gUSILO SOCIALISTiCRE ZVEZE 8EL0VNE6A LJUOSTVA din; PA« v DOBRNI NE BO TEDNA KULTURNIH PRIREDITEV DENARJA NI Po štirih letih turistično kulturnih prireditev v Dobrni, ko so se na začetku glavne tu- ristične sezone v tem zdravi- liškem kraju zbirale številne amaterske skupine, da bi raz- vedrile tamkajšnje občinstvo in hkrati položile obračun svo- jega dela, letos že skoraj tra- dicionalnih dobrnskih iger ne bo. Čeprav so pripravili zani- miv spored prireditev — revi- jo odraslih pevskih zborov, koncert pevskega zbora Ivan Cankar, gostovanja amater- skih dramskih skupin — so se prireditelji v zadnjem trenut- ku odločili, da odpovedo or- ganizacijo tedna kulturnih prireditev. Spet se je namreč zataknilo pri denarju. """ Financiranje dobrnskega tedna naj bi prevzela občinski svet zveze kulturno prosvet- nih organizacij Celje in tu- ristično društvo v Dobrni, del stroškov sodelujočih pa naj bi krili sveti sosednjih občin, iz katerih naj bi se srečanja pevskih zborov udeležilo več predstavnikov. Prejšnji teden pa so ugotovili, da turistične- mu društvu ni uspelo zbrati potrebnih štiristo tisoč starih dinarjev. Dejali so, da bi de- nar morali dobiti iz občinske- ga sklada, tam pa so nam po- jasnili, da je turističnemu društvu Dobrna namenjenih za osnovno dejavnost že pet oziroma šest milijonov dinar- jev in da bi iz teh sredstev že lahko namenili delež, potre- ben za organizacijo turistične- ga tedna. V društvu so seveda menili drugače in tako ne bo ne denarja ne tedna kulturnih prireditev. Zakaj, nikakor ne moremo verjeti, da bi priredi- tev organizirali septembra, kot obljubljajo, če že zdaj, na višku sezone, niso mogli zbra- ti potrebnega denarja in se znebiti strahu, da bi izvajalci nastopali pred prazno dvora- ^o. Zdravilišče ima namreč za skoraj dve tretjini manj gostov kot lansko leto, tretji- no manj pa so jih zabeležili tudi v turističnem društvu. Gre torej za ponoven dokaz popolne neprizadetosti do amaterskega kulturnega udej- stvovanja, kajti tudi obe ute- meljitvi ne moreta prepričati. V skrajnem primeru bi denar verjetno lahko našli pri osta- lih svetih Svobod in prosvet- nih društev ali pa pri občin- skih skupščinah, ki so za pro- slave svojih občinskih prazni- kov namenile veliko denarja, medtem ko do kulturno pro- svetnih društev ne kažejo pre- velikega razumevanja. Tako je občinski svet v laški občini lahko nekaterim društvom do- delil le po 36 tisoč dinarjev letne dotacije, občinska skup- ščina pa je za gostovanje Slo- venskega okteta namenila 350 tisoč dinarjev. Čeprav ne gre odrekati visoke kvalitete in nespornega užitka ob poslu- šanju pesmi tega kvalitetnega pevskega ansambla, pa primer vendarle ilustrira težak polo- žaj kulturno prfsvetnih sku- pin. I. B.. PROBLEMI ZAPOSLOVANJA Minuli torek je občinski sin- dikalni svet v Žalcu sklical plenum, na katerem so raz- pravljali o problemih zaposlo- vanja delavcev na področju občine. Občinski svet je pri tem vodila misel, da kljub te- mu, da se je število nezaposle- nih v občini občutno zmanj- šalo, v nekaterih delovnih or- ganizacijah še vedno ne skrbe za strokovnost zaposlenih, ne zaposlujejo štipendistov, ki so letos končali študij in ko išče- jo notranje rezerve, odpušča- jo zaposlene. Več o tem v pri- hodnji številki. NESREČA v SAVINJSKIH ALPAH SMRT DVEH PlAi\iNCFV V nesreči, ki se je pripetila v severni steni Rinke, sta se ^ nedeljo smrtno ponesrečila 23-letni Drago Geršak in 21-let- Cene Grčar. Nesreča se je pripetila kakšnih 80 metrov pod vrhom, od koder sta ^lada plezalca padla 600 metrov v globino. Njuni trupli so gorski reševalci p'"v"esli naslednjega dne do koče na Okrcšlju. Smrt mladih planincev je !"idko odjeknila med celjskimi alpinisti. Po njihovem mnenju se je ne- /^'^3 pripetila zaradi neprevidnosti, saj je Rc/.kova smer, ki sodi v peto ^^-''-avnostno stopnjo, zahtevna, česar Geršak in Grčar najbrž nista upošte- vala, v trenutku, ko se je pripetila nesreča, sta bila plezalca v steni na- Jj^*-'n kakšnih 40 metrov, vmes pa nista imela zabitih klinov. Tako drugi ^ezaiec v navezi ni imel moči, da bi bil zadržal padec svojega tovariša, radi česar sta oba zgrmela v globino in bila takoj mrtva. , O nesreči je poved U nekaj podrobnosti očividec in vodja osemčlanske ''lupine celjskih reševalcev Cic Debeljak: pi "V nedeljo ob 15. uri sem z daljnogledom opazoval Režkovo smer ^, *-'zalne stene štajerske Rinke. Bil sem povsem po naključju priča nesreči pi^'eni. Mlada plezalca sta bila kakšnih 80 metrov pod vrhom, ko je pni "^^lec omahnil v globino in potegnil s seboj svojega tovariša v navezi, stn sikupino celjskih gorskih reševalcev sem takoj krenil v smer, kjer fep^ P''ed\idevali, da ležita ponesrečenca. Našli smo ju že v nedeljo zve- ■ Posledice strahotnega padca so bile grozljive.« (igj.'-'raao Geršak in Cene Grčar sta se navezala in stopila v steno v ne- Ij, J" zjutraj ob 7. uri, nesreča pa se je zgodila ob 15. uri, tako rekoč Pred koncem njune težavne poti. l. T. PRIHODNJE LETO BO PRAZNOVANJE V BRASLOVCAH NAGRADE OBCINE ŽALEC Na zadnji seji obeh zborov žalske občinske skupščine so, odborniki med drugim raz- pravljali tudi o problemih prosvete, kulture in telesne vzgoje, o odloku za premijo pridelovalcem mleka, o odlo- ku o javnem redu in miru ter o komunalni ureditvi in pred- logih za podelitev nagrad za letošnje leto. Po dveh letih razprav o pre- šolanju otrok z osnovne šole Tabor na osnovno šolo Vran- sko so odborniki z večino gla- sov sprejeli sklep, da se bodo učenci višjih razredov osnov- ne šole na Taboru v prihod- njem šolskem letu šolali na Vranskem. Letošnje nagrade občine j Žalec so dobili TVD Braslov- če in mladinski aktiv iz Griž,'| kot najzaslužnejši občan pa; IVAN COKL, predsednik kra-; jevne skupnosti v Libojah. Na svečani seji občinske; skupščine, ki bo 10. julija v; Libojah, bodo nagrajencem- izročili nagrade v znesku po 100 tisoč S-din. Ob koncu so odborniki spre- jeli tudi predlog, da bo pri- hodnje leto občinski praznik v Braslovč^h. Poleg tega so podelili tudi domicil Šlandro- vi brigadi. Toča v Savinjski dolini Pretekli petek je zajelo spodnjo Savinjsko dolino močno neurje s točo. Toča, ki je bila debela kot oreh, je močno prizadela Gomilsko, del Grajske vasi, Zakl, Trna- vo, del šentruperta, Orlovo vas, Polče, Topovlje, Kamence, Glinje, Parižlje, zgornji del Polzele, Breg, Ločico in del Založ. Toča je poškodovala okoli 180 ha hmeljišč, last okoli 240 kmetov kooperan- tov. Škode je bilo več tudi na ostalih poljedelskih kulturah in sadovnjakih. Zaradi tega je potrebno dodatno škropljenje hmeljišč in sadovnjakov, kar pomeni nov dodatni izdatek . ČETUDI SO ZBRANI OPAZOVALCI PRIČAKOVALI, JE VENDARLE VSE PRESUNILO, KO JE ZATULILA SIRENA V KERAMIČNI LIBOJE. PRVI SO PRITEKLI DOMAČI GA- SILCI, TAKOJ ZA NJIMI JE PRIPELJAL PRVI GASILSKI AVTOMOBIL IZ ŽALCA. KASNEJE SO PRIPELJALI ŠE TRIJE GASILSKI AVTOMOBILI. NAPELJALI SO CEVI, ZABRNELE SO MOTORKE IN ZACELI SO GASITI »POŽAR«. MEDTEM KO SO S SPE- CIALNIM PLINOM DEMONSTRIRALI GAŠENJE LAHKO VNETLJIVIH TEKOČIN, SO OBIČAJNI POŽAR GASILI NAPREJ Z VODO IZ CISTERNE, KO PA JE ZMANJKALO TE, SO BILE ŽE NAPELJANE CEVI IZ HIDRANTOV. CE NE ŠTEJEMO MALENKOSTNIH NEZGOD S CEVMI (KI SO PAC NEKOLIKO STAREJŠE), JE VSA VERIŽNA VAJA GA- SILCEV USPELA, KAR SO OB ZAKLJUČKU VAJE TUDI PRIZNALI, ČETUDI SO SE NE- KATERE EKIPE IZKAZALE NEKOLIKO BOLJE KOT DRUGE. PO GASILSKI VAJI SO PRIZADEVNE GASILCE POGOSTILA TOVARNIŠKA DEKLETA S KONJAKOM, NA- TO PA SO NADALJEVALI GAŠENJE NA GASILSKI ZABAVI. KRAJIVNI PRAZNIK STRMCA Dan borca — 4. julij — so- vpada v krajevni praznik Strmca pri/Vojniku. Na ta dan obujajo prebivalci sedemnaj- stih vasi tega kraja spomine na pogumen in uspešen napad Tomšičeve' brigade na sedež nemškega županstva v svoji vasi, saj je vnesel tolikšen strah tujim vsiljencem, da je nemški župan pobegnil v Voj- nik. Od tega dne dalje je bil sedež občine tudi za Strmec v Vojniku. Toda ne samo to. Nihče od nemških uslužben- cev ni več upal prenočevati tu in so se na tako osvobojenem ozemlju razživeli vaški odbori po vseh vaseh. Vera v bližnjo svobodo je med vsemi prebi- valci dobila realne osnove. Danes po dvaindvajsetih letih se je od takrat ninogo spremenilo v Strmcu. Prebi- valci žive mnogo lažje kot pred vojno, ko niso mogli do- biti zaposlitve. Doma so pri- delali mnogo premalo. Tako je danes že tri četrtine prebi- valstva zaposlenega v tovar- nah in le četrtina živi od kme- tijstva. Prebivalci so ponosni na svoj kraj. Zato skrbe tudi za zunanji videz svojih vasi. Krajevna odbora Socialistič- ne zveze in krajevne skupno- sti želita ob krajevnem praz- niku svojemu marljivemu prebivalstvu, da bi srečno id zadovoljno živeli v svojih le- pih vaseh in bi dosegali uspe- he tako v osebnem kot druž- benem življenju. V. R. SLOVESNOST NA PONIKVI Združenje borcev in družbe- ne organizacije na Ponikvi so obnovile spomenik padlim bor- cem. V nedeljo pa bodo odkri- le v šolski veži spominska ploščo trem ponkovskim uči- teljem, ki so padli kot žrtve fašistične okupacije. Poleg te^ slovesnosti bodo prirediU še razstavo iz NOB ter tehničnih izdelkov pionirjev. Prebivalci se zavedajo, iz česa je zrasla naša svoboda in zato se trudi- jo, da spomin na naše žrtve ne bi nikoli zbledel. VREME OD 30. JUNIM DO 10. JULIJA Prevladovalo bo lepo vreme, ven- dar vmes pogoste krajevne nevih- te, zlasti okrog 1., 7. In 10. julija. ZA DAN BORCA V CELJU V okviru prireditev, posve- čenih praznovanju dneva bor- ca, bodo v nedeljo, 3. t. m. ob 16. uri v Trnovi j ah odkrili spominsko ploščo padlim bor- cem in žrtvam fašističnega terorja s tega področja. Ob- činsko združenje zveze borcev NOV pa bo organiziralo pola- ganje vencev na grobnico na- rodnih herojev na Šlandro- vcm trgu in ob spomeniku na Golovcu, hkrati pa tudi v spo- minskih prostorih v Starem piskru. Prav tako bodo ob tej priložnosti sprejeli in pogosti- li matere padlih borcev in partizanske vdove. POTUJOČA RAZSTAVA Socialistična zveza delov- nega ljudstva Slovenije in republiški odbor zveze združenj borcev .\OV bo- sta v tem mesecu priredila potujočo razstavo, ki bo prikazala našo naiodno- osvobodilno vojno in raz- voj Jugoslovanske ljudske armade po vojni. Razstava obsega 320 fotografij, ki doslej še niso bile objav- ljene, priredili pa jo bodo med drugim v Laškem. Ve. lenju. Vranskem, Mozirju, Slovenskih Konjicah. Šmar- ju in drugih krajih. Raz- stava je posvečena prazno- vanju 25-letnice naše ljud- ske revolucije. Fotografije bodo prika- zale razvoj posameznih krajev kakor udeležbo Ar- made v izgradnji domovi- ne in pomoč v elementar- nih nesrečah: Skopje, po- plave v Zagrebu. Vojvodini itd. Razstavo .si bodo lahko tako skupine obiskovalcev kot posamezniki ogledali brezplačno. Pričakovati je, da bodo družbenopolitične organizacije in občani iz- koristili redko priložnost in obiskali razstavo, ki bo odprta tako rekoč ves dan, v čim večjem številu. iVa- men te razstave je prav v tem, da hi se pobliže se- znanili z našo bližnjo pre- teklostjo, zlasti še v tistih krajih, kjer prebivalci ni- majo možnosti dostopa do takšnega gradiva. Pri zbi- ranju gradiva in organiza- ciji razstave so sotU'lovali znani armadni fotorepor- terji in udeleženci NOV. S. P. Ce sediš v njegovem fičku, se nikar ne spozabi in ne toži nad cestami v žalski občini. Niti ne hvali, kajti takrat te bo izza očal tako pogledal, pri tem pa mu bo na čelo zlezel pramen sivih las, da ga boš nemudoma, tiho zapro- sil, naj ustavi, ti boš pa pobegnil za prvi plot ... ŽIVKO PODVRŠNIK »Pobjc, dajte mi mir ... Ce ste žejni, plačam dva dcci . . . « Pri njem sredine ni. Ali je za ali pa proti. To ne pozabi. »Ce pošten človek kritizira — prav. Toda, da že vsak na vsa usta kritizira in se tolče po pr- sih .. . Pobjc, ne ga . . . Poglej, danes pravimo, da se je nelčdo, pa naj je bil ne vem kaj — s svojim delom rehabilitiral. Na- vzven. Razumeš? V sebi pa še vedno nosi tisto? VSAKEGA PAR- TIZANA BI BILO TREBA DVA- KRAT UBITI. Mi to pozablja- mo. Odpuščamo. Stegujemo paso- ve, on pa ... « Takrat, ko sva se peljala 'iz Griž ni niti gnj^rat ponergal nad cesto, kljub temu, da je ličko ne- kajkrat sumljivo poskočil. » ... če bi bTIo pred več kol dvajsetemi leti toliko borcev, kot se je v teh povojnih letih poja- vilo, bi mi v dveh letih opravili s Svabi. Poglej tisti, ki je skoraj po sili dal kos kruha — uveljav- lja neke pra\'ice in se tolče po prsih. V hribih, tisti ki smo se tepli, to vemo, pa so ljudje dali vse, kar so imeli, še več — kljub temu jih pri teh pravicah ne išči, ker jih ni, jih ne zahtevajo.« »Pjebi, kaj hočete od mene? Kaj drezaš, vrag te vzami! Ne po- vem ti ničesar, pa amen. Razu- meš? Ce si žejen, pridi . . . « Čakaj Živko, ti si odbornik . . . »Sem, pa kaj?« »Ti si . . . « »Sem, pa kaj?« »Zakaj si včeraj glasoval proti prešolanju otrok s Tabora?« »Kaj, zakaj? Združujemo šole! Si videl kdaj zgodaj zjutraj otroke s Ponikve, ko čakajo na avtobus? Ali ti veš, kako se po- čuti otrok, ko po snežnem metežu prikobaca do postajališča in po- tem čaka na avtobus? Jaz vem, pa še marsikdo ve.« »Cuj, Zivko, hudomušneži trde, da bi ti, če bi namesto kamenja posul cesto z dinarji — lahko imel že vse ceste v občini iz alu- minija . . . »Daj mir, lepo te prosim. Ali ti veš, koliko je določenega za ki- lometer? Veš, prav. Ali veš koli- ko dobe v nekaterih občinah? Veš, tudi prav. Torej? Pjebi, žiher se raztrgate, pa ne gre. Ne gre . . . Pa zopet sva pri kritiki. Toda poglej, v Žalcu že drugič obnav- ljajo ulično razsvetljavo, na naši strani Mrzlice pa ne morejo na- peljati niti elektrike. Ljudje so spravili milijon skupaj, pa ne gre. Prej niso niogli, davki in vse o- stalo, sedaj se pa ne premakne z mrtve točke.« »Marsikoga moraš vleči za ro- kav. Od takrat, ko se je priklju- čil Cilenšku, Zagoženovim fantom, Šlandrom, Ajdiču ali Toplišku ali pa danes, ko deli gramoz za vsak meter ceste le toliko, kolikor ga pripada, metrov pa je toliko. In cest. Ena sama vodi v Pongrac in po tej se zvečer Živko s svo- jim fičkom vrača domov. Takrat mu pramen sivih las pade na če- lo, stisne zobe in fička. Pjebi, saj bo boljš, .še nekaj kubikov bo treba, vraga nekaj, stotine, pa kaj?« Nani PISMA PISMA PISMA TEDNIKU ODNOS DO POTROŠNIKA V četrtek, 23. junija se mi je priipetii neljub dogcdck v poslo- valnici obrtnega podjetja »Ste- klar« v Ozki ulici v Celju. Ker sem raibi'1 za zasteklilev okna 03 kg kita, sem šel v omenjeno prodajalno. Ker me ni nihče vprašal, kaj želim, sem vprašal nekega uslužbenca, če pn njih predajajo kit. Rekel mi je, da, le naj malo počakam. Po desetmi- nutnem čakanju je prišla tovari- šica, ki sem jo vljudno prosil za 0.5 kg kita. Ko sem jo vpra- šal, če sploh imajo kit, je rekla, da, samo da ga je težko tehtati ter da se tudi ne splača, naj rajši grem k Ravnikarju. Vztrajal sem in zahteval kit, toda ona me je 'še kar naprej pošiljala k Ravni- karju. Uvidel sem, kaj je na stva- ri, namreč da si ne želi umazati svojih roik s tehtanjem kita, kar sem ji tudi povedal in mi je pri- znala. Ker nisem dobil kita, sem odšel. Ko sem se pozneje pozanimal in pritožil svojemu prijatelju, ki je zaposlen pri tem podjetju, mi je mimogrede omenil, kako rav- najo s strankami, posebno ome- njeni tovarišici je vseeno, saj gre v poikoj. Meniim pa, da bi lahko ta tovarišica bila vseeno bolj vljudrtia do strank, čeravno od- haja v pcikcj, saj je od strank odvisen njen dohodek in doho- dek vseh ostalih, ki so zaposleni v tem podjetju. Čudim se tudi temu. da po 20 letih po vojni še vedno uporabljajo stare fiirmc kot Ravnikar, ko nam je vsem znano, da ta t-rgovina že več let ne obstoja. Potrošniki si želimo, da .bi bili po trgovinah solidno positreženi in da bi se taki prodajale! naučili vljudnosti do strank. Dominik Kolšnik Orožnova 2 Celje PRODAJA ZA ZAPRTIMI VRATI V 23. števiiki Celjskega tednika je bil v pismih objavljen članek z naslovom JAVNA PRODAJA ZA ZAPRTIMI VRATI; članek se nanaša na prodajo drvarnice,' last KK Šentjur, ki je po mn^ nju pisca onemogočil dostop v zaprt prostor interesentom za drvarnico. Sera eden izmed kupcev stare drvarnice. Menim, da je mnenje pisca neresno in neodgovorno, ker v svojem čl'anku navaja, da je prodaja potekala za zaprtimi vraiti. Kmetijski konubinat Šent- jur je objavil licitaci ivO pr;r/(ičas- no v Večeru in prek;. !ra- štva ljudske tehniikc Pojavili so se štirje inlcrcocnti. 2 sta od licitacije odstopila, ker sta uvideila, da drvarnica za pre- stavitev ni uporabna. Ostala sva ■ 2 interesenta, ki sva si drvarnico razdelila. Licitacija je bila javna in ob času, navedenim v časopi- su. Vstop v pisarno je imel vsak- do. Pisec članka je torej na la- žen načiin oblatil poslovanje KK Šentjur. Iziava, da je eden- izmed kup- cev hotel oziroma bil prepričan, da bo kupil drvarnico za avtori- teto, kaže na nezrelost pisca, saj ničesar ne moremo kupiti za avtoriteto, ampak za denar. In končno: objava licitacije v časo- pisu je dokaj jasen do^kaz, da tU ni šlo za nobene zveze. Emest Zidanski. Loka pri Žusmu 14 KAKO DOLGO ŠE TRI PORCIJE CINKARNIŠKEGA PLINA DNEVNO? Že velikokrat smo pisali o nez- nosnem smradu, ki. se večkrat dnevno širi iz Cinkarne. Vse pi- sanje je bilo očitno bob ob steno. Zato tu ponovno javno sprašu- jem vodstvo celjske Cinkarne, kako dolgo še namerava spuščati v zniik ogromne količine' diago- cenega žveplovcga dioksida in z njim zaistJTupljati o«ra<'je našega mesta? Kalko dolgo mamerava bi- ti brezbrižno do zdravja in pri- jetnega počutja občanov in I ■' dolgo še namerava vleči /.i : nesitrokovnjake, češ da pač tre- nutno drugače ne gre? Ali so sredstva za gradnjo agregatov za pridobivanje žveplene kjaline ali jih ni? Gotovo je eno: žveplena kislina je dragocen polizdelek, zdravje občanov pa je še bolj dragoceno! Sem aslmatik in zato tem teže prenašam ogaben snarad, ki bi ga z nekaj dobre valje v prid tako Cinkarne kakor prebK valcev mesta Celjja prav lahlio ne bilo. Naj vendar vodstvo Cin- karne že enkrat izčrpno pojasni, kje so težave, da agregati še do danes niso zgrajeni! Naj vendar objavi podatke, koliiko odškodni- ne ietno plačuje Cinkarna kmeto- valcem, posebno sadjarjem za uničene sadovnjake. In ne na.zadnje, koliko milijo- nov spušča letno — v zrak! Simon Bobera, upokojenec. Delavska ulica 23 KRUH PO 400 DIN Zgornji naslov se sicer nekam čudno 'sliši, vendar je na žalost res, da nekateri plačujemo kruh tudi po tej ceni. Prebivalci Vin- skega vrha moramo namreč po kruh v SMvndco, pa čeprav ima- mo v Vinskem vrhu poslovalnicf;) trgovsikega podjetja Jelša. Toda ker fll^&iruha ne prodajajo, mora- mo "pWfpfir^ pravljajo proslavo, na kateri bo- do sodelovali delavsko prosvetno društvo Svoboda Rečica, moški pevski zbor iz Laškega in godba na pihala. Na akademiji v poča- stitev občinskega praznika pa bo s svojim koncertom sodeloval tu- di Invalidski pevski zbor iz Ljub- ljane. T. K. K piazuovanju občinskega praznika '(estitaino vsem obča- nci:i občii.e Laško — Ob«^Li;sl.a skup.ščiiia Olirii si i odbor SZDL tN)čit-s]^.i, komite ZKS 01>»':iu.ski komite ZMS Ob-r-iiiski sindikalni svet ir? vse delovne ter športne or- ganizacije in društva. Samovoljne odločitve Ker jc bila cesta iz Sel proti Podvrbi zelo slaba, smo se vaščani odločili, da zgradimo novo. Porušen je bil tudi most. Z veliko te- žavo smo dosegli, da nam je krajevna skup- nost dodelila cementne cevi, sami pa smo dobili in plačali delo buldožerja, ki nam je moral pomagati pri globokem jarku, ki je oviral gradnjo ceste. Pomoč nam je obljubila tudi kmetijsiia zadruga, ki se je zavezala, da bo krila stroške dveh ur buldozerjevega dela — torej znesek 16 tisoč dinarjev. Ker pa nam denarja ni mogla nakazati, je sklenila, da pošlje traktor na cesto, ki jo je v svoje na- mene gradil Vili Plevnik, on pa naj bi potem nam plačal obljubljenih 16 tisoč dinarjev. Tega zneska pa do danes še nismo dobili. Kasneje nas je prišel terjat za 16 tisoč dinar- jev, ki smo ga morali plačati za delo buldo- žerja, zadržal pa si je tisoč din, ki jih je vrnil šele proti opominu. Zgradili smo 750 metrov ceste — od tega smo zazidali 230 metrov. Navozili smo 110 kubičnih metrov kamenja in 160 kubičnih metrov gramoza, vse smo sami plačali in vsa dela udarniško napravili. Udarniških ur pa je bilo več kot tisoč. Vsega denarja za cesto smo dobili od občine 28 tisoč dinar- jev. Kot smo slišali, pa je Kari Bovha pre- jel 92 tisoč dinarjev. Karla Bovho smo vpra- šali, kje je ta denar, pa nam je odgovoril, da ga je dal Viliju Plevniku. Ko pa smo na zboru volivcev vprašali o tem njega, je ostro odvrnil, da je tisti, ki ga je to vprašal, še premlad, drugi pa presmrkav. Radi bi povedali še to, da se pri nas gra- dijo štiri ceste, toda največ gre v prid tisti, ki jo bo Plevnik najbolj uporabljal. Tudi zaradi obnovitve sejmišča smo vašča- ni nejevoljni. Sklenili smo namreč, da pro- stovoljno obnovimo sejmišče pri Filipu v Se- lah — kjer je bilo že sto let in je tam še zmeraj nameščena tehtnica. Toda našega mnenja ni nihče upošteval in Plevnik si je uredil sejmišče pri svoji gostilni. Račun za to delo pa je kljub temu predložil, čeprav je sprva dejal, da bo sejmišče zastonj. Zato smo se občani odločili, da se na zboru vo- livcev izjasnimo proti takim samovoljnim odločitvam. Na zboru se je zbralo 45 ljudi, vendar so nam rekli, da nas je za tako odlo- čitev premalo. Toda kar pomnimo, zbori še niso biti tako obiskani. Mislimo, da tako ravnanje ni v redu, za- radi tega smo preko odbornika tudi predla- galt, naj pregledajo blagajno odbora za elek- trifikacijo in ker se to ni izvršilo, je odbor- nik dal, ostavko na svoje mesto. Vaščani KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA »IVANKE URANJEKOVE« V CEUU je imela v preteklem poslovnem letu 310 članov. Odbornice so obiskovale socialno ogrožene občane in jim de- lile obleko in drugo blago. Tudi za letos so sklenil!i iz lastnih sredstev skromno obdariti v denarju najbolj potrebne spobčaine. ..__ PO SVETU ® PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET Včeraj je De Ganile zaključil svoj uradni obisk v Sovjetski zvezi in če- tudi so do pičice natanko izpolnili ves program obiska (tudi izstrelitev satelita s kozmodroma Bajkoinir in svečana maša v Leningradu nista izostali), so Francozi )iekoliko po- parjeni, kajti Sovjeti se niso marali pogovarjati o ničemer drugem ka- kor o bilateralnih odnosili med Francijo in Sovjetsko zvezo. Vrsta mednarodnih vprašanj, ki ima do njih Francija povsem svojevrstno stališče, je ostala zato nerazjašnje- na, a to seveda ne pomeni, da ne bi sicer prisrčen začetek kdaj kasneje omogočil še nadaljnje dogovore. Po- slanica, ki obsega obojestranske do- govore, je zelo obsežna in zajema tudi določilo o ponovni izmenjavi obiskov. Sovjetska zveza pa se bo morala zdaj spoprijeti z drugim vpraša- njem, kajti znova so dvignili svoj glas Kitajci. To smo lahko sicer pri- čakovali, vendar ne v tako nenavad- ni obliki: sklicali šo namreč na hitro posvet azijsko-afriških pisateljev. Kitajski predstavniki so ostro na- padli sovjetski revizionizem, ki da se kaže tudi v literaturi in umetnosti, a le malo delegatov se je opredelilo »po kitajsko«. Nekatere povabljene dežele so celo odklonile udeležbo. Za Kitajce pa je značilno, da je posvet vodil podpredsednik Cen Ji, med- tem ko v delovnem predsedtvu ni bilo dosedanjih vidnih kulturnih ideologov. Še nekaj sprememb v ki- tajski politiki? Ali pa je morda v tem določena trhlost doslej na vi- dez tako nezlomljive ideologije? O kitajski »kulturni revoluciji« pa sta spregovorila tudi Enver Hodža Ču En Laj na zborovanju v Tirani, kjer je kitajski premier povedal, da je premik v kitajski kulturi odločil' nega pomena za vse človeštvo. Obd voditelja pa seveda nista mogla nti- mQ tega, da bi opustila že običajne napade na SZ in SFRJ. Razmere v Vietnamu se sicer bi- stveno ne spreminjajo, četudi že ne- kaj časa vlada neke vrste »mir«. Bu- disti so klonili in pagode so omre- žene z bodečo žico ter zastražene ^ vojaki, ameriški bombniki sicer na- padajo, a vse kaže, da je nastopilo zatišje pred — novim viharjem? Kdo še lahko ve, kam vodijo vse nesmiselne bitke, ki v njih izgui^' Ijajo življenje številni ljudje. >>JUTEKS« — eno izmed redkih podjetij Devizno aktivno Začrtana pot - od proizvodnje do standarda žalski JUTEKS je gotovo eno izmed redkih tekstilnih podjetij pri nas, ki je devizno aKtivno, saj so njegovi proizvodi zelo iskani na tujem tržišču, poleg tega pa za produkcijo uporabljajo cenen reprodukcijski material. Vse to in pa dobra organizacija dela so po- rok uspešnega delovanja tega žalskega tekstilnega podjetja. Juteks zaposluje predvsem žensko ^ delovno silo, s čimer v veliki meri rešuje zaposlovanje žena na žal- skem področju, poleg tega pa je povprečna starost zaposlenih zelo nizka, okoli 30 let. Njegovi proizvodi so znani in iskani doma in na tujem tržišču. Kako tudi ne, ko pa so tkanine za embalažo in jutine vreče tako po- trebno blago za razne proizvajalce. Tako proizivedejo letjio 2.200 ton teh izdelkov, od katerih pa jih kar dve tretjini izvozijo. Zelo ugodna je tudi struktura izvoza, saj gredo vsi Ju- teksovi proizvodi na zahodni trg, s čimer si pridobi podjetje danes ta- ko iiskano konvertibilno valuto. Res je tudi, da zaradi tako velikega iz- voza trpijo nekateri domači kupci, ker ostane zanje premalo proizvo- dov, vendar se pri podjetju trudijo, da bi zadovoljili tudi nje. Vsekakor pa, dokler bodo v Zahodno Nemči- jo, Belgijo, Švico in še v katero dru- go zahodno državo izvažali po 1.500 ton proizvodov, in dokler bo še na domačem trgi.i tolikšno povpraševa- nje, se podjetju ni treba bati, da se bodo skladišča napolnila z neproda- nim materialom.' Letošnji proizvodr ni .načrt predvideva za 17,000.000 no- vih dinarjev proizvodov in to bodo tudi dosegli, najverjetneje pa krep- ko presegli, pa čeprav je letošnja planirana proizvodnja za 25 odstot- kom večja od lanske. Poleg tega se je produktivnost povečala glede na isto obdobje lani za 12 odstotkov, glede na planirano pa za 8 odstot- kov in to kljub temu, da so prešli na 42-urni delovni teden in da se število zaposlenih ni povečalo. Veli- ko zaslugo pri tem ima tudi letoš- nja relativno dobra dobava surovin, saj s preskrbo niso imeli prevelikih težav. Kljub že tako dobrim izvoznim rezultatom, pa so še vedno vse siile usmerjene v pridobivanje novega tržišča. Malo je tekstilnih 'tovarn pri nas, ki se lahko pohvalijo S tem, da imajo aktivno devizno bilanco — Juteks je eno izmed njih. Ko govorijo o povečanju delovne- ga učinka, ne pozabijo omeniti za- slug, ki jih ima pri tem sistem na- grajevanja, katerega so uvedli to le- to, in pa široko samoupravljanje v podjetju. O vseh samoupravnih aktih so razpravljali v vseh delov- nih enotah tako, da je samouprav- ljanje zajelo res najširše delovne množice v podjetju. Z decentraliza- cijo delitve dohodka so. dobili mno- gi v podjetju še več možnosti nepo- srednega upravljanja, s tem pa tudi več pravic in dolžnosti pri delu v samoupravnih organih kot posa- mezniliii in v celoti. In investicije? Seveda, tudi na .to mislijo v žalskem Juteksu. V prvi vrsti bi radi dopolnili sistem prede- lovanja cenejših surOvin. Za to so seveda potrebni moderni in precej dragi stroji- Toda ta investicija se bo bogato obrestovala, saj^ bodo s tem v večji meri zadostili ne le tu- je, temveč tudi tako potrebno do- mače tržišče. ' Poleg tega pa je ves dosedanji proizvodni prostor majhen, delavci so s stroji utesnjeni, zaradi česar marsikdaj proizvodnja ne teče tako, kot bi hoteli. Zato z vso resnostjo mislijo na nove proizvodne prosto- re, kjer bi bilo več prositora za stro- je in delavce in s tem večja delovni učinek. Pri tem svojem razvoju pa seveda tudi ne pozabljajo na potrebno kad- rovsko strukturo, ki je eden izmed temeljnih pogojev za uspešno delo in za dvig produktivnosti. Zato bo podjetje letos štipendiralo študente na ekonomski in tekstilni fakulteti, poleg tega pa daje zaposlenim v podjetju vse možnosti izrednega študija na visokih in višjih šolah. Podjetje misli tudi na lastni razvoj- ni oddelek in v ta namen štipendira študente na višji kemični šoli. Pri Juteksu niso pozabili na de- lovnega človeka, temveč mu poisve- čajo vso pozornost. Tako je v pod- fetju okrepčevalnica^, i^i nudi delav- cem topel obrok v dopoldanski in popoldanski izmena, še v juliju pa bodo dobili delavci topel obrok 'tudi ponoči. Zdaj, ko je ostalo v podjet- jih več sredstev, so začeli tudi pri Juteksu misliti na podeljevanje kre- ditov za gradnje, kajti problem po- manjkanja stanovanj je čutiti tudi pri njih. Članom delovne organiza- cije bodo podeljevali kredite ter s tQm nadomestili zamujeno, kajiti do- slej zaradi vlaganj v investicije za gradnjo stanovanj ni bilo denarja. Delovni učinek se bo gotovo tudi' povečal, če bodo zaposleni izkoristi- li letni dopust za oddih in si pri tem nabrali novih moči za delo. Lastnih rekreacijskih prostorov si- cer nimajo, .zato pa ko.ristij,o domo- ve nekaterih druigih organizacij..' Le- tos, ko je ukinjen K-15, bodo v pod- jetju izdali nadomestilo zanj, poleg tega pa bodo izločili iz čistega do- hodka določena sredstva kot dota- cije za letovanja. Žalski Juteks ima dobro začrtano pot. S skrbnim planiranjem investi- cij, pametno kadrovsko politiko in skrbjo za delovnega človeka, bodo gotovo dosegli še veliko lepih us.pe- hov v zadovoljstvo domačih in tujih kup::ev njihovih izdelkov. V predilnici bi delo še bolje steklo, če bi bilo več prostora Gostinsko podjetje »Hmeljar« Pripravljeni na sezono v vseh obratih gostinskega podjetja Hme- ljar se že temeljito pripravljajo na' glavno tu- ristično sezono. Večino lokalov so obnovili, lepo pa so uredili tudi vikend naselje v Pre- boldu, kjer je obiskovalcem na razpolago tu- di velik kopalni bazen. Ves dan torej v vodi in prijetni okolici, zvečer pa v lepem vikend naselju ali pa ob prijetni glasbi ob bazenu, kjer je vsako soboto ples. Za julij in avgust se je prijavilo že veliko letoviščarjev, pose- zona pa je .še slabo zasedena. Kaže, da je še razmeroma malo takih dopustnikov, ki bi se ogrevali, za letovanje v že nekoliko hlad- nejšem vremenu, čeprav domačini pravijo, da je v Preboldu septembra najprijetneje. Gpstinsko podjetje Hmeljar pa ureja v teh dneh tudi gostilno Fervega — ob cesti v Velenje, ki so ji že prizidali lepo jedilnico. prihodnji teden pa bodo že izročili namenu tudi veliki vrt. Ko bodo uredili še primeren parkirni prostor, se bodo izletniki, ki se vo- zijo tod mimo v Velenje, verjetno rajši ustav- ljali v prijetni gostilni, kjer jim bodo po- stregli tudi z domačimi specialitetami. Tudi pri Fervegi bo vsako nedeljo popoldne ples, za ples pa bodo igrali tudi v restavraciji pri žalskem kolodvoru. V Hmeljarju v Žalcu tujkih sob zaenkrat še nimajo, radi pa bi jih uredili. Ce bo do- volj denarja, bodo to storili verjetno že dru- go leto, kajti redke tujske sobe pri priV^t- nikih povečanemu prometu kmalu ne bodo več zadoščale. Urediti sobe pa je potrebno tudi zaradi tega, ker se sicer žalsko gostin- stvo ne bo moglo usmeriti v stacionirani tu- rizem, ki pa seveda nudi tudi večje dohodke. SLOVAN VRANSKO je eno izmed prizna- nih .gostišč v Savmiski doiiiji in skorajda m avtomobila, ki se ne bi ustavil pri >iSlova- nu« na poti iz Celja proti LjuoTjani, ali nti- robe. Vsekakor pa se gostišče napolni vselej, kadar pred mini ob- stoji avtobus. Četudi je Vransko priznano kot turističen krai, . ima Slovan le prehod- na prenočišča, medtem ko za turiste poskrbi- jo v zasebnih sobah, kjer je več mn-u. To- da z novourejenim ba- zenom, ki ga bodo od- prli v prvih dneh luli- ja, bodo prispevali svoj delež. Lett»S'bdcf > žijo v »Slovanu« fctjli- činsko in finančno več- ji promet kot lani in vse kaže, da bodo že septembra dosegli lan- ski promet. Ceneno in kvalitetno pohištvo NA POLZELI - V GARANTU Polzelska pohištvena indutsrija »GARANT« pridobiva iz leta v leto na slovesu, posebej še od leta 1950 dalje, ko so se spc;cializirali v izdelavo pleskanih dvo lin tridelnih spalnic ter kosovnega pohištva. Hkrati s specializa- cijo so v podjetju ob sodelovanju domačih in tujih strokovnjakov dosegli tehnološki postopek, ki zagotavlja primemo kvaliteto in ustrezno ceno za tovrstno pohištvo. Podjetje je sprva delovalo z osemdesetimi delavci in tedaj so izdelali po deset spalnic dnevno, toda kupci so vedno bolj povpra- ševali za izdelke polzelskega »Garanta«, za- radi česar je moralo podjetje povečati pro- izvodnjo. Danes zaposluje podjetje 140 delav- cev, ki pa so hkrati s sodobnimi tehnološid- nii postopki tolikanj usposobljeni, da izde- lajo dnevno po 35 spalnic. Tolikšna serijska proizvodnja s primerno organizacijo del« omogoča, da so izdelki iiolzelske pohištvene industrije konkurenčni na vsem jugoslovan- skem tržišču, hkrati pa si v veliki meri za- gotavljajo tudi pot na tuje tržišče. rehnika izdelave in uporabljeno graaivo zagotavljata veliko trpežnost, zaradi česar Je pohištvo primerno za vsakršna stanovanja. Tudi /v vlažnih stanovanjih se pohištvo lepo ohrani, kar seveda dokazuje, da se v suhih prostorih uveljavlja toliko bolj. Zaradi raznih vrst in oblik izdelkov (raz- lični modeli in tridelnih spalnic v raznih barvastih inačicah) je pestrost izbire zelo ve- lika. Skratka prednost, ki jo daje nakup izdelkov pohištvene industrije »Garant«, Je možnost, da kupci izberejo tudi posamezne dele opreme, zaradi česar je možno z izdelki opremiti samske sobe, razne turistične sobe in sobe za prehodne goste v hotelih in go- stiščih. Poleg dosedanjega izpopolnjuje podjetje iz- delke |in osvaja razne nove oblike, ki bodo nedvomno zagotovile enako ali še boljšo pro- dajo izdelkov pohištvene industrije »Garant« tudi v prihodnje. ENA IZMED SPALNIC POLZELSKEGA »GAR ANTA«, KI JO KUPCI RADI KUPUJEJO Savinjski magazin Trgovsko podjetje »Savinjski magazin« iz Žalca pokriva s svojo mrežo šestintridesetih poslovalnic področje obsežnega področja žal- ske občine od Petrovč pa do občinskih meja na Vranskem. V zadnjem času so se posvetili predvsem modernizaciji trgovskih objektov in to pred- vsem z ustanavljanjem samopostrežnih trgo- vin. Tako so najprej zgradili takšni trgovini v Žalcu in Preboldu, za letošnje leto pa že imajo zagotovljena finančna sredstva za gradnjo .še nekaterih tovrstnih trgovin. Z 10 milijoni S-dinarjev iz občinskega investi- cijskega .sklada in s 30 milijonsko lastno ude- ležbo bodo nadaljevali s preurejanjem seda- njih klasičnih trgovin v Šempetru in na Pol- zeli v samopostrežni trgovini, v prihodnjem letu pa nameravajo še razširiti trgo\ini v Preboldu in v zadružnem domu v Petrovčah. V letošnjih prvih mesecih se je povečal finančni uspeh podjetja za 13 ••„. Povečanje prodaje je čutiti predvsem v živilski stroki, medtem ko je čutiti vidno zmanjšanje pro- meta pri industrijskem, električnem in grad- benem materialu ter pri tekstilu. Pri »Savinjskem magazinu«, ki fma zapo- slenih nad 200 ljudi, imajo dobro urejen način kadrovanja in še posebej način uspo- sabljanja že obstoječih kadrov. Preko kad- rovskih šol in v svoji lastni režiji izobražu- jejo in usposabljajo 42 vajencev od katerih jih je pravkar 7 naredilo kvalifikacije. Tudi vodilna mesta v podjetju so dobro zasedena, nove kadre pa izpopolnjujejo z do- datnim izobraževanjem preko poslovodfkih šol, prav tako pa štipendirajo kader na viso- kih šolah in fakultetah. Pred nedavnim so tudi organizirali seminar, na katerem so ob- delali obsežno gradivo za usposobitev članov samoupravnih organov, na katerih so sode- lovali tudi vodilni kadri podjetja. Savinjski magazin v Žalcu si je v teh letih doslednega dela in razvoja ob sodelovanju celotnega kolektiva prTdobil obsežen krog od- jemalcev in bo z enakim delom dosegel še mnogo uspehov. . , NI šE DOLGO TEGA, KAR SMO OB- SEžNO PISALI o INVALIDSKIH DE- LAVNICAH NA VRANSKEM, KI S SVO- JO KOi>IFEKCIJO, IZDELKOV IZ USNJA USNJARNO IN KOVINSKIM SERVISOM ZADOVOLJUJEJO POTREBE SVOJE OKOLICE, A Z NEKATERIMI IZDELKI — PREDVSEM Z USNJENO KONFEKCI- JO — SEGA TUDI NA TUJE TRžISCE OBRAT VRBOPLETARSTVA, KI šE TRE- NUTNO DELUJE, NAMERAVAJO SICER UKINITI, ZATO PA SE VEDNO BOLJ UVELJAVLJAJO DRUGI OBRATI. LETOS SO SI S POGODBAMI TUDI ZAGOTOVI- LI ZADOSTNO KOLIČINO KONJSKIH KOŽ, KAR JIM ZAGOTAVLJA NEMOTE- NO PROIZVODNJO IN ZATO PREDVI- DEVA.IO, DA JJH JiO USNJARSKA KON- FEKCIJA PRINESLA ZMERNE DOHOD- KE. NA SLIKI VIDIMO ENO IZMED EEnSc Je. ^''^^"^^^ USNJARSKE Ta prostor smo odstopili delovnim org. žalske občine OBRTNIK Prebold Morda nekoliko premalo poznamo obrtno podjetje »Obrtnik« v Preboldu, ki ima vrsto specializiranih delavnic, v katerih izdeluje mnoge izdelke za najširši trg in hkrati s svo- ■^'■H*x> streit»\kiim-N&adin>tnrj«|>4-a»)ja>>u9tcfse,>polnili s sprejemom 4 novih mladincev za strugarsko in 3 mladince za ključavničarsko'Stroko. Kljub velikemu povpraševanju po učnih mestih, pa je skoraj nerazumljivo dejstvo, da ni skoraj nobenega odziva na razpis za' poklic livarja. Podjetje bi sprejelo v uk kar 20 vajencev, kajti ravno tega kadra jim naj- bolj primankuje. Dosedaj so sprejeli le se- dem prošenj. V podjetju so mnenja, da bi morali že v osemletki seznanjati učence z raznimi vrstami poklicev ter jim prikazati, kje so možnosti in potrebe po učnih mestih. Zaenkrat lahko pri podjetju le ugotove, da ljudi v tem poklicu primankuje in da to predstavlja zanje nemajhen problem. V pod- jetju so hoteli teoretično usposobiti enega vajenca-livarja, vendar niso nikjer našli pri- merne šole, tako se je končno znašel v Ljub- , Ijani v splošni šoli kovinarske stroke, kjer se je moral podrediti programu kovinarjev. Trenutno je podjetje v razgovorih s ŠIKC v Štorah, da bi skupno organizirali v Žalcu poseben livarski oddelek za 20 vajencev. Or- ganizirali bi tudi izobraževanje starejših de- lavcev te stroke, za katere so že v tem letfi izvedli pripravljalne tečaje. Seveda bodo pri tem naleteli na razne probleme, kot je po- manjkanje prostorov in učnih pripomočkov, vendar upajo, da bodo pri tem priskočili na pomoč lokalni organi. Težave imajo tudi glede kadra za modelne mizarje, kajti tudi za to'stroko ni potrebnih šol. Vse te probleme bi radi pri Ferralitu re- šili, vendar so žal pri tem nemočni, kajti najprej bi bilo treba ustanoviti potrebne šo- le, kajti šele potem bi mogli vzgojiti potre- ben kader. —eč PRISRČNO KRAMLJANJE Z LIBOJČANI V SVEČANO PRIPRAVLJENEM KRAJU PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM NK VEC UBOJE, TEMVEČ »lEPO-JE« »Ce nekoga samo tri mesece ni bilo v Libojah, bo presenečen, Ko bo prišel na svečanosti ob občinskem prazniku,« so nam po- vedali domačini, ko smo prišli poizvedovat, kako so se pripravi- li. Zares, že od Petrovč, kjer se je nekoč začela luknjičasta ma- kadamska cesta - strah vseh motoriziranih državljanov - se sli- ka spremeni: lep in gladek asfalt, ki obeta novo pot v nove Li- boje! * ^ Nasmejani obrazi in očitno zado- voJjstvo, fci se je kazalo povsod, ka- mor smo pogledali, so bila prva zna- menja, da so se Liboje pripravile povsem svojevrstno na veliko dolž- nost, da namreč organizirajo in iz- vedejo letošnji občinski praznik ob- čine Žalec. Ljudje, svečano oprav- ljeni, so ise sprehajalli po novem as- faltu, se ponosno ozirali in opazo- vali novo urejeno okolico. Že ob prihodu v 'kraj očitno vpli- va na obiskovalca preurejen videz keramične tovarne, pripravljen od- cep v naselje nad keramično, ter podaljšek ceste skozi Kasaze v Li- boje. Pred restavracijo smo srečali skupino. »Kako je kaj v Libojah.-*« smo jih povprašali. Veselo so se za- smejaili. »Zdaj niso več Liboje, tem- več Lepo^je!«, nam je odgovorilo de- kle z navihanimi očmi. Zares, lepo je! Da ne začnemo hvaliti takoj v za- četiku, moramo sicer priznati, da še marsikaj manjika. Potrebno bi bilo obnoviti še nekatere fasade stano- vanjiskih hiš, tu lin tam okolje, zasa- diti še kaj več cvetja in podobne malenkosti, fci jih imajo Libojčani v načrtu, da z njimi odepšajo kraj, kolikor bo pač mogoče, še pred praz- nikom. Toda v mnogem so želje in potrebe še večje, a o tem kasneje. LIBOJE, ki štejejo danes skoraj dva tisoč prebivalcev, so v priroč- nem leksikonu iz leta 1955 opisane takole: razložena vas v severnem deilu Mrzliškega hribovja južno od Savinje pri Petrovčah, znana po rudniku izvrstnega premoga. Premo- govnik tudi v sosednji Zabulkovci, keramična industrija v Kasazah. 642 prebivalcev! Povsem na kratko. Danes ne bi mog(J:.j3csbćnnidksi!kdh tako nia Krat- ko opraviti s krajem, ki jc v desetih lotih itriktratno povečal število pre- bivalcev, zaposdil dosti več delovne sile, kakor kdajkoli poprej in s svo- jim skupnim .ddlom zapisal svoje ime v ža'lski občini med bolj zapaz- na. Morda so bile Liboje zares do- slej nekoliko preveč pozabljene, če- tudi so' v zgodovini dale svoj delež, posebej še v neposredni preteklosti. Dolgo so morale čakati na svoj dan, a ta je vendarle prišel. Prebivalci se ne hudujejo, saj so se navadili potrpežljivosti in pravijo: bolje zdaj kakor nikoli! Ivan čoki Srečali smo se z nasmejanim pred- sednikom krajevne skupnosti Iva- nom Coklom, ki ga je te dni povsod in vedno mora odgovarjati na šte- vilna vprašanja. Le kaiko ne, saj je potrebno še vedno tu ali tam kaj urediti in skrbeti, da bodo vse prire- ditve uspešno in v določenem vrst- nem redu zadovoljevale domačine in goste. ■ . ' "";:t^?m ' »Marsičesa, kar lahko danes vidi- te v Libojah,« nam je pripovedoval tovariš Coikl, »ne bi bilo, če bi ne bilo dobre volje vseh prebivalcev. Vse družbene organizacije so se za- grizeno lotile dela kakor še nikoli doslej. Ljudje so poprej nekoliko opustili priziidevanja, saj so se ču- tili odmaknjeni od dogajanja in živ- ljenja. Vsak zase je sicer skrbel, a večjega in skupnega razgibanega de- lovanja ni bilo. Za kaj takega je pač potrebno imeti cilj. In praznovanje občinske- ga praznika v našem kraju je bil lep povod, da smo zbrali ljudi in vsi skupaj smo storili — ob podpori vse občine — kar smo pač mogli. Na- črti so bili sicer še lepši, kakor ures- ničenje. Še preden smo se namreč lotili česarkoli, smo sklenili: naj- prej cesta in vodovod, potem pa še vse drugo! Cesto smo uspeli asfaltirati in to je veliko. Za vodovod je zmanjkalo denarja, a prepričani smo, da ga bomo s skupno prizadevnostjo na- daljevali in da bomo za Novo leto že pili vodo iz novega vodovoda. Za- jetje je veliko in ne bo služilo samo za napajanje Liboj, temveč bomo kasneje nadaljevali gradnjo vodovo- da do Petrovč, kjer se bo razcepil in napajal spodnjo Savinjsko dolino. Kraj se je dejansko začel prebu- jati leta 1959, ko smo obnovili šolo in Sigradili restavracijo. Potem so kmalu zrasle prve nove stanovanj- ske hiše v naselju nad keramično. Z ostalim razpoložljivim denarjem smo uredili okolje, dom Svobode, športna igrišča, zgradili novo streli- šče in še nekatere m.alenko'Sti. Sve- čanosti bodo pokazale, v koliki meri smo uspeli, a pred nami je vseka- kor novo obdobje razcveta in veli- kih načrtov.« Tovariš Čoki se zadovoljno smeh- lja in v globdkih sivih očeh mu sveti skoraj rnalo nagajiva zamišljenost. lillika' volja in odločnost ter ■ prizar devnost so začrtane v njegovem ob- razu in vse kaže, da so se tega duha in vere v prihodnost nalezli tudi mnogi drugi. Upokojenec, ki ima sa- mo 30.000 S-^din pokojnine, je sam od sebe prinesel deset jurjev, da bi z njimi pomagal k skupni ureditvi naselja. Neka tovarišica nam, je de- jala: »Dala sem za cesto in ni mi žal. Če bo potrebno, bom dala za vo- dovod, kolikor bom pač mogla!« In ljudje so dajali. Odpovedali so se 10 odstotkom od enomesečnih osebnih Darko Šuler dohodkov oziroma 4 odstotkom od kmetijskega dohodka. Vsega sikupaj skoraj pet milijonov starih dinar- jev. To ni malo za kraj, ki šteje sla- bih dva tisoč prebivalcev! In ko so gradili prvi del vodovo- da, so morali z izikopom čez polja, travnike, vrtove, g^o^spodarska po- slopja. Izvajalci so se bali, da se bo- do ljudje vznemirili, toda glej, na- robe: marsikje je gospodar še sam prijel za lopato ali kramp, da bi bi- lo delo prej opravljeno. »Ljudje so dobri,« je dejal tovariš Čoki, »samo vedeti morajo,' za kaj delajo. In naše delo je imelo lep na- men, koristilo bo nam vsem. Prav zaradi tega pa smo tudi prepričani, da to ni bil le dan navdušenja, tem- več prelomnica, ki bo vzpodbudila vse, da bomo uresničili tudi naše prihodnje načrte.« Eden izmed načrtov predvideva tudi regulacijo: ročice■ B-isLi-ice-. Po tem nameravajo zgraditi cesto na Brnice, kjer sicer imajo zasilna po- ta, a če bo cesta bolje urejena, bodo imeli prebivalci kraja svoja vozna pota, a hkrati obstajajo velike mož- nosti, da bi se razvil v tem kraju, ki je lepa razgledna točka, tudi turi- zem. Lepa zamisel je tudi za rekre- acijski zimski center na Kotečniku. Strokovnjaki menijo, da ni v-okoli- ci boljših pogojev za smuko, kakor so na Kotečniku, ki je komaj kakš- nih dve sto metrov oddaljen od na- selja. Tam nameravajo kdaj kasneje zgraditi smučarsiko vlečnico. Naselje nad keramično se je ko- majda šele začelo razvijati. Zdtij imajo že izdelan urbanistični načrt. Zgradili bi še dva 12-stanovanj'ska bloka, vse drugo pa bi namenili za individualno gradnjo. ToA^arna in rudnik bosta dajala kredite in zani- manje med prebivalci je že veliko. V tem naselju bi uredili tudi trgovi- no in nekatere druge lokale, ki jih Liboje potrebuje. Imajo namreč ije- kaj obrtnikov, a potrebe bi bile še za nekatere. V naselju je že zdaj otroški vrtec, ki zagotavlja otroško varstvo, imajo tudi splošno in zobno ambulanto in vse kaže, da poslej, ko kraja ne bomo več pozabljali, zanj res začenja novo obdobje živ- ljenja. Takim mislim se je pridružil tu- di predsednik DPD »Svobode« tova- riš Dailko Šuler. »Doslej smo sicer s presveto in kulturo bolj ko ne ži- votarili. Razne sekcije smo ustanav- ljali, potem so nekaj časa delovale, a mnoge so spet zamrle. Ravno pri- ložnost občinskega praznika je zno- va razgibala moški pevski zbor, ki se je reoTganiziral. Vsa leta pa delu- je pevsiki zbor upo'kojencev. Tudi ta se je v teh dneh številčno okrepi i. Prizadevna in vztrajna je tudi liboj- ska godba na pihala, kar je v veliki meri zasluga prizadevnega kapelni- ka. Tudi dramska sekcija ne zaosta- ja, saj bo za praznik pripravila kar tri predstave. Novourejeni dom DPD »Svobode« bo vsem sekcijam nudil še več mož- nosti za vaje. Doslej smo se najbolj ubadali pozimi s kurjavo, kajti prav v času, ko bi bilo za vaje in delo raznih sekcij največ časa, je bilo v domu razmeroma hladno. Predvide- vamo, da bomo letos še to pomanj- kljivost odpravili in poitem bomo lahko delali nemoteno.« Vse sekcije bodo ob prazničnem programu pokazale, kaj so storile doslej in verjetno bo marsikatera ob priznanju še bolj navdušena za delo v prihodnje. Hkrati pa bo ver- jetno ta manifestacija vzpodbudila še vse tiste, ki so doslej pri kultur- no (prosvetnem delovanju stali ob strani, četudi bi bili mogli v mno- gem pomagati in koristiti. Občinski praznik občine Žalec, ki se seli iz kraja v kraj, je torej letos Libojam prinesel veliko dobrega, če- tudi so morali prebivalci žrtvovati valiko.časa.iJI^ pr,^z,^'4eynqsfi..t6r n^.z,\ vsezadnje tudi lep delež denarja. A Libojčani ne obžalujejo. Veseli so, da so spremenili kraju videz, da so sebi omogočili nekaj novih kori.stnih objektov in da so znova z občutkom v enem, za skupne cilje in skupne prihodnje naloge. Še vedno nismo zapisali vsega, kar kažejo nove Liboje, ki jim domačini z upravičenim zanosom pravijo »Lepo-je«, a resnično smo lahko z njimi vred zadovoljni, da so v teh nekaj mesecih dosegli tolikšne spre- membe, ki bi jih obiskovalec po treh mesecih komaj prepoznal. Ne moremo mimo dejstva, da je vese- lje nalezljivo in elan bo v prebival- cih Liboj tudi v prihodnje, dokler ne bodo uresničili svojih načrtov. Herbert Savodnik KMETIJSKI KOMBINAT V ŽALCU OBNAVLJ/4 liMLLJISCA NOV NAČIN SODELOVANJA S KMETIJSKIMI PROIZVAJALCI Kot ^ vsako leto je Savinjska dolina tudi letos v teh dneh spremenila svojo podobo. Hmelj je priplezal skoraj že do vrlia žičnic in kamor seže oko, je dolina polna zelenega zlata. Vsako leto ga je več in tako bo tudi v prihodnje. Kmetijski kombinat je doslej obnovil že okrog 700 hektarov hmetjskih na- sadov, nadaljnji plan obnove pa naroča, da je do leta 1968 trel?a obnoviti še okrog 300 hektarov hmeljskih površin. V kombinatu upajo, da bodo to nalogo opravili, ne glede na nekatere težave pri najemanju kreditov. Obrat kmetijskega kombinata Hmezad je prevzel lani s celotnega slovenskega področja okrog 2 tisoč 950 tori hmelja, od tega je bilo proizvedenega v kombinatu okorog 650 ton. Iz kooperacijske proizvodnje pa so lani do- bili 1150 ton pridelka. Glede na to, da pred- videva program hrrieljarstva v Sloveniji do leta 1969 zvišanje proizvodnje na 3500 do 3800 ton pridelka, bodo temu primerno zastavili svoja prizade\anja tudi v žalskem kombina- tu. Te zahteve so namreč v skladu z mož- nostjo plasmana hmelja tako na zunanjem kot na domačem tržišču, kjer naj bi v na- slednjih nekaj letih zvišali potrošnjo piva od sedanjih treh na šest milijonov hektarov let- no. Kmetijski kombinat pa si prizadeva obno- viti tudi zemljišča v kooperacijski proizvod- nji. V ta namen so s privatnimi proizvajalci sklenili pogodbe, s katerimi združujejo zem- ljišča v večje komplekse, na katerih je seve- da mogoče ceneje in smotrneje proizvajati. Čeprav zasebni proizvajalci še ostanejo last- niki zemljišč, pa se morajo s pogodbo zave- zati, da bodo naslednjih 25 let na omenjenih površinah gojili hmelj. Kombinatov delež pa je v investiciji za žičnice in še v nekaterih drugih obveznostih. Tako bodo torej obnovili hmeljišča, uvedli, sodobnejšo tehnologijo, hkrati pa tudi ceneje proizvajali. Kmetje se za to obliko sodelovanja zelo ogrevajo; letos so na ta način obnovili okrog 35 hektarov hmeljišč. Letošnja proizvodnja hmelja doživlja izrcd- nfe vremenske prilike. Lepa zgodnja 'pomlad je hmelju omogočila hitro rast, ki jo je po- spešilo še majsko vreme. Rastlina je torej za deset do 14 dni prezgodnja, toda v Savinj- ski dolini računajo, da bodo kljub temu do- segli lansko proizvodnjo. Ce vreme ne bo ugodnejše — za hmeljarje to pomeni, da bi moralo biti hladneje in dovolj vlažno — še bo verjetno tudi sezona obiranja začela ne- kaj dni prej kot običajno. Avgusta se bo torej zbralo v Savinjski do- lini okrog 12 tisoč obiralcev hmelja. Določe- na je že cena za škaf obranega hmelja — 150 starih dinarjev (lani 130) s tem, da bo za hrano in stanovanje plačal vsak obiralec 450 starih dinarjev dnevno. Torej — več hmelja bo obral, cenejši bo njegov oskrbni dan. Kmetijski kombinat bo letos poskrbel tudi za učinkovitejše zdravstveno varstvo. Po pro- izvodnih obratih bodo uredili bolniške sobe, v katerih bodo za morebiti bolne obiralce po- skrbeli kvalificirani zdravstveni delavci. Za to so se odločili predvsem zategadelj, ker obiralci niso socialno zavarovani in jim torej ne gredo nobene zdravstvene pravice. Obiral- ce bodo zavarovali tiidi proti nezgodam in poklicnim obolenjem. Dolina je torej pripravljena, da čez dober mesec začne s svojim najpomembnejšim ob- dobjem. Kajti čeprav je uspeh letine odvisen predvsem od prejšnjih mesecev, se v tistem času poloti večine prebivalcev neka posebna mrzlica, ki je čisto razumljiva, saj se bo zdaj, zdaj pokazalo, če je narava poplačala ves trud in skrbi. Dr. Ervin Mejaka Ob obletnici smrti Franja Malgaja (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Hotel sem se vrniti še isti dan zvečer z ugodnim poročilom nazaj k Malgaju, pa je odredil pcfveljnik Sancin, da ponese odgovor Malgaju drug vojak, jaz pa da moram z mariborsko četo v Maribor, ki smo ga dokonč- no osvobodili 23. novembra 1918 zjutraj z razorožitvijo nemške mestne garde. Dne 15. decembra 1918 je Maribor proslavil prvi državni in narodni praznik združitve. Po končani silavnosti smo vojaki odšli nazaj v vojašni- co, prišel je ukaz, da odidemo na Koroško in podpremo Malgaja v boju za osvobojenje Slovenske Koroške. Še istega dne ponoči smo se odpeljali do Sinčje vasi, kamor smo pri- speli zgodaj zjutraj in korakali v Velikovec, kjer nas je že nestrpno čakal Malgaj, ki je nedavno pred našim prihodom, in to 1. decembra, zavrnil napad štirikrat močnejšega (preko 600 mož) oddelka sovražnikov. Tako smo Celjani zopet prišli v stik z Malgajem in mu pomagali pri njegovih nalogah. V tem času Je bil v Veliikovcu že Srečko Puncar, ki je izdajal list »Ju- goslovenski Korotan«, v katerem je pisal največ sam, sodelovali pa so njegovi prijatelji, ki jih je bilo mnogo med ikoroškimi borci, med njimi Franjo Roš iz Celja. j Na Koroškem se je medtem položaj naših čet po.slabšal. j Sovražnik je bil vedno drznejši, oboroženi so bili Nemci dovolj in] v nekaj tednih so bili že v veliki premoči. \ V tem času je bil kljub za Koroško dogovorjenemu premirju (od 13.- januarja do 28. aprila 1919) skoraj dan za dnevom kak spopad s sovraž-i nikom, bile so tudi človeške žrtve. Obroč okrog Velikovca se je polagoma j zožil, Grebinj je bil že v sovražnih rokah. Št. Pavel v Labudski dolini smo * morali zapustiti že 27. decembra 1918, na zahodu se je bojna črta pomak-' nila na Karavanke. Od 3. do 8. februarja 1919 so se vršili hudi boji okrog Borovelj, v katerih je bil nadvse hrabri major Alfred Lavrič težko ranjen, njegov adjutant poročnik Sirnik pa je padel. Južna Koroška je s tem prešla v sovražnikove roke. Nujna je bila pomoč našim iz zaledja. Okrepitev ni bilo, — Ljubljana jc čakala. V ten\ mučnem položaj-u je v noči pred 29. aprilom izdalo — proti volji komandanta divizije, — pač pa po želji slovenskih poHtičnih čini- teljev naše poveljstvo ukaz, da se drugo juitro prične ofenziva naših čet, ki naj bi osvobodila ves Slovenski Korotan. Sovražnik je bil v prvem trenutku presenečen in se je jadrno umikal iz strelnih črt nazaj. Toda to ni trajalo dolgo. Avstrijci so odgovorili s splošno in zelo krepko ofenzivo od vseh strani, ki je prisilila naše čete, da so morale 2. maja zapustiti Velikovec in v naslednjih dneh je bila po težkih bojih Koroška za nas izgubljena. Naše čete so v redu zapuščale svoje postojanke, bile so v stalnem stiku s sovražnikom, ki pa je pritiskal nanje brez .prestanka in dosegel 7. maja 1919 deželno mejo ter že silil preko nje. Nedvomno je iskati razlog za ta naš neuspeh v nezadostnem številu vojakov, njih izčrpanosti in v pomanjikovanju rezerv, pa tudi disciplina ni bila na višku. Padli so v teh bojih naši najboljši, med njimi kapetan Pavel Razlag in poročnik Franc Jurca, — in pa Malgaj Franj'o ter Puncer Srečko. Puncer Srečko je storil junaško smrt 29. aprila 1919 v Vobrah in čez teden dni mu je sledil Franjo Malgaj, ki si je v kratkem času s svojim junaštvom in s svojo sposobnostjo pridobil sloves legendarnega junaka. V ti lem času se je Malgaj nahajal v Guštanju s svojo hrabro četo, ki je štela dkrog 80 mož. Ko so začeli Avstrijci prodirati proti Guštanju, se je Malgajeva četa odločila, da se ne umakne s koroških tal. Malgajevci so napravili postojanko na Tolstem vrhu nad Guštanjem, od koder so ure in ure krepko odbijali avstrijske napade. Kmalu jim je začelo primanjkovati streliva. Malgaj je telefoniral v Dravograd in v eni uri je že pridrdral avto, ki je pripeljal municijo, — žal prepozno. Morda bi se bila hrabra Malgajeva četa še držala na Koroškem, če bi bila dobila okrepitev, toda našel se je, kakor pripovedujejo,, med vojaki izdajalec, ki je zbežal k sovražniku in mu izdal obupni položaj Malgajeve čete. ' j Ko se je junak Malgaj 6. maja 1919 popoldne okrog 14. ure plazil na I svoji postojanki skozi vejevje gozda, mu je eksplodirala ena ročnih gra-' nat, ki jih je nosil okrog pasu in ga usmrtila. Smrt je nastopila po pri-i povedovanju očividcev hipoma. '-. Tovariši niso mogli vzeti njegovega trupla s seboj. Mrtvi junak je obležal na mestu, od koder so ga potem Avstrijci spravili v Guštanj in ga na tamkajšnjem pokopališču pokopali, potem, ko so prej mrtvo truplo javno zasramovali in opljuvali. Konec prihodnjič DAN SAVmjSkiH HMELJARJEV 1966 potem ko so lani — po treh ne- uspešnih poizkusih — v Preboldu siclenili opustiti prirejanje množič- nega praznika ob bratvi hmelja — vseeno ali med ali pred njo ali po jjjej — so se tega lotili sosednji 3raslovčani. Ali povsem natančno po »okrožnici«: »Prireditev bo letos y okviru Turističnega društva Bra- jlovče ob sodelovanju KK Žalec — obratov Braslovče, Polzela, Trnava in drugih krajevnih organizacij.« Za- detek 6. avgusta 1966 ob 20. uri s j^ulturno-zabavrio prireditvijo v f{rneljarskem domu v Žalcu in z za- jcljučkom 7. avgusta 1966 (nedelja): »Veseli del« na prireditvenih prosto- rih in umetnem jezeru pri Braslov- čah. Zamisel vsakoletnega praznika HMELJARIJE izvira že iz let, ko so se v Savinjski dolini začeli ukvar- jaiti s pridelovanjem hmelja — mir- no bom zapisal — množično, to je, Še pod M'stroogrsko in ko iz razum- ljivih vzrokov realizacija ni bila lah- ko izvedljiva (pridelovalci Slovenci, prekupčevalci tujci, predvsem Nem- ci in kajpak tudi nemškutarjd). Kljub bohotnemu razvoju po prvi svetovni vojni nekateri bolj »razgre- ti« savinjski hmeljarji ideje o »kmečkem prazniku« prav tako niso mogli uresničiti, predvsem, zavoljo nasprotujočih si sil (klerikalci in li- beralci). Pozneje je vmes posegla svetovna gospodarska kriza (1928— 1932) in ko so Savinjčani že skoraj zacelili te rane, je pridivjal vseuni- čujoči okupator. Takoj po NOV — obnova itd.! V letih 1963—1965 so v Preboldu prvi pogumno poizkusili... Bilan- ca? Prvo leto nad 5.000 obiskovalcev ter finančni in (nekoliko tudi) tu- ristični uspeh, medtem ko o kultur- no^prosveCnem učinku niti beseda ni bila mogoča! Leta 1964 je gostin- sko odlično pripravljen praznik — povsem preprečilo — trodnevno (!) deževje! Lani (1965) je bila neke vr- ste kombinacija »turistično-športne- prosvetne prireditve«, ki so jo na- slovili »Dan hmeljarjev« (kakor že leto poprej!), na katerem, pa so uspeli le s predavanjem Pavle Ma- tuševe o hortikuHturi ter šahovskim brzoturnirjem hrvatskih in sloven- skih šahovskih ekip, medtem ko je bila med »hmeljarskimi« točkami popolna zmeda! Na robeh ploščadi pri bazenu v »vikend« — nasel'ju in še krog in krog je kak^ih sto nedi- sciplinirancev povsem zastrlo sicer baje kar dobro pripravljeno tekmo- vanje obiralk... Tudi milica ni mogla intervenirati! In tako se je kakih 2.000 radovednežev — povlek- lo v »vikend« hišice ter bližnje go- stilne, krčme — in skrite kotičke ... Kljub -vsem tem pripombam gre Preboldčanom — javna pohvala in zahvala! Zakaj — na napakah se je moč tudi imenitno mnogočesa na- učiti! Toda —ne samo na napakah! Potemtakem — novi poizkusi? Nove točke letos naj bi bile: pev- ski oktet hmeljarjev, proglasitev hmeljskega starešine 1966 in hmelj- ske princese 1966 ter izročitev hmeljskih simbolov, razstava prvih eksponatov za hmeljarski muzej, medtem ko bi ponovili sprevode kmečkih vozov, tekmovanje obiralk in še nekatere točke iz let 1963— 1965 v Preboldu. Vsak poizkus je sicer resda zaže- len, vendar — tudi začetek poizkusa je važen in — javnost! O letošnjem kasnem začetku je že vse »po toči«, toda o udeležbi čim več oblikovalcev je še čas opo- zorila! In prav zavoljo tega teh ne- kaj vrstic! Zakaj naj se ne bi še v teh dneh pred praznikom oglasili, javno, v časnilkih (»Kmečki glas«, »Celjski tednik« itd.) poznavalci pridelova- nja hmelja s predlogi za: naslov prazniku, ki ni nujno da bi ostal (vsaj zame ponesrečen) »Dan hme- ljarjev«; za »protokol o ustoličenju hmeljskega starešine« ali za izbor »hmeljiske princese« ter za obliko- vanje hmeljskih simbolov (ali »ma- ček« ali škaf (mernik) ali čajna ali križ za nameščanje izrutih hmelovk) in tako dalje in tako naprej! In za tako imenovani »kulturno- zabavni del« praznika! Javni anketi je še vedno mesto! Bolje zdaj čim več četudi »pikrih« — nasvetov, ka- ko bi bilo drugače mnogo, mnogo bolje. Enako pa velja za prirediitveni odbor: naj obvelja sklep o prelomit- vi s preteklostjo, z »improvizacija- mi«* s prehitevanjem samega sebe! Zlasti pa: (Vsaj) zasnova naj bo za — nedoločen čas! Ne le — za tri »poizkusna« leta! • Jaka Slokan on VSKPOVSOD ŠENTJUR: Minule krvodajalske akcije se je udeležilo nad 160 obča- nov. Med kolektivi se je najbolj iz- kazal šentjurski »Alpos«. žal je bil slabši odziv iz nekaterih krajevnih organizacij RK, saj iz Prevorja in Ponikve ni bilo niti enega krvoda- jalca. Med posamezniki je daroval kri tudi TONE KAJTNAR iz Šent- jurja že enaindvajsetič. Prihodnja krvodajalska akcija v šentjurski občini bo jeseni. ŠMARJE PRI JELŠAH: V občin- skem središču in v Rogaški Slatini primanjkuje parcel za stanovanjsko gradnjo. Na razpolago je le .še 13 parcel. Precej je sicer parcel, ki so po urbanističnem programu predvi- dene za gradnjo, vendar jih lastniki nočejo prodati. Svet za urbanizem pri skupščini občine namerava zato predlagati postopek za razširitev nacionalizacije. Dosedanji pogovori z lastniki zemljišč niso bili uspešni in je — kot vse kaže — to edini na- čin, da se zagotovi nemotena grad- nja. NAJDELAVNEJŠl AKTIV. POSNETEK PRIKAZUJE ČLANE MLA- DINSKEGA AKTIVA IZ GRIŽ, KI JE LETOS DOBIL OBČINSKO NAGRADO ZA SVOJE USPEŠNO DELO. ČLANI OMENJENEGA AK- TIVA SO V ZADNJEM ČASU OPRAVILI NEŠTETO DELOVNIH AKCIJ, SODELOVALI PRI KULTURNEM IN ŠPORTNEM ŽIVLJE- NJU KRAJA TER PRI UREJANJU ŠPORTNIH OBJEKTOV. Likvidacija obrtne delavnice Svet za gospodarstvo in družbeni plan občine Slovenske Konjice je na svoji zadnji seji obravnaval ana- lizo zaključnih računov gospodar- skih organizacij za leto 1965. Na osnovi zbranih podatkov je ugoto- vil, da so podjetja zadovoljivo go- spodarila in da so uspehi poslova- nja odraz prizadevnosti delovnih ko- lektivov. * V nadaljevanju je svet za gospo- darstvo razpravljal o predlogu de- lovne skupnosti obratne delavnice »Stavbeno ključavničarstvo in ko- vinska galanterija« Slovenske Ko- njice za uvedbo postopka redne li- kvidacije te obrti. Svoj predlog je delovna skupnost utemeljila s tem, da se je močno zmanjšal obseg de- javnosti, zaradi česar obstaja mož- nost nerentabilnega in nekonku- renčnega poslovanja. Svet se je stri- njal z obrazložitvijo delovne skup- nosti ter dal soglasje, da uvede po- stopek redne likvidacije. 3-članska likvidacijska komisija, ki je bila predlagana na tej seji, bo pričela z delom v začetku julija. V. P. Začelo se je pred 25 leti v SPOMIN NA ZAČETEK VSTAJE NA OBMOČJU LAŠKE OBCINE OBJAVLJAMO DANES SESTAVEK ALOJZA DIACIJA, NEKDANJEGA AKTIVISTA NARODNO OSVOBODILNE BORBE, KI JE SODELOVAL V ŠTEVILNIH AKCIJAH, KI NAJ BI RAZMAHNILE BORBO PROTI OKUPATORJU TUDI NA TEM TERENU. j Ze v prvih dneh nemške zasedbe »zavestni nasprotniki fašizma, čla- ni komunistične partije, sistematič- /30 pripravljali uporniško gibanje in 6orl30 proti'črkupahDTJid.l fevbltičiOi^^ narna akcija je zavzemala . čedalje večji obseg v vsej Sloveniji in tudi celjski okoliš ni zaostajal. Tovariši Šlander, Hočevar, Debeljak, Jurač in še mnogi drugi so že spomladi le- ta 1941 sklicevali ilegalne sestanke, na katere so vabili tudi tovariša Lojzeta Lešnika iz Rečice. Razdelili so si naloge in jih izvrševali vsak na svojem določenem območju. Pr- va in osnovoa naloga ter cilj te ak- cije je bilo množično vključevanje zavednih Slovencev v borce za osvo- bpditev domovine iizpod okupatorje- vih pohlepnih krempljev. Tovariš Lojze Lešnik je kot član okrožnega narodnoosvobodilnega odbora v Celju odgovarjal za teren Rimske Toplice — Huda jama — Rečica. Pri tem se je pokazal, za- vednega, celega moža z veliko po- žrtvovalnostjo. O vsem dogajanju je sproti obveščal tudi mene, mi dajal naloge in napotke ter me povezo- val Z' i'azriimi aktivisti iz Celja, ki so me začeli obiskovati že proti koncu aprila 1941. leta. Pripravam so sledili številni se- stanki, ki sva jih organizirala in so jim že od začetka prisostvovali tudi* nekateri rudarji iz Hude jame: Ivan Primon, Ivan Štancer, Ivan Ropša, Dušan Poženel, Franc Sluga, kasneje tudi njegov brat Jože, Ivan Zalokar, Jakob Mavri in še drugi za- vedni in zaneslijivi aktivisti. Podob- ni sestanki so bili tudi v Laškem v posebni sobi gostilne Pri Dalmatin- cu. Teh sestankov so se udeleževali tudi najvplivnejši aktivisti kot tova- riši Štancer, Peternel, Lešnik, Pin- tar in še mnogo drugih. Mnogo ur smo presedeli skupaj in kovali na- črte o nadaljnjem razmahu osvobo- dilnega gibanja. Najvažnejši med prvimi sestanki je bil nedvomno tudi sestanek na kojzici, kjer smo ustanovili, dne 22. maja 1941 pokrajinski odbor Osvo- bodilne fronte za Štajersko. Za tem je bil še sestanek pripadnikov raz- nih političnih skupin celjskega okra- ja v Govcah, kjer je bil ustanovljen Okrajni odbor OF za celjski okraj. Po smernicah, sprejetih v Kojzici, se jc'aktivh'ds.t organizacije' zhatno'' razširila; prišli so novi člani, ki so spet vsak na svojem terenu širili borbeno miselnost ter pripravljali ljudi za oboroženo vstajo. Ustvarjeni so bili itorej osnovni te- melji, ki so imeli v vaških odborih Osvobodilne fronte dobro oporo. Le majhen je bil del prebivalstva, ki ni podpiral osvobodilnega gibanja. Partizani so se skoraj svobodno gibali na tem ozemlju že konec leta 1941 zlasti pa še v Rečici, kjer jim je preskrbel zatočišče pri kmetih in delavcih v glavnem tovariš Lešnik. Leta 1942 je postala množična skrb za borce tako močna, da so skoraj že v vsaki hiši fantje lahko našli prenočišča in hrano. K temu je mnogo pripomogel tudi naš pri- morski brat Du^an Poženel, hudo- jamski rudar, ki je tega leta odšel v ilegalo in ob dokaj težkih pogojih opravljal dolžnosti terenca. Zelo uspešno je zbiral denarno in mate- rialno podporo za borbo — vse do svoje tragične smrti. Ob njem naj omenim še tovariše Jožeta Sadarja, Jožeta Janežiča, Draga Preskarja, Jakoba Mavrija, ki so poleg drugih veliko pripomogli k razvoju revolu- cionarnega gibanja. Takrat smo vsi čutili, da je sode- lovanje v narodnoosvobpdilni borbi naša skupna dolžnost. Ocena in pri- znanje tega deleža pa je stvar naše današnje skupnosti. Alojz Diaci Praznovanje v Brestanici POSVEČENO 25-LETNICI PRESELJEVANJA SLOVENCEV V nedeljo bo v Brestanici sve- čanost, posvečena 25-letnici pre- seljevanja Slovencev. Pričakuje- jo, da se bo prireditve udeležilo več kot 5 tisoč obiskovalcev. Pro- slava se bo pričela ob desetih do- poldne. Najprej bodo otvorili spominsko sobo z dokumentar- nim gradivom o izseljevanju, kjer si bodo udeleženci lahko ogledali grajske prostore in nek- danje taborišče; nato bodo polo- žili vence k spomeniku. Na slav- nostnem zborovanju pred nek- danjim zbirnim taboriščem bo govoril Pavle žavcer, igrala pa bo godba na pihala iz Kapel. Prav tako bodo nastopili tudi zdru- ženi pevski zbori. od 3.7. do 9.7. Nedelja, 3. 7. . 9.25 Poročila (Zagreb); 9.30 Odda- la narodne glasbe (Zagreb); 10.00 JJnietijska oddaja (Zagreb); 10.45 •^ntilator —oddaja za otroke (Beo- ^•"^d); 11.15 Lassie — serijski film ?^ otroke (Ljubljana); Športno po- f^'dne; 17.55 Poročila (Zagreb); J°,00 Teleskop (Zagreb); 18.40 Pes- v koloni — spominska oddaja ob r^^evu borca (Beograd); 19.54 Inter- J^fzzo (Ljubljana); 20.00 TV dnev- (Beograd); 20.45 Sedma sila — pV'fTiorisiična oddaja (Zagreb); 21.45 "^ska zgodba iz serije »Golo me- sto (Ljubljana); 22.35 Zadnja poro- čila (Ljubljana). Ponedeljek, 4. 6. 9.00 Prenos proslave ob Dnevu borca (Zagreb); 17.25 Mednarodno kotalkarsko tekmovanje v Velenju (Ljubljana); 18.25 Mladinski klub v Mariboru se predstavlja (Ljublja- na); 10.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.40 Cik-cak (Ljublja- na); 19.45 TV Obzornik (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 TV drama (Ljubljana); 21.30 Zabav- no-glasbena oddaja (Skopje); 22.00 Poročila (Beograd). Torek, 5. 7. 1«.30 Poročila (Ljubljana); 18.55 Kratek film Charlieja Chaplina (Ljubljana); 19.15 Malo za res, ma- lo za šalo — zabavno-glasbena odda- ja z ansamblom Jožeta Privška in soHsti (Ljubljana); 19.40 Propagand- ni intermezzo (Ljubljana); 19.45 TV obzornik (Ljubljana); 20.00 Vojna gumbov — francoski celovečerni film (Ljubljana); 21.30 Zadnja po- ročila (Ljubljana). Sreda, 6. 7. 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Stolac — potopisna skica studia Sa- rajevo (Beograd); 19.00 Glasbena dela Milana Prebande — odaja stu- dia Sarajevo (Beograd); 19.15 TV pošta (Ljubljana); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 19.45 TV obzornik (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20.30 I. Gončarev: Oblomov — prvo nadaljevanje romana (Ljub- ljana); 21.30 Zadnja poročila (Ljub- ljana). četrtek, 7. 7. 17.55 Poročila (Beograd); 18.00 Od zore do mraka — oddaja o JLA (do 18.25) (Beograd); 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Ventilator — od- daja za otroke (Zagreb); 19.15 Re- portaža (Zagreb); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 19.45 TV obzornik (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20.30 Studio ena — zabavno- glasbeni spektakel (Ljubljana); 21.30 S, kamero po svetu (Zagreb); 21.50 Poezija Branka Čopiča (Zagreb); 22.00 Rezerviran čas fLjubljana); 22.15 Kvartet Pierre Favre — odda- ja iz cikla »Jazz festival na Bledu« (Ljubljana); 22.35 Zadnja poročila (Ljubljana). Petek, 8. 7. 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Anka riše — oddaja za otroke (Skopje); 19.00 Zabavno-glasbena oddaja (Skopje); 19.15 Glasba za vas — oddaja resne glasbe (Beo- grad); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 19.45 TV obzornik (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Komu zvoni — ameriški celovečerni film (Ljublj.ana); 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana). Sobota, 9. 7. 18.20 Poročila (Ljubljana); 18.25 Film za otroke (Ljubljana); 18.45 1:1 — glasbena oddaja (Zagreb); 19.25 Vsako soboto — pregled TV sporeda (Ljubljana); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 19.45 TV obzornik (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20.30 Boj za obstanek — se- rijski film (Ljubljana); 21.00 Humo- reska iz cikla Galski petelin (Beo- grad); 22.00 Svetnik — serijski film (Ljubljana); 22.50 Zadnja poročila (Ljubljana). Komuiioliii zovod za zoposlovanle Ciiis prosta učna me$tq Službe pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje V Ce- lju so opravile popis prostiji učnih meSt za mladinb po stanju 4. junija 1966. S podatki o razpoložljivih učnih mestih so seznanjeni vsi sodelavci zavoda na vseh izpostavah, tudi v Sevnici in v Brežicah. Mladini in staršem iz sevniške in brežiške občine so naši sode- lavci na voljo za razgovor o poklicnem posvetljevanju in informiranju vsak teden, v Brežicah vsako sredo od 8. do 12. ure, v Sevnici pa vsak četrtek od 8. do 12. ure. V nadaljnjem objavljamo učna mesta v delovnih orga- nizacijah in pri zasebnikih, ki so bila na področju Komunalnega zavoda za zaposlovanje Celje prosta 4. junija 1966. RAZPIS GOSTINSKA ŠOLA CELJE Gostinska šola, Celje, Titov trg 3, bo sprejela v I. letnik 120 učencev, od tega za strežbo 60 in Icuiiarstvo 60. Potreben je zdrav- niški pregled za živilsko stroko. Vpisni pogoji: preizkus znanja iz slovenščine in matematike, učna pogodba oz. štipendijska z določeno gostinsko delovno organi- zacijo je zaželena, vendar ni obvezna. Posebej opozarjamo na prost vpis (brez pogodb)! KMETIJSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER CELJE živinorejska šola Šentjur pri Celju, Bezovje 10, bo vpisala 30 učencev. Šolanje traja 2 leti, prijave za vpis pa morajo učenci vlo- žiti do 31. julija 1966. Poljedelsko-hmeljarska šola, Celje, Ljubljanska 93, bo vpisala 30 učencev. Prijave za vpis morajo učenci oddali do 31. julija 1966. Vrtnarska šola Celje, bo vpisala 50 učencev. Prijave za vpis morajo učenci oddati do 31. julija 1966. ŠOLSKI INDUSTRIJSKO-KOVINARSKI CENTER ŠTORE Šolski industrijsko-kovinarski center Store, bo vpisal 108 učen- cev. Učenci morajo opravili psihotehnični test in event. preizkus znanja iz slovenščine in matematike. Predložiti morajo štipendijske pogodbe. ŠOLSKI CENTER BORISA KIDRIČA, CELJE Šolski center Borisa Kidriča, Celje, Ljubljanska 17, bo predvi- doma sprejel 325 učencev. Vpisni pogoji: učna ali štipendijska po- godba, zdravstveno spričevalo. Rok prijave za vpis je 1. september 1966. Komunalni zavod za zaposlovanje Celje SLOVO NAPREDNE UČITELJICE Prav ob svoji 60-letnici se od šole poslavlja Iva Župančičeva. Rodila se je v Zgornji Ponikvi nad Žalcem kot hčerka tamkaj- šnjega šolskega upravitelja Jan- ka Kodermana. Po maturi na mariborskem učiteljišču je svojo prvo službo nastopila na šoli v Šmartnem ob Paki. Kot sokolsko delavko jo je tedanji režim pre- gnal v Odrance v Prekmurju. Le- ta 1928 je prišla na šolo v Litiji, kjer se je poročila z učiteljem in znanim publicistom Jožetom Žu- pančičem. Z možem, hčerko in sinom jo je okupator julija 1941 izselil v Varvarin ob srbski Moravi. Po- leti 1945 se je vrnila na svoje sta- ro službeno mesto na osemletko v Litiji. Od tu — zadnje leto kot upraviteljica šole na Savi — po 41 letih šolske službe odhaja v pokoj. Župančičeva uživa sloves od- lične učiteljice in vzgojiteljice, ljubeznive z mladino in vnete za njen napredek. V okviriVšole iri naprednih organizacij je pripra- vila številne mladinske nastope z igrami, plesom in petjem, mar- sikaj tega po docela lastni zami- sli. Prispevala je prenmoge točke na mitingih, na prireditvah or- ganizacije Zveze borcev in v gozdnih brigadah. Požrtvovalno se je trudila v večernih tečajih za odrasle, \* AFŽ, pa tudi pri iz- popolnjevanju mlajših učitelj- skih kadrov v strokovnem in pe- dagoškem pogledu. Za svoje us- pešno delo je prejela pohvale in odlikovanja. Vedno je bila zgledna žena in mati, poleg tega pa je vzgojila več rodov mladine, ki je iz nje- nih vrst izšla mrtpžica dobrih, naprednih, ustvarjalnih ljudi. »Še dolgo vrsto zdravih, sončnih let, ki jih bo lepšala ljubezen vdanih bivših učencev in učenk, prijateljev in znancev, a tudi hva- ležnost naše družbe! 9 kol-nič točk v preteklem tednu so celjske od- bojkarice zopet nastopile dvakrat. V sredo so igrale zapoznelo tekmo s Pionirjiem, v jiedeljo pa so gosto- vale v Kleku proti tamkajšnjemu ligašu Slobodi. Predvsem v prvi tek- mi so imele celjske tekmovalke ugodno priložnost, da pridejo do pr- vih točk v zveznem tekmovanju. Ekipa Pionirja zaseda namreč pred- zadnje mesto in je imela do tekme v Celju le dve točki. Toda celjan- kam je ušla tudi ta priložnost, pa čeprav so pokazale dokaj dobro igro in tudi nekaj več borbenosti. Predvsem razboirljiv je bil četrti set, ko so po vodstvu Pionirja v setih 2:1, Celjanke vodile v tem setu že 14:9 pa so vendar na koncu tudi ta set izgubile in s tem tudi možnost za zmago. V nedeljo so gostovale v Kleku in izgubile srečanje s 3:0, kljub temu pa v zadnjem setu prikazale borbe- no igro ter ga izgubile z minimal- nim rezultatom. Celjska odbojkarska ekipa se sicer ponaša z nekaterimi dobrimi posa- meznicami, toda žal je tudi odbojka kolektivna igra, kjer se dobre posa- meznice zgubijo v neuigranosti ce- lotne ekipe. Morda bo tale serva od- lične Kokotove prinesla točko, toda za zmago jih je samo v enem setu potrebnih vsaj petnajst. OBISK PRI FINOMEHANIKU DOMINIKU GROBHLNiKU Prva v stroki v delavnici na Mariborski 45, ki /g založena s pisalnimi stroji, račun, skimi avtomati, knjigovodskimi stro, jt in vsakovrstno drugo birotehniko ki Ji še imena ne vemo, smo zaglc. dali dekletce, ki je popravljalo pi. s al ni stroj! Zvonka Grobelnik, hčerka prizna, nega finomehanika, se je odločila da bo sledila očetu v poklicu. »Že oci mladega me je veselilo,« je poveda- la, »iri vedno sem skušala pomaga, ti. Toda zdaj gre zares.« Mojster Grobelnik nam je pove- dal, da se mora sicer bojevati z raz- nimi težavami, saj pride težko do materiala in nadomestnih delov. Tu- di s prostori je precej na tesnem, a delati je potrebno in zato ne od- neha. V delavnici se lotijo vseh stro. jev, ki so v rabi v sodobnih pisar- nah (razen IBM strojev!). Vsa manj. ša dela opravijo na licu mesta, k večja popravila in generalna čišče- nja opravijo v delavnici. Stalnim strankam opravijo tudi servise brez- plačno, medtem ko po dveh ali treh mesecih (v kolikor pride do iste okvare)^ popravijo stroj prav tako brezplačno, a ob generalnih popra- vilih dajejo enoletno garancijo. Delokrog je obsežen. Najdaljša proga je 71 km iz Celja. Segajo v kraje Brežice, Slovenska Bistrica, Prebold, Velenje, Šmraje, Rogaška Slatina. Z mojstrom Grobelnikom so zadovoljni povsod, saj jamči s prak- so, ki si jo je pridobil v Zagrebu, Beogradu in Nemčiji ter z dolgolet- no prakso. Zanimivo je le to, da mnogi nosijo fotoaparate in filmske kamere v po- pravilo v Ljubljano, medtem ko bi jih mogli popraviti tudi pri finome- haniku Grobelniku. Verjetno bo v prihodnje drugače. Ce bo le mogoče dobiti boljše prostore in več nado- mestnih delov, potem bo dela do- volj. Tudi za Zvonko. Zazvonil je telefon. »Da, vaš stroj je popravljen. Cez pol ure vam ga pripeljemo.« Dosledno in ob dogo- vorjenem času ter po ustrezni ceni — to je vodilo finomehanike Grobel- nik. Šmarska arheologija Šmarje pri Jelšah |je znamenit kraj s čudovito okolico. Tu je tekla zibelka kar trem slovenskim arheo logom: Francu Lorgerju, Jaru Šašlu, Veri Berce-Kolškovi. Tu je živel ne- 'kaj let pesnik Anton Aškerc, ki je imel sestanke s pesnikom Gregorči- čem. V Šmarju je več let deloval kot notar slovenski pisatelj Ivo Šorli. V enem svojih del je prikupno opisal šmarsko krajino do Boča in Donač- ke gore. Skozi današnji trg je potekala! rimska cesta, bližnje naselje Korpti- le izpričujejo rimski izvor krajevne- ga imena. Pred leti je izkopaval do- mačin prof. Lorger arhitekturno pre- ostalino v Grobelcah. Izkopal je krasne fragmente barvne stenske dekoracije, katerih vzor so freske v Pompejiii. Anhitekurhe člene (kapi- tel, baza in drugo) dalje fragmente plastične dekoracije v štuku za zid- ne vence in talni načrt arhitekure. Vse to priča o bogatem prebivalcu, ki si je nekoč dal tu zgraditi pode- želsko vilo. Izsledke je poibliciral v Časopisu za zgodovino in narodo- pisje, predm.ete pa hrani Pokrajin- ski muzej v Mariboru. Temu muze ju je pred 50 leti poklonil trški tr- govec A. Stupica manjšo zbirko rim- skih kovancev, najdenih pri Sv. Ro- ku nad Šmarjem. V svojih deških le- tih sem v okoliških kmetijah videl več kamnitih sekir, ki so služile kot utež na stenskih urah. Sekire z iz- vrtano luknjo potekajo iz časa ne- olita. S tem pa je izpričano, da je bil kraj naseljen že v davnini pred rimsko oiviMizacijo. Okoliš Celeie je bil verjetno mimo Šempetra goste- je naseljen, kot je danes znano. V bodoče bo nujno arheološko raziska- ti Šmarje z okolico. Morda pride na dan to ali ono, iki utegne biti važno za znanost, vsekakor pa zo lokalno zgodovino. Najditelji slučajnih najdb naj se zglasijo pri tov. S. Ci- glineokiju, fotografu v Šmarju ali pa oibveste o najdbi celjsiki muzej- Vsak, še tako neznaten drobec davnine, opeka al\ kamen, lončarski izdelek ali stdklo, novci ali kovinski predmeti, tudi okrnjeni, imajo sta- rinsko ceno za naše izročilo. Končno vrednotenje pa prepustimo stroko^V" njakom v muzeju, če je predmft pomemben, ga bo muzej rade voljf odkupil, sicer pa bo darovalec zapi; san v knjigi najdb. Za najditelja ni v nobenem silučaju predmet praktič- no uporaben, ima pa lahko mirn^ vest. da ie pomagal ohraniti kar i^ vredno. Kraj, v katerem živi. bo la"^' ko postal bogatejši in zinan širom po domovini. A. S. VABIMO vas na IZLETE: 1. 13-daevno potovanje z luksuzno motorno ladjo »Dalmacija« v oktobru »PO SREDO- ZEMLJU«. Prijave do 15. septembra 1966. 2. Farmacevti pozor! 8-dnevno potovanje z avionom na strokovno ekskurzijo v MOSKVO 1„ LENINGRAD v avgustu. Prijave do 15. julija 1966. 3. 1-dnevni avtobusni Ulet na BELOPESKA JEZERA, OSOJSKO In KLOPINJSKO JEZE> RO. 4. t .metno putovuijc z letalom v SOV^ ifctsko .'vf.zo » »cpuinbru 1966. 5. MOTORIZIRANI TURISTI! PrtpravlU gmo vam zelo ugodne poćitnižke aranžmane v POREČU in ROVINJU. 6. 10-dnevno potovanje z avtobusom in vla- kom od 12. do 22. septembra po JUZNl FRANCIJI in OGLED BIKOBORB. Prijave do 10. julija 1966. 7. Obiščite CARIGRAD in SOFUOl lOdnev- ni avtobusni izlet v času od 28. avgusta do 6. septembra 1966. Prijave do 10. julija 1966. g. 6-dnevno avtobusno potovanje v PRAGO — DRESDEN in MUNCHEN. Prijave do 1». julija 1966. | 9. v času od 1.—9. oktobra 1966 6-dnevno avtobusno potovanje na ogled mednarodne razstave PHOTOKINA V KOLNU. Prijave do 10. avgusta 1966. 10. 6-dnevno avtobusno potovanje v UM- BRIJO. Prijave do 5. avgusta 1966. 11. Preživite del svojega dopusta s 4-dnev- nim križarenjem med KORNATI. 12. KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCI! Prijav- IJajte se za 2 ali 3-dnevne izlete v TRST in BENETKE. 13. 2-dnevni avtobusni Izlet na GROSS- GLOCKNER. 14. 2 ali 3-dnevnl izlet v BUDIMPEŠTO. 15. 2 ali 3-dnevni Izlet na DUNAJ. 16. 1-dnevni izlet v TRST. Prijave do za- ključenega števila. 17. 8-dnevno potovanje v oktobru v PARIŠ, Prijave do 10. septembra 1966. 18. 11-dnevno potovanje na ogled evropske<- ga prvenstva frizerjev v MILANU in interna- cionalno tekmovanje v PARIZU. Prijave do 10. Julija 1966. 19. Tradicionalno jesensko 9-dnevno poto- vanje z vlakom v LONDON, ROTTERDAM ia AMSTERDAM. Prijave do 10. avgusta 1966. KOLEKTIVI! Poslužujte >e našita kvaliteti nih prevozov, ki vam Jih nudimo po zelo cnifauih cenata v najsodobneje opremljenlb avtobusih tipa »MERCEDES«. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO POTJETJE •KOMPAS« CEUE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL. 23-50. MALI OGLASI PRODAM DVE PARCELI po 9 arov v gradbenem oko- lišu 5 minut iz Šentjurja prodam. Vodovod, elektrika in kanalizacija na parceli. Naslov v upravi lista. ifLADO brejo kravo prodani. Sketa — Topov- KUHINJSKO kredenco in športni voziček prodam. Naslov v upravi lista. NEMŠKE mlade ovčarje in rabljeno kuhinj- .sko pohištvo prodam. Velika Pirešica 1 pri Žalcu. PRALNI stroj »Rex« superavtomatik proda: Martin Gačner, Celje, Cuprijska ul. 9. POLOVICO hiše (vseljivo dvosobno stanova- nje) v Celju in ves gradbeni material za novo hišo proda: Ivan Hribeinik, Celje, Ivanke Uranjekove 4 (pri Muzeju). VEČJO enodružinsko hišo v Celju, vseljivo prvega' septembra (možna je tudi zamenja- va) prodam. Natančnejše informacije pri: Draksler, Celje, Dečkova c. 26. STENSKO uro (Pendel) proda Cvetko, Celje, Muzejski trg 8. OSEBNI avto »MOSKVIC« 403 prodam ali zamenjam za hišo ali stanovanje v Celju ali Žalcu. Naslov v upravi lista. NOVO HISO prodam za 4,500.000 S-din. Jože Gobec, Grobelno 15. PRALNI stroj znamke »ALBA SVGNIS« pro- dam ugodno tudi na ček za 700 N-din. Na- slov v upravi lista. UGODNO PRODAM malo rabljen pralni stroj Rondo-Maris in centrilugo Himo. Naslov v upravi lista. KUPIM »Metka« tekstilna tovarna in konfekcija Ce- ' •je KUPI več enosobnih in dvosobnih stano- vanj v samem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe sprejema splošno-kadrovski odde- lek podjetja. ENOSOBNO vseljivo stanovanje v Celju ku- pim ali vzamem v najem proti visoki na- gradi. Cenjene ponudbe na upravo lista pod. »SAMA«. STANOVANJA OPREMLJENO sobo oddam. Naslov v upravi lista. liEKLETI sprejmem na stanovanje. Anton Likovič, Celje, Mirna pot 3. ZAPOSLITEV GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem takoj. ■ Slava Potočnik, Celje, Ulica 29. Novembra GOSPODINJSKO pomočnico z znanjem kuhe sprejmem. Plača 25.000 din. STANDI — lo- kal Stari trg — Ljubljana. ' RAZNO '^OZOR! Strokovni in solidni pregled in pre- izkus Vašega strelovoda Vam bo proti pis- nienerau naročilu kvalitetno opravil Albin Skoberne, Celje, Tehars-ka c. 14. ŠIVILJA vzame konfekcijsko delo na dom. ;Nasla>v> -»- u|M:avi lista. ■ • ...... TURISTIČNE OBJAVE zasedenost kapacitet Dovolj prostih mest je v Zdravilišču Dobr- '^a in pri zasebnikih v Dobrni in Rog. Slati- P'- Zasedeno pa je zdravilišče Rog. Slatina 'n Laško. Za sobote so potrebne rezevacije y, hotelu Evropa in Celeia ter hotelu Paka v zelenju. PRIREDITVE Velenju bo 2. in 3. julija TEKMOVANJE I^OTALKARJEV. V Mozirju 3. julija ZAČE- TEK TURISTIČNEGA TEDNA, ki bo trajal Julija, ko bo DAN SAVINJSKIH ribi- podba, ples, razvedrilo Vsako nedeljo popoldne je na celjskem ^,'AREM GRADU koncert narodnozabavne 8lasbe. 1 KOPALNI BAZENI "dprti so vsi kopalni bazeni na našem pod- ^^ju. Kopalni čas dnevno od 8. do 19. ure, *5,fopnina od 150 do 250 starih dinarjev za r^rasli in od 50 do MK) starih di;iarjev za otroke. Obrtno podjetje »ELEGANT« Celje OBVEŠČA da bo razprodaja osnovnih sred- stev dne 7. julija ob 8. uri v u- pravnih prostorih podjetja »ELE- GANT« V Stanetovi ulici 17 in ne 30. julija 1966, kot je bilo objav- ljeno V št. 24 Celjskega tednika. OPOZORILO UPRAVIČENCEM DO OTROŠKEGA DODATKA Pozivamo vse upravičence do otroškega dodatka, da za otroke, ki so dopolnili 15. leto starosti in v šolskem letu 1966/1967 ne bodo nadaljevali šolanja ali stopili v uk, to sporočijo tukajšnjemu za- vodu do 10. 7. 1966. V primeru, če pa se otrok po končanem šo- lanju zaposli, pa naj pošljejo potrdilo o zaposlitvi. Za otroke, ki bodo šolanje nadaljevali, pa morajo predložiti potrdilo o šolanju za šolsko leto 1966/1967, in sicer: \. za dijake srednjih šol in vajence do 15. 9. 1966, 2. za študente višjih in visokih šol pa do 15. 10. 1966. Prosimo vse, da do postavljenega roka potrdila sigurno pošlje- jo, da ne bo prišlo do preplačil. Potrdila naj pošljejo upokojenci direktno tukajšnjemu za- vodu in navedejo številko odločbe, po kateri pravico do otroškega dodatka uveljavljajo, aktivni zavarovanci pa gospodarski organi- zaciji oziroma ustanovi, pri kateri so zaposleni. Kctounaln) zavod za socialno zavarovanje Celie Obrtni center »Zarja« Žalec sprejme v uk več vajencev naslednjih strok: 1 ZA ELEKTROSTROKO 1 ZA STRUGARSKO STROKO 4 ZA KLJUČAVNIČARSKO STROKO 4 ZA KLEPARSKO STROKO - I 1 ZA KROJAŠKO STROKO <> 1 ZA FOTOGRAFSKO STROKO 1 ZA MIZARSKO STROKO Pismene prijave s predložitvi^'%^fti^lia' o uspešno dokon- čani osemletki je treba poslati na gchrnji naslov. Rok za predložitev prijav: 10. julij 1966. Gospodinje, ali mislite na zimsko kurjavo in na NAGRADNO PRODAJO premoga pri trgovskem podjetju »KURIVO Celje? Pripravljenih imamo 50 praktičnih nagrad v skupni vrednosti NDtn 10.000.— 1. PRALNI STROJ 2. HLADILNIK 3. ŠIV/^LNI STROJ 4. SESALEC ZA PRAH 5. RADIOAPARAT 6. do 9. EKONOM LONCI 10. do 12. TRANZISTORJI 13. do 16. FENI ZA SUŠENJE LAS 17. ELEKTRIČNI PEKAČ 18. do 28. NOČNE SVETILJKE 29. do 30. RAŽENJ ZA ĆEVAPČIĆE 31. do 35. PO 1 TONO PREMOGA 36. do 46. PO 500 KG PREMOGA 47. do 50. PO 1 PRM DRV Premog ali drva lahko naročite t naši matični poslovalnic! Celje, Mariborska cesta 7, ali pri naših zastopnildh: 1. Rogaška Slatma — Blaž Osojnik, Rogaška Slatina 93; 2. Šempeter v Sav. dolini — Alojzija Šrabar, Šempeter 78, Marija Zlobec, Dolenja vas 67; 3. Polzela, Ivanka Ik-obež, Ločica 73; 4. Mozirje — Senica Maks, Mozirje 184; 5. Vojnik — Berta Kramar, Vojnik 55; 6. štore — Mackovšek Marica, Lipa 77; 7. Celje — Jančič Ludvik, Ostrožno 1. Za vsako kupljeno tono premoga zahtevajte nagradni kupon, žrebanje bo 31. 8. 1966 v upravi podjetja ob sodelovanju potrošnikov. Knzisce pri posti KRIŽIŠČE PRI POŠTI V CELJU SODI MED NAJBOLJ NEMOGOČA KRIŽIŠČA V SLOVENIJI. ČEPRAV K SREČI NI BILO ZADNJE ČASE TU TEŽKIH PROMETNIH NE- SREČ, POMENI TO KRIŽIŠČE PO- LEG BUTEJEVEGA MOSTU NA LJUBLJANSKI CESTI ENO CRNIH TOČK NA NAŠEM CESTNEM OMREŽJU. OGLEDALO, KI SO GA POSTAVILI NA KRIŽIŠČU, JE GO- TOVO PRIPOMOGLO K UBLAŽIT- VI NESREČ. Vendar to ni dovolj, saj s tem še ni nič storjenega, da bi se na tem prometnem mestu v Celju razvijal promet nemoteno, brez nevarnosM in zastoja. Ce bi postavili semafor- je, kar bi bilo najceneje, bi za silo ta prometni problem sicer ublažili. Vendar to ni trajna rešitev. Križi- šče ni namreč lokalno, temveč ima poleg prometnega tudi velik turi- stični pomen, saj to vodijo ceste v turistične kraje Laško, Rimske To- plice, Rogaško Slatino in Dobrno. Križišče, takšno kakršno je, posta- ja ozko grlo zlasti v času prometnih konic. Težka vozila in avtobusi ta- krat takrat dobesedno zapro cesto proti Štoram in Aškerčevo ulico. Previsoko naloženi kamioni pa se v podvozu zatikajo, kar vse povzro- ča večje ali manjše zastoje v pro- metu. Pravijo, da so že v bivši Jugosla- viji, ko se cestni promet še zdaleč ni mogel primerjati z današnjim, is- kali možnosti, da bi križišče uredili. Na žalost pa do rešitve mi prišlo do danes. Prometni strokovnjaki me- nijo, da bi bilo najprimerneje ure- diti križišče skupaj z regulacijskimi dela na Voglajni. Z gradnjo novega mostu čez Voglajno bi bilo potreb- no urediti podvoz in tudi križišče pri pošti. Vprašanje pa je kako, ker delo ne bo niti poceni niti lahko. Za teme- ljito ureditev križišča bi bilo treba porušit satvbo, kjer je restavracija Pošta ali pa okrniti del parka pri že- lezniški postaji. Svet za urbanizem pri celjski občinski skupščini bo za ureditev tega križišča naročil ure- ditveni načrt iz denarja, ki je v ta namen zagotovljen v komunalnem proračunu. Čeprav od načrta do uresničitve navadno poteče precej časa, je to le prvi korak za rešitev tega promet- nega problema v eClju. -ma- * ZAHVALA Ob uspešni operaciji in zdravlje- nju se prisrčno zahvaljujem doc. dr. Zvonimlrju Šušteršiču, dr. žun- tarju, dr. Knezu, sestram Zori, Elzi in Bredi ter medicinskemu in strež- nemu osebju urološkega oddelka bolnice Celje. Vsem prisrčna hvala. Hvaležna pacientka Emilija Kramer. OGLAŠUJTE V CELJSKI TEDNIK! IZLETNIK C li!/ L J "E v 80d«lovao,j« o »iHitailkc-oib. »;h)jm«l, ors»- ZBM.STVtJ, »UDIMPEtTA ~ dvr«!n?-vni avtobus- ni izleti za kolektive in posamei^nik«", latvm t>o-iwvanja pv. uOituvoxu. BENJtTKE — TREVI90 — VD^NV. - GORI- CA — TRST, dvcdufvni '-ut^^^a .zitt «j» kolektive m posameznUu TRST— .MIRAMARE, enodneiTi' ^^toh'J- sni izleti za feolekiive in pmtimtm''<<: dELOVEC — VKBSKO iE^EKO - g6spo- SVETS^ko POLJE, irjodncvni avtobusni izlrrti, da(tum-4)a dogovoru.^ D U M A J — B R A II S L A V A - BUDIMPEŠTA, tridnevni avtobusni iz- leti, za kolektive in posameznike. Datum po- tovanja po dogovoru. RIM — FIRENCE — BENETKE, 9-dnevno potovanje z avtobusom dne 13. maja, 17. ju- nija, 8. julija, 2. septembra in 7. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. CAPRI — NAPOLI — RIM — BENETKE, 9-dnevno potovanje z vlakom dne 21. junija in 16. septembra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom po- tovanja. PARIZ — NICA — MONTE CARLO — MI- LANO — BENETKE, 11-dnevno potovanje z vlakom dne 19. maja, 23. junija, 21. julija, 25. avgusta, 22. septembra in 20. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. SOLUN — ISTAMBUL — SOFIJA, 8-dnev- no potovanje z avtobusom dne 22. maja, 26. junija, 17. julija, 14. aVgusta, 18. septembra in 9. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potova- nja. po JUŽNI ITALUI, BARI - NAPOLI - POMPEJI _ COSENZA — MESINA - TA- ORMINA — CATANU — PALERMO — CA- FANZARA, 12-dnevno potovanje z avtobusom dne 19. maja, 18. junija in 10. septembra 1966. Prijave sprejem.amo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. BUDIMPEŠTA — KRAKOV — VARŠAVA — BERLIN — PRAGA — DUNAJ, 10-dnevno potovanje z avtobusom dne 18. maja, 13. ju- lija, 28. septembra in 5. oktobra 1966. Pri- jave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. PO SOVJETSKI ZVEZI, vsak mesec 12-dnev- na potovanja z vlakom in letalom. Udeležen- ci teh potovanj si bodo ogledali MOSKVO, LENINGRAD, KIJEV, RIGO in^JALTO. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici Velenje, Krško, Mozirje in Krapini. IZLETNIK organizira potovanja po tu in inozemstvu z modernimi turističnimi avto- busi. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in tujih vizumov. IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va- gonih, prodaja vozovnice za l^etalski promet za tu in inozenjstvo. ^ih' IZLETNIK menja tuja plačilna sredstv»> za cenjeni ohi^V je priporoča • IZLETNIK CELJE tel 2»-41 Obrtno podjetje »ELEGANT« Celje razpisuje 2 PROSTI DELOVNI MESTI TRGOVSKIH ZASTOPNIKOV ZA OBMOČJE SLOVENIJE IN HRVATSKE ***#rednost imajo kandidati z vi- soko kvalifikacijo tekstilnega de- lavca oziroma kandidati, ki so verzirani v prodaji konfekcije z večletno prakso. K prošnji je dodati življenjepis z opisom dosedanjih delovnih mest. Predpogoj je, da kandidati doslej niso bili kaznovani. Razpis velja do zasedbe delov- nih mest. Da boste imeli klobuk pripravljen za jesenski čas ga ne spravite v omaro, temveč ga oddajte v čišče- nje in popravilo KLOBUČARSTVU TOMAŽIN Celje, Tomšičev trg 17, kjer- izdelujejo po naročilu tudi no- ve moške in otroške klobuke in raz- ne športne čepice. _______^ »Kupujemo nove avtomobile vseh znamk« CELEIA COMMERCE, Celje, Gle- dališka 2, tel. 34-88. Razpisna komisija pri osnovni šoli Slavka šlandra Prebold, raz- pisuje prosti delovni mesti HIŠNIKA — KURJAČA in SNAŽILKE Družinsko stanovanje za hišni- ka v šoii. Nastop službe 1. sep- tembra. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. CELJSKI ROKOMETAŠI USPELI Na lepem stadionu Klasije v Slavonskem Brodu so celjski rokome- taši napravili svoj zrelostni izpit iz rokometa. V vseh predmetih so dobili odlično oceno, kar povedo tudi rezultati: Celje — Bečej 10:9, Celje — Velež (Mostar) 16:7, Celje — Radnički (Slav. Brod) 12:8. Celj- ska rokometna šola, ki so jo skozi sedem let vodili Jože Kuzma, Tone Goršič in Franc Ramskugler je končno dosegla svoj namen — uvrstitev v družbo najboljših v državi. Atletika je tako v Celju dobila v Celju dostojnega partnerja, slovenski rokomet pa svojega drugega ligaša. Celjani so navdušili vse prisotne, čeprav je 3000 glava množica na sta- dionu v zadnji tekmi zahtevala zma- go svojih ljubimcev. Toda igralci Celja, ki so med domačini pred tek- movanjem veljali za »turiste«, so prvič pokazali svoje pravo znanje. S hitro igro in z 'izrednimi streli od daleč so zlahka dosegali gole. Tre- ner domačinov — sicer trener dr- žavnega prvaka Medveščaka Stencl je z roba igrišča zaman dajal na- vodila domačinom, ki spričo odlične pripravljenosti vseh celjskih igral- cev sploh niso vedeli, komu naj po- svetijo več pozornosti. Maloštevilni celjski navijači so zlasti po odmoru neprestano gledali na uro. Ko je bilo potrebno zdržati še 14 minut, je bil rezultat 10:6. Tedaj je sodnik Valčič iz Beograda začel so- diti zelo pstro in Krelj je moral za dve minuti z. igrišča. Gledalci so uprizorili pravo torcido in zahtevali vsaj, neodločen rezultat, ki bi doma- činom tudi omogočil prvo mesto. Celjani se z igralcem manj borijo z zadnjimi močmi. V teh trenutkih se iizkaže vratar Presinger, v protina- padu pa T. Goršič z levo roko dose- že rezultat 11:6. Sodnik je začel zelo ostro reagirati na prekrške Celja- nov in izključena sta bila Snedič in ponovno Krelj. Domačini so pred- nost dveh igralcev izkoristili in zmanjšali na 11:8. Sedem minut pred koncem je bil do konca tekme izključen še najboljši igralec T. Gor- šič, vendar so fantje v progastih majicah zdržaH. Rutinirani Djakič je prevzel dirigiranje oslabljenega moštva, gledalci pa so že utihnili. Bližal se je triumf Celjanov. Nekaj pred koncem še Krelj z efektnim zadetkom iz 10 m postavi piko na i in končni rezultat. Še nekaj sekund in enajst mladih fantov se objema in joče od veselja. Trenutek zatem zadoni v slačilnici slovenska pesem. Pripravljene bakle v rokah domačih navijačev pa se niso prižgale. Igral- ci Bečeja, ki so edini navijali za Ce- ljane, jim čestitajo k uspehu. K uspehu so prispevali seveda vsi igralci, največji delež pa v zadnjem srečanju Tone Goršič, Djakič in vra- tar Presinger. Sicer na so nastopili na turnirju vratarja Presinger in Markovič J., Djakič, ki je dosegel 10 golov, T. Goršič 6, Krelj, 6, Markovič N. 5, J. Goršič 5, Snedič 4, Koren 1, Povalej 1, Savodnik in Levstik. J. K. DROBNE IZ SLAV. BRODA Trener domačinov (sicer pa trener državnega prvaka Medve- ščaka) Štancl je ob zaključku le priznal premoč Celjanov in dal zanimivo izjavo: »Da domači Radnički ni uspel, smo v mnogo- čem krivi tudi mi iz Medvešča- ka. Ob zadnjem treningu, ki smo ga imeli v Celju, so nas Celjani dobro kopirali in njihov stil je popolnoma enak našemu. Povem lahko samo še to, da je zmagala najboljša ekipa turnirja. Mnogo uspeha vam želim v naslednji se- zoni v zvezni ligi.« Predsednik kluba Janez Škrlec je ravno na zadnji dan kvalifika- cij praznoval svoj rojstni dan. Ves srečen je ob zaključku tek- me zatrjeval, da mu je to najlep- še darilo v vsej. športni karieri. Zanimivo je, da so Celjani svo- jo zadnjo tekmo v Slav. Brodu odigrali v črnobelih progastih majcah, v katerih so osvojili pr- vo mesto pred dvema letoma v štajerski ligi in se plasirali v re- publiško ligo. V spomin na zad- nji uspeh so si igralci lahko maj- ce obdržali. V soboto je odpotovala na tradi- cionalne igre Bratstva in enotnosti prva skupina celjske mladine. Tem je sledila V ponedljek še ekipa atle- tov, ki bo prav tako nastopila na srečanju mladine iz Tuzle, Vinkov- cev, Zrenjanina, Titograda in Celja. Od športnih iger se bodo tekmoval- ci pomerili med sabo v atletiki, ro- kometu, košarki in telovadbi. Foto: H. S. DRUGO IN PETO MKSTO V nedeljo je bilo na celjskem at- letskem stadionu finale tekmovanja za atletski pokal Slovenije za mlaj- še mladince in mladinke. Ce smo že zadovoljni z drugim mestom doma- čih tekmovalcev pri mladincih, po- tem nikakor ne moremo biti zado- voljni s petim mestom pri mlajših mladinkah. Pri vsem tem pa še mo- ramo poudariti, da so Celjani osvo- jili le eno prvo mesto in še to v šta- fetnem teku. Vse to kaže, da Lubejeva, Urban- čičeva in še katera znana celjska atletinja nima naslednice. Nekoč so celjske atletinje slovele kot najbolj- še v državi, pa naj je to bilo pri mlajših ali starejših mladinkah, se- daj pa naenkrat opazimo, da so šele na petem mestu v Sloveniji. Kje so vzroki bi verjetno težko rekli. Vse- kakor je eden že pri nenačrtnem de- lu pri šolski telovadbi, saj pri Kla- di var ju ne morejo dati mladim tek- movalcem vse od A do Ž. Osnovni korak bi morali narediti že v šolah, česar pa zaenkrat še ne moremo opaziti, vsaj v mnogih primerih še ne. Pa tudi neresnost samih mladin- cev je kriva tega neuspeha, saj se mnogi zadovoljijo le s tem, da do- bijo opremo, pridejo enlorat na te- den pogledati na stadion, potem pa taki nastopijo. Jasno je, da je po- tem rezultat takšen, kakršen je bil v nedeljo pri mlajših mladinkah. Pe- to mesto v Sloveniji prav gotovo ni uspeh za društvo, kot je celjski Kla- divar. —fk Neuspeh mladih košarkarjev Mladinci KK »ŽŠD« Celje so so- delovali na republiškem prvenstvu v Kranju in v konkurenci devetih ekip zasedli zadnje mesto. Videlo se je, da mlad j igralci iz Celja še ni- majo dovolj rutine za nastope na takih turnirjih, precej pa so jih oškodovali tudi sodniki. V odločilni tekmi za 2. mesto v svoji skupini so izgubili s Soro iz Škofje Loke samo za 2 točki, k čemur pa je pripomo- gel najslabši mož na terenu, sodnik Steiner iz Ljubljane, ki je očitno navijal za Soro, zato pa so Celjani izgubili tudi moralo za naslednje tekme. Slovenski, prvak za leto 1966 je ljubljanska Olimpija, ki je v fi- nalu premagala svojega krajevnega tekmeca Slovana. Rezultati tekem celjske ekipe: Olimpija : Celje 76:44 (37:26) Sora : Celje 50;48 (31:25) Plasma za 7., 8. in 9. mesto: Domžale : Celje 84:60 (33:26) Ruše : Celje 70:65 (43:23) Na vseh tekmah sta pri Celjanih prikazala najboljšo igro Zupančič in Sagadin. Janez Cepin SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 1. julija ob 20. uri: Miloš Mikeln: INVENTURA 65. Gostova- nje v Zagorju. Sobota, 2."jujja ob 20. uri: D. Gar- rick-Smole: " VARH, A. Medved: RENDEZVOUS. Gostovanje v šmartnem ob Paki. Nedelja, 3. julija ob 15. uri: Anton Novačan: VELEJA. Gostovanje v Gornjem gradu. Nedelja, 3. julija ob 20. uri: Anton Novačan: VELEJA. Gostovanje v Ljubnem ob Savinji. KEGLJACI CELJA PRVI V nadaljevanju občinskega prven- stva kegljaških ekip v borbenih par- tijah so bili doseženi naslednji re- zultati: Ingrad : Aero 716:607, Što- re : Olimp 782:702, Celje •: Olimp 771:669, Štor^ : Ingrad '811:794, In- valid : Kovinotehna 709:657, Celje : Ingrad 926:750, Olimp : Kovinotehna 825:729, Invalid : Aero 835:652, Celje : Štore 820:794. Končna tabela spomladanskega dela: 1. Celje 6 6 0 0 5018 12 2. Štore 6 4 0 2 4942 8 3. Invalid 6 4 0 2 4712 8 4. Ingrad 6 4 0 2 4643 8 5. Olimp 6 2 0 4 4425 4 6. Aero 6 1 0 5 3849 2 7 Kovinotehna 6 0 0 6 3787 O ŽRTVE PROMETA ZADREMAL ZA KRMILOM Voznik tovornega avtomobila CE 57-91 Ivan Berdnik je peljal iz Gornjega grada proti Mozirju, ko je v naselju Lačja vas zadre- mal za krmilom in zapeljal s ceste v leseno vrtno ograjo, kjer se je prevrnil na desni bok. Avto- I mobil je bil natovorjen s stekle- no embalažo. Na srečo ni bilo te- lesnih poškodb, skupno škodo pa so ocenili na 6.650 N-dinarjev. USODNA GUMA Proti Cerovcu je vozil kolesar Jakob Kuraj in peljal na moš- kem kolesu Antona Trafenika. V Ločen dolu je nenadoma počila prednja guma na kolesu, tako, da sta oba padla po cestišču. Kolesar Kuraj je dobil odrgnine po obrazu in rdkah, Trafenik pa pretres možganov in rano na gla- vi, tako da so ga zadržali v celjsiki bolnišnici. NAŠI MOSTOVI Prometna nesreča se je zgodi- la na cesti IV. reda Globoče — Ilovca pri Vojniku. S tovornja- kom CE 75-18 naloženim z opeko je na leseni most preko potoka Tesnica zapeljal voznik Franc Leveč. Tedaj se je zlomil glavni nosilec in je tovornjak padel z zadnjim delom v potok. Škode je za 3.000 N-*dinarjev. BREZ LUCI Mopedist Kari Uratarič je pe- ljal iz Marije Gradca proti Laš- kemu in prehiteval parkirani osebni avtomobil. Nasproti mu je brez luči pripeljal mopedist Ivan Železnik in se zaletel v Ura- tariča. Pri tem je dobil Železnik pretres možganov, rano na glavi in praske po rokah. Odpeljali so ga v coljsiko bolnišnico. NEPRIMERNA HITROST Viktor Pekošek je z osebnim avtom,obilom CE 96-52 vozil iz Dobrne v Hudičev graben. Ko je pripeljal na oster ovinek mu je nasproti pripeljal z neprimerno hitrostjo mopedist Andrej Ro- šar in se zaletel v avtomobil. Mo- pedista je zbilo po tleh in je do- bil pretres možganov, raoie na le- vi nogi in desni roki. Na obeh vozilih je za 2.000 N-dinarjev škode. TEŽKE POŠKODBE Voznik motornega kolesa An- ' ton Golčman je vozil iz Franko- lovega proti Stranicam in ko je pripeljal na nepregledni ostri ovinek ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste v obcest- no jablano, nakar je padel na travnik. Dobil je težje telesne po- škodbe. Škodo na motorju so ocenili na približno 1.000 N-dinar- jev. DRAGI BRALCI — VOZNIKI! GLEJTE DA NE BOMO MORALI V PRIHODNJI ŠTEVILKI PISA- TI TUDI O VAŠI NESREČI! Odlični atletinji Nekateri celjski atleti in atletinje so v preteklem tednu zopet gostova- li na tujem. Tako je Vravnik gosto- val v italijanskem Meranu in nasto- pil v deseteroboju. V konkurenci skoraj dvajsetih deseterobojcev je poškodovani Vravnik zbral 6602 toč- ki in zasedel 5. mesto. V Sieni je bila najboljša predstav- nica Lubejeva, ki je zasedla prvi mesti v skoku v daljino in teku na 80 m čez ovire, v teku na 100 m pa je zasedla drugo mesto. Važič je v teku na 1500 m dosegel sicer soliden rezultat 3:45,9, ki pa ni zadostoval za kaj več kot 5. mesto. V teku na 800 m pa je bil osmi. šesto mesto je zasedel Špilar v metu kopja — 67,74 m. Največji uspeh je dosegla tudi Ur- bančičeva na tekmovanju v Berlinu, kjer je v metu kopja zmagala z re- zultatom 53,54 m. Nasploh je ta tek- movakla v zadnjem času v izredni formi in zato ni nič čudnega, če je v svoji disciplini trenutno celo sed- ma na svetu. £G HVALEVREDNA POBUDA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA CELJE Brezplačna letovanja Ves dan v naravi - Organizirano varstvo - v pomoč staršem Začelo se je obdobje, ki so se ga otroci veselili že .vse šolsko leto, To- tudi počitnice so po svoje pro- blem. Tistih nekaj tednov dopusta, ^\ ga otroci in starši preživijo sku- paj, je le del otrokovih dolgih po- čitnic. Zato ostanejo mnogi brez pravega nadzorstva. V nekaterih ob- činah so se že pred leti odločili, da 10 vrzel izpolnijo tako, da otroke povabijo na dnevna letovanja, kjer v naravi ob kopanjiU in igri preživi-^ jo tisti del dneva, ko so starši v službi. Tudi letos bo tako. V Celju je pobudo za organizacijo dnevnih letovanj za šoloobvezne otroke pre- vzela dbčinska zveza prijateljev mla- dine. Toda, ko so računali stroške, so ugotovili, da bi starši letujočih otrok morali za varstvo in oskrbo prispevati najmanj 200 starih dinar- jev dnevno. To pa bi bilo za neka- tere preveč in verjetno bi se zgodi- lo, da dnevno letovanje — vsaj po udeležbi — ne bi uspelo tako kot sicer. O tem je razpravljala tudi ob- činska sindikalna organizacija in sklenila, da bodo v celoti krili stro- ške dnevnega letovanja. Tako bodo celjski otroci letos prvič letovali — zastonj. Bilo bi prav, če Oi zgled ob- činskega sindikalnega sveta, ki je v te namene določil dva milijona di- narjev, vzpodbudil tudi delovne or- ganizacije, da bi za dnevno letova- nje prispevale primerne zneske. Tu- di to navsezadnje sodi v otroško varstvo, ki je konec koncev odločil- no tudi pri dvigu produktivnosti in boljših proizvodnih rezultatov sploh. Otroci naj bi se zbirali zjutraj ob osmih — na igrišču za gimnazijo, od koder bodo skupaj odšli k izle- tišču Na gričku, kjer bodo postav- ljeni tudi šotori, kamor se bodo lahko zatekli ob dežju in slabem vremenu. Dobili bodo tudi malico in kosilo, vmes pa se bodo igrali, kopali in zabavali. Domov se bodo vrnili ob 18.30 in to spet na igrišče za gimnazijo, od koder se bodo raz- šli po domovih. Celjanom se torej obeta prvo brezplačno letovanje otrok. Prav bi bilo, da se ga udeleži čim več otrok, saj bodo lahko starši tako v miru preživeli ure na delovnem mestu, otroci pa varno in koristno prebili svoj prosti čas. Prijave za dnevno letovanje otrok sprejemajo predsedniki sindikalnih podružnic delovnih organizacij, pa tudi pri občinski zvezi društev pri- jateljev mladine. I. B. Dober popelin in preprost kroj sta odliki obeh modelov, ki naj olajšata vroče poletne dni. Okrogla ovratnika sta mladostna, obleki pa se telesu ne prilegata, temveč ob njem le drsita. Najlepše se bosta podali tistim, ki jih še nimajo veli ko čez dvajseto. ZA POLETJI VEČER Sezona velikih plesnih prireditev je sicer že končana, toda včasih si je tudi poleti treba slovesneje ure- diti lase. Za take priložnosti si že marsikatera žena omisli večerno pričesko. Danes predlagamo nekaj manj običajnega. Lasje za pričesko na sliki so po- striženi tako, da so na tilniku, ob ušesih in na čelu zelo kratki, na te- menu pa je pramen las daljši in bo- gatejši. Preprosteje je, če ta pramen nadomestite z umetno kito las, saj je krajša pričeska poleti res veliko bolj praktična kot težki, dogli lasje. Daljši pramen las počešete torej na stran, naravnate pristrižene lase na čelu, levem ušesu pa privoščite, da pokuka v lep poletni večer, K taki frizuri pa sodi seveda zelo preprosta obleka; brez vsakega na- kita, brez vsake posebne šminke. Naj lasje opravijo Svoje lepo po- slanstvo! POJDIMO NA GORE Z jutranjim avtobusom se pelje- mo iz Celja do znanega gostišča pri Rogovilcu in tu se vrnemo peš ne- kaj nižje pod gostišče do mostička in preko njega pelje pot v Robanov kot, ki je slikovit naravni amfite- ater, ki mu ozadje tvorijo Ojstrica, Molička planina in Grofička. Potok Robanova Bela se v skakavcih spu- šča z ledeniške groblje v Savinjo. Skozi Robanov kot gre planinska pot na Korošico. Ta pot je zavaro- vana in precej težavna. V Robano- vem kotu je bila v letu 1944 parti- zanska bolnižnica, ki je Nemci, ki so predrli dvakrat s Koroškega v Solčavo in jo požgali, prebivalci pa so zbežali na Korošico, niso odkrili, pozneje se je bolnica preselila v Matkov kot. V 4 urah primerne hoje pridemo na Korošico, kjer sloji Kocbekov dom (1.808 m), ki ga upravlja PD Celje in ki je imenovan po znanem planincu Kocbeku, nekdanjem nad- učitelju v Gornjem gradu. Na Korošico pa pridemo v 4 urah in pol tudi iz osrčja Logarske doline tako, da kmalu za Plesnikom zavije- mo s ceste na levo na Klemenškovo planino, ki nudi vedno sladko in kislo mleko in razne mlečne izdelke. Tu se malo ustavimo in nadaljuje- mo pot v Škarje, ozko sedlo med Ojstrico in Planjavo. Do tod je pot še kar lahka, pozneje pa nekoliko težja, vendar ni naporna, ves čas imamo lep razgled na vse strani in kmalu smo tudi iz te smeri v Koc- bekovem domu. Iz Luč je mimo velike Planinško- ife kmetije najzložnejši pristop na Korošico, pot traja 5 ur mimo Vo- dpl. čudovita okolica Kocbekovega doma na Korošici je navdušila že mnoge planince. Foto: Pelikan V Kocbekovem domu bomo pre- nočili, zgodaj zjulraj se povzpeli na Ojstrico, kajti večinoma imamo lep razgled samo zgodaj zjutraj iz tega značilnega vrha, ki ga vidimo često- krat ob leoem vremenu iz našega Celja. Z Ojstrice se nam odpre vsa Lo- garska dolina, ta v našem gorovju gotovo od tako izrazitih oblik, da ji je malo enkih v Alpah. S Korošice pa se lahko vrnemo preko Planjave na Kamniško sedlo in od tod na Okrešelj ali pa s Kam- niškega sedla v Kamniško Bistrico. Izurjeni planinci pa napravijo lahko turo s Korošice preko Presed- Ijaja in Konja na Veliko planino. Ta pot že nekaj let ni dobro zavarova- na in zato svetujem, da do nadalj- njega ne hodite po njej, ker je pre- cej eksponirana, pri tem pa zelo le- pa in polna prirodnih lepot. Dr. Ervin Mejak Pomembnost vode Voda je važnejša kakor hrana. Brez hrane lahko živite mesec dni, brez vode bi umrli po nekaj dneh. V sestavinah človeškega telesa na- stajajo kemične spremembe in vo- da je glavna sestavina vsakega izlo- čanja. Vaše telo je sestavljeno iz več kot dveh tretin vode. Vodo spre- jemamo s pitjem in hrano, izloča- mo pa jo iz telesa z urinom, z iz- mečki, s potenjem in z ispareva- njem kože in pljuč. Koliko vode potrebuje telo je od- visno od starosti, od hrane, narave dela, temperature telesa ter od tem- perature in vlage ozračja. Navadno je potrebno tri četrt litra vode dnev- no. Dve tretjini dobivamo z redno hrano, ostalo pa je potrebno popiti. Na splošno naj velja pravilo, da ne bi smeli popiti manj kot četrt litra vode dnevno, več pa, če čutite za to potrebo. Vaš občutek žeje je naj- bolj zanesljiv vodič glede količine vode, ki jo morate popiti. Nobene škode ne bo, če boste popili preveč vode, ker bodo ledvice vsak višek takoj izločile. Ustrezna hrana in voda, v kolikor jo jemljete v normalnih količinah in razmerjih, vam gotovo ne bo po- vzročila motenj in težav, ker jo telo potrebuje za redno delovanje. Ver- jetno tudi ne boste jedli čezmerno, saj vam bosta vaše nagnenje. in okus povedala, kdaj je dovolj. Nenaravni in neustrezni proizvodi, ki bi jih uživali v velikih količinah, bi lahko povzročili škodljive posle- dice. Taki proizvodi so razna poživila, med katerimi so najbolj v uporabi: čaj, kava, kakao, alkohol in tobak. O teh pa prihodnjič. KAJ JE Z DEBELIM RTIČEM? Mladinsko naravno zdravilišče Debeli rtič je ustanovil Glavni odbor Rdečega križa Slovenije, sredstva zanj pa so zbrale vse organizacije Rdečega križa v Slo- veniji. 2e pred reformo je bilo zdravilišče zasedeno zelo neena- komerno. Po reformi pa je osta- lo skoraj prazno ... Čeprav je res, da so skupnosti socialnega zavarovanja v finančnih težavah, pa menimo, da ni prav omejevati zdravljenje otrok. Sredstva za kopališko-klimatsko zdravljenje znašajo namreč trenutno samo 2,8 % celotnih stroškov za zdrav- stveno varstvo. Posebej pa je tre- ba še upoštevati, da je vendar Debeli rtič edino slovensko ob- morsko klimatsko zdravilišče za otroke, ki je odprto vse leto. Če bi bile vse leto zasedene vse po- stelje in če bi se vsak bolniček zdravil samo mesec dni, bi se v tem času zvrstilo vsega komaj 3.400 otrok. Že pri prvih pregle- dih šolskih otrok pa so ugotovili 56.000 otrok z obolelimi dihali, skoro 24.000 s kožnimi obolenji in 5.400 z boleznimi kosti in skle- pov ter 4.400 nedohranjenih otrok. Vsi ti in taki otroci spa- dajo v obmorsko klimatsko zdravilišče. Treba bo preusmeriti naše zdravstvo, da bo dajalo od- ločno prednost preventivi in ta- ko s čimprejinjim zdravljenjem zgodnih in lažjih obolenj prepre- čevalo hujša in dražja obolenja. V resoluciji letošnjega kongresa Socialistične zveze Slovenije je ugotovljeno, da družbena srkb za otroško varstvo močno zaostaja za našimi potrebami in tudi za tistimi gmotnimi možnostmi, ki jih vendarle imamo. C. G. 4BC nege Obuli smo sandale in pri tem ni- ' smo najboljše volje. Koža na petah je razpokana in trda, nohti so grča- Sti, gležnji nekoliko preokrogli, skratka, ugotavljamo da so noga- vice le v redu stvar, kajti pod njimi kaj lahko skrijemo te majhne ne- všečnosti. 2e res, toda sandale so vendarle najbolj praktično poletno obuvalo in prav je, da jih z veseljem obuje- mo. Za to pa je treba noge negova- ti. Umivati jih moramo vsak večer, v vodo pa vsujmo žlico jodove ali navadne kuhinjske soli. Noge po de- setminutni kopeli skrbno obrišemo in se posvetimo koži. Trdo kožo na podplatih in ob prstih bomo odpra- vili tako, da bomo po kopeli nama- zali podplate s 10 odstotnim salicil- irim vazelinom in obuli kratke no- gavice, da ne umažemo posteljnine. Po vsaki kopeli poskušamo kožo tu- di ostrgati. Še najbolje nam pri tem pomaga plovec v kamnu ali prahu. S plovcem v kamnu krožno drgne- mo po trdi koži, plovec v prahu pa nioramo prej zmešati z vodo v go- ?to pasto, jo namazati na trdo kožo >n z leseno deščico ali krtačo zdrg- niti tiste dele kože, ki jim hočemo odstraniti vrhnjo roženo plast. Noh- te na nogah moramo postniči narav- nost, lahko jih tudi polakiramo, Vendar pazimo, da se barva laka mjerna s tistim, ki ga imamo na Jiohtih rok in seveda z barvo rdeči- za ustnice. Higiena je torej najučinkovitejše Kozmetično sredstvo, ki velja ludi 2a noge. Pijmo mleko Mleko uvrščamo med najidealnej- živila. Žal tega mnogi ljudje ne Vedo in vse preveč podcenjujejo to ^pijačo za otroke«. Toda mleko \sq- ^uje snovi, ki so potrebne vsakemu ^'"ganizmu. Potrebuje jih za rast in JJormalen razvoj, za ohranitev in 'krepitev telesne moči in za odpor- '^^st proti boleznim. Morda še ne ^^ste, da je v litru mleka 35 gramov "^Ijakovin, 35 gramov maščob, 48 Sramov mlečnega sladkorja, 7 gra- dov rudninskih snovi in vehko vita- !^inov — A, ki pospešuje rast, B, ki |e potreben za zdravo živčevje. D, ki Preprečuje rahitis in številni drugi. J-'ter mleka da telesu 650 kalorij, •.^i"ej prav toliko kot na primer se- kokošjih jajc, 55 dkg puste go- vedine ali teletine, 0,45 kilograma puste svinine, 0,70 kilograma perut- nine ali 1 kilogram in 20 dkg jabolk. Mleko bi morali piti ljudje vseh starosti, moralo pa bi stati na mizi med vsakim obrokom. In če upošte- vamo, da je v primerjavi z drugimi živili še poceni — pravijo na pro- spektu, ki so ga izdali pri glavnem odboru Rdečega križa — bi lahko po njem pogosteje segali. Tako kot mleko, vsebujejo hranilne snovi tu- di mlečni izdelki. To velja tako za jogurt in smetano, kot za surovo maslo in najrazličnejše sire. Drago- ceno pa je tudi mleko v prahu, kon- denzirano oslajeno mleko, evapori- rano mleko in celo — mlečni slado- led. LJUDJE PO MODI Fančinoviči so se vrnili do- mov po dveh letih bivanja v Združenih državah Amerike in nas povabili na obisk. Najprej koktejl, nato pa so nam servi- rali nekakšno karfiolo v ma- jonezi. — Delikatesa južne Pennsyl- vanie, je rekla gospodinja. Vzela je košček cvetače, jo pomočila v majonezo in jo po- jedla, ne da bi skrivala zado- voljstvo. — Čudovito! Mi smo prav tako pojedli košček, nato pa omenili bar- barstvo poljske kuhinje in od- rešilne lastnosti vitaminov. — Še en košček! je silila v nas gospodinja. — Kaj dva- najst ljudi ne more pojesti ene same glave cvetače? Saj boste lačni! — Kaj še! smo rekli. Potem smo vsi odšli v »Ko- kos« na večerjOt Ob praznovanju rojstnega dne neke Nevrocke so nam servirali koktejl in kolerabo (lotarinska specialiteta), pri Kovalkovičevih so nas pogo- stili s koktejlom in bambuso- vo skorjo (Tajland), pri Dru- škovičevih s koktejlom in su- rovimi jajci (priljubljena jed protestantov iz jugovzhodne Hesije), pri pesniku Košonu s koktejlom in naseklajnim ha- ringom (Polinezija). Nekaj takšnih zastrašujočih elegantnih prijemov in mi morda kdo od sorodnikov v smo se poprej preden smo šli na obisk, pozanimali, če je bil inozemstvu. Nedavno nas je povabila na obisk Patašonska. Povabilo smo seveda sprejeli, kajti njen mož je sicer odšel v ino- zemstvo, vendar se še ni vrnil. Ponudila nam je haringo v najčistejšem in najfinejšem olivnem olju, vse mogoče so- late, paštete, čorbe z ušesi, torte, sir in izbrano žganje. Skromno, toda okusno. Fokr zalo se je, da smo uspe- li, tak" rekoč v zadnjem tre- nut :u. Dva dni potem se je nairrej ?atašonski vrnil iz ino;:2mstva. Na večerji, posve- čeni njemu na čast, so servi- rali J^oktejl in nekaj drugih svetovnih specialitet. OBRVI Znani čehoslovaški okulist Bogu- slav Slavik je govoril o namenu obr- vi: — Obrvi imamo za to, da čuvajo oči pred znojem, ki nam teče po če- lu. Kdor ne dela, ta ne potrebuje obrvi in se lahko zadovolji z obrv- mi, narisanimi s tušem. PREVEČ TVEGANO Star angleški milijonar je hotel zavarovati zvestobo svoje žene. Ko je zastopnik zavarovalnice srečal »zavarovani objekt«, dvajsetletno lepotico, je rekel: — Z zavarovanjem ne bo nič, kaj- ti to bi bilo preveč tvegano! FILATELISTA Ob koncu prejšnjega stoletja je nek londonski časopis objavil oglas: »Dekle, staro 22 let, iz dobre druži- ne, ki ima 2 milijona funtov, išče znanstvo z mladeničem zaradi ženit- ve.« Iz različnih koncev sveta se je ja- vilo kakih 30 tisoč ponudnikov. »Nevesta«, ki sta bila dva duho- vita angleška filatelista, sta tako •bčutno obogatila svojo zbirko. FKRDO KOCEVAR — Tovariš, je spregovoril prišlek čez čas in si obrisal solze, —• smrt ne more biti tako grozna kakor sužnost, ki naju čaka. Daj, skočiva v morje! Janez je bil takoj pripravljien; planil je kvišku in obstal, kajti »Janez, ti?« jc zašepetal tovariš in zdaj je v glasu prepo- znal Marjetko. »Da se bova tukaj našla ...« je zastokal. Padla sta si v naročje. Zdaj jima je postalo lažje. Medtem je na krovu nastal velik hrušč in trušč in ljudje so begali sem in tja. — Veš kaj, Marjetka, je rekel Janez, — najbrž so opazili, da naju ni zgoraj, pa bodo prišli po naju. Le brž, brž skozi okno v morje, dmgače se ne rešiva. Še enkrat sta se objela... samo trenutek in globina bi ju bila požrla, toda nenadoma so ju zgrabile krepke roke in ju rešile tako rekoč že med skokom. — Kaj sta nora? je zagrmel glas. Janez se je ozrl in obstal zelo presenečen, ko je zagledal pred seboj papeževega odposlanca, ki ga je rešil iz bežigrajske ječe. Sužnji so pokleknili okrog njega, mu poljubljali rob ob- lačila, kakor svojemu očetu in ga prosili, da bi jih odkupil iz sužnosti. Jokali so in se smejali od sreče. Toda kako se je zgo- dilo vse to? Papež v Rimu je slišal, da je v Alžiru zelo veliko kristja- nov v suženjstvu, ki zastonj prosijo milosti. Slišal je, kako trpijo in kako zverinsko jih mučijo. Srce mu je vzplamteTo v ljubezni do bližnjega in po vsem krščanskem svetu je razpi- sal prispevke, s katerimi bi sužnje odkupili. Globoko je segala tedaj krščanska vera v žep in kmalu so zbrali toliko denarja, da je papež poslal v Alžir ladjo, s katero naj bi se vrniU od- kupljeni sužnji. Po naključju je izbral prav tistega moža, ki ga je bil nekega dne ^poslal z izobčilnim pismom v Celje h gro- fu Urhu. Ko so Turki v Alžiru izvedeli za papeževo namero, so se zakleli, da ne bo nihče prodal nobenega sužnja. Papeževemu odposlancu sedaj ni kazalo drugega, kakor da si je kupil dra- goceno turško obleko, dal na ladji razviti turško zastavo in se sploh obnašal kot pravi Turek. Tako mu je uspelo, da je Turke premotil. Pričeli so mu ponujati sužnje z vseh strani, ko so (Videli, da jih pobira kar od kraja, da jih dobro plačuje in da ima še mnogo zlata pri sebi. Že prvi dan je odkupil toliko sužnjev, da je bila njegova ladja polna. To je bilo ravno tedaj, ko je bil zasidran v alžirskem pristanišču in je priplula Arab- čeva ladja iz Carigrada. Papežev poslanec je preoblečen v Turka hodil zamišljen po obrežju, ko ga je vzdramil krik. Janez je namreč, ko je stopil na afriška tla, na vse grlo zavriskal, kajti mislil je, če bi bila kje v bligini nj^uva lobijem Marjetka. da bi ga sli- - 58 - šala. Radoveden, kaj to pomeni, je stopil papežev poslanec bliže in prepoznal svojega rešitelja iz Bežigrada. Vsi, ki jih je odkupil, so bili hvaležni svojemu duliovnemu očetu, rimskemu papežu, ki se jih je edini spomnil, ko so bili v največjem siromaštvu na tuji zemlji — su/aji. Blagrov in blagoslova božjega so ga prosili tudi za tiste dobrotnike, ki so žrtvovali svoja življenja in š tem pripomogli, da so drugi ljud- je lahko zaživeli srečnejše življenje. Najbolj srečna med vsemi sta bila gotovo Pengarjeva Marjetka in Mlinarjev Janez, še toliko bolj, ker jima je papežev odposlanec prinesel novico, da grofa Urha ni več med živimi. V duhu sta že zagledala domače trate, mirne in tihe loge, znance in ipri j atelje. — Oh, kako se me bodo ljubi oče razveselili, če še žive, ko me bodo zopet zagledali, ker me gotovo že mrtvo objoku- jejo, saj gotovo niso dobili nobenega glasu od mene! je rekla Marjetka. — Kako sem se vendar hudo pregrešila, ko sem kar tako pobegnila, kakor pobegnejo ničvredne dekline, ker se boje kazni! Jadrno je hitela ladja po sinjem morju naravnost proti Italiji. Tre.ji dan so zagledah potniki na obzorju črn trak. Med potjo je dobil vsakdo, ki so ga odkupili, še toliko denarja, da je lahko mirno in pošteno potoval domov. Janezu je ponudil papežev c*lposlanec tistih deset tisoč grških cekinov, ki jih je Arabec sprva zahteval zanj, potem pa jih je ponosno odklonil. Toda tudi Janez jih je odklonil. — Ce se čutite morda dolžnega, ker sem vas osvobodil iz Bežigrada, je rekel, — ste ta svoj dolg s tem, da ste naju osvo- bodili, dvakrat poplačali. Za tehle deset tisoč cekinov lahko odkupite še več sto krščanskih sužnjev, ki še vedno vzdihujejo v Alžiru v suženjstvu. Mene bi toliko denarja le pokvarilo, česar pa ne bi rad. Imam hvala bogu doma pošteno slamnato streho, par voličev, plug in brano, nekaj trs j a za domače po- trebe in vrhu vsega tega dvoje krepkih zdravih rok! Dmgega mi pri gospodarstvu ne manj'ka kakor pridne in poštene gospo- dinje in tudi to imam v svoji Marjetki. Ko je odposlanec videl, da Janeza nikakor ne bo mogel pregovoriti, da bi sprejel tudi le najmanjši delež, ga je pri- srčno objel in poljubil. Čudila ga je tolikšna Janezova pleme- nitost, kakršne v življenju še nikoli ni srečal. Oba sta se mu zdela tako vrla in poštena človeka, da ju je v Rimu predstavil svetemu očetu. Papež se je zelo prisrčno pogovarjal z njima dlje časa, ju blagoslovil in končno na njuno prošnjo tudi po- ročil. Težko sta se ločila mladoporočenca od Rima. Iskrena med- sebojna ljubezen jima je krajšala dolgo pot, da sta, kakor bi ju nesle peroti, hitela proti slovensiki deželi. Ko sta spet sto- — 59 — pila na domača tla, sta oba pokleknila, poljubila zemljo in se zahvaljevala naključju, ki ju je zopet pripeljalo na domača tla mimo toliko nevarnosti. Spotoma sta izvedela tudi za žalostni konec grofa Urha. Tudi on se je podal na Ogrsko v vojsko, toda prišel je pre- pozno pred Beograd. Tunki so bili že premagani. Na bojišču se jtf- vnel hud prepir med grofom in starejšim Sibinjskim. Cim bolj sta se prepirala, tem srditejša sta postajala. Končno sta planila z meči drug na drugega in se pričela bojevati. Grof Urh se je junaško branil, toda ogrski plemiči ga niso mogli videti živega, zato so prisikočili na pomoč Sibinjskemu. Razum- ljivo, da se grof ni mogel bojevati v neplemiški borbi; kmalu se je zgrudil poln ran na tla, kjer je izdihnil. Zgodilo se je, kakor mu je prerokoval kmetic Zagorec, ko je nekoč Urh po- gubil njegovo hčerko, nato pa okradel še njega. Z grofom Urhom je usahnil rod celjskih grofov. Ni bilo ne hčere ne sina, ki bi podedoval krivično nagrabljeno premoženje in slavno ime. že po nekaj letih je pokazala streha gornjega celjskega gradu rebra. Viharji so uničevali grad na vseh straneh, da je bil kmalu videti kakor kakšna podrtija. Janez in Marjetka sta priromala v Teharje ravno na veli- konočno nedeljo. Pokrajina je bila v najlepšem cvetju. Cvetele so češnje, po travnikih je bilo vse polno zvončkov in trobentic in tudi prve lastovke so obletavale domačije. Vaška mladina se je igrala po trati s pirhi in iz dimnikov se je dvigal dim visoko v nebo, saj je bilo tistega dne pri vsaki hiši kaj bolj- šega v peči. Vse je bilo videti praztiično in svečano. Oba sta seveda takoj pomislila na starega Pengarja. Marjetko je bilo strah, da ga morda ni več med živimi, bila pa je veselo prese- nečena, ko je zagledala, kako se greje pred svojo hišo na top- lem pomladnem soncu. Kdo bi mogel popisati neizmerno radost starega pošte- njaka, ko jp zagledal oba svoja ljubljenca. Nemo ju je objel, poljubil in blagoslovil najprej Marjctsko in nato še Janeza in solze so mu privrele po razoranem obrazu. Po vasi se je hitro kakor ogenj raznesla novica, da sta se Janez in Marjetka vrnila domov. O njiju je namreč že dolgo vsa vas govorila, da sta že davno mrtva. Martinaška, ki so jo leta zdaj popolnoma ukrivila, je bila tista pošta, ki je drdrala od hiše do hiše in neverjetno novico širila dalje. Čez nekaj časa je bila vsa vas zbrana pri Pengar^evih. Vsi so ju hoteli videti, vsi so jima hoteli voščiti srečo in kar je bilo najvažnejše, vsi so hoteli tudi slišati, kaj vse sta doživela. Teharsko zastavo, ki jo je Marjetka prinesla neoskrunjeno od turških rok domov, so dbesili na sleme Pengarjeve hiše. — 60 — Milo se je storilo vsem navzočim, ko so se odprla vrata in je vstopil šimkov Tone, Janezov najboljši prijatelj in vzkliknil: — Oh, Janez, ali si vendarle živ? Janez mu je z vzklikom — Tone! stopil naproti in ga objel. Stara slovenska navada je, da vsak važnejši dogodek v družini proslavimo, začnemo ali končamo s pojedino. Tudi pri Pengarjevih niso delali nobene izjeme. Stara Martinaška je morala hote ali nehote v kuhinjo, kjer je^zopet tekala iz kota v kot, kakor takrat, ko so imeli v gosteh tistega meniha. Tudi zdaj se je kljub visokim letom sukala tako urno, da je bila napoti sama sebi. Toda kdo bi se danes menil zanjo! Janez in Marjetka sta bila srečna 'Zakonca, Dobro sta go- spodarila, zgledno živela in iblagostanje je bilo vidno na nju- nem posestvu. Ker sta umno gospodarila, se jima je večalo premoženje iz leta v leto. Svojega bogastva nista nikoli zaprav- ljala, pač pa sta zelo veliko pomagala siromašnim sosedom. Ni bilo dneva, da Marjetka ne bi nasitila, oblekla ali obdarila kakšnega reveža. Zato jo je vsa okolica ljubila in spoštovala, kajti tudi najizlobnejši jeziki se ji niso upali očitati kaj kri- vega, nepoštenega ali nepravičnega. Dočakala sta visoko sta- rost in imela *sta veliko vnučkov, ki sta jim v dolgih zimskih večerih pripovedovala o hudobnem grofu Urhu, o poplemeni- tenju Teharčanov, o groznih Turkih, o bojih pri Beogradu in o sužnosti ter osvoboditvi iz aje. Tako se je ta povest ohranila v teharski okolici od deda do vnuka, od ust do ust, od stoletja do stoletja, vse do da- našnjega dne. KONEC OB OBČINSKEM PRAZNIKU ŽALSKE OBCINE Uboje med narodno osvobodilno vojno Liboje in Zabukovica imata kot kraja s svojimi proletarci — rudar- ji bogato zgodovino, le v obdobju Avstroogrske so se ti delovni ljudje znali upirati proti takratnemu nasi- lju in se boriti za svoje delovne pra- vice. Ko pa se je leta 1918 rodila bivša Jugoslavija, so tudi naši ru- darji in njihove družine pričakovali boljši kos kruha, toda že dobro leto po rojtsvu Jugoslavije je Karadjor- djeva kasta in sploh beograjska čar- šija pokazala pravo lice. Ne bomo danes naštevali številnih dogodkov, ki so se dogajali vse do zloma sta- re Jugoslavije, prav pa je, da zapi- šemo, kako se je znal libojski dela- vec, rudar in keramik tudi v tem ob- dobju nenehno boriti za svoje delav- ske pravice. Znana je trdna in solid- na povezanost teh ljudi v takratnih sindikatih in uspehi, ki so jih želi preko svojih delavskih zaupnikov pri svojih zahtevah za boljše pogoje dela in plačilo za delo. Libojski revir je tesno povezan z zabukovškim, oba sta znana po kul- turno-prosvetnem delu »Svobode« in kasneje »Vzajemnosti«. Posebno po letu 1929 se glas delavca v teh revirjih še bolj povzdigne, ko se prične znana Aleksandrova diktatu- ra,, ko nastopijo znana leta svetovne krize, ko rudar in keramik opravita morda le po dva do tri »šihte« na teden. Revolucionarna miselnost p^ raste in krepijo se proletarske vr- ste. Se pred tem, kot je znano, je bila keramična industrija pod državnim sekvestrom in se je proizvodnja v njej konsolidirala šele leta 1923 po združitvi nemškodolske in kasaške tovarne v keramično industrijo d. d. s sedežem v Zagrebu. Delavski kadri so bili po večini mladi, nebor- beni polproletarci, deloma starejši strokovnjakarji — socialdemokrati, ki pa niso mogli ob preživelih obli- kah delavskega gibanja ustvariti ni- česar. Ob šestomajski diktaturi pa so bi- li kapitalistični oblastniki še bolj oholi in stalno na preži, da se ne bi kje zaredili revolucionarni elemen- ti. Iz predavanj, ki jih je organizi- rala »Svoboda«, so delavci spozna- vali družbene zakonitosti in se pri- pravljali na dogodke, ki so hitro sle- dili. V Praprotnfkovem rudniku pride marca 1934 do prve gladovne stav- ke. Obupne razmere v jami, tako tehnične kot higienske, so bile vzrok slabi storilnosti in rudarji niso do- segli po kolektivni pogodbi niti tako imenovane gosposke dnine, ki je bi- la po pogodbi zajamčena. Že takrat znani revolucionarni de- lavci: Jurij Debelak, Rudi Cilenšek in Leon Pačnik so organizirali gla- dovno stavko, to pa zaradi tega, ker bi bila s pomočjo orožniške inter- vencije v tej, že zaostreni borbi brž likvidirana. Na pogajanja z rudarji so prišli znani takratni demagoški zastopni- ki rudarjev: načelnik II. rudarske skupine iz Trbovelj Franc Pliberšek, še pred njim pa rudarski inženir Strajher. Stavka se je po 18 urah prenehala pod posebnimi pogoji, ki so jih po- stavili rudarji. Teh pogojev pa se lastnik rudnika Praprotnik ni držal in že naslednji dan so on in njegovi demagogi, ki naj bi ščitili pravice delavcev, poklicali celo srezkega na- čelnika in 1. aprila odpovedali 40 delavcem delo. Pričelo se je znova — rudarji niso popustili in na nova pogajanja je prišel celo tajnik Zve- ze rudarjev Jugoslavije v spremstvu zabukovških socialdemokratov Jurij Arh iz Zagorja. Na račun teh poga- janj so sprejeli na delo 39 rudarjev, toda voditelje stavke niso sprejeli in ostali so na ulici, ter bili obsoje- ni zaradi protidržavne dejavnosti: Cilenška, Debelaka in Pačnika na tri leta zapora, pogojno za dve leti, Mi- ha Golavšek na tri mesece, Blatnik pa je bil oproščen. To je bil hud u- darec delavski solidarnosti v Libo- jah. Toda delavci so Icljub nizkim mezdam podpirali odpuščene tova- riše oziroma njihove družine. Bila je potrebna nadaljnja Vzgoja proletariata, ki je bil v tem boju še vse premalo izkušen, socialdemo- krati pa so vrgli parolo, da so ti stavkajoči delavci »steničarji«, ki razjedajo socialdemokratske vrste. Omenjeni izdajalci stavke Pliberšek in Arh so se držali svojih oblastni- kov, toda slednji je dobil zasluženo kazen v NOB. Po tem dogodku se prične diferen- ciacija v delavskih vrstah, prične se nova doba za delavske pravice, in se še v tem letu pod vodstvom Debela- ka, Cilenška in Pečnika formira pr- va partijska organizacija. Od tedaj dalje dobiva politično življenje v Li- bojah novo vsebino, nov polet v splošni strokovni zvezi delavcev Ju- goslavije, V DPD »Z^iji« in »Vza- jemnosti«, kajti po zletu »Svobod« leta 1935 so bile »Svobode« razpu- ščene. Po tej stavki pride tudi prvič do močnejše povezave med delavci in kmeti, kajti kmetje so vozili kera- mične izdelke do nakladalne postaje v Petrovce in so bili prav tako pred- met izkoriščanja. Precej je bilo ta- krat polproletarcev, drugi kmetje pa tudi v težkem položaju ter so ta- ko oboji našli tu svoje skupne inte- rese. Ta delavsko-kmečka enotnost se je lepo manifestirala leta 1938 ob priliki skupščin.skih volitev. Zveza delovnega ljudstva je postavila za svojega poslanskega kandidata ma- gistra Fedorja Gradišnika iz Celja. Ko so oblastniki prepovedali velik predvolilni shod, je prišlo v Celju do odločnih demonstracij zbranih množic, pri katerih so delavci in kmetje iz Liboj prebili kordon poli- cije in žandarmarije, na čelu pa je šel kmečki sin Pepi Pospeh s sloven- sko trobojnico. Ugled Libojčanov je rastel med prebivalstvom in v Zvezo delavcev se je lahko vključil vsak pošten dr- žavljan ne glede na versko ali poli- tično prepričanje. Socialdemokrati in klerikalci pa so izgubljali vedno bolj svoje pristaše in zaupanje pri ljudstvu. Da bi pokazali še svojo moč, so se vključevali v četniško or- ganizacijo. Iz leta v leto so Libojčani lepše, pod vodstvom Partije, proslavljadi 1. maj. Podkrepili so ta praznik z iz- leti na Šmohor, Mrzlico, napisanimi parolami in drugimi akcijami proti razrednemu sovražniku in nastopa- jočem fašizmu. Pomembni so bili ilegalrii partij- ski sestanki in konference, kajti par- tijska organizacija je bila tedaj močna, saj so bili v njej vključeni tudi delavci iz Zabukovice. Znani so ti prvi komunisti: Albin Vipotniik s sestrama Anico in Marijo, Pongrac Raček, Jože Letonja, Julka Cilenšek in Silva, Franc Lapajne, Jože Str- nad. Vili Reberšak in drugi. Leta 1939 se formira prva organizacija SKOJ-a v Migojnicah, ki je štela 10 članov. To so bili predvsem sinovi in hčere rudarjev. Po liniji žena je bila najbolj agilna Julka Cilenšek, z njo pa so sodelovale še Marija Go- te, Marija Tišec, Medi Grmadnik in Marija Krajež. Preko političnih predavanj in kul- turno-prosvetnega dela se je idejni nivo delavstva dvignil iz leta v leto, saj tedaj zasledimo niz delavskih sčkcij v okviru »Vzajemnosti«: dra- matiko, pevske zbore (moške, meša- ne in ženske), mladinski i>evski zbor in tamburaše, orkester »Zar- ja«. Neumorni voditelji tega kultur- nega dela so bili: Rado Rotar, Peter šprajc, Albin Vipotnik in drugi. Skojevska organizacija se v na- slednjem letu skoraj podvoji, špraj- cev hrib je postal pribežališče mla- de delavske generacije, številne kon- ference in sestanki so v ilegali ko- vali nove komuniste. V krogu sko^ jevcev iz Liboj in Zabukovice se pri- čne zbirati tudi vsa ostala napredna kmečka in delavska mladina. Pod pretvezo igranja odbojke, nogometa in smučanja prirejajo predavanja in leta 1940 je Šprajcev hrib in Buko- vica zbirališče mladine, tudi od 40— 60 se jih zbere vsako nedeljo popold- ne iz vseh okoliških vasi. Poudari- ti je iizredno močno povezavo s Par- tijo in Skojem med Velenjem, Ce- ljem, Mariborom in Preboldom. Ogromno dela je bilo v tem času opravljenega. Ne da se vse sedaj opisati, toda dejstvo je, da je bil proletariat Liboj in Zabukovice in del kmečkih množic ob organizira- nem in aktivnem delu Partije in Skoja dobro poučen o sovražni de- javnosti korumpiranih vlastodržcev, o pripravah fašizma in da leta 1941 ob razsulu stare Jugoslavije ti ljud- je niso bili prav nič razočarani, pač pa pripravljeni na jutrišnji, še težji dan, t. j. borbo proti nemškemu o- kunatorju in domačim izdajalcem. Takoj po kapitulaciji stare Jugo- slavije prevzame iniciativo zopet Partija. Prične se intenzivno delo med ljudstvom s pripravami na ck boroženo vstajo in organizacijo OF. Napad na Sovjetsko zvezo je še po- -spešil priprave in meseca julija pri- de do oborožene vstaje tako rekoč sirom po naši domovini. 26. julija 1941 ustanovijo prvo Sa- vinjsko četo, ki so jo tvorili komu- nisti in skojevci. Komandir te čete postane Jože Letonja, električar v rudniku Zabukovici. Prvo svoje zato- čišče najde na Dobrovljah v bližini kmeta Juga. S tem se prične novo obdobje za liboj sko-zabukovški re- vir. Četa prične kmalu z akcijami: 5. avgusta požgejo kozolce in maro- fe, ki so bili polni žita; kmete so pregnali Švabi, žito pa so hoteli po- slati svoji armadi. Zagorelo je od Šmartna ob Paki do Levca. Okrog 20 borcev Savinjske čete se združi sredi avgusta z re\4rsko-trbovel>jsko četo in 24. avgusta sledi oborožen napad na Verkšuc komando rudnika Zabukovica. Tu pade zagrizen Po- bec, zaplenjena je prva švabska pu- ška, čeprav akcija ni uspela, kot je bilo zamišljeno, so zagrmele parti- zanske puške v osrčjtu III. rajha. V ljudeh se še bolj dvigne domovin- ska zavest in morala, Švabi pa so vedeli, da v bodoče ne bodo nikjer varni. V tem času* likvidirajo tudi prve izdajalce. Sledi še več manjših akcij na področju Savinjske doline. Septembra pride med borce NOV komandant — Franc Rozman-Stane — španski revolucionar z nalogo, formirati I. štajerski bataljon. 20. septembra dobi Savinjska i;cta prvi udarec. V paških vrhovil; je v bor- bi z Nemci padel skojevec Nadi Ra- ček, v začetku oktobra pa zaradi iz- dajstva padejo politični aktivisti Franc Lapaj,ne, Pečnik in Slavko Šlander, še pred tem pa je bila u- streljena kot prva slovenska talka Ivanka Uranjekova, ki je bila kot borka zajeta s skupino prvih bre- žiških partizanov v krških gozdovih. 4. oktobra sledi marš Savinjske in Revirske čete preko Dobrovelj in Mozirskih planin proti Šoštanju. Tu so se v noči od 5. na 6. oktober se- stali,z borci Pohorske čete in tako tega dne ustanovijo pod vodstvom Staneta Rozmana I. Štajerski bata- ljon, ki je štel 65 borcev. 7. oktobra sledi napad na mesto Šoštanj, v .ka- terem naj bi likvidirali kulturbun- dovce. Akcija je delno uspela, pade- ta dva kulturbundovca, uničrjV) Voš- njakovo žago, kjer so delali barake za nemška taborišča in izpraznejo švabske trgovine. Bataljon se- vrne na Dobrovi je. Sledi napad na trgovino v Mozirju, od koder odnesejo 72 parov čevljev in nekaj bal usnja. Okrog 16. oktobra zapade prvi sneg, toda kljub temu sledi znamenita akcija bataljona 25. oktobra zvečer na graščino Cmak v Gomilskem. Akcija uspe stoodstot- no. Ujamejo veleposestnika čmaka in ženo ter šturmfirerja Bobeka, u- ničijo žago in zazgejo gospodarsko poslopje. Dalje prihodnjič OBVESTILO BRALCEM CELJSKEGA TEDNIKA Ker smo se preselili v nove prostore v Gledališko ulico 2 (no- va stavba kjer so ostale družbeno politične organizacije) vhod iz Linhartove ulice, smo spremenili telefonske številke: i Uprava — informacije naročninska in oglasna služba: 21-28 interno 005. Uredništvo: 23-69. Obenem obveščamo, da s sprejemanjem oglasov zaključimo vsako sredo ob 11. uri. Uprava Celjskega tednika OGLAŠUJTE ¥ CELJSKI TEDMII! NAJLEPŠE DARILO ZA VAŠE ZNANCE, SORODNIKE IN PRIJATELJE V TUJINI JE CELJSKI TEDNIK Zakrinkana vojna VOHUNSKE ZGODBE IZ II. SVETOVNE VOJNE (30) Po nekaj urah spanja se je podpolkovnik vrnil v domovinsko šolo kraljice Viktorije in takoj naročil, da um pripeljejo Dronkersa. Ko je prišel, je podpolkovnik prvič opazil, kako se je v teli trinajstih dnevih postaral in zgrbil. Ma- lomarno se je zvalil v naslonjač in se brezizraz- no zagledal v podpolkovnika. Očitno je bilo, da so obema ti vsakdanji sestanki in zasliševanja Že presedali, le da v tem hipu Dronkers še ni vedel, kaj je ugotovil podpolkovnik. Oreste Pinto je izvlekel iz žepa listič, ki sta bila na njem zapisana oba naslo\>a, ga razgrnil in položil s hrbtno stranjo navzgor na mizo: >>Dronkers,« ga je ogovoril, »že stotič vas vpra- šujem, ali priznate, da ste vohun?« Dronkers je odgovoril kakor navit avtomat: ^'Povedal sem vam že resnico, gospod.« Tedaj je podpolkovnik obrnil listič na mizi, da je mogel Dronkers videti, kaj piše na njem. y popolni tišini, ki je zdaj nastopila, je pod- polkovnik šepetaje dejal: »Dronkers, i'odili ste se kot Holandec, a umrli boste kot izdajalec. Prečitajte ti dve vrstici! No, ali zdaj priznate, da ste vohun?« To je bil konec zgodbe. Dronkers je doumel, da je igra izgubljena, njegov trdovratni zunanji, videz je odpadel, klonil je in priznal. Bil je za- res vohun in poslal ga je Herr Straneh, ki je bil ^den izmed stebrov nemške vohunske službe ter je često prihajal v kavarno Atlanta v Rotter- damu. Kar zadeva Hansa, je seveda povsem lasno, da je bil v zvezi z Nemci, a oba ostala potnika sta resnična begunca, ki so ju vzeli s seboj, da bi bila Dronkersova zgodba bolj vero- dostojna. Kmalu zatem je poseben stenograf zapisoval Dronkersovo izpoved. Samo nekajkrat je moral podpolkovnik zastaviti vmesna vprašanja, da je Dronkers izpovedal vse, pa tudi najbolj nevšeč- ne podrobnosti. Takoj zatem so stenogram pre- tipkali in Dronkers ga je podpisal. S tem je bila za podpolkovnika zadeva zaključena in nič več ga ni zanimalo, kaj in kako bo z Dronkersom. Toda iz človeškega nagiba ga je še vedno zani- malo, kaj je pravzaprav napotilo tega majhnega vsakdanjega uradnika, da se je lotil vohunske dejavnosti. Dronkers je povedal, da se je sicer zares ukvarjal s črnoborzijanstvom, a še zdaleka ne tako uspešno, kakor je bil sprva trdil. Slednjič je zabredel v popolno bedo in ni več. videl iz- hoda. Sam bi bil še nekako~prenašal strahote, a nikakor ni mogel videti svoje žene, kako je trpela v pomanjkanju. Drugega izhoda ni videl in zato se je prostovoljno prijavil Nemcem ter se ponudil za vohunsko služ.bo. Nemci so po- nudbo sprejeli in mu obljubili, da bodo za ob- dobje treh mesecev poskrbeli za ženo in ji po- šiljali mesečno po 15 funt sterlingov, njemu pa so obljubili, da mu bodo preskrbeli zaposlitev za 200 funt sterlingov mesečno, če se bo vrnil. Vendar so vrnitev prepustili povsem njegovi lastni iznajdljivosti. To so bili vsekakor čudoviti pogoji, toda sa- mo za Nemce. Za ubogih 45 funt sterlingov, ki jih je prejela njegova žena — ali pa tudi ne — je postal vohun in je žrtvoval svoje življenje, medtem ko ni mogel upati, da bo ženi s tem kaj pomagano. Njegovo zadevo je obravnavalo Glav- no kazensko sodišče v Londonu 13., 16. in 17. de- cembra. Obsodili so ga na smrt z obešenjem. Dronkers je vložil pritožbo, ki pa jo je vrhovni sodnik Velike Britanije dokončno zavrnil. Na Silvestrovo leta 1942 so Dronkersa obesili v za- poru Wandsworth. NIKOLI NE KLONI Zatem ko so se zavezniške sile izkrcale v Normandiji, je dobil podpolkovnik Oreste Pinto nalogo, da se preseli na Kontinent. Imenovali so ga za vodjo nizozemske protiobveščevalne misije pri Vrhovnem štabu z.avez.niških inva- zijskih sil in pod njegovo poveljstvo je sodilo šest protiobveščevalnih častnikov. Njegova nalo- ga je bila, da očisti ozemlje sovražnikovih agen- tov in da čuva pota v zaledju zavezniških armad, ki so se z mostobranov v Normandiji z veliko naglico premikale čez Francijo in Belgijo proti Holandiji. Delo za podpolkovnika, ki se je bližal svoje- mu petinpetdesetemu rojstnemu dnevu, ni bilo lahko. Vožnje s terenskim avtomobilom po ce- stah, ki so bile razrite z granatami, zasilna le- žišča v kolibah in na slami, neredna prehrana in še vrsta drugih nevšečnosti, ki jih poprej v Londonu ni čutil, so občutno vplivali na njego- vo zdravje. Dela je bilo ogromno in slednjič je imel še smolo, ker so mu njegove sodelavce zJagoma odvzemali in pošiljali na druga delovna področja. Kmalu zatem, ko se je Vrhovni štab preselil v Briixelles, podpolkovnikov štab pa v Eindhoven, majhno mestece v južni Holandiji, je bilo z njim skoraj pri kraju. ; Shujšal je za polnih trinajst kilogramov, kar je bilo zanj, ki ni nikoli slovel zaradi odvečrte zamaščenosti, razmeroma veliko. Zmanjkalo mu je teka, trpel je duševno in fizično, dokler ni 22. decembra 1944 popolnoma klonil. Pa še tedaj se ne bi bil odločit, če ga ne bi neki častnik eno- stmno pobral in odpeljal v centralo v Brircellc^ k zdravniku. Pariz IL - mesto 21. stoletja (Od našega priložnostnega dopis- nilca P. A. H. Kandorferja). , Pariz. Pariz prihodnosti naj ne bi ležal več ob Seini, temveč 22 km vstran od te, tako opevane reke. Pred kulisami Versaillesa, neposred- no ob Route National 184, se naj bi uresničil sen boga sonca. Že Ludvik XIV. je hotel priljubljeno mesto svojega ljudstva preseliti na deželo in sedaj tri stoletja po njegovi smr- ti, se naj bi vse to uresničilo. Tam, sredi zelenja bivših kraljev, kjer le- žita vasici Le Notre in Le Chesnay, bo zraslo iz zemlje novo mesto z imenom Pariz II. Toda preden so začeli z gradnjo tega orjaškega objekta, je sto stro- kovnjakov naredilo popoln načrt bo- dočega mesta. Ležalo bo na površini 400 hektarjev, preden pa so lahko začeli z gradnjo, so morali premak- niti velike mase zemlje. Vso grad- njo kontrolirajo posebni elektron- ski možgani, ki imajo tudi nalogo, da izračunajo, koliko lesa in druge- ga materiala bodo potrebovali za 340.000 kvadratnih metrov lesenih sten, 312 dvigal in 21.600 marmorna- tih stopnic. Francoska revija »Match« piše, da bo postal Pariz U »karakteristikum Pariza«, mesta, ki balansira med še- gami edinstvenega pariškega življe- nja na svetu in med »Way of Life«. Stanovalcem petih »Arrondesse- ments« ne sme ničesar manjkati, kar jim nudi seinska metropola, po- leg tega pa morajo imeti oibčutek, da so nekje na dopustu. Skozi okna naj gledajo z rožami obrobljene po- ti in ceste, 20.000 dreves, ki rastejo okoli Pariza II., plavalni bazen ... Njihov »Bois de Boulogne« je Ver- sailleski park, najlepša vrtna arhi- tektura Francije. V vsakem od pe- tih »Arrondessement« bodo urejene trgovine in zabavni lokali. Atrakcija posebej je ultramoderno trgovsko središče s 160 trgovinami, ki se bo imenovalo po znapem »Ghamps Ely- sees« in bo po Vseh cestah oprem- ljeno s klimatičnimi napravami. Po- leg tega je vse urejeno tudi za pro- met in s parkirnimi prostori ne bo problema, saj, bo samo v trgovskem središču prostora za 2.700 avtomobi- lov. Mojstri tega projekta so napravili že tudi »generalko« za to mesto. Pod vodstvom petintridesetletnega Clode Malick so zgradili »Elysee II«, ki je postal center zahodnega Pariza. Semkaj prihajajo vsi, iki si žele sve- žega zraka, lahko pa tudi tukaj ku- pujejo in iščejo med rožami in dre- vesi razvedrilo in počitek. Tudi zve- čer je »Elysee II« priljubljeno sre- dišče. V barih, kjer so doma vse pariške zvezde (tudi B. B.), je da- nes takšno vzdušje, kakršno vsakdo ceni v metropoli ob Seini. MISLI Na poti k uspehu je, kdor šteje neuspeh za majhen ovinek na poti. (W. G. M.) Dediščina, ki jo bomo zapustili svojim potomcem, jih bo verjetno odvadila neke slabosti: čaščenja prednikov. (W. S. J.) Dolgočasnež govori običajno v pr- vi osebi, gobezdač v tretji, pravi za- bavnež v drugi. (B. G.) S »TOPLESSOM« NI USPEL, ZA- TO PA MU NI ZMANJKALO NO- VIH ZAMISLI. AMERIŠKI MOD- NI KREATOR RUDI GERN- REICH JE SESTAVIL KOM- PLET VEČERNE OBLEKE, KI SE LAHKO UVELJAVI TUDI ZA KAJ DRUGEGA, CE BI POSTA- LO PREVEČ VROČE. OB PRI- KAZU MODNE NOVITETE SE JE MANEKENKA V SLOGU »STRIP-TEASA« SLEKLA SAMO TOLIKO, KOLIKOR VIDIMO NA SLIKAH, A SICER... PRA- VIJO, DA JE TUDI GERNREICH POSTAL ZMEREN! . V 23. kolu žrebanja srečk Jugoslo- vanske loterije se je sreča malo ustavila tudi na celjskem področju, natančneje rečeno v Šmarju pri Jel- šah 26a. Ana štravs je namreč v tem kolu loterije zadela milijon sta- rih dinarjev. HEFNERJEVI »ZAJČKI« OSVAJAJO EVROPO! PRED NEDAVNIM JE LASTNIK KLUBOV IN REVIJE »PLAYBOY«. HUGH HEFNER PRIPELJAL SVOJE ZAJČKE V LONDON, KJER BODO DELALI V ANGLEŠKEM PLAYB0Y KLUBU. NA SLIKI PA VIDIMO »SREČNEŽA« MED SVOJIMI »ZAJČKI« NA TURNEJI PO ŠVEDSKI, KAJTI STOCKHOLM JE ENO IZMED PRIHODNJIH MEST, KJE RNAMERAVA UREDITI PLAYBOY KLUB. Z.ATEM PA SO V NACRTU PARIZ, RIM, KOPENHAGEN IN ŠE DRUGOD. LOVCI POZOR! DEKLETA — »ZAJČKI« — SO ZAVAROVANI Z OSEBNIMI DETEKTIVI, DA BI KDO NE UKRADEL PRIKUPNIH NATAKARIC IZ PLAYBOY KLUBOV! IZ FRANCOSKEGA HUMORJA Francoski kuhar je prišel na obisk v London, pa ni bil nič kaj zadovoljen z angleško hrano: »Toli- ko ver, pa samo ena vrsta omake. Mi imamo samo eno vero, zato pa na stotine raznih omak.« Starejša francoska gospa je zbole- la in ni mogla k maši. Zato je po- slala v cerkev svojega moža. Ko se je vrnil, ga je vprašala, o čem je du- hovnik pridigal. Mož ji je odgovoril, da o grehu. — In kaj je povedal? — Bil je proti! Ne preveč mlada, pa vendar lepa ženska vstopi v tramvaj. Ko je pre- šla že polovico vozila, je vstal nek petdesetletnik in ji ponudil prostor. — Zelo ste prijazni, toda raje sto- jim. — Toda... je znova začel moški. — Ni vam treba vstati, hočem stati. — Toda ... hočete ... hotel sem... je poskušal reči moški. — Najlepša hvala, toda prav rada stojim, veste ves dan presedim v službi. — Razumljivo, reče moški, — to- da želel bi... Ženska mu položi roko na ramo in ga potisne nazaj na sedež. — Zelo ste ljubeznivi, vendar kot sem rekla: prav prijetno mi je sta- ti. — Seveda, razumem vas, pride končno moški do besede, — toda že na preišnji postaji sem hotel izsto- piti. Svojevrstna reklama Pred nedavnim je tovarna noga- vic na Polzeli poskrbela za svoje- vrstno reklamo. Na važnejša križi- šča v bližini Polzele, na železniško postajo in na odseku ceste v tovar- no so postavili reklamne table. Te so zelo lepo narejene, tako da niso vsiljive, pa vendar prijetno vpadajo v oči. Takšna reklama je gotovo ze- lo uspešna, saj po naših cestah ne vozi samo veliko domačinov, ampak tudi vedno več gostov iz tujine. Zgledu tovarne nogavic je takoj sledila tovarna pohištva Garant, ki je prav ta'ko postavila reklamno tablo na odseku ceste v tovarno. Helena Rubinstein, ki je zaslo- vela zaradi svojih lepotilnih salo- nov, ni dočakala slave, da bi jo upodobil sloviti Picasso. Slikar je občudoval prizadevno in podjet- no žensko, ker je skrbela po vsem svetu za lepoto ženskega spola, ki ga je slikar oboževal. Po svoje se ji je hotel oddolžiti, a prehitela ga je srn-' neutrudlji- ve Helene. Mala križanka VODORAVNO: 1. judovski verski učitelj, 6. drugo ime za mesec sep- tember, 8. jarec, 9. osebni zaimek, 10. mestece v severni Dalmaciji, kjer je bila občasna prestolnica hrvaških vladarjev, 11. švedska letalska druž- ba, 12. tuj dvoglasnik, 13. angleška pokrajina, znana po hmelju, 14. ste- pa v Severni Ameriki, 16. romunsko mesto (blizu naše meje). NAVPIČNO: 1. naziv za obalo, kjer je razvit tujski promet, 2. ko- nec molitve, 3. nekdanji kraljev na- mestnik na Hrvatskem, 4. štiri z rimskimi številkami, 5. ustanovitelj nove dinastije v Raški (1168—1196), 6. vrv, 7. prometna žila, 11. manjši otok pred Bretonsko obalo (ana- gram besede Ines), 13. življenjska tekočina, 15. glavni števnik. S ROSANNA SCHIAFFINO, KI JE SICER ZASLOVELA ZARADI SVOJE TELESNE OČARLJIVO- STI, SE šE VEDNO TRUDI, DA BI Z RAZNIMI OBLAČILNIMI POMANJKLJIVOSTMI PRITEG- NILA MOŠKI SVET. TAKOLE OPRAVLJENA SE KAŽE V SVO- JEM ZADNJEM FILMU »ČAROV- NICA V LJUBEZENSKIH ZADE- VAH«, KJER UVELJAVLJA SVO- JEVRSTNE KOPALNE PLAŠČE. NJEN SOIGRALEC JE RIC- HARD JOHNSON, KI SE JE NE- DAVNO LOČIL OD KIM NOVAK. GA BO MORDA KOPALNI PLAŠČ ZAPELJAL? UREDNIŠTVO IN pRAVA: Celje. Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. - UREJUJE uredniški odbor. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. - Časopis je ustanovU okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot., »Na delo«, .Naše delo. (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Celi- ski tednik«. S 1. januarjem 19o6 so ga USTANOVILE občine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih IZDAJA- ^^^ir^i »1?3?.^V',™2«,*',"Ž5? "^^^^ KLIŠEJI: .Celjski Usk«. - Cena: posamezna številka 50 par (50 din), letna naročnina 20 ( 2.00) din, polletna 10 (1.000) din. Tujina'40 (4.00)'.