujeli enega, ravno ko je iz stanovanju nekega uradnika nesel nekaj obleke. Moža so izročili policiji. Q Zopet nov vlom. Vlomilci so si menda res vbili v glavo, da mora biti oh koncu leta naštetih v policijski statistiki prav znatno število vlomov. Kar so zamudili med leiom. hočejo sedaj nadomestiti. Tokrat je bilo vlomljeno v pritlične prostore znane Kozakove gostilne na Poljanski cesti. Dosedaj še neznan vlomilec je vdrl v sjmlnico služkinje Ivane Snojeve in ji odnesel več obleke, perilu, čevlje in klobuk, v skupni vrednosti okrog 1000 Din. G PRANJE, svetlolikanje ovratnikov in vse perilo, kemično snaženje oblek: Šimenc, Kolodvorska 8. Drevi ob pc! osrrah v .Uudskem domu' (Več med naznanili.) Glasba Cccilijino društvo za stolno župnijo sv. Nikolaja v Ljubljani priredi o priliki svoje 25 letnice v četrtek 22. novembra 1928 ob pol osmih zvečer v stolnici na čast Kristusu Kralju in sv. Ceciliji cerkven koncert. Spored: 1. Rheinberger: Koncert za orgle v G-molu a) Grave, b) Andante, c) Con moto, s spreml.jevanjem orkestra. 2. a) Vodoprivec. Himna Kristusu Kralju, b) Foerster: Sv Cecilija, mešana zbora z orglami in orkestrom. 3. a) Vittadini: Pastorala, b) Sjčigren: Fantazija, za orgle. 4. a) Kimovec: Oče naš, b) Sattner: Marija, kako si lepa; mešana zbora z orglami in orkestrom. 5. Bach: Tokata v C-duru za orgle. 6. a) Premrl: Introit in komunija za praznik Kristusa Kralja; b) Hochreiter: Čredo iz maše v čast Kristusu Kralju; mešana zbora z orglami in orkestrom. — Orgelske točke bo izvajal g. Stanko Premrl, ravn. stol. kora, ostale točke stolni pevski zbor in gcrJba Drav3ke divizije. Vodila bosta: g. višji kapelnik dr. Josip Čerin (orgelski koncert), pevske točke g. stolni kanonik dr. Frančišek Kimovec. — Sedeži: po 20, 15 in 10 Din, vstopnice jxi 5 in za dijake po 3 Din se dobivajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, na večer koncerta pa pri obeh glavnih vhodih stolne cerkve. Maribor □ Velika slovesna proslava desetletnice osvobojenja Maribora in narodnega zedinjenja bo dne 1. decembra v Mariboru. Združiti hočemo ta dan v Mariboru vsa narodna društva mariborske oblasti. Zato pozivamo prebivalstvo mariborske oblasti, da se udeleži v čim večjem številu tega svečanega narodnega praznika, ki bo imel sledeči spored: Ob pol 10. uri Tedeum v stolni cerkvi; do četrt na 11. uro zbiranje vseh društev na Trgu Svobode in odhod k odkritju spomenika v Mestni park; po odkritju spomenika obhod po Mariboru na Glavni trg; manifestacijsko zborovanje na Glavnem trgu. Da bo proslava svečanejša, naj pridejo društva 9 svojimi godbami, društvenimi ali narodnimi zastavami, na okrašenih vozovih, na konjih. 2ene in dekleta če mogoče v narodnih nošah. V slavnostnem obhodu bodo sledeče večje skupine: Akademiki, jahači, jugosl. dobrovoljcr, Korošci, Maistrovi dobrovoljci, okrašeni vozovi, Omladina, Orjuna, Orli, Požarna hramba, Primorci, P. V. — Politični osumljenci iz svet >vne vojne, rezervni oficirji, rudarji, Sokoli, Sole, Zveza slov. vojakov, železničarji, ženska društva, župani mariborske oblasti. Vsa draštva, krajevni odbori itd. naj Damske plašče najnovej., s kožuhovino ali hrez od 300 do 800 Din dekliške, v velik, od 2 let dalje od 110 Din naprej damske Kasha obleke od 240 Din naprej zimska krila in bluze od 70 Din naprej kakor tudi domske in otroške barhent obleke nudi najceneje F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29. Oglejte si razstavo v izložbi! javijo število udekžencev, zastav, godb, jaha-čev, vozov, podpisanemu odboru najkasneje do 15. novembra 1928. Udeleženci bodo imeli iz bivališča v Maribor in nazaj četrtinsko vožnjo in bodo navodila objavljena v časopisju. Istega dne popoldne ob pol 4 v mali unionski dvorani ustanovni občni zbor Narodne Odbrane za mariborsko oblast, ki se ga udeleže odposlanci vseh narodnih društev. Zvečer ob 8 koncert marib. Glasbene Matice v veliki unionski dvorani. — Za »Pripravljalni odbor«: general Maister, Maribor, Maistrova ulica št. 17. 5saya mrtvim! Requiem 21.XI. 1928 □ Svojcirm v svetovni vojni padlih. Daleč v tujini počivajo vaši; žrtvovali so na bojnih poljanah svoje mlado, krepko življenje in popadali. Tudi Mariborčani moramo postaviti svojim rojakom, ki so padli v svetovni vojni, primeren spomenik. V ta namen zbira Združenje vojnih invalidov v Mariboru vse pclrebne podatke in prosi vse prizadete, da prijavijo vse mariborske rojake, ki so padli v svetovni vojni. Prijave se sprejemajo ob sredah, sobotah in nedeljah dopoldne na Ro-tovškem tnju 6 ob uradnih urah. — Istočasno opozarja Združenje vojnih invalidov na koncert dne 21. t. m., ki ga priredi v frančiškanski cerkvi pevsko društvo »Maribor« v počastitev spomina padlih Mariborčanov. Prebitek je namenjen fondu za postavitev spomenika padlim Mariborčanom. □ Zaupniiki sestanek SLS za V. olcraj se je vršil 15. t. m. ob lepi udeležbi zavednih pristašev. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili poročilu ožjega odbora. Sledila je debata, ki je bila zelo živahna in ki je dokazala, kako trezno pojmujejo naši vrli somišljeniki naloge naše oblastne, občinske in državne politike in kako globoko je pri naših možeh vkoreninjena zavest pripadnosti in zvestobe do SLS ter našega velikega voditelja Tudi moramo ob tej priliki kar najtopleje pozdraviti sklep zaupnikov, na podlagi katerega se bodo vršili slični redni sestanki okrajne organizacije SLS za V. okraj. — Živahno delovanje omenjene organizacije naj bi bilo zgled ostalim okrajnim organizacijam SLS v Mariboru Tudi se je na pobudo okrajne organizacije SLS za V. okraj izvršila uspešna intervencija na merodajnem mestu, da se uredi razsvetljava in vodovod v Dušanovi ter Kettejevi ulici in da se namestijo trije novi pisemski poštni nabiralniki v Dušanovi, Stritarjevi in Magdalenski ulici. □ »Nedelja«, cerkveno-nabožni tednik za mesto Maribor prične izhajati s 1. decembrom. Izhajal bo na 32 straneh in bo prinašal razen poučnih člankov tudi zelo zanimivo povest, lepe črtice in druge cerkvene vesti. Posamezna številka bo stala 50 par. □ Dobrodelno veselico priredi 12. januarja 1929 društvo drž. policijskih nameščencev iin Vt>o-kojencev mariborske ' oblasti v unionski rtvoraiii. Prireditev se vrši pod pokroviteljstvom g. polic, nadsvetnika Vekoslava Kerševana. Opozarjamo občinstvo že sedaj na to prireditev, ker je čisti dobiček namenjen vdovam in sirotam. Istočasno se obstoječa društva naprošajo, da opustijo ta dan svoje morebitne prireditve. □ Češki akademiki v Mariboru. Preko Splita, Šibenika, Zagreba in Ljubljane prispejo češki akademiki dne 25. nov. t 1. tudi v Maribor. V unionski dvorani se vrši koncert s pestrim ter izbranim sporedom. Orkester obstoja iz samih akademikov z znano praško muzikalno izobrazbo. □ Akademija ženskega odseka Krekove družine v Mariboru ima sledeči spored: Pozdrav, Sestri (zgodba naših dni v dveh slikah). Srečanje kmetskega, delavskega in mestnega dekleta, Razžaljena pravica (povest delavske družine), Klic. Začetek ob pol 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke. ^ □ Frančišek Asiški na slovenskem odru. Danes ob pol 17 se ponovi omenjena predstava v petih dej. Igra se vprizori v Nar. domu. □ 70le/nico obhaja danes v vsej čvrstosti splošno priljubljena Mariborčanka ga. Eliza Iva-nuš, zasebnica. Na mnoga leta! □ Ob desetletnici zedinjenja in osvobojenja Maribora priredi 1. decembra Glasbena Matica slavnosten koncert, ki je zamišljen kot zaključek vseh jubilejnih slavnosti v Mariboru in ki bo nosil na sebi znali največje hvaležnosti ter ljubezni do našega narodnega vojskovodje. Njemu na čast bo zapela Glasbena Matica na tem večeru dve njegovi pesmi; razen tega je na sporedu spominskega večera poleg slovenske pesmi tudi srbska, hrvatska in bolgarska. □ Radio so ukradli neznani storilci v noči na 16. t. m. v tekstilni tovarni Ob brodu. SJro-cevniin aparatom so odnesli tudi dvojno slušalo. Škoda znaša 5000 Din. □ Sobotni trg je bil dobro založen, kupčija zelo živahna, obisk navaden. Špeharji so na 58 vozovih pripeljali 205 komadov zaklanih svinj, 18 vozov krompirja, 12 vozov čebule, 32 vozov zelja, 10 vozov sena, 4 vozove olave in 3 voze slame. □ NE SAMO LEPO ZA OKO, ampak pod zunan]o lepoto tudi dobro usnje je naš princip pri izdelavi KARO-čevljev, Maribor, Koroška c. 19. W. A. Mozart: Reagent (K proizvajanju 21. novembra v frančiškanski cerkvi v Mariboru.) Lepše ne bi moglo pevsko društvo »Maribor« proslaviti spomine na padle vojake — posebno Mariborčane — kakor s proizvajanjeim pretresljivega Mozartovega Retjuiema. Upravičeno pričakuje vsa javnost z največjo napetostjo ta prvovrsten glasbeni dogodek, ki je tudi zn razvajen Maribor — velika redkost. Saj zahteva Requiem Zdravita za živino lastne priznane specinlftete, naročnite edino Iz lekarne na Vrhniki! BOSULIN SVEČICE zoper srnmnično vnetje pri tfnvedi ter jalovost krav in lelic, 12 svečic 30 Din. Prolilialnraličen prah za konje: zoper prehlajenje, težko dihanje in kniclj, škntljn 20 Din. SmlnlUnricv zdravilni prnick zoper obolenje prnSIfov 12 Din. Konjski cvet za mazanje 20 Din. Itd. I.ckarna pri Angclju Vurhu na VrhnikL — Mozartov labudji spev — ki pretresa srca 8 svojo dramatično silo in omamlja duše z očarljivo nežnostjo svojih ljubkih melodij, od vseh sodelujočih popolno obvladanje največjih tehničnih tez-koč in globoko umetniško doživetje. S časom romantike je zastrt postanek tega dela — naročil ga je skrivnosten tujec, ki je stalno nadziral ludi komponiranje — in tajtnstven dih smrti veje iz vsega umotvora; umetnik je zaslutil bližajočo sa smrt, z duhom vida zre strahotno veli-čaatvo poslednje sodbe, prisluškuje obupnim krikom pogubljenih, zgrozi se ob zavesti lastne slabosti in ko je razbolela njegova duša do zadnjih globin, mu zamre z bolestnim vzklikom: homo reus spev na mrtvih ustnicah (1791). Svojega la-budjega speva ni izpel do konca. Delo je ostalo nedokončano. Od dvanajst delov, v katere je Mozart razdelil svoj Hequiem, je samo prvih devet popolnoma oziroma deloma njegovih, zadnjo tri dele (Sanctus, Benediotus, Agnus Dei) je pa skomponiral dunajski dirigent F. Ks. StUknayer tako spretno v Mozartovem duhu, da so jih dolgo časa smatrali za pristne. Prvi del: Introitus ustvari primerno razpoloženje zi ves Rerjuiem. V težki žalosti prosijo rogovi, sunkoma pretresajo njihove prošnje bolestni vzkliki pozavn, pretresljivo tožijo fagoti. Toda žalost ni brezupna: kakor angel miru nebeško lepo in iskreno zapoje sopran-solo nežen spev: te decet hyjnnus, zaupanje v božjo milost zveni iz njega in pomiri ves zbor in orkester. Spomin na dan jeze — dies irae — zopet mogočno razgiblje zbor. Nemirno vztrepetajo godala, v raztrganih, trdili motivih trepeče zbor, trikrat zaporedoma naznanja bližajoči rc dan plačila, vedno silneje raste vihar orkestra vedno bolj divje kipijo strahotni klici obupa — basov — radi prihoda Večnega Scdnika, in kakor v onemogli grozi se oglašajo le še pritajeno soprani: strašen dan bo dan plačila... Mogočno oznanjata bas-solo in pozavna začetek poslednje sodbe, tesno postane človeku pri srcu, ko zapoje tenor spev o knji<,i življenja, še alt se pri tem strastno vznemiri in le sopran-solo plava visoko nad vsem strahom in obupom in s svojim toplim spevom, prepojenim otroškega zaupanja v Boga, sveti kakor nebeška luč v raz-rvano dušo in jo pomiri. Rex tremendae maiestatis — Kralj — Sodnik prihaja v vsem svojem veličastvu. Kakor strt vsled prevelikega strahu pred Sodnikom molči zbor. Groza raste, zavest strašne sodbe in lastne krivde zaduši vsako besedo. Nenadoma planejo iz globin nemirne duše tri strašni vzkliki: rex — kralj. Boječe zaprosi duša: reši me. Solisti podpirajo prošnjo zbora, v pobožni molitvi za kip i njih klic proti nebu: recordare — spomni se, dobri Jezus. Toda njih prošnja zamre v obupnih klicih zavrženih. Kakor peklenski plameni žgejo ostre melodije godal, kakor brezupno brepenje zavrženih tožijo moški glasovi — in vsa milina ženskih glasov jih ne moro pomiriti. Vedno silneje prosijo zavrženci, vedno huje peče vest in kakor v pretresljivem joku zakričiio: Iaerymosu dies illa... Ta del spada med najduliovitejše do-misleke celega umotvora. Ofertorij slika v temnih barvah peklenske kazni. V besnem unisonu trkajo godala z vso silo na vrata večnosti — prepad se odpira — brezuspešna je štirikratna prošnja zbora: ne cadant — polagoma se pogrezajo, padajo v temo — m obsourum — in trpljenje zavrženi. Tudi zaSčitnik ev. Mihael, ki ga privabijo solisti na pomoč, n« more več vsem pomagati. S prošnjami angelov se združi šo zbor zendjanov-molivcev, ki prihaja kakor v procesiji pred oltar Najvišjega ter zaupno in iskreno prosi za duše rajnih: hostias et preces. Izmed ostalih treh delov, ki niso od Mozarta, je najlepši Benedictus, ki ga pojejo solisti. Prekipevajoč veselja zapoje sopran svoj prisrčen pozdrav Odrešeniku, v dramatski živahnosti se raz-gibljejo ostali glasovi in pozdravljajo Njega, ki prihaja v Imenu Gospodovem. Silno se še vznemiri zbor, ko poje v Agnus Dei o nemiru v človeškem srcu in s preprosto prepriče*valnostjo ocnanja blagovest, da najde srce svoj mir le v Bog>u. Znane melodije iz Introita ln Kvrie zazvenijo Se enkrat v Lux aeterna in umetniško zaokrožijo umotvor. . Ce smemo soditi po ljubezni in požrtvovalnosti, s katero se pripravljajo vrli »Mariborčanu na to izvajanje, smelo trdimo, da bo Mozartov Requiem, kakor povsod, tako tudi v Mariboru napravil najgloblji vtis. _j l\M Vam garantira res okusno in zdravo rženo kavo Cel/e 0 H. prosvetni večer se vrši jutri, 19. nov. ob o. zvečer v telovadni dvorani Orlovskega doma po sledečem sporedu: 1. Orkester. 2. Petje mešanega zbora Kat. prosvet. društva pod vodstvom g. Al. Mihelčiča. 3. Recitacije. Recitirala gg. M. Marolt iii !. Peršuh. 4. Etna in Vezuv. S skioptičnimi slikami predava prof. Janko Mlakar iz Ljubljane. — Vstopnice se dobe danes med 9. in 10. uro ter jutri ves dan v Ljudski knjižnici na Cankarjevi cesti, zvečer pa pred vhodom v dvorano. Opozarjamo, da se bo spored začel izvajati točno ob 8. uri. & Nesreča na stavbi. Včeraj se je raznesla po mestu vest, da je neki delavec padel raz IV. nadstropje, odn. podstrešje nove palače Ljudske posojilnice neki delavec in se do smrti pobil. Alarmantna vest je nastala vsled nezgode, ki se je pripetila delavcu Aleksandru Bučarju na mestni stavbi pri »Kroni«. S precejšnje višine mu je namreč padla na glavo posoda za prenašanje malte in ga poškodovala. Vendar pa je Bučar že včeraj zapusdl bolnico in je izven nevarnosti. & Avto preko otroka. Okoli tri četrt na 15. Je v četrtek privozil tovorni avlo trgovca g. Kra-šovca iz Žalca iz smeri Gaberja proti mestu. Na Kralja Petra cesti pri vhodu v Aškerčevo ulico je avto, ki ga je upravljal g. Peler Vrisnik, znan kot previden in vesten šofer, srečal nekega delavca, ki je na ročnem vozičku jieljal proti Gaberju neke zaboje, pred avtom pa je vozil proti meslu neki voznik stavbni les. Bila je tedaj na cesti prilična gnječa. V tem trenutku je pritekel iz Aškerčeve ulice učenec II. razreda mestne osnovne šole 7 letni Zorko Bogdanovič in hotel priti preko Kr. Petra ccste. Kljub temu, da je avto vozil le z zmerno hitrostjo in dajal predpisane znake, sc je deček naenkrat znašel pred avtom, ki ga je sunil pod se. Z veliko prisotnostjo duha je šofer ustavil avto in že se je deček sam potegnil izpod avtomobila med prvimi in zadnjimi kolesi. Vendar se je revček takoj zopet zgrudil. Šofer ga je s pomočjo nekaterih mimoidočih spravil v avto In brzo zapeljal v bolnico. Zorko je dobil lažje |*iškodbe na glavi in desni roki, zelo težke pa ua desnem kolku in najbrž tudi v trebušni votlini. Moščani! Volivci! Danes gremo na volišče, da »»slavimo liberalcem udor do občinskega premoženja in r.spo-darstva. Z laijo in gumničenjem ho pripravljali j vno mnenje zase, da bi dobili nerazsodne volivca za liberalno Koscevo lislo. Ko so prišli na njihove shode naši somišljeniki, se liberalni govorniki niso upali govoriti, ker so se bali, da bi jih kdo ne prijel r,a dolge jezike. V zadnjem hipu so pa prinesli nekaj sumnioeiij in laži v »Jutrove« predale, kjer se skrivajo za hrbet urednikov. Dasi pri današnjih volitvah ne gre za mojo osebo, zakaj lista SLS je bila razveljavljena, dasi ni imela na sebi toliko grehov kakor liberalna, vendar so se nasprotniki delovnega ljudstva spravili name in mi hočejo naprtiti najrazličnejše »grehe«, zasluge pa bi radi spravili v svojo malho. Zato v odgovor nekaj ugotovitev'in zavrnitev: Sola v Mostah se je gradila 1. 1913 in 1914. Kdo je pripravljal zgradbo in jo konečno dogotovil, lahko pove višji šolski nadzornik g. Gabršek, ki je še živ. V šolskem odboru ni bilo nobenega liberalca, pač pa Oražnm in polog mene še nekateri odborniki od SLS in socialistov. Kosec in njegovi šolski upravitelji nai kar povedo, s čim se je oviral šolski napredek. Kaj se skrivate? Povejte javno in glasno! Glede meščanske šole pa to-le: Pred nekaj dnevi se je mudila v občinski pisarni pod predsedstvom prosvetnega šefa komisija, ki je ugrrtovila, da bi se moralo ]x>«taviti novo šolsko poslopje s šolskimi prostori, stanovanje za učitelje in vsak učitelj bi moral imeti svoj vrt. Kje je denar? Ugotovilo so je. da bi bilo treba letno najmanj 309.900 Din zu obresti. Jaz pa vem, da liberalcem ni prav nič za šolo, liberalcem jo za Soknlski dom. ki je danes vsakemu naprodaj. Tudi meni je bil pnnuden! Tega bi radi rešili, ali pa zidali novega na stroške obč!ne. Za elektrarno je dolga 1,234.000 Din pa ne 1.250.000 in se bo amortiziral v 20 letih, ne pa v 25 letih, knkor se lažejo. Kadar jo bosta Kosec in Lapajno prodajala, sem za to ceno kupec. Kanal je zgrajen od Aličeve hiše navzdol do Ljubljanice in je veljal 134.203 Din, ne pa 180.000. Koristi pa vsem, ker odvaja vode, ki so drugače zalivale Selo. Kar se tiče gradbone akcije, pa povem: 81 hiš sem že zgradil in nolri so večinoma >mali ljudje«, - ki so zdaj velikim Koscevim ljudem tako pri sreu,_ — ki so prišli z malenkostno gotovino do lastnih domov. Zakaj pa liberalci niste nič gradili za »male ljudi«? Pač! Kosec jc posodil ljubljanskemu mestu 5000 Din, a da bi s toliko svoto pomagal graditi kakemu »malemu človeku« v Mostah, tega še ni nihče slišal. Kandidaturo posl. Iiremžarja na gospodarsko delavski listi so sami v »Jutru« podtaknili, zdaj bi pa to laž radi naprtili nam in »Slovencu«. O klavernih kandidatih na gospodarsko delavski listi naj pa liberalci molče, zakaj gorje bi bilo marsikateremu kandidatu na liberalni listi, ko bi mogli javno razpravljati o njihovi klavernosti. Občani! Na javne laži in sumničenja liberalcev sem odgovoril. Vprašam vas: ali boste res volili ljudi, ki si hočejo z laijo. sumničenjem in obrekovanjem priboriti pot do občinske blasajne? Ali ste res tako neprevidni, da bi omogočili liberalcem z občinskim denarjem podpirati svoje skra-hirane ustanove? Takih nespametnikov v občini ni! Danes je geslo: Proč z liberalci! — Živijo Kamnikar! Vsi pošteni in razumni ljudje kroglice v — DRUGO — škrinjico! Josip Oražem. Qlai Da se osveži spomin in ne pozabi, opomnimo danes še tiste volivce, ki so bili deležni poravnave dolga za odvzeta zemljišča za predkolo-dvor v Dravljah. Prihajali so glasov željni gene-raili najrazličnejših strank, mnogo obljubili, pa nič storili. Prišel je naš poslanec Smodej od SLS, malo obljubil in veliko storil. Volivci! Skrinjica SLS je tretja. Naša občina zida novo šolo, najmodernejšo v Jugoslaviji. Do tu vse v redu. čimveč podpore za zidanje bi mi radi dobili pri raznih oblastih, ki nakazujejo te jxxlpore. Naši nasprotniki najbrže tudi. Kako pa, če ne bomo izkazali zaupanja SLS, ki nam edina lahko seže pod pazduho in nakloni izdatno podporo. V vasi Brdo pri Ciču, ki spada tudi pod občino Zg. Šiška, imamo lepo število delavcev. Naša stranka kandidira tudi nekaj delavcev z Brda — a glejte in strmite, rdečkarji so pozabili nanje. Prav nič jih niso marali na svojo listo. Sedaj pa sklicujejo shod, pa menda svojim drugom sugeri-rajo, da so na kandidatni listi — ali — pa jim mogoče obljubljajo, da pridejo čez S leta na vrsto. Delavci! tretja skrinjica je prava. Naši rdečkarji bodo izvojevali — tako namreč govore — 12 občinskih odbornikov. Seveda g. Tone iz Dravelj bo štel za dva, g. komandant iz Zg. Šiške pa za 3, in nekaj drugih dvojno — pa jih bo 12. DELAVCI! VOLITE LE SLS. KROGLICO VRZITE V 3. SKRINJICO. Gospodarska lista št. 1, lista slov. radičevcev, je jako zanimiva. Ta nas prav lepo spominja na izrek: Vse mine. Slava naših magnatov v Zg. Šiški pojema. Prvi govorniki in grmovniki so stisnili rep med noge — umaknili so se bolj v ozadje liste. Hudomušneži pravijo, da je prišlo tako povelje. Gospodje, nehvaležnost je plačilo sveta. Volivci! V prvo in drugo skrinjico figo, r tretjo kroglico, t četrto pa prazno roko. Trbovlje Cvetlični dnn priredi danes Združenje vojnih invalidov, podružnica Trbovlje. Občinstvo se naproša, da daruje za vojne vdove in sirote. Nov avtobus. Danes stavi v promet g. F. Ar-zenšok nov uvtohus znamke »Steyer« s štiri in dvajsetimi sedeži. Razveseljivo je, da zniža prevozno tarifo zn skoraj 40 odstotkov, s čimer bo precej pomagano manj premožnim slojem. Metlika II. potovanje na Poljsko s pomočjo skioptičnih slik bo v nedeljo ob 6 zvečer v dvorani HIP. Noro trgovino je otvoril v Metliki g. M. Pe-čarič, doslej trgovec na Suhorju. Na Suhorju je pa nn novo nastopil trgovec J. Omerzel. Brežice ob Savi Osebna vest. Več kot poldrugo leto je ostalo kanlunsko mesto nezasedeno. Radi pomanjkanja svetnih duhovnikov je bil sedaj zu kaplana imenovan p. ?.igu Ahčin, O. F. M. Vič. Podružnica jugoslovanske Matice lin Viru priredi danes dinarski dnn v spomin na 10 letnico nesrečne rapallskc pogodbe za za- po ajpnmernejši darovi dSožičnim drevescem•• ohusne stižnjene brate in sestre na Primorskem in Koroškem. Deklice bodo prodajale znake po 2 in 5 Din po ulicah in hišah. Upamo, da bodo tudi letos prebivalci naše občine rudi prispevali v pomoč za brate in sestre, ki se nahajajo v suženjstvu. Zagorjo ob Savi. V štev. 259 »Slovenca smo objavili sodno razpravo proti nekemu Bertonclju. Ugotavljamo, da tu ne gre za g. Joška Bertonclja, čevljarskega mojstra v Splendrovcu 14, ampak za neko čisto drugo osebo iz drugega kraja. Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru vprizori dne 25. novembra in 2. decembra Fin-žgarjevo igro »Veriga«. Pridite v obilnem številu. Ciublfasialc® gledališče Drama: Začetek ob 20 Nedelja, 18. novembra ob 15 pop.: MODRI OSLIČEK MIŠKO, mladinska predstava. Izven. — Ob 20 zvečer: KROG S KREDO. Izven. Ponedeljek, 19. novembra: KUKULI. Red D. Opera: Začetek ob pol 20. Nedelja, 18. novembra ob 15. pop.: POLJSKA KRI, opereta. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 19. novembra: Zaprto. LfudsTc! aclcr v £'fvtbljani Nedelja, 18. nov. ob pol 8 zvečer: >P0D0BAR<, ljudska igra s peljem, godbo in plesom v 5 dejanjih. Mariborsko gledališče Nedelja, 18. novembra ob 15: ON IN NJEGOVA SESTRA. — Ob 20: OGNJENIK. Pri znižanih cenah. Kuponi. Zadnjič. Ponedeljek, 19. novembra ob 20. uri: THERESE RAQUIN«. Gostovanje v Ptuju. :Prireditve in društvene vesti Podporno društvo zveze služkinj, vprizori drevi točno ob po! S. uri v Rokodelskem domu, Ko-menskega ulica 12. krasno tridejansko igro s petjem pod naslovom Prisegam. Ponovno opozarjamo na današnjo predstavo Ganghoferjev »Pcdobar«, ljudsko igro s petjem, godbo in plesom, ki jo vprizori Liudski oder danes ob pol 8. zvečer v Ljudskem domu. Pri predstavi sodeluje i>ri?:nniii orkester glasbenega društva »Sloga«. Predprcdaja vstopnic se vrši danes od 10. do 12. dop. in pop. od 3. ure dalje pri »društveni nabavni zadrugi« v Ljudskem domu I. nadstropje. Rokodelski dom. Pevska vaja bo danes ob II. in v torek ob 8. zvečer. Jutri v ponedeljek ob 8. uri zvečer bo sestanek Kat. društva rokod?! joomočnikov in predavanje o obrtnem pravu. Vabimo vse člane in prijatelje društva. Šenipeter3ko prosvetno društvo opozarja svoje člane in prijatelje na predavanje g. vseuč. prof. dr. Rozmana, ki bo v pondsljek 19. t. m. v društvenih prostorih zvečer ob 8. liri. Gospod predavatelj je izbral zelo zanimivo tvarino, katero bodo jx>jasnjevale skioptične slike. — Po predavanju je pa odborova seja, pri kateri nai ne manjka nobeden odbornik. šišenska prosvela vprizori danes zvečer ob pol 8 na splošno željo občinstva dr. Vošnjakovo i Lepo Vido«, dramo v petih dejanjih. K obilni udeležbi vabi odbor. Predavanje. V ponedeljek 10. nov. ob pol 8. zvečer v dvorani Kat. prosvetnega društva v Sp. Šiški velezanimivo predavanje »Z zrakoplovom iz Evrope v Ameriko«. Pridite! — Odbor. Es]>eran/Funkopoldne nastopita na istem igrišču v prvenstvenem boju rezervi Ilirije in Jadrana ob 10.15. Športni dogodki Umrl je angleški škof Cook, velik prijatelj športa. Glej člancič. — V Bruslju bodo zgradili stadion zn 75.000 gledavcev in ga bodo otvorili leta 1930, ob obletnici ustanovitve belgijske države (1830); stal bo 15 milijonov belg. frankov. Sloviti nemški skakalec Rund bo treniral letos v Pragi češke smučarje. Sonja in Gralstrom bosta nastopila v Opavi. Tako se počasi oglašajo ob prihajajoči zimi. Z začetkom zimskega športa pričnejo ugašati druge športne vrste. Tudi nogomet lega k počitku, razen v klimulično bolj prikladnih krajih. Poleg zadnjič (v četrtek) omenjenih tekem omenimo še W a oker - \VAC 1:0, Nicholson - Rapid 3:2, Admira - BAC 2:1, — Visla je dobila povabilo na turnejo po Ameriki, 10 iger, a bi šla menda rajši na krajšo tunrejo po Skandinaviji. — Pri oficielnih tekmah državnih moštev ne smejo igrati za ranjene igravce namestniki, zato je tudi izmenjava vratarjev prepovedana. — V Belgiji se vršijo te dni prve profesionalne tekme, in je seveda od Zveze amaterjev proglašen proti njim bojkot. — Čehi so povabljeni v Pariz in Barcelono,, Sabaria gre v Mehiko. — Ferenczvaros pravi, da se v prihodnjem letu ne bo boril za srednjeevropski pokal; v Budimpešti bo na koncu junija evharistični kongres, pri tej priliki se bo vršila tam tekma katoliških dežel, Ferenczvaros bo zraven in ne bo zato igral na pokal. — Fita je sprejela Japonsko kot provizorično članico, za sprejem sta proti tudi Kuba in Palestina. — V katalonskem prvenstvu ima Espannol 11 točk, Barcelona 8, Evropa 7. Za Davisov pokal se je Anglija priglasila prva. — Beremo, da bo Tilden dal svoj podpis in svojo sliko za reklamne namene; kljub zelo veliki prosojnosti Tildenovega amaterstva je ta vest vendarle precej neverjetna. — Pisali smo, da je prispel Koželuhov Karel v Hamburg; sedaj beremo, da še ni prišel. V San Franoisco je zopet zmagal proti Kinseyu in proti Richardsu z veliko premočjo. V Chicago je pa igral nogomet; bil je srednji napadalec v moštvu tamošnje Sparte, zabil je prvi goal in je mnogo pripomogel do zmage Sparte proti Carpenters 10:1. Preden je igral tenis, je igral Karel nogomet. Tam v Chicago se vrši sedaj druga šestdnevna kolesarska dirka. Sledili bodo Frankfurt, New-york, Milan itd. — Alessandro Cattaneo je prevozil v 1 uri 39.392 km, nov amaterski rekord. Z areoplanom je vozil Greig 3 km tako hitro, da bi dalo to na uro 514 km; a to ne zadostuje za priznanje rekorda, biti mora 8 km. Mestoma je vozil 552 km. Njegov rojak misijonar Liddell, ki smo pisali o njem v četrtek, je startal tudi na Japonskem in je tekel 200 m v 21.8, 400 m pa v 47.8. — Japonec Oda si je nekaj nogo poškodoval in ne sme in ne mere trenirati. — O Nurmiju beremo, da ga je mamon preslepil, da so bile ponudbo preveč zapeljive, da bo šel v kratkem v Ameriko in da bo tam za denar startal. Pred par dnevi smo pisali, da je zvišal Schil-berg svetovni rekord v obojeročnem teznem dviganju na 126.5 kg; sedaj pa prihaja poročilo, da je dvignil Bavarec Strassberger tezno 132.5 kg; bi bil izreden rekord, če bo priznano. Hkrati je Strass- 19. november: 12.30 Reproduci- !i poročila. _ 19 Francošči- dr. Stane Leben. — 19.30 Zlostuv- h, Vremenske napovedi in tržna poročila, godbo in zabavo slišite z Arcolette 3 glasno in tonočisto. Preizkušena konstrukcija z Piajsnovelššltli tehniškimi izboljšavami. flreolette 3........Din 1040- Skupina pripadajočih telefon, cevi Din 350 — Koncertni zvočnk flrcophon 3 Din 1385 — Te!efunken No 'stnrojia izkntnja, najm ilernoISa konstrukcija. Gli j;o« Slem Oddelek za slab; tok - LJubljana, Palaia Ljubljanska Kr&ditna banka. berger potegnil obojeročno 105 kg, sunil pa 145 kg. Je pa — razen v teznem dviganju — seveda daleč za Rigoulotom; le-ta je zmeraj v dobri formi: pred par dnevi je potegnil z levico dvakrat zaporedoma 95 kg, prav tako z desnico 105 kg in je dvakrat zaporedoma obojeročno sunil 175 kg. Njegov rojak Carpentier ima še zmeraj naslov francoskega bokserskega prvaka, čeprav že pet let ne boksa. Francoska boksna komisija zahteva sedaj, dn mora naslov braniti, sicer mu ga bo vzela. Razne vesti in razna namigavanja pravijo, da bo Carpentier kmalu v ringu. — Paolino bo v Ameriki v kralkem času vojeval štiri boje; zelo ga iščejo. — Camera, orjak, ki srno ga že paritrat omenili, je 205 cm visok in 120 kg težak; o njegovem prvem boju v Parizu pripoveduje neki list: Malo je zmigal z rokami, posegel je tja, kjer je bil njegov nasprotnik, in ta je legel spat. Prvenstva v nogometu Da morejo naši bravci dobiti točno sliko stanja prvenstva, objavljamo prvenstveno tabelo iz važnih športnih središč Evrope. ZAGREB: Prvenstvo jo skoraj končano in gotovo nc bo prineslo nobene druge izpremembe kakor eventualno izpremembo med Haškom in Gradjanskim. Zanimiv je slučaj Hašk-Derby v goal diferenci Iste številke v obratnem pomenu. Hašk Gradjanski Železničar Viktorija Šparta Croatia Concordia Derby BUDIMPEŠTA: Tu vodi Hungaria in ji bo težko oteti vod'čo pozicijo, posebno še, ker ima dobro goal diferenco, dosedanji prvak FerencvaroS je pa vsled tekmo-vanj za srednjeevropski pokal precej zaostal in je skoro izključeno, da bi prišel do vodstva. Hungaria Nemzeti Ujpest Somogy Ferencvaroš Bosckay Kispest Vasas Baslya III. F. C. Sabaria Budai 33 DUNAJ: Praznik sv. Leopolda je Dunajčanom prinesel malo presenečenje. V sezoni so prvo tekmo izgubili Atletiki. Rezullati so sledeči: Wacker:WAC 1:0, Nicholson:Rapld 3:2, Adinira:BAC 2:1. Največ izgledov, da si svojo pozicijo izboljša, ima Rapid. Tabela izgleda takole: 5 iger 5 zmag 27:3 rezult. 10 točk 5 » 5 » 21:3 > 10 » 6 » 4 > 9:9 > 8 » 6 » 3 » 8:7 » 7 » 5 > 1 > 11:17 > 3 » 6 » 1 11:18 > 3 » 5 » 1 » 8:14 > 3 » 6 » 0 > 3:27 > 1 > 8 tek. 6 zmag 28:9 rez. 14 točk 7 > 3 > 12:8 > 10 > 7 > 3 » 15:12 » 8 > 7 c 8 > 7:6 > 8 > 5 > 3 > 15:7 » 7 » 6 > 3 > 10:9 » 7 > 7 > 3 > 9:12 > 7 » 7 > 3 > 11:20 > 6 » 7 » 2 » 11:11 » 5 > 7 » 1 > 5:15 > 5 > 8 > 1 > 11:17 > 3 > 6 » 0 > 7:15 » 2 > WAC 9 iger 6 zmag 18:6 rez. 14 točk Admira 8 > 5 > 17:9 > 12 > Austria R » 4 > 12:6 > 8 > Nicholson 8 » 4 > 14:16 > 8 > Wacker 8 > 3 > 11:19 » 7 » Rapid 5 » 8 » 17:11 6 > Sportklub 6 > 3 > 13:13 V 6 > Vi ena 7 > 2 > 10:9 > 6'l > Hertha 6 > 2 > 4:5 > 6 > Florisdorfer 6 > 2 > 12:15 > 5 > Slovan 7 » 2 > 11:15 » 5 > BAC 8 > O > 6:21 > 1 > PRAGA: Tu je srečen slučaj pomagal staremu prvaku na prvo mesto. Ker je Slavija tolkla Šparto, je zasedla Viktorija Žižkov ob enakem Številu točk, vendar pa z boljšo goldiferenco prvo mesto. Ravno v Pragi so rezuitati prvih treh klubov v medsebojnih tekmah vzbudili presenečenje. Šparta je premagala V. Žižkov s 4:0, V. Zif-kov Slavijo s 5:0, Slavija pa Šparto s 4:3. Tabela izgleda takole: zmag Vikt. Žižkov Slavia Šparta Kladno Liben Bohemias Cehie Karlin d tek. 5 > 5 5 5 4 5 4 4 2 2 1 1 0 1.9.6 10:8 16:6 6:10 8:20 8:11 4:10 rez. > > > > > > 8 točk 8 6 5 3 2 2 Jezica pri Ljubljani šivalni tečaj, katerega smo pred tednom napovedali, se prične v ponedeljek. Vršil se bo v dvorani Društvenega doma, vodila ga bo pa gdčna zastopnica tvrdke Peteline. Na tečaju, ki bo trajal do konca mcsecn, se bo poučevalo šivanje vseh vrst in za vse, poleg tega pa še umetno vezenje. Tržič Kino v »Našem domu«. Po mnogih popravah je bila pretekli teden kolavdtrana dvorana našega prosvetnega društva tudi za kino-prireditve. V prenovljeni dvorani se bodo sedaj tri dni vrteli znameniti >Nibelungk. Prvi del danes po večer-nicah in ob osmih zvečer, drugi del pa jutri in v torek ob osmih zvečer. Ta lep kulturen film že mnogi z veseljem čakajo. Društveni kino, ki bo res služil izobrazbi in poštenemu razvedrilu, pozdravljamo. Novo mesto Stavbena zadruga Prosvetni dom le priredila na Martinovo nedeljo v dvorani Rokodelskega doma veselico. Na dnevnem redu je bila veseloigra »Šaljiva snubitev« in pet pevskih točk pevskega društva »Gorjanci«. Po veselici se je vršila prosta zabava pri pogrnjenih mizah. Gmoten uspeh prireditve je zadovoljiv. Novi potrebni zadrugi, ki nam preskrbi potrebne prostore za naše organizacije, želimo obilo uspehov pri njenem delu. Laško Prvi koncert pevskega društva »Hiim« se bo vršil 25. novembra ob pol 8 zvečer v dvorani hotela Ilenkcc v Laškem. Konceit bo vodil /.nuni laški glasbenik g. Viljem Kuntara. Priporočamo občinstvu, tla se tega koncerta udeleži v obilnem številu. Ptuj Ptujsko gledališče. Drugo gostovanje mariborskega gledališča bo v ponedeljek 19. novembra. Vprizori se, zopet v abonmaju, /olnjeva učinkovita drama »Thcrcso Rnquiii«., ki je doživela i v Mariboru i v Celju velik umetniški uspeh. Tu drama je Iako močna, da zasluži razprodano hišo, Ptujčnni pa pri tej priliki lahko ovržejo trditev, da jim je le za opereto. Kristusovo kraljestvo za vie Pojdite in učite vse narode! To je ukaz Kristusa, ki mu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji. Apostoli-graditelji Kristusovega kraljestva na zemlji naj grade med vsemi narodi zemlje. Prav nobenega naj ne izključijo, ne izobraženega in ne barbarskega, ne mogočnega gospodovalen in ne bednega pod-jarmljenca. Ob polaganju Kristusovega kraljestva v duše, ob sejanju Kristusove resnice, ob utemeljevanju Kristusovega zakona in ob prilivauju Kristusove milosti naj se obrnejo do vseh plasti ljudstva, gospodarsko in socialno tako različnih in večkrat tako nasprotnih. Kristus je pač Odrešenik sveta. Zato je prav tako kakor njegovo odrešilno delo tudi njegovo kraljestvo vesoljno, za vse kraje in vse čase, za vse narode in vse stan .ve. Vesoljnosti Kristusovega kraljestva moderna nevera ne zaupa. Kapitalist sodi, da je krščanstvo vera prolctarcev. Proletarec se z tnržnjo obrača do krščanstva — zanj vere kapitalistov. Oliadvn pa končno menita isto, krščanstvo je vera :a nevedno ljudstvo, za bedno maso, vera revnih, ponižanih, onemoglih ljudi. Moderna nevera krščanstvu odreka resničnost. Krščanstvo ji je samo še velikanska prevara. Krščanstvo je za tiste, ki so preslabi za gospodarski metež, ki zato nimajo cd tega življenja ničesar in naj jim ostane vsaj up na lepšo večnost, tako modruje neveren kapitalist. On sam krščanskega Boga ne potrebuje, ima boga mamona. Vendar pa je po njegovem mnenju krščanstvo za delavca dobro; tolaži ga in drži ga v gotovih mejah. Veren delavec ie potrpežljivejši kakor delavec brez vero, je pridnejši in zanesljivejši, ne šlrajka tako hitro in lako brezobzirno. Za nevernega kapitalista je močno rentabilno, če Je delavec veren kristjan Krščanstvo je vera sitih in presitih ljudi, tako sedi proletarec brez vere v srcu. Za kapitalista je dobro, da sanja, kako ho še po smrti prijetno živel in mu bo onstran groba dobro brez meje. Toda za lačne in raztrgane pa vera ni. Od molitve ni nihče sit in v cerkvi ne dajo ničesar. Ka-pilalist sam ne veruje v pobožne bajke, mi naj verujemo v ubogega, križanega Boga, da ne bomo nezadovoljni z lastno revščino in bomo vdano nosili svoje križe, samo da nas bo kapitalizem laže izžomal in drl. tako je mišljenje prolelariata brez vere. V bistvu sta torej oba, kapitalist in proletarec istega mnenja: krščanstvo je samo za neizobraženega delavca, prevara, ki naj ji veruje nevedna masa, da ob upanju na večnost in ob pogledu na Kristusov križ pozabi svoje socialno ?orje. Krščanstvo stoji v zgodovini in v sedanjosti oprto na zgodovinska dejstva, na svojo miselno vsebino in prebegato plodovitost kot božja resnica. Resnice rabi vsakdo, resnica je resnica za vsakogar, povsod in vsekdar. Dejstva so in ostanejo dejstva, ki jih nima pravice tajiti ne bogastvo, ne siromaštvo. Res, Kristus svetu ni prinesel gospodarskih programov, ne političnih in ne socialnih. Njegovo kraljestvo — cerkev ni poklicana na delo za gospodarski procvit, za politične in socialne reforme, ona je pozvana na delo za duše. Reveže boste imeli vedno, zagotavlja Kristus, a to velja za ta svet. Sam se obrača do preziranega podeželskega naroda in do veljakov naroda. Množico poučuje po cele dneve, dokler je usmiljenja ganjen čudežno ne nasiti, pa tudi Nikodemu posveča nočne ure. Na zemlji je bogatin na boljšem kakor revež, v Kristusovem kraljestvu bogatin nima prednosti. Kristusovo kraljestvo je vesoljno, katoliško, za vse, premožne in siromašne. Na poprišču zemeljskega življenja in snovanja Kristus socialne razlike priznava kot upravičene, na svojem poprišču, na poprišču božjega kraljestva jim odreka vsako veljavnost. Česar ni zmogla in ne z mere nobena revolucija, je izvršilo krščanstvo brez revolucije. Zlomilo je moč denarja. Neimovi-tega polelarca je dvignilo ob stran premožnemu kapitalistu. Dvignilo je do največje časti svetnikov božjih poleg kraljev berače. Ko je začelo stopati krščanstvo v svet, je res da s svojem naukom o enakosti in bratstvu vseh mililo prav posebno nižjim slojem. Toda že v prvi dobi je bilo krščanstvo vera vseh slojev. Prva krščanska občina v Jeruzalemu je štela v svoji sredi tudi bogataše, ki so prostovoljno odstopali svoje imetje v BKupno blagajno. Apostol Pavel je čutil potrebo, da obišče na svojem potu kulturne Atene in trgovski Korint. Ne le težakom in sužnjem je prinašal blagovest, tudi vrhovom atenske družbe — članom areopaga jo je ponesel. Komaj dobro rojeno je hitelo krščanstvo v središče tedanjega sveta — v Rim, kjer je živel premočen agrarni kapitalizem ob množicah kruha in igre lačnega proleta-riata. In brž si je utrlo krščanstvo pot tudi prav na Palatin v cesarske palače in dvorane. Ze Domicijan je umoril zaradi krščanstva svojega svaka Flavija Klemena. Kakor je bilo v Kristusovem kraljestvu v početku, tako je vedno ostalo. Naj pokaže družba le en prizor, kjer bi bile socialne razlike tako promagane kakor v katoliški cerkvi, v katoliški spovednici in oh katoliški ohhajiini mizi Katoliška cerkev, čeprav morda ne vsak njen organ, se pač dobro zaveda, da je kot kraljestvo Kristusa — odrešenika in kralja Mojzes slov. kiparia L. Dolinarja na razstavi v Parizu V Parizu, due 8. nov. 1928. vseh vesoljna, da je en Gospod, ena vera, en krst, en Bog in Oče vseh, bogatih in revnih, kapitalistov in proletarcev. Odgovornost V zadnjih časih je policija večkrat zasledila v Ljubljani ljudi, ki so se pečali z zvodništvom in vzdrževali v svojih stanovanjih nemoralne sestanke in orgije celih družb. Vznemirljivo je to dejstvo z ozirom na poštenost in moralno zdravje našega meščanstva najsi bo iz tako zvanih »meščanskih« ali delavskih slojev. Listi, tudi svobodomiselni, obširno poročajo o raznih protinaravnih pregreških med mladino drugod in tudi med nami ter ugotavljajo, rla je to slabo znamenje za moralno stanje današnje mladine. Zato moramo tu ugotoviti eno dejstvo. Rajši bi videli, da bi ne bilo treba. A potrebno je s prstom pokazati na vzroke vedno hujšega znmoCvirjenja in gnilobe nekaterih plasti družbe, posebno mladine. Ob priliki zagonetne nesrečne smrti duhovnika Janca v Gradcu je slovenski »svobodomiselni* tisk obširno poročal in opisoval resnične ali domnevne okoliščine in pi-kantnosti. Eden izmed teh listov je prinesel to poročilo p; d naslovom: Žrtev spolne vzdržnosti! V treh lažnivih besedah je izražena in javnosti priporočena cela miselnost tega clasila in činitelja javnega mnenja. Ali ni to javno zagovarjanje spolne nevzdržnosti in opravičenje vse razbrzdanosti. Glavni list slovenskega svobodomiselstva ima dan za dnem rubriko: Dopisi. Tu je kot za javno propagando »svobodne ljubezni«. Vse polno dopisov ločenih ali razočaranih moških ali žensk išče nadomestila s preše-stvom. In to mirno prinaša list in dela s tem javno mnenje, da je to čisto prav in neoporečno. Nihče si ne prikriva, da se taka žalostna dejstva spolnih zablod in grehov dogajajo, do se dogajala in se bodo še. A javni greh in javni zločin pa je, če list, ki večkrat sam poudarja javno moralo in bi moral vplivati na javno življenje očiščevalno in dvigajoče. javno mišljenje in življenje naravnost zastrupi>a in v temeljih razdira s takimi oplasi. To je na*in židovskega tiska. Dobiček in senzacija! In pri tem poudaria večkrat ta tisk. ki hoče posnemati zamočvirjene velikomestne časopise vnrav v najslabših delih, da ni sovražen krščanstvu ali katolicizmu! V vsakem takem članku ali dopisu se zrcali cela miselnost ki je popolnoma tuja, naravnost sovražna krščanski. Ali ne uvidijo mnogi sicer pošteni Ijudie, ki naročalo in stalno čitajo take liste, kaj podpirajo? a^era Svoboden sem! Kdo me sme vezati? Kaj mi je avtoriteta? toliko mi velja, kolikor mi plača, ali kolikor me strahuje s kaznijo! Svoboden sem! Družina, zakon me veže, dokler hočem iaz! Saj lahko dobim advokata, ki bo zagovarjal ločitev mojega zakona. Svoboden sem! O številu in življenju svojih otrok odločam jaz. ne Cerkev in ne države: saj jih moram sam preživljati. Svoboden sem! Berem kar hočem, pišem, kar hočem, poverim v javnost, kar hočem. Naj zabavljajo čez šund iz Hrvatske, naj delajo tiskovne zakone, nai uvajajo cenzuro, kakor jo hočejo: svoboda vesti, svoboda tiska, svoboda besede: je sveta pravica modernega človeka. Svoboden sem! Lahko delam upor proti državi, če mislim, da vlada ni na pravi poti; odstranim lahko škodljive državnike: tak atentat je patriotično mučeništvo. Saj dobiio državniki svojo oblast le od ljudstva, torej jim jo ljudstvo lahko spet odvzame. Svoboden sem! Šola ne sme vcepljati v otroško dušo pojme o Bogu, nravnosti itd., ko otrok odraste, naj si sam izbere pravo pot. Vse te »svoboščine« so modrost anarhističnega, judovskega demona, ki razkraja Evropo. Uničil bo ta demon mnterializma stari Egipt, Babilon, Perzijo, Grčijo, Rim. Preti uničiti ta demon krščansko Evropo. Zemlja ima dosti prahu in pepela, da zasuje vso kulturo Evrope. Kuga razkristjanjenja se na-gloma širi. Na Dunaju je odpadlo po vojni 100.000 vernikov, v Nemčiji 250 000 itd. Mnogo vernikov ne misli več o krstu, o zakramentih, o pokorščini, o lastninski pravici, o razmerju Cerkve do države, o oblasti kakor to uči Cerkev ampak kakor to razlaga njihov časopis, ki ga berejo za jutranjo molitev. Če hočejo biti narodi res živi organizmi, morajo imeti življenjsko silo v sebi, ki izveže bacile anarhije, revolucije, pohlepnega mate-rializma itd. »Jaz sem pot, luč, resnica, življenje.« tako ie definiral Kristus samega sebe. On je prinesel nadnaravni serum«, ki edini uničuje vse nevarne bacile človeške družbe. Vpostaviti spet kraljestvo Kristusa Kralja, uvesti Njegova načela v državnem, javnem, družinskem življenju, ta cilj zasleduje Cerkev z vsemi silami! Za to delo duhovniki ne zadostujejo: kajti treba je danes apostolov Kristusove misli na vseh trgih in vogalih, Dan za dnem se pretakajo množice skozi ogromne dvorane Velike palače. Tam razstavlja Salon d' Automne svoja tisočera čuda. V strašni izo-bilici: saj šteje katalog okoli dvatisočpetsto številk. Kipi, slike, lesorezi, radiruuge, knjige, pohištvo; vse, kjer človeški duh oblikuje v lepoto. Težko bi našel osnovno linijo. Borba duha z materijo, katero zanikuje, kar pa še ne pomeni, da jo prevladuje. Iskanje novih poti in uovih zakonov v vesolju, ki z vso mrzlično brzino, aeroplani, radijem, nič več ne sliči prejšnjemu. In je tako ta osnovna linija bolj nejasno slutena, kot hotena, bolj zahrepenjena kot odločno zarisana. Odtod medlo tipanje za trenotnimi efekti, odted bolni nemir in hlastanje po zamegleni onstranosti, odtod predvsem toliko praznega zvenčanja in votlega kričanja. In se tako izločijo iz vse te hrupne množice le nekatera imena, ki so že dolga leta vodilna v francoski umetnosti. Čuvstveni Vlaminck; ki ljubi težke barve, a vendar presoji ozračje s prečudno tragiko in v vsaki najmanjši stvari trepeta njegovo srce. Južni, v polni življenski sili prekipevajoči Ma-tisse, mojster risbe, a predvsem gc;pod barve, ki mu je poslušna do zadnjih skrivnosti: odaliska, zeleno, belo, v sobi z rdečimi preprogami, vedno isto, a vedno novo. Nekdanji težak v tržnicah, a danes eden najbogatejših umetnikov Van Dongen, slikar žene iz visokih krogov, ki vedno pred njim osupneš: laskave, a vendar krute barve, še bolj laskave a vendar močne poteze. Kakor uganka je pred teboj; nič ne veš, morda se prešerno smeje za tvojim hrbtom. Veste, je zajedljivo izjavil nekoč: imam dvoje vrste slik, ene za kupce, a druge, iz srca, zase. Na vsak način ima čut za dobo kakor malokdo in pozna do obisti današnjega človeka. Maillol, ki ga caste Francozi z Dourdellom kot svojega največjega sodobnega kiparja, je ves utesnjen v stroge zakone. On je sedanji zastopnik čistega klasicizma, tega večnega elementa v francoski umetnosti. Njegova Venera osupne marsikoga: težko žensko telo. Lepo, a vendar ne kakor je lepoto pojmoval Phl-dias in premnogi drugi umetniki, ki so se ustavili ob tem nesmrtnem simbolu ženskosti. Toda, išči razlage v današnji dobi, kjer se duhovnost prečudno mesi s materijalizmom, kjer je sentimentalnost najhujši očitek. — Kako različni so svetovi čutnega Favoryja, nekoliko zunanjega Frizsza, preizkuševalca Lhofea, Zida Kies inga in še nekaterih drugih, ki bi jih bilo treba omeniti. Pa se bojim, da bi imena prazno zvenela. Poljaki razstavljajo to pot v svojem oddelku, pravtako Cehi, ki imajo s svojimi mojstri grafiki vedno mnogo občudovalcev. Jugoslovani so raztreseni vse križem prostornih dvoran. Naj omenim med njimi Uzelea in Ju-neka, ki v vsakem vzbudi pozornost s težkimi barvami in svojevrstno risbo. Portret Slavka Brila (skulptura) je zanimiv po svoji izrazitosti in občutenju prostora. In vendar, ko iščeš vseokoli, blodiš, postajaš, se čudiš, razburjaš, utrujaš, se vedno iznova povračaš k vhodu, kjer te ie že ob začetku prevzela lepota našega človeka jezna lepota Mojzesa, mojstrskega dela našega Dolinarja. Ni brez vsega, da so ga Francozi postavili na najlepše mesto v vsem razstavišču; težko je tu dobiti tujcu tako priznanje. Kadar pa je, pa iskreno in pač, ker mora biti tako, brez laskanja in praznili poklonov. Visoka, asketsko tenka postava velikega vodnika raste v izrazito glavo; še sta dvignjeni roki, ki sta pravkar treščili ob tla plošči z zakoni. Vzvalo-vane so gube plašča, kakor da se bo prestopil zdaj in zdaj, strašen v svojem gnevu, ki mu je na dnu le prevelika ljubezen. Ko je bil Mojzes na gori Sinaj in so se Judje predali malikovalstvu, je Gospod govoril velikemu vodniku: Pokončal bom to ljudstvo, nevredno je in trde glave, postavil le bom na čelo drugim. In Mojzes, ki odgovarja in brani, češ, izvoljeno ljudstvo je in pretrdo ga sodiš. Toda, ko je ves ožarjen stopal v dolino in na lastne oči videl pokvarjenost onih, ki jih je v svoji zaslepljeni ljubezni branil, t cd? j jc srd vzplameni! v njem. Bil je vse premočan, da bi se v zagrenjeno otožnost predajal; gnev in užaljeni ponos sta se gnetla v njem. Ljudstvo, na katero je vse gradil, za katero jc sebe zastavil pred Bogom, za katero bi prisegel, to ljudstvo, najdražje. najboljše, edino, izvoljeno, za katero je žl- v šolah, v trgovini, v tovarni: »vsi verniki brez izjeme se morajo posvetiti tem nalogam.« Sodelovanje iajikov pri obnovitvi države, družine, vsega življenju v Kristusu je »Katoliška akcija«. msvce vel, to ljudstvo na kolenih pred zlatim teletom. Visoko je dvignil plošči, ki jih je prinesel s seboj, kot vidni znak zaveze z Najvišjim, in jih vrgei ob tla, da sta se razbili na kosce. Zagrenjenost "vzočara-;.,'c, dvoje besed za slabiče; me- mu je palil srce, gnev, ki se je v ljubezni redi/ ui ki je tudi v ljubezni črpal vso svojo moč. Ta trenotek je zagrabil Dolinar in ga ustavil v bronu. Pa saj to ni jx)doba judovskega vodnika; vse preveč občečloveška jo njegova plemenita lepota; in če bi žc besede od njega pričakoval, bi s'ovensko zvenela. Mojstrsko je objeta vsa postava v eno samo linijo, ki gre harmonično v vse tri dimenzije: od leve noge preko ledij do dvignjene dtsnice in. od tam čez glavo v levico. Vsaka poteza krčevito sploščene roke jjonavlja v jx>tezah obraza, valujoče brade, krepko vržene halje. Že v roki sami je izražena vsa torba; ži!° co nabrekle in prsti trepetajo. Pa je tudi v mogočni glavi; kakor v kače skodrani lasje, napeto čelo z nekaterimi bolestnimi gubami, sklonjen platu-teč jx>gled, vzvalovana brada, kakor da kače blodijo po njej. Pa je tudi v sunkovitem koraku in v telesu in v plašču, vrženem čez telo. V vsakem posebej in vendar bi si enega brez drugega niti misliti ne mogel. Odtod vsa okapničena enotnost, v katero je utesnjen živ ogenj. Tu se je duh prelil v materijo in se lc materija pokorila duhu. Ali je to druga stopnja kiparja Dolinarja? Kdor je enkrat videl njegovo glavo Matije Gubca, je nikdar več ne more pozabiti. V bolečini [»plemenitem obraz človeka, ki je preveč ljubil svoje ljudi. In kar sem stat pred Mojzesom, mi vedno iznova hodi v spomin. V bolestnem gnevu poplemenita postava vodnika, ki je preveč ljubil svoje ljudstvo. L. M. Japonsko gledališče v Evropi Edinstveno gostovanje starega, slavnega Japonskega ljudskega gledališča »Kabuki« v Evropi je danes glavno zanimanje vseh gledaliških krogov. MomenUno gostuje gledališče v Moskvi in vsi ruski listi so polni hvale. Notranja organizacija Kabuki gledališča, katerega početki segajo v 16. stoletje, spominjajo na patrijarhalični ustroj srednjeveške rokodelske bratovščine. Na čelu je direktor-režiser, ki je učitelj in vodja bratovščine in glavni blagajnik. Narašča j-nik, ki dozori v igravca, si nadene ime kakega slavnega umrlega igravca. Repertoar je tradicionalen in pozna le rug« narode zastopajo sama pomembna imena kot: Bratto, Belloc, Berd-jajev. W. Blake, Bloy. Claudel, MeštroviČ, St. Ge-orge, Maurine, Suarčs, Veats, Zegadlovvicz in Rilke. Bodoče mesto z nebotičniki. Model, za katerega je napravil načrt glavni arhitekt francoske vlade ' Aodre-Ventre, je razstavljen na pariški jesenski nastavi. Slovit celist je našel princa, ko je sviral na gosti. »Dober dan, tovariš,« ga je pozdravil princ. »Kako tovariš,« se je zavzel umetnik — »jaz vendar nisem princ.« Ncwyorška borza, gospodarsko središče sveta, ki je v tekočem letu potolkla vse svoje dosedanje rekorde in imela že v prvih deset mesecih več promola nego v celem letu 1927. Med Jokohamo in San Franciscom V zanimivem članku opisuje Jakob Over-man S. J. v oktobrskem zvezku »Stimmen W Zeit razmere v deželah Daljnega vzhoda. Komaj je moj japonski parnik zapustil Iuko, so zaropotale verige in parnik se je ustavil. Na krov jc prišla japonska policija in najnatančnejše preiskala vse kotičke, posebno Spomenik angleškega kralja Viljema III. v Dubiinu, Iu so ga neznanci ob desetletnici premirja poškodovali z bombo. — Viljem III. je vladal od 1689. do 1702.; Ircem je ostal v slabem spominu po svojih krutih zakonih proti katoličanom. pa potne liste, toda ne pri nas tujcih, marveč samo pri Japoncih. »Zakaj to?« je vprašal neki Američan pri kosilu. Zato, je odgovoril Japonec, ker japonska policija v zadnjem času silno skrbno bdi nad »nevarnimi mislimi« v japonskih glavah. Drži se starega pregovora, da vodi upor misli do upora kamnov, s katerimi so tlakovane ceste. In ker segajo misli danes čez vse meje, pazi japonska policija tudi na Japonce v inozemstvu. Na parni-kih, ki so na potu na Kitajsko, se vedno vozita po dva japonska detektiva in ne vemo, koliko jih je med nami. Posebno strogo nadzorujejo na Japonskem dijake in deiavce. Vse, kar je kakorkoli sumljivo republikanstva ali komunizma, pada pod kriminal. Že itak stroge zakone so brez parlamenta še poostrili in smrtna kazen ni izključena. Zelo lahko je mogoče, da vseh teh odredb ne narekuje zgolj skrb za splošni blagor, marveč želja, da ostane oblast v rokah sedanjih oblastnikov. Vendar se ne da tajiti, da Japonska le s silnim naporom preživlja svoje prebivalstvo in da bi bil vsak prevrat za deželo naravnost usoden. Seveda pa ima prav japonski socialni politik, ki je rekel, da je najboljše sredstvo za pobijanje »nevarnih misli« odstranitev socialnih krivic. Zal, da na Japonskem med bogatimi ljudmi ni Nobel-ov in Carnegie-jev, ki Ibi bili pripravljeni kaj Žrtvovati za socialno spravo. Razen tega je pa Japonska tudi od zunaj ogrožena več nego od ene strani. Zato je tudi iz tega razloga umevno, ako želi imeti »pa-triotične« državljane. Nemalo kitajske tragike frfota okolu prekrasnih svilenih plaščev, v katerih prihajajo ob večerih dame na krov. Ena sama velika tovarna sprede vsak dan tri milijone svilenih mešičkov v niti, s katerimi bi bilo mogoče trikrat oviti zemeljsko oblo. In vendar moramo želeti — zaradi kitajskega in morda celo svetovnega miru — da bi se nosilo še več svile. Kajti četrtino celokupnega kitajskega izvoza zastopa svila in povpraševanje tako ogromno prekaša ponudbo, da bi mogla biti ravno svila tisto sredstvo, ki bi spravila kitajsko trgovinsko bilanco v ravnotežje. Žal pa se kitajski svilorejci drže še starega nazadnjaškega načina pridelovanja in zato produkcija ne pride kvišku. Vendar so velika prizadevanja v teku, da se doseže preobrat. Krasnega julijskega dne je moja ladja priplula v Honolulu. Solnce stoji skoraj navpično nad menoj, toda morski veter je tako svež, da- vročine skoraj ne čutim ne na krovu ne na zmehčanem cestnem asfaltu ne na žejnih tratah obširnih vrtov. Julij je v Honolulu čas cvetočih dreves. Radostna reka njihovih barv obliva visoke vladne in trgovinske palače, tihe hiše iz opeke in pisane lesene vile vseh slogov. Na paradni cesti, ki vodi v dolino Nuuanu, cvete desno in levo v zvoncih, kroglah, čipkah, zlatih čašah in blestečih zvezdah, v krvavečih jezikih in srcih. Tu so skromne, samotne cvetlice, bele ko sneg, zasanjano vijoličaste, blede ko nordijske oči. Potem zopet pomladi pijana krdela, koralnordeča in žvepleno žolta kakor jate letečih pravljičnih ptic, kakor Nove cementne brzozgradbe v Frankturtu o. M., v katerih oddajajo ©no- in dvosobna higijeničua stanovanja proti najemnini mesečnih 20 odnosno 30 mark ('260 odnosno 390 Din). znan: kraljevo vlado Kamehamaha Velikega, prodiranje protestantskih in katoliških misijo-nov, borbo med Anglijo, Francijo in Severno Ameriko za gospodarsko in vojaško tako važno posest, tiho junaštvo p. Damiana pri gobavcih na Molokai, strmoglavljenje zadnje kraljice 1. 1893., kratko dobo republikanske neodvisnosti in slednjič aneksijo po Združenih državah 1. 1900. Na splošno se čuti ameriška uprava kot napredek, toda iz starih kanaških hiš še vedno zvene hrepeneče pesmi o prošlih dneh svobode. Letošnji Noblovci. Zgoraj: norveška pisateljica Henry Bergson, ki sta prejela literarni nagradi in Heinrich Wieland, ki sta strastno plapolajoči plameni, kakor šumeči slapovi, ki padajo na moj brzeči voz. Mimo mene neprestano in skoraj neslišno hite avtomobili v ooeh smereh. Pravijo, da prihaja v Honolulu po en avto na vsake štiri osebe. Toliko plemenske mešanice kakor na Ha-wai-ju ne najdeš nikjer na svetu. Japoncev je skoraj toliko kakor vseh drugih skupaj; toda tudi Portugalci, Kitajci in Filipinci so močno zastopani. Portugalcev je skoraj toliko, kakor Američanov, Angležev, Nemcev in Rusov skupaj. Domačinov je blizu toliko kakor Portugalcev- V muzeju imajo zbirko glav iz mavca, ki natančno kaže, kako se mešajo plemena. Nič hudega, kakor je videti in kakor mi zatrjujejo. Najstarejšo domačinko, gospo Kanui Pihano, so pokopali prav na dan mojega prihoda. Kljub svojim 107 letom je mogla še brez očal brati. Bila je petkrat omožena. Doživela je skoraj vse, po čimer je Hawai postal svetu Sigrid Undset in francoski m od rosi ovec profesor ; spodaj nemška vseučiliška prof. Adolf windaus prejela nagradi za kemijo. Z Indijanci k filmu Tim Mac Coy pripoveduje: Da sem prišel k filmu, se imam zahvaliti svojim prijateljem Indijancem. Živel sem dolgo let med njimi ter bil njihov prijatelj in zaščitnik. Živel sem med plemenom Arapahu. Tam so mi dali ime 2-Črni Orek. Ko sem vprašal poglavarja, kaj naj bi to pomenilo, mi je rekel: »Moj beli brat je podoben orlu, ki visoko leta in vse vidi in vse ve, kar se godi pod njim.« Mislim, da je bilo to ime zelo pohvalno zame. — Zagotavljam, da nisem imel nikdar namena, da bi postal igralec. Samo zaradi svojih prijateljev Indijancev sem prišel v stike s filmom. Vedeli so, da se dobro razumem z Indijanci, da obvladam njihov jezik in da me spoštujejo. Kadar so prihajala filmska podjetja v Wyo-ming ah okolico ter fotografirala indijanske filme, so me vedno naprošala, naj jim pre-skrbim potrebne Indijance. Tem prošnjam sem vedno rad ustregel in ker so moji rdeči prijatelji radi igrali, sem tudi jaz sprejel ponudbo ter nastopal skupaj z njimi v gledišču. Slednjič sem napravil z njimi turnejo po Evropi, na katero sem še danes ponosen. Po povratku iz Evrope mi je ponudil Metro Gold-wyn Mayer glavne vloge v indijanskih filmih. Še nikdar poprej nisem stal pred aparatom; vendar sem sprejel ponudbo in poskusno fotografiranje se je posrečilo proti vsemu pričakovanju. — Ne morem reči svojim prijateljem Indijancem, da se imam njim zahvaliti za svojo filmsko karijero. Bojim se, da bi potem zgubili svoje spoštovanje pred menoj, cesar nikakor ne bi hotel. Mnogo let je treba, da začno Indijanci spoštovati belca; toda včasih zadostuje besedica, da izgine spoštovanje brez sledu. V dvel) tr&@> vr&laip Žrtve parnika »Vestris«. Med 22 mrtvi«, mi žrtvami parnika »Vestris«, ki so jiln doslej potegnili iz morja, se nahajajo japonski konzul Inoue in zastopnik Korting-A. G. Hanno-ver v Mehiki Franke ter njegova hči. Skoraj vsa trupla so obžrta. Za nekatera trupla so se morali reševalci z morskimi volkovi naravnost boriti, ker pošasti nikakor niso hotele izpustiti plena. Letalo zadelo ob zvonik. Poštno letalo Marseille—Algier je v Palmi ob pristajanju zadelo ob strelovod na cerkvenem zvoniku in treščilo na tla. Pri tem je ubilo mater z otrokom. Tudi pilot je mrtev. Krvava borba z divjimi lovci. V Visokih Turah so divji lovci ponoči 15. t. m. v boju ubili orožniškega postajnega načelnika iz St. Johanna am Tauern Henrika Rieger-bauerja, orožnika Moserja pa smrtnonevanio ranili. Divji lovec Huber je na ranah, ki jih je dobil v boju z orožniki, med prevozom v bolnico v Ljubnem umrl. »Sibirski angel« na Dunaju. Na Dunaj je prispela sestra Elsa Brandstrom, ki so jo ujetniki v Sibiriji imenovali »Sibirski angel«. Na Dunaju so ji priredili prisrčen sprejem. Zaklad v čresnjevem štoru. Celovški mestni ubožec Mihael Tribelsnig je našel na zemljišču posestnika Kantziana v votli čreš-nji 445 srebrnikov in en zlatnik. Strašna drama na morju. Parnik »Alice« iz Rige je 15. t. m. v Rokavskem prelivu blizu vasi Rye trčil z nemškim parnikom »Smyr-na« in se začel potapljati. Oddal je brezžične klice na pomoč. Nemškemu parniku se je posrečilo rešiti celo posadko in jo sprejeti na krov. V tem so se pa že odpravili s čolnom na pomoč ribiči iz vasi Rye, 17 po številu. Silni vihar je čoln prevrnil in vseh 17 mož je utonilo. Čim je došlo v vas poročilo, da je posadka »Alice« rešena, je že morje naplavilo 10 trupel njihovih očetov, mož in sinov. Ni je hiše v vasi, ki ne bi bila izgubila vsaj enega svojega člana. — Vihar pa ni prizanesel niti parniku »Smyrna«, ki ga je v višini Vlissingena vrgel na obal. Parnika še niso rešili. Tragedija »poljskega Bosendorferja«. Minoli ponedeljek so našli v Lodzu klavirskega tovarnarja Bronislava Fischerja, ki je bil znan pod imenom »poljski Bosendorfeir«, in njegovo ženo na zverinski način umorjena in stanovanje oplenjeno. Fischer je veljal za enega najbogatejših mož na Poljskem. Roparji so odnesli 40.000 dolarjev. — Še isti dan so našli v predmestju umorjeno sobarico Fi-scherjevih 28 letno Jožefo Borkowsko. Le-ta je bila ljubica proslulega vlomilca Jana Greta. Sklepajo, da je Borkowska bila v zvezi z roparskim napadom, a so jo roparji potem umorili, da bi jih ne izdala. Koliko je vreden Maroko. O priliki 201et-nice maroškega pretektorata objavljajo francoske oblasti številke o gospodarskem napredku v tej dobi. L. 1912. maroška zunanja trgovina ni prekoračila 150 milijonov frankov; 1. 1923. je izkazovala že eno milijardo frankov prometa, leta 1927. pa 2 milijardi 516,000.000, od tega za 1.730,000.000 izvoza in 780 milijonov uvoza. gospodarstvo Naš finančni položaj S težavo so se končno politične prilike uredile v toliko, da je položaj začetkom tekočega leta dopustil merodajnim faktorjem vendair enkrat osredotočiti svoje delovanje v vsesplošen gospodarski prospeh. Spretni politiki je uspelo pridobiti naši državi ugled v inozemstvu, potrebno zaupanje in renome pri inozemskih finančnih krogih ter nam tako zagotoviti njih neobhodno potrebno pomoč pri sistematičnem urejevanju in izboljševanju naših gospodarskih razmer. Po velikopoteznem načrtu za gospodarsko povzdigo je vlada sklenila najeti inozemsko posojilo v znesku 50 milijonov funtov za stabilizacijo dinarja ter nove investicije, saj je tako prvo kot drugo absoluten predpogoj za vsako trajno zboljšanje v našem gospodarstvu sploh. S predhodno zakonito stabilizacijo dinarja ter ureditvijo predvojnih dolgov nam je bilo omenjeno posojilo s strani ameriško-angleške finančne skupine zagotovljeno po splošno ugodnih pogojih. V prelimir.irani pogodbi za to posojilo, ki je bila podpisana 19. junija, je bil predviden tudi večji predujem za slučaj, da bi razmere na denarnem trgu ne bile ugodne dovolj za takojšnjo pristopitev k emisiji. S tem je bila torej dana možnost, da se prične brez odlašanja z realizacijo načrta ter z najnujnejšimi investicijskimi deli. Izgleda pa, kot da za rešitev teh problemov nismo zreli. Slabemu sledi slabše, neprestanemu onemogočanju dela v parlamentu, temu smešno iskanje pomoči v inozemstvu, katerega končni rezultat je le nadaljnje onemogočanje skupnega dela tpr uničevanje našega kredita. Tečaj 1% Blerovega posojila je po omenjenih dogodkih padel od 90 na 83. Če bi bila torej narodna skupščina v svojih zasedanjih tudi sprejela za stabilizacijo dinarja potrebne spremembe zakona in statuta o Narodni banki, katere so bile v juliju na izrednem občnem zboru delničarjev Narodne banke odobrene, bi bila pristopitev k emisiji nemogoča. Plasirati bi se isto dalo le znatno izpod 83, to je po tečaju, ki bi bil ne samo uničujoč za naš nadaljnji kredit, ampak bi pomenjal tudi efektivno milijardno izgubo pri posojilu samem. Zadan je bil tako enkrat zopet doma pri nas samih težek udarec našim državnim financam ter prizadeta neprecenljiva škoda našemu celokupnemu gospodarstvu, ki z dneva v dan težje čaka na konsolidacijo. .. ... . Ni nobenega dvoma v tem, da je bilo treba započeta dela ne glede na vse to nadaljevati, da se tako izogne nadaljnjim škodam. Ostalo pa je odprto vprašanje, kje dobiti potrebna sredstva, katerih domače gospodarstvo v nikaki obliki ne zmore. Na razpolago so bila manjša inozemska posojila, kot ono nemškega trusta »Vereinigte Stahlwerke«. Imenovani trust se je obvezal dobavljati naši državi potreben materijal v vrednosti do 100 milijonov mark na kredit, in sicer proti al pari bonom, ki se obrestujejo po 1 % in so plačljivi tekom desetih let. Drugo posojilo je ono švedskega trusta Svenska Tendsticks Actien Bolaget v znesku 22 milijonov dolarjev. To posojilo se obrestuje po 6%%, istočasno pa dajemo monopol na vžigalice v začasno eksploatacijo imenovanemu trustu. Zadnje posojilo je bilo sprejeto 9. t. m. v narodni skupščini po poslancih, katerim je gospodarska povzdiga nagih dežel nad vse. Brezdvomno so pogoji teh posojil za naše razmere ugodni. Gotovo je pa tudi to, da s temi sredstvi ni mogoče izvesti celokupnega predvidenega gospodarskega načrta. Ostalo je v ozadju fundamentalno vprašanje, vprašanje stabilizacije dinarja ter z njim malodane ves investicijski načrt. To po zaslugi škodljivcev našega gospodarstva. Kam bi pripeljalo njih škodljivo delovanje, ni težko uganiti. Spomniti se je treba le finančne politike in dobe njihovega vladanja in gospodarenja, ko so proračuni rapidno rastli, z njim davki in ostale dajatve, ko se je državni denar trošil brez vsakega skupščinskega nadzorstva ter so izvenproračunski izdatki v računskem letu segali celo preko milijarde dinarjev, z izpolnjevanjem državnih obvez se pa še pričelo ni. Ali ni z iste dobe znano nesrečno posojilo, katerega usodne uzakonjene pogoje je morala spreminjati poznejša vlada, dejstva, ki so tedaj uničila naš kredit, ogrožala narod z vedno večjimi bremeni ter popolnoma onemogočila vsak gospodarski napredek. Treba bi bilo samo tako nadaljevati, pa sigurno dosežemo popoln finančni polom, polom celokupnega gospodarstva ter končno — popolno obubožanje tudi vsakega poedinca. Pažnja, katero vladni krogi posvečajo rešitvi gospodarskih problemov s sodelovanjem naših gospodarskih institucij ter dosedanji vsestranski neuspehi so najboljše jamstvo za to, da bodo vsa vprašanja rešena v vsesplošen in trajni prospeh. Naloga vseh nas pa jc izločiti škodljivce v vsem in pri vsem ter jim tako v naprej onemogočiti njih delovanje. To zahteva skupni interes in interes vsakega posameznika. Dr. Milan Vončina Pridobivale novih naročnikov! KONKURZI IN LIKVIDACIJE Likvidacija TermotchniSnih uvodov, d. d. v Račjem pri Mariboru. Termotehuični zavodi, d. d. v Račjem pri Mariboru sklicuje za 5. dec. ob 10 dopoldne v prostore marib. podružnice Zadružne gosp. banke redni občni zbor, kjer bodo poleg bilance sklepali tudi o likvidaciji družbe. — Družba je bila ustanovljena 1,922 po tvrdki »Gebriider BrUnner, G. m. b. H.* na Dunaju in Zadružni gospodarski banki v Ljubljani. Kapital znaša 0.5 milj. Din. Odpravljen je konkurz o imovini Adolfa Anderle in Julijane Anderle, gostilničarja v Mariboru, ker so temu pritrdili vsi upniki. Izpremembo v trg. registru. Vpisi: čuček, trgovina z vinom, družba z o. z. v Ptuju (100.000 Din; Josip in Antonija čuček); izpreinemba tvrdke: »Ing. J. & H. Bttlilc v »Livarna kovin, delavnica strojedelstva in zvonarna inž. llugo Lenhard & Co.; »Jugosl. esk. in bip. banka< v »Jugoslaven-ska udružema banka, podružnica Maribor«; vpisan novi imenovani dirigent marib. podružnice Franc Gogola namesto dr. Janka Kovačeca. Izbrisi iz zadružnega registra: Kmetska hranilnica in posojilnica, r. z. z n. t. v likv. v Banji-loki (končana likv.); Gospodarsko društvo pri D. Mariji v Polju, r. z. z o. z. v likv. (končana likv.); Mariborska obrtna blagajna, r. z. z o. z. v likv. (končana likv.). Oblastna hranilnica v Somboru. Dne 5. t. m. jo začela poslovati v Somboru oblastna hranilnica bačke oblasti. Iz Mautnerjevcga koncema. Kot predsednik •Tekstilnih tovarn Mautner, d. d., je odstopil g. Izidor Mautner; izvoljen pa je bil dosedanji podpredsednik Alfred Herzfeld. — Izidor Mautner jo vodil svoj znani koncem že 61 let; omenjamo, da ima Mnutnerjev koncem v našit državi 3 tovarne; prvi dve: Litija in fet. Pavel pri Preboldu sta last Jugosl. tekst, tvornie Mautner, d. d., s sedežem v Ljubljani, v Belgradu pa podjetje Belgrajska tekstilna industrija (skupaj 40.000 vroten in skoro 000 statav, 2400 delavcev). Cel Mautner jev koncem pa ima 700.000 vreten in nad 10.000 statev. Iz jel tarskegu kartela. Kakor nam poročajo /, Dunaja se je v torek in sredo vršila na Dunaju razprava zastopnikov češkoslovaških, avstrijskih in madjarskih jeklani, na ko ter i so razpravljali o podaljšanju konvencije za dobavi jan je blaga v Romunijo in o novi uredftvi cen za izvoz v Jugoslavijo. Govorilo so je tudi o veliki dobavi železniških tračnic za Jugoslavijo, katera dobava se je izvršila sporazumuo in skupno s poljskimi železarnami. Dne 17. novembra. Devizni promet na ljubljanski borzi je bil znatnejši kakor prejšnje tedne, znašal je ta teden 22.9 milj. Din napram 20, oz. 18.8, oz. 20, oz. 16.2 milj. Din v prejšnjih tednih. V prvi polovici tedna na borzi ni bilo zaključenega priv.itnegn blaga in je vse devize dala Narodna banka. Privatno blago je bilo zaključevano koncem tedna v devizah Trst in Newyork, v četrtek celo nekaj Londona, vendar vse v manjših količinah. Tečaji ne izkazujejo nobenih znatnih izpremomb. Dunaj je oslabel na 800 in tu vzdržal, oslabel je. tudi London, učvrstil pa so je Berlin na 1850.50, Trst je variiral med 298.20 do 298.32. Na tržišču vrednostnih papirjev je zavladalo mrtvilo. Tako sta bila ta teden trikrat dnevno v bančnih papirjih v Zagrebu samo po 2 zaključka, dočim je bil prej promet znatno živahnejši. Poleg običajnih zaključkov v velikih bančnih papirjih (Union, Jugo in Praštediona) je bila zaključena tudi Zemaljska po 140. Tudi promet v industrijskih papirjih je bil slab. Po prežigosanju v razmerju 1:4 znaša sedaj nominalna vrednost delnice Brodske tovarne vagonov 200 Din in je bil zadnji tečaj 900—320. Slavonija 90 JO v teku tedna učvrstila na 7 zaklj. Po daljšem presledku so bile ta teden v Zagrebu zaključene tudi delnice Isis (po 20). Izrazito čvrsto tendenco izkazujejo tudi Vevče, ki so v Zagrebu začetkom tedna notirale 111 do 113, koncem tedna pa 116—120; v Ljubljani je ostal tečaj neizpremenjen. V državnih papirjih je bil promet slab, zlasti v 1% invest. po9oj. in agra-rih tako v Zagrebu in Belgradu. V prvi polovici tedna je bila tendenca za vojno škodo čvrsta, v drugi polovici tedna pa je popustil ta papir. Promet je bil običajen. Na Dunaju je popustila Trboveljska od 59.50 na 58.60, v Zagrebu je bila včeraj zaključena po 180. Kranjska ind. je notirala 40, Ruše pa 38. Dunaj. Belgrad 12.49875, dinar 12.485. VREDNOSTNI PAPIRJI Dunaj. Podon.-savska-jadranska 83,75, Zivuo 127.50, Trbovlje 58.75, Kranjska ind. 40, Ruše 3.% Guttmann 26.50, Mundus 190.50, Slavonija 0.71. Les Na slovenskem lesnem trgu so sedaj naslednje cene (vse v Din za m* fko nakl. post): Smreka-jelka: hlodi I., II., monte 230—260, brzojavni drogi 240—260, bordonali merkantilni 290—3.10, trami merkantilni 2150—290, škorete, konične, od 16 cm naprej 560—590, škorete, paralelne, od 16 cm naprej 600—660, škorete, podmorne, do 15 cm 470— 530, Deske-plohi, kon„ od 16 em naprej 500—510, deske-plohi, par., od 16 cm naprej 550—600. Bukev: deske-plohi, naravni, neobrobljeni 490 - 510, deske-plohi, naravni, ostrorobi 750—1000, deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 600—900, deske-plohi, parjeni, ostrorobi 1000—1250, testoni 500—530, ta-volete 1100—1200. Hrast: hlodi L, II. 500 -700, bordonali 1200—1400, deske-plohi, neobroblj. bou-les 1300—1500, deske-plohi, neobroblj., merkantilni 1000—1100, deske-plohi, ostrorobi (podniee) 1200—1300, frizi 950—1150. Drva: bukova 19—21, hrastova 17—19. Železniški pragi: 260 m, 14X24, hrastovi 50—55. Oglje: bukovo za 100 kg 85—90. Žito V zadnjem tednu je kupčija v pšenici nekoliko oživela, radi česar se je nazadovanje cene ustavilo, v zadnjih dneh je pa položaj zopet čvr-stejši. Ne glede na nazadovanje cen je bil konzum primoran začeti z nakupovanjem, ker so zaloge blaga do malega pošle in to ne le pri nas, ampak po vsej deželi, ker vlada povsod veliko zanimanje za pšenico, zlasti pa se zalagajo veliki mlini z močnimi količinami. Zadnje notacije v Ameriki so višje in radi vsega tega se pričakuje vsaj začasnega dviga cene. Mnenje nekaterih strokovnjakov je, da utegne pšenica v zimskih mesecih nekoliko nategniti, vendar je izključeno, da bi se spomladi mogla držati še visoko, razen če bi bili izgledi za novo žetev skrajno slabi. Promptna gor-njebačka pšenica se trguje po 245 nakl. post., ter-minsko blago je v primeri z notacijami v zadnjih tednih znatno oslabelo, zlasti za januar-apriL Pšenica je po večini v čvrstih rokah, ki nimajo promptnega blaga na trgu in ga zadržujejo s špe-kulativnimi nameni. — Za koruzo se je položaj v zadnjih dneh zopet utrdil in je laplatskega blaga za promptno dobavo na ponudbo zelo malo oo 292.50 do 295 Din Rakek tranzito; jugoslovansko blago še vedno ne konvenira za Slovenijo. Ker je koruza sorazmerno predraga, je kupčija minimalna. — Z nazadovanjem cene za pšenico je tudi cena za pšenično moko nekoliko oslabela, ven-dar se je v zadnjih dneh zopet učvrstila, ker je povpraševanje po bački moki dokaj živahno ter notira srednje dobra bačka znamka 300 do 365 Diu riftld. postaja. — Pomanjkanje otrobov je zelo občutno in cena je nenormalno visoka, tako da se je konzum tega predmeta zelo omejil. — Oves je stalno nespremenjen, enako ostali produkti. Novi Sad. Pšenica: bč. in sr. 2-10—245, bn. 237,?0—W0. Oves: 245-250. Koruza: 12,—1. 250 do 252 PO 3.-4. 277.50—282.50. Kromnir: 104 do 106 Fižol: 870 - 880. Ječmen: 255-260, pol. 285 do 290 Moka: Og 350-360, št. 2. 330-310, št. 5. 310—320. št. 6. 270-380, št. 7. 255-260, št. 8. 20o do 215. Otrobi: brez spremembe, Promet: '-M vagonov pšenice, 35 koruze, 6 otrobov in 6 krompirja. Deželni pridelki Fižol. Povpraševanje za našim fižolom iz inozemstva je močno ponehalo in to vsled tega, ker Srednii lnoma jasno presoditi.' Letina v Jugoslaviji, Avstriji in Madjarski je docela nedostatna, pa tudi na Sedmo-graškem je slaba. Ako bi na Madjarskem in S"-dmograškom ne bilo še starih zalog, bi morali obe deželi kriti svojo potrebo z importiranim blagom. Naša država pa bo brezdvomno morala uvažati. Zelo redek in komaj še doslej opazovan dogodek je, da ima vsled ugodnega vremena Nemčija dobro letino in da radi take letine, ki je že več let ni bilo, pojema vsaka podjetnost. Ta okolnost seveda pritiska na trg ter povzročil je brezbrižnost trga v času, ko bi moral najbolj živahen hiti Kranjska naravna detelja se plačuje producentu po kvaliteti od 16 do 18 liin za kg. Hmelj Promet v Zatcu je bil ta teden miren. Cene so nekoliko popustile. Po dosedanjih podatkih Hmeljarske zveze jo iz prve roke prodanih že 75 odstotkov letošnjega pridelka. Signiranih je bilo do 14. nov. v Zatcu 50.491 stotov (po 50 kg) letošnjega hmelja. Jugoslovanski tranzitni hmelj notira 600 do 900 Kč za 50 kg. Nadalje omenjamo, da se je 10. in 11. t. m. vršila v Zatcu 6. razstava pivovarskega ječmena in hmelja. V Nurnbergu se je kupilo mnogo jugoslovanskega blaga i>o 70—100 mark (neoea-rinjeiio). Zaloge se vedno boli manjšajo. Poročilo tvrdke Sigmund Kohnstamm iz Niirnberga pravi, da je v Savinjski dolini le še par tisoč stotov blaga, ki pa bodo v kratkem razprodani, ker je kupčija živahnejša in so se cene tudi zvišale, za nekatere še vsklndiščene boljšo vrste na najvišjo septem-berslco višino. Načelnik koncerna pokliče knjigovodjo in mu ves v skrbeh pripoveduje, da je položaj resen, da zahtevajo upniki, naj se jim pove vsa rcsnica in predloži bilanca. »Ne razumem« — pravi knjigovodja — »kaj ljudje pravzaprav hočejo? Ali resnico ali bilanco?« * Kitajska šala. Bogataš sreča na cesti svojega znanca, velikega reveža. »Veš kaj,« mu pravi, »dam ti tisoč srebrnih taelov, ti mi pa prodaš pravico, da tc ubijem.« Siromak premišljuje in premišljuje, slednjič pa pravi: »Daj mi raje petsto, pa mc samo napol ubij.« Popravek po tiskovnem zakonu. »Gospod Frumencij Cafizelj nas prosi, da ugotovimo, da on ni istoveten z razbojnikom Cafizljem, ki so ga včeraj obesili.. preS« nmm ulica, poleg frančiškanske cerkve H SU1TNER Lastna protokol, tovarna ur v Švici NAJVEČJA zaloga ur, zlatnine in srebrnine NIZKE CENE - 5»UWNft POSFREŽB/1 Št. 100. Kovin::stn nnker-Voskopf.....Din lil'68 St. 111. Kovln-sin ankcr-Ito*knpf, i. ra- dlum kt \ lik in I ln kaza c .... D n 69'20 St. 105. lluiH k«. 16 cm vi ka n prto- vrst ni m anker strojem......Din M-20 ZAHTEVAJTE bogalo llustrovani cenik s koledarjem, gratls in franeo od SlSIlimSl LJUBIMA 2 HUPI1ITE samo W P1 f kina srebrno jedilno orodje s petdesetletno tovarniško garancijo, pri n. SUlTftER L|ub!|ono Prešernova ulica 4 OP. EV. SUHER se je preselil v Sp. šiški, Medvedova cesta 27 (blizu kolodvora), kjer redno ordinira. EliKTH©MCIT©51 cmz ZAPRTA KONSIVUKtIlA najpopolnejši nemški proi/vod, brez konkurenco za industrijo, obrt. gospodarstvo i. t d. — Zahtevajte ponudbe. Glavno zastipstvo: Ing. GUZELJ, LJUBLJANA VII. Jernejeva cesta 5 Telefon štev. 3252 Ravnolam : I n'iove peč'. Samotna opeka za vsako ind stiijo, gratis grevec BKalefaktor" patent Šiška in Voithove mnle turbine Pozor! Pozor! Prva strokovna delavnica za popravilo galošev, snežnih čevljev in čevljev z gumijastimi podplati — naznanja, da sc je preselila v sosedno poslopje IgriSka ulica štev. 2 (gostilna Usenik), Avg. škof. Izvežbano blagajničarko iSCe večje trgovsko podjetje v Ljubljani. — Obširne ponudbe z navedbo plače je nasloviti na poštni predal: Ljubljana St 134, Naroiajte .Slovenca"! Otvoritev trgovine Čast mi je ccnj. občinstvu naznaniti, da sem odprl v Mariboru — Tattenbahova ulica štev. 14 (v hiši gospoda Gustinčiča) delavnico za popravo avtobusov in motornih koles. Potrudil se bom, da bom izvrševal vedno vsa izročena mi dela pod garancijo in po brezkonkur. ccnah. - Za obilen obisk se vljudno priporočam, Rudoli Engler. Linolej, zavese, posteljne odeje, namizni prti, vzglavja, tuhenti, šivane odeje, volnena pregrinjala, pregrinjala za mobilje, gradi za ma-trcce, kakor tudi vse vrste lesenih, tapetniških in železnih mobilj po čudovito nizkih cennh pri KAROLU PRETS, MARIBOR, Gosposka ulica štev. 20. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! CREMH vseh vrst, za mesene, krvave in jetrne klobase vodno naprodaj po najnižjih dnevnih ccnah. Kupujem surovi in stopljeni LOJ. — BERGMAN JOSIP, Ljubljana, Poljanska cesta M. 85/82. Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice ISODin.NajmanjSi. znesek 5Din. Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši zneseklODitt. Pristojbina ta šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priloie na znamka. Čekovni račun Ljubljana -10.3^9. Telefon štev.23-28. llužbodobe Učenka sc sprejme pri boljši šivilji, ne izpod 15 let, z vso oskrbo brezplačno. Več po dogovoru. Poizve se pri g. Roza Medved, Ljublj., Mestni trg 27/111. Prodajalko vsaj z dveletno prakso sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.221, Vajenec poštenih staršev, ki ima res veselje do trgovine, se sprejme za Kranj. — Naslov v upravi št. 11.099. Učenec s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, se sprejme v veletrgovini z železnino ^MERKUR«, Kranj. Prodajalka izučena specerijske stroke, le prvovrstna moč, se spremc 1. decembra 1928. Hrana in stanovanje v hiši. - Ponudbe z navedbo starosti in dosedanjih službovanj na upravo »Slovenca« pod ■»Pošteno zanesljiva 1. decembra 1928«. Učenca dobrih staršev in poštenega, ki ima veselje do trgovine, sprejme takoj Viktor čonča nasl., špe-cerija, manufaktura in mod. blago, Rog. Slatina. Vajenec za mizarsko obrt — se sprejme. Jos. Velkavrh, Krakovska ul. 7, Ljublj. Upravnika (majerja) sprejmem takoj v službo na svojem veleposestvu. Reflektant mora biti vešč vseh poljedelskih ročnih in strojnih del z osebno udeležbo pri delu; razumeti se mora na konje-gojstvo in govedorejo; sposoben mora biti pisarniških poslov za redno vodstvo delavskih list s porazdelitvijo storjenih dej na obstoječe panoge. Sme biti oženjen ali ne-oženjen. - Želim prejeti opis osebnih razmer in prepise učnih in službenih izpričeval ter plačilne zahtevke. Jos. Lenarčič, Verd. pošta Vrhnika. Strojni ključavničar vojaščine prost, sc sprejme. Vojnovič & Comp, Ljubljana-Glince. Veščega rezkalca pet (Schnittfraser) in oblikovalca (Absatzglaser) — išče tovarna čevljev v Zagrebu, poštni predal 286. Služkinja najrajši začetnica — se sprejme. Naslov v oglasnem oddelku št. 11.343. Snažno dekle v starosti 20 do 30 let sprejme boljša hiša takoj. Znati mora dobro kuhati meščansko hrano ter biti zmožna vsega gospodinjskega dela. Le poštena dekleta z dobrimi izpričevali, iz boljših privatnih hiš sc upoštevajo. — Naslov v upravi 11.346. Deklico 14—15 let staro, k otroku, najrajši siroto, sprejmem. - Naslov v upravi pod št. 11.327. Deklico zdravo, najraje siroto brez staršev, staro največ 14 let, išče slovenska cSrmdaa m manjše sfcšcs j*«!« z vso oskrbo »a neseino nagrado. Potne tfcreške povrnem. - Ing. Oblak, Mlatišumi-na ul. 19, Beograd. Mizarski vajenec in hlapec kateri je vajen konja in ki bi se tudi lahko učil za strojnega delavca, se sprejmeta. — Poizve se: Franc Zavodnik, strojno mizarstvo, Št Vid nad Ljubljano. Sobarico sprejmem Dekleta z dežele, ki znajo nekoliko šivati, imajo prednost. - Ponudbe pod »Sobarica 11.255« upravi. Vajenca močnega - za mesarsko obrt, sprejmem. Prednost imajo z dežele. Ponudbe pod: »Mesar« št. 11.260 na upravo Slovenca. Več pomožnih delavk sprejme večja trgovina s čevlji. Predstaviti se je od 10 do 12. Naslov se dobi pri upravi tega lista pod št. 11.264. Vajenca sprejme fotografski atelje Avg. Berthold, Ljubljana, Tavčarjeva 13. Vajenca v trgovino mešanega blaga, s primerno šol. izobrazbo. sprejme takoj Ed. Ivanuš, Krško. Skladiščnika sprejme večja trgovina s čevlji. Predstaviti se je v času od 10 do 12. Kje, sc poizve pri upravi tega lista pod št. 11.263. Učenke za strojno pletenje sprejmem. - Naslov v upravi Slovenca pod št, 11.292. Hišnik poštenjak, ki bi opravljal samostojno tudi vrt, se išče za hišo eno postajo izven Ljubljane. Ponudbe: Ljubljana, poštni predal 38. Organist priden in vesten, prosi službe. Dela še dve drugi obrti. - Naslov pod šifro »Modestia 11.253« upravi. Trgovski pomočnik vojaščine prost, špecer. stroke, dober prodajalec, želi spremeniti službo s 1. ali 15. februarjem 1929. Položim kavcijo od 15 do 20.000 Din. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Pošten in marljiv 11.138« Prav na Vas sino mislili, ko smo otvorili podružnico za naročnino, inserate in male oglase v našem dnevniku sredi mesta. Oglasite se v paviljonu poleg Uniona na Miklošičevi cesti. Telefon 30-30. Hišo z vrtom prodam. Cena po dogovoru. - Franc Babnik, Dvor 14, St. Vid nan Lj. Kupim v bližini Domžal ali Jarš vodno moč s poslopjem. Prodajalci naj se obrnejo na upravo lista pod šifro »Vodna moč« št. 11.237. Akademik išče zase sobo s separat. vhodom, ne predaleč univerze. - Ponudbe upravi Slov. pod »Akademik«. Dva dijaka sprejmem po nizki ceni v vso oskrbo. Naslov v upravi »Slov.« št. 11.298. ldstiižek Veliko denarja lahko zaslužite, ako prodajate pri privatnih strankah naš povsod iskani predmet. Za vzorec kakor navodila vposlati 10 Din. - Rozman, Maribor, poštni predal št. 2. I /enitbe Gospodična Separirana soba se odda boljši osebi. Naslov v upravi št. 11.277. Vrtnar izučen, drž. vpokojenec, oženjen, dobi brezplačno stanovanje sobe in kuhinje. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.289. Dve lepi sobi v 1. nadstr., razgled pred opero v Gledališki ulici št. 4, se takoj oddasta gospodu ali za pisarno (ing. tehn. ali drugo — prazno ali s pohištvom). - Vprašati; Srečko Vršič. Stanovanje ' 3 sobe, soba za služkinjo, klet, vrt, parket, elektrika, se odda v novi solnčni vili. Naslov v upravi pod št. 11.332. stara 30 let, vajena kmetije in trgovine, 40 tisoč dinarjev gotovine, neoma-deževane preteklosti, se želi poročiti. - Ponudbe na upravo Slovenca pod »Lastni dom«. Mladenič išče službo skladiščnika, vratarja, dostavljalca ali kaj sličnega. Ponudbe na upravo v Mariboru pod »Zanesljiv«. Primerne službe išče 22 letno dekle, ki zna šivati. Naslov pove uprava Slov. št. 11.299. Prvovrsten brusač s petletno prakso želi kako stalno mesto. Zmožen popolnoma kubičnega računstva ter popravil na žagi. Ponudbe na upravo Slov. v Mariboru pod »Prvovrstna moč«. Mesto hišnika išče zakonski par srednjih let brez otrok. — Naslov v upravi št. 11.304. Dve sobi lepi, se oddasta takoj dosmrtno mirni stranki, katera bi plačala do 12.000 Din takoj, v lepi vasi tik farne cerkve in železniške postaje, na jako prijaznem kraju. Ponudbe na oglas, oddelek Slovenca pod št. 11.330. Prodajalka išče službo v mestu ali na deželi. — Dopise na upravo »Slovenca« pod »Takojšen nastop« 11.326. Polili Čevljarsko moderno krojno rlsasjc bo poučeval brezplačno K. Blatnik, čevlj. mojster, Ljubljana, Hrenova ulica 20. (Na željo tudi po deželi.) Mladenič 27 let, absolvent kmetijske šole, z velikim posestvom na deželi (75 oralov njiv, travnikov in gozda), se želi poročiti z gospodično, ki bi imela veliko posestvo vsaj za 10 glav živine v ravnini, blizu Ljubljane ali Št. Vida. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mladenič« št. 11.117. Viaiioiaiija Lepo sobo v bližini sodnije - išče gospod. - Ponudbe pod »Soba« na upravo Slov. V najem ali na račun sc v kratkem odda dobro vpeljana gostilna, v kateri se stoči letno do 100 hI vina. - Pism. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Rajhenburg« št. 11.283. Dve prostorni sobi z veliko predsobo (čakalnico), hodnikom in z vsemi pritiklinami, sc takoj oddasta za pisarno v Gledališki ul. 4, v parterju. razgled pred opero, za lesnega trgovca, tehn. pisarno, zdravnika (medicinca) ali odvetnika ali drugo. - Povprašati: Srečko VrSič, Ljubljana. Garaža za en do dva automobila, v sredini mesta, se ugodno odda. Pismene ponudbe pod »Garaža« 11.331 na upravo lista. Stanovanje dveh sob kabineta, kuhinje in pritiklin, z vrtom in souporabo kopalnice in pralnice ob Dunajski cesti na Brinju štev. j, v I. nadstropju, odda s 1. novembrom Pokojninski zavod v Ljubljani. Gospoda sprejmem na hrano in stanovanje. Stari trg St. 2, I. nadstr. Na stanovanje sprejmem gospoda. Kodeljevo 265, Ljubljana. Sostanovalca se sprejme v lepo, solnč-no mesečno sobo z električno razsvetljavo. Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.296. Priprosto sobico iščem. Lahko bi pomagala tudi pri hišnih poslih. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.280. Lepo solnčno sobo z elektriko in malo kuhinjo, oddam odraslim osebam. Smolinski, Zg. Šiška, Nova ulica 148, ob Celovški cesti. Stanovanje zastonj 7.a primemo posojilo ali nizka najemnina proti nlo^jll, » rinil*,, J.L. ------ -" ,'. Iuuw. ri sobe. kuhinja, veranda, vrt, pralnica, elektrika. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 11.344. Garažo 4 boks, oddamo v celoti ali posamezno s 1. januarjem. Naslov v upravi pod št. 11.322. Družabnika za dobro vpeljano gostilno in še drugo večjo obrt v sredi mesta, se išče. Prednost imajo vinski trgovci. Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »Vinski trgovec«. imate čistega dobička, če pristopite kot družabnik z vlogo 25 do 30.000 Din za že vpeljano podjetje za izdelavo z zlato kolajno odlikovan, stroja. Izučeni strojni ključavni-čarji-samci imajo prednost, vendar to ni pogoj. Kapital se potrebuje za razširjanje podjetja. Cenj. ponudbe jc poslati na podružnico lista Maribor pod »Družabnik«. Kdo posodi za rentabilno podjetje 30.000 do 50.000 Din, ev. se sprejme družabnik s sodelovanjem proti dobri mesečni plači, udeležbo ali visoke obresti. - Ponudbe je poslati na upravo Slovenca pod »Nujno 4444«, Stavbna parcela na zelo prometnem kraju v Ljubljani, naprodaj. -Naslov pove inseratni oddelek Slovcnca št. 11.227. |&fii?jnio Ovčjo volno cunje, staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti ter krojaške odpadke, kupim in plačam najboljše - A. Arbeiter, Maribor, Dravska ul. 15. - fščem stalne nabiralce in nakupovalce. Fižol različnih vrst se dobi po ugodni ceni pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36 — trgovina z žitom, moko in deželnimi pridelki. Ladijska Ua in skobljane deske 30 mm v zalogi. Streližka ul. 33. Koks suh, 80 Din (100 kg) vedno na zalogi. - Mestna plinarna. Enovprežni voz in SANKE ugodno naprodaj. - Bohoričeva 10. Naše zastopstvo Vam nudi trajno eksistenco in fiksni zaslužek ter provizijo do 6000 Din mesečno. — Prodajamo predmete na 15 mesečna odplačila. Kavcija nepotrebna. Zumbulovič, Ljubljana, Miklošičeva c. 14. Posestva Posestvo z viničarijo z vsemi gospodarsk. poslopji, 28 oralov, nekaj vinograda in gozda, obilo sadnega drevja, rodovitne njive in travniki, redi se 12—14 goved, lepa solnč-na lega, blizu ceste 8 km od Maribora, vse zaradi smrti posestnika - takoj naprodaj. — Franc Hazl, Vukovje, p. Sv. Marjeta ob Pesnici. Psica čiste nemške ovčarske pasme, TA mesecev stara, naprodaj. J. Gornjak, žandarmerija, Meža o. D. Peč za kurjenje z žaganjem, naprodaj. — Voamatska ulica 7 a, Moste. Hlode bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana. Rabljena cisterna ki ima 10 do 15 tisoč litrov prostornine, se kupi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 3333. Pletilni stroj št. 8/60, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. A. Babnik, Zgornja Šiška št. 42. 1 ho tonski avto dobro ohranjen, polto-vorni, kupim. - Ponudbe na naslov: Andrej Čufer, Jesenice, Gorenjsko. Kanarčki pi prodajo. Florjanska 9/1, na ulico. Blagajno (Biicherkassa) prodam. -Naslov v upravi pod št. 11.323. Elektromotor na vrtilni tok, znamke AEG 220 380 V, 4.5 PS, z vsemi pritiklinami, popolnoma nov, se ugodno proda. Naslov pove uprava tega lista pod 11.316. Restavracija »ROŽNO JEZERO« Podrožnik, Večna pot . toči izborna vina. Vsako soboto in nedeljo krvavice. — Se priporoča Zinka Habijan, Modno trgovino prodam. V najprometnej-ši ulici, blizu pošte oddam trgovino z vsem inventarjem. - Povprašati pod: »Sigurna eksistenca« na upravo št. 11.307. Kupujemo: zlato, srebro, platin in plačamo 1 srebrno krono Din 3.60, 2 srebrni kroni Din 7.20, 5 srebrnih kron Din 18.—. - Prevzamemo tudi vse druge kovine in plačamo najbolje. - Tovarna za ločenje dragih kovin, Spod. Šiška, Sv. Jerneja cesta 8. Hiša z dvoriščem in vrtom v sredini trga Rajhenburga - rudokop in letovišče -prikladno za obrtnika ali penzionista, se zelo poceni proda. - Vprašati; Vinogradska 42, Zcmljak, Zagreb, ali Rajhcnburg 37. Razglas! Dne 25. t. m. ob 15 se bo vršila prostovoljna javna dražba posestva Podgorje št. 36 pri Kamniku in sicer na licu mesta. - Prodaja se posestvo skupno ali po parcelah. - Na posestvu ! prima zemlja za izdclo-, vanje opeke, primerno pa i tudi za obrt ali trgovino. Dražbcni pogoji se izvedo pri lastnici. - Interesenti se vabijo. Hamburg Južna CAP ARCONA CAP POLONiO 27.000 ton 21.000 ton Največja paroplovna družba na progi HAMBURG — JUŽNA AMERIKA prvovrstne ladje namenjene samo potnikom tretjega razreda MONTE SERMIENTO MONTE 01IVJA MONTE CERVANTES Hitra zveza za Argentlnlio, Paraguay, Urugnay, Brazilijo Vsa pojasnila daje brezplačno Podzastopstvo Lfnb*ana Dunajska cesta 31 Kdo kupi kino-podjetje z vsem inventarjem, eventuelno se sprejme družabnik. Potreben kapital 30.000 Din. Rentabilnost zajamčena. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod »Resno št. 3333«. Božična drevesca lepa, v velikosti od 1 do 3 metrov, kupim več vagonov. Pismene ponudbe z navedbo cene in količine franko vagon nakladalna postaja, je poslati na upravo »Slovenca« pod »Božično drevo«. Seno (sladko) 10.000 kg, naprodaj. -— Naslov pod št. 11.133 v upravi Slovcnca. Konjskih oprem več komadov, prodam po jako ugodni ceni. Naslov v upravi pod št. 11.184. Jacquard stroj in stroj za entlanje, dobro ohranjen, prodam. -Naslov v upr. Slov. pod »Dobro ohranjen 11.250«. Spalna soba iz trdega lesa se poceni proda. - Maribor, Slomškov trg 16/1. Naprodaj žaga- samica, predležje, voz in vse drugo orodje. Vse v dobrem stanju. Vprašati na oglasni oddelek pod šifro »2aga«. Pozor, cestni gramoz! Bencin motor Langcn-wolf 10 HP, pripraven za napravo ccstncga gra moza v večjem obsegu, poceni naprodaj. Naslov pod »Beneinmotor štev. 11.152« v upravi »Slov.« Jedilnico poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.345. 2000 božičnih drevesc smreke za tesanje, hraste, gabre, hmelovke, kolje za vinograd Kandija, Novo mesto, proda Julij Klemen, Sv. Petra c. 79, Ljubljana. Prodam akumulator za 2 volta. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11.347. Bokser-psici krasni, nemški, najmodernejša pasma sedanjega časa, jelenje-rujave barve, s krasno črno masko, 4 mesece stari, z rodovnikom, proda Kra-maršič, Ljubljana, Kole-zija, vila Kanaria. Projekcijski aparat (skioptikon), velik, za diapozitive in filme, prvovrsten, ugodno naprodaj. Zraven tudi filmski sprejemni aparat in diapozitivi. — Naslov v upravi »Slovenca« štev. 11.308. Pozor cenj. občinstvo Zakaj se mučite s skrbjo, kje bi dobili poceni in po prvovrstni izdelavi krojača? Dame za svoje plašče po najnovejšem kroju. Saj le samo tu se izdeluje vse moško, žensko in otroško, pri špe-cijalistu usnjatih oblek vsakega kroja, Viktorju AvberSek-u, krojaču na Pragerskem (pri kolodvoru). Samo 26 do 28 Din plačate za podplatanje ženskih čevljev in 32—38 Din za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cc-nah »Brzopodplata«, Tat-tenbachova ulica 14 Važno za vse Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emaj-liranje in poniklovanje. Shramba koles in motorjev čez zimo. Vse to izvršuje najkulantnejše in po brezkonkurenfnih cenah mehan. delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev. Jastin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Medeno pecivo čajni — vinski prigrizki kakor tudi okrašene mi-klavževe izdelke v raznih oblikah, priporoča na drobno in debelo — B. Grah, medičar, Ljubljana, Kolodvorska ul. 11 na dvorišču. V i j o 1 i n e kitare, citre, strune in potrebščine kupite najbolje pri M. Mušiču. Paviljon za dramskim gledališčem. Prepričajte se! Steklarska dela izvršuje solidno in po zmernih cenah Fran jo Zrnec, steklar v Ljubljani. Naročila se sprejemajo začasno: Pred škofijo 10, v brivnici. Spalnica in kuhinja naprodaj. Solidna stranka dobi podnajem za pet mesecev. Mr. Miro Rož-man, Dunajska cesta 6/II, Ljubljana. I'] 731 Mraza pozimi vas reši najidealnejše gre-vec »Calefactor«. Josip Šiška, Kranj. Klobuki baržunasti in filc po 90 do 120 Din. Popravila od 35 do 50 Din, Priporoča se Stemberger Reš, mo-distka, Dunajska cesta 9, Stanovanje 3 sobe, kuhinja in vso pritikline, oddam v ljubljanski okolici takoj. Ugodna avto zveza. Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.185. Volno in bombaž za strojno pletenje in ročne dela dobite po j^- naimžjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4. Puhasto perje kg 38 Din. razpošibarn po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, do. kler zaloga traja Imam tudi beli puh kg 300 Din. L Brozovič, kem čistio-na perja. Zagreb, Uica 82. Pozor! Slike za legitimacije izvršuje najhitreje in ceno Franc Kune, fotograf, Ljubljana, Wolfova ulica. Šivilja gre na dom, 40 Din dnevno brez hrane. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11.309. Za Miklavža Oglejte si novosti! Vsak dan zvečer in ob neoe-ljah razsvetljena razstava s pogonom na elektriko. Razne novosti otroških in igračnih vozičkov, ho-lenderjev, skire, tricikclj-nov, malih dvokoles in majhnih avomobilov pri »Tribuna« F. B. L., Ljub-ljana, Karlovska c. 4. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25, Modele za cementne izdelke kot: strešnike, zidke, cementne cevi, stopnjice, ste-briče za ograje, mozaične plošče, oklepe za be-ior.iranjc vodnjakov itd., po lastnih in danih načrtih izdeluje. - Franc Čamernik, ključavničarstvo v Čerkljah na Gor. Zadovoljnost Pismo prejel. Prosim naslov na upravo Slovenca pod šifro »Ana«, Jetiko ozdravi tudi pozimi strokovnjak (strokovne knjige!) dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenhcil-anstalt) Sečovo, železn. postaja Rogaška Slatina. Otroka vzamem v dobro vzgojo iroti primerni plači. — * islov v upravi št. 11.276. »Vsak — Svoj — Zdravnik« Prvi zvezek za Božič. -Naročnino 10 Din sprejema uredništvo »Domačije«, Maribor, Koroška cesta št. 10. Žimnice modroce. posteljne mreže želez, postelje (zložljive! otomane divane in druG«? tapetniške izdelke dobit* najceneje pri RUDOLFU RADOVANl), tapetniko Krekov trj 8t 7 Ipolefi Mestnega doma). Pletenine vsakovrstna izbera, kakor tudi blago na metre, prodaja A. MAČEK, strojno pletenje, Vrhnika. A.Brecelj trgovina z lesom in premogom na debelo in drobno, po solidnih cenah, se priporoča, — MARIBOR, Koroška cesta 49. PERJE vsako množino čiščeno, neizčiščeno, nečehano, kokošje, purje, račje in gosje prodaja tvrdka E, Vafda Čakovec, Med imurje Dri, bukove in hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni n« dom parna žaga V. SCAGNETT1 v Ljubljani, za Gorenjskim kolodvorom Občina Rakek razpisuje mesto v j • ki krepi in zdravi želodec Koruzo za krmo oddaja najceneje veletrgovina ilta In moke A. VOL«. Liubliana Kesljeva ccsta 5t. 42' Reflcklanti naj se obrnejo za informacije na ij. župana Antona Juvan->iča na Rakeku do dne 1. decembra 1928. Eudilha Din 60'- Kletna garancija Ivan Pa« ž, L ub lana Pred Skotijo 15 Krušno moko najboljše vrste dobite vedno svežo pri A. & M. Zorman Ljubljana, Stari t rg 32. Blago dostavimo tuHi na lom. — Prevzomemo v mlev tudi vsako množino doma e ali banaške pšenice — pri manj ih množinah jo takoj zame jamo za moko in otrobn. Vsakovrstno zlato kupuje po naivlšjih cenah. ČERNE. juvelir. Liubliana, VCollova ulica št 8. Glasba Kupim pianino ali glasovir. - Glaaer, Maribor, Sodna ulica 32. Gramofon v obliki kovčega, dobro ohranjen, kupim. - Ponudbe pod »Gramofon« na oglas, oddel. Slovenca št. 11.273. Gramofon prvovrsten, čist, se zamenja za kolo ali tudi proda. Rok Jekovec, 2i-ganja vas, p, Križe, Gor. Pianino skoraj nov, se poceni proda. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.297. Glasovir kratek, stojalo «a knjige in vinske sode, se proda. - Maribor, Frančiškanska 21. inserirajte v ,. Slovencu 1" Tajno zdravljenje alkoholikov Alkoholike brez ozira na starost morete odvaditi nesrečnega pitja na tajni način, da sami o tem ničesar nc vedo, morejo sc pa tudi sami iz lastne volje osvoboditi tega strupa. Sredstva so neškodljiva in brez nevarnosti, zdravljenje je milo, udobno in neopažljivo. Zahtevajte pojasnila, tiskovine, cenik in vzorce brezplačno v dobro zaprtih diskretnih omotih brez zunanjega napisa. Stroga tajnost! Obrnite se z zaupanjem na ta-le naslov: A .ne Company, filiala Zagreb, Račkoga produ!jena ulica 20. Telefon interurban 2969. — (Ako želite, morete za stroške vzorcev in poštnine priložiti 3 dinarje v znamkah.) POPRAVI L/l Mehanik Ivan Legat Maribor, Vetrinjska ul. 30 Telefon int. 434. Špecijalist za pisarniške stroje. Novi in rabljeni pisaln stroji vedno v zalogi. Prodajamo po najnižji dnevni ceni prvovrst. suha i V t olj en a, ravna debela čreva (Scheibendarm) ter ovčje strunarje. Jugocrijevo Zagreb, Klaonička ul. 9. Telefon 60—91. Klobuki Perilo Kravate Pletenine Zadnje novosti R. Šinkovec nasi. K. Soss v najboljšem stanju — prevozil je le 13.000 km — se proda. Kompletna oprema in dveh rezervnih koles. -Cena 54.000 Din. — Vprašajte pod: MARIBOR - POŠTNI PREDAL 52. /N, Miklavža in Božič veliko izbero daril, bonbonov, čokolade. obe>ko, za 'drevo in keksov inozemskega. domačega in lastnega izdelka nudi Jos. Vitek Ljubljana Sv. Petra c. 13 Velika Izbiral fl. & E. SKABERNČ. Uuahana MM Miklavže a odpredtja Najnižje cene Staroznano trgovino smo preselili in Sv. Petra ceste štev. 8 v Paiafo Okrožnega urada na Miklošičevi cesti štev. 20 in jo vodimo raprej pod imenom M (C Priporočamo in vabimo cenj. občinstvo za nakup raznovrstne galanterije, igrač In parSumerlje Najpopolnejši STOEWGB šivalni stroji <« šivilje, Krojata In čev-liisrle ter ta vsak dom. Preden Ji nabav, stroi, oglate si to Izrednoit pri tvrdki L. BARAGA Liubliana >elenburgove ulito U. 6/1. Jrezpioien pouk. 151. lami. Tolston Sto? »80 odele steije "m koče Najboljše volnene nudi: Tovarna volnenih izdelkov Peter Majdič, Celje. -— — Isti kupuje tudi vsakovrstno ovčjo volno Sanatorium Dr. Hansa Graz, Kdrbiergasse 42. Teleion 2352. Edini zasebni zdravilni zavod za vse operativne, notranje in ženske bolezni, porodne slučaje — Moderno urejeno. — Višinsko solnce. — Rentgen. Diarlermija. — Zdravniki po svoji volji. — Cene zmerne. — Prospekti na zahtevo. — Tovarna išče špecerijskega zastopnika za Štajersko proti dobri proviziji. — Naslov v upravi pod štev. 11.126. 20.000 dinarjev v oddelku A 10.000 dinarjev v oddelku B 5.000 dinarjev v oddelku C se Vam izplača v 8 mesecih, ako pristopite kot član h Kreditni zadrugi, reg. pom. blag. v Mariboru. Plača se v oddelku A: pristopnina 110 dinarjev ter za vsak poročni slučaj 30 dinarjev v oddelku B: pristopnina 80 dinarjev tor za vsak poročni slučaj 10 dinarjev v oddelku C: pristopnina 80 dinarjev ter za vsak poročni slučaj 5 dinarjev Vsakdo se lahko zavaruje v vseh treh oddelkih! Navodila pošilja proti znamkam KREDITNA ZADRUGA reg. pom. blagajna MARIBOR! Palača Pokojninskega zavoda, Gospodarska zveza v Ljubljani ima stalno na zalogi po najnižjih cenah: vseh vrst špecerijsko in kolonijalno blago, mlevske izdelke, poljedelske pridelke, krmila, mesne izdelke, bencin, cement, modro ga-Hco, žveplo, pol;edelske stroje itd. — Priporoča zlasti za jesensko gnojenje Tomaževo žlindro, rudniški superfosfat. Prodaja in kupuje seno in slamo, na razpolago drva in premog. eramRocKft Za odlično družbo in za vsakdanjo uporabo; za vsak namen posebna mešavina wSpcctrum" d. d. mz. ftopista, DuDsku In KrstlC i: tvornica ogleda! in brušenega stekla Ljubljana VII ro nahaja od 1. novemhrn Celovška ceBta 81. - Teleton 23«. Zagreb, Osijek. Središnjica: ZAGREB Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 ram, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene nrozorne šipe. izboiene plošče, vsteklevanje v med Fina. navadna ocledala. Dvokolesa motorji, šivalni slroji, otroški in igračni vozički, triciklji, holender ji, ski-ro, otroški automobili. Prvovrstno blago po najnižjih cenah Velika Ubira. — Ceniki f ranko — Prodaja na obroke ,,TRIBUNA", F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovska cesta 4 Za gg. duhovnike! Specijalen Strichknmgarn zn obleko, kam par n ali Adrija za talarie, Marengo ali Šetland za suknje, ter vse drugo potrebščino priporoča v nakup manutaktura Franc Dobovičnik, Celfe Gg. duhovniki dobe engros cene! Krojači pozor! Sukno, kamgarne, koverkoto, doublno, lodno in vso krojaške potrebščine kupite najceneje v ogromni tovarniški zalogi Franc Dobovičnik, Celfe Zahtevajte vzorce! Za ženine in neveste! Poročne obleko, tor vso potrebno blago za balo, posteljnino, ndojo kupite v »oliki izbiri najceneje pri Franc Dobovičnik, Celfe Oglejte si voliko zalogo! Zahtevajte znamko „TRETORN" Galoše in snežni čevlji nimajo tekmeca Zahtevajte fFNIRf 9 >000 brezplačni IfLivIIb slikami Roshopi ura Din 49-— Ura na sidro (ankerica) nekolika boljše izvršitve s 31etniui jamstvom Din 65*— Ista original patent preciz. Roskopf ura na sidro, pravi nikelj, kolesje nepristf pno prahu tekoče vse v rubinih. posebno točna 5 let. jamstvo Din. 98 - Omega, Doxa in druge ure cenejSe kot drugod. Budilka Din 64-— z 2 zvoncema iu 3 letnim jamstvom Din 69 -A. KIFFMANM, Maribor št. 40 b specialist samo za boljše ure NA DEBELO! NA DROBNO! Vsestransko znameniti prima ementiolski sir je zopet dobiti v mojih prodajalnah: Maribor, Koroška ccsta št, 10 in Aleksandrova cesta ilt. 51. PRVA MARIBORSKA MLEKARNA ADOLF BERNHARD "1 E.olcoinofc>i!e Motorp Diesel In Saufffjas Jarmeniki Plnl & Kay. Kompletne žnpe Usrodnl plačilni poroJI. BRACA FISCKER d. d. ZaRi-eb, Gunduličeva ulica 36. Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši opremi so šivalni stroji „Gritzner" in „Adler" za domačo obrt in industrijo Pouk vizenja brezplačen! Le pri JOS. PETELIHC Ljubljana polen Prešernovega spomenika os vodi Večletna UHKL&TlQA//&- < Gi AVNO ZAST-- HOTFEP.' LF.bET5.ETl-ZAETRfcfe '.-■v:;-'7.. 1; .. • ; -vt&j,;- , Zahvala Po neizmerni izgubi našega dobrega, edinega sinka Franca Roth reatca izrekamo tem potom vsem onim, ki so prisostvovali njegovemu zadnjemu slovesu, našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini iz frančiškanske in magdalenske župnije, vsem gg. profesorjem, njegovemu najboljšemu prijatelju Rakuša za njegov tolažilni govor pri odprtem grobu, kakor tudi součenccm rajnega, ter pevskemu zboru tukajšnje realke za v srce segajočo žalostinko. _ Zahvaljujemo se tudi gg. orožnikom iz Studencev, vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem onim prijateljem in znancem, ki so se v tako velikem številu udeležili njegove zadnje poti. — Radvanje pii Mariboru, dne 17. novembra 1928. Žalujoča rodbina FRANC ROTH. Moja ljuba sestra učiteljica v Radečah pri Zidanem mostu je danes po težki bolezni izdihnila svojo blago dušo. Nepozabno bomo spremili v ponedeljek 19. novembra ob 3 popoldne iz splošne bolnišnice v Ljubljani na pokopališče pri Sv. Križu. Vsi, ki ste ji bili dobri, ohranite jo v trajnem spominu! Ljubljana, Litija, Gor. Pijavsko, dne 17. novembra 1928. Popolnoma varno naložite svoj denar v Inici VlOfCIMl ▼ Ljubljani, r. z, z o. z. na Miklošičevi cesti poieg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo najugodnejše. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona*, hiše in zemljišča. Kredi li v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Rabimo rabljene, ali popolnoma porabne Dragotin Rostohar. Zahvaia Inserirajte v »Slovencu"! Misijonska družba sv. Vincencija Pa- velskega se povodom smrti in pogreba prečastitega gospoda Urbana Nežmatia iz srca zahvaljuje prečastiti duhovščini, čč. usmiljenim sestram sv. Vinccncija Pav., čč. Marijinim sestram, dekl. Marijini družbi v Lichtenthurnu, Lichten-thurnovemu zavodu in vsem, ki so pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti in se ga spominjali v molitvi in ki so družbi izrazili sožalje. - Bog plačaj vsem! Ljubljana, dne 17. novembra 1928. 40 do 50 konjskih sil — in okolu 200 vagončkov za 1—IM kubičnega metra vse za 60 cm tir in za transport zemlje. — Ponudbe je poslati: Inžinjersko Preduzeče »POKRET« K. D., Beograd, Knez Mihajlov venac 13. Zahva!a Povodom nenadomestljive izgube našega nepozabnega soproga, očeta, brata in strica Ivana Kraka izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem onim, ki ste blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poli Predvsem se zahvaljujemo častiti duhovščini, požrtvovalnemu gosp. dr. I. Hubadu, starološkemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke in škofjeloški meotni godbi. Vsem, prav vsem, vara Bog stoterno povrni! :f: Žalujoča rodbina KREK. V* Š> * o> fp % s> -51' NAZNANILO Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da da sem zopet na novo preuredila svoj higijenični damski česalni salon v PTUJU, Slovenski trg št. 4. — Vhod za dame skozi vežo. Postrežba v in izven hiše. — Cenjenemu občinstvu se priporočam za obilen obisk. Alojzija Konjedič. ! Lludsha posofilnlca registrovana zadruga z neomejeno zaver.r ConSioršcvo nUca si. 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in je denar pri njej najvarneje naložen, Uer jamčijo poleg rezerv in lastuih hiš vsi člani z vsem svojim premoženjem. Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Rentni in Invalidni davek plačuie oosoillnica. Hranilne vloge nad Din 52,000.000 - Naznanilo Restavracijski salon hotela Miklič je zopet otvorjen in vsem društvom za seje, zborovanja etc. brezplačno na razpolago. — Salon je dosti večji in ugodnejši kot prejšnji. Prav tako se priporočajo cenjenim gostom najboljša pristna vina po najnižjih cenah, vedno sveže pivo in znano dobra kuhinja z nizkimi cenami. ZA ZIMO! Znižane cene! Najfinejša sukna in Double štofi Ogromna izbira za suknje in ulstre Vedno zadnje novosti češkega in Angleških kamgarnov za obleke na Kongresnem trgu Stev. 15. v specialni trgovini sukna kupite najbolje in priznano najceneje I AKO RADII C TISKOVINE ILUSTRACIJE, KATALOGE ALI PROSPEKTE L T. D.. TODA SE NE MORETE ODLOČITI, V KAKŠNI TEHNIKI NAJ SE IZDELAJO, BLAGOVOLITE SE OBRNITI VEDNO NA NAŠE PODJETJE. - Y VSEH T; II VPRAŠANJIH VAM JE DRAGE VOLJE NA RAZPOLAGO JUGOSLOVANSKA TISKANIMA BRZOJAVKE. JllGOTISKARNA LJUBLJANA UMETNIŠKI GRAFIČNI ZAVOD, V KATEREM SO ZASTOPANE VSE MODERNE GRAFIČNE PANOGE VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO IN TOČNO PO ZMERNIH CENAH. - PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO OFrSET-TISK ♦ KAM ENOTI S H KNJ1GOTISK ♦ DPIETNlSKI TISK CRKOLIVNICA ♦ KJJaGOVEZNICA ■ ■ fnV ««.. Vbjii ' / L lis r V \ "v, --K <4 Pozor! Strojno, ročno vezenje posteljnih preprog, zave« že od 50 Din naprej. Izdelovanje damskega perila od 2 Din naprej. Entlanje samo 1 Din do 1.50 Din za meter. Strojno pletenje, čipke, volna, prejica, predtiskarija — najceneje samo pri M. Sedovnik, Florijanska ul. 6, Ljubljana. Ako Vas bole noge razredfite 1—2 žlici soli sv. Roka la nogo v posodi zelo toplo vode in kopliilo v nji svoji trudni nogi nknzi 10 minul. 1'olagoma bodo zginile pokoiV bolefine, žulti In obIh-og, odstranile se bodo nnjtrdovrat- U''j8e 07,oblino in neznosna srbečica vsled belost nog ozebline. Ce sta nogi dalj.- flaBtt v vodi, se kurja očesa in drugo oirdelonti kože tako omehčajo, da ho lahko odstranijo brez nota. Vsled utrujenosti zatekli gleinjl iurgnjena mosta Mehurji Kurje oiesa Rane med prsti Oiebllne 0 tiske Oslabele noge Otrdela koža Pekofl podplati Vsled ozkih čevlje« pomočeni žulji Sol sv. Roka za noge uredi z.opel še tako zanemarjene noge. Velik zavoj stane samo 16 Din. Dobiva se v vsaki lekarni. Ako je ni dobiti, obrnite se na: dro^eršjo fsRčfjORtC SANiTAS - LJUBLJANA Nujna zidanja tudi v zimskem mrazu mogoča z uporabo »Antilreddina«. Zahtevajte prospekt z navodilom! LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA, Ljubljana, BIciwcisova cesta 18. LJUBLJANA, Prešernova ulica šlev. 50 (v lastnem poslopju) ilbrestovania nakup in prodaja vsako ursfnih vrednostnih papirjev. deviz 'n valut borzna naročila, oretluicm in Krediti vsake vrste, esriompt in iniiaso tnenic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-depositi itd. itd, Brzoiavke: Uredit Ljubljana Tel. Z010 Z¥57 Z5¥8: interurban Z706. Z8D6 Dr. M. Slavič Na Sinaj 26 Vračal sem se po drugi poti, ki gre skoz vadi er-Raha in blizu'že večkrat imenovanega Serbala. Moj zadnji pogled, ki sem si ga skušal tudi ujeti na risbo, je bil s te ravnine proti Safsafu in Mojzesovi gori, kakršnega so imeli Izraelci, ko so stali med razgla-šenjem 10 božjih zapovedi. Ko smo prehodili vadi er-Raha, se je začela nižja in ozka soteska, ki je nekak vhod, nekaka vrata, v višjo in prostrano ravnino Raho, v to velikansko od gorskih sten obdano zboro-valno dvorano Mojzesovih Izraelcev. Z vso gotovostjo se seve ne da dokazati, da je res tukaj kraj zakonodaje, ker je besedilo sv. pisma presplošno, a verjetno je zelo in položaj je res tak, da si lepšega ne moremo misliti, ki bi odgovarjal besedilu sv. pisma. Ko sem se torej polagoma oddaljeval od te božje gore, sem ponovno ustavil svojo kamelo ter gledal nazaj v te veličastne sinajske vrhove. In moji Arabci so se vedno prav radi ustavili, kakor da bi z menoj sočuv-Btvovali v veselju in hvaležnosti, s katero sem jim pošiljal svoje zadnje pozdrave. Pot je bila istotako romantična in zanimiva. Tudi prenočevanje pod milim nebom jc bilo brez nevarnosti in neprijetnosti, razen da sem se moral enkrat boriti s silnim vetrom, ki je hotel strgati z mene odejo, ter s peskom, ki mi ga je veter sipal v glavo ln za vrat. Tudi temu se je dalo odpomoči, in utrujenost mc je zazibala kljub boju z elementi v sladko spanje. Zadnji dan mojega potovanja na kameli bi mi skoro nahudila nagajivost kamele. — Odrinili smo ob 4. uri zjutraj. Pri sestopu z vadija smo imeli vode dovolj. Napoinil sem si z'vodo svoj termofor, ki mi Je sicer ohranjal lepo hladno pitno vodo. Ob 6. uri smo že prišli v pustinjo, široko in odprto proti Rdečemu morju. Kmalu nas je objela strašna mirna vročina brez vetra; solnce je sipal o svoje žarke, kakor da bi nas hotelo z njimi prebosti. Beduini so si vlekli svoje rute okoli vratu in celo na obraz, da bi jim solnce ne škodovalo. Jaz sem pritiskal svoj tropični klobuk na glavo, da bi tem bolj zakril tilnik in obraz. Beduinoma, ki sta stopicala peš, in meni na kameli je tekel curkoma pot po obrazu in za vrat. Celo kameli je bilo nekaj nevšečno. Dala je duška temu razpoloženju s tem, da me je hotela otresti s sebe. Storila je to tako, da se je v trenutku pogreznila z vsemi štirimi na trebuh. Šejk se je jako prestrašil, da bi ne padel ž nje v trdo kamenje. Skočil sem s sedla, da so pogledali, ali je morebiti ne tišči sedlo. Popravili so sedlo, in zopet sem bil v ponosni višini. Cez kake pol ure pa je sicer stoična kamelina mirnost ponovila poskus, da bi me strmoglavila na vroča kamenita tla. Poskus se ji je sicer zopet ponesrečil, a tokrat ne brez žrtve. Termofor, ki sem ga imel obešenega na sedlo, je treščil ob kamenita tla, da se je razbil na kosce. Beduini, ki imajo sicer kamelo zelo radi in ji nič hudega ne store, so bili zdaj kar rezki. Vedeli so, da sedlo pravilno pritrjeno. Zato niso nič spreminjali^ ampak s strogim ukazom pognali kamelo nakvišku. Prišel sem tako ob svojo pitno vodo. Žejen sem bil radi tega ze kmalu strašno. Mineralna voda, ki sem jo še imel s seboj, je bila vroča ko krop, neužitna. Beduini so imeli sicer v mehu vodo. Ali la voda se mi je ustavljala, ker ima okus po koži. Vsled tega, vročine in dolgega jahanja sem bil že silno zdelan. Rekel sem šejku, da bi se ustavili za opoldanski odmor. Ta mc je potolažil kazoč na neko suho drevo v sredi pustinje, kjer bi lahko napravili nekaj sence. Udal sem se, a ta pot je trajala še celo uro, do pol enajstih. Par suhih vej je štrlelo v pekoče solnce na tem'suhem drevesu. Raztegnili so Arabci svoje plasce tako na vejevje, da smo si za Bilo skrivali glave v senci. Kava je bila kmalu gotova; kruha niso več pekli, ker so moko razdelili med uboge beduine, ki smo jih našli na poti. Po kavi sem se mučil tudi z vodo iz melia. Žeja je bila hujša ko vsa zoprnost te vode, ki pa je sicer zdrava. A ni še minula utrujenost, in vročinski glavobol je pritiskal. Šejk mi je vlil vodo na glavo in na tilnik kot sredstvo zoper kako nevarnost. Čez nekaj časa sem mogel použiti nekaj marmelade in spraviti v ravnovesje svoje živce s triurnim počitkom v opoldanski vročini. Ko smo pot nadaljevali od pol 14—15, vročina še ni nič odnehala. Ali od daleč sem videl že palme v oazi, kar mi je da;alo dovolj poguma in moči. Ko smo se ustavili v senci palm, in sem se napil hladne vode iz vodnjaka, me je minula utrujenost, kot bi odrezal. Postrežljivi Arabci so se veselili, ko sem se začel zopet smehljati in šaliti pri našem kuhanju dobrega čaja. Ob pol 18 smo bili že v Torti. Oj, kako je tu dišala voda, in to ne mlačna, kakršna je bila v vadijih, ampak hladna, iz vodovoda in celo na ledu shlajena! Kakor da bi prišel v drug svet. Nato pa še valovi Rdečega morja! Kako so hladili in trgali vso utrujenost iz udov. P. Teodozij mi je dal stanovanje v sobi za tujce, lepi in zračni, z balkonom na obrežje Rdečega morja. Ker ladja, na katero sem računal, ni prišla pravočasno radi obilice romarjev v Meko, sem imel se časa, da sem si ogledal natančno Tor in okolico. Zanimalo me je predvsem to, kar je bilo v zvezi s sv. pismom. To je oaza šof v bližini Tora. Z urnim oslom sem napravil to turo z Arabcem iz Tora, ki je jalial islotako osla. V oazi so sredi palmovega gozda topli vrelci, nekdaj jih je bilo bojda 12, zdaj pa sedem. P. Teodozij to istoveti z 12 studenci in 70 palmami izraelske Elimske oaze, ki pa je, kakor že omenjeno, z večjo verjetnostjo iskati v vadiju Gharandela. Vse-kako je tu več paim, cel gozd jih je. Vladar Abbas 1. je tudi tu, kakor pri Sinaju, zapustil svoje spomine, kopališče je napravil pri enem iakem toplem vrelcu. Stavba je že skoro ceio razpadla, borna koča še sloji, kjer je zagrajeno kopališče. SliSEHI 8 n-J'— mmi. jr; m c/) C n O. >5 o- S* _ gZS. C 2 c s« Z C^ 3 n»2- o B cSs s g Pio i* N. -in« < ra • »"S % S^S-P-gL &FŽG i> =1(1=111 Ljubljanska kreditna banka Delniška glavnica: 50,000.000 Din Rezervni zakladi ca.: 10,000.000 Dlrt Centrala: Ustanovljena leta 1900. Lfublfana^ Dunajska cesta Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovlč, * Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, SIbenIk, Trst. Se priporoča za vse bančne posle. Brzojavni naslov: Banka LJubllana Teleton Stev.: 2861, 2413, 2502, 2S03 Dobro znana izdelovatnica in razpoSUJnlnica priporoča prvovrstne pristne L ROZMAN KRANJSKE KLOBASE Ljubljana, Sv.Petra cesta 85 lastnega izdelka na malo in veliko Piiiharna Kaiser sc fe preselila no Kongresni trg Si. o v poslopje Kino Nafica (desni Bohal) PORTLAND-CEMENTNA TOVARNA O.D. DOVJE-MOJSTRANA USTANOVLJENO LETA 18 9^ priporoča svoj prvovrsini izdelek PORTLAND CEMENTA Dobavlja se iz tovarne, kakor tudi od zaloge v Javnih skladiščih, Ljubljana, Dunajska 33 Zastop.JOSIP GAGEL, Ljubljana, jolskf drevored - Tel. 2547 Veliko podjetje svetovnega slovesa išče niii zastopnikov za prodajo 'gospodarskih, v vsaki kmetski hiši potrebnih strojev. Ugodni plačilni pogoji, velika možnost zaslužka. -Sposobnim, v gospodarskih krogih uvedenim osebam se nudi ^sigurna eksistenca. — Resni reflektanti se strokovno brezplačno uvedo. — Pismene ponudbe pod »Zanesljiv 111« na Jugomesse, Zagreb, Zrinjevac 20. Velika izbira — najniže cenei Pri znano dobri in solidni postrežbi nabavite vsakovrstnega zimskega modnega, m anu faktur nega in suknenega blaga, v modno-manufakturni trgovini IHL & KUHAR prej KARL SOSS Aleksandrova 9 — MARIBOR — Prešernova 2 mestni tesarski mojster Tei. 2379. Ivan Zakotnik Ljubljana, Dunajska cesta 46. Vsakovrstna tesarska dela kakor moderne leseue stavbe, ostrešja hiš, vile. tovarne, cerkve in zvoniki, stropi, razna tla, stopnjice, ledenice, paviljon verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. PARNA ŽAGA TOVARNA FURNIRJA 3 9eta kredita! Vseh vrst posamezni in univerzalni z vgrajenim motorjem ali brez njega Stroji prve kakovosti! STALNI NAKUP! NAJUGODNEJŠE CENE! TAKOJŠNJE PLAČILO! ERNEST MARI&C CELJE, ZRINJSKEGA ULICA 4 - TEL. INTER 136 Cene/še kot pri RAZPRODAJAH s e dobi vsakovrstno manufakturno blago samo pri TRPIN. MARIBOR, otavn, trg štev. 17, Spodnještajerska ljudska posojilnica MarlbOril Resrlstrovana zadruga z neomeleno zavezo Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po 6°lo in 7 201 2 jO Najcenejši tovorni voz z menjalnikom na 4 brzine in zavorami na vsa 4 kolesa Novi CHEVROLET tovorni voz, l'l2 tonske nosilnosti je sedaj cenejši od katerega drugega kupčiskega voza ki ima menjalnik na 4 brzine naprej in je opremljen s zavorami na vsa 4 kolesa. Ta in še druga izboljšanja označujejo CHEVROLET tovorni voz kot najrenlabilnejšo investicijo v Vašem obratu. Nove zavore na vsa 4 kolesa poleg še dveli polno neodvisnih, morejo naglo ustavili voz na vseh strminah in dovoljujejo tudi hitro vožnjo brez opas-nosti. Te sigurne in močne zavore varujejo tako blago kot voz pred nesrečo in je vozaču mogoče spretno ustaviti popolnoma natovorjen voz na najhujših klancih. Zatfotni bobni so močnejši in povečani in se ne grejejo niti pri cesti uporabi. Pomočjo nove nizke prestave morete voziti s polnim zaupanjem po najstrmejših klancih, čeravno je voz docela natovorjen. Z lahkoto prevozite tudi tovor od Hp iMBPMBIMflit 1 I §JJJ0ŠMm> Skica prikazuje način menjalnika na 4 brzine naprej in 1 običajno nazaj pri novem Chevrolet tovornem auto-mobilu. Nova posebno -nizka brzina (št. 1) je velike važnosti pri star-tanju na mehki ali spolzki cesli kot na strminah. x____M s Napredek Vaše trgovine odvisen je ludi od izbere Vaših prevoznih sredstev. 2.000 kg po vspetinah nad 25%. Ta nizka prestava je silno važna pri startanju na slabih cestah ali klancih, ker razvija dvakrat toliko moči kot pri vozovih s tremi brzinami. Zastopnik Vam radevolje brezobvezno razkaže voz in Vam ga predvede na cestah, na katerih običajno izvršujete svoj posel. Vozovi so takoj dobavni. Zastopniki v celi Jugoslaviji Chevrolet tovorni Orit novega Chevrolet menjalnika na 4 brzine. PROIZVOD GENERAL MOTORSA VOZOVI Glavno zastopstvo In zaloga rezervnih delov Polnojarmeniki V. & M. BareŠiČ & Co Dobavlja: W&iker Werke I. Wachjetn, Wien X. Laxenburgeritrass« 14 Zagreb Ljubljana Marije Kraljice M - Tel. 27-44 Dunajska cesta 12 — Tel. 2292 ladružna gospodarska banka d. d. Brzoau. naslov: Gaspobanka Ljubljana, Miklošičeva cesto 10 Telefon <1.2057,2470 n 2979 Kapital ln rezerve skupno nad Din 16,000.000-—, vloge nad Din 300,000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2 '/a % vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterffe. La Jugoslovansko tiskarne * Ljubljani: Karel Cct zda|»te!j dt. Ft. Kutotec. Uredniki Prano Terseftat]