Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chi-cagi, 111,2821 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
J*
Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1.00, za inozem-»tvo $1.50.

ILO
rr

SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28,1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!

“Glasilo" izjaha vsaki teden v petek.— Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov.
J*
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.

LETO—YEAR VI.
Chicago» 111., 12. septembra (September) 1913.
ŠTEV.—NUMBER 37.
Štrajk v michiganskem bakrenem okrožju.
Umazano delo in umazani ljudje.
Kdo bo opravljal umazano delo v bodoči človeški družbi, vprašajo dandanes večkrat ljudje, ki ne vidijo umazanega dela v današnji družbi. Mesto da vprašujemo, kdoi bo to ali ono delal v bodočnosti, je boljše, da se seznanimo z delom, ki ga ljudje opravljajo dandanes?
Kdo' torei opravlja umazano delo dandanes? Kdo? Ob času delavskega štrajka natopimo v pisarno najvišjega okrajnega biriča (šerifa). Tu se bpmo prepričali, da se dele ljudem, ki so presedeli od enega do več terminov v raznih kaznilnicah, zvezde, količi in samokresi. Ti ljudje imajo •nalog, da v interesu kapitalistov more in pobijajo poštene štraj-kujoče delavce, njih žene in de-eo. Nikdo ne smatra vbijalca in morilca za krepostnega človeka in njegovo delo za vzvišeno. O takem delu se govori, da je u-rnazano, ki zahteva umazane in zavržene ljudi, da ga izvršujejo. Te vrste ljudi imajo kapitalisti ob času stavke najrajše. ker jim je toliko umoriti enega ali več ljudi, kakor .jim pojesti okusno pripravljeni ‘steak’, tako so za umor ali vboj plačani iu se jim ni treba bati, da bi jim bilo treba zopet obleči marogasti jetniški jopič.
Kakšni umazani ljudje opravljajo umazano delo ¡ a kralje bakra na Michiganskem polotoku, govori jasno in določno, d» je med temi ljudmi Jack 'h.Hew, >i jo v;i m ■ gtv-	Na-
zadnje je bil obsojen na , dvajsetletno ječo radi požiga. Parafirali so ga in sedaj je desnía- roka šerifa v So. Range. Kapram štraj-k ar jem se obnaša brutalno in surovo. Njegova duša hrepeni, da bi si omadežal svoje roke s krvjo, in tako k svojim zvršenim hudodelstvom dodal novia.
Med njimi je njegov rojak Harry James, človek, ki se je v družbi Waddelovih barab udeležil umora v Painesdalu. Preje je bil pojicaj v Hancocku. Spodili so ga iz službe, ker je brutalno pretepel nekega dečka. To je človek z obrazom buldoga in tigrovim srcem.
Jim Stephens je drugo 'zrelo jiabolko. Jim je bil v ječi radi ba-stardstva, zapustil je dekle, kateri je obljubil, da jo bo poročil. Predno je presedel kazen, je dete umrlo in Jima so izpustili iz ječe, ker v okrajni blagajni primanjkuje denarja za prehranitev kaz-nencev, ker mora okraj vzdrževati preveliko število pomožnih biričev. Zdaj se na prsiii Jima blišči zvezda in pripravljen je na ukaz udariti po štrajkujočih rudarjih, njih ženah in deci.
Navedli smo le nekaj zgledov, ki dokazujejo kakšne vrste ljudi so najeli, da zvišujejo umaziano delo. Ako bi po naključju zašel pošten človek med tako sodrgo, bi bil kmalu tako umazan in zavržen, kakor so ti ljudje. M;ed hudodelci se ne more pogovor sukati o druzem kakor o novih zločinih, katere bodo zvršili, ko bo prilika ugodna za to.
Kdor še med otrobe meša, ga svinje požro!
Lep patriot!
Med tistimi, ki so postali izdajalci je tudi Matt Smoke (najbr-že Cmok ali Smuk.) Matt je o-pravljal delo pri stroju, ko je pri-čela stavka. Bil je nekoliko nervozen in šel je delati v rov št. 1., kjer se je čutil varnim v senci vojaških bajonetov.
Ko je prejel “ svitlo. ” zvezdo im jo pripel na svoja “junaška” prša, je srečal svojega brata. Povedal mu je, da ga bocfo spodili iz hiše, ki stoji na koimpanijskem zemljišču, ako ne zapusti unije.
Pred enajstimi leti je prišel nje go v brat v Ameriko. Matt se ni njegovega prihoda prav nič razveselil. Bival je v Central hotelu, Laurium, kjer se je izdal za Nemca, dasi je prišel iz Avstrije (slovenskih pokrajin). Fantom se je že takrat čudno zdelo, da je Matt Nemec, njegov brat ,pa Slovenec. Matta je biloi sram svoje narodnosti in zatajil je svoj narod. Danes se pa tega ptička sramuje vsak zaveden slovenski delavec.
Matt je bil pred petimi leti strojnik pri rovu štev. 16. Zgubil je delo, ker je stroj ustavil pre-kasno ali prebito. Potem je dobil delo v AVolverinu, kjer je spustil z ljudmi napolnjene dvigalo na dno rova, prazno dvigalo je pa potegnil skozi hišico nad rovom, in jo tako zdrobil na. kose.
Ne verjamemo, da bi skab zaupal svoje ,življenje Mattu.
Že enkrat smo povedali v listu, da je garjevec izdajalec svojega naroda, svojih starišev, svojih bratov in sester, svojih tovarišev — delavcev. Prinesli smo to resnično sličico, da se lahko vsakdo prepriča, da je res' tako.
Apel za podporo!
V zadnji izdaji smo prinesli apel za podporo ua člane in članice “Slovenske narodne podporne jednote”, ki so ga. podpisala tri društva v Calumetu. Tudi danes priporočamo članom in članicam S. N. P. J., da maj se odzovejo klicu za pomoč. Pobirajo naj se prostovoljni prispevki, da se z njimi plača asesment za brate in sestre, ki soi prizadeti v sle d stavke. Vendar pa priporočamo vsem društvom, kakor tudi posameznim nabiralcem prostovoljnih da rov. (}a raj pridrže den?’ de iiodhje izdaje lista, ulavui uprav' ni odsek in pomožni odbor bodeta-imela še ta teden sejo, na kateri se bo .pobiranje prostovoljnih prispevkov organiziralo in določilo, kam naj se pošiljajo prispevki, da bodo enako razdeljeni med vse brate in sestre v michiganskem bakrenem okrožju, ki trpe vsled štrajka.
Z nabiranjem prispevkov začnite takoj. Odlašati ni treba niti en dan. Le nabrane vsote pridržite nazaj do prihodnje izdaje lista. Naše načelo mora biti: Vsled štrajka ne sme S. N. P. J. zgubiti niti enega člana ali članice!
Vztrajajte!
Rudarji vztrajajte v stavki, dokler baroni bakra Ine priznajo vaših zahtev. TJnijški delavci bodo skrbeli za vas, da ne bodete trpeli s svojci pomanjkanja. Člani in članice S. N. P. J. bodo pa storili vse, kar je v njih moči, da nihče štrajkarjev (ali njegova žena), ne bo izključen iz naše jednote, ker ne more plačati asesínenla.
Kompani je imajioi vsled štrajka. ogromno škodo. Ošabni “Jimmy”, kolovodja kraljev bakra, se že kesa, da je v začetku štrajka v svoji nadutosti ina kratko odklonil vaše zahteve. Zdaj ga je sram, da bi hitroi odnehal. Ali njegova trmoglavost se že krha, kar dokazujejo izjave, ki jih je v presledkih storil napram trgovcem v Calumetu.
Rudarji, štrajkarji! Ostanite tako solidarni, kakor ste bili do sedaj in “Jimmy“ ho kmalu postal mehak kot vosek, vesel bo, da je stavka končana, ko se zmagoviti vrnete ina delo.
Vztrajajte in zmaga bo vaša!
— Ponesrečen beg. Iz San
Francisca poročajo, da so trije vojaški kaznenei pobegnili iz vojaške kaznilnice. Straža jih je opazila, ko so plezali čez visoko ograjo. Oddanih je bilo več strelov. H. Hichester in C. Heeler sta bila ranjena, vzlic temu sta ušla v bližn ji gozd. Po večurnem iskanju ju je našla patrulja v majhni kočici. Hichester je bdi smrtno zadet.
Ženska volilna pravica In razredni boj.
Ženstvo se je sklicevalo dolgo časa pri svoji zahtevi po volilni pravici na prirodno pravo. Ker je ženska človek kakor mož, zato mora imeti tudi enake pravice. Socialistično naziranje se upira takemu pojmovanju. Mnogo je ljudi, od katerih nima družba nobene koristi, ker ne delajo za družbo. Človek, ki živi v brezdelju, ki ne pospešuje razvoj družbe, tak človek je za družbo bre.z vrednosti. Človek ne prinaša družbi koristi, ker je človek, ampak šele tedaj, kadar posveča svoje dela za prospeh človeštva. Ljudje, ki opirajo zahtevo pravic, ua. rojstvo in posest, kakor n. pr. plemstvo, drugim, ki nimajo takih posebnosti, jih pa odreka jo, so cokle na poti človeštva k osvohojenju. Vsaka volilna pravica, ki ni splošna in enaka, je žalitev modernega pravnega čuvstvovanja. Delavstvo zahteva vedno in povsod enako, splošno volilno pravico. Zahteva po ženski volilni pravici je šele tedaj dobila stvarne podlago, ko so ženske spoznale, da ni ta zahteva njihova prirodna pravica, ampak da jo smejo zahtevati, ker delajo. Utopija in hrepenenje posameznih je bila nekoč ženska volilna pravica, danes je bojni klic vesoljnega ženstva. Vsaka žena, ki skrbi z lastnim delom za svoj obstanek, mora zahtevati volilno pravico.
Z enako pravico hočejo žene tudi urediti svoje delovne razmeri . Dokler ni žena navezana na lasmi zaslužek, toliko časa ne občni i; kako slabe so delovne raz-••• Nizka mezde, ^predolgi de-, ovni čas, pomanjkljivo obrtno nadzorništvo, to vse so stvari, ki jo naravnost ne zadenejo. Takrat šele spozna izkoriščanje in ponižanje, dela, kadar trpi zaradi tega. Nekaj jo sili, da bi izpre-menila te razmere, želja po izboljšanju postaja resnejša. Na vseh koncih in krajih se zadeva ob ozke meje razredne države in tedaj postane zreta za spoznanje, da je današnji družabni red povzročitelj teh razmer. Življenske skrbi, drago stanovanje, nezadostna obleka jo, spominjajo vsak dan, da živi v razmerah, ki so za človeka nevredne. Kadar pride tako daleč v svojem spoznanju, tedaj se tudi vprašuje; kako. bi se rešila iz takega položaja. To ve, da se mora porušiti trhla stavba današnjega, razrednega gospodstva, in da je treba zgraditi novo, krenkejšo stavbo. Kako bo ustvarila novi svet, kako se bo sama popravila, da bo koristna članica nove družbe, to so skrbi zavedne žene. Spoznava, da. je najprimernejše orožje v političnem in strokovnem boju politična in strokovna organizacija.
Tega boja se ne more uspešno hdeleževati, «jlokler je brezpravna. Proletarska žena ne more o-jačiti bojne vrste svojega razreda, dokler nima vpliva na drža vo. Pravico do stavkanja ima žena, volilne "Tavice nima. Njeno orožje za politični boj je topo, brez osti.
Z ženskim bojem za volilno pravico dobiva razredni boj no-vo. krepko izpodbndo. V razredni boj vstopajo sveže vrste. Doslej enostranska vzgoja ženstva se iznopolnjuje, spoznanje se budi. Žene so vstopile v delavske bojne vrste dela. ker je kapitalistični razvoj tudi nje potegnil v gospodarsko bedo. Priboriti si mora politične pravice, zmago svojega raizreda mora pospeševati, ako. hoče živeti v boljšem svetu. Najprej si morajo priboriti orožje, s katerim si bodo gladi
Inozemstvo.
— Govemer mehikanske pro-vincije Sonora je izdal oklic na ljudstvo, v katerem priporoča, da se naj varuje vse inoizemce.
General Rivaros je potrdil, da so vstaši v bitki pri San Blasu, v provineiji Sinalva, zmagali.
Yaqui Indijanci zahtevajo, da se jim vrnejo zemljišča, ki so jim bila ukradena za časa vlade Por-firia Diaza. Svoj zahtevo, ki so jo podpisali trije indijanski glavarji, soi kot lepake nalepili na javnih prostorih.
—i- Po zadnjih poročilih z Balkana je turška armada zasedla postojanke zapadno od Marice. Okraj Ksanti je popolnoma zaseden po turških četah.
Mogoiče je, da Bolgari ne bodo izgubili le Drinopolja, marveč tudi velik del Traoije.
V Carigradu je povzročilo ime-noValnje generala Savova delegatom k mirovni konferenci medi Turčijo in Bolgarijo veliko1 izne-nadenje. General Savov je zapovedoval bolgarski armadi v Tra-eiji.
ster je obljubil, da bo takoj uvedel strogo preiskavo.
— Iz Petrograda poročajo, da
kolera ogroža Odeso, četrto mesto po velikosti v ruskem carstvu, Nikolajev s 100 tisoč prebivalci in Rostov, ki šteje približno 15 tisoč Stanovnikov. Odesa šteje nad pol miljona duš.
— Iz Bruslja, Belgija poročajo, da se je spustil na zemljo nemški aviatik A. Friedrich iz Berlina. Preletel je 400 milj, ne da bi se spustil na zemljo. Ko je spravil letalo v red, se je dvignil v zrak in poletel proti\Parizu. V letalu seNpahaja tudi dr. II. Elias iz Berlina.
— Iz Dublina, Irsko poročajo, da je bila udeležba pri pogrebu; umorjenega; delavca No lana .01-gromna. Nolan je bil štrajka.r in! predzadnjo nedeljo umorjen v ulici Sacfcville, ko je policija v interesu trgovcev s premogom napadla po razbojniško mirno ma nifestujoče delavce.
Trgovci s premogom hočejo 'na vsak način uničiti unijo transportnih delavcev. Gosposka je tem oderuhom, kakoir v vsaki drugi kapitalistični državi, priskočila v.ljudno na pomoč. Odredila je, da kraljevska irska žandarmerija pomaga sirovi policiji pri masko kih na delavce, da se tako varu jejo koristi trgovcev s premogom.
—	Japonske bojne ladje so izkrcale vojaštvo na kitajskem obrežju da odide v Nanking.
Ofieielna poročila naglašajo. daje bilo v vojni med severlnimi in južnimi četami umorjenih več Japoncev, ki so nad svojimi hišami razvili japonsko zastavo v nadi, da se jim ho prizaneslloi.
—	Španski kralj Alfomzo je ‘pomilostil” šest k smrti obsojenih o-seb. med ¡njimi tudi anarhista Rafaela Saneheza, ki je zvr.šil nanj napad dne 13. aprila t. L
— O največji zrakoplovni ladji Zeppelinovega sistema, ki je bila dograjena v Friedricbshafenn, izjavljajo inženirji, da llabko poleti preko oceana, ne da bi se biki treba bati kakšne nezgode.
Nova zrakoplovna ladja je dol' ga 525 čevljev, široka 54 čevljev in njeni motorji razvijejo 820 konjskih sil.
V Nemčiji se je poročil spodeni portugalski kralj z nemško p-rin cezinjo pil. Ilohenzollerta. Vojaki in otroci so stali v špalirju in so morali na ukaz rjoveti ‘hura da je patri-oitični “bimbiui” imel bolj svečan utis.
Tajne policaje so izdatno pomnožili, ki so merili vsakega tujca od nog do glave s svojimi predrznimi očmi. Bali so se, da bi kdo ne napadel brezpomembnega Mannela.
— Vojaki in policaji so straži li ulice, po katerih se je premikal sprevod katoliških atletov proti katedrali sv. Petra v Rimu. Ude leženti so klicali:	“Živijo pa
pež!” Nasprotniki^ so pa odgovarjali s klicem: “Živila svobodna misel!”
Ponovni potresni suinki vznemirjajo prebivalstvo v Siciliji Močan potresni sunek je dne 4. septembra tako vznemiril prebivalce v Mesini, da so bežali nai prosto in se niso hoteli vrniti v hiše, ker so pričakovali, da se sunki ponoverin polože mesto v razvaline.
postavi 30 odstotkov na trg.” “Ako se temu početju ne napravi konec”, pravi glavni pravdnih, “bo kombinacija v najkrajši dobi gospodovala nad vsako tono trdega premoga v deželi,”
Obtožene so naslednje družbe: “Reading Company, kapital $140-000.000;” “Philadelphia Reading Railway Co.” kapital $42,431,-700: “Philadelphia & Reading Coal and Iron Co.”, kapital $8.-000.000; “Central Railway Company of New Jersey,” kapital $27.436,800 ; “Sethigh Coal & Navigation Co.”, kapital $26,557,-950. Nadalje so obtoženi George F. Baer, Philadelphia.; George E. Frick, New York; zvezni senator Henry A. Du Pont, Delaware in Samuel Dickson, Philadelphia.
Jnstično ministrstvo je izdalo izjavo, v kateri proglaša za glavo trasta trdega premoga — “Reading Combination”.
Ameriške vesti.
— Za varstvo otrok. V državi
Massachusetts je minuli teden stopil v yeljavo zakon, ki prepoveduje otrokom pod 16 letom delati za mezdo. Do sedaj so smeli otroci po dolvršenem 14. letu v tovarno. Novi zakon bo osvobodil kakih 50.000 otrok in deklic prezgodnje kapitalistične tlake.
—	Slab dovtip. Carinski uradniki so v AVashingtonu, D. C. kon-fiscirali sodček pijače, ki je bila zaznamovana, da je nežgan sok iz grozdja. Ko so odprli -sod, se je dokazalo, da je najfinejši trapita' jevec. Sod je Lil poslan iz Kalifornije in je bil le radi tega baje napačno deklariran, ker je bil ad-resiran na državnega tajnika, ki je velik prijatelj nežgan e ga soka iz grozdja.
jr:----
—	Dober zakon, štirideset kaz-nencev iz jolietsko ječe je odšlo pod nadzorstvom dveh neoboroženih paznikov V okraj Lee, da tam prieno graditi brvo državno cesto v državi Illinois.
Kaznenei taborijo v šotorih in so popolnoma svobodni pri delu in v taboru. Dasiravno ni .olbor
— Razprava o carini. Senator Lewis je rekel tekom svojega govora pri razpravi o carini: “Namen demokracije ni pričeti z ne/ postavno vojno proti postavnemu bliagostanu. Govori se oi vojni z Mehiko. Kdo bi prišel prvi v glavno mes^o in zahteval, da se odpošlje armada in mornarica? To bi bilo “moje ljudstvo”, ki bi se ne obotavljalo niti trenotek žrtvovati sina farmarja za. obrambo svojega imetka. Naj ti ljudje nosijo tudi troske za dobrote, ki jih u-živajo, da ne 'bodo tisti, ki so brez moči, ako se jim naprta vsa bre mena, zgubili vsako upanje”.
“Kdo so ljudje, za katere se je roženih stražnikov, vendar do da-tako potegoval spoštovani senator j nes ni še nihče pobegnil. Očividci iz New Yorka, To so tisti, ki igra-1 trdijo, da so kaznenei zadovoljni
jo veliko ulogo v Wall Streetu in. prebivajo v Waldorf-Astoria? Ali niso tisti, katerih imena redkoke-daj najdemo po davčnem imeniku, katerih položaj je pa vendar tak, da po leti bivajo v ¡Sredozemskem morju, po zimi pa na Karaib skih otokih. Ali ni siromakov v njegovi državi? Zakaj ne prosi senator iz New Yorka, da se olajša breme “njegovemu ljudstvu?” Priobčili smo ta izvleček iz govora senatorja Lewisa, ker dokazuje, da so tudi posamezni ¡meščanski zastopniki prišli do prepričanja, da se bremena nakladajo le tistemu ljudstvu, ki gara v tovarnah, rudnikih, železnicah, ladjah in na polju, mejtem ko bogati lenuhi, za katere dela delavno ljudstvo, ne nosijo nobenih bremen. Socialistom se vedno očita, da napadajo innovate sloje izgolj nevoščljivosti. Kaj bodo nasprotniki socializma zdaj rekli, ko je vstal mož iz njih vrst in označil velekapitaliste za navadne trote v človeški dražbi, od katerih nima človeška dražba najmanjše koristi.
in marljivi delavci.
Po novem zakonu se sme rabiti kaznenee pri gradnji državnih cest. Nadjeear v jolietski jettaiš-nici je pri odhodu kaznencem v kratkem govora povedal, da jih smatra za ljudi, nesrečna bitja, ki so vsled slabih razmer prišli v ječo. Zato zaupa v njih poštenost in jih pošlje na delo brez stražnikov, ker je uverjen, da ne bo nihče izmed njih porabil ugodno priliko za beg. Mož se ni zmotil.
le pot, ki vodi k preobrazdi dražbe. Boj za žensko volilno pravico jeud harodi!naoiaytaoiiapaočr ditev delavskega razreda.
— Nad dva tisoč oseb imajo v Kutajsu, ■ v ruski provinci enakega imena, od dne 25. avgusta zaprtih. Dajejo jim le polovico hrane. Policija hoče na ta 'način izvedeti, kdo je umoril nekega policaja.
Princ Gelovani, ki zastopa o-menjeni okraj v ruski dumi, je odločno protestiral pri ministra notranjih del, da se tako kruto ravtoa z nedolžnimi ljudmi. Mini-
— Proti trustu za trdi premog,
V vladnih krogih se sedaj obnašajo, kakor da bi hoteli uničiti trust za trdi premog. Zvezni glavni pravdnih MeReinolds je uložili civilno tožbo, v kateri se zahteva, da se razpusti takozvana “Reading Combination”, ki nadzoruje gotovo število premogovnikov in železnic. V obtožnici se povdarja, da so,združene dražbe z moinopo-lizacijo produkcije in razvažanja trdega premoga kršile Shermanov protitrastjanski zakon, kakor meddržavne trgovske zakone.
Kombinacija nadzoruje 63 odstotkov nakopanega premoga im
— Mezda in draginja. Delavski statistični urad države Colo-rado povdarja v svojem ofieiel-nem poročilu, da so se tekom zadnjih deset let podražile življen-sk potrebščine za 60 odstotkov,, mejtem ko se ponekod mezda neorganiziranih delavcev ni povišala za eln cent. Le dobro organiziranim delavcem se je posrečilo vsaj deloma v primeri z draginjo potišati svoje dohodke.
— Ponarejen denar. Kapitan Porter, v službi zvezne vlade, je v Ohieagi aretiral 45 let starega Italijana F. Bertuccija in njegovo nekaj mlajšo ženoi. Izdelovala sta srebrne pol dolarje in četrtake. Svojo delavnico sta imela na 259 E. 23. ulica. Chicago Hights. Falsifikate sta razpečavala v So. Chicagi in Englevvoodn.
— Velik požar. Požar je uničil v Bokhoma, Okla., 22 stauovam-skih hiš, 8 prodajalnic, etan cerkev, nekaj manjših poslopij in skladišče “Wilson Lumber Co.” Goreti je pričelo na lesnem skladišču. Vsa vas je pogorela skoraj do tal. izvzete so le nekatere majhne kpče zamorcev. Škode je nad pol miljona dolarjev.
i DOPISI.
»i
Kenosha, Wis.
Nemila smrt, jo ugrabila iz naše srede br. Franka Ambroža, dobre-in zvestega člana društva
“Ilirija”, štev. 38. Našel društvo mu je položilo na krsto lej» venec z napisom: “Zadnji pozdrav od bratov društva Ilirija”! Bil je 'prvi smrtni slučaj v našem, društvu, pri katerem je društvo dokazalo, da nas v življenju in smrti veže močna bratska solidarnost. Društvo se je polnoštevilno z zastavo udeležilo pogreba. Pogreb je na vse navzoče napravil globok vtis in marsikateremu bo trajno ostal v spominu.
Rajni brat je zapustil petero otrok. Vsi so sedaj sirote. Mati jim je umrla pred štirimi leti. Kaj bi sedaj počele te vboige sirote, da ni “Slovenske narodne pbdporne jednote”, ki bo vsaj za prvi hip obvarovala osirotele otroke pred najboljšim ? To žalostno dejstvo dokumentira, da je v Ameriki za slovenske trpine potrebna podporna organizacija, Da ni podporne organizacije, že tekom bolezni trka na vrata bolnega delavca beda. Ko trudni in izmozgani delavec zapre za vedno svoje oči, narastejo novi troski za pogreb. Beda se poostri in pomnoži! Dostikrat gre zadnje iz 'hišo, da se vsaj za silo dostojno pokoplje očeta. Umislimo se v tak položaj in razumeli borna, v kakšnih Iti bednih razmerah ¡ostane družina, ako umrje družinski oče, ki ni bil član podporne organizacije. V hiši ne ostane druzega kot, gorje . . . sestradani otroci, ki nimajo kaj jesti ... pa žalujoča vdova
Slovenski delavci v Ameriki, ne odlašujte z vstopom v “Slovensko narodno podporno jedno-to”! Ako se ji danes lahko pridružite, ne odlašajte do jutri. Bolezen se prikrade v hišo kakor tat. Iti ko je človek bolan, potrebuje denarja za zdravnika, zdravila in boljšo hrano. Takrat je prepozno delati oibljube, ko ozdrar-vim, se tudi jaz pridružim S. N. P. J., ker nibče neve, ako* bo še kedaj ozdravil ali pa ostavil (bolniško postelj kot mrlič
Vsakdanje nesreče 'v tovarnah, rudnikih iti železnicah, opominjajo vse tiste, ki še niso člani naše podporne organizacije, da *se naj nemudoma pridružijo S. N. P. J. 'Nesreča ne praznuje! Mladi in «tari, veseli mladeniči im krepki možje postajajo v podjetjih vsaki dan žrtve ameriškega lcapitaLiz-aa. Ne mine dan, da bi časniki ne poročali o nezgodah, pri bateriji pojedinci ali pa večje ali manjše število delavcev izgubi svoje življenje, ali pa postanejo pohabljenci za vse svoje žive dni.
Vse to opominja in kliče vsake mu slovenskemu delavcu v Ameriki, ki ni zavarovan za slučaj bo lezni, nezgode, in smrti: Pridruži se “Slovenski narodni podporni jednoti! Ta organizacija bo zate skrbela v bolezni in nezgodi, po smrti pa. za tvoje male-nčke kot skrbna mati.
Osirotelim otrokom našega po kojnega brata Franka Ambroža izrekam svoje sožalje, pokojnemu bratu pa bodi lahka tuja gruda Anton Jurca, zapisnikar
Cleveland, Ohio.
Brat urednik! — Ne morem si kaj, da ne bi odgovoril vzvišene mn in veleučenemu dopisniku ‘C1 A.” Kar se tiče društva “Primož Trubar” in S. N. P. J., dobi od govor na drugem mestu. Dopisnik nekaj hlebeče o socializmu, kar potrdi, da toliko razume o soc-ia. lizinu, kakor neka dolgouha žival o citranju. O stvarni kritiki tnd duha pe sluha, ampak dopisnik se je pogreznil v blato osebnega napadanja do vratu. O okusu se ne bom prepiral, ker se nekateremu človeku zdi dostojno, ako se kot pujsek valja v blatu in ¡nesnagi in oškropi vse z 'gnojnico, kar pride v njegovo bližino. Za tak okus ne bom 'zavidal dopisnika. Odgovoriti hočem le na neprimerne opazke, .obesiti jih nekoliko 'nižje, da jih bo spoznala vsa slov. amer. javnost.
Kar se tiče zlobnosti, naj dopisnik, kar lepo molči. Kdo je vendar zasejal zlobnost, kdoi je hujskal, kdo je pričel učiti sovraštvo? Ali niste vi vse povzročili, ker so vam socialisti onemogočili vaše osebne koristolovske načrte? Ali niste ogrizli vsakega kakor
stekel pes, ki ni šel' čez dm in strn Kdor misli, da bi kako zdražbo z vami?	1 delal med nama, si je tudi naložil
Gospodje, ki imate svojega za- težko breme. Kolikor poznam svo-govoirnika v dopisniku, spodtika- jo ženo, vem, da malo govori in te se na “kvodrili”. Ako bi imeli premisli, kaj, naj govori in kaj ne, kaj razuma, bi stvar pozdravljali. Jaz pa tudi že dobro poznam lju-Ali kaj vas briga delavstvo, zanj di, kateri želijo človeku vse naj-tako niste imeli še nikdar srca. boljše poi smrti. Ali kaj pa na tem Naj gara, naj ga odirajo kapitali- svetu? Slabo! sti in če pri tem kaj odpade za! Naj še omenim, da bo 20. t. m. vas, vam je dobro došlo. Če bi so- eden največjih shodov, kar jih je eialistična načela med Slovenci v še 'bilo katerikrat v tem okraju. Clevelandu pridobivala vedno V tukajšni okolici je kakih 16.000 manj tal, potem bi se radovala! premogarjev. Vsa lokalna strokov vaša srca. Ker je pa nasprotno, j na društva so večinoma naznanila, nas v svoji sveti jezi napadate,! da ne bodo premogarji delali na grizete in blatite, loveč se za zad-; ta dan.
njo bilko kot potapljajoči človek, j Pričakovati je, da bo tudi In,as Dopisnik pravi, da samo kriči- j Slovencev precejšno število, po mo, da nič ne delamo itd. Upra- sebno iz tuikajšuih večjih sloven-
šam vas, kje pa vi delate. Ali je te . škili naselbin, be modri dopisnik kje videti, ke-1 Mavnarda in dar gre za koristi delavcev? Poka-,Ohio. ži se! Blatiti in zabavljati socialistom zna vsako duševno revše, ali algitirati za socializem je pa težko in naporno delo.
Dopisnik dalje modruje, da smo socialisti prvi vzor kapitalizma.
Ta je pa tako modra, da bi stari Ben Akiba dejal, da sc je zmotil, ko je rekel, da je bilo že vse pod solncem. Socialisti smo zelo uka-željni ljudje. Za dopisnika bi bilo boljše, da bi nam povedal, kako naj organizacija obstoji brez dohodkov, kakor da je zapisal modrost, v katero verjamejo le še v norišnici. Dopisnik bi si s tem pridobil velike zasluge za vse delavstvo, ker bi delavstvu pokazal pot, 'kako naj sc organizira na gospodarskem, strokovnem in političnem polju, ne da bi bilo treba plačevati kakšnih prispevkov za organizacijo.
Dopisnik potem razpravlja, da so minuli časi, ko so se dali ljudje vleči za nos. S tem se jaz popolnoma strinjam in vsak zaveden delavec pozdravlja ta napredek. Cenjeni dopisnik! Saj ravno to vas boli, ker se ljudje ne dajo vleči za nos. Dokler je bila masa nevedna in ni razmišljala o tem, kar ste ji pripovedovali, je bilo) vse mirno in v redu. Ali komaj je pričela masa nastopati samostojno in misliti, je pričelo tudi grme ti z vaše strani. Zakaj? Masa ni bila več pokoma in poslušna, prepričati se je hotela, koliko je resnice v vaših besedah.
Vi cenjeni, ki imate svoje zatočišče pri “Cl. A.” in “Gl. 'N. in drugi, povejte kje in kdaj sem skušal kaj diktirati, ali če se ni zgodilo po mojih mislih, da sem pričel ruvati, kaikor delate vi sedaj.
Pišete tudi nekaj o srednjeveških nazorih. Taibleau! Razredno zaveden delavce, socialist je torej po vaših nazorih srednjeveški človek. To je modrost, katero se je zapisalo na papir, da je imel sta ver. kaj staviti, in da je bil list poln.
Končno želim, da bi dopisnik kmalu pričel pisati članke o socializmu in da se pridruži socialističnemu klubu. Kakor sem že omenil, se socialisti radi učimo, zato nestrpno čakam, da pričime dopisnik s svojim prvim predavanjem o socializmu. Za socializem si bo stekel nevenljive zasluge, prepričal nas bo lahko, da smo do sedaj tolmačili socializem narobe. Razsvetlil' nam boi možgane, da bomo pravilno pojmovali socializem.
Dopisnik sna delo!
Frank Somrak.
kakor iz Glencoe, Wheeling-Creeka,
Na dnevnem redu bodo vsakovrstne zabave in vec dobrih govornikov kot John P. White, pred sednik IT. M. W. of A. Frank Hayes, podpredsednik, Wm. Green, tajnik, John Moore, predsednik našega distrikta šte\\ 6., Houston Lawyer, kateri je storil1 veliko dobrega za W. Va. preuiogarje v zadnjem štrajkn, Frank Ledwinka, organizator W. Va. premoigarjev in Walter B. Hilton, urednik tu-kajšnega delavskega lista “Wheeling Majority”, bodo nastopili kot govorniki.
Slovenci ne bodimo leni, kadar imamo priliko slišati kaj koristne ga in podnčljivega ter se zavedajmo, da spadamo v organizacijo, katera šteje 409,158 članov. Tora j na svidenje 20. septembra na State Fair Grounds Wheeling Island.
Matt. Tušek-
Greensburg, Pa.
Vsem, ki so darovali, da se po šlje odvetnika dne 17. t. m. v Harrisburg; Pa., da se prosi pred od-bovcim za pomiloščenje, da se nesrečnemu rojaku J. Erjavcu; spremeni smrtna kazen v dosmrtno ječo, izrekam mlaj toplejšo- zahvalo.
Darovali so:	Frank Juvan v
Fitz Henry, Pa. je nabral med radodarnimi in usmiljenimi rojaki $19.45: D. Saunškar je nabral' med rojaki v Witt. 111. $5.40; Iv. Pajk ček za $5.00; Fr. Zaje, Irwin, Pa. 50 c; Blaž Gelek, Irwin, Pa. 50 c.
Vsem ■ darovalcem se še enkrat zahvalim v imenu nesrečnega I. Erjavca.
Frank Matko.
Cleveland, O.
Članom dr. “Balkan”, štev. 133 naznanjam žalostno novico, da smo izgubili člana v osebi br. Fr-Mauserja, doma iz fare Krka, hiš. štev. 31 na Kranjskem. Vzrok smrti: povožen od vlaka ‘ ‘ Pennsylvania. železnice”, med Stanton in Sherman ulico, nasproti Screw & Tack Co. Povožen je bil med 9 in 10 uro zvečer dne 2. septembra.
Zopet en zgled nazadnjakom, ki pravijo, da društev ne potrebujejo. Pogreb sc je vršil dne 5 t. m. na Calvary pokopališču, kamor so ga člani dr. “Balkan k zadnjemu počitku spremili. O-meniti moram, da je imel veliko prijateljev pred smrtjo, a po smrti nikogar, kot edino člane društva “Balkan”, kateri so mu še po smrti izkazali bratsko slogo. Bodi mu lahka tuja gruda!
Prihodn ja društvena seja bo 14. sept. ob dveh popoldne s. č. -
Tajnik.
Piney Fork, Ohio.
V “Glasilu” štev. 34. je neki tukajšni brat omenil v svojem dopisu o moji ženitvi in poroki, kar so nekateri ljudje spoznali, da sva z moj oi ženo nepravilno poročena. Svetujem ljudem, da držijo svoje roke proč pri tej stvari, ker lahko pridejo v navzkriž s postavami Združenih držav.
De Pue, 111.
Opozarjam člane društva “Zavednost”, štev. 53 da naj se bolj zanimajo za društvo in bolj redno udeležujejo mesečnih sej. Sleherni elan naj se zanima za društvo ker potem nam je obstanek zagotovljen. Tudi odbornikom priporočam, da maj vestno in točno zvr šujejo naložene dolžnosti. Ako vsi odborniki in člani složno delajo, vsakdo zvršuje točno svoje dolž nost-i, mora društvo rasti in na predavati.
Udeležite se vsi zanesljivo prihodnje seje dne eden in dvajsete-ga t. m., ker imamo na dnevnem redu zelo važne točke.
Delavske razmere niso tukaj prav nič ugodne. Varnostne naprave so zelo piškave. |Ne mine dan, da bi kateri delavcev me ponesrečil na delu. Bosi nakladajo delavcu več dela, kakor ga lahko izvrši. Izpiti hočejo delavcem zadnjo kapljo krvi.
Delavci, ki še niste pri podporni organizaciji, pridružite se našemu društvu, ki je veja na mogočnem deblu “Slovenske narod, podpor, jednote”. Ako mislite pri podporni organizaciji in če vas zadene nesreča, so vaši od ust pri-trgani prihranki kmalu pri kraji in v vašem stanovanju se naseli beda. Podporna organizacija je Ameriki za delavca ravsnotako potrebna kakor strokovna in politič na. Zato me odlašajte z vstopom
naše društvo. . Joe Urbanc,
predsednik.
Gary Steel Plant, Minn
Okorna roka delavca ni vajena sukati peresa, tako tudi moja ni ker moram vsaki dan težko delati da si prislužim za potrebne stvari, kakor tudi vsak drugi delavec, pa naj si že hode t upri nas ali kje drugod. Povsodi se trudijo revnej-
ši sloji, da zdržujejo peščico bogatih požeruhov in požeruhinj, da si zadnje morejo vzdrževati svoje “lju-beznjive” kužke in jim kupovati draga . jedila in obleko. Tisti, ki je stvarnik kapitala — delavec — mora največkrat gla-den gledati svoje lačlnc in strgane otročičke, ko pride z dela truden domov, kako ga milo prosijo “ata kruha,” kakor mi je znano še izza otroških let. Marsikdo pravi, da je delavec sam zakrivil svoj bedni položaj, ker je denar potrošil za alkohol ali druge enake reči. Ne rečem, da je to laž, ker je marsikdo postal siromak vsled pijačeva nja. Posameznih slučajev se pa ne more obrniti na vse delavce, poleg je pa treba še pripomniti, da so današnje razmere marsikaterega prisilile, da se je ndal demonu alkoholu. Pa oglejmo si nasprotno stran. Bogati postopači, za katere delajo delavci se inažro šampanjca in drugih dragih opojnih pijač, da jih morajo voziti pijane kakor
Vabim tudi druge nevpisane Slovenke, ki naj bi pristopile k naši podporni organizaciji. Vzlic temu, da je v tukajšni naselbini več podpornih društev, upam, da bode tudi naše društvo napredovalo prav dobro.
Članicam pa želim, da bi spolnjevale dužnosti in se udeležile mesečne seje, katera se vrši drugo n e dl j e v mesecu. Uvidele bodete, da bodemo lahko poincsne na to podp. organizacijo, ki se krasno razvija in napreduje in vsaki dan osredotočuje in zbira večjo število Slovencev in Slovnk pod svojim okriljem.
Tončka Prašnikar, tajnica.
N Roundup, Mont.
Ognjeni brat urednik! — Dovolite mi nekoliko prostora v listu. Nimam kaj posebnega poročati, ali kar poročam, je zanimivo. Delamo še precej dobro, vendar pa ne svetujem nobenemu, da bi prišel semkaj iskat dela, ker se delo
je pripovedoval, kako so na Angleškem zmagali rudarji. Kot sindikalist, je seveda pozabil povedati, kako naj bi prišli doi kruha tisti, ki so brez dela. Nikakor mu ni šli v glavo, da morajo biti delavci tudi politično organizirani, ako hočejo zmagovati. Njemu je bila strokovna, organizacija vse. Odgovarjali so mu angleški socialisti, ki so njegove nauke do cela ovrgli. Nate je dobil še enkrat besedo so-drug Godina, ki je v kratkem govoru rezumiral, kar so povedali prejšnji govorniki.
Na pikniku so udarjali slovenski in bolgarski tamburaši. Vseh udeležencev na pikniku je (biloi do 700. Mnogo Slovencev se je naročilo na “Proletarca”, kar dokazuje, da je imel shod vspeh.
Klubove seje se vrše vsako 2. nedeljo ob dveh popoldne in vsako tretjo ob devetih dopoldne v dvorani A. Hvalica. Vsakemu Slovencu so odprta vrata.
A. Mrovlje.
klade v avtomobilih domov. Seveda tefh ljudi ne vidijo buržoazni sociologi in jim tudi ne delajo nobenih očitkov. In če imajo pravico do opojnih pijač oni, ki ¡nič ne delajo in ki še nikdar niso delali, zakaj bi delavec ne imel tega, ki je stvaritelj vsega? Toraj kedo je uzrok bede ubogega delavca? Vsak lahko odgovori: Bogataš je kriv tega. ker ne da delavcu, kar mu gre, da bi si uredil pošteno življenje. Po eni strani si je pa tudi delavec kriv slabelga življenja. Kedaj si ga najboljše in naj-ložjc izboljša ve že vsak zaveden delavec, da le na volilni dan. Ko greste volit, ne dajte se zapeljati od tistih, ki vam sladko govorijo in vam cigare dajejo, samo da volite za njih stranko. Takrat ste njih najboljši prijatelji, dan po volitvi vas pa že po strani gledajo in vas priganjajo k delu. Pozabili so včerajšnje prijateljstva, kar sem že v nekaterih slučajih opazil. Prijatelj, delavec dobro premisli in ne daj se zapeljati, ampak voli odločno za delavsko stranko, pa bodeš videl, da se bodo razmere izboljšale tebi in tvojim otrokom. Spregovoriti hočem tudi o tukajšnih razmerah. Dela se vsaki dan do sedaj, za zimo sem pa čul, da jih bo nekaj dobilo nezabeljene počitnice. Dela nas tu— v celem New Duluthu in Garryju — približno ne več kot 1500 delavcev, pa ne do 2500 kot sem ču1 moža, ki tu lote prodaja, ko je bilo tu nekaj ljudi, da bi si kupili lote. To je povedal, da bi loižj-e prodal loto. Vsakdo naj dobro premisli, predno bo kaj kupil. Ena lota, 25—30 čevljev široka in do 100 čevljev dolga, samo za stanovanjsko hišo, stane $700 do $1200. lote za busines pa do $3500. Ako ni denarja, se plačuje na mesečne obroke, pri tem pa še procente po 6% na leto. Ali ni to oderuštvo in v neborvpijoča krivica, ki se godi delavcu v 20. stoletju? Toraj delavec ko boš prišel sem loto kupovat, vzemi si časa, oglej si tudi New Duluth kajti tam so malo cenejše lote kot na Garyju in poi moji pameti bo tudi boljše živeti v New Duluth kot v Garyju, ker bo dosti plina iz jeklarne in prahu od cementne tovarne. Toraj le pamet in nikari se prenagliti. Ako imate loto tu, pa hi jo radi nazaj prodali kompa ni ji pod vašo cen-o:, jo ne mara kupiti. Lote so kupili tudi samo Hrvatje, Poljaki, Italijani, Grki m nekaj 'Slovencev. Zakaj jih ne kupijo Angleži in Amerikanci, ako bo tako dobro? Rojaki, premislite • pri vsaki kupčiji dobro, da se ne bodete kesali kasne j.
Joe.
Clinton, Ind.
Iz vseh krajev citatno dopise v “Glasilu” bodisi od enega od dragega naprednega društva. Prišel je dan 1. septembra, ko se je nudila prilika clintoiniskim Slovenkam, da smo se sešle in postavile temelj za skupno delovanje s S. N. P. J. Ustanovile smo društvo z imenom “Studenček pod Skalo”, štev. 213 in upamo, da bode naše društvo S. N. P. J “Studenček pod Skalo” procvi-talo v naši slovenski naselbini. Kajti tit med slovenskimi brati je že itak društvoi ‘Skaila” a naj.e novoustanovljeno društvo pa. bodo izviralo kot bister studenček iz pod skale. Toraj slovenski člani društva ‘Skala” stojte trdno, ko bi se primeroma “Skala” razpn-čila. tedaj smo pripravljene vse članice novoustainovljenoga društva prihiteti v pomoč, da pe za-grebo našega bistrega studenčka.
težko dobi.
Tukaj smo zelo veseli ljudje. Ako pride sem najbolj žalosten tujec, postane tukaj kmalu vesel.
Naselbina Ttrbovlje (rov1, štev. 3) je zelo mlada naselbina in oddaljena od mesta- Roundup kakih deset minut. Slovenci so se pričeli tukaj naseljevati pred dvema letoma in pol. Sedaj imamo dovelj sosedov, da se nam ni treba dolgočasiti. Pa tudi zastopstvo in mir nas nista zapustila. Ako se kdo dolgočasi, gre v vas k sosedu, da se kaj pogovorita. Kadar je dražba vesela, se včasi nabije sodček 8. ali 16. galunov piva. Ob taki priliki pridejo šale in dovtipi na vrsto, katerim zopet slede resni pogovori, ki imajo svoj vspehe. Ndavno se je uresničil tak pogovor. Dva mlada bitja sta že vedela, kar smo mi še le ugibali.
V naši naselbini 'živi družina Zupančič, ki je obče spoštovana. Oče Luka Zupančič dela ¡neumorno, da pošteno preživi svojo družino. Ti stariši so imeli poleg dra-zih otrok tudi pridno in krasno hčerko, imenom Rozika. Marsikateri mladenič je s tr epe čim srcem pogledoval zanjo in si želel, da bi postala njegova zakonska družica skozi življenje.
Nekega dne po pride iz zeleno-ga Washingtona Frank Baloh, lepi in stasovit mladenič, z zlato dušo. Bil je šaljiv kakor Pavliha. Kedar -¿e spegovoril, ga je vse poslušalo in se mu smejalo.
Nekega dne je pa zopet Frank vprašal stariše Rozike za njeno roko. Stariši so dovolili in dne 3. avgusta sta postala mož in žena. Njiju stariši sci priredili jako lepo svatbo. Bila je prava staroslovenska svatba, kakeršne so biili v navadi, ko so Slovenci še svobodno živeli v svojih župalh. Trajala je štiri dni in še le četrti dan smo se začeli razhajati. Ves čas je vladalo na svatbi nekaljeno veselje in vsi smoi bili Židane volje. Samo-posebi se razume, da ni manjkalo veselih dovtipov in smeha.
Za postrežbo izrekam inajtoplej-šo zahvalo, novoporočencema pa želim obilo- sreče v novem stanu.
Mihael Keržon.
Indianapolis, Ind.
V Indianapolis so priredili slovenski socialistični klub štev. 25 in angleška soc. kluba štev: 5 in 15 svoj piknile v nedeljo dne 31. avgusta. Klubom se je pridružila še strokovna oganizacija I. W. W. Piknik se je vršil v prosti naravi, koncem Bismark ulice. Slovenski socialistični klub je pridobil velik ugled s tem piknikom med tukaj-šnimi Slovenci. Piknika se je udeležilo približno nad 350 Slovencev in Slovenk. Klub je povabil sodra ga Filipa Godina iz Chicago, da je predaval o socializmu in taktiki socialistične stranke. So-drug G odina, nam je z jedrnatim govorom dokazal1, da je končna rešitev delavcev iz kapitalistične sužnosti mogoča le pod tem pogon jeig, ako je delavstvo organizirani politično, sc zaveda svojih političnih pravic in zna rabiti volilni listek za svojo osvoboditev. Zato je treba, da se delavstvo politično organizira \v socialističnih klubih, da zakonitim potom strmoglavi kapitalizem in na njegovih podrtinah zgradi novo človeško družbo in že v mejah današnje družbe ojači delavstvo: gospodarsko, da je dovelj močno za končni boj. Pozval je nazvoee, da se naj naroče na socialistično časopisje kj priporočal jim je slovenski soc. tednik “Proletarec”. Za njim je goyoril v angleščini sindikalist Thom Alanu. Razumel' sem ga, da
Pittsburg, Pa.
O dolu ne morem mnogo poročati, ker nisem zaposlen v tovarni. Vem le toliko, da se dela s polno paro. Zaslužek je tolik, da se človek pošteno preživi.
Društveno življenje je tukaj prav dobro razvito. Različne jednote in zveze imajo svoja krajevna društva, ki prav dobro napredujejo.
Dne 26. avgusta me je zadela nesreča, ki naj služi vsem rojakom za zgled, ki potujejo skoizi velika ameriška mesta. Omenjenega dne sem se namenil zapustiti Pitsburg Naselil sem se v hotelu. Nakrat se mi pridruži okoli devetih zv-ečer uljuden tujec. Izpila sva skupaj štiri kozarce piva. Potem sva odšla vsak na svoj kraj. Meni prične prihajati slabo in ko stopim na sveži zrak, se zgrudim nezavesten na tla. Drugi dan sem se prebudil v bolnici in zdravniki soi mi povedali, da sem bil zastrupljen. ►Sreča je bila, da so mi takoj pomagali.
Rojaki bodite previdni v občevanju s tujci
Ant on Regent.
•
Cleveland, Ohio.
Lop, lop in zopet lop, pot S. X. P. J., je postala deviza izdajalskega. steklinoviča, et par nobile fra-tram okoli “Clevelandsike Amerike-” Ml _
Zdi se mi pod častjo polemizirati z listom, kojega uredniku se zdi dolce et decoram est pro pa-tria, (častno in slavno za domovino), sramotiti (ne oona/fl ež e v ano čast slovenskega naroda po angleški javnosti. Preziram list in urednika, ki se je drznil denuncirati
—	poštene slovenske delavce — kot anarhiste in moralne propali-ce (?) na zveznega poštnega ministra, kakor je sam priznal v 71. štev. z dne 5. sept. 1911.
Citateljem je gotovo znano1, da S. N. P. J. po zadnji konvenciji povzroča silne krče v želodcih gotovih “leaderjev” v Clevelandu. Strašno jih jezi, ker je vrag vzel vse “krasne” načrte, koje je bil prinesel — gospod “umetnik” iz Chicago, s kojimi so mislili stlačiti to krasno organizacijo v svoj žep.
—	Zastonj je 'bilo vse petje in pa brenkanje — okoli raznih društev: društva niso -hotela, pa niso hotela izstopiti — iz S. N. P. J. ter pristopiti k “domači” S. D. Z. Zastonj vsi napadi v “Tram-bihlnn”, zastonj vse prekuje s tožJ bami in sodnijsko prepovedjo . . .
Na moj skromni dopis v 34. št. “Glasila”, v kojem sem povedal nekoliko britke resnice, se je zopet. oglasil znani stari muzikant in član S. N. P. J. iz St. Clairja. Kakor prerok Jeremija nad Judejo, poje tužne jeremijade v 70. štev. “Cl. Am.” nad S. N. P. J. ter brska okoli sebe kakor prava gorenj ska kura. Na dolgo in široko pripoveduje svojim pantalonom, da se dobijo med nami ljudje, ki so si postavili za vzgled Engelsa iin| Marksa, človekoljubje, enakoprav n ost in ljubezen. In on — dopisnik — bi nikdar ne pričakoval zlobnosti teh ljudi, ter nadaljuje:
“Tudi S. N. P. J. je sprejela nekaj podobnega v svoj program. So li pa to izvršuje? Kakšno človekoljubje je nastalo v Clevelandu po zadnji konvenciji S. N. P. J ? Cela naselbina dobro ve, kakšna, krivica se je zgodila (?) pri dr. “Primož Trubar”. Janez Jug .je zmešal račune, (kdo je zmešal Pa denar?) člani, ki so bili v društvu od začetka, so bili zato kaznovani s -suspendacijo. Brihtni Janez je pa bil kot, pravi Mark.s
oproščen; to se pravi, da kdor plačuje kvodre — v Marks o v žep, se mu m bati pri S. N. P. J., da; se mu kaj 'hudega zgodi, pa naj bo še tak lump (?) Kot poznavalec razmer pri omenjenem društvu, pribijem, da je sodba, ki jo je izrekel glavni in porotni odbor nad prizadetimi elani dr. “Primož Trubar”, popolnoma napačna, zvi, jačna in hudodelska, ter bije pravici v obraz.”
Tako torej piše ta čedni član o svojej lastni organizaciji. Kar se tiče mene, me prokleto malo briga, kaj vi pribijate ali odbijate. Svetujem vam, da se spominjate v prihodnje na pregovor, ki pravi: “Every dog has his day”, in morda pride sčasoma tudi vaš. Ce kteri “cenjeni brat” zdražbar — zleti pod kap, jednoti popolnoma nič ne škoduje, pač pa še koristi. S. N. P. J. nismo zato ustanovili, da bi se kak “cenjeni” član z njo igral moonkey business — pač pa ima drugi bolj vzvišeni in plemeniti namen. Le poglejte zadnji njen račun. V šestih mesecih je izplačala $49.000 bolniške podpore in nad 24.000 posmrtnine, brez poškodb in odpravnin. Ktera slovenska organizacija je izvršila v tako kratkem času ^ tako veliko humanitarno delo? Član, ki noče S. N. P. J. koristiti, naj ji vsaj ne škoduje in ruje proti njej, potem je vsedbbro.	x
Jaz sicer obžalujem izključenega M. Kosa, ker sem prepričan, da ni deloval iz lastne inicijative, pač pa je postal le žrtev raznih hujskačev — vaše vrste, kar bo morda s časoma še sam obžaloval. Kar se pa tiče ‘nedolžnosti” ostalih kaznovanih dr. “Primož Trubar”, Yam svetujem, da prečrtate! zapisnik dr. porotnega odbora, v kojem stoji črno na belem izjava podpisana od bivšega tajnika ... Morda se vam bo potem malo zjasnilo, kteri Janez je zmešal račune. Toda čemu se porekati z varni, saj ima vendar sedaj vso afero dr. “Primož Trubar” v rokah sodišče. — Ono bo gotovo razsodilo kdo ima prav, S. N. P. J. ali clevelandski zgagarji. Na Common Place sodnike gotovo ne bojo nič uplivali Marlesovi, kvodri . . . Sapienti sat!
Na vašci opazko, da je dobremu imenu S. N. P. J. v Clevelandu) odzvonilo, Vam moram povedati, da je odzvonilo le v vaši butici, nikakor pa ne med poštenimi delavci. Le poglejte velikanski napredek z vsakim mesecem pri naših društvih, kljub vsemu) terorizmu. Toda to ni še vse, mi bomo še delali in še napredovali dokler ne dokažemo popolnoma, komu jet odzvonilo . . . Amen!
Somrak.
Iz glavnega urada.
ZAPISNIK
jednotine seje, ki se je vršila 13. avgusta v navzočnosti glavnega in pomožnega odbora. Prečita se imena odbornikov, navzoči so vsi. Brata Potokarja se oprosti, ker se je opravičil z važnim vzrokom, da je izostal od zadnje seje.
Prečita se zapisnik prejšne seje in odobri.
Brat tajnik predloži zadevo u-mriega brata Špeca, in poroča, da je jeden dedičev umrl popred kot pa omenjeni br. pec. Sedaj se ne ve, komu pravzaprav pripada ta ^el posmrtnine. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se uroči to zadevo avstrijskem konzulatu, ki naj odda delež sodniji v stari domovini, katera naj razsodi in razdeli delež.
Brat tajnik predloži zadevo brata Smilskija, člana društva “Novi dom”, štev. 28. Omenjenega brata, je društvo izključilo, o-ziroma tajnik, ker je ob času štrajka stopil v policijsko službo. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da ga naj društvo zasliši. Ako je res opravljal to službo in če sa.ni prizna, da jo je zvrševal, potem naj ga društvo izključi.
Brat tajnik predloži zadevo brata Trojeta, člana društva “ Planina,r”, štev. 57. Prečita se zdravniška izjava radi njegovega p oškodovanj ega očesa. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se mu izplača odškodnina za oko.
Brat tajnik predloži zadevo n-mrlega brata Kulovica, člana društva “Frančiško Ferrer”, št. 131. Predloži se pismo in račun brata Skočirja, kateremu je dol-
goval na hrani in stanovanju. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se mu izplača zahtevana vsota, ko predloži notarsko zapriseženo izjavo.
Predloži se drugi račun brata Moreta, ki mu je posodil $25.00. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se naj brat More obrne do matere umrlega člana kot dediča. Ako mu mati kot dedič dovoli izplačati njegovo terjatev, se mu jo iziplača. Ako mati tega ne stori, se nji kot dediču izplača posmrtnina.
Brat tajnik predloži zadevo u-mrlega brata Založnika, člana društva “Sloga”, štev. 14. Predloži se račun brata Mrznikarja, kateremu je umrli dolgoval na hrani in stanovanju Po. razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se mu izplača, ko predloži notarsko zapriseženo potrdilo.
Brat tajnik predloži zadevo, brata Možina, člana društva štev. 142, ki je poškodovan na o-česu. Predlog stavljen in sprejet, da. se zahteva vrne v notarsko potrdilo.
Brat tajnik predloži zadevo sestre Demšar, članice društva “Napredne Slovenke”, štev. 137. Prečita se pismo društva, v katerem poroča, da je omenjena sestra nagloma zbolela, in sicer na jetiki. Po razpravi je bil predlog stavljen in' sprejet, da se jo ne sprejme v jednoto, ker je preje zbolela kot je bila sprejeta.
Brat tajnik predloži uredniku poslani dopis, katerega ni smel priobčiti, ker bi lahko povzročil tožbo za, odškodnino. Vsebina dopisa je proti zemljiškim oglasom. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se dopis ne priobči, zdolaj podpisanim bratom se pa odgovori v tem smislu.
Predložen je' drugi dopis iz Willard, Wis. Ker se vsebina dopisa glasi kot oglas za prodajo zemljišč, se sklene, da se ga ne priobči kot dopis, marveč se ga priobči kot oglas, ako prizadeti plačajo za priobčenje svoto, ki ie določena za oglase.
Brat tajnik predloži zadevo brata Demšarja, elana društva “Naprej”, štev. 5. Omenjeni brat je bolan na jetiki in prosi za, odpravnino. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet da se za sedaj prošnjo odkloni.
Brat tajnik predloži dopis oziroma predlog gl. nadzornega odbora, kixse glasi sledeče in se ga priobči dobesedno na zahtevo gl. nadzornega odbora;
La Salle, 111. 7. 24. 1913.
Upravni odsek gl. odbora S.
N.	P. J., Chicago, 111.
Cenjeni;
Ker radi prekratkega časa;, u-pravni odsek gl. odbora (s pomožnim odborom) ni mogel obdr-žavati seje v času, ko se je vršila revizija (od 14. do 18. jul. t. 1.), nalaga nadzorni odsek gl. odbora, gl. tajniku, da pri prvi seji po prejemu tega dopisa, predloži’ v razpravo sledeči predlog: Ker je okroglo $75.000 jednotinega denarja naloženega v bondih mesta Chicago, kteri bondi se nahajajo v rokah glavnega blagajnika, ki je pod varščino le za $15.000 in ker so ti bondi skoro ravno tako lahko izmenljivi kot gotovi denar, oziroma se lahko vsak čas prodajo — smatra, nadzorni odsek gl. odbora S. N. P. J. za neobhodno potrebno, da se varščina gl. blagajnika S. N. P. J-takoj zviša od 15 tisoč na najmanj $75.000. Res je, da se bodo radi povišane varščine, jednotni-ni stroški zvišali za nekaj več kot en stotak letno, ali po mnenju nadzornega odseka, je boljše zgubiti en stotak, kot pa riskirati $60.000 jednotinega denarja.
Za denar naložen v bankah sedanji varščini gl. blagajnika in gl. tajnika popolnoma zadostujeta. nikakor pa ne zadostujeta za premoženje naloženo v mestnih bondih. Izrecno bodi pripomnjeno, da nadzorni odsek nima niti najmanšega povoda dvomiti o poštenosti gl. blagajnika in upa, da ga nikdar imel ne bode; toda skušnje nas učijo, da se na našem planetu, dan za dnem, dogajajo najneverjetnejše reči — reči — o katerih! smo še včeraj menili, da so nemogoče, izberimo torej izmed varnih poti najvarnejšo! Nadzorni odsek priporoča upravnemu odseku gl. odbora in po-mož. odboru, da zadevo dobro pretrese in taikoj preskrbi dovolj visoko varščino za gl. blagajnika IS. N. P. J. Ob enem zahteva, da
se ta dopis dobesedno priobči v zapisniku seje, ki bo o zadevi razpravljala.
Za nadzorni odsek gl. odbora S. N. P. J.
Anton J. Terbovec, preds.
Drag. G. Pogorelec, 1. nadzor.
Thomas Golob, 2. nadzor.
Po razpravi gori omenjenega predloga je glavni in pomožni odbor sprejel predlog z dodatkom, da se varščina; vsako leto lahko žviša ali zniža, če bode potrebno.
. Brat tajnik predloži zadevo brata Ribiča, člana društva “Dom in Svet”, štev. 181, ki po-prašuje zai podporo v znesku $19, ki se mu je odtrgala. — Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se ostane pri prejšnem zaključku, ako pa hoče, naj se obrne na glavni porotni odbor.
Brat. tajnik predloži zadevo brata Jermana, člana društva “Sparta”, štev. 61, ki je bil večkrat bolan na različnih boleznih Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da naj ga društvo vbodoče bolj natančno nadzoruje.
Brat tajnik predloži prošnjo brata Kolesa, elana društva “Bratje vsi za enega”, štev. 96. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se prošnjo odkloni za nedoločen čas.
Brat tajnik predloži zadevo brata Lavšina, člana društva “Napredek”, štev. 69. Društvo zahteva da se mu izplača ostala bolniška; podpora. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se ostane pri prejšnem zaključku, da se ne izplača, ker ga je zdravnik spoznal deloma sposobnim za delo.
Brat tajnik predloži poročilo brata. Faletiča, predsednika društva “ Primož Trubar”, štev. 126. v katerem poroča, da bivši elan Kos toži društveni odbor (društvo) radi izključitve, kar se vzame na znanje.
Brat tajnik predloži prošnjo nekega izdelovalca smodk, ki prosi če sme izdelovati smodke z jednotinim znakom, ter obeta jednoti nekaj provizije od prodanih smodk. Po razpravi je predlog stavljen in sprejet, da se mu dovoli.
Brat tajnik predloži zadevo brata; Benčana, član- društva “Studenček”, štev. 105. Omenjeni brat je že delj časa bolan in želi dobiti odpravnino. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se mu za sedaj ševne da odpravnine.
Brat tajnik poroča;, da se namerava ustanoviti novo društvo v Gary, Ind. Po došlih poročilih želijo, da bi prišel eden glavnih odbornikov k ustanovitvi društva. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da ako bode potrebno, naj gre J. Kuhelj, zapisnikar, kateremu se tudi plača dnevnica,
Brat tajnik predloži zadevo brata in sestre P. Novaka, člana in članice društva “Jugoslovani”,, štev. 186. Prečita se poročilo tajnika, v katerem poroča vse nerednosti pri njih društvu, in prosi, da bi prišel kateri glavnih odbornikov na sejo, da se uravnajo zadeve pri društvu. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da gre eden glavnih odbornikov tje, da zadevo preišče in uredi. Izvoljen je bil gl. tajnik br. J. Verderbar. Drugi predlog stavljen in sprejet, da se društvu naznani, da morajo sklicati oejo v kaki dvorani ne pa v privatni hiši.
Opomba:
Pri tej seji se je zaključilo, da vsaki član(iea) mora spremeniti svojo oporoko, če kateri izmed dedičev označenih v polici umrye. In to v devetdesetih dneh. Sluča-' ji se dogode, da dediči preje u-mrjejo in potem se ne ve, komu naj se izplača njegova posmrtnina.
Vsled tega se prosi člani(ee), da vpoštevajo ta zaključek odbo-rove seje. Kedor ne bode tega storil, se bode v slučaju smrti oddalo njegovo posmrtnino na sodnijo, katera bode odločila, keda je deležen posmrtnine.
Joseph Kuhelj, zapisnikar.
— Nove delavske žrtve. Iz Gai-ra, 111. poročajo, da so pri razstrel bi v tovarni za smodnik, ki je lastnina “Miami Povvčfer Co.”, izgubile tri osebe svoje življenje. Med žrtvami je tudi poslovodja J. H. Ki bi er.
Naznanila in vabila.
Clinton, Ind.
Društvo “Skala”, štev. 50, priredi dne trinajstega septembra svojo veselico, na katero vabi naj-uljudnejše vsa sosedina društva, tukajšne rojake in rojakinje, posebno pa novoustanovljeno žensko društvo “Studenček pod Skalo”.
Veselica se vrši v novo zgrajeni dvorani Oh. Pasavante na sedmi ulici. Začetek točna ob šestih zvečer.
Ker je veselica prirejena v proslavo sedemletnice našega društva. upamo, da jo sosedna slovenska društva posetijo v polnem številu. Čisti dobiček je ¡namenjen društvu. Za vsestransko .zabavo in dobro postrežbo bo skrbel tozadevni odbor.
Victor Zupančič, .tajnik.
'	Frontenac, Kans.
Opozarjam članice društva ‘Pomladanska Vijolica”, štev. 164, da naj se udeležujejo bolj redno mesečnih sej, ker bo društvo v nasprotnem slučaju primorano ravnati s članicami po pravilih.
Na prihodnji seji bo treba rešiti več zelo važbih točk, zato je v interesu društva, da se vse članice udeleže seje. (_
Ana Beuc.
So. Chicago, 111.
Priporočam vsem elanom in članicam društva “Delavce”, štev. 8, da se naj zanesljivo udeleže seje, ki se bo vršila tretjo nedeljoi v mesecu. (Dne 21. septembra). Društvo je sklenilo na zadnji seji, da plača vsakdo 25 c v društveno blagajno, ki se ne udeleži seje. Da ne bo treba nobenemu plačati tega zneska, apeliram na vse člane in članice, da pridejo na sejo. Na dnevnem redu imamo mnogo važnih točk, med katerimi je gotovo najvažnejša izvolitev novega tajnika. Stari tajnik misli odpotovati v drugo deželo in ostali bomo brez tajnika, ako ne izvolimo clru-zega. Nadalje opozarjam člane, da bo vsakdo suspendiran, ki ne bo dvakrat plačal mesečnega ase-smeuta. Pripetilo se je in se še lahko ‘pripeti, da kateri elainov ne plača trikrat ali štirikrat asesmen ta. Tako se nabere velika vsota in član (ica) pusti društvo, kpr je zanj prevelika vsota, da bi jo plačal naenkrat. Društvo mora plačati vsaki mesec asesment za vse elane, ki niso; suspendirani. Tako trpe zgubo vsi bratje pri društvu, ker je eden ali drugi zanemarjal svoje društvene dolžnosti. Toliko v pojasnilo vsem bratom in sestram našega društva, da ne bo nepotrebnega kikanja. ako bo kdo suspendiran pa svoji lastni krivdi.
Anton Brence, predsednik.
Pueblo, Colo.
Naznanjam vsem članom društva “Orel”, štev. 21, da zapustim mesto Pueblo. Vsi dopisi naj se pošiljajo novoizvoljenemu tajniku ; Joseph Hočevar, P. O. Box 1012, Sta. A. Pueblo, Colo.
Louis Korošec, stari tajnik.
Detroit, Mich.
Opominjam vse člane dr. “Zveza Detroitskih Slovencev”, štev. 121, da se gotovo udeleže prihodnje seje dim 21. septembra. Na dnevnem redu so zelo važne točke zavoljo razvitja društvene zastave. katero misli društvo razviti dne 4. oktobra. Ker nas bo pa slavnost stala veliko truda in po-žrtovalnosti, zatoraj naj bi vsaki član nekoliko pomagal in tako pomogel do) boljšega uspeha. Prihodnja seja bo zadnja pred veselico, zatorej bo treba pripraviti vse potrebno, kar se tiče 'veselice.
Torej na svidenje 21 septembra.
Peter Puhek, tajnik.
La Salle, 111.
Slovenskemu občinstvu v La Salle in okolici se naznainja, da je družba za “Slovenski dom”” u-peljal smodke najboljše vrste po 5 e, katere so na prodaji pri tu:-kajšmih gostilničarjih. Dobiček! pri smodkah 614% gre v družbeno blagajno.
Ker bode “Slovenski dom” v splošno korist slovenskega naroda v La Salle in okolici, vam priporočam, zahtevajte smodke za ‘Slovenski dom”; s tem tudi indirektno pripomorete za napredek “Slovenskega doma.”
Na zadnji redni seji ste je sklenilo, da delničarji, kateri so kupili delnice pred 1. januarjem 1913
in še delnico niso popolnoma izplačali, se jih opozarja na sklep seje, da izplačajo delnice, sicer po 31. decembru 1913 zapade že vplačana vsota družbeni blagajni.
Redne mesečne seje vsako; 4. ¡nedeljo v navadni dvorani.
P. Berger, tajnik.
Biwabik, Minn.
Seje novoustanovljenega društva “Slovanska družina”, štev. 211 se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v dvorani br. M. Vidasa Na prihodnjo sejo vabim vse tukajšne Slovence, ki še nisoi elani S. N. P. J., da pristopijo k našemu društvu in postanejo člani napredne in močne podporne organizacije.
Anton Mahnič, tajnik.
Granville, 111.
Obveščam vse člane društva “Jugoslovani”, štev. 186, da se seje društva vprihodnje vrše v dvorani poleg katoliške cerkve v Granvillu. Začetek točno ob pol dveh popoldne. Na sejo, ki se bo vršila dne štirinajstega septembra, vabim uljudno vse člane, ker bom odložil tajništvo radi odpo-tevanja od tukaj.
Frank Jager, tajnik.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
—	Strela. Iz Črnega vrha nad Idrijo poročajo, da je udarila stre la v poslopje Janeza Rudolfa, posestnika na Javorniku, hiš. štev. 6. Domači so sedeli okrog peči; pastir pri oknu. Tega je strela o-mamila. in mu razparala obleko; pravijo, da je hudo ponesrečen. Drugim domačinom se ni zgodilo ničesar žalega razen strahu, ko so .gledali v prvem hipu razdejanje po hiši: žvenketanje oken, podobe so padale raz sten. Hudo žrtev je zahtevala strela v hlevu: pobila je petero goved in dvoje prašičev. Poleg tega pa je bilo poslopje naenkrat v ognju, pogorelo je do tal.
—	Obesil se je čevljarski moj; ster Anton Kozlevčar, rojen leta 1866. v Št. Vidu na Kranjskem. Obesil se je pred 3 tedni v svojem stanovanju v Petrušni vasi pri Litiji. Kozlevčar je bil strasten žganjar in je izvršil samomor naj brž e v pijanosti.
—	Požar. Nenadoma je pričel' goreti velik kozolec — 14 štantov •—- last Franceta Pogačarja, na Otoeab. Ogenj je hipno požrl ves kozolec, Iri je bil poln sena, žita in drugih poljskih pridelkov. Rešiti ni bilo mogoče ničesar. Škoda je ogromna, zavarovan ni bil. O-genj je bil najbrže podtaknjen.
—	Žaga je zgorela. Ponoči o-krog 11. je nastal ogenj na žagi posestnice Marijane, Žvab, Ribno -Bled hiš. štev. 4. Ogenj se je hitro razširil po žagi in objel je tudi poleg stoječo leseno skladišče. Tako žaga kakor tudi ona lesena baraka sta pogoreli do tal. Posestnica ima veliko škodo, okrog 6000 K, a zavarovana je bila za malenkostno vsoto 1000 K. Na lice mesta sta prihiteli požarni hrambi z Bleda in Ribnega, a sta mogli obvarovati le sosedna poslopja in tako genj omejiti na gorečem poslopju. Ka;ko je nastal ogenj, ni pojasnjeno.
—	Nezgoda. Ko je hotel krovce Kovačič iz Tržišča pri Mokronogu prepleskati streho cerkvenega poslopja-v Trebnjem, je prišel zjutraj v stolp in odprl 12 kilogramov težak opaž v strehi. Opaž mn je zdrknil iz rok in padel je na tla. Pod stolpom so stali otroci, med njimi tudi llletni Allbin Peče iz Rodna, ki je prišel k birmanskem pouku. Opaž je' zadel dečka na glavo in mu prizadejal hudo rano. ki sega do možgan. Dečka so prenesli v stanovanje okrožnega zdravnika dr. Watzke-ja. Deček najbrže ne bo okreval. Preiskava bo dognala, če zadene Kovačiča krivda li ne. Očividki trdijo, da je Kovačič pozval’ otroke, naj gredo proč od stolpa. Brata ponesrečenega dečka je povozil lansko leto vlak v Ameriki in ga usmrtil.
—	Dvojno upravo imajo v idrijski žgalnici, katero lahko opazi vsakdo, ki ni popolnoma slep. Ena za delavce, druga pa za odlične osebe. Za delavce, ki vsak dan garajo v žgalnici, hi nikdar preveč prahu, smradu od merkurjala in slabe razsvetljave. Za višje osebe, ki pridam z Dunaja ali pa odkod po eno ure se sprehajat po žgalni-
ei, mora biti vse v najlepšem redu, da se bolje pohvalijo gospodje in pazniki in kar je glavluo, da je večja tantiema. Dne 19. m. m. se je mudil v Idriji vpokojeni ministrski predsednik baron Beek. Prišel je pogledat tudi naprave v žgalnieo. Vse, kar je bilo čez dan ves mesec za delavce dobro, se je moralo za gospoda grofa že zvečer povrhu vsega predpisanega dela menjati. Dimniki, odkoder prihaja smrad, »o se morali zamašiti, prah, ki ga sme biti prej in pozneje na pedi debelo,’ se je moral pobrisati, luči, ki so prej za delo komaj brlele, so se vse menjale, tako, da je gospod baron dobil vse v najtepšem redu. Sedaj pa, ko je odšel. Bo zopet stari šparsistem, namesto da bi se vzeli v delo ljudje, pa bi snažili in držali razsvetljavo v dobrem stanju, ter nadomeščali ljudje pri bolj strupene* merkurijalnem delom z novimi; dogaja se pa še eelo to, da imajo po 14 dni delavce pri r ovnih pečeh, in ko jim tam od mekurja vse zgnjije po ustih, jih pridele k sipalnim pečem, kjer je smrad ravno tak ali pa še hujši.
Tako skrbi država za svoje delavce, od katerih vleče velik dobiček, v kateri pričenja človek še le z baronom
GORIŠKO.
—	Toča na Goriškem je padala spet in precej poklestila. Prišla je z Vipavskega proti Gorici. Poroča jo, da je precej škode napravila v Dobravljah, v Batujah in tudi v Dombergu. Več škode je napravila v Volčjidragi in v Št. Petru, kjer je padala nad četrt ure in je bilo od toče vse belo po tleh. Sprva je padala popolnoma suha, a se je pozneje zmešala z dežjem. V Št. Petru je napravila mnogo škode, zlasti na cvetlicah krisanto-mah, katerih je nasejanili mnog». Toča je segala do gornjega dela St. Audreža.
—	Kako izkoriščajo goriški baroni svoje kolone. O tem nam dinje najlepšo sliko izjava, ki so j* podali koloni pokojnega grofi» Attemsa iz Podgore: “Izjava. Pod pisani koloni pokojnega g. grofa Attemsa iz Podgore, sedaj odkupljeni p« blagorodnem g. baroHP Teufenbaeb, izjavljamo, da »a* ni bile mogoče podpisati pogojev, katere nam je g. barom iz Vipolž stavil v svrho, da bi mu obdelovali grunte, njive itd. Pogoji so tile : 1. -Ako je kolon 2 meseca bolan, če nima drazih delavcev za obdelovanje grunta, mora proč, t. j. dobi slovo. 2. Ako bi kolon umrl more vsa njegova družina preč. 3. Robote delati, kar jih g. baron potrebuje z voli in z osebami. 4. Pri sadju poviška od 10 do 20 K, naj ima sadje ali ne. Polovico mora plačati o sv. Ivanu, polovico prej ko vzame o trgatvi tropine iz čebra, če ne si pridrži tropine gospodar. 5. Od vsake vrste najlepšega sadja zahteva v dar od
25	do 30 kg in 35 kg grozdja. 6. Žita zahteva od 50 do 1O0 kg, koruze (sirka), od 50 do 100 kg pšenice, od 50 do 100 kg ovsa; kdor ga sam ne pridela, mora plačati kakor je v istem času cena. 7. Povišek za hram, senožeti in travnike od 10 do 15 kron na sploh (več kakor prej). 8. V dar se mora dati od 6 do 16 glav piščeti in 3# do 45 jajc, če jih nima, jih mora kupiti. 9. Kdor nima živine, mu kupi g. baron krave in zahteva od vsake krave dnevno 3 litre mleka frišnega skozi celo leto m a dom v Vipolže. 10. Potem zahteva zase tri četrtine vina, pa vso trgatev mora kolon na svoje stroške spravit v Vipolže v stari grad. Te točke smo si zapomnili, ali so še razne druge, ki se nam zdijo pretrde, da bi jih sprejeli. V Brdih, dne 6. avgusta 1913. ^/(Sledijo podpisi). Pri teh desetih točkah manjka še ena: g. baron sme posezati tudi v zakonsko življenje svojih kolonov. Pa pravijo, da živimo v 20. stoletju 'in da smo svobodni ljudje!
—	Nezgoda železniškega delavca. Andrej Mikic, delavec na državnem kolodvoru v Gorici je ponesrečil pri premikanju vagonov tako, da si je pokvaril desno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov. Njegovo stanje je opasno. Pravi, da je padel pod kolesa enega vagona in ono kolo mn je šlo preko desne noge. Nogo mu bodo odrezali. Star je
26	let.
—	Samomor. V Sočo je skočila v Zagraju krčmarica Marija Bar-bon, vdova. Menda so jo gnale v smrt slabe finančne razmere. Zapušča štiri nepreskrbljene otroke.
r------GLASILO----------
SIovcimc Narodne j Podporne Jednote
iztia.]a teden»ko.
LASTN-NA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTK
UredniitYo in upravniitvo:
*821 SOUTH 40th AVU, Chicago, 111.
Valia *a vae lets 81.00.
<) H O A N or th>
StOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Iwnsd waakly.
OWNED BY THE SLOVENIO NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
*821 SOUTH 40th AVB.,
Chioaf, 111.
tfubacription, »100 per year.
fT«lDgf^)^WCIL » 81
Ali se bližamo katastrofi v Evropi?
Sklenjeni mir v Bukareštu ni prinesel tistega zaupanja in miru, ki so ju nekateri pričakovali. Na-sprotstva so se pomnožila in položaj se je poostril. Nesloga med Balkanci je dala Turkom priliko, da so zopet zasedli svoje drugo “sveto” mesto Drinopolje, dasi-ravno je bilo v loudon. mirov, pogodbi odločeno Bolgarom. Ko so se pokazali prvi znaki nesloge med Balkanci in so se združeni Srbi in Grki spopadli z Bolgari, so pričeli Turki z 200.000 možmi svojih najboljših in izbranih vojakov prodirati od Čataldže proti Drinopolju in so mesto zopet brez boja zasedli. Utaborili so se v nasipih in trdnjavah, zgradili so nove nasipe in utrdbe. In če bi danes bili Balkanci složni, so vsled zadnjih bojev tako oslabeli, da bi težlko osvojili močno utrjeno mesto. Še manj se pa Turki bojijo, da bi evropske velesile posegle vmes z orožjem in jih prisilile, da zapuste Drinopolje. Napad zdru-žemega evropskega (brodovja na Carigrad, bi škodil več evropskim velesilam kakor pa Turčiji. Ena sama pomorska mirta, nabita s tisoč funti mokre, stisnene strelne bombaževine in zapaljcna ob pravem času s suhega s pomočjo elek tricnega toka, bi pokopala v morskih valovih največje drednotke. In koliko takih pomorskih min z groznim razstrelnim učinkom, ki na stotine čevljev visoko poženejo morske valove na obrežje v ozki morski ožini, da potem pokopljejo vse na dnu morja, kar je preje plavalo na razburkani morski gladini, se lahikoi položi v Dardane Lah? Gotovo se jih lahko položi tako lepo število, da z njimi lahko uničijo bojne ladje vseh evropskih velesil. To vedo Turki, zato se tudi ne boje napada z morske strani na Carigrad. Turki so tako samozavestni, da se niso zbali niti grožnje, da jim evropski finančniki ne bodo posodili denarja. Turčija je tako globoko v dolgovih in velesile so ji posodile tako velike vsote denarja, da se danes hoje pahniti Turčijo v bankrot.
Dogodki na Balkanu so v resnici vstvarili situacijo, kakeršne ni ndben človek pričakoval. Država, ki je skozinskoz gnila in je bila v vojni tako silno poražena, da je izgubila štiri petine svoje evropske posesti, se po strahovitem porazu zoperstavlja vsem evropskim velesilam in malim državam na Balkanu. Ali jo katera ve lesila podpira tajno? Ako je to resnica, potem je to zelo nevarna igra, katera lahko povzroči evropsko vojno, ker besedolomstvo ne more ostati dolgo časa prikrito evropskemu .koncertu. Besedolomstvo bi razpalilo narodne strasti do skrajnosti in vsaka pametna beseda bi bilo v tem kritičnem času le bob ob steno.
Turčija ima še druge vzroke, ako je tudi ne podpira tajno nobena evropska velesila, da se zoper stavlja izveditvi londonske mirovne pogodbe. Te vzroke tvorijo nasprotstva interesov, nesloga “složnih” velesil. Ljubosumne so druga na drugo, podobne so ropar jem, ki 'pri delitvi plena s požrešnimi in lokavimi očrni opazujejo, kako se deli plen. Radi tega se velesile bolj boje oborožene inter vencije na Balkanu kakor Turki. Taka intervencija bi bila podobna sneženemu plazu, ki prične dr-viti s snežnikov v dolino in o katerem se ne ve, kje se bo ustavil)
in kaj bo pokopal pod seboj. Radi tega rajše potrpežljivo prenašajo, kako se jim poraženi in zaničevani Turki smejejo v obraz in brijejo norce iz sklepov.
Ali situvacija na Balkanu ne more ostati taka, karšna je danes. Mladoturki so tekom svoje prve vlade dokazali, da so nezmožni izvesti reforme, uvesti industrijo in’ preustrojiti državo po vzorcu družili evropskih držav. Danes so Mladoturki zopet v sedlu, Ali položaj in razmere se v evropski Turčiji ne bodo prav nič spremeni le, če pride tudi druga politična struja do vlade. Ostalo bo vse pri starem, kakor je bilo pred balkansko vojno: fatalist ostane fatalist, pa naj se odene z najbolj modernim plaščem. Kmalu bo prišlo spet do katastofe vzlie vsem mirov, pogodbam in sledil boi konec s strahom. To vedo tudi evropski vladarji in zato se pripravljajo za dogodek, ki mora priti. Ako bi bila mirovna pogodba v Bukareštu res razvozljala situva-cijo v zadovoljstvo vseh, potem bi prenehale evrop. velesile z blaznim oboroževanjem, ki pije srčno kri in mozeg vsem evropskim narodom. Mirovna pogodba je prinesla mesto razoroževanja pomnoženo oboroževanje. Celo Avstrija, napol bankrotna država, v kateri poka na vseh krajih in koncih, v kateri so pred tremi tedni obsodili socialista in enega najboljših slovenskih pisateljev Ivana Cankarja radi nedolžnih besed “Mi vsi, kar nas je, mi vsi smo te misli, da je naš edini cilj, da dosežemo jugoslovansko republiko” in besed “Pustimo Avstrijo v njer nem lastnem dreku, bodimo kakor Mazzini v Italiji”, ki jih je baje izustil na nekem ljudskem Shodu v Mestnem domu, na sedem dni zapora, ta skozinskoz gnila Avstrija. ki nima kruha za svoje državljane, ki so primorani bežati v Ameriko, da ne umrjejo doma lakote, ta Avstrija, ki je napol podrtina, je dala graditi tri drednotke, dasiravno je dala šele v letu 1910 zgraditi štiri. Francija hoče sedaj skoraj vso svojo pomnoženo armado na suhem osredotočiti trajno na vzhodni meji, da ie pripravljena za vsak trenotek. Varstvo obrežja bodo prepustili brodovju, ker ji je najbrž Anglija. obljubila pomoč in da se ji ni treba bati napada z angleške strani. Seveda ne bo Nemčija mirno gledala, kako se pripravlja njen zapadni. sosed za naval na njo in bo žrtvovala nove vsote in ljudi molohu — militarizmu.
Kakor lačni volkovi opazujejo “složne” evropske velesile druga drugo in čakajo na ugodno priliko, da se prično mrcvariti med seboj. Kako nevaren in zamotan je položaj, dokazuje dejstvo, da je Lloyd George, angleški ministrski predsednik pred kratkem rekel v parlamentu, da mora o-gromno oboroževanje vseh narodov končati s katastrofo, da ni najmanjšega izgleda, da bi se prenehalo z oboroževanjem. Narod ščuva narod in v nobeni državi nima javnost poiguma, da bi rekla do tukaj in ne naprej.
Edini up za odvrnitev katastrofe tvori organizirano delavstvo. Organizirani delavci so v raznih državah nastopili pogumno in odprto proti vojni. Vendar je pa še veliko število delavčev omamljenih po napačnem patriotizmu. Zavednost se hitro razširja med delavstvom, in prav to dejstvo lahko pospeši katastrofo, ker se bodo vladajoči krogi lovili 'za zadnjo bilka in bodo stavili vse na eno karto.
Za tak slučaj je pa že danes organizirano delavstvo dovelj močno, ker bodo pri njem iskali zavetja vsi pametni ljudje, da na podrtinah in razvalinah zgrade novo stavbo. ,
Delavsko življenje.
Kaj je delavčeva vsakdanja
skrb?
Pri rojstvu so mu dali s seboj želodec, ne da bi ga bili kaj vprašali, če si ga želi ali ne. Ima ga, in če hoče živeti, se ga ne more iznebiti. Nositi ga mora s seboj do smrti, neizogibno. Alj če bi bila to nadloga, bi človek še lahko prepeval. Toda želodec ima navade, ki jih izvršuje tiransko. Neizogibno zahteva reden davek od svojega lastnika, vsak dan, brez ugovora; in vsako insubordinaci-jo kaznuje z oslabelostjo, z boleznijo. trajno neposlušnost pa s smrtjo.
—i----------------------------------
Življenje je zelo pisano in u-stvarja jako raznovrstne potrebe. Toda brez salona, brez lakastih čevljev, brez oljnatih slik, brez parka, brez pridige ni treba umreti. Človek težko pogreša copate, če jih je vajen, ali zaradi njih ne dobiva grobar dela. Uro je prijetno in koristno imeti v žet-pu; ali če je ni, se še živi. Razum si da marsikaj dopovedati, želodec ničesar ne.
Človek potrebuje zdravnika in zdravil, če je bolan. Ali bolezen je izjema; doktorja m medicine je treba izjemoma. Hrane je treba praviloma. Nič na svetu ni tako nujno, tako neizgibno kakor hrana. Ona je prvi in najsilnejši poigoj življenja. Vsie zaman! če ni zadoščeno temu pogoju, je vse drugo iluzija. Kdor ne verjame, naj:	poizkusi. Izkušnja je naj-
boljša šola in njeni dokazi so, najbolj zanesljivi.
Junak naj ostane osem dni brez hrane, pa bomo videli, koliko bo vredna njegova hrabrost. Če želodec ne bo dobival svojega tri-buta, ne bo roka s n Kal a meča, ščit ji bo pretežak in oko ne bo spravilo cilja in muhe na puški v eno črto.
Idealist na,j hodi od nedelje do nedelje s svojimi ideali po svetu ter naj izraža želodcu svoj prezir s tem, da mu ne da zahtevane materije. Njegovi ideali se bodo razblinili kakor smodkin dim, zakaj tudi možgani dobivajo svojo moč od želodca.
V družbi angleške dame je prepovedano izreči besedo želodec. Angleška lady lahko stopnjuje svoje priderijo do te višine, kajti če je prava lady, ima papa lord že toliko, da ji zahteve želodca ne delajo skrbi. Med lordi in delavci pa je na tem svetu še precej razlike in največja je ta, da povzroča proletarcu vsak dan največ brige to, kar se zdi gospodu prenizko preprosto, presurovo.	.
če milostiva gospa- ali gospodična, ni prisiljena, da bi si belila glavo, odkod bi nabavila potrebne dače s svojemu želodcu, vendar ni res, da ne mislL na kurjavo svojega umrjočega telesa. Morda ji je fazan ljubši od purana, morski raki ji nemara, bolj teknejo od morskih pajkov in šampanjske “marke” mora dolgo- nokušati, da se prepriča, katera najbolje ugaja njenemu nežnemu grlu. Pravi gurman je v “visoki družbi” včasi ravno tako ali pa še bolj “interesanten” človek kakor svetovnoznan tenorist ali pa najmodernejša plesalka.
Stvar, s katero se bavijo misli tako, da, se je iz nje razvila posebna “veda” za ljudi, katerim je dan predolg, s posebnimi “strokovnjaki”, s posebno tržno organizacijo, vendar ne more biti tako zaničljiva, kakor trdi “boljša družba”, če mislijo nanjo in če govore o njej ljudje, ki imajo te reči v vsaki obliki premalo. Znan slovenski pisatelj in politik je nekoč zapisal, da je razlika med pečenim fazanom in pečenim krompirjem. To je tako resnično, da ni treba dokazov. A-li če ni umazano zahtevati pečenega fazana, tudi ne more biti u-mazano zahtevati kuhan krompir.
če bi imeli delavci dovolj — ne fazanov in ostrig, ampak hrane sploh in če ne bi bilo treba zanjo skrbeti, tedaj bi jim vsak prijatelj moral reči: Uprite'svoje oči više! Ne živite, da jeste, temveč jejte, da živite in napravite življenje lepo in bogato, da se bo boljinbolj odmikalo živalstvu, pa boljinbolj približevalo božanstvu.
Kdo bi mogel reči, -da ljubi človeštvo, pa ne želeti takega napredka, takega splošnega napredka, ki bi neprenehoma dvigal ves od Adama izhajajoči rod? Če uživa desettisoč ljudi visoko kulturo, če prebivajo kapitalisti v palačah, ki jih lahko napolnjujejo z vsakovrstnimi umotvori, če so za bogataševe sinove odprta vseučilišča in akademije, če poje trustov-cem Caruso in jim igra E-leonora Duše, še ni kultura človeška visoka. Vsi njeni plodovi niso dobiček človeštva, dokler mora delavčev otrok prodati moč svojih rok, ko je komaj dovršil zakotno ljudsko šolo, dokler mora vsa proletarska družina s starci in otroki prebivati v eni zatohli sobi, dokler mora na tisoče revežev umirati za jetiko le vsled
revščine, dokler so ljudje na svetu, ki po cele dni ne vedo, če sije solnce ali če dežuje, dokler je nekoliko milionov ljudi obsojenih, da nosijo najtežja bremena brez počitka skozi življenje in da sami nikoli ne žive.
Začetek napredka je pri želodcu. Misel na želodec ovira druge misli; materialna skrb je največja zapreka kulture.
Ali delavstvo si želi kulture, zahteva jo in ima pravico, da jo zahteva, ker sodeluje na njenem polju, ker jo pospešuje z vsemi svojimi močmi, žrtvujoč pri teni delu samo sebe. Poskusite si zamisliti moderno kulturo- brez parnega stroja, brez premoga, brez — premogarja ! “Železnemu veku” se prišteva naša doba; železo prinaša delavec iz zemeljskih skrovišč, delavce ga lušči iz rude, topi ga v plavžih, izdeluje iz njega lopato in plug, pero in kladivo, lokomotivo in motor. Knjigo, obsegajočo znanstvene razprave, napiše znanstvenik, delavec jo stavi in tiska s pomočjo železnega in jeklenega stroja. Brez železa in jekla si današuje kulture niti misliti ne moremo. Pa tudi brez delavca, bi današnje kulture ne imeli. Delavec sodeluje pri kulturi, zato ima tudi pravico do sadov te kulture.
Ali delavec v današnji družbi ni deležen sadov te kulture. Vsakdanja skrb, s čim si bo napolnil želodec, (poln želodce je pogoj življenju) vbija v njem vse druge misli. Ako hočemo, da se dvignemo na višjo kultuirno stopnjo, potem mora družba skrbeti, da ne bodo lačni in sestradani tisti, ki sodelujejo pri kulturi.
Lenuhe, ljudi, katerim so rojenice nasule brez njih zasluge zlata in srebra v zibel, pitamo danes s fazani, pulardi, najboljšimi in najbolj sočnatini izreski govejega mesa in nap-ajamo jih z najfinejšim vinom in pivom, mejtem ko za delavce dostikrat ni krompirja v oblicah in čiste pitne vode.
Takšno je danes čestokrat življenje delavca, činitelja kulture!
Krvava drama v veja* šnici.
Dunaj 18. avgusta.
Snoči se je primeril v vojašnici gardne infanterije krvav dogodek, ki velja dvoje ljudi življenje. V 'Selmeighoferjevi ulici št. 8. ima gardna infanterijska kompa-nija (takozvani dvorni žandarji) svoj.oi vojašnico. V drugem nadstropju stanujejo večinoma častniki te garde. Prav na koncu hodnika je stanovanje stotnika Viljema Eisenkolba, ki je bil lani od prvega bosanskega polka premeščen b gardi. S hodnika se prehaja v predsobje, odtod v dnevno sobo, iz te pa v veliko spalnico.
Daši je bila nedelja, je ostal stotnik Eisenkolb vse popoldne doma. Tudi svojemu slugi, 231et-ine-mu pešaku Rajku Jakobiču, je ukazal, da mora ostati doma ih pripraviti razne reči, ker pričakuje neko damo, ki ga popoldne obišče. Jakobič je bil jezen, da mora, nedeljo prehiti doma in ni tajil svoje togote. Različne osebe v vojašnici pripovedujejo, da je tako govoril, kakor da se -hoče maščevati zaradi pokvarjene nedelje.
Okrog 4. ure popoldne je prišla pričakovana dama. Stotnik se je z njo zaprl v spalnico in sluga ni imel pristopa tja.
Okrog 6. ure zveečr so se naenkrat po vojašnici razlegli streli. Ljudje so prihiteli in opazili, da prihaja streljanje iz stotnikovega stanovanja. Na pragu med pred-sobjem. in dnevno sobo je ležal gardni vojak, titulami narednik Fran Tbeimer z rano ina roki. V spalnici je ležala neznana dama na hrbtu, navidezno nezavestna, poleg nje pa stotnik s krvavo rano na glavi. Trenotek, preden so vstopili ljudje, je vojaški sluga odprl okno in se strmoglavil na dvorišče. Dogodek so naznanili vojaški bolnici in reševalni družbi. Kmalu so prišli zdravniki in so dognali: Dama je bila mrtva; u-moril jo je strel v srce. Krogla je vdrla v prsi in prodrla skozi hrbet. Iz nst je tekel ženi potok krvi. Stotnika Eisenkolba je zadela krogla v glavo, ni pa prebila črepinje, temveč jo samo v malem krogu zdrobila. Vojaški sluga, ki je skočil skozi okno, je obležal z razbitimi udi, s počeno črepinjo in z notranjimi poškodbami. Tru-
pli častnika in dame sta ležali v veliki mlaki krvi. Zdi se, da je bila. dama hipoma mrtva. Sluga je streljal na njo iz deveteentimeter-skega vojaškega revolverja in krogla ni našla nobene zapreke razen tenke srajce.
Ambulanea je za silo obvezala stotnika in ga prepeljala v vojaško bolnico, kjer so ga takoj operirali. Ponoči se je njegovo stanje zboljšalo, pa mislijo, da ni zdaj nobene nevarnosti zanj.
Tudi slugo Jakoboviča so spravili v- bolnišnico. Zanj pa nimajo nobenega upanja. Narednik Thei-mer je le lahko ranjen. Ostal je v bolnici, (bati se pa zanj ni nič.
V stanovanje je prišla vojaška komisija z gardnim majorjem av ditorjem; tudi policija je bila na-prošena, da pomaga komisiji. Ker ni bilo pri dogodku nobenih prič, je preiskava zelo težavna. Stotnik in sluga nista sposobna za zaslišanje, dama pa je mrtva. Po tem. kar pripovedujejo druge osebe iz vojašnice, si mislijo stvar tako-Je,: Sluga je imel bržčas že popoldne konflikt s stotnikom zaradi za-, branjenega izhoda. Nekatere priče pripovedujejo, da je bil sluga zaradi tega izredno ogorčen in da jc grozil stotniku. Stotnik se je z damo zaklenil v spalnico, sluga pa je imel tedaj dovolj časa, da se je pripravil za maščevanje. V kotu prve sobe je steklena omara, v kateri ima. stotnik razno orožje. To omaro je našla komisija odprto; na mizi pa je bila sablja in lovska puška. Nedvomno je dobil sluga v tej omari tudi revolver, s katerim je potem izvršil svoje dejanje. Najbrže se je Jakobovi« za nekaj časa odstranil iz stanovanja in medtem mislijo, da je kdo povedal stotniku, da ima sluga nevarne namene. Stotnik je obvestil inšpekcijo s prošnjo, da naj pošlje patruljo, ki bo aretirala Jakoboviča. Da sprejme patruljo, je odprl vrata. Medtem pa se je sluga že vrnil in nemara sluteč, da ga čaka neprijetno iz-nenadenje, je vdrl v spalnico ter izvršil opisano dejanje. Narednik Tbeimer, ki ima tudi v drugem nadstropju stanovanje, je slišal strele in prihitel. Na pragu mu je stopil sluga nasproti in ga ranil, potem pa se je obrnil, hitro odprl okno in skočil v globočino.
Vojaške instance so se trudile, da bi preprečile vsako poročilo o dogodku.
Neznano damo, ki je okrog 30 let stara, so prepeljali v bolnišnico in upajo, da jo tam spoznajo.
Tragedijo je zakrivil avstrijski vojaški sistem, ki sili vojake o-prazijati ponižujoča hlapčevska dela.
Upravno pravosodstvo.
Dr. Stefan Sagadin.
Uvod.
Upravno pravosodstvo je produkt najnovejšega razvoja državnega življenja. Poleg parlamentarizma ikot sodelovanja državljanov pri 'zakonodaji in samouprave kot sodelovanja samostojnih korporacij (občin, dežel ete) pri javni upravi je upravno pravosodstvo bistven znak moderne države. Z idejo upravnega pravosodistva je v dosedanjem državnem razvoju dovršen zadnji korak na potu do one oblike državnega življenja, kjer naj v vseh od noša jih med podaniki in vladajočimi kot imejitelji državne o-blasti gospoduje pravo in odločuje :v slučaju spora nepristran sko in neodvisno sodišče. Z uvedbo upravnega pravosodstva je realizirana ideja pravne države (Rechtsstaat). Le ona država ima pravico do tega odlikujočega naziva, :v kateri je uveljavljeno tudi upravno pravosodstvo'.
Kakor vse velike ideje, je tudi ideja upravnega pravosodstva doma v Franciji. Velika revolucija ob stiku osemnajstega in devetnajstega veka jo je dejansko' realizirala, predno je bila ideja sama še teoretično jasna. Trajalo pa je nad pol stoletja, da je našla zmagonosno pot v druge evropske države enotnega pravnega .razvoja, pri nas v veliki liberalni zakonodajni dobi leta 1867. len) XV. osnovnega zakona z dne 21. 12. 1867. o sodni oblasti jo je prinesel v principu, delno realiziral pa osnovni zakon z istega dne o ustanovitvi državnega sodišča, končno pa uvedel zakon z dne 22. 10. 1875. o ustanovitvi upravnega sodnega dvora.
Toda vkljub temu, da že gre k zatonu pol stoletja od uvedbe u-pravnega pravosodstva in da zakonodaja glede tega predmeta v novejši dobi ni prinesla ničesar več novega, ne smemo misliti, da imamo opraviti s predmeton, ki je zakonodajno rešen ali pa teoretično zaključen. Baš nasprotno. Ni se našja doslej enotna teoretična oblika za bistvo in pojem upravnega pravosodstva. Avstrijski teoretik dobrega glasu, Tezner, toži še 1. 1900, da je kriva one zmedenosti v razumevanju upravnega pravosodstva neka nadprbdukcija teoretičnih formulacij tega pojma. Strokovnjak prof. Zorn (Kritische Studien zur Venvaltungsgeriehtsbarkeit) pa trdi glede zakonodaje o našem predmetu, da še nikjer ni prišlo čez stadij eksperimenta in zatrjuje kot aksion, da je posnemanje civilnega pravdnega reda, kar je bilo dosedaj vodilna ideja, za u-pravno sodno postopanje nesreča.
Pri eminentni važnosti upravnega pravosodstva za naše javno življenje ne ho torej odveč, ako se naslednjih odstavkih bavimo s tem predmetom. V zakonodajnem oziru stvar sicer ni neposredno aktualna. Toda v tesni zvezi je z javno upravo in pri napovedani in pričakovani reformi uprave bo tangirano tudi u-pravno pravosodstvo. Mogoče vendar doživimo, da se uredi policijsko-kazensko pravo in da se ž njim podrede tudi te zadeve upravnemu pravosodstvu ter se tako izpolni .obljuba, ki jo je prinesel paragraf 48. zakona o u-pravnem sodišču že pred 40 leti.
II.	Zgodovinski razvoj.
Že ime “upravno” pravosodstvo kaže, da imamo' opraviti s pravosodstvom v zadevah javne uprave, v zadevah, kjer posega javna, bodisi državna bodisi avtonomna oblast zapovedujoče in odločujoče v življenje državljanov. “Pravosodstvo” pa nakazuje, da gre za rešitev sporov med javno oblastjo in državljani sodnim potom, da nastopa javna oblast v takih zadevah v oblikah in z Stranci j.a pid sodišč, oziroma, da razsoja o sporih neodvisno, sodišče, katerega izreku se ima u-kloniti tudi davna uprava. Iz tega sledi dvoje, prvič, da mora biti javna uprava že količkaj razvita, in drugič, da morajo biti v vsem razvoju državnega in družabnega življenja dani pogoji za pravno določeno razmerje med posameznikom in družbo, ali pravno izraženo, med državljanom in javno oblastjo; kajti u-pravno pravosodstvo ravno teme-melji na ideji pravnega ¡varstva posameznika v njegovih odnoša-jih nasproti javni oblasti in po-menja, kakor se dobro izraža Le-mayer, duševni oče naših u-prarnosodnih zakonov, “iudicium fini um regundorum” med državo in individijem.
V starem in srednjem veku ni bilo ne enega, ne drugega. Javno pravo pomenja pri Rimljanih objektivno le obliko organizacije državne oblasti, ureditev nadvlade družbe ad državljani, subjektivno pa udeležbo posameznega državljana pri tej nadvladi. Moderno izraženo, so imeli Rimljani pač ustavno pravo, ne pa tudi u-pravnega. Individij ni kot tak, brez ozira na udeležbo v ustavni 'organizaciji imel zoper javno oblast nobenih pravic 'in o njegovem stališču nasproti javni oblasti je odločevala ta — magistrat — sama in suvereno. Rimsko zasebno pravo, ta najsijajnejši produkt rimskega duha, je danes temelj našega zasebno-pravnega reda, a rimsko javno pravo je izginilo z rimsko državo. Razvoj srednjeveške in novodobne države se je vršil brez organske zveze z rimsko državno kulturo. Zato se nam ni treba muditi pri rimskih državnih napravah, ker so za naš problem brez pomena.
(Dalje prihodnjič).
— Moderna mestna uprava. U-
garsko mestece v Švici, La Chaux de Fonds, šteje 30.000 prebivalcev. Mestna uprava je v rokah socialistov. Odkar imajo socialisti večino v mestni upravi, je izvršil občinski zastop že več reform v prid delavstvu. Pred kratkim je sklenil, da uvede po vseh mestnih šolah protialkoholni pouk. Pouk bo urejen po angleškem vzorcu, vodstvo pa je izročeno s odru pu dr. Tissotu.
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila
1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
(	UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Ort, Chicago, IU. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, 111. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111. Eapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, Dl. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, P. O. New Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 4'0th ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1801 So. Ashland ave., Chicago, 111. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40tb Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi
Dobra starka je bila kmalu v tesni prijaznosti s člani sokolar-.jeve družine. Marijana, Ambrož, Lupo in Laurettai so jo ljubili in postopali ž njo kakor s sorodnico. In ona, pripravljaje neprenehoma, popravljajo in vrejevaje po hiši, kar je bilo treba, je govorila vedno o svojih gorah in o svojem jezeru.
Le z Bernardom se ni mogla porazumeti. Prismojenec ni bil čisto nič odnehal od svoje trme, s katero je zagovarjal Bavarja in protipapeža. Iz hiše se sicer m upal stopiti, če ni hotel priti v nevarnost, da bi mu razbili glavo vsled naukov, kateri niso bili več v navadi; a v družini je vedno godrnjal, rogovilil, nadlegoval sedaj tega sedaj unega, in tudi Marti ni prizanašal bolj nego drugim, kadar je imel zagrizene razprave o svojem razkolništvu.
Med tem so jele prihajati vesti, da se bliža Ba var jeva vojska. Cenili so jo no dva, tri, celo na štiri tisoče konjikov, in še mnogo večje število pehote. Cane del-la Scaia mu je poslal štiristo vojakov na pomoč. Mnogi gospodje gibelinske stranke iz raznih lombardskih mest, celo mnoge izmed najmogočnejših milanskih rodbin so bile razvile svoj prapor in ,so hitele š svojimi podložniki cesarju pomagat. Njegova moč je bila. strahovita, priprave za napad velikanske.
Tisti čas je prišel iz Luoche Pelalgrua, in ko se je na skrivnem pomenil z Lodrisiem, je stekel preskbljevat grad Rosate. Kmalu na to je dospel neki sel z listi za namestnika, in tedaj se je razširila vest, da je mesto Lucca in njegova okolica v Markovi oblasti. Ni mogoče dopovedati, kako so se tega veselili v Milanu. Trdno so mislili, da je tisti znameniti dogodek posledica kake zvijače, zasnovane že davno, z VeLfi v Toskani, da bi krivega cesarja od dveh stranij zajeli. Ta misel je navdajala Milance z vedno večjim upanjem in srčnostjo.
Minil je jeden dan, minila sta dva, trije, in iz Monze je došla vest,( da je Bavar prišel tja, a da so mu zaprli vrata. Straže, so pazile noč in dan, razpošiljali so ogleduhe in četice na razne strani. Delalo se je neprenehoma in na vso moč, da bi dokončali stroje in utrdbe. Že so pravili: “Danes pridejo; ne jutri bodo tu” — in dne jedenindvajsetega majnika so se res prikaizale tam v daljavi cesarske zastave ter nepregledna množica^ pešcev, konjikov in vozov.
Tačas je hil Milan obkrožen z rovom, kateri je bil izkopan čez poldrugo sto let poprej, namreč ko se je utrjevalo mesto proti Frideriku Rudečebradcu. Dolgo časa notem, ko so se vršile dogod-be, o katerih govorimo, je bila v
ravno isti rov napeljana plovna voda ter rov imenovan Naviglio (t. je plovni prekop). Kjer so dandanes mostovi, so bila tedaj, namreč 1329. leta, glavna- in maj-ša; mestna vrata.
Cesar se je utaboril najprej pri mostu Archetto, a potem se je pomaknili proti vratom sv. Amlbroža. S svojim spremstvom se je naistanil v samostanu sv. Viktorja, ki je bil zunaj mestnega ozidja ravno nasproti tem vratom. Oblegovani Milanci so videli po noči mnogo lučij v tistem prostornem poslopju in so slišali šum, ki se je razlegal pri Bavar-jevih pojedinah. Ze nekim stro-jem, ki so- ga bili postavili na vrh tistega stolpa, kateri je še vedno poleg mosta sv. Ambroža, so skušali vreči kak kamen v tisto razsvetljeno poslopje, in so klicali glasno, kolikor so le mogli, te čudne besede, katere je zabi-lježil Fiamma: o glabrione ebrio-se, bibe, bibe, ho, ho, babii, babo*).
Pri tem oblegavnju se je cesar najbolj utrdil proti predmestju pri ticinskih vratih. Nadejal se je namreč, da, ako bi se mogel polastiti mlinov, ki so bili zgrajeni tam, bi ne preosta-jalo mestu drugega, nego udati se zaradi lakote. Toda tista stran je bila vsled Markovega priporočila najbolj utrjena. Naskok je sledil naskoku, Vendar niso mogli napadovalci naših nikoli pregnati, ampak bili so vsakikrat odbiti.*)
Oblegovanje je trajalo že celi mesec, ko je od nekih poglavarjev došlo Lupu naznanilo, da po noči ima priti do Algisovih vrat nekaj živil, katerih je že začenjalo nedostojati v mestu. On naj torej pazi, da ukaže znižati dvignjen most, koj ko zagleda spora-zumljena znamenja. Lupo je bil namreč imenovan poveljnikom Limontinov, in bilo je njemu iz roeeno varstvo tistih vrat, odkar so bili vojaki od tam v neki stolp v predmestju že imenovanih ticinskih vrat, kjer je bila večja !potreba dobro izurjenih vojakov1.
Prišla je noč. Naši gorjani so bili razdeljeni po nasipu proti comasinskim vratom. Lupo je stal na vrhu stolpa zraven .vrat in gledal okolo. Po dolgem ča kanju je konečno videl, da se je prikazala neka luč v zvoniku samostana sv. Simplieijana. Bilo je
*) Pij, plešasti pijanec, pij. Besede babii babo so bile bržkot-ne brez pomena in pridjane le zato ,da bi se nekako končal rek ter da bi se vjemale z vsklikom bibeb, bibe, ho. ho!
*) Giulini je tega mnenja, da samostan pri mestnem obzidju poleg ticinskih vrat, kateri se je zval v starih časih pri belih gospeh e dobil tačas v spomin slavnih del naših meščanov ime della Vittoria (t. j. zmage). Na zemlje vidih se namreč kmalu po tem času nahaja to novo ime, in cer kev, ki je bila; tik samostana se še dandanes tako zove.
dogovorjeno znamenje, kateremu je urno odgovoril s tem, da je odgrnil na zid stolpa. Storivši to, je stopil s strehe doli v sobo, kjer so spali njeogv, oče Ambrož, brodar Miha in še štirje Limontini, ter jim je rekel: “Vstanite, čas je”. Oni so koj skočili na noge ter 'stekli k linam, kjer so poslušali.
Vse je- bilo še tiho- na tisti strani, slišale so, se le stopinje dveh straž, ki ste korakali spodaj pred stolpom. Toda kmalu so zaslišali neki šum, ki se je bližal, ropot voza in toplot konjskih kopit.
“Vrag!” je dejal Lupo, “mora biti neki voz”.
“Brezdvomno je voz!” je pritrdil Ambrož.
“Kaki tepci so ti kmetači!” je zopet poprijel Lupo nevoljno. “Ali je bilo treba priti sem z vozom, delat tak šum. Niso mogli te peščice blaga; na ramemih prinesti ali k večjemu naložiti ga na mez»e?”
Bila je taka tema, da se je komaj v daljavi dvajsetih korakov moglo kaj razločiti. Neki mož se je približal na kraj rova, plosknil trikrat z rokama ih rekel: “Sveti Ambrož”.
“Za koga?” je vprašal Lupo.
“Za Luccina in za deželo”, se je glasil odgovor.
“Beseda je prava” je dejal polglasno sokolarjev sin, a na to nadaljeval nekoliko glasneje: “Zakaj ste prišli z vozom in se izpostavili nevarnosti, da bi vas vlovile ilemške stražile četice?”
“Pripeljali smo seno za grofa” je odgovoril uni.
Bil je spuščen most, in štirje konji, ki so vlekli seneni voz, so se pomaknili pod obok nad vrati, tako da sta se prva dva dotikala- z gobcem spuščene rešetke. A na neko povelje limontinskega poglavarja; se je rešetka jela dvigati in je škripaje stekla navzgor po dveh žlebili, katera sta bila izklesana v vratnih stebrih, ter se skrila: v oboku nad vrati. Mlož, ki je bil privozu, je pognal nekoliko konje, a kmalu jih je- ustavil z neko pretvezo-. “Naprej!” mu je zaklical Lupo. A uni, mesto da bi ubogal, je zažvižgal, in- četa vojakov, ki je bila skrita za cerkvijo svetega Marka, se je spustili v dir proti vratom.
“Doli rešetko! doli rešetko'.” je zakričal Lupo. Protiutež! so se dvignili, in težko železno omrežr je padlo doli, toda zadelo je na seneni voz, ki je bil spodej, ter obviselo bndi.	—-	“Dvignite
most!” — A ni bilo mogoče dvigniti ga, ker so ga zunaj doli tiščali z vrvmi in drogi.
1 Izdajstvo! izdajstvo! Ambrož, Miha, Limontini, izdajstvo!”
Straža na stolpu je zatrobila v rog in tako poklicala na pomoč. Vojaki, razdeljeni po nasipu, so pritekli od vseh stranij. Dtfe straži pred stolpom, sokolar, brodar in še kakih pet drugih je koj stopilo na; obe strani voza. Ko so tam kar v temi mahali, se jim je vendar posrečilo, da so nekaj časa zadržali četo pešcev, ki je silila; v mesto. V tem je Lupo skočil h konjem, ki so bili vpreženi k vozu, ter jih začel nabijati s toporiščem in vbadati z ostjo svoje sulice, poganjati jih in strašiti a krikom. Živali ste se napenjali, da se jima je krivil hrbet ter se je njun trebuh skoro dotikal tal, in tako ste nekoliko zgnali voz vkljub ogromni teži železnega omrežja, ki. se je bilo zarilo globoko v seno. Sokolarjev sin je sicer dvakrat ali trikrat zakričal, naj za hip privzdignejo rešetko, toliko da bi se mogel zganiti naprej voz; toda v tisti zmešnjavi, v tistem viku in kriku ga niso mogli razumeti. Mej tem so pridrvili nemški konji, slišal se je njih topot po mostu, nekateri so dospeli že pod vratni obok, kjer je vse kričalo in je divjala grozna bitka v temi. Mahoma se je zaslišalo v tej zmešnjavi škripanje rešetke, ki je padlo doli, in neki presunljivi bolestni stok. Vsled skrajnega napora, konj je bil izvlečen voz izpod teže, ki ga je tlačila, in padajoča težka rešetka je 'bila spravila pod nekega nemškega konjika.
Tedaj so dospeli tja neki možje z hakljami, ki so razsvetile ta grozni prizor. Kakih pet nemških konjikov je bilo že prestopilo mestna vrata. Te so naši pobili, in potem se je vnel pod obokom hud boj med tistimi, ki so bili o-
stali zunaj in so s pomočjo vodov hoteli na vsak način zopet dvigniti rešetko, in našimi znotraj, ki so -si na vso -moč prizadevali, da bi to zabranili. Jedni in drugi so se besno vbadali s sulicami skozi luknje rešetke, ki je obe stranki delila. Toda Nemci so bili na slabšem, ker so jih nazaj držale železne osti, -ki so štrlele iz rešetke proti njim, in na katere so se vča-si nabadali možje in konji, po-pahnjeni od drugih, ki so zadej
pritiskali.
Lupo je videl, da -je prihajala iza cerkve sv. Marka druga četa sovražnikov poprejšnjim na pomoč. Zato je ukazal nekaterim svojim, ki so prihajali od vseh stranij, naj gredo na stolp, lučat kamene s strojem. Kmalu je začela padati prava toča kamenja, iz lin je letel nebroj puščic; in Nemcem ni preostalo drugega, nego umakniti se kar so najhitreje mogli.
Tedaj so dvignili most, ker ni bilo nobenega več, da bi to zabra-njeval; in ko so se napravljali, da bi še rešetko lepo popolnoma spustili, so zagledali, da sta bila vjeta pod njo lep ogerski ruja-vee in njegov jezdec. Konj, kateremu je bila padla tista grozna teža na zadnji del hrbta, je imel zadnjli nogi zlomljeni; vojak je bil vjet z nogo, in Oba sta se zvijala, da bi se rešila izpod neznosne teže. Uboga žival je imela zdanji del života pomaščen ob tla, griva se ji je ježila na vratu, ognjeni očesi ste ji hoteli sikniti iz glave, nosnic iste bili razširjeni;-sedaj pa sedaj je vzdigovala glavo, stegovala sprednji nogi naprej, pa zopet potegovala k prslim, krivila ju ter divje praskala ž njima, hote zravnati se po koncu. Skušala je ugrizti vsakega, ki se ji je bližal, ter bolestno hropela. Vojaka, ki je imel zlomljeno nogo med zaraščenima konjskima nogama pod težko rešetko, je konj pri vsakem svojem naporu, da hi se rešil, neusmiljeno premetaval in mu prizade-
val neizrekljive muke. Ubogi človek se je zvijal in oprijemal z rokama in sedaj, poispevšii se na jedno koleno in vizdignivši roki, je prosil po nemško, naj ga za božjo voljo pustijo pri življenju, sedaj pa vzemiši svetli meč, ga je sukal, in dasi v tako strašnem položaju ter tako poškodovan, je kazal vendar, da se hoče braniti smrti. Razsvetljen cd halkelj, z naježenimi rudečkastimi dlakami na obrazu, z lesketajočimi, izbuljenimi sivimi očmi, ki so kazale gnjev, -bolečine in strah, je bil videti kakor v skopec ujet, volk, kadar se mu bliža pastir z dvignjeno gorjačo, da ga pobije. (Dalje prihodnjič.)
Tedenske beležke.
—	Vihar na jugu. Iz Raleigha, poročajo ,da je silni vihar dvignil morski val, ki se razlil preko otoka Aergooke v bližini obrežja. Splošno se sodi, da od 500 prebivalcev ni ubežal niti eden katastrofi.
Obrežje severne Karoline je popolnoma opustošeno. Poplav je vas Bell Haven skoraj do cela ulničil.
—	Padec z višine. More Lore, lajtnant v zveznem signalnem oddelku, je padel s, svojim letalom iz višine 2000 čevljev im na licu mesta obležal mrtev. Nezgoda se je dogodila v bližini San Diega, Cal.
—	Predrzen rop. V bližini Parr Shalsa, S. C. so trije roparji napadli dva uradnika J. G. White Construction Co. in dva pomožna šerifa. Roparji so odnesli $16,000. Denar je bil namenjen za mezdo delavcev, katerih je približno 700. Roparjem slede s krvnimi psi. Pomožni šerif J. E. Joyner, j-e dobil, kroglo v stegno, ker se je roparjem postavil v bran.
—	Dejanje norca. Iz Smllivana, 111. poročajo, da je Mimrod Huff, mlad farmar in sin tukajšneiga advokata R. Huffa, ustrelil šerifa in sebe, ker ga je aretiral. Huff
je baje svoji nevesti grozil s smrtjo. Radi teh groženj, ga je dala nevesta aretirati.
—	Zopet vročina. Države Missouri, Kansas in Oklahoma zopet trpe vsled neznosne vročine. Koncem minolega tedna je toplomer kazal 100 stopinj v senci. Zvezni vremenski urad izjavlja, da še ne bo kmalu dežja.
—	Lump Orchard. Harry Orchard, ki je po lastni izpovedi umoril eksgovemerja F. Steunen-berga in ki je s krivim pričanjem hotel spraviti na večala Moyerja, ITaywooda in Pettibona, je ul o žil sedaj prošnjo za popolno pomilo-ščenje. Ker je lump postal poibož-njak, priporoča njegovo prošnjo metropolitanska cerkev v Waukesha, Wis.
—	Knjige so izginile. Kontrolor Rodenberg v St. Louisu, Mo., poroča, da je izginilo pet mestnih knjig, v katerih so važni zapiski z ozirom na sleparije z javnim denarjem. Kontrolor pravi, da je pogrešil knjige ,ko se je vrinil s potovanja. Več dni je zaman iskal knjige. Državni pravd ni k Webb je že preje zahteval omenjene knjge, pa jih ni dobil. Na tak način, si pomagajo višji zločinci! Ako ne gre drugače, pa odnesejo dokaze o njih krivdi.
—	Kruto ravnanje. Osem zamorcev se je zadušilo v tamnici kaznilnice v Richmondu, Tex, štirje drugi kaznenei sd pa težko oboleli, ker so udihavali slab zrak. Jetniear S. Wheeler in dva stražnika so obtoženi vboja.
“Tamnica” je bila deset čevljev dolga, sedem široka, sedem visoka in popolnoma temna. Za ventilacijo je služilo deset lukenj in vsaka je imela en. palec v premeru.
—	Dolgo spanje. Po tridnevnem spanju se je v San Jose, Cal. prebudil Wright Kable, ki je iz države Tennese prišel na počitnice. Cel tucat zdravnikov se- je mučilo, da so 'ga zb-udili iz spanja. Ali komaj je odprl oči, je zopet zaspal. Zdaj spi že nad sedem tednov.

KAKO POSTANETE PREMOŽNI.
Kdor želi postati kedaj premožen, samostojen in neodvisen farmar z malim denarjem, naj si kupi zemljo v Crivitzu, Marinette County, Wis., kjer je že naseljenih mnogo rojakov, ki Vam lahko povedo, da je zemlja zelo rodovitna, na kateri obrodijo vsi poljski pridelki prav obilno, zdrava pitna voda, zdravo podnebje, ne kamenja in ne močvirja. Tu se kupi zemlja naravnost od lastnika T. Kersten-a samega, zato dobite dosti ceneje, kakor če kupite od kake kompanije, kateri morate dati velik zaslužek. Ker» je že lastnik precej star in bi se rad hitro znebil vse zemlje, dobi vsak kupec po zelo nizki ceni. Zemlja raste vsaki dan v ceni. Pridite in oglejte si predno kaj kupite. Vožnja se povrne vsakemu kupcu. Lahko odplačevanje na 10 let. Ne kupite zemlje tam, kjer še ni nihče naseljen, ker ne veste, čd se bo dalo na njej živeti ali ne. Pišite v slovenskem jeziku za pojasnilo in po knjižico na zastopnika.
N. PIKLOR, 1526 W. 21st Street, Chicago, Illinois.
I Nerodnosti prebave. I
I'"'.‘... m...
s
ELIXIR.''
BITTER-W1HE
/ V\R
trinerovo
' vVlHE
• nmbAOVO
HORKÉ VÍN0
JOSEPH TRlNtR •te-too R Ashland Ave
Za ohranitev dobrega zdravja ne smemo pustiti nobenih nered-nosti prebave, ker te so posledice kake bolezni, vsekako celega života ali posameznih delov telesa. Brez prave hrane in dobre prebave ne moremo živeti. Zato je važno, da imamo vedno pri rokah kakšno zdravilo, katero v slučaju nereda prebavnosti, zamore takoj odpo-moči. V takih slučajih se zamore priporočati vsakemu, dobro znano, staro, pravilno delajoče
Trinerjovo Amerikansko Grenko Vino
To visoko cenjeno zdravilo, -bode očistilo prebavni sistem, brez vsake bolečine ali druge zapreke; poveča vašo slast, daje boljše moči notranjim delom telesa in odpravi zaprtnico, kot vse druge neredno-sti tikajoče se teh. Moralo bi se rabiti za vsako nepriliko prebave.
Imejte vedno to zdravilo v svojem pohištvu in rabite za
Zaprtnico Bolečine v črevji Glavobol Slabosti Nervoznost Slabo prebavo Zgubo slasti Ujed
Nerednost po jedih.
Ne odlašajte stem misleč, da proide samo. Ako se ne zdravi pravilno in ob pravem času, tedaj vedno oslabi živce. Najboljše zdravilo vseh takih slučajih je
V lekarnah.
TRINERJEVO GRENKO VINO.
Ne jemljite druzih
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
4	-
I 1333.39 So. Astiland Ave., Chicago, 111.
îiaiiiaiananuiuiuzninuiu^^
(iLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
\;
Patriotizem in delavstvo
Piše J. Faletič-Rovn janov.
Cleveland, O.
Kakor poroča tukajšnje časopisje, se bo vršil dne 17. t. m. ;v Clevelandu velikanski patrioitični bum — v proslavo stoletnice pomorske bitke na jezeru Erie, v kateri je ameriški admiral Perry premagal angleško kraljevo bojim brodovje. S tem činom je uničil zavedno alngleško goispodstvo na Velikih severnih jezerih. Da se dostojno proslavi ta “slavni” čin — zmago orla nad levomN— v kateri je poginilo na stotine proletariata na obeh straneh, bodo priredili “ patri ofični” politiki in multimilionatrji velikanske parade po mestnih ulicah in oh obrežju na račun proletariata • • •
Če smemo verjeti “Clevelandski Ameriki”, je župan Baker povabil vse tukaj živeče “foreigner-je” vseh narodnosti, da se udeleže to lojalnopatriotične proslave 'imamo? Kaj še! Rim — in tuji
morilnega orožja. Seve, nesmemo baje izostati tudi mi Slovenci. In kakor nam pripovedujejo gospodje Pirc, -Tare in tarnali Grdi-natov glumač (koji zna baje čudeže delati po glediščih), ba*je župain “želi”, da se udeleži vsaj 5000 Slovencev. Treba se bo izkazati lojalne in patriotične na-prani “novi domovini”, ki nas je tako “gostoljubno” sprejela. Seve potem, ko so nam preiskali vse kosti, jetra in obisti, če smo 'zmožni in sposobni garati za kapitaliste ; zraven smo jih morali dati še vstopninski dare-k.
Ni moj namen komu grajati ndeležitcv. Sbobortno mu, kdor hoče v potu svojega obraza delati štafažo amerikanskim miljarda-rjem in m.ultimiljonarjem v avtomobilih, kateriim sili iampainjcc nazaj — iz goltanca, ter njihovim priležnicam v svili, zlatu in demantiji, katerih se drže krvave srage —- proletarjata. Gospodje “patriotje” okoli “Cl. Amer.”! Rad hi prašal, kakšne koristi ima ameriško ljudstvo od Perryjevih zmag? Človek, katerega niso bogovi udarili s slepoto, mu je znano, da Perry je izgnal raz velike
svetu . . . Najbritkejše izkušnje s patriotizmom imamo brezdvomno Slovenci in Slovani sploh. Kaj vse smo že prestali in žrtvovali za domovino, nam priča zgodovina. Konjska kopita divjih Azijatov: Džingis Kalna, Pečenoga, Atile, Arpada, Obrov in Germanov so gazila po telesih naših pradedov. Štiristo let so naši pradedi umirali v verigah in pod mečem Osmanov za domovino. Pod Napoleonom smo umirali pri Borodinu, Moskvi in Pa sneženih ruskih stepah. Leto kasneje smo podili istega Napoleona in njegovo Ilirijo — preko Italije in Rene. Preko trn pel naših junakov na dunajski uli cah je šel Franc Jožef na cesarski prestol. Pri Aradu in Vilaigoši smo zabili Madjarom v glavo lojalnost. Kosti naših očetov trohln.e pri Mantovi, Kustoei, Adui, Ma-genti in Solferinn, pri Kraljevem Gradcu in h Rimskih holmih za domovino.
Brezprimerne so t.oraj maše žrtve za domovino. Ali jo pa mar
kapitalist, sta nam jo ugrabila; našo krasno domovino, z vsemi neizmernimi zakladi in naravnimi krasotami. Narod pa. ukovala v verige suženstva. v katerih se ne more ganiti. Rim in tuji kapitalist nam diktirata na lastlni grudi, katero so naši očetje kupili — s krvjo. Rim in tuji kapitalist sta rotirala na stotisoče najboljših sinov Slovenije iz domovine. Ali hočete gospodje še več skušnje?
In v tej novi “domovini”? Ali Vam nismo še dosti lojaln ib patriotični? Ali ji ne žrtvujemo že zadosti:	zdravje, življenje in
imetje? Na tisoče in tisoče se nas vsak dan ubija po tovartoah, živih amerikanskih peklih, za napredek in prospeh te domovine, kjer vži varno strumen e pline in bacile, kjer nam stroji trgajo ude. Na tisoče iu tisoče ¡mas rije globoko doli pod zemljo v večni smrtni nevarnosti, kjer spravljamo dragocene zaklade na površje domovini. In kaj ostane ¡nam od vsega truda — nič! — popolnoma nič, kakor starost in polomnjeni udje . . .? Koliko mladih in krepkih sinov Slovenije smo že žrtvali tebi nova domovina, ki so umrli kot junaki
jezere angleške kramarske lorde, | na industrielnem polju za tvoj
prospeh? Cheery in Primero ! sta bila pozorišče groznih trage-
zato da so jih ugrabili ameriški velekapitalisti, ki ljudstvo na njih in ob obrežju še bolj izkoriščajo kakor prejšnji.
Priznam Ameriki, ®dasi je še mlada — da je rodila že mnogo mož, ki so v resnici hoteli osvoboditi svoje ljudstvo, domačih in tujih pijavk, ter napraviti srečno in svobodno domovino. Toda izpodletelo jim je še vselej. Niti veliki človekoljub Abraham Lincoln ni dosegel svojega smotra, dasi je moral dati življenje zanj.
Nikdo ni kupil, ne od Boga ne od hudiča Amerike, te hrezpri-meimo rodovitne, z brezmlejnlim bogastvom in (neprecenljivimi zakladi obdarjene dežele. Toda smelo lahko trdim, da jo danes lastuje (Zjed. države) kakih pet miljonov magnatov, vseh ostalih pet in osemdeset miljonov prebivalcev so njihovi sužnji. Med temi pet miljoni se nahaja kakih petindvaj set kraljev — po “božji” milosti, ki kontrolirajo vse narodno bogastvo, vlado, postavodaje in diktirajo prebivalstvu “vesoljnih Zjed. držav”, kedaj smejo jesti in kdaj1 stradati, — kdaj delati in kdaj lenuhariti. To je grozno iin resnično, kar nam pričajo n ¿številne krize, ki vselej uničijo vse blagostanje naroda, ter delavstvo pahnejo v najvčjo bedo. In to domovino naj imenujemo svobodno repu! ik o?
Ne navdušujem se za kak imperializem ; toda smelo lahko trdim, da ko bi v beli hiši v Washington sedeli možje kakoršna sta (dasi še do mozga nazadnjaška) Asquit in Lloyd George, bi nam danes ne bilo treba uzdrževati eln tucat podpornih jednot. Bi nam ne bilo treba več beliti si glav po konvencijah, kje se bo jemal denar za bolniško podporo, ter posmrtnino vdovam in sirotam. Usta novitev zavetišča bi bilo nepotrebna, kajti morali bi za ves ta ogromni, st,omiljonski davek, ko-jega nosimo delavci na svojem ramenu, skrbeti naši izkoriščevalci, ki nas davijo iin more. Ker pa vladajo republikanski in demokratični Bryani, je tako in bode šq dolgo tako.
Kot SlPvenec in delavec odklanjam vsak državni patriotizem. Hud ič naj vzame talko “patrijo”, kakoršmo imamo delavci po vsem
dij! Koliko stotisočakov smo morali žrtvovati za vdove in sirote, ki nam jih je ostavila industrielna vojska — za domovino? Koliko pohabljenih rojakov, za vse življenje, smo morali že poslati nazaj v stari kraj, ker si niso mogli več zaslužiti skorje kruha? Ali domovina ui bila toliko hvaležna — da hi jim ga bila dala . .'.
Gospodje, zadosti je našega patriotizma, ne hodite toliko predrzni, da bi v slučaju vojske — z Japonsko — nas silili v prvi vrsti prod topove in strojne puške . . . Zavedni delavci bodemo doma vži-vali počitek, katerega nam dovolijo kapitalisti na naše stroške, ker smo prepričani, da oh času1 lakote in krize — nas ne ho nihče poznal. 'Poulični “rompompom” in jahanje žrebcev, prepustimo lenuhom — okoli “Cl. Arn.” in tistim bojevitim rojakom, ki ine-morejo nikakor pozabiti puške in britke sablje. Pa tudi če smo stokrat Poljaki . . .
ji vročekrvnosti kaj rekel, s katerim jih je žalil. Varnost kraljice ga je toliko zmedla, da je govoril preko svoje zmernosti.
Elizabeta ga je ozmrjala. Pa vendar ne radi tega, ker je njeni osebi pripisoval preveč važnosti. Priznala je, da jo je zagovarjal, ker je nebo odločilo, da so njeni interesi združeni s koristmi ljudstva. Nadaljevala je, ako bo državni svet v svoji modrosti odločil, da nesrečna sestra iz Škotske še ostane v zaporu, tedaj ne bo dal ukora nji . . . Elizabeti, ako bo skrbela, da ima v zaporu vse ugodnosti, ki so dovoljene.
Še nikdar se niso lordu Leice-stra tako spoštljivo umikali, kakor tedaj, ko je iz državnega sveta šel proti Temsi, da spremi kraljico na zabavnem izletu. Vratarji so klicali na glas: — Prostor... prostor za plemenitega grofa! .— Še nikdar niso hitreje vbogali dvorjani ta klic in pazno gledali Leieestrp v obraz, da bi od njega ujeli najmanjše priznanje.
Ves dvor je smatral, da je zmagala stranka Leicestra, in je bil prepričan, da je njegov tekmec propadel za vedno.
Tako je mislil dvor od najvišjega pa do najnižjega in; se po tem tudi ravnal.
Na obratno pa Leicester še ni bil nikdar tako uljuden in s takim zadovoljstvom poslušal pohvale.
Ljubljenec kraljice je imel za vsakega priklon, smehljaj ali pa ljubeznjivo besedo. Nekateri njegovi kratki odgovori so se glasili:
—	Dober dan, Pojnings, kako je z vašo ženo in hčerko? Zakaj ne pridete na dvor? . . . Adams, vaša prošnja je odklonjena . . . Kraljica noče monopolov ... V kateri drugi stvari vam bom pomagal . . . Ljubi mestni svetovalec Ajlford, prošnjo mesta bom podpiral po svojih močeh . . . Mojster Edmund Spencer, rad bi se zavzel za tvojo irsko zadevo, ali ti si vžalil lorda zakladnika.
—	Lord, — je pričel pesnik, — ako smem razložiti . . .
—	Edmund obiščite me na stanovanju, — je odgovoril grof. — Pa ne jutri ali pojutrajšnem, tem več kmalu. . . . Ha, Vilček Shakespeare ! Naš divji Vilče!... Mo jemu netjaku Filipu Sidneju si dal čašo ljubezenske opojnosti... Ne more spati, ako nima tvoje “Venere in Adonija pod blazino! Obesili te bomo kot prvega čarovnika Evrope. Ali čuj veseli dečko! Na tvojo zadevo zavoljo patenta in medveda nisem pozabil.
Gledališki igralec se mu je priklonil in grof je nadaljeval svojo pot; tako so govorili takrat, danes bi pa rekli: Nesmrtni človek je častil smrtnega. Bližnji, katerega je nagovoril Leicester, je bil njegov pristaš.
—	Ej. gospod France Denning! — mu je zašepetal v uho, —- ta smehljaj prikaževa tvoj obraz krajši, kakor je bil danes zjutraj . . . Mojster Bojer, vi se umikate in menite, da vas črtim? Danes zjutraj ste storili le svojo dolžnost in o vas sploh druzega ne vem, kakor dobre reči.
Zdaj je grof pozdravil neko čudežno osebo, ki je bila oblečena v jopič iz črnega, žameta, ki je bil okrašen z rdečimi našivi. Na žametasti čepici je imel pripeto veliko petelinovo pero,» vrat je pa
Kenilworth.
Roman. Spisal Walter Scot. Poslovenil J. Z.
^ Slučajno so pri tem posvetovanju prišle na dnevni red točke, ki so se tikale nesrečne Marije, ki je zdihovala že sedem let v angleškem jetništvu. Državnemu svetu so predložili več dokumentov, ki so pričali v korist Marije in katere so zagovarjali Su-seks in drugi, ki so se pečali toliko o prelomljenju gostoljubnosti, da ni bilo všeč ušesom Elizabete. Leicester je zastopal nasprotno mnenje, živo in spretno. Povdar-jal je, da je nujna potreba obdržati škotsko kraljico v zap o m, da se ohrani tako varnost Anglije in Elizabete, ker morajo lordje las z njene glave ceniti višje, kakor pa življenje in srečo njene nasprotnice, ki je po krivici zahtevala, da ima pravico do angleškega prestola, in ki še danep tvori u-panje za vse sovražnike'Elizabete, doma in v inozemstvu. Svoj govor je končal s prošnjo na lorde, da mu naj odpustijo, ako je v svo-
zakrival velik naguban ovratnik, ki je njegovemu obrazu dajal poteze napihnjenega postavljača. V roki je držal palico, znak njegovega dostojanstva, ki je opravičevala njegovo predrznost. Ko se je bližal grofu, se je razlivala prek njegovega obraza zdrava rdečica, ki je pričala, da uživa udobno živ ljenje.
—	Dober večer, mojster Robert Laneham, — je rekel Leicester, ki je hotel nadaljevati svojo pot, ne dahi izgubljal nadaljnih besed.
—	Prošnjo imam do vas, milostljivi lord, — je predrzno rekel Laneham.
—	To je pravi vratar državnega sveta.
—	Nadzornik zbornice za državni svet, — je odgovoril Laneham.
—	Imenuj svojo službo, kakor ti drago, — je rekel grof, — ali povej, kaj hočeš.
—	Nič druzega, da mi ostanete vedno naklonjeni in da vas smem spremiti na Kenilworth, — je dejal Laneham.
I — Mojster Laneham, zakaj? pomislite, da je število mojih gostov veliko.
—	Vendar pa ni tako veliko, —
! je odgovoril Laneham, — da bi ne | bilo prostora, ležišča in obeda za-Jme. Lord, pomislite, kako moč mi [daje ta palica, s katero lahko od-| stran im vsakega neopravičenega j prisluškovalca od ključavnice
vrat, ki vodijo v posvetovalnico.
—	No pa pridite na K&nihvorth radi mene, ako vam je tako na srcu. Tam ne bo primanjkovalo norcev, torej imeli boste družbo.
—	Ako bodoi tam norci, lord, — je odgovoril Laneham veselo, — tedaj jih bom lovil. Noben pes ne goni tako rad zajca kakor jaz^norca. Ali še eno prošnjo imam.
—	Govorite, potem pa oprostite . . . kraljica bo kmalu prišla.
—	S seboj bi rad pripeljal tovariša.
—	Kaj! — je vzkliknil Leicester.
—	Milostljivi lord, oženjen sem. Moja žena je ravno tako radovedna kakor njena prednica, ki je jedla jabolko. Poznam vaše povelje, da noben sluga ne sme s seboj pripeljati svoje žene. Ker se nočem ravnati proti odredbi, bi rad videl, da bi sprejela kakšno gluma-ško ulogo, da bi jo tako upeljal.
—	Zli duh naj vzame oba! — je rekel Leicester razjarjen. — Zakaj me zadržujete s takimi be-dastočami?
Prestrašen vsled jeze grofa je Laneham spustil palico na tla in ga gledal tako začudeno in poredno, da se je Leicester kmalu streznil.
- Hotel sem le skušati, ako si res tako predrzen, kakor se spodobi za človeka s tvojo službo, — je rekel hitro. — Pridi na Kenilworth in pripelji s seboj satana, ako te veseli.
—	Lord, moja soproga je že enkrat nastopila v ulogi satana ... To je bilo ob času Marije . . . Ali potrebovali bomo pomoči . . .
—	Tu imaš eno krono, — je rekel grof, — in pusti me. Zvon se je že oglasil.
Ko se je mojster Laneham počasi pripognil, da bi pobral palico, j e'rekel tiho :
(Dalje prihodnjič.)
Milo odvajalo.
za otroke, ki ne ščiplje ali grize črev je
SEVEROV LAX0T0N
Priporoča se za zdravljenje zapeke pri otrocih in drugih, ki so nežnega ustroja Cena 25 centov.
Severove kapljice za otroke
(SEVERA’S SOOTHING DROPS)
se priporočajo kot varno in čisto zdravilo za dojenčke za olajšanje kolike, zvija-vice, krčev in drugih otročjih neprilik. Cena 25c centov.
Na prodaj so v vseh lekarnah. Ne vzemite nadomestitev. Zahtevajte Severova. Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, naročite jih od nas.
SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJSKI ODVETNIK,
=r-.:-r.T:.- '	(ADVOKAT) -
DR. PERO PERIC
office Room 1503-4 City Hall Sqare BTd'g 139 N. Clark Street, Chicago, 111.
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti. Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraša pri Mr. Martinu Potokarju.
Pišite v slovenskem jeziku.
EMIL BACHMAN, 1719 So. Racine Ave., Chicago,
Največja slovanska tvorni ca za KARTA VB, REG ALIJE, ENAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdelaj* zlate znak« za vea slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pilite po nač veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskik jezikih in ka-teremn so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Ceh, pile slovenski	TTTTiTfriCVaiRTiC1
in krratski in je član 8. N. P. J., odkar	E
se je ustanovila.
KRASNI
GRAMOFON
za $10*00
takoj In $2 mesečno.
$75 “Columbia” stroj za $38 z 12 pesmi prosto.
$40 Gramofon za.$28
in zraven plošče prosto.
Pišite še danes po krasen katalog.
TRANSATLANTIC CO.
76 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
PRODAJAM ZEMLJO V SOLNČNI FLORIDI!
Vi lahko kupite eno naših farm v Floridi iz vaših prihrankov $5.00 na mesec ali 17c na dan. Samo 7 milj do jezera Ashby, Volusia countiju, Florida. Na razpolaga imamo fino zemljo, katere cena bo v par letih še enkrat večja. Precej Slovencev je ze kupilo zemljo od mene. Potrebujem dobre in vestne agente. Pišite za pojasnila:
ANTON FLORI,
GENERAL AGENT FLORIDA ZEMLJE,
406y2 N. Broadway, Pittsburg, Kans.
v
t
t
i
i
i
❖
f
t
f
RAJVEČJA SLOVAKIA TISKARRA V AMERIKI JE
Narodna Tiskarna
2146*50 Blue Island dive., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni
f
f
T
t
t
f
t
?
t
i

Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.
JAMES A. SHALEK, ravnatelj.
številka
društva
1 . . 2 . .
3	. .
4	. .
5	. .
6	. .
7	. .
8	. . 9
10 . . 11 . . 12 . .
13	. .
14	. . 16 . . 17 . .
19	. .
20	. . 21 . . 22 . .
23	. .
24	. . 26 . .
27	. .
28	. . 29 . . .30 . .
31	. .
32	. .
33	.
34	. .
35	. .
36	. .
37	. .
38	.
39	.
40	. .
41	. .
42	.
43	.
44	.
46	.
47	.
48	.
49	.
50	.
51	.
52	.
53	.
54	.
55	.
56	.
57	.
58	.
59	. •60,. 61 . 62 .
63	.
64	.
65	.
66	.
67	.
68	. 69 . 72 .
74	.
75	.
76	.
77	.
78	.
79	. ■80 . 81 . 82 . 83 .
85	.
86	.
87	.
88	.
89	.
90	. 91.
92	.
93	.
94	.
95	.
96	.
97	.
98	.
99	. 100 . 101 . 102 .
103	.
104	.
105	.
106	.
107	.
108	. 109 . Ü0 . 111 . 112 .
113	.
114	.
115	.
116	.
117	.
118	.
119	.
120	. 121 . 122 .
123	.
124	.
125	.
126	.
127	.
128	.
129	.
130	.
131	.
132	.
133	.
134	.
135	.
136	.
137	. '138 .
139	.
140	.
141	.
142	.
143	.
144	.
145	.
146	.
147	.
148	.
149	.
150	.
151	.
153	.
154	.
155	.
156	.
157	.
158	.
159	.
160	. 161 . 162 .
163	.
164	.
165	.
166	.
167	.
168	.
N
med Jednoto in društvi
za mesec avgust 1913.
Številka
društva
Asesment
1
218.95 66.50
109.20 615.35
6830
133.90 106.40 194.65 109.10 120.70
145.25
200.85
248.95	I
159.20 129.55
257.90
163.85 121.80
37.70
77.90
64.40
119.25
48.35
84.00
67.10
59.10 86.60
134.95 63.55
32.20
91.60
49.40
99.10
93.10
60.60
89.00
14.00
202.05
85.25
42.70
114.70
162.35 75.95
92.00 52.75
138.90 144.45
67.85
52.85
35.25
168.70
39.20
82.00
92.70
105.25
263.05
11.20
132.95
144.10 7.00
51.80
29.40 186.65
66.50
93.90
70.70

I Bolniške podpore o	*oskod-be in dprav-rine	imrtnine	Skupaj
$ 62.00 ¡j		f	62.00
123.00	—t—	-—.—	123.00
10.00	—.—	—.—	10.00
100.00	—...—	—.— -	100.00
235.00	200.00	—.—	435.00
102.00		.		—.—	102.00
46.00		.		—.—	46.00
20.00		.		—.—	20.00
141.00		.		—.—	141.00
76.00	■	.		—.—	76.00
15.00		...		—.—	15.00
124.00		.		—.—	124.00
28.00		.		—.—	28.00
68.00		_L	—.—	68.00
189.50		.		—.—	189.50
25.00		.		—.—	25.00
47.00		.			—.—	47.00
70.50		,#		—.—	70.50
63.00		.		—.—	63.00
	_			..		—.■—		.	
48.00		.		—.—	48.00
55.00		.		—.—	55.00
31.00		.		—.—	31.00
28.50		.		—.—	28.50
11.00		.		—.—	11.00
52.00		.—•	—.—	52.00
42.00		.		—.—	42.00
59.00	50.00	—.—	109.00
90.00		...		■ —.—	90.00
120.00		.		600.00	720.00
26.00		.		600.00	626.00
16.00		*	 !		.		16.00
46.00		.			.		46.00
i 15.00		*	 1			15.00
11.00		.			.		11.00
31.00		.			.		31.00
30.00		.			.		30.00
	.			..			.			.	
	.			.			.			.	
	.			.			.			.	
	.				.			.			.	
9.00		.			.		9.00
65.00		.			.		65.00
36.00	j 	.		600.00	636.00
■	.				.	.		.			—
59.00	•	.			.		59.00
33.00		.			.		33.00
10.00		.			.		10.00
111.00		.			.		111.00
4.00		.			.		4.00
7.00		.			.		7.00
14.00		.				.		14.00
88.00	100.00		.		188.00
70.00	—.—		.		70.00
6.00	—.—		.		6.00
8.00	—.—		.		8.00
68.00	—.—		.		68.00
	.		—		.			.	
30.00	—.—		.		30.00
104.00	—.—		.		104.00
76.00	—.—		.		76.00
23.00			-,		.		23.00
12.00		.			.		12.00
	...			.			.	,		.	
99.00		.	.		.		99.00
30.00		.		1121.75	1151.75
		.			,			.	
62.00		.			.		62.00
	1—		.			j			.	
17.00		.			.		17.00
15.50		.				.		15.50
30.00		.			.		30.00
! 21.00		.			.		21.00
101.00		.			.		101.00
	,			.			.			.	
36.00	200.00		.		236.00
11.00		.			.		11.00
16.00		.			.		16.00
33.00		.			...		33.00
28.00		.			.		28.00
66.00		.			.		66.00
77.00		.			.		77.00
110.00		.			.		110.00
112.00				.		112.00
	.		/-	..				.			.	
46.00	12.50		.		58.50
77.50		.				.		77.50
133.00		.			.		133.00
■ 16.00		.			.		16.00
36.00		...			.		36.00
32.00		.			.		32Í00
40.50		.			.		40.50
10.00		.			.		10.00
20.00	—.			.		20.00
40.00		.			.		40.00
11.00		.			.		11.00
109.00		.			.		109.00
60.00		.			.		60.00
—.—		.			..			.	
113.50		.			.		113.50
60.00		.			.		60.00
		.			.			.	
		.			.			.	
79.00		—.—	79.00
60.00		.			.		60U0
46.00		.			.		46.00
39.00		.			.		39.00
20.00		.			.		20.00
125.00		.			.		125.00
54.00		.			.		54.00
27.00		.			.		27.00
12.00		.			.		12.00
7.00		.			.		7.00
—			—		.	
43.00		.			.		43.00
46.50		.					46.50
10.00		.		500.00	510.00
25.00		.			.		25.00
47.00		.			.		47.00
		.			.			.	
81.00		.				81.00
1.00		.			.		1.00
64.00		.			.		64.00
10.00		.			.		10.00
42.00		.			.		42.00
116.00		.			.		116.00
179.00		.			V		179.00
46.00		.		—.—	46.00
26.00		.		—.—	26.00
90.00		.		—.—	90.00
26.00	200.00	—. —	226.00
49.00		.		—.—	49.00
.20.00		.			20.00
42.50		.		50o!o0	542Í50
22.00		.		1 ‘ 	.		22.00
l 48.00		.			.		48.00
) 30.00		.			.		30.00
33.00		.			.		33.00
		.			.			.	
			
			
) 48.00		.			.		48.00
I —					.			.	
62.00		.			.		62.00
) —		.			.			.	
) 15.00		.			.		. 15.00
1 30.00		.			.		30.00
.				
) —		.		6oo!oo	600100
1 245.00		.		—.—	245.00
1 16.00		.		—.—	16.00
1 44.00		.		—.—	44.00
1 16.00		.			16.00
169	.
170	.
171	.
172	.
173	.
174	.
175	.
176	.
177	.
178	.
179	.
180	. 181 . 182 .
183	.
184	.
185	.
186	.
187	.
188	.
189	.
190	,
191	,
192	,
193
194
195
196
197
198
199
200 201 202
203
204
205
206
207	.
208	.
209
210 211 212
Asesment
40.95
39.70
79.70
50.40
76.80 39.25
53.95 58.15 20.10
77.60
19.60
33.10
42.70 68.20
19.60
16.80
38.50
40.45
23.80 18.00
18.45
33.00
80.10 18.20
21.70 28.20
15.40
21.50
29.80 25.20
35.00
55.45
56.00
33.60
16.80 23.90
57.40
50.70 27.08
22.60
45.50
42.00
56.00
58.50
$15,715.50
Bolniške podpore	Poškodbe in od prav-nine	Smrtnin«	Skupaj
73U0	—.—		;		73.00
40.00	—.—				40.00
			53 00
185.00		#			..		185U0
27.00	—.—		.		27.00
			0 00
31.00		—!—	3LOO
10.00	—.—	—v—	10.00
59.00	—.—	—..—	59.00
19.00	—.—	—.—	19.00
12.00				..	’	12.00
48.00	—.—	600.00	648.00
8U0			s!oo
10.00	——		10.00
35.00		.			..		35U0
21.00	—.—		.		21.00
7.00	—.—		.		7.00
14U0'	—...—		14.00
14.00	—.—			14.00
9.00			’		.		9.00
19.00	—.—		.		19.00
14.00	—.—		.		14.00
18.00	—.—		...		18.00
43.00			43U0
		— —	
|$7,578.50	¡$762.50	$5121.75	$13,462.75
JOHN VERDERBAR, gl. tajnik.
Jagode.
Zvonimir Kosem.
I.
Pa je bil moj stric Martinefc že v letih, in krivil se mu je hrbet, lasje so mu polagoma siveli im tresle so se mu roke in noge — ali tistega pomladanskega jutra, ko se je v vrisku in smehu kopala v dolini sredi zlatega morja ■solnčnih žarkov bela Jagnjenica in so širni gozdovi ponosne Jat-ne z bučnimi pesmimi pozdravljali, je prišel k nam gor na holm tako skakljale in prožno, tako pomlajenih kretenj, kakor da ima šeile komaj trideset let. Prišel pa striček praznih rok k nam seveda ni; v tresoči levici je prožil Štefan rumene starine, v desnici pa je tiščal — kdo bi se tega ne razveselil? — šopek zrelih, rdečih jagod. Tako je zavil skoraj plešočih korakov, radostnih lic in smehljajočih se oči proti naši zeleni utici, kjer nas je zalotil, vse domače skupaj, ravno pri bornem zajtrku:	z živahnim zamahom
tresočih se rok nas je nenadoma zvonko pozdravil in omahnil nato sopeč na klop pod košato trto, ki se je spenjala v utici po steni navzgor prav do vrha stropa.
“O, kaj danes ste pa kasni . . . Kdaj sem že jaz zajtrkoval! . . . Pa poglejte ,kaj sem prinesel!”
In stric je dvignil šopek z rdečimi jagodami visoko v zrak.
‘'Jagode že, stric?! .... Pa kje ste jih dobili?”
Vsi hkrati smo otroci planili od mize proti stricu, ki se nam je slakdo smehljal.	'
‘Kdo je najbolj priden?”
“Jaz!” je vpila Polda.
“Jaz!” je kričala Zinka.
“Jaz!” sem prosil jaz.
Stric je nagnil šopek nižje.
“Nate! ... A nikar se trgati za jagode — po bratovsko si jih morate razdeliti , . .
Ko smo imeli šepek v svojih rokah, smo pričeli z bratovsko delitvijo; na vsakogar izmed nas je prišlo ravno po peteno jagod, ki pa niso ostale dolgo cele.
“Pa kje ste jih dobili?” smo izpraševali strica in se gnetli o krog njega.
“Na rebri ob mojem vinogra du”, je povedal striček. “O, še veliko jih je . . . toliko je jagod . . . Čudno, da nisem že prej-tega zapazil . . . Pridite danes popoldne k meni, otroci pa se boste jagod lahko sami pošteno na-zobali! Kaj ne, da pridete?”
Seveda ni bil s tem stričevim povabilom nihče bolj zadovoljen kakor mi.
“Pridemo!” smo hiteli in se spravili zopet nazaj k mizi nad koruzne žgance.
Striček je tudi vstal in posta vil Štefan s starino hrupoma na mizo.
“Na, to je zadnji ostanek sta rine . . . kar lepo spravi!” je dejal materi. “Pred tremi meseci sem moral podložiti >sod, zdaj se pa tudi to ne izplača več, ker je prazen . . . Dobro, da trta lepo kaže — bom imel vsaj jeseni sod zopet poln . . . Zdaj moram pa
dol v vas, imam pri Medvedovih nekaj opravka. Adijo!’
Ročno se je zasuknil, zunaj pred utico se je pa še enkrat obrnil:
“Popoldne, otroci! . . . Nikar pozabiti!”
In odšel je po holmu navzdol v vriskajočo dolino . . .
II.
Tako prijazen in priljuden je bil dom strica Martinka, da bi čepel človek kar vedno v njegovi mračni sobi na Čelešniku in se razgledoval kar vedno po poli-kanih stenah in po majčkenih o-kencih ter zelenih polkencih, ki so kakor iz daljave smehljaje vabila in mežikala nemirno iz mraka. Od nas do stričevega doma je bilo komaj četrt ure hoda. Bil pa je ta stričev dom zanimiv. Vrh po-leženega, z vnogradoin pokritega brega se je šopirila siva, s slamo krita hišica, ki je imela zelo nizek, prijetno mračnat dimnik, iz katerega se je vil mnogokrat pepelnat oblaček v rahlih vijugah proti nebu; pol hišice je služilo za sobo in kuhinjo, pol pa za zidanico, kjer so prežlali iz teme trebušni sodovi: ne daleč od hi šice se je košatila velika stara tepka, kraj vinograda pa se je grela ozka solnčnata, reber. Ej prijetno je bilo pri stricu Martin-ku!
Ko smo dospeli tisto popoldne otroci na njegov dom, ie striček že sedel na klopi pred hišico in cikal tobak.
“Prav ,da niste pozabili!” nas je pozdravil1 in se dvignil na noge. “Zdaj pa kar hajd nad jagode ! . . . Ali imate s seboj kaj posode? ... O, ko j, že vidim.”
Ne, prazni pa nismo prišli; Pol da je imela s seboj majhen lonček. Zinka dolg škmicelj in jaz prazno eikorjevo škatljo.
Zavili smo od hišice po stezi navzdol in koj smo bili na ozki rebri kraj vinograda. In — o ve selja! — vsa rdeča, kakor z gor ko, puhtečo krvjo poškropljena je bila solnčnata reber, polna je bila zrelih jagod, ki so se nam vabeče smehljale.
“Zdaj pa le po njih!” nam je namignil stric, sedel na tla in si podprl glavo z obema tresočima rokama. “Med tem, ko boste bra li jagode, vam povem jaz o Zaj čevem Blažu, ki mi je hodil grozdje krast ...”
Ročno smo pričeli nabirati ja gode, stric Martinek je pa pripovedoval :
“Zajčevega Blaža gotove ne poznate. To je pravi hrst, doma onkraj Svibna pod magolniškim gozdovi. Eh, pa jo je le cvrl tudi pred menoj. — Lani je bilo ravno pred trgatvijo; moj vino grad je bil poln grozdja, tako da so -se trte kar šibile. Enkrat pa grem na spodnji konec vino grada in vidim, da so trte tam prazne; za par sežnjev na dolgo in na široko nikjer niti enega, grozda, gladko vse obrano. “Nekdo je imel predolge prste se domislim. “To bi ga vrgel ob tla, če bi ga dobil v svoje roke!’ — Par večerov čakam skrit med trtami tatu; no, koj ni hotel po
kazati svojih dolgih prstov; a zadnji dan pred trgatvijo se je vendarle ujel v past. Sedim skrit ed trtami in čakam; zame ravno prav, da mesec lepo sveti, čakam, čakam — nič; mesec se misli vsak čas že skriti z^ hrbet, ali tatu še vedno od nikoder . . . Kar se naposled vendar prikaže onstran vinograda, tam na. Hribarjevem travniku, temna človeška postava, ki trobsa na težko, kakor vsi hribovci sploh, semkaj proti bregu. Potuhnem se še bolj temo in stisnem tesneje cepec roke ,zakaj jeza me je pograbila. Kmalu1 nato pritapa tat v vinograd, prične zobati grozdje in se suče okrog trt tako vajeno, kakor da je doma tukaj. — “Novinec ni, ker ga obrane trte prav nič niso zmotile”, premislim jaz in pridržujem sapo v ustih. ‘‘Boba, kdorkoli si že, maigari cesarjev ali papežev, le nikar se nič ne boj, ne boš frnažil več dolgo tod okoli! Ali jo bom pomaknil za teboj, da se boš namah zbosil kakor konj na dirki!” — Tedaj se zganejo trte že tik pred me-moj, pred memoj zašume listi, in iza njih pokuka neprevidno s svojo trščato glavo tat, ki ga spoznam za Zajčevega Blaža. Koj pokoncu, cepec v zrak! . . . Cvrla sva preko travnika: tam v Dolin-ško-vi globeli sem Blaža dohitel, ga vrgel ob tla in mir naložil pošteno merico batin. “Ti presneta strelavka!” sem mu pel črno mašo kakor mrliču. “Zdaj si se prav po krščanskem običaju na-zobal obojega, grozdja in batin. - Imaš zadosti?” — In sem ga spustil iz rok; težko in počasi se je skobacal na noge in odtapal trobosaje v noč. Odslej zanaprej sem vsaj varen pred tatovi . . .
Tako je pravil stric in povedal, že marsikaj zanimivega; mi trije smo pa nabirali jagode in poslušali. Polagoma so se naše posode polnile, ali tudi solnee se je polagoma nižalo. Že so se jeli oglašati v vinogradu črički; na smreki pod nami je otožno zažvigal kos in zletel nato v dolgem loku nizko nad trtami v bližnjo hosto.
O mraku je bilo, in tedaj je Polda nenadoma kriknila:
“Moj lonček je poln!”
“Moj škmicelj tudi!” je rekla Zinka.
“In moja škatlja ravnotako!” sem se pobahal še jaz.
Ker je bila solnčnata reber do dobra obrana, smo se odpravili nazaj proti hišici. Striček je podaril še vsakteremu izmed nas pc eno pomarančo.
‘Pa kaj boste naredili z jagodami?” nas je smehljaje vprašal.
‘Prodali . . . koj jutri jih nesem dol v trg.”
Stric se je prijel za čelo. “Veste kaj, otroci? Gospe j graščakinji jih nesite . . . ta še največ kupuje tako robo in še najbolj pošteno plačuje ...”
‘ Dobro' Pa gospe j graščakinji !”
čez dolgo časa smo se poslovili od dobrega strička in Se odpravili proti domu.
Krasna noč se je razpela nad dremajočo domačo zemljo. V srebrni, mehki mesečni so drhtela in valovila za potjo žitna polja, neutrudljivo so cvrčali od vseh strani črički in nas sladko pozdravljali. V zlokobnem obletu je pr-hutnil nad našimi glavami črn netopir; v bližnjem grmovju je zajokal slavec, ne daleč od njega je zagostolela s plahim glaskom taščica. Po dolini je podil zakasnel voznik konja, pokal z bičem in vriskaje likal.
‘Pa pravijo, da kupujete jagode ...”
“Kdo to pravi?”
“Ljudje ...”
“Kaj še! . . . Časih sem kupovala, da, ampak zdaj ne več; iz-pametovala sem se . . . ljubemu Bogu za to hvala na vekomaj . .” Polda si je otrla solzo iz oči. ‘Samo za zdaj še prosim ... da ne bo ravno prav zastonj ...”
“Z berači se ne bom prerekala!” jo je zavrnila gospa osorno. “Če je ljubi Bog naklonil denar meni, je ta denar moj in ne vaš, razumete ? . . . Ali mislite, da morajo imeti denar vsi ljudje?! . . . Nikakor ne, dragi otroci moji . . . Je že čisto prav urejeno na tem svetu, da je dvoje vrst ljudi: bogati in revni; kajti če bi dobili revni denar v svoje roke, bi postali ošabni ... to je pa grda lastnost. Nikar torej misliti, da je mo ja dolžnost, podpirati reveže! Če ste revni, ste pač rfevni, in če nimate denarja, ga pač nimate.. Tako je in bo . . . Lahko greste.” “Gospa!” je jecljala Polda. Meni je silila vsa kri v lica, tresel sem se in oči so se mi orosile, sani nisem dobro vedel, ali od srda, ali od žalosti.
V tem so se odprla vrata na hodnik in prizibala se je v osredje širokoboka kuharica s kavo in s piškoti, zanjo pa čokav, tolsto-beder gospod v belem telovniku, dišečo portoriko v ustih. Kuharica je imela vrat razgaljen, debele, mesnate lakti gole in bluzo močno izrezano, tako da se je lesketaje posvetil prosojni sneg njenih močnih prsi, ki so rahlo sopla. Mimogrede je pomežiknil gospod gospej in odcapljal nato okorno za kuharico skozi druga vrata.
Ah, naj pa bo!” se je omečila naenkrat gospa. Segla je v žep, dala vsakomur izmed nas po eno srebrno desetico, vzela jagode in odšla težko zibajo tudi sama v sobo. . .
Zunaj na cesti je sioince toplo sijalo, ali nam trem je bilo do joka; kakor poparjeni smo bili.Ne, kaj takega nismo bili pričakovali nikdar od gospe graščakinje! . . . Hitro smo šli iz trga ,ker je bila pot do vasi še dolga.
Že nismo bili več daleč od doma, ko je Polda obstala, začela iskati po svejem žepu in naenkrat zavzdihnila:
‘Desetico sem izgubila . . . Nisem vedela, da ima žep že luknjo . . .”
Kakor da me je- vrezal! osaer nož v srce.
‘Desetico, praviš?!... Kaj bo pa zdaj? Niti za olje ne bo imela zdaj mama dosti ...”
Polda si je zakrila obraz. “Pojdimo nazaj in iščimo! Morda jo pa le še najdemo!” ‘Pojdimo!” sva rekla tuidi Zinka in jaz.
Obrni smo se in šli nazaj proti trgu. Šli smo počasi in omahova-je, preobračali kamne na cesti in brskali z rokami po prahu. Ali izgubljenke nikjer, pa naj smo se še toliko mučili z izkanjem.
Blizu trga smo obstali.
“Je ne bomo našli!” je menila Zinka. “Če je do zdaj nismo, je poslej tudi ne bomo ...”
Že je podrhtevala Polda v rahlem joku.
“Res je, nič ni z iskanjem . . . kar vrnimo se!”
Tudi meni so zalivale oči.
“Le potolažil se, Polda, saj ne bo mama zato nič huda ...” Vračali smo se globoko potrti. Polda pa je ihtela, ihtela . . .
III.
Okornih prstov si je snemala obiln, tolstolakta gospa graščakinja z nosa naočnike in si brisala rosne oči.
“Tn koliko hočete za to?”
S povešenimi glavami smo stali pred njo, kakor pred Bogom vsemogočnim. Govorila je samo Pol da; Zinka in jaz sva. molčala in zrla v tla, ker naju je bilo močno sram.
“Kolikor boste dali, bo dobro Saj veste, čisto revni smo, še za ■olje nima mama doma. . . . Pro sim, če bi hoteli vzeti ...”
Gospa je uprla roke ob bok nagnila glavo in ogledovala s paz nim očesom rdeče, okusne jagode Nenadoma je zmajala nejevoljno -7. glavo.
“Ali ste vendar sitni! . . . Kaj pa naj počnem s tem drobižem? To še črešnje niso. . . . Nesite rajši kam drugam ... zalega be raška, da nikdar ne da miru!”
Klic lakote.
Ljudje bi bili mnogo bolj zdravi, ako bi jedli samo tedaj, -kadar želodec kliče po hrani in ako bi jedli potem pravo vrsto živeža in v pravi meri. To se zdi nemogoče pod sedanjimi živi jenskimi pogoji in zato je potrebno, imeti pri roki zdravilo, ki brzo popravi pokvarjene prebavne organe. Tako zdravilo je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki izvrstno u-čimkuje v mnogih boleznih, kadar obole p rob a vrni organi. Očisti vam okrepi in napravi voljnega za delo. Dajalo naj bi se tistim, ki trpijo vsled zaprtnice, glavobola in bolesti v hrbtu, revmatizma, nervoznosti in trebušnih bolečin. lekarnah. Jos. Triner, kemični laboratorij, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111 Trinerjev lini ment je zelo močan in nekaj kapljic navadno zadošča za. pregnan je bolečin.
Advertisement.

— Udarci prikličejo in abude čednosti sužnja, ne pa čednosti svobodnega človeka.
Kakšno globoko trpkost in maščevanje, kakšno pasjo priliznjenost zbuja telesna kazen! Boječi postane še bolj boječ, trmasti še bolj trmast, trdosrčnež še krutejši. Telesna kazen ojača oni dve čuvstvi, ki sta korenini vsega zla na svetu, sovražnost in bojazen. In dokler bo palica vzgojno sredstvo, tako dolgo bosta obvladovali ti dve čuvstvi ljudi!
Dokler govore v družini o u-darcih, tako dolgo ne vlada v njej popolna odkritosrčnost.
Ellen Key.
Pozor Slovenci!
Sveže Amerikan pivo, domače vino in dobre smodke, se dobi vedno pri Tony Qualiza, 731 N. Warman Ave., Indianapolis, Ind.
Dobra prilika rojaki.
Prodam farmo, obsegajočo 156 akrov; 50 akrov je lepo izčiščene ga in drugo je pa gozd, dober les. Cena je samo $22.00 ¿ker. Na farmi je nova hiša s štirimi sobami, poleg je vodnjak 115 čevljev globok, zraven je lep sadni vrt obdelan v najlepšem redu. Tukaj je središče slovenske in poljske naselbine in nudi lepo priliko za malo trgovino (štore), ker do se daj je še samo ena v bližini.
Za natančneje pojasnila pišite na: Geo Plahutnik,
Oxly, Mo.
(Advertisement.)
1913! — SVETOVALEC — 1913!
Vse, kar morate vedeti o pa ketni pošti, poštnih hranilnicah! — Kako postanem državljan. —
Najnovejša slovenska izdaja (1913) z novimi zakonitimi od redbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar. Unijski tisk. Cena samo 25c. — Naroči se samo pri Bert P. Lak ner. 1595 3rd A ve., New York N. Y.	(Adv.)
NE OZIRAJTE SE
na to, kar drugi povedo,, ampak pridite in prepričajte se sami
KAKO LETINO IMAJO FARMARJI
na farmah, katere smo mi prodali, ne samo v Wausaukee, Wišc., ampak tudi v sosedni slovenski naselbini Crivitzu in v vsi tej okolici.
Vincenc Petrovčič iz Johnston City, UL, kateri je bil tukaj v sredi meseca julija in se na lastne oči prepričal kako letino imajo tukajšnji farmarji v primeri z onimi iz južnega Illinoisa, se ni mogel načuditi rodovitnosti te zemlje, dobremu in ugodnemu podnebju in zdravi in čisti vodi. Navdušen je vzel . seboj nekaj vzorcev, da jih pokaže svojim prijateljem. In prijeli smo pismo od njegovega prijatelja Josipa Remitz, v katerem nam piše med drugim sledeče: “Dam Ti vedet, da sem govoril s stricom in Pe-trovčičem in sta mi pravila, da sta prav zadovoljna. Tudi sem videl stvari, ki sta jih prinesla iz IVausaukee in kar nisem se mogel dovolj načuditi, da je tako dobro zrastlo in obrodilo v takem malem času, zatorej Ti povem, da sem res zadovoljen........... (Re-
mitz je od nas kupil farmo v aprilu).
SEDAJ JE ČAS, da si pridete ogledati ta svet, ravno sedaj, ko je malo žito v klasju, ko je druga košnja slcoro zrela, ko vidite kako drevesa rode in koliko krompirja sme farmar pričakovati.
VAŠE SLIKE POVEČAMO.
Ako želite imeti Vašo sliko, slike vaših otrok, očeta, mater, bratov in sester v naravni obliki povečane, najboljše vrste okvir (ro-mi) s pozlačeno barvo in steklom, tedaj pošljite nam Vašo sliko in mi bodemo isto povečali. Druge tvrdke izdelujejo take po $15.00 in več. Pri nas stane samo $5.00, katere izvolite poslati z vašo na-ročbo.
Rojakom, kateri želijo kupiti sv. razpelo naj se obrnejo na našo tvrdko; mi imamo v zalogi talka razpela v velikosti: 15 palcev visoke in 8 palcev široke, iz neke vrste kamna, ki daje zelo lepo svitlobo od sebe v temi, tem bolj je soba temna, tem bolj se raizbelo sveti na križu.
Taka razpela lahko dolbite pri naši tvrdki za nizko ceno $1.00.
Za točno pošiljatev in dobro postrežbo, jamčim z svojim lastnim imenom. Pišite nam na ta naslov:	N. Tonkovich,
Box 601 Salt Lake City, Utah.
(Advert.)
Vsem rojakom na znanje.
Vedno na razpolago sveže pivo, domače vino in izvrstne smodke pri Louis Fon, 739 N. Warman Ave., Indianapolis, Ind.
Kje je FRANK GOLOB, doma iz Zabukovja pri Sevnici, Štajersko ? Pred 7. leti sva bivala skupaj v Neffs, Ohio. Hvaležen bodem ro jaku, ki bi mi poslal njegov naslov — ali se pa naj sam javi.
Albert Ivnik,
3118 W. 105th St.
Cleveland, Ohio.
(Advertisement).
VVažno uprašanje!
mi opravi
najbolje in najceneje
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl. in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2. ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (Advertisement.'1
Konzularne
st
sodnijske vojaške
zadeve
P
firove st
Milwaukee, Wis.
J. S. JABL0NSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroke spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO
Južne države so uničene od prevelike suše, vsa letina zgleda slabo. V Marinette County smo imeli dosti dežja celo leto. Letina dobro zgloda in farmar se veseli obile žetve. Pašniki so lepi, zeleni, koruza je temno zelena, žitna polja zgledajo kot morski valovi. Take rejene in debele živine ma^ lo kje najdete, kot ravno tu.
Kdor misli kupiti farmo, divji svet ali pa že obdelano s poslopji, naj pride sedaj ali pa piše za natančna pojasnila.
Adolf Mantel, 133 W. Washington St., Chicago, 111. Room 1007. Tel. Franklin 1800 (Advertisement.)
ZA VSEBINO oglasov je ured-ištvo le toliko odgovorno, koli-or zahteva zakon.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue
vogal Loomis ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,850,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK,
Naše podjetje je pod nazorstvora “ Clearing Housa ” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J, Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
Pozor slovenski gostilničarji!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite en zaboj 12 steklenic, od vsacega 3 steklenice brinjevca, slivovca, tropinjevca in grenko vino. Zagotovim Vam, da boste zado-volni. Dokaz je, da v osmih letih nisem nobenega odjemalca izgubil na tej pijači.
Prodajam nekoliko ceneje kot katera druga tvrdka, ker ne plačujem drazih agentov.
Prodajam samo na debelo.
A. HORVAT, Joliet, 111.

Ugodna prilika!
Z
za one, ki so se odločili iti na farme ==. ter postati neodvisni. .......
X

V severnem delu Wisconsina, v okrajih ali county:	Clark, Eusk,
Chippewa in Price, je naprodaj mnogo tisoč akrov dobre farmerske zemlje. Blizu mest, trgov, železnic, šol in tovarn za papir. Lepe eestte, čista, hladna voda, zdravo podnebje.
Rastejo vsi oni pridelki, kot v stari domovini.
Cene nizke ($15.00—$20.00 aker) in lahki plačilni pogoji; vsakdo ima čas plačevati pet let po dogovoru.
Kupujte naravnost od lastnikov. -— Ogledajte si svet in prepričajte se na lastne oči o kakovosti zemlje. — Kupcem se vožnja ponne.
Za nadaljna pojasnila se je obrniti osebno ali pismeno na upravnika:
LOUIS BE WITZ
198 First Ave.
Milwaukee, Wis.

RES DOBRA ZEMLJA.
Ker so bili naši rojaki ponovno ociganjeni in “ očifutarjeni” ter zapeljani po nekaterih zemljiških agentih na podlagi neresničnih poročil in ker zaradi tega rojaki v svojo lastno škodo nimajo zaupanja tudi v poštena podjetja, izjavljamo mi na tem mestu, da povrnemo vsakemu rojaku, ki pride gledat našo zemljo ter pronajde, da smo mu poročali neresnico, vse potne stroške in vso zamudo časa.
Naša zemlja: črnikasta, mastna in nenavadno rodovitna, brez peska in močvirja. Dobolj zdrave in dobre Vode. številni potočki teko čez našo zemljo. Podnebje zdravo in prijetno. Vodstvo občine v slovenskih rokah; slov. državna šola; pošta, prodajalni, postaja blizu. Delavnica za kon-< serviranje kumar ter mlekarne blizu. Pridelki se lahko in dobro prodajo. Mesto z okrog 1000 prebivalci blizu. Skratka; zemlja na Willardu, kjer se je že naselilo do 100 rojakov, a kupilo skupno nad 150, je najboljša, kar se jo prodaja med Slovenci, zato jo kupujejo tudi taki rojaki, ki so si ogledali že vse druge kraje, kjer se prodaja rojakom zemlja. Cena $18 aker, ne več ne manj. Plačilni pogoji zelo lahki. Natančneje o vsem v našem slovenskem opisu Willarda s slikami. Še danes pišite ponj na: Adria Colonization Co., 322 Eeed St., MUwaukee, Wis. — Ig. Kušljan in L. Zakrajšek, upravnika.
Dostavek: Sedaj je pravi čas za ogledanje, ker se lahko na lastne oči prepričate kaj in kako raste na naši zemlji. Vedite pa, da mi ne dajemo kupcem zastonj krav, strojev in tudi ne lotov, ker vse to stane denar, katerega mora plačati^ kupec iz svojega žepa zato,' da ga drugi lažje preslepe torej v svojo škodo. Mi prodajamo dobro zemljo po nizki ceni, zemljo, na kateri more farmar ugodno živeti ter lepo napredovati. That’s ali!
Na prodaj imamo tudi več obdelanih in deloma obdelanih farm zraven ali blizu Willarda po zelo ugodni ceni.
—
Znaki jednote


S
I
«%
Za moške po--------50c
Za ženske po — 75c
;	,	i	•
*	u	►
-----— sc dobe pri------
X
Glavnem tajniku S. N. P. J.
2708 So. Lawndale Avenue, Chicago, lil.
x
Znake je naročila jednota in gre čisti dobiček vsem članom jednote.
XK"X"*X~X~X~X~X-X~X"X"X~X“XK~X~X-X«X~X'-IK’X~X**X"X~
PROSTO!
40 najlepših slovenskih 40
BESNI
3 mesece na poskušnjo
$1.00 mesečno
Te izvrstne mednarodno govoreče stroje, vam prodamo na nizke mesečne obroke $1.00 in poleg dobite 40 slovenskih pesmi brez plačno, katere si sami izberete iz našega cenika (kataloga).
Pošljite nam samo $5.00 vna-pred in mi vam odpošljemo stroj z rekordami. Pišite še danes po naš cenik, katerega vam takoj pošljemo, brezplačno. Pišite na
INTERNATIONAL PHONOGRAPH CO.
196 E. HUSTON ST.	DEP’T G.	NEW YORK, N. Y.

s
æ
æ
s
a?
æ
æ
s
ÎE
\E
s
æ
æ
y;
K
£
S
ffi
MS
FRANK J. PETRU
JAVIM I NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
1443 West 18th St. blizo Lafiin ulice. Zastopnik sledečih stavbin-skih in posojilnih društev.
Krajnsko, Češko Hrvatsko gtavbinsko In posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Benatky-evo stavbinsko in posojilno druš. Hrad Rabi stavbinsko ”
Unijsko stavbinsko ”	”	”
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ognju pri najboljših drtižbah.
\E
K
Hi
Bi
S
Hi
Hi
tf¡
»
i
»
Ustanovljeno leta 1900

x~x»x~x~x«xx-x~x~x~x~xx~x~XKK~x~x~x-c^rx~X"X~x-x*<>«>ir
Frank Stonich,
brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, se priporoča cenjenim rojakom širom Amerike.
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve vrste.
VSE GARANTIRANO!
V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in zvez
FRANK STONICH,
7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Room 606, CHICAGO, tt.t. <X~X*X*<*-<“XK-<~X~X"XK~X~X-X~XK-<K~X K-X*- X~X~X~X~X>-X"0"3-£
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale Avb. Chicago,
Importirane slovenske grafo-fonske plošče, Columbia grafofo-ne, ure, verižice in sploh vseh vrst zlatnino in srebrnino dobite pri nas. Pišite po cenik! A. J. Terbo-vec & Co., P. O. Bos 25, Denver, Colo.	(Adver.)
linijske smodke najfinejše ka-
kovosti z znakom S. N. P. J.
dvoje vrst po 5 in 10c — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J. 1 Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.
FRANCOZKA LINIJA
Samo 6 dni preko morja!
Ima vse samo brze parnike:
Odidejo vsako sredo ob 10 uri zjutraj iz pristanišča.
S. S. FRANCE S. S. LA PROVENCE (novi na štiri vijake)
S.S. LA LORAINE in S.S. LA SAVOIE So tudi, drugi in tretji razred moderni novi parobrodi, odidejo tudi vsako soboto ob 3 uri popoldan.
S. S. ROCHAMBEAU S. S. CHICAGO (novi na štiri vijake)
S. S. NIAGARA S. S. LA TOURAINE MAURICE W. KOZMINSKI Glavni zapadni zastopnik 1S9 N. Dearborn St., Chicago, Ul.
DR. ADOLF MACS
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop. 1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26tb SL
CHICAGO, ILLINOIS.
Austro-Americana Parobrodna Družba
Direktna črta med New Yorkom in Avstro* Ogrsko.
Nizke cerne.
Dobra postrežba, električna svit-ljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na paro-brodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Jashington, Laura, Aliče, Argentina, Oceania, Poloma, Oanada.
Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se o-brni na glavne zastopnike:
Phelps Bros. & Co.
2 Washington St, New York, N.'
ali na njih pooblaščene zastopn ke v Zjed državah in Kanadi.

Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje In naj-.—-  ■= bolj varno.	—
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanijskih cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmernih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 5K - $1 bres Odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako izdajamo draite. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, In pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 iet), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko.
Kaspar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago, III