Št. 18-19 (1603-(	)4) Leto XXXI
NOVO MESTO	četrtek.
Cena: 8 din	8. maja 1980
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI	
DOLENJSKI LIST
DANES
SLOVO
OD
TITA
„Dne 4. maja 1980. leta ob 15.05 je v Ljubljani prenehalo biti veliko srce predsednika naše Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsednika predsedstva SFRJ, predsednika Zveze komunistov Jugoslavije, maršala Jugoslavije in vrhovnega poveljnika oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza—Tita.
Huda bolečina in globoka žalost pretresata delavski razred, narode in narodnosti naše države, slehernega našega človeka, delavca, vojaka in bojnega tovariša, kmeta, intelektualca, slehernega ustvarjalca, pionirja in mladinca, dekle in mater/'
Tako se je začel razglas, ki sta ga v nedeljo ob 18. uri s skupne seje posredovala delavskemu razredu, delovnim ljudem in občanom, narodom in narodnostim Socialistične federativne republike Jugoslavije, predsedstvo CK ZKJ v imenu centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Danes, 8. maja, ob 12. uri bc krenil izpred skupščine SFRJ svečan pogrebni sprevod. Josipa Broza—Tita bodo pokopali na Dedinju.
Št. 18-19 (1603-04) 8. maja
republiko in za socializem, naslonila zlasti na Sovjetsko zvezo. Ker pa se samostojni razvoj socialistične Jugoslavije ni skladal s stalinističnim hegemonizmom, so sledili hudi pritiski na mlado državo. Kot je znano, Jugoslavija ni klonila,Tita in partijo so v bojih za ohranitev poti, začete v Jajcu, za ohranitev in krepitev samostojnosti in lastnega razvoja v socializem plebiscitarno podprli vsi jugoslovanski narodi.
Lasten razvoj v socializem je Jugoslavija pod Titovim državnim in partijskim vodstvom nadaljevala z uvedbo samoupravljanja. V skladu * novo vlogo pri graditvi socialistične družbe sej« leta 1952 KPJ reorganizirala v Zvezo komunistov Jugoslavije, leta 1953, ko je ustavni zakOfl omogočal tudi pomembne spremembe v pristojnostih predstavniških in izvršnih organov oblasti pa so vpeljali funkcijo predsednika republike in na ta položaj izvolili Josipa Broza—Tita.
Tito je bil pobudnik mnogih ukrepov v gospodarstvu in družbeni politiki, s katerimi ie ZKJ utirala poti novemu družbenopolitičnem11 sistemu. Bistvo tega sistema je bilo, & neposredni proizvajalec postopoma postaja t* meljni dejavnik v določanju svojih delovnih i" življenjskih razmer. Stalno pozornost je Tito posvečal tudi utrjevanju politike bratstva 'l enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnost' ter dajal poseben pomen graditvi federativn* družbene ureditve na podlagi popolne enakopra* nosti in doslednega razvijanja samoupravljanja.
Kot državnik in vodilna osebnost v ZKJ je im® Tito nenehne stike z delovnimi ljudmi. To je & pomemben vir njegovega čuta za realnost njegove sposobnosti, da je opazil slabosti |r napake ter o njih spregovoril odkrito f samokritično. Takšne narave so bili njefl°v številni javni nastopi, ki so bili zmerom spodbud partiji in delovnim ljudem za krepitev socialistih ne demokracije in za boj proti raznim negativni pojavom v družbi.
V	boju za vlogo ZK, kakršna je ustrez^1 spremenjenim razmeram in splošnemu koncept socialistične samoupravne družbe, se je mo<1 Tito bojevati proti najrazličnejšim negativni silam, pa tudi proti frakcionaškemu in grupaŠkf mu delovanju. Vedno je pozival k idejni 'r politični enotnosti partije in poudarjal, da ** enotnost zmerom ustvarja v akciji. „Frakci? naštvo je prihajalo na površje vedno," je men'1 „kadar je avantgarda izgubila svojo jasno idejn1 usmerjenost ter svojo organizacijsko in akcijs^ sposobnost. Tedaj je tudi začela izgubljati zve*' z delavskimi množicami."
Posebno področje T itove dejavnosti so M mednarodni odnosi in zunanja politika. Tito j hitro opazil bistvene spremembe, ki so nastale' mednarodnih odnosih po drugi svetovni vojni, i' pokazal nove poti tako v boju za mir v svetu in H socializem kot v boju za ohranitev neodvisno*1 I socialistične Jugoslavije. Z globoko marksističr I analizo je razlagal magistralne poglede na < probleme in-' nakazoval trajnejSe rešitve le 1 miroljubnem mednarodnem sožitju in sodelo' r nju z narodi in državami ne glede na njihtf c notranjo ureditev.	c
Tako je Tito postal eden od vodilnih tvore gibanja neuvrščenih. Sam je imenoval to gibaf v „izraz življenjskih interesov in skupnih p o«1 narodov, da bi živeli v miru, svobodi n neodvisnosti, da bi bili enakopravni udeleženci1 n ne opazovalci na mednarodni sceni". V ta oW p Titove dejavnosti sodijo številni obiski državi d vsega sveta, znani kot Titova pot miru. Hkrati P -p se je Tito osebno udeležil številnih konfet#1 ^ neuvrščenih in jim z osebnim prispevkom daj* ^ ton. Tako se je tudi na zadnji konferenci g Havani odločno zavzel, da se je giba0’ ^ neuvrščenih spet vrnilo k izvirnim načel°r neuvrščenosti.	2
Tito je izjemna osebnost v jugoslovanski ' n svetovni zgodovini. Postal je tako imenovf' tf državaljan sveta. Številne univerze po vsem sve so ga proglasile za častnega doktorja, vi nj akademije znanosti in umetnosti pri nas pa častnega člana. Kot predsednik republike in*T m je imel neomejen mandat. Trikrat je bil razgla^ n. za narodnega heroja: 1944, 1972, 1977. Preje'j vsa druga najvišja jugoslovanska odlikovanja. jn narodnega heroja so mu podelili tudi v Romun1 Vs prezidij vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Pa • ^ je odlikoval z redom Lenina. Leta 1973 je <i°v Nehrujevo nagrado za mir.	J	t li
Tito je postal že med vojno simbol n*jj . pr Jugoslavije. Njegovo ime je postalo znano v Vn j tei koncih sveta, še posebno tam, kjer se še v«*h t Tj bojujejo za narodno in socialno osvobodite''« na pravice narodov, človekove svoboščine in Pj . di< vičnejše mednarodne odnose. Po besedah Ed* ^ da Kardelja, Titovega dolgoletnega in najbli*i ^ pc sodelavca, je Titovo ime postalo last vseh, t on je mir eksistencialna potreba, ki se dvigaj0 ^ , br( obrambo svoje narodne biti in obstanka jy( neodvisnosti, bojujejo za zgraditev enakopr^ n a skupnosti narodov, za osvoboditev izpod ;( da oblik izkoriščanja, podrejanja in tlačenja te f f odpravljanje sile v odnosih med državam git narodi.	mi^	dr‘
„Titovo ime je postalo simbol borca v voj , p0 miru in izraz humanistične vizije novega * * $Vc osvobojenega strahu pred uničenjem človek J y51 človeku in naroda po narodu — sveta, v katti , i*r se bodo rojevali rodovi, ki ne bodo poznali vOJ san grozot in pustošenj, živalskosti v človeku, drj ljudmi in narodi," je zapisal Kardelj.
Vse to je velika Titova dediščina, mi prva generacija, ki to dragoceno sprejema s ponosom in celovito kot nenadomestljivo izročilo za našo prihodnost.
Predsednik ZKJ in SFRJ Josip Broz—Tito je več kot sedem desetletij aktivno sodeloval v jugoslovanskem revolucionarnem delavskem gibanju. Kot eden najodločnejših dolgoletnih borcev za enotnost in nove odnose v KPJ je prišel na njeno čelo sredi tridesetih let in jo je usposobil za avantgardno vlogo v revolucionarnem in antifašističnem boju. Pod njegovim vodstvom je prinesel ta boj zmago narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji jugoslovanskih narodov.
Po izgonu fašističnih okupatorjev je postal Tito v osvobojeni domovini pobudnik in glavni usmerjevalec graditve socialistične družbe z mnogimi novimi oblikami in metodami, ki ustrezajo zgodovinskim in drugim posebnostim jugoslovanske mnogonarodne državne in družbene skupnosti. Ko se je bojeval za ohranitev neodvisnosti in utrjevanje mednarodnega položaja socialistične Jugoslavije, se je postavil po robu hegemonističnim in vsem drugim težnjam in poskusom, ki so ogrozili njen samostojni in svobodni razvoj ali pa jo celo odvračali s socialistične poti.
Z izjemnim darom za marksistično analizo in razumevanjem pomena novih družbenih pojavov in razvojnih teženj v mednarodnih odnosih je Tito postal eden izmed najpomembnejših voditeljev velikega gibanja neuvrščenosti, ki z močjo zgodovinske neizbežnosti vpliva na sodobna pozitivna svetovna gibanja za mir in družbeni napredek.
Rodil se je 7. maja 1892 v Kumrovcu kot sedmi izmed petnajstero otrok revnega kmeta Franja Broza in gospodinje Marije, rojene Javoršek. Trinajstletnega ga je dal oče v uk za natakarja, izučil pa se je za ključavničarja. V Zagrebu, kjer se je najprej zaposlil, se je vpisal v Zvezo kovinarjev, hkrati pa postal član Socialnodemokratske stranke Hrvatske in Slavonije.
Življenje delavca, ki je zdaj zaposlen pa spet brez dela, je gnalo mladega Josipa Broza, ki so ga doma klicali kar Joža, po svetu. Leta 1912 se je za nekaj časa zaposlil tudi v Kamniku, in sicer v kovinski delavnici, predhodnici današnje tovarne Titan. Od tam se je odpeljal na tuje, se na Češkem takoj pridružil stavkajočim, okusil kruh na Nemškem in se nazadnje ustavil v Dunajskem Novem mestu kot poskusni voznik v Daimlerjevi tovarni avtomobilov. Tam pa ga je tako rekoč že čakal poziv za služenje vojaškega roka.
Na začetku prve svetovne vojne je Broz nosil čin vodnika v Zagrebu. Zaradi antimilitaristične propagande so ga v Sremu, kamor so premestili njegovo enoto, prijeli in zaprli v petrovaradinsko trdnjavo. Z enoto je odšel na začetku 1915 na rusko fronto, kjer je bil med ofenzivo ranjen in ujet. Celo leto dni je ležal bolan v bolnišnici, a so ga takoj, ko je okreval, poslali v ujetniško vojaško taborišče v Alatir. Potem je delal v najrazličnejših krajih, dokler ni na Uralu prišel v stik z ruskimi revolucionarji.
Carske oblasti so z ujetniki često ravnale nezakonito. Broz je javno branil interese ujetnikov, zato so ga prebičali in zaprli. Slednjič se je znašel blizu Perma, kjer naj bi bil delal na železniški progi, a je pobegnil in prispel junija 1917 v Petrograd (današnji Leningrad). Od tam so ga poslali v taborišče Kungur, vendar pa tja ni nikoli prispel. Pobegnil je z vlaka in na poti v Omsk zvedel, da se je v Rusiji carizem zrušil in da je zmagala oktobrska revolucija.
V Omsku se je pridružil rdeči gardi, zaprosil za vstop v boljševiško partijo in sovjetsko državljanstvo. Med začasno oblastjo Kolčakovih kontrarevolucionarnih sil je agitiral proti belim in sploh veljal za komunista, čeprav formalno ni bil član RKP(b). Po Kolčakovem padcu je bil nekaj časa v enotah rdeče garde, delal v jugoslovanski skupini pri področnem komiteju RKP(b), nakar so ga v začetku leta 1920 v jugoslovanski sekciji v okviru omskega področnega komiteja naposled tudi formalno sprejeli za člana komunistične partije. Jeseni istega leta se je po šestih letih, ki jih je preživel v prvi svetovni vojni oziroma v ruskem ujetništvu in kot udeleženec oktobrske socialistične revolucije in državljanske vojne v ZSSR, vrnil v domovino.
V Zagrebu se je spet vključil v Zvezo kovinarskih delavcev, hkrati pa tudi v predvolilno agitacijo za listo Komunistične partije Jugoslavije. Predaval je o oktobrski revoluciji in sodeloval pri organiziranju stavk. V razmerah po Obznani in Zakonu o zaščiti države, ko so preganjali in zapirali komuniste, se je naselil v bjelovarskem okrožju, delal v mlinu kot strojnik, a bil neutruden tudi v lokalni organizaciji KPJ. Po nekaj letih je postal član okrožnega komiteja. Tedaj mu je bila nenehno za petami tudi policija. Umaknil se je v Kraljevico. V ladjedelnici je organiziral stavko, a je bil prav zato tudi kmalu odpuščen.
Od jeseni 1927 je Broz partijsko in sindikalno spet delal v Zagrebu, kamor se je vrnil po večmesečnem iskanju službe. To je bil čas, ko je delavsko gibanje v državi že občutno oživelo, hkrati pa so se začeli tudi boji proti frakcijam v vrhovih KPJ. Proti sektašem in vsem, ki so odvračali partijo od njenih življenjskih problemov, delavskega razreda in vseh ljudi, je ostro nastopil na osmi mestni partijski konferenci, ki ga je nato izvolila za političnega sekretarja komiteja.
Brozova dejavnost je izražala najbolj pozitivne težnje, ki so se tedaj pojavile v KPJ, še zlasti v delavskih okoljih. Zato je že avgusta 1928 postal sekretar pokrajinskega vodstva KPJ za Hrvatsko. Komaj nekaj dni zatem je sledil znani bombaški t.roces, na katerem so Josipa Broza obsodili na r et let sir . jega zapora. Tedaj je vzbudila veliko animanie njegova izjava, da ne priznava t jržoaznej3 sodišča, ampak da je zanj pristojno
TITOVA
POT
Tito je imel prvorazredno vlogo pri razvijanju in uporabi nove politične osnove, na kateri je partija stopila v usodne dogodke, ki so prišli z drugo svetovno vojno.
10. aprila 1941, ko so nemške čete vkorakale v Zagreb in razglasile ustanovitev NDH, je Tito sklical sejo CK KPJ. Na seji so sklenili, da bo KPJ ne glede na usodo kraljevine Jugoslavije in njene vojske nadaljevala boj proti fašističnim osvajalcem. Ob napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 je Tito spet sklical sejo centralnega komiteja, s katere so poslali jugoslovanskim narodom poziv k oboroženemu boju. Tito je bil imenovan za poveljnika Glavnega štaba Narodnoosvobodilnih partizanskih odredov. Temeljne sklepe za začetek oboroženega boja je Tito podal na seji politbiroja CK KPJ 4. julija 1941.
Jeseni 1941, ko je na osvobojenem ozemlju nastala znamenita Užiška republika, je Tito odšel iz Beograda in potem malone do osvoboditve neposredno, na bojišču, vodil partizanske operacije. Kot zmagovalec je izšel tudi iz tako dramatičnih bitk, kot sta bili bitka na Neretvi in bitka na Sutjeski.
Vojaški uspehi partizanske vojske so omogočili, da so se, na osvobojenem ozemlju v Jajcu 29. novembra t943 zbrali delegati iz vse Jugoslavije in na zgodovinskem zasedanju AVNOJ položili temelje novi Jugoslaviji. To je bil edinstven primer na svetu, da so se jugoslovanski narodi, ki so bili nadčloveški boj s fašističnimi okupatorji, hkrati otresali tudi oblasti izkoriščevalskega buržoaznega režima in snovali novo, boljšo in pravičnejšo državno ureditev. Ta temeljna zmaga revolucije je privedla do ustanovitve Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije oziroma prve vlade nove Jugoslavije, katere predsednik je postal Tito. Za zasluge na bojišču so Titu podelili naziv maršala.
Nova Jugoslavija se je morala poslej boriti tudi za svoje mednarodno priznanje. Posebno velikim silam ni šlo v račun, da si je ..drznila" mala država na Balkanu kreniti na tako pot že tedaj, ko so po Evropi še divjali hudi boji in so se priprave za dokončni zlom fašizma šele začele. Najrazličnejši tajni sporazumi velikih so pokazali, da so imeli le-ti z Jugoslavijo svoje račune in načrte, ki pa bi jih uresničili šele po zmagi nad fašizmom.
Po osvoboditvi se je nova Jugoslavija, ki se je s svoio n n/o ustavo tudi traino nnrndelila za
le partijsko sodišče, saj je član ilegalne komunistične partije in je kot tak tudi delal za širjenje komunističnih idej in propagiral komunizem.
Leta ječe, ki jih je prestal v Lepoglavi in Mariboru, ga niso ločila od partijskega in revolucionarnega dela. V zaporu je spoznal mnoge komuniste iz vse Jugoslavije in z njimi sodeloval pri marksističnem izobraževanju. V mariborski kaznilnici so zaprti komunisti ustanovili komunistično univerzo, ki sojo imenovali po takrat že pokojnem, ubitem organizacijskem sekretarju CK KPJ Djuru Djakoviču.
Ko je odšel Broz leta 1934 na Dunaj, kjer je bil sedež CK KPJ, je bil že član politbiroja tega organa. Tedaj si je privzel ime Tito in ga obdržal do konca življenja. Z Dunaja se je vrnil, da bi organiziral pokrajinski konferenci KPJ v Hrvatski in Sloveniji. Naslednje leto pa je bil že v Moskvi — n a sedežu kominterne in med drugim sodeloval na njenem kongresu kot sekretar delegacije KPJ.
Avgusta 1936 so izrekli ostro kritiko takratnemu vodstvu KPJ in sklenili, da se mora celoten CK KPJ razen enega člana vrniti v domovino. Josip Broz—Tito je takoj odpotoval iz Moskve in sedem mesecev ustvarjal razmere za oblikovanje partijskega vodstva iz ljudi, ki bodo delali v državi. Po odpoklicu Gorkiča z dolžnosti generalnega sekretarja KPJ je odšel Tito v Pariz, kjer je kot najpripravnejša osebnost prevzel vodstvo jugoslovanske partije. Kominterna je tedaj hotela KPJ razpustiti. Titu se je posrečilo, da je enotnost KPJ ne le ohranil in utrdil, marveč je dosegel tudi to, da je dokončno pretrgal s prakso vodenja partije iz tujine. Slednjič se je z novim stanjem in vodstvom KPJ, s Titom kot generalnim sekretarjem, sprijaznila tudi kominterna.
Dejavnost centralnega komiteja pod Titovim vodstvom je v celoti potrdila tudi V. državna konferenca KPJ, ki je bila oktobra 1940 v Zagrebu. T a konferenca je bila izraz konsolidacije v partiji in krepitve njenega vpliva. Dala pa je tudi sklepe zgodovinskega pomena za nadaljnji boj jugoslovanskih komunistov in za zmago revolucije.
Od sredine 1937 sta bila razvoj in vzpon KPJ tesno povezana z dejavnostjo Josipa Broza—Tita. To je bilo obdobje preraščanja KPJ v vedno močnejši dejavnik političnega življenja v državi.
Kolikor bolj zavestno in premišljeno, z večjo revolucionarno strastjo, kolikor bolj množično bosta delavski razred in njegova avantgarda utirala pot komunizmu, toliko humanejše, svobodnejše in moralno čistejše osebnosti bodo nastajale v tem gibanju. O resničnosti te trditve pričajo moralni liki neštetih revolucionarjev, zlasti pa najboljše tradicije naše lastne poti v socializem.
Sad Titove Jugoslavije je tudi dejstvo, da se oblikuje človek z novimi lastnostmi, z ljubeznijo do dela, z razvitim spoštovanjem do sočloveka, do njegove ustvarjalnosti in do drugih narodov, z globoko razvito zavestjo o potrebi dela za družbo, in ne samo zase.
Mladi, kot nerazdružljivi del in porok kontinuitete revolucije, vsak dan z delom potrjujejo, manifestirajo svojo neomajno pripravljenost za nadaljevanje odločnega boja za nadaljnjo revolucionarno preobrazbo družbe po poti, ki sta jo jasno začrtala ZKJ in Tito, za poglabljanje in stalno utrjevanje politike neuvrščenosti, katere temelje so postavili Tito, Nehru in Naser.
To je najboljše zagotovilo, da bo naša socialistična samoupravna neuvrščena skupnost svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti napredovala in ostala Titova Jugoslavija.
Sicer pa si zapišimo v srce besede, ki jih je tovariš Tito izrekel na proslavi 60-letnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije, Zveze komunistične mladine Jugoslavije, revolucionarnih sindikatov in naprednega ženskega gibanja. Takole je povedal:
„Po tistem, kar sta naše gibanje in naša revolucija prestala, ustvarila in danes sta, zasedata dostojno mesto v zgodovini osvobodilnih bojev in socialističnih revolucij.
Tudi v tistih hudih časih, ko je bila naša domovina zasedena in razkosana, vsa Evropa pa zasužnjena, ko se je svet znašel v grozotah fašističnih vojnih osvajanj, smo mi, komunisti Jugoslavije, skupaj z vsemi naprednimi in rodoljubnimi silami naše dežele krenili v odločilni boj, ki je zahteval skrajno samoodpoved in velikanske žrtve, ki pa je našim narodom zagotovil dostojanstvo in spoštovanje v mednarodni skupnosti.
Oprli smo se na lastne sile in nismo sprejeli sugestije nikogar, da je treba molčati in čakati. Svoje strategije nismo pripravljali v kabinetih, marveč v akcijah in ofenzivah. Ped za pedjo smo osvobajali in naposled osvobodili svojo domovina Z lastnimi silami, ne da bi podcenjevali pomoč drugih, za katero se ve, kolikšna je bila, smo izbojevali svobodo in neodvisnost ter položili trdne temelje za novo družbeno ureditev.
Jasno je, da takšnim narodom in ljudem tudi po vojni nihče ni mogel vsiliti diktata, to pa tudi ne bo nikomur in nikoli uspelo.
Tisti, ki še vedno gojijo utvare, da je s propagandnimi gonjami, raznimi pritiski in zastraševanjem mogoče spremeniti položaj Jugoslavije, naj vedo, da te dežele in tega ljudstva ne more nič omajati. Socialistična, samoupravna in neuvrščena Jugoslavija, čeprav v političnem, vojaškem in ekonomskem pogledu majhna država, je sposobna in pripravljena, da se upre slehernemu morebitnemu napadu na naše pridobitve.
Vsi rodovi, zlasti tisti, ki prihajajo, morajo vselej imeti pred očmi velike nauke iz našega dolgoletnega revolucionarnega boja. Eden izmed poglavitnih je v tem, da je revolucija lahko zmagovita samo takrat, kadar ima globoke korenine in trdno oporo v ljudskih množicah, če je revolucionarna avantgarda neločljivo povezana z delavskim razredom in vsemi delovnimi ljudmi, če zvesto izraža njihove neposredne in dolgoročne interese. Zato mora biti vodilna idejnopolitična sila odgovorna svojemu delavskemu razredu in ljudstvu. Zato tudi ni nobenih „višjih ciljev", ki bi lahko to odgovornost odrinili na drugo mesto. Sicer pa je znano, kako je vse to vplivalo tudi na našo partijo, dokler se je opirala na direktive od zunaj, dokler se ni obrnila k interesom lastnega razreda in ljudstva. Samo partija, ki zastopa resnične težnje svojega ljudstva, lahko tudi resnično izkazuje solidarnost z vsemi naprednimi gibanji in silami.
Na dolgi poti, ki smo jo prehodili, ni manjkalo težav in zastojev; bile so ovire, ki so nam jih postavljali drugi, in napake, ki smo jih delali sami. T oda v svojem bistvu je ta pot bila in ostala pravilna in svetla. Tako smo lahko tudi korenito preobrazili našo domovino, in kar je še važnejše — naše ljudi. Šli smo po poti samoupravljanja in neposredne socialistične demokracije, ki postavlja v središče družbenih odnosov delovnega človeka kot proizvajalca in občana, njegovo vlogo in položaj v družbi.
Naša revolucija mora ostati takšna, kakršna je vselej bila: neomajna v temeljnih opredelitvah, humana v prizadevanjih, da stalno širi prostore človekove svobode, in nepomirljiva do tistih, ki bi hoteli ogroziti njene pridobitve in preusmeriti njene tokove.
Dolžnost vseh nas je, da tudi tokrat izrazimo priznanje tistim rodovom v preteklosti, ki so zvesto služili ciljem revolucije. Z najglobljo hvaležnostjo se moramo spomniti vseh revolucionarjev in borcev, ki so dali vse, tudi svoja življenja, za to, kar danes imamo.
Tovarišice in tovarišil
Naša partija je — to lahko s ponosom poudarimo - častno izpolnila svoj zgodovinski dolg do delavskega razreda—delovnih ljudi, narodov in narodnosti naše domovine, do socialističnih, osvobodilnih, naprednih in demokratičnih sil v svetu.
Tako bo tudi v prihodnje."
PRIREDIL: M. BAUER
j, „Tito je zrasel z delavskim gibanjem; zanj živel ir* za uresničevanje njegovega poslanstva se dosledno bojuje. Vedno je zaznal njegove Potrebe, zadrege, bolečine, pa tudi njegovo radost ob veličastnih zmagah, ki pomenijo Prerajanje starega sveta, ustvarjanje novega, ®pšega, pravičnejšega. Pri tem je ostal zvest marksizmu kot časovni in prostorski konkretnost'. ne pa kot kakšni abstraktni, od življenja rgani ideji. Zato je tudi revolucionarno misel 'tro prevajal v prakso, bliskovito, a preudarno se |e odzival na vprašanja, ki jih postavljajo čas in navJ dežela, mednarodno delavsko gibanje in sodobni svet," je v Komunistu, ki je izšel ob Aatn'c' in zaP'sa* Franc Šetinc. Njegovo ime in delo sta trdno povezana z avantgardo delavskega razreda — Zvezo komunista/. Partija je tista, ki je ustvarila in dvignila ksnega revolucionarnega vodjo, ki ji je bil ddjen, da bi skupaj z njim in pod njegovim vodstvom lahko z uspehom opravljala svojo revolucionarno zgodovinsko vlogo, da bi lahko narode povedla v boj za nacionalno in socialno osvoboditev, da jim na široko odpre pot obodnega, neodvisnega, enakopravnega, dostojanstvenega razvoja v svetu, katerega del smo.
Partija in Tito sta s takšnim svojim delavsko-razrednim programom kot temeljem za reševanje *Vd' nacionalnega vprašanja in enotnosti postala gibalna, kohezivna sila našega samoupravnega ^ socialističnega razvoja. Takšna revolucionarna ^oč in vodnik sta potrebna vsem narodom zato, da bi se napredno razvijali, še posebno pa v naši ^čnacionalni skupnosti, na izpostavljenem delu
Tito je s svojim prispevkom ustvarjalno oblikoval naš zgodovinski položaj. To obdobje je ^di bistveno vplivalo nanj in brusilo njegov lik, njegovo osebnost Za vse Titovo ustvarjalno f'vljenje, za vso njegovo revolucionarno dejavnost je bistveno: vedno je stal na realnih tleh. Ohranil J® neokrnjeno ljudskost Pomen, ki ga ima, je vedno črpal iz ljudstva. Nikdar ni verjel v nadljudi, vedno v človeka. Zato je tudi ustvaril nov |jk revolucionarnega voditelja in državnika, nov način dela in vodenja, novo skrb za kadre, k°t najdragocenejši kapital partije; novo odgovornost komunista svojemu delavskemu razredu in syojemu narodu, neločljivo povezanost z interna-cionalistično dolžnostjo. Prav zato je bil Tito Vedno tako brezkompromisen, kadar je prihajalo d° Poskusov omejevanja suverenosti Jugoslavije.
V	vseh prelomnih obdobjih: leta 1935, ko je bilo treba Partijo očistiti frakcionaških in drugih slabosti, jo usposobiti in pripraviti za težke čase;
1, ko se je bilo treba v Evropi, preplavljeni s fašizmom in nacizmom, odločiti za organizirano oboroženo revolucijo; 1948, ko se je bilo Potrebno v skrajno težavnih ekonomskih in Političnih pogojih zoperstaviti Stalinu in braniti Pridobitve revolucije, ter kasneje, ko je bilo treba °bfačunati s centralističnim unitarizmom, hegemonizmom, nacionalizmom, liberalizmom, teh-nokratizmom itd. — vselej se je znal pravilno odločiti, predvideti pravo pot in prave ukrepe,
delovati odločno, načelno.
Titovo delo je zato trajne vrednosti. Je usodno . vtkano v naše življenje in tako bo ostalo tudi v prihodnosti, saj je izraz najbolj naprednih teženj našega delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, narodov in narodnosti ter njihovih mladih Pnkolenj. S takšnim svojim revolucionarnim delovanjem in doseženimi ogromnimi rezultati je 'to postal simbol, ki veliko pomeni tudi za vse arode v svetu, narode, ki se še bore za svojo °bodo, neodvisnost in samostojen razvoj. Poštujejo ga in upoštevajo ne le prijatelji, ^mveč celo nasprotniki.
2 ® tem je postalo Titovo delo, ki je hkrati delo n^5z® komunistov, našega delavskega razreda in . 'b narodov ter narodnosti, univerzalno in ( ajno. Tito je kot najbolj napreden del takšne' mouprayne, socialistične Jugoslavije pooseblje-doi na^e revolucije, n® Pa mit- Njegov lik bo še g° osvetljeval pot svobodi in splošnemu
k	v»vcujc*ai	i avuuuui ■ ■« apiuJi icimu
Pmdku; pot, po kateri bodo mlade generacije aljevale svojo revolucionarno ustvarjalnost j revolucionarno delo niso dovolj le prisege Vs ?es|a. socialistična zavest mladega človeka se hJ'.dan preskuša v akciji. Ideali, za katere se Idjejo ■
‘
KooTJO komunisti' niso nikakršna ..religija", •i ra’Un'Sti niso misionarji, ki bi ljudem obljublja-i • Priki °a z.em*i'> a tudi ne kompromisarji, ki bi se | t©m an^a*' vsakemu interesu. O liku komunista, o i i ^ito' da 93 moramo dvigniti na višjo stopnjo, je naju '2reke* bogate misli. V pripravah na tNscu^6^ čase *e med drugim zapisal: ..Utrditi ka<jr no in enotnost naše partije, zagotoviti ’ poij??1 naše partije potrebno teoretično in . , omah znanie» zgraditi borce, ki ne bodo > i brezn°Va-' n't' v najtežjih trenutkih, ki bodo . , tvojjh090*00 izvajali linijo partije pod vodstvom j najpo Partijskih forumov — to je sedaj naša t danp.^.^bnejša naloga". Titove besede so še * r k? aktualne.
’ ' fl!.^Otnuni«; ...
9iban: Un'sti vodijo in usmerjajo revolucionarno drujh®' katere9a cilj je preureditev celotne l* 9o*heni ova 'n na^a Pot v socializem ne 1 samo več kruha, temveč tudi več
i w°bode
/ 95tvariai'_.Vee kulture, več humanizma, več
'Zrazjti n69? zad°voljstva. Socializma ni mogoče s številkami, socializem ne pomeni ^avo i ab,*anje pobtike; odtujenost med b® na J^^ansko družbo mora biti premagala prh- Področjih. Do humanizacije družbe *r'an0stj 1 fPtf* na področjih kulture, umetnosti,
v °ovj SHJei??dno zavzemal, da mora biti človek i j*ebnos.j ' središče vsega, razvoju celovite 1 ^nu moJT'°ra biti P°dreieno vse drugo. V nega mora človek razpeti krila svoje
POOSEBLJENJE REVOLUCIJE
ustvarjalnosti, da bo poletel še hitreje k tistemu, kar je plemenitejše in višje. To je vizija, za katero je mogoče reči, da jo že ustvarjalno, v veliki meri pa je še nedosegljiva, a prav to je tisto, kar nas privlači in kar nas navdaja z nesluteno močjo, da dosežemo vse, kar se je človeštvu pred nami zdelo nemogoče.
Moralne vrednote in intimno življenje socialističnega človeka se porajajo iz njegove vpetosti v preobrazbo razredne v brezrazredno družbo.
NJEGOVE DOLENJSKE JESENI
Za tovariša Tita je veljalo, da nikoli ni toil zadovoljen zgolj s tistim, kar je
o	tej ali oni stvari, dogodku, kraju sl Bal. pač pa se je hotel, če se je to le dalo, o vsem prepričati na lastne oči. Med Gevgelijo in Jesenicami ga ni kraja, čigar prebivalci ne bi tovariša Tita vsaj enkrat videli na lastne oči in mu s toplino ter prisrčnostjo zaželeli dobrodošlice, ki je vedno znova žagotavljala, da je edina prava pot tista, ki jo je on izbral.
Dolenjska je imela tovariia Tita večkrat v gosteh. Sam je povedal, da Ima rad te ljudi, njihove običaje in pokrajina O ljubezni do tega koščka domače zemlje pričajo številni posnetki, ki jih je tovariš Tito naredil med svojimi, največkrat jesenskimi obiski. Ob takih prilikah je bil namreč fotografski aparat njegov nepogrešljivi spremljevalec.
Prvič je osvobojena Dolenjska pričakala Tita 22. avgusta 1947. V »Slovenskem poročevalcu" je o tem dogodku ostal obširen zapis, ki omenja, da je predsednik ministrskega sveta FLRJ Josip Broz—Tito skupaj s predsednikom vlade SRS Mihom Marinkom, Lidijo Šentjurc, Francem Leskoškom—Luko in drugimi obiskal Belo krajino in Bazo 20. Dolga kolona vozil je v Črnomelj prispela natanko ob 10.30, kjer je najdražjega gosta pričakala množica krajanov in kmetov. Tovariš Tito je imel z balkona poslopja okrajnega odbora OF krajši govor, nato pa je sprejel delegacije družbenopolitičnih organizacij in delegacijo demobiliziranih borcev. Tito je ob tej priložnosti prejel nekaj daril, igel, čevljev in še česa, kar je bilo med vojno izdelano v partizanskih delavnicah. Okoli poldneva se je Tito s spremstvom odpeljal na Kočevski rog, kjer si je z zanimanjem ogledoval barake, tiskarno in bolnišnice, ob 16. uri pa po poti, obdani z gostim špalirjem domačinov in posuti z neštetimi šopki, zapustil Belo krajina
ČETRTMI Ll JONSKA MN02ICA V DOLENJSKIH TOPLICAH
V nedeljo, 14. septembra 1952, je bil leo in sončen jesenski dan.
Vznožje Kočevskega roga, ogromna jasa ob Dolenjskih Toplicah, se je kopala v soncu. Proslava 10-letnice slovenskih brigad je v ta kraj Dolenjske privabila več kot 250.000-glavo množica Nekateri so prihajali že v četrtek, petek ali soboto, noči so prespali v zasilnih taboriščih, ki so rasla čez noč kot gobe po dežju. Čakali so Tita.
Vsa Ddlenjska je bila za ta dan še posebno praznično odeta. Ulice v Novem mestu so bile očiščene, okna na hišah okrašena z rožami, vse je bilo v znamenju težko pričakovanega obiska Napočila je nedelja in z njo eno največjih zborovanj pri nas. S tovarišem Titom so prispeli tudi Boris Kidrič, dr. Marjan Brecelj, Ivan Maček, Josip Vidmar, medtem ko je častni četi garnizije JLA poveljeval Nikola Ljubičič.
Po pozdravnem govoru narodnega heroja Jožeta Borštnarja se je iz sto tisoč grl razleglo:
..Tovariš Tito, mi s tvoje poti ne bomo nikoli krenili!"
Dolgo je trajalo, preden je Tito sploh prišel do besede. Potem je govoril dolgo in goreče, vmes nešteto vzklikov odobravanj. „Mi želimo najtesnejše sodelovanje z vsemi državami, ki nam hočejo dobro, vendar zahtevamo, da cenijo, kar je našel" je med drugim poudaril tovariš Tito in svoj govor zaključil z besedami:
..Želim, da bi vsi skupaj vztrajali pri graditvi socializma, da bi njegova
PRVI STIK Z DOLENJSKO
Prvič v življenju tovariša Tita je svoj prostor našla tudi Dolenjska leta 1934. To je bil njegov prvi posredni stik s to pokrajino, ko je kot član Politbiroja CK KPJ po sestanku s Pokrajinskim komitejem v Ljubljani v poročilu partijskemu vodstvu na Dunaju 11. oktobra poročal o stavki v Povhovi tovarni perila v Novem mestu. Stavka je bila od 20. do 25. septembra 1934.
zastava nekega dne zaplapolala v vsem svojem sijaju na tej veličastni zgradbi, ki se imenuje FLRJI"
Odobravanju ob zgodovinskem govoru tovariša Tita kar ni hotelo biti konec, ko se je Tito s sodelavci odpravil na slavnostno kosilo v Hotel Toplice, kjer mu je delegacija partizanov in aktivistov Dolenjske izročila kip partizanke in album z umetniškimi upodobitvami Novega mesta.
POHVALA TOPNIČARJEM
Verjetno ga po vojni ni bilo večjega vojaškega manevra, ki si ga ne bi ogledal tudi vrhovni komandant oboroženih sil Jugoslavije, maršal Josip Broz—Tito. Velika manifestacija moči in enotnosti naših oboroženih enot je bila tudi 15. avgusta 1955 v Kočevskem rogu in to vajo si je tovferiš Tito tudi ogledal. V spremstvu dr. Marjana Breclja, Borisa Kraigherja,
JZ
Ivana Mačka, Mitje Ribičiča in nekaterih višjih oficirjev JLA si je ogledal vajo, na kateri so poleg pehotnih sodelovale še topniške, letalske in tankovske enote. Vaje, ki jih je vodil narodni heroj Janko Sekirnik, s o lepo uspele, zato je tudi tovariš Tito ob zaključku pohvalil vse sodelujoč«! še posebej pa topničarje za izredrtf dosežke pri streljanju.^
Tistega dne, bil je to ponedeljek, s* je tovariš Tito ustavil še v Kočevju n* krajšem sprejemu in večerji, kjer j* poudaril vlogo in pomen krepiti moči in bratstva v vrstah JLA.
„BIL JE IN OSTAL BO NEPOZABEN DAN"
Tako je bilo zapisano v za dri' avgustovski številki Dolenjskega l'st 1958, ko je predsednik repu bi Josip Broz—Tito obiskal graditelj ceste, ki je združila ne samo dva kraj8' Ljubljano in Zagreb, marveč tudi dH republiki.	.
Dan je bil turoben, iz oblakov J lilo kot iz škafa. Predsednik Tito P veder in nasmejan.	..
„Ne vi ne jaz nismo krivi, da ta dežuje. Vseeno hočem videti največ."	,jn.
Komandant glavnega štaba mia“ skih delovnih brigad Miča Novkov' pri Ivančni gorici predal najdražje gostu raport z najlepšimi p°zdraV _j obljubo mladih, da bodo še nap enako zavzeto in enotno poti, ki jim jo gradi tovariš Kolona vozil je potem kre"liBftiU< prvih metrih asfalta proti Trebnj _
kjer so Tita pričakali --------- |,¥«
domačini. Tovariš Tito je *re .	0&
stal v odprtem avtomobilu 1	■i0
zdravljal številnim domačinom« jjj tudi v križišču pri nekdanji • obutve v Novem mestu.
Tito je potem krenil s	Jta^
proti Otočcu, kjer je b'1 9	sj je
mladinskih delovnih brigaa. JStvO ogledal prostore, kjer je w frakcije, in naselja ^Of^^nvijah njem Kronovem, Dragi, G ^0s\
na Gmajni. Potem je tovariš	g n#
z brigadirji v glavnem štt1 nagla-Otočcu in v krajšem nagov
DOLENJSKI LIST
 ------------------------------
Titu dvakrat izročil štafetno palico
Novomeščan Milan Smerdu je ponosno stopal tovarišu Titu nasproti, ko mu je 25. maja 1955 izročil štafetno palico s pozdravi iz Slovenije za njegov 63. rojstni dan. To ni bilo priznanje zgolj prizadevnemu in aktivnemu novomeškemu telovadnemu delavcu in pedagogu, pač pa tudi celotni telesnovzgojni organizaciji ..Partizana" v novomeškem okraju.
Drugič sta Milana Smerduja podobna čast in priznanje doletela 4. julija 1958, ko je kot komandant odreda ..Partizan" Slovenije, ki je bil na pohodu po poteh pete ofenzive, na proslavi petnajstletnice bitke na Sutjeski, predal na Tjentištu tovarišu Titu štafetno palico s pozdravi vseh Slovencev.
V_______________________________
 -------------------------------------------------
Dolenjci obiskali Tita
Rezka Virant iz Dolenjskih Toplic je bila ena prvih Dolenjk, ki jih je po osvoboditvi sprejel tovariš Tito. Rezka je bila namreč članica slovenske delegacije na kongresu Osvobodilne fronte Jugoslavije v Beogradu in je prišla v skupino petih delegatk, ki jih je Tito sprejel na Dedinju. Virantova in kolegice so tovarišu Titu izročile kip Slovenke v ljudski noši.
Skoraj 18 let kasneje je bila Novomeščanka Slavka Bogovič v delegaciji delovnih kolektivov iz Slovenije, kije tovarišu Titu čestitala za rojstni dan. Ob takih priložnostih je bilo v raznih delegacijah še mnogo posameznikov iz dolenjskih občin. Tako Metka Lavrič iz Novega mesta, ki je leta 1964 čestitala tovarišu Titu v imenu slovenskih pionirjev, pa Anica Resman in še kdo.
SPREJEL BELOKRANJSKO DELEGACIJO
30. avgusta 1968 je tovariš Tito na Brionih sprejel šestčlansko delegacijo metliške in črnomaljske občine. Prisotni so Tita seznanili z razvojem gospodarstva v Beli krajini, beseda pa je nanesla tudi na položaj doma in v svetu. Med skoraj dve uri trajajočim pogovorom je tovariš Tito med drugim dejal:
..Prepričan sem, da je ljudstvo dobro in pošteno, čeprav ljudje tudi godrnjajo. Paziti pa moramo predvsem na tiste, ki množice vodijo."
Ob koncu prisrčnega in plodnega razgovora je delegacija podarila gostitelju belokranjsko ljudsko noša
v------------------------------  /
UČENKI PRESENETILI MARŠALA
Tovariš Tito si je 5. oktobra 1971 ogledal manevre ..Svoboda 71", na katerih so sodelovale enote JLA, partizanske čete ter službe in organizacije ljudskega odpora. Maršal Tito si je med drugim z opazovalnice na Vinici ogledal prodor „plavih" preko Kolpe. Pri tem pa so ga zmotile učenki in učiteljica iz osnovne šole v Vinici, ki so se prebile mimo „plavih" do opazovalnice in pred presenečenim maršalom iz skritih mest jemale partizansko literaturo: ilegalni Dolenjski list, partizansko pesmarico, letake in listke s partizanskimi gesli.
V	/
pojedel kar štiri polhe. Prijetno kramljanje se je nadaljevalo še pozno v noč. Tovariš Krištof je takrat Titu povedal šalo, ki je vzbudila veliko smeha.
»Zagorcem so očitali, da so dali v partizane samo enega mož^ pa so jim ti odvrnili: Res je, eden je šel pa postal maršal, kaj bi šele bilo, če bi jih dali večl? "
Ob kramljanju pri ognju pa se je tovariš Tito nekolikanj dotaknil tudi politične situacije v svetu. Navzoči so takrat njegove besede kar požirali. Slišati je bilo le pridržano dihanje.
Po kosilu v Špringerjevi zidanici so se gostje odpravili do gozdarske koče v Mirni dolini. Namenjeni so bili na polšji lov in že ob prihodu je tovariš Tito, ko je videl domačine pri pripravljanju odojkov in puranov na žaru, dejal: „Mejduš, tole so pa leoi polhi!"
S|l. da pri delovnih akcijah ne smemo gledati zgolj na ekonomski račun, pač pa moramo upoštevati moralni in Politični pomen teh akcij. Po kosilu se je Tito odpeljal ponovno proti Novelu mestu in tu prvič stopil na tla dolenjske metropole. Kot nalašč je »krat izza temnih in težkih oblakov Posijalo sonce.
TITO GOVORI V NOVEM MESTU
Na nedeljo, 23. novembra 1958, svečano otvoritev avtoceste Ljubljana
a9reb, se je vsa Dolenjska dalj časa ^'Pravljala. Nič čudnega, saj je bil za ta dan napovedan ne samo obisk Predsednika Tita, pač pa tudi njegov 9°vor na novomeškem Glavnem trgu.
»Tovariš Tito, sporočam Vam, da Je mladina cesto zgradila," je bil raPort brigadirja na Jankomirskem m°stu pri Zagrebu, kjer je tovariš Tito Prerezal trak in cesto izročil namenu, varadilo jo je natanko 53.323 brigadirjev v 466 brigadah.
Sprevod vozil je nato krenil do vančne gorice, od tam pa počasi nazaj proti Novemu mestu, ki je Tita Počakalo slavnostno okrašeno, na £jšah so bili pritrjeni zvočniki, iz grl 50.000 obiskovalcev, ki so napolnili ^avni trg in vse stranske ulice, se je razlegala pesem zmage, vzkliki drage-mu voditelju.
Natanko ob enajsti uri je Tito stopil na res čudovito okrašeno slavnostno tribuno. Navdušenju kar ni hotelo biti konca.
»Socializem gradimo za človeka, za srečo sedanjih in bodočih rodov," so b'le ene njegovih prvih besed množici Prebivalstva in brigadirjev. Tito je flovoril o mladini.
»Naša mladina ne sprejema nalog na ukaz, pač pa jih sama zahteva. In t0 niso enostavne naloge, poglejte
samo danes zgrajeno cestol..............
Ponosni moramo biti na našo mladici Povejte mi, le kje še mladi nastopajo tako enotno, tako številno? Samo pri nas."
Po govoru, ki je posegel tudi na £iednarodno področje, je bil Tito gost Kmetijske šole na Grmu, kjer je ostal na kosilu. V zdravici se je še enkrat Zahvalil za izkazano gostoljubnost in Ponovno potrdil svoje veliko in neomajno zaupanje v mladi rod, n°*ilca bogate in častne zgodovine Ju90slovanskih narodov. Tega zaupanja Tito ni nikoli izgubil.
Popoldne je Tito odšel še v telovadnico novomeške gimnazije, kjer je bila odprta razstava o gradnji Avtoceste bratstva in enotnosti ter življenju brigadirjev.
NA KLEPETU Z 2U2EMBERČANI
Nekako nenapisana tradicija, da je bil tovariš Tito največkrat med Dolenjci v jeseni, ko živopisna paleta barv daje še poseben ton zmagoslavju k^eta nad naravo, se je potrdila tudi •eta 1961.
Bila je prva nedelja v oktobru, J^ekaj pred dvanajsto uro, ko se je kolona vozil nenadejano ustavila v Žužemberku. Novica se je bliskovito ^znesla po kraju, gospodinje so kar Se hkrati pozabile na nedeljsko osilo, za preoblačenje ni bilo časa, . *e je drvelo k spomeniku na Cviblju, vi* S' tovariš Tito ogledoval : časten pomnik NOB, na katerem bo Vkle.sanih več kot 1.200 imen rcev iz Slovenije in drugih krajev, ki SuhPad*' .v b°jib za Žužemberk in sehn' kraj'no* Tudi tokrat je imel s J fotoaparat. Posnel je spomenik.
niim® prošnjo domačinov tudi slikal z V 'n se zapletel še v krajši pogovi na- u*emberčani. Po približno pet-spr-' minutah se je tovariš Tito s LaŠC-StVom odpravi! preko Smuke do in nato naDrei nrnti Kn^nuin
1	nato naprej proti Kočevju.
^ POHVALIL ^ OREHOVO POTICO
|~šj |«
obisk,.1 °b naslednjem uradnem tovariša Tita je bila na
ponudil tobak za njuhanje, odvrnil, da njuhal že ne bo. Podobno se je odrezal tudi potem, ko so ga menihi peljali na ogled njihovega pokopališča. Tovariš Tito je dejal: „Kaj me boste vodili na pokopališče, saj je še prezgodaj!"
Na zakuski po ogledu kartuzije so menihi gostom postregli s sirom, ribami in sadjem, pred odhodom pa so Titu podarili še košarici sveže obranih hrušk. Ob odhodu je zapisal:
»Zahvaljujem se za priložnost, ki mi je omogočila ogled te zgodovinske ustanove."
Tovariš Tito je potem s spremstvom krenil proti Brežicam in se v gostišču „Grič" ob Krki ustavil na kosilu. Kot je povedal gostilničar Kauzlarič, so gostje jedli same domače stvari. Na mizo so romale slovenske in zagorske specialitete. Gostje so po kosilu nadaljevali pot v Kumrovec.
»Branili bomo samostojnost in samoupravljanje. Čedalje več ljudi po svetu si želi, da bi lahko svobodno odločali o svoji usodi. Če bomo napadeni, se bomo borili do zadnjega diha. To smo dolžni tistim, ki so dali življenje za našo domovino in našim
V vedrem in sproščenem vzdušju je potekalo večerno taborjenje. Ko so nastavili polšje pasti, so se vsi zbrali ob tabornem ognju. Ob cvičku in pesmi se je zvrstilo nešteto dovtipov, tovariš Tito je ponovno dokazal svoj smisel za zdrav humor in s tovarišem Krištofom (Edvardom Kardeljem) sta držala družbo pokonci. Dobre volje tudi po pregledu ne preveč bogatega ulova ni zmanjkalo. Tovariš Tito je
mladim pokolenjem," je dejal med drugim.
Tudi te besede po svoje govore o osebnosti tovariša Tita, ki je s svojim delom in vero, svojo skrbjo in prizadevnostjo našel neizbrisen prostor tudi v srcih dolenjskih ljudi.
Jesen na Dolenjskem je izgubila najzvestejšega občudovalca.
PRIPRAVIL: B. BUDJA
Dolenjskem jesen. 1. septembra 1963 se je Krka kopala v zlato rumenih žarkih, ko sta na Otočec prispela tovariš Tito in njegov gost, prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze in predsednik ministrskega sveta SZ Nikita Hruščov. Goste so s šopki rož pričakali novomeški pionirji.
Okoli desete ure se je kolona vozil ustavila na Otočcu. Gostom so postregli s kavo in orehovo potico, ki so jo vsi pohvalili. Družba je bila dobre volje, še posebej po ogledu čudovitega otoka sredi Krke, pa reke in gradu. Tovariš Tito je o zgodovini otoškega gradu prevajal razlago Hruščovu. V spomin na zgodovinsko srečanje so novomeški pionirji podarili tovarišici Nini belokranjski prt s slamnatim cekarčkom, Hruščovu pa lesen sodček.
»NJUHAL PA 2E NE BOM!"
Natanko leto in dva dni kasneje, 3. septembra 1964, je dolga kolona bleščečih avtomobilov med deseto in pol enajsto dopoldne pri škocjanskem dovozu zavila proti Šentjerneju. Tovariš Tito je bil v spremstvu Mihe Marinka, Ivana Mačka, Miroslava Krleže in še nekaterih znancev in sodelavcev namenjen v kartuzijo Pleterje.
Tovariša Tita so na samostanskem dvorišču pričakali menihi, pozdravil Pa ga je prior dr. Edgar Leopold— Lavov, katerega zgodovinska zasluga je bila, da je kartuzija ves čas vojne aktivno podpirala narodnoosvobodilno gibanje.
Tito si je že ob vhodu z največjim zanimanjem ogledal znamenito peščeno uro, med kasnejšim ogledom prostorov pa je bil najbolj navdušen nad bogastvom knjižnice. Tovariš Tito se je vneto zanimal za tukajšnji način življenja, kartuzijanski red, med ogledom kleti pa je kletarju, ki mu je
NA POLŠJEM LOVU
Jesen je bila tudi leta 1968, ko je tovariš Tito prišel s sodelavci na zasebni obisk v trebanjsko občino. Bilo je to 11. oktobra.
Tito si je najprej na Mirni ogledal proizvodne prostore ..Dane" in med drugimi izdelki pohvalil kvaliteto Vodke apostolske. Gostitelji so mu je dali nekaj steklenic za na pot, Tito pa je ob tej priložnosti odvrnil, da bo skušal z dobljenimi steklenicami „Dani" delati reklamo v vračilo za dobljeno darilo. Z Mirne je goste pot vodila potem do Mokronoga, kjer so se za kratek čas ustavili še v gostilni Petra Deva „Zlata kaplica", nato pa nadaljevali do Vrha, kjer jim je Slavka Springer v svoji zidanci pripravljala kosilo. Krajani Vrha so tovariša Tita pričakali s šopki nageljnov in rožmarina.
Ifc lova nikoli praznih rok
hkr=°flen— s^r'vnost ni# da je bil tovariš Tito tudi strasten lovec
in
dole ! l,® ljubitelj narave. Zaradi obilice divjadi je postal reden gost K0*njs^b gozdov. Tako je bil večkrat na lovu na medveda na Trškem, nekajkrat se je lotil tudi divjega prašiča.
Siriuk ° ianuarja 1957 tovariš Tito prišel na lov na divjega prašiča na cebrj % na?anko tri leta kasneje pa je divjo svinjo uplenil na Topli vedo raieje tovariš Tito hodil na lov na medvede. Kočevski lovci -Predati, da se z nobenega lova ni vrnil praznih rok. leto l' l9®2 bil na takšnem lovu v okolici Kočevja, enako tudi gože *neie- Nasploh je značilno, da je bil Tito reden gost kočevskih v Vsako spomlad do leta 1966.
PRVOMAJSKO SPOMINSKO SREČANJE — Osrednje praznoval 1. maja v novomeški občini so pripravili krajani krajevne skupno** Šentjernej pri spomenicu na Javorovici pod Goijanci, Iger so marca 1944 v neenakem boju z Nemci padli borci Cankarjevi bataljona. Skoraj tisoč zbranim je o bojih na tem območju spf govoril rezervni polkovnik Maijan Seliškar, v kulturnem prografl1 pa so nastopili mladinci osnovne šole Martina Kotaija iz Sentjef^ ja in mešani pevski zbor „Brata Piikovič”. (Foto: J. Pavlin)
Suha krajina spet vabi mlade ljudi
Poziv brigadirjem
Mladost ne pozna počitka. Snuje, hrepeni, hoče. Hoče živeti za cilje, hoče potrjevati življenje z dejanji
Suha krajina spet vd>i dekleta in fante!
Tebe, ki se letos prvič odločaš za delo na mladinski delovni akciji!
Tebe, ki ti ni tuje brigadirsko življenje!
Tebe, ki si se končno odločil, da moraš na akcijo!
Nešteto tvojih vrstnikov je to že storilo. In ponosni so, da niso zamudili te edinstvene priložnosti
Brigade fantov in deklet - spet v Suho krajino!
Čaka vas kraški svet, slabo rodoviten, vendar vabljiv. Treba mu je poleta, napredka.
Prebivalci te pokrajine si ga želijo že dolgo.
Pomagali boste priletnim občanom in se skupaj z njimi veselili sadov skupnih hotenj in skupnih naporov.
Srečali se boste z otroki Saj jih ni več veliko. Suha krajina jih potrebuje več.
Več v šolskih klopeh, več m njivah, več za svojo in našo skupno prihodnost.
Marsikdo od odseljenih se bo vrnil v rojstno suho-krajinsko vas, ko se bo lahko zaposlil doma. In marsikatera njiva bo spet na novo obdelana.
Suha krajina hoče živeti
Zato spet vabi fante in dekleta iz vse Jugoslavije. Gradili boste cesto prijateljstva in sebe. Gradili boste vodovod. Prebivalci te suhe krajine si ga želijo prav z delom vaših rok. Vaši predhodniki vedo, da je to res!
Ko se boste čez leta vračali v Suho krajino, boste v njenem novem utripu življenja zaznali tudi svoj delovni prispevek, del svoje mlatjosti
Mladost nikoli na zataji Preveč je v njej volje, ljubezni in hrepenenja.
Živeti in delati za še lepšo sedanjost in prihodnost Titove Jugoslavije pa je sreča in hkrati potrjevanje potiK ki je naša v delu in hotenju.
Mladinske delovne akcije že četrto desetletje potrjujejo to našo edinstveno pot.
Zadnja leta tudi v Suhi krajini
In letos spet.
Suha krajina hoče boljše živeti! Danes in jutri
JOŽE ŠKUFCA
KOLPA VABI TABORNIKE
Te dni so v Osilnico prispele tri prošnje za taborjenje ob Kolpi. Poslali so jo taborniki odred „3. maj” z Reke, odred „Čmi mrav” iz Ljubljane in Celjski taborniški odred. Krajevna skupnost in turistično društvo še nista določila stalnega prostora za taborjeije. Kaže, da bodo letos dovolili taboriti ob Kolpi v bližini Bosljive Loke.
OBVESTILO
Bralce, naročnike in sodelavce obveščamo, da se je uredništvo Dolenjskega lista s 1. majem preselilo iz Ulice talcev 2 (gostilna Košak) na rotovž, Novo mesto,Glav ni trg 7, prvo nadstropje. Uprava in oglasna služba ostaneta v dosedanjih prostorih, to je na Glavnem trgu 3 in S. Telefonske številke so nespremenjene.
DOLENJSKI LIST
^—----------I__________/
25. aprila je ob otvoritvi industrijskega tira in železniškega terminala v IMV ter prvi vožnji zelenega vlaka na Dolenjsko tisoče domačinov prisostvovalo slovesnosti sredi novih gradbišč v tovarni IMV. S svečanosti so poslali pozdravno brzojavko predsedniku Titu.
delovne organizacije in pa ostalih, ki jim je bil ob tej priložnosti omogočen ogled tovarne.
Po pozdravnem nagovoru generalnega direktorja Jurija Levičnika, v katerem je zlasti pohvalil izvajalce del, ker so v manj kot letu dni zgradili industrijski tir, postajo in viadukt, je kot slavnostni govornik nastopil dr. Anton Vratuša, predsednik slovenskega izvršnega
Res svojevrsten očutek je bil slišati rezko piskanje vlaka, ko je počasi vozil čez novi viadukt proti IMV, če si vedel, da tam še pred letom dni ni bilo drugega kot travnik. S prvim zelenim vlakom na Dolenjsko, ki je pripeljal naravnost na postajo v IMV, je pripotovala množica gostov, med katerimi so bili razen govornika še Viktor Avbelj-Rudi, predsednik Predsedstva SRS; Ivan Maček Matija, član sveta federacije; Tone Bole, član predsedstva SRS; Milan Kučan, predsednik republiške skupščine; Franc Šetinc, sekretar CK ZKS; več članov slovenskega izvršnega sveta in predstavnikov federacije. Razen teh so prišli čestitat kolektivu IMV še narodni heroji Jože Boištnar, Stane Po to čar-Lazar, Franc Krese-Čoban in več častnih občanov domače občine.
Okrog tribune sredi gradbišč a pa je bilo na tisoče domačinov: članov kolektiva te največje dolenjske
FIZIOTERAPEVTI V ČATEŠKIH TOPLICAH
Diuštvo fizioterapevtov in delovnih terapevtov Slovenije je v sodelovanju z ortopedsko kliniko in interno kliniko bolnice „Dr. Peter Držaj” v Ljubljani oganiziralo v Čateških Toplicah drugi spominski sestanek Metode Kramar in ga združilo s strokovnim posvetovanjem o vnetnih revmatskih boleznih. Strokovni del posvetovanja je bil 25. aprila, 26. pa občni zbor društva.
VELIKO PEVSKO SREČANJE
Na letošnjem srečanju obkolp-skih pevskih zborov 8. junija v Gribljah bodo sodelovali pevci iz Petrinje, Ogulina, Vinice, Adleši-čev, Butoraja, Črnomlja, Metlike, Karlovca, Gribelj in kot posebna gosta pevska zbora iz Litije in Križa pri Trstu. Ta tradicionalna prireditev je letos zastavljena širše kot prejšnja leta in naj bi nadaljevala tradicijo nekdanjih podobnih srečanj bratstva in enotnosti
ODLIČJA
REZERVISTOM
Na letni konferenci Zveze rezervnih starešin v Brežicah so preid dnevi podelili pet plaket. Najvišje odličje, plaketo ZVRS Jugoslavije, je dobil za dolgoletno, delo v tej organizaciji Janez Dejak. Srebrno plaketo republiške Zveze rezeivnih starešin so izročili Lazarju GligiSu, ki že vrsto let uspešno dela v ZRVS in vodi kadrovsko komisijo. Bronasto pa so prejeli: izvršni svet občinske skupščine v Brežicah komite občinske konference ZSMS in Ciril Rupert, ki si je plaketo zaslužil s prizadevnostjo pri vzgoji in izobraževanju mladine.
sveta. Ko je poudaril pomembno delovno zmago IMV in Železniškega transportnega podjetja, je v govoru predvsem poudaril pomembnost preusmerjanja prometa blaga in potnikov s cest na železniške tire in s tem v zvezi nujno poslovno samoupravno povezovanje pri novih investicijah na tem področju.
Med drugim je predsednik Vratuša omenil, da je predvidenih v novem srednjeročnem obdobju v Sloveniji 160 kilometrov novih industrijskih tirov ali polovico več, kot jih imamo danes.
Na svečanosti je v programu sodeloval pevski zbor IMV z mladimi pevci iz grmske šole, nad katero ima tovama patronat, nastopili so mladi recita toiji, nato pa so poslali pozdravno brzojavko predsedniku Titu. Gostje in krajani so si nato Ogledali proizvodnjo, še prej pa sta prva dva vlaka, natovorjena s katrcami, naravnost iz tovarne odpotovala v svet
RIA BACER
KONFERENCA O POKOJNEM PISATELJU
Uredništvo Pionirja je v Ljubljani pripravljajo novinarsko konferenco, na kateri naj bi se učenci, ki so se v šolskih glasilih izkazali pri pisanju intervjujev, pogovaijali s pisateljem Leopoldom Suhodolčanom. Zal je pisatelj nenadoma umrl, konferenca v aprilu pa vseeno ni odpadla, le njena vsebina je bila drugačna. Udeleženci smo najprej obiskali Mladinsko, knjigo, kjer smo se seznanili s postopkom za izdajo knjig. Na viški osnovni šdi smo se nato pogovaijali s prijateljem pokojnega pisatelja, književnikom Kajetanom Kovičem in Janezom Kajzerjem. Ta dva sta nam
Sovedala marsikaj zanimivega o uhodolčanovem življenju in delu, zvedeli smo tudi to, da je bil pokojnik izvrsten amaterski slikar.
KATJA HALER
Prvič sedli vsi za isto mizo
Vrsta možnosti za tesnejše sotlelovanje med dolenjskimi gradbinci
Dolenjska gospodarska zbornica je bila pobudnik pogovora, ki je bil 24. aprila ob udeležbi predstavnikov delovnih organizacij s področja Dolenjske, katerih proizvodnja ali dejavnost je vezana na uporabo najrazličnejših gradbenih materialov, od navadnega peska in kamna do zahtevnih izdelkov. Pokazalo se je, da je bil to nujen začetek poslovnega sodelovanja.
Med proizvajalci gradbenih ma- raziskave takrat predlaganega
terialov je zdaj (razen nekaj več sodelovanja med Cestnim podjetjem Novo mesto in Pionirjem) popolna neuskladenost. To bi utegnilo imeti za posledico zavoro razvojnih načrtov manjših delovnih organizacij, ko bi pri banki iskale kredite. Povezovanje dela in sredstev ni nobena modna muha, še manj posiljevanje od strani gospodarske zbornice, marveč nuja po sodelovanju, ker brez tega kreditov ne bo.
Nedavni obiski po občinah so tudi pokazali, da je prav vsaka gradbena delovna organ iz acijanajavi-la želje po novih strojih in opremi, čeprav gre za enake tipe enake vrednosti, ki pa ne bodo vsi povsem izkoriščeni.
Pred letom dni je bilo že govora o asfaltni bazi in lokaciji za centralni kamnolom, ki bi zadostoval za potrebe celotne regije, pa odtlej do danes ni koraka dalje. Pač: po letu dni so znani rezultati
kamnoloma v Leskovcu. Ti rezultati pravijo, da kamnolom po kvaliteti ne ustreza potrebam.
V razpravi se je še bolj potrdila resnica, da levica ne ve, kaj dela desnica. V srednjeročnih načrtih se nekje ukvarjajo z možnostmi za proizvodnjo plinobetonov, drugi pa ima take programe že 10 let v predalu. Doseči bo nujno tudi večjo specializacijo in delitev dela, tako da bo, denimo, Novomontaža nosilec razvoja pri inštalaterskih delih, Pionir bo nosilec razvoja celotnega gradbeništva, Novograd se bo preusmeril v komunalno področje itd. Da bi ugotovili, kaj kdo namerava v naslednjih petih letih, in da si ne bi dva izmislila istih novih izdelkov, za katere trg ne bi bil zagotovljen, bodo do srede maja razvojne načrte dostavili Medobčinski gospodarski zbornici, ta pa bo osnovala skupino ljudi, ki bo proučila gradivo in predlagala rešitve.
Kot so poudarili, je ena med možnostmi za sodelovanje vseh v skupnem, dobro organiziranem servisu za gradbeno mehanizacijo in prevoze. Cimprej pa bo tudi najti pravo lokacijo za kamnolom z možnostjo industrijske proizvodnje raznih agregatov. Doslej je bilo že 13 lokacij predlaganih, 3 proučene, a povsod se zatika.
R. BACER
TREBELJANI SO ZA SAMOPRISPEVEK
Referendum krajanov krajevne skupnosti Trebelno, ki je bil preteklo nedeljo, je popolnoma uspel. Udeležila se ga je večina krajanov, saj so na voliščih zabeležili kar preko 90-odstotni obisk. Za obnovo cest in poti v tq krajevni skupnosti, ki bo končno prinesla več napredka tudi v te kraje trebanjske občine, se je odločilo kar 84,38 odstotka volUcev.
Enkratno, čeprav sredi gradbišč
Dr. Anton Vratuša, predsednik slovenskega izvršnega sveta, je na slovesnosti v IMV poudaril zlasti pomembnost preusmerjanja prometa s cest na železniške tire
Korak meri 250.000 avtov
Tolikšno letno proizvodnjo napoveduje IMV do 1985 — Prva „novomeška osemnajstka" že maja na trgu — Novost tudi hišice na kolesih — „Delimo usodo z Renaultom''
Pregovor: ..Ce noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori,“ je morda zaokrožil generalni direktor Industrije motornih vozil Novo mesto Jure Levičnik, ko je (razočaran nad negostoljubnostjo beograjskega avtomobilskega salona, kjer IMV ni imela tiskovne konference) 24. aprila povabil jugoslovanske novinaije na pogovor v Novo mesto. Neposreden povod za vse izrečene besede pa je seveda bila slovesna otvoritev industrijske železnice, ki pelje naravnost v tovarno.
Na zunaj najbolj atraktivna vest, ki jo je Levičnik sporočil javnosti, je napoved, da IMV te dni končuje z montažo opreme za proizvodnjo tako iskanih R-18. Prva ..novomeška osemnajstka” naj bi bila na trgu maja. Novinarji IMV niso pozabili, kako je v srednjeročnem načrtu razvoja Slovenije nastopala s
150.000 avtomobili in 50.000 prikolicami. Odgovor je bil, daje zdajšnja realna možnost okoli
100.000 avtomobilov in 35.000 prikolic. Tisti zdaj je prihodnje leto. Eden od bistvenih faktoijev uresničitve teh številk je izvoz, kamor gre tudi dosedanj i presežek avtomobilskih delov, ki jih naredi novomeška tovarna. Govor je bil o izvozu 22.000 katrc in 32.000 prikolic.
„Do leta 1985,“ je zatrdil Jurij Levičnik, „se bo naša letna proizvodnja avtomobilov povzpela na 250.000, vrednost izvoza pa se bo že v dveh letih povečala od sedanjih 120 milijonov dolarjev na 380.”
Poleg osebnih avtomobilov in počitniških prikolic načrtuje Industrija motornih vozil tudi proizvodnjo tako imenovanih hišic na kolesih, na tujem jim pravyo „motohome”. Rečeno bolj po domače, bi v en kos sestavili eno od gospodarskih vozil IMV in temu prilagojeno prikolico. S tem pa menda niso šteti dnevi klasičnim avtomobilskim prikolicam, slišati je bilo,
da povpraševanje po majhnih prikolicah vsaj v Evropi celo narašča. Jurij Levičnik je izjavil, da bo klasična prikolica živela še 15 do 20 let, „domovi na kolesih4* iz IMV pa se bodo pojavili v serijski proizvodnji čez dve leti.
Eno od vprašanj, ki ga časnikarji Juriju Levičniku zastavljajo že odkar je na čelu IMV, je povezovanje z jugoslovansko avtomobilsko industrijo.
»NOVOMEŠKA OSEMNAJSTKA” - Po besedah generalnega direktorja IMV Jurija Levičnika bo ta mesec s traku zapeljal prvi „doma-či” R-18,
Generalni direktor IMV je načelno izjavil, da se je novomeška tovarna vedno prizadevala za kooperacijo. „Moram pa reči,” je rekel Levičnik in si značilno pogladil lase, „da moramo eden drugemu pogledati v oči in povedati, kje je kdo. Mi delimo isto usodo z Renaultom, najbrž se ne moremo kar tako odločiti za krajši vikend s Fiatom. Renault, Fiat in Citroen itd. so konkurenčne firme. Vsaka stopa svojo pot. Nekateri, ki jim ni uspelo ohraniti popkovine z matično firmo, zdaj seveda rovarijo. Celo v imenu povezovanja jugoslovanske avtomobilske industrije.”
M. BAUER
PRVI ZELENI VLAK PRIPELJAL GOSTE - 1MU1C
kompleksu med Grmom, Šmihelom in Regerčo vasjo, JC pivi /.emu vimv na uuienj»u pnpeiiai goste prav na novo železniško postajo v IMV. V spremstvu gen. direktorja Jurija Levičnika stopata dr. Anton Vratuša in Viktor Avbelj na prireditveni prostor. (Foto: R. Bačer)
Takole ie bilo 25. aprila na povsem spremenjenem 9, ko je prvi zeleni vlak na Dolenjsko pripeljal
Selitev za večjimi osebnimi dohodki
V Inlesu Ribnica so pred kratkim kritizirali RIKO, češ da jim snubi delavce. Kar 30 jih je menda v dveh mesecih prešlo t Inlesa v RIKO, ker so tu pač večji osebni dohodki Izrazili so tudi prepričanje, da je tako prehajanje iz OZD v OZD škodljivo, da ga je treba zavreti in razmere na tem področju urediti z dogovorom na občinski ravni
Opozorila iz Inlesa so gotovo delno upravičena. Lesni delavec je gotovo usposobljen tako, da bo družbi več doprinašal, če bo delal v svoji stroki, kot pa v kovinski, za katero nima ustreznih kvalifikacij.
Seveda je tudi res, da se bodo delavci pač vedno želeli zaposliti v tistih kolektivih, kjer so večji osebni dohodki Ta težnja je razumljiva in je zelo verjetno ne bo možno odpraviti z nobenim družbenim dogo-
vorom. Take razmere ruti bodo spodbuda tistim ko* lektivom, kjer so osebn1 dohodki nižji, za bolj$e. gospodarjenje in s tem tud* za ustvarjanje oz. doseganj* večjega dohodka in osebni* dohodkov. Za boljše gosp darjenje bi bil dogovor o prepovedi prehajanja celo škodljiv, saj bi varoval ti*te kolektive, ki dosegajo slab>e rezultate, in to morda celo po svoji krivdi
Vsekakor pa bi morali n* ravni občine posredoval1
tistih primerih Prei-‘.trt0 delavcev, ko kdo očn f preplačuje delavce in /"L, tem vabi k sebi IzPla j0 osebnih dohodkov mo' ‘ biti v skladu z nagT^lf ^
jem po rezultatih de*
tudi drugimi Pre“PL s dogovori, predvsem tistimi ki smo jih'P^Lje-okviru ustalitvenih p
vanj.	j	pRlMC
DOLENJSKI LIST
Št. 18-19 <1603—04' 8 mar
Izglasovali kar petero
samoprispevkov
Na Telčah vsi krajani „ZA"
JS,edeJja'. 27. aprila, je bila za , ®.ro krajevnih skupnosti sevniške občme izjemen dan. Krpani so amreč glasovali o uvedbi samoprispevkov, večinoma za gradnjo cest.
.. e v jutranjih urah je množičen P od volilcev obetal dober odziv, e zanimivimi nadrobnostmi, znanimi za take primere, velja P sebej omeniti uspeh vasi Telče v «ajevni skupnosti Tržišče. Ob 8.45 celotno volilno gradivo, za vedbo samoprispevka so se od 99 j Vtapov izrekli vsi do zadnjega.
n ji	ajcvni skupnosti Krmelj je
pnsio	na voliJče 97>6 volilnjh
. čencev, za samoprispevek za =«te se jih je izreklo 84,1 odst., za In n,amensk° dvorano, oziroma te-,V i ™co Pa 86 odst. Visoka je bila elcžba volilcev v tržiški krajevni Skupnosti - 98,4 odst., „za“ samo-VniTeVe^ se izreklo 84,7 odst. r “cw. Na območju krajevne skup-97Sq	enlJanž je prihitelo na volišče
Lu °^st; volilcev, za samoprispe-jšh je glasovalo 69,9 odst.
.	drugem koncu občine, v
rajevni skupnosti Primož, je glaso-Ta o 98,3 odst. volilnih upravičen-feh-f8 Uved*’° samoprispevka pa jih f 0 odst. V krajevni skupnosti . enec je od vpisanih volilcev glasovalo 98,25 odst., za samoprispevek pa se jih je izreklo 81,72 ° ?ro8rami krajevnih skupnosti so doživeli torej krepko podporo.
A. Ž.
»UKRADENI OTROCI“
Se do 21. maja bo v Pokrajinskem ^eju v Kočevju odprta razstava »Ukradeni otrok“, ki sta jo pripravi-a domači muzej in Muzej revolucije “Celja, Odprli so jo pred dnevom
V	in praznikom dela. Razstava Prikazuje usodo naših otrok, ki so si l*n v času NOB prisvajale razne nemške organizacije.
Občina - tvorna skupnost
Letna skupščina slovenskih občin v Krškem
K iški delavski dom je bil v sredo, 23. aprila, delovni shod skoraj 240 delegatov skupnosti slovenskih občin. Osrcdnio vlogo so namenili ustavni zasnovi občine po znanih zaključkih podobnega srečanja septembra 1978 v Kopru.
Posebna delovna skupina je o tem, kako smo v tem razmeroma kratkem času napredovali, priDravila posebno gradivo, objavljeno v listu Občan. Med vidnimi prispevki so bile objavljene tudi nekatere izkušnje krške občine.
Med gosti krškega shoda sta bila tudi predsednik republiške skupščine Milan Kučan in predsednica zbora občin Silva Jereb.
V	imenu gostitelja je zbrane pozdravil predsednik krške občinske skupščine Silvo Gorenc.
Uvodno razmišljanje je podal predsednik skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič. Nave-
del je številne rezultate, dosežene pri razvoju občin po koprskem sestanku, bodisi da je šlo za razvoj krajevne samouprave, napredek družbenoekonomskih odnosov, samoupravno načrtovanje, mcdobčmsko sodelovanje in drugo. Opozoril je, kako naj bi v tej zvezi poglobljeno nadalje proučevali znano Kardeljevo študijo, seveda ne le poglavje o komuni. Samokritično je govoril o pomanjkljivostih.
Silva Jereb je opozorila na pomen načrtovanja dela od temeljnih delegacij do republiške skupščine. Pohvalno se je izrazila, kako najde vse več ..republiških tem“ prostor za obravnavo v občinskih skupščinah. Za razpravo je bilo pripravljenih nad 30 razpravljalcev; poslušali so jih lahko le 13. Posebno gradivo bo objavljeno v listu Občan. O vprašanju kmetijstva je govoril Ivan Kozole iz Krškega.
A. ŽELEZNIK
Zavzetost ne sme opešati
So uspehi, a tudi zatika se še prevečkrat — so menili na nedavno občinski programsko volilni konferenci ZK v Novem mestu — Drugi „polčas" s predsednico konference
Krivulje, ki ponazarjajo proizvodnjo, izvoz,storilnost, dohodek, samoupravno organiziranost, medsebojne odnose, družbenopolitično zrelost in podobno, kažejo zadnji dve leti v novomeški občini poprečno krepko navzgor. Na programsko-volilni partijski konferenci, ki je bila 28. aprila v novomeškem Domu JLA — ta dan so v avli doma odprli dnevu OF in prazniku dela posvečeno razstavo marksistične literature in dokumentov ter podelili izkaznice na novo sprejetim članom ZK — so poudarili, da je v vse te uspehe vtkano tudi prizadevanje ZK.
zadevah še prevečkrat po ne-delegatskih poteh.
Ocene stanja pa „vidijo” še več drugih pomanjkljivosti. Samoupravno zakonodajo so marsikje razumeli kot golo formalnost, zato imajo splošne statute in slabe pravilnike. Nagrajevanje po delu je še daleč od tega, kar nalaga zakon o združenem delu. Pravi gordijski vozel predstavlja vrednotenje minulega dela. Spet
Omenjena konferenca je bila nekako ob „polčasu” sedanje sestave občinske organizacije ZK, zato so na njej podčrtavali predvsem pomen uresničevanja nekaterih najbolj perečih nalog. Med slednje sodi nedvomno bitka za stabilizacijo in varčevanje, pri čemer je izrazit poudarek na večji proizvodnji, večjem izvozu in boljši izrabi delovnega časa.
Udeleženci konference so menili, da te bitke ne bo moč dobiti brez boljšega delovanja delegatskega sistema. Z razvojem tega sistema še ne moremo biti zadovoljni, zato se dogaja, da gre odločanje o pomembnih
„V Posavju še drsimo navzdol”
Večina akumulacije gre za obresti — Medobčinska sveta Z K in ZS predlagata ponovno opredelitev nerazvitosti — Zaostajata zlasti sevniška in brežiška občina
Lansko gospodaijenje v Posavju je bilo le na videz ugodno. Rezultati skrivajo inflacijo in delno tudi konjunkturo, zato sta medobčinska sveta ZK in Zveze sindikatov na skupni seji 24. aprila v Krškem odločno opozorila na težave, s katerimi se bo moralo spoprijeti posavsko gospodarstvo v tekočem letu.
I>
RAZSTAVA V KOČEVJU
. Razstavo del akademske slikarke erike Gerlovič so odprli 28. aprila
V	Likovnem salonu Kočevje. Trajala °° do n. maja, posvečena pa je Prazniku OF in dela ter 4. maju, prazniku KS Kočevje. Pokrovitelj razstave je KS Kočevje—mesto.
Pretežni del akumulacije so namreč pogoltnile obresti in oslabile že tako omejene sposobnosti investitorjev. Udeležba gospodarstva je pri naložbah zelo skromna, razen tega nekatere investicije ne oplemenjuje-jo vloženega dinarja (Opekama Brežice, Jugotanin Sevnica) in izgube v teh kolektivih še niso pokrite.
Oba sveta sta poudarila zahtevo po prevrednotenju zakonskih kriterijev za nerazvite občine. Navzdol drsita zlasti sevniška in brežiška občina, ki sta ob sprejemanju zakona o manj razvitih območjih za las izpadli, zdaj pa so ju nekatere občine, ki imajo uradno priznan • -status nerazvitosti, močno prehitele. Do tega so pripeljali tudi zunanji vzroki, med katerimi je še vedno zaskrbljujoč predelovalni značaj in-
dustrije, vezane na uvoz surovin in polizdelkov. Nekatere slabo donosne panoge se bodo nujno morale preusmeriti, na primer konfekcijska industrija.
Nujno bo tudi povezovanje znotraj regije, na kar opozaijajo zlasti predstavniki medobčinske gospodarske zbornice. Gre za združeno snovanje programov, kadrovske politike izobraževanja, kajti prav zaradi pomanjkanja strokovnjakov Posavje ne more hitreje- slediti razvoju kadrovsko bogatejših regij.
V	zaostanku so tudi priprave na planiranje srednjeročnega razvoja.
predvsem v OZD, medtem ko so v krajevnih in interesnih skupnostih še kar zadovoljivo upoštevali postavljene roke. V vseh občinah po vrsti pa so premalo poudarili ali celo pozabili na enoten pristop do razvoja zdravstva, dc povezovanja izobraževanja, do sodelovanja pri varstvu okolja, do razvoja turizma, bančništva, zavarovalstva, kmetijstva, premalo so upoštevali tudi skupne interese pri vrsti infrastrukturnih dejavnosti (ceste, energetika, plinifikacija ipd), zato so predlagali svetu posavskih občin, naj v sodelovanju z zbornico pripravi skupna družbenoekonomska izhodišča za bodoče samoupravno sporazumevanje pri programiranju enotnega posavskega razvoja.
JOŽICA TEPPEY
Maja praznuje Osilnica
Kajakaška in šahovska tekmovanja — Otvoritev bo predvidoma šele julija — Počastili bodo spomin na JL_____________________Toneta Ožbolta
Krajevna skupnost Osilnica Praznuje vsako leto 21. maja •^j praznik, in sicer v spomin fj3 prvi napad partizanov na jraljjansko postojanko v tem Rrajit leta 1942. Več prireditev . Posvečenih tudi domačemu P*satdju Tonetu Ožboltu, kije svojih treh knjigah „Šerceije-j?. b°jna pot*1, „Dežela Petra li fPca“ in „Utrinki podzem-zvnH °*?ran^ v večen spomin Rodovino teh krajev, posebno obdobje NOB.
uri 3 pr'red*tev bo 11. maja ob 9.
M« 1,1 ,s'cer kajaško tekmovanje stičn*10,^3* toneta Ožbolta**. Turi-Vabiio	° Osilnica, ki je poslalo
Pričat. •*** klubom iz Slovenije, kaje udeležbo okoli 60 tekmo-
valcev. (Že dan prej bo kajakaška zveza Hrvatske izvedla spust kajakov na 8 km dolgi progi od mostu v Osilnici do mostu v Gašparcih.)
Na proslavi v počastitev praznika, za katero datum še ni določen, bodo nastopili šolarji in harmonikarji iz Kočevja ter domača šolska mladina. Organizirali bodo tudi šahovski turnir. Lanskega se je udeležilo 21 šahistov iz Osilnice, Kočevja, Delnic in Čabra.
Za praznik so načrtovali tudi otvoritev stanovanjsko—poslovne stavbe, v kateri bo šola, pošta, dvorana in stanovanja. Dela pa so se nekoliko zavlekla. Z ato bo otvoritev predvidoma za dan borca, 4. julija. Na ta dan pa bodo organizirali tudi tekmovanje kajakašev v spustu po Kolpi.
J. P.
PROKUPUE IN NOVI ZAGREB-TRNSKO STA SE POBRATILA — Na proslavi ob prazniku Kočevja 4. maju sta v zgodovinskem Seškovem domu, kjer je oktobra 1943 zasedal Kočevski zbor, podpisala listino o trajnem pobratenju predstavnika mesta Prokuplje iz Srbije in krajevne skupnosti Novi Zagreb-Tmsko. Prokuplje in Tmsko sta pobrateni tudi s Kočevjem. (Foto: Jože Primc)
Bronasta jelka Trikonu in Nacetu Karničniku
Podeljenih še 6 zlatih, trije srebrni in 10 bronastih grbov mesta — Zlata plaketa tudi Dolenjskemu listu
Na svečani akademiji v počastitev letošnjega praznika krajevne skupnosti Kočevje-mesto, 4. maja, so na predlog žirije podelili tudi letošnja priznanja KS delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in društvom za njihove posebne zasluge za razvoj mesta in krajevne skupnosti ter za razvoj in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov.
KIPEC BRONASTE JELKE z listino o podelitvi: OZD Trikon Kočevje in Ignac Karničnik.
ZLATI GRB MESTA K&-ČEVJE: Drago Cihak, Alojzij Lesar, Lojze Hočevar (Trata VII), Janez Pirnat (Ljubljana), Franc Premrl in Nogometni klub Kočevje.
SREBRNI GRB MESTA: Danica Kaplan, Janko Stimac in Jože Šubic.
BRONASTI GRB MESTA: inž. Anton Benčina, Fani Ko-relc, Franc Katem, Niko Tkalčič, Cveto Križ, Ernest Križaj, Franc Mišmaš, Vinko Pahulje, Ciril Šega in Jože Štimac.
ZLATO SPOMINSKO PLAKETO S POSVETILOM: CZP Dolenjski list, Andrej Klun in dipL oec. Jože Turk.
Ob 5. obletnici podpisa sporazuma o pobratenju med mesti Prokuplje, Škofja Loka in Kočevje je izvršni svet krajevne skupnosti Kočevje-mesto podelil ZLATE SPOMINSKE PLAKETE še Radetu Kostiču (Prokuplje), inž. Jožetu Hauptmanu (Škofja Loka), inž. Matiju Kraj-noviču (Novi Zagreb-Tmsko), Alojzu Hočevarju, prof. Sašu Bižalu, inž. Dušanu Oražmu in Francu Ožboltu (vsi Kočevje).
so omenili Novoles, ki je z razreševanjem tega, in sicer z dohodkovnim povezovanjem, prišel najdlje, in dodali, da bi se morali pri takih zgledih učitL Izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šali je dodal, da je posnemanja vrednih zgledov še več (n. pr. Labod, ki je uvedel samo-upravljalske sobote, in Krka, ki je v razvojne plane vključila tudi njej ustrezno kulturno politiko).
Na konferenci so poudarili, da je problemov manj tam, kjer so komunisti dovolj učinkovito in ustrezno delovali. Zavzetost za reševanje problematike in uresničevanje partijskih nalog ni bila povsod enaka. Osnovne organizacije sprejemajo veliko sklepov, le malokje pa vse sklepe tudi uresničijo. Tu in tam se odgovorni sklicujejo na preobremenjenost, vendar to ne more biti zadosten razlog za nedelo.
Oiganiziranost ZK v novomeški občini se je razveseljivo razrasla. Sredi aprila je delovalo že 162 osnovnih organizacij, od tega 33 v krajevnih skupnostih. V zadnjih dveh letih je bilo v ZK sprejetih več kot 400 novincev. To je zelo razveseljiv podatek, ki pove, da je v novomeški občini čedalje več delovnih ljudi in občanov pripravljenih delati po statutu in programu ZK.
Na programsko volilni konferenci so za predsednico občinske konference ZK Novo mesto izvolili VBmo Manček iz tovarne zdravil Krka. Komite je zmanjšan za dva člana, za sekretarja je bil spet izvoljen Franci Borsan, medtem ko sta Jože Kukec in Jože Škufca postala izvršna sekretarja komiteja. Izvolili so tudi nekatere druge organe konference in dva člana medobčinskega sveta X za Dolenjsko.
I. Z.
JARA KAČA O ZL02BI IN DROBITVI ZEMLJE
Zakon o dedovanju je smrt za sodobno kmetovanje, ugotavljajo kmetje in kmetijski strokovnjaki v ribniški občini Neko sodobno kmetijo, ki je imela 10 ha, je sodišče na osnovi zakona o dedovanju razbilo kar na stodvaindevetdeseti-ne. Podobno so bile v kratkem razbite še tri sodobne kmetije v ribniški občini ki so že imele zloženo oz. zaokroženo zemljo. Tako se v občini po oni strani prizadevajo za zložbo zemljišč, ki je tudi draga, saj velja po dva stara milijona za hektar; po drugi strani pa sodišče na osnovi zakona o dedovanju kmetije spet razbije, da bo nato spet potrebna draga zlo-žba...
Komunisti: Jugotanin mora iz izgub
Z razgovorov z delovno skupino CK ZKS, ki je razen Jugotanina obiskala tudi sevniško žago in šolo
AKTIVISTOM
slavnostni
, MOPrinf,	v	»	v*«	*	**•	Luuiuvuuu
Stn<likato 0')e“ls*ce konference SZDL in občinskega sveta Zveze
n ^ratov *	,	.	HUUKIBI«	m
vdelflj j “ehanjske občine, ki je bila v soboto, 26. aprila, so Smj~ et»šnja priznanja Osvobodilne fronte in srebrne znake
Osvobodilne fronte smo že
v^čaU ' ^ dobitnikih priznanj _
lMvUnania s‘n<bkatov pa so ha seji dobili: Jože Bartol}iz (OVolesa-_Tnna ’ ®ožo Ponikvar iz KPD Dob, Igor Slak iz ‘OZD TAP Trebnje in Jože Zupan iz osnovne šole
Trenutno je v najtežjem položaju med kolektivi v sevni-ški občini Jugotanin. Med obiski kolektivov se je s člani osnovne organizacije ZK tega kolektiva sestala 22. aprila delovna skupina predsedstva CK ZKS pod vodstvom izvršnega sekretaija Bojana Klemenčiča.
Delovni razgovor v Jugotaninu je trajal skoraj štiri ure. Doslej nekrita izguba dveh let v znesku nad 40 milijonov dinaijev (letošnja iz prvega tričetrtletja znaša okrog 9,2 milijona dinarjev) ni edina težava. Ta še edina preostala taninka v Jugoslaviji bije iz dneva v dan bitko za proizvodnjo. Po rekonstrukciji pred dvema letoma namreč še vedno niso odpravljena nekatera ozka grla in pomanjkljivosti Trenutne finančne težave otežujejo reševanje iz nezavidljivega položaja. Zadnji podatki o proizvodnji tanina so ugodni, za proizvodnjo furfurala so nazadnje imeli v tovarni sovjetske strokovnjake za vključitev kataliza-toijev v postopek. Vzdrževalna
‘Pert fp„7 I o. ,CU“JC u' Juic z'uI’ml UM1UV"C 5U1C služba je dobesedno brez rezervnih • VT oto: J. Simčič)	delov.
Navzoči komunisti Jugotanina so izražali trdno voljo, da se izkopljejo iz težav. Ob pomoči vodstva občine si že lep čas prizadevajo najti sanatorja. Kako bo s tem, naj bi pokazala posebna študga Ekonomskega inštituta v Ljubljani. Če pustimo ob strani težave z opremo, pestjjo Jugotanin na domačem tržišču zamrznjene cene, v tujini pa padec cen, katerega očitno diktira ameriški monopolist. Najzanesljivejši porok za trdnejši položaj Jugotanina je osvajanje nadaljnje predelave furfurala, predvsem furfurilnega alkohola. Tako delajo namreč tudi drugi svetovni proizvajalci.
Pogovora s komunisti sevniške žage, tozda brežiškega Gozdnega gospodarstva, se je udeležil tudi posavski družbeni pravobranilec samoupravljanja. Ta je ugotovil, da samdfipravni sporazum o skupnem prihodku, ki moti sevniške žagarje v nekaterih bistvenih členih, ni v neskladju z zakonom o združenem delu. Slovenski pravobranilci so o tem govorili celo na strokovnem posvetu. Za vse sprejemljivo rešitev bi, tudi po pogovoru ob obisku delovne skupine sodeč, lahko pome-
nili širše dognani standardi. Pri tem bi moralo pomagati združenje slo-
PRVI MAJ NA LISCI - Navkljub slabemu vremenu se je množica ljudi, največ iz Sevnice, udeležila pohoda na vrh Lisce iz Krakovega. Na tej osrednji občinski proslavi v čast dneva OF in praznika dela sevniške občine so podelili letošnja srebrna priznanja OF in sindikalne znake. Na sliki: Albert Felicijan st. iz Šmarčne prejema priznanje OF iz rok redsednika žirije Slavka truklja. (Foto: Železnik)
venskih gozdarsKin podjetij. Usklajevanje med dvanajstimi tozdi brežiškega Gozdnega gospodarstva je težavno že samo po sebi. Ti tozdi delajo na območju devetih občin, po štirih regijah. Zveza komunistov znotraj GG bo morala razvijati oblike dogovarjanja.
Zvečer se je delovna skupina sestala še s komunisti sevniške osnovne šole. Solniki so člane delovne skupine opozorili na vrsto denarnih težav, ki se še kopičijo ob krčepju republiške solidarnosti Omenjali so, kako morajo pravzaprav krčiti celo nekatere uveljavljen ne oblike, npr. krnitev ur male šole, prehrano otrok in podobno. Združeno delo občine ne more storiti še* več, saj že tako plačuje eno najvišjih stopenj za družbene dejavnosti. Na pogovoru so obravnavali številna ostala ugodna prizadevanja sevniške šole. V razpe izobraževalne oblike; vključujejo že nekaj let vse učitelje.’ Navkljub hudi prostorski stisk^ vključujejo v pouk nekatere prvine celodnevne šole. Sedaj je šola že eno leto pravcato gradbišče. Sele novi' prostori to jesen bodo omogočili razmah.
ALFRED ŽELEZNIK
KOČEVJE: Marina Jerič, vzorna dijakinja in Športnica,
' ' -
TREBNJE: Sončen spomladanski dan je bfl, ko so ml* iz trebanjske občine z zanosom nosili simbol ljube2flJ' (Foto: J. Simčič)
ČRNOMELJ fetna palica i Štafeto navdu
METLIKA: Nad tri tisoč Metličanov se je zbralo na Trgu svobode, da bi pozdravili Štafeto in ji zaželeli srečno pot naprej. (Foto: A. B.)
NOVO MESTO: Predsednica novomeških mladinccv tik pred izročitvijo štafete naslednjemu nosilcu,Titovemu štipendistu. (Foto: J. Pavlin)
SEVNICA: Štafeto so z navdušenjem P0Zt*raV j^ali Sevničani, o njeni poti po občini pa so ljudi o radioamaterji (Foto: A. Železnik)
Kompresorji je 19. temeljna organizacija v Tovarni gospodinjske opreme Velenje. Celotna investicija je
Prejšnji torek sta prišla na obide v Črnomelj član predsedstva CK ZKJ Andrej Marinc in predsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Janez Vipotnik. Ugledna gosta sta se pogovarjala z ožjim političnim aktivom občine.
S stanjem na gospodarskem in družbenopolitičnem področju v občini so goste seznanili predsednik občinske skupščine Niko Požek, se-. kretar občinske konference ZK Pankracij Zupanc in predsednik OK SZDL Mirko Jelenič. Črnomaljska občina, v Sloveniji po velikosti na 14. mestu in po številu prebivalcev na 42. mestu, je v zadnjem času naredila precejšen korak na poti iz nerazvitosti. Število zaposlenih se je v zadnjih letih povečevalo za 6 odstotkov na leto, za prihodnje srednjeročno obdobje pa načrtujejo 3-odstotno rast zaposlovanja, kar je še vedno nad načrtovano rastjo v republiki.
Seveda niso zamolčali tudi težav, s katerimi se v občini srečujejo.
Tako so v iztekajočem se obdobju načrtovali še hitrejši razvoj občine, vendar niso izpeljali vseh predvidenih naložb. Tudi pri nekaterih, za nadaljnji razvoj občine pomembnih investicijah — najpomembnejša je gotovo gradnja nove livarne v Beltu — se v sedanjih oteženih pogojih pri naložbah in uvozu opreme zatika.
Andrej Marinc je v prvi vrsti izrazil svoje zadovoljstvo nad uspehi in napredkom občine in celotne Bele krajine v zadnjem času ter nad pogumnimi načrtu „Dosegli ste nadpovprečen razvoj, kar se pozna tudi v političnem razpoloženju,“ je dejal Marinc in opozoril, da bo imela v prihodnjem obdobju prednost zlasti tista proizvodnja, ki bo lahko prodrla tudi na tuje tržišče. „Lahko se zgodi, da boste morali kakšen načrt odložiti, vendar tega ne smete jemati tragično. Vsi se moramo spopasti z investicijsko potrošnjo, ki močno presega naše možnosti,“ je poudaril Marinc.
veljala 259 milijonov dinarjev. Ko bo proizvodnja stekla s polno močjo, bo okoli 190 zaposlenih vsako leto izdelalo okoli 600.000 kompresorjev na leto, kar po sedanjih cenah predstavlja vrednost 700 milijo-nov dinarjev.
A. BARTELJ
Praznik domače	ka	pij	jice
Uspeli prireditvi v Semiču in Trebnjem			
Da so belokranjski vinogradniki za letošnjo, že četrto razstavo belokranjskih vin v Semiču izbrali res najboljšo kapljico, govori tudi veliko število zlatih medalj. Za zlato medaljo pa je moralo vino od strokovne komisije znanih enologov dobiti najmanj 15 točk. Tako so za bela vina podelili šest najvišjih priznanj, za rdeča vina tudi šest, za metliško črnino pa kar 22.
Med belokranjskimi belimi vini je bilo najvišje - s 16,10 točke - ocenjeno vino metliške Vinske kleti, sledijo pa vina Alojza Bezka iz Semiča in Antona Kramariča iz Novega mesta. Med rdečimi vini je najvišjo oceno, 15,46 točke, dobilo vino Jožeta Slobodnika iz Vidošičev, za njim pa sta se s svojima vzorcema uvrstila vinogradnika Anton Stariha z Osojnika in Anton Janžekovič iz Berčič. Najvišje ocenjeni pa so bili najboljši vzorci metliške črnine. 16,16 točke je za svoje vino dobil Risto Bati-nič s Stražnega vrha, takoj za njim je s 16,14 točke vino metliške Vinske kleti, 16,13 točke pa je dobilo vino Martina Oguli-na s Hriba pri Cerovcu.
Prireditelj te tradicionalne razstave, Društvo belokranjskih vinogradnikov, je za 26. in 27. april pripravilo tudi več drugih prireditev in strokovnih predavanj.
Letošnja „cvičkarija“, ki je potekala 26. in 17. aprila pod „Trimovo“ streho v Trebnjem, je povsem uspela. Dolenjski vinogradniki so v okviru te prireditve poudarili predvsem strokovno delo, pa tudi prikaz dosežkov. Tako so imeli v okviru te prireditve skupščino, potem pa tudi strokovno predavanje, na katerem je predaval dr. Jože Colnarič.
Kako visoka je že kvaliteta najbolj znanega dolenjskega vina cvička, priča že podatek, daje kar 18 vinskih vzorcev dobilo višjo oceno kot 15. Še posebej so se na tem merjenju moči izkazali vinogradniki s področja Vrnjega vrha, pa tudi zmagovalec je prišel od tam. Prvo nagrado je namreč dobil Janez Pavšič, kije za svoje vino dobil oceno 15,4. Na prireditvi so podelili tudi več drugih priznanj. Tako je bilo podeljenih 55 diplom, 56 priznanj in 9 pohvaL	A.	B.	in	J.	S.
Kresovi za praznik dela
V Kočevju tudi svečan sprejem za nove člane ZK in jubilante
V ribniški občim so praznovanje praznika dela združili s praznovanjem dneva OF. Svečanosti so bile v vseh KS, povsod pa so v kulturnem delu nastopili učenci in mladina.
Na predvečer 1. maja so po hribih okoli Ribnice goreli kresovi, ki jih je kurila predvsem mladina. Kresovi so goreli tudi na območju Sodražice, Dolenje vasi, Loškega potoka, Slemen, na Grmadi in drugod.
1. maja zjutraj je Ribničane prebudila budnica. Igrala jo je domača godba na pihala.
V krajevni skupnosti Velike Poljane je bila glavna svečanost v domu na Grmadi, kjer je bil kasneje še občni zbor domačega turističnega društva. V KS Sveti Gregor pa je za praznik prosvetno društvo naštudiralo igro, katero si je ogledalo veliko občanov.
V Kočevju je bil na predvečer 1. maja svečan sprejem, ki ga je organiziral občinski komite ZK. Na njem so podelili članske izkaznice 53 komunistom, ki so bili v ZK sprejeti letos in so prej uspešno končali 30-umi seminar. Zlato značko ZKJ so prejeli člani ZK, ki so letos dopolnili 30-letni staž v ZK; 26 članom ZK, ki so lani slavili življenjski jubilej (60, 65, 70, 75 ali 80 let življenja) pa so podelili knjižne nagrade. Na svečanosti je govoril sekretar občinskega komisteja ZK Peter Šobar, harmonikar Ceto Križ pa je zaigral več borbenih pesmL
Ta večer so po vsej občini zagoreli kresovi, posvečeni prazniku dela, največ pa jih je buo okoli Kočevja. Skoraj po vseh vaseh so postavili v čast delavskemu prazniku tudi mlaje. 1. maja zjutraj pa je občane prebudila s tradicionalno prvomajsko budnico delavska god-
Svečanosti ob prazniku dela so bile po vseh KS, v OZD in šolah. V kočevski osnovni šoli pa so ob tej
Eriložnosti pripravili tudi razstavo kovnih del učencev iz pobratenih mest oz. KS Škofja Loka, Zagreb-Tmsko, Prokuplje in Kočevje.
J. P. in M. G-č
„NOC NA KOLPI “
V GRIBLJAH
Priljubljena glasbeno-zabavna prireditev ,,Noč na Kolpi” bo letos konec junija v Gribljah. Zadnji dve leti te prireditve, ki so jo sicer vedno pripravljali na metliškem kopališču, ni bilo, ker ni bilo pravega organizatorja. V Gribljah pa so se zahtevnih priprav lotili družbeno krajevna skupnost, mladina, pevci, gasilci in športno društvo.
LOVSKE TROFEJE — V okviru razstave belokranjskih vin so prireditelji pripravili v Semiču tudi več dragih prireditev. Ena takih, ki je privabila številne obiskovalce, je bila razstava trofej semiških lovcev.
^---------------—_________________________________________________ J
Velika delovna zmaga za dan OF in praznik dela in počastitev spomina revolucionarja inž. Janeza Marentiča
V okviru proslav dneva Osvobodilne fronte in praznika dela so 25. aprila v Podzemlju slovesno odprli novo šolo. To ni bfl praznik le za 170 učencev in za učitelje šole v tem kraju, kjer šola deluje že več kot 120 let, marveč tudi za prebivalce krajevnih skupnosti Podzemelj, Gradac in Dobravice ter za celotno metliško občino, saj je bila šola zgrajena s samoprispevkom vseh občanov in seveda ob pomoči širše družbene skupnosti.
Poleg številnih domačinov in učencev so se otvoritve šole, ki nosi ime po domačinu, znanem revolucionarju in predvojnem komunistu inž. Janezu Marentiču, udeležili tudi Franc Leskošek - Luka, slavnostna govornica, podpredsednica republiške konference SZDL Tilka Blaha, predstavniki pokrovitelja te šole, Jugotehnike iz Ljubljane, predstavniki pobratene krajevne skupnosti Zasip pri Bledu, kadeti šolskega centra iz Tacna in drugi.
Tilka Blaha je v svojem govoru najprej orisala nadvse težko, a še bolj pokončno življenjsko pot in plodno revolucionarno delo inž. Janeza Marentiča, po katerem se imenuje podzemeljska šola. „S tem, ko ste imenovali vašo šolo po njem, niste izrekli le zahvale in globokega sp oš tovanja njegovemu spominu, ampak ste se zavezali, da boste njegovo pot, čeprav v čisto drugač-
nih okoliščinah, svobodni, siti in srečni, nadaljevali in jo s svojim delom in znanjem tlakovali za doboče belokranjske rodove,1* je med drugim dejala Tilka Blaha.
Preden so si ogledali novo šolo, je Franc Leskošek-Luka odkril doprsni kip inž. Janeza Marentiča, delo kiparja Zdenka Kalina. Šoli so izročili darila kadeti iz Tacna, krajani iz Zasipa, pokrovitelj Jugo-tehnika in ljubljanska biotehnična fakulteta. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci podzemeljske šole, je dr. BaričaMarentič-Po-žarnik, hči J aneza Marentiča, prerezala trak in s tem odprla novo šolo.
A. BARTELJ
POMAGATI, CE JE PREMALO
V lanskem letu je Komisija za zadeve borcev pri občinski skupščini v Novem mestu obravnavala 329 zadev s področja borčevske problematike. Kljub temu da so zadnja leta življenjske razmere borcev bistveno bolje urejene, so se pokazale nove vrste težav. V Domu starejših občanov je več članov ZZB, katerih pokojnina ali priznavalnina ne krije stroškov oskrbnine. Komisija bo zdaj preveijala njihovo finančno stanje. Predlagajo, naj bi manjkajoča sredstva dobili iz sklada za borce NOV. Trenutno prejema v novomeški občini stalno družbeno pomoč (priznavalnino) 190 upravičencev. Najvišja priznavalnina znaša 3.600 din, najnižja pa 600 dinarjev.
Črnomaljci na obetavni poti
Obisk A. Marinca in J. Vipotnika — „Dosegli ste nadpovprečen razvoj, kar se pozna tudi v političnem razpoloženju" — Otvoritev tovarne kompresorjev „Gorenja"
NEPOZABEN
Štafeta mladosti, simbol ljubezni in predanosti tovariši Titu, je 4. maja zvečer, ko je Jugoslovane in vso napredno svetovno javnost presunila novica o smrti predsednika Tita, obstala v sljunskem srednješolskem centru. Ob štafeti, okrašeni s cvetjem, državnimi in partijskimi zastavami, so se v tišini in globoki bolečini izmenjavale častne straže mladih, borcev in delavcev.
Vse drugače je bilo 26. aprila, ko je šel ta simbol ljubezni do Tita iz rok v roke veselih in srečnih dolenjskih nosilcev štafete. Tega dne zjutraj so jo mladi iz ribniške občine sprejeli od grosupeljskih vrstnikov. Nosilcem so pred ribniškim Domom JLA pripravili prisrčen sprejem. Štafeta je nadaljevala pot proti Dolenji vasi, pri je prinesla štafetno palico na tribuno, kjer so izvedli spomeniku na Jasnici so jo prevzeli kočevski mladinci. V bogat kulturni program. (Foto: J. Primc)	Kočevje so hkrati prinesli tudi lokalno štafetno palico,
po bogatem kulturnem programu pa je tabornik Slavko Vlah ponesel štafetno palico proti Mozfju, Vimolju, nakar so v Starem trgu sprejeli štafeto mladinci iz črnomaljske občine._
V Starem trgu so nosilce dočakali številni prebivalci ' Poljanske doline, štafeta se je za kratek čas ustavila v Dobličah, osrednja slovesnost pa je bila v Črnomlju, kjer je palico, ki jo je prinesel Hinko Jerman, pred novim centrom srednjih šd sprejela večtisočglava množica ljudi. Tjakaj je prispelo nad 40 lokalnih štafet; po kulturnem programu so mladi štafetno palico odnesli proti metliški občini. V Metliki seje zbralo nad 3.000 ljudi in
Med plapolajočimi zastavami je šla šta-iz rok v roke mladih, spotoma pa so ljudje pavdušeno pozdravljali. (Foto: A. Bartelj)
DAN JE BIL...
navdušeno pozdravilo štafetno palico, ki jo je prinesla mladinka Marica Janjac. Tudi tu so v čast štafete pripravili kulturni spored, sprejeli 22 lokalnih štafet, na poti do Vahte, kjer so jih pričakali novomeški mladinci, pa je nosilce štafete pozdravilo veliko ljudi.
Novomeška mladina je štafetno palico nosila nizdol Gorjancev, mladi so z njo tekli skozi Regerčo vas, Šmihel, Drsko in nekaj po 13. uri jo je na novomeškem Glavnem trgu pričakala množica ljudi. Na okrašeno tribuno je palico prinesla Zdenka Zidanek, delavka iz Novoteksa, iz rok predsednice OK ZSMS Darje Colarič pa jo je sprejel in ponesel naprej Jože Kumar, štipendist Titovega sklada.
Mladi so palico nosili naprej proti Trebnjemu, pred veliko množico ljudi jo je prinesla Titova štipendistka Dalja Slak. Tudi v Trebnjem je priložnostna slovesnost izzvenela v trdno prepričanje, da bomo šli naprej po poti, ki jo je začrtal tovariš Tito. Po proslavi je štafeta nadaljevala pot proti sevniški občini, spotoma pa se je za kratek čas ustavila v vseh večjih krajih trebanjske občine.
V Sevnici so pripravili sprejem za štafeto na ploščadi ob spomeniku 400-letnice hrvatsko-slovenskega kmečkega upora. Štafeto je pozdravilo nad tisoč ljudi, sprejeli pa so tudi 23 lokalnih štafetnih palic. Iz Sevnice so štafeto mladosti ponesli še skozi krško in brežiško občino do Trebč, kjer je prenočila v muzeju.
V SPOMIN REVOLUCIONARJU - Potem ko je odkril kip inž. Janeza Marentiča pred novo šolo, ki nosi njegovo ime, seje Franc Le&ošek—Luka poklonil spominu predvojnega komunista in revolucionarja.
Nova šola v Podzemlju
Nato sta si gosta ogledala proizvodnjo v Beltu, kjer soju seznanili z načrti za novo livarno in s težavami v zvezi s to investicijo. V tej livarni naj bi izdelovali tudi odlitke za kompresoije, kijih bodo izdelovali v novi tovarni Gorenja v Črnomlju. Za sedaj bodo morali te odlitke uvažati.
Gosta sta se nato udeležila slovesne otvoritve nove tovarne Gorenja, v kateri bo stekla proizvodnj a kompresorjev za hladilno tehniko. Na otvoritvi je bil poleg številnih gostov in črnomaljskih občanov tudi velik prijatelj Belokranjcev, Franc Leskošek-Luka. Nova tozd
kultura
in
izobra-
ževanje
Lito okrasje z Dvora
Primerki umetniškega liva in drugi dokumenti iz dvorske železolivarne na ogled v Dolenjski galeriji v  ___________________Novem	mestu
V Dolenjski galeriji v Novem mestu je od 24. aprila odprta razstava , .Železarna na Dvoru pn Žužemberku". Pripravil jo j® Dolenjski muzej v s odel o-
Votlin - XI i .	^	^
ke železolivarne pa je dal takratni ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. Janko Jarc. Tedaj je Dolenjski muzej pridobil precejanje število izdelkov na samem Dvoru in v drugih krajih na Dolenjskem.
•ji- ’ Prlreuueiji pa so izdali tudi. obsežnejših katalog.
. u P°menu razstave, ni oo oapna „	jun»ja,	so na otvoritvi
govorih ravnatelj Dolenjskega mu-«J* Ludvik Tončič, ravnatelj Naftnega muzeja dr. Peter Petru in £»stodinja Meta Matijevič. Slednja im ‘ Poudarila vrednost, ki jo Inif* Ve^e	predmetov	s
nozgodovinskega stališča.
Kakih sto let delujoča železarna,
1 je do sredine 19. stoletja edina a našem ozemlju izdelovala tudi Predmete umetniškega liva (svečni-e, krožnike, razpela, peči, vodnja-
?ibe’ Plakete	je pozno
oudUa zanimanje kulturnih zgodovinarjev.
Ko je železarna leta 1891 prene-J1 delovati, je veliko izdelkov 'm°rda tipičnih primerkov) odšlo, ne da bi vedeli, kam. Razstava je jub temu dovolj celovita in informativna ter dovolj prepričljivo prikuje tudi o izjemnem mojstrstvu izdelovalcev in oblikovalcev “metniškega okrasja iz litega žele-za.
Kot je zapisal Ludvik Tončič v katalogu, sega zamisej o taki razsta-W hf* V za^'e*e*c šestdesetih let, Pobudo za zbiranje izdelkov dvors-
FIGURA „PODGANARJA“ -Na podstavku stoji mladenič v noši iz 17. stoletja. V desnici drži kletko s podganami, ki ima na spodnjem koncu šest kavljev za obešanje nakita. V iztegnjeni levici drži strup za pod-
r. Ob levi nogi sedi pes. razstave izdelkov dvorske železarne v Dolenjski galeriji).
Tisoč pevcev
Revija
petja v mestu
Novem
_Z republiško pomočjo bo šlo
kulturi v novomeški občini le ne bo treba pretirano zategovati pasu, kar je razvidno tudi iz nedavno sprejetega denarnega načrta kulturne skupnosti za leto 1980
Denarni načrt novomeške kulturne skupnosti za leto 1980 ie HP°d streho.” Skupščina ga je sprejela po daljši razpravi 23. gjnla na seji v dvorani novega oddelka NOB Dolenjskega muzeja.
PRVI NASTOP - Mešani pevski zbor „Brata Pirkovič” iz Šentjerneja je pod vodstvom zborovodje Francija Potokarja prvič nastopil in dokazal, kaj se da že po nekaj mesecih vaj narediti z dobrimi pasovi. (Foto: J. Pavlin)
Neponovljiva Vilma
Sopranistka Vilma Bukovec, družbenopolitičnega in kultur-
prvakinja ljubljanske Opere, je -«i-u—j-  x u:
pela v soboto, 26. aprila, v svojem rojstnem kraju - Trebnjem. Dvorana kulturnega doma ni mogla sprejeti vseh obiskovalcev, ki so želeli prisluhniti veliki umetnici. Odpela je nekaj arij, s katerimi je najbolj zaslovela na opernem odru.
Ta njen jubilejni koncert je bil v vseh pogledih vrh trebanjske kulturne sobote.
Pred tem so v Galeriji likovnih samorastnikov odprli razstavo 45 olj na platnu Dobrosava Milojeviča iz Svetozareva.
Otvoritve, na kateri je imel trebanjski pihalni orkester zadnji nastop pred prvomajskim gostovanjem na Cehoslovaškem, so se udeležile mnoge ugledne osebnosti iz slovenskega
nega življenja, navzoča pa je bila tudi skupina borcev narodne osvoboditve Zimbabveja.
V prvih popoldanskih urah so imeli sejo skupščine Tabora. Na njej je predsednik Janez Gartner poudaril, da bo Trebnje pri likovnih prireditvah še dosledneje upoštevalo poostrena umetniška merila. (O dogodkih trebanjske kulturne sobote bomo še poročali.)
Da je zborovsko petje res najbolj množična oblika ljubiteljske dejavnosti v novomeški občini, je dokazala udeležba na letošnji reviji pevskih zborov „S pesmijo v pomlad”, kijo je 24. in 25. aprila v novomeškem Domu JLA pripravila ZKO Novo mesto. V obeh dneh se je na odru zvrstilo prek 1100 pevcev, trinajst otroških in mladinskih ter deset mešanih in moških pevskih zborov.
Prireditev ni bila ocenjevalnega značaja, kljub temu pa je dosegla svoj namen: razširja zborovsko dejavnost, pestri in dviga kvaliteto zborov, omogoča primerjavo dosežkov posameznih zborov in zborovodij. Mnogi zbori so izbrali težji program (KUD ,.Dušan Jereb") kot lani. Nekaj zborov se na odru ni pojavilo, ker so zaradi pomankanja dirigentov prenehali z delom, zato pa smo bili veseli novega zbora Dijaškega doma Majde Šilc in mešanega zbora KD ,.Brata Pirkovič ter oživelega zbora Ruperč vrh, katerega vodstvo je prevzela Sonja Pirc.
Zborovodje otroških in mladinskih zborov so se udeležili tudi strokovnega pogovora o problematiki glasbenega pouka na šolah, ki sta ga vodila člana glasbenega odbora pri ZKO Slovenije.
J. PAVLIN
seji v dvorani novegaoddelka NOB Dolenjskega muzeja, -legati so brez bistvenih pripomb sprejeli tudi analizo o razvojnih možnostih kulture v novomeški občini v novi petletki Prav tako okvirno usmeritev kulturnega razvoja Slovenje v
obdobju.
Denarni načrt predvideva nekaj nad 40,5 milijona dinarjev prihodkov. Ta denar bo prišel iz raznih
„vetrov”, največ na podlagi samoupravnega sporazuma. V načrtu so zajeta tudi sredstva, ki se zbirajo
Preporod Forme vive
Kostanjevica, Seča, Ravne na Koroškem in Maribor kot kiparska delovišča poslej organizacijsko in programsko povezani - Forma viva dobila tudi skupščino in druge organe — Letos poleti bodo kiparji delali samo v  __________________Kostanjevici
Jeseni bo poteklo dvajset let,
i u	na P°bud° kipaijev
Jakoba Savinška in Janeza Le-jrassga ter ob zavzetosti Vilme Pirkovič ustanovljen med-narodni kiparski simpozij For-viva. Zgodovina te naše “ajstarejše in mednarodno močil0 uveljavljene kiparske kolonija pravi, da sta od prvih ?cetkov zaživeli kiparski delo-r56* v Kostanjevici in Seči,
Jerneje pa še v Mariboru in na na Koroškem. Prvih rf"l let je kolonija živela od „ * a> ki sta ga pogodbeno dc'ajj?V*!a novomeški in kopr-usiJ° .J’ zatem pa sta prevzeli rancjviteljike pravice občinski *uPščini Krško in Piran.
je
P°*ijev
lani je bilo na različnih sim-
delJi^T11 Je b“° na raj do,:;	***	31	mednarodnih
udeit^, ^'Parjev. ki se jih je v 1)0 179 avtorjev iz 27 držav.
je več*t ci galerijah na prostem) v Kasta •	^e*>	°d tega največ
. ^ nJevici, kjer udeleženci For-
V *akladr
! Vi
K
Hle viv ------*•	*MC1 uuWMciiu ror-
nastajajo ustvariaj° v lesu. V Seči ^nu v	simPozij‘ k‘P> v
Ravnah "lant>°ru v betonu in na leto v I “Jezu. Simpozij je vsako leto, .	kraju, tako da je
O	118	vrsti Kostanjevica.
22 ir®“.0,}i so že prejeli prijave
.“»torji so delaj ;”?.klatov. kdo od njih
ik
bo
;ega *!?leti v zavetrju kostanjevima o^?.s1tanskega gradu* pa bo yj<Jevaj0 j Umetni5ki Pred-0,tani«^	letos ustvarjalo v
p njeVlc, 4 do 6 kiparjev.
?CaaorViVa. pa Je "»edtem že £Ulturne ' 5fn	'jske spremembe.
MarihUPn0sti v Krškem, Pi-oni in na Ravnah na
a,ta Podpisi °b koncu minulega o ofj!!! ■ samoupravni spora-83 n'ednam!jIranost' * delovanju
narodnega kiparskega sim-
pozija. S tem je bil dan temelj, da se vsa štiri delovišča kipaijev povežejo v organizacijsko celoto. To fazo preoblikovanja je končala skupščina Forme vive, ki se je prvič sestala 21. aprila, izvolila nekatere organe in začrtala novo smer delovanja tej združeni kiparski koloniji.
Delegati vseh štirih občinskih kulturnih skupnosti so za predsednika skupščine Forme vive izvolili dr. Franceta Hočevarja in za predsednika Andreja Smrekarja, vodjo Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici. Na ustanovni skupščini so izvolili tudi umetniški svet Forme vive, ki mu predseduje Janez Le-nassi, člani pa so Slavko Tihec, Stane Bernik in Vladimir Matekovič (iz Zagreba).
Nova programska usmeritev posledica kritične presoje o dosedanjem delovanju Forme vive. Slednje prav • gotovo ni bilo brez pomanjkljivosti. Tako so že delegati na ustanovni skupščini menili, da je bil mednarodni simpozij do zdaj preveč zaprt za jugoslovanske ustvarjalce, saj se je nemalokrat zdelo, da so domači umetniki na Formi vivi gostje, ne pa nosilci dejavnosti. Poslej naj bi se Forma vivi bolj odprla domačim kiparjem, od tujcev pa vabila udeležence iz prijateljskih in neuvrščenih držav. Razmisliti bo treba tudi, kam z novimi stvaritvami. Ali je, denimo, neposredno okolje kostanjeviškega gradu res edini prostor za »bivanje” kiparske stvaritve ali bi ne bilo bolje in smotrneje s skulpturami »okrasiti” trge in. druge prostore v naseljih, s čimer bi bila umetnost približana kar največjemu številu obiskovalcev. Po drugi strani pa bi morali razmisliti tudi o učinkovitejšem zavarovanju na simpozijih ustvarjenih del. Nekateri so za to, naj bi kipi dobili vzdrževalce zunaj kroga »zainteresiranih po službeni dolžnosti.”
I. ZORAN
namensko za naložbo, potem sredstva, ki jih daje republiška kulturna skupnost za tako imenovane kulturne akcije in dejavnost širšega pomena, ne nazadnje pa tudi denar z žiro računa kot saldo preteklega leta.
Iz načrta je razvidno, da predstavlja največji ..izdatek” prispevek za skupni program kulturne skupnosti Slovenije. Tega denarja bo letos več kot 16,5 milijona, prispevek pa je kar za 26 odstotkov večji od lanskega. Več denarja bodo letos dobili vsi porabniki sredstev, ki jih združuje novomeška kulturna skupnost, vendar nekateri samo do stabilizacijskega povečanja 16 odstotkov.
Znatno večjo vsoto kot lani odmeija denarni načrt Študijski knjižnici Mirana Jarca, in sicer
5.354.000 dinarjev. V tj vsoti pa je že kulturna skupnost „rezervira-la” 400.000 dinarjev za nakup novih knjig. Približno toliko kot knjižnica bo dobil Dolenjski muzej, v znesku 5,4 milijona dinaijev pa je tudi tista tretjina, ki jo za finance ranje muzeja daje republiška kulturna skupnost. Nekoliko spremenjeno bo financiranje ZKO. Kulturna skupnost se je odločila, da zagotovi ZKO za njeno redno dejavnost 1,1 milijona dinarjev, poleg tega pa še 800.000 dinaijev namensko za dotacije društvom in
410.000 dinarjev, ki jih sme ZKO porabiti le za filmsko vzgojo in regresiranje abonmajskih prireditev.
Znatno več denaija kot do zdaj namenja letos novomeška kulturna skupnost za varstvo kulturne dediščine. V denarnem načrtu je navedena vsota 2,2 milijona dinaijev, vendar pa je treba pripomniti, da bo polovico tega zneska prispevala republiška kulturna skupnost. Denar bodo porabili za obnovo hmelj-niškega, soteškega in žužemberške-ga gradu ter za cerkev v Pleterjah.
Iz sklada za večje naložbe bodo letos porabili le okoli 1,7 milijona dinarjev (za alarmne naprave v kulturnih ustanovah, za stalno zbirko NOB in za opremo kulturnih prostorov pri šentjemejski osnovni šoli), medtem ko bo nekaj nad 3 mijijone dinarjev ostalo v rezervi.
913.000 dinarjev je kulturna skupnost predvidela za pomoč krajevnim skupnostim pri urejanju prostorov za kulturne prireditve. I. Z.
Sovretovo nagrado za knjižne prevode, ki so izšli lani, sta dobila prevajalca Stanko Jarc in ALenka Bole — Vrffcec, slednja zlasti za vrsto prevodov iz španščine in južnoameriških literatur. Alenka Bole — Vrabec se je prevajalstvu posvetila, ko je nekaj let živela v Novem mestu, kjer je nastopala tudi kot igralka in režiserka.
Dragoceno odkritje
Cisto slučajno je prof. Viktor Povše v času, ko je z veliko mero strokovnosti opravljal restavratorska dela na poslikani severozahodni steni v vzhodnem stolpu na sevniškem gradu opazil fotografijo grafičnega lista iz celjskega muzeja, Že na reprodukciji je spoznal motiv, kakršnega je občudoval ob svojem delu v stolpu.
Ogled originalne grafike, ki pa žal ni več ohranjena v prvotni velikosti, saj ima odrezano večjo podolžno površino nad zgornjim robom in odtrgan levi vogal spodaj, je dokazal, da so prizori na grafiki skoraj do zadnje podrobnosti istovetni z upodobitvijo na freski. Razlika je le v prostorski obravnavi, kajti slikar je bil prisiljen prilagoditi predloženo prizorišče površinski danosti na steni
Na vso srečo pa je dobro očuvan tisti del grafike, kjer je navedeno ime avtorja risbe in rezanja v baker - Carla Rem-shardta ter ime založnika -Jeremiasa Wolfa iz Augsburga. Te oznake izpričujejo, da gre za znana mojstra grafične umetnosti, ki sta živela v Augsburgu
med leti 1678 - 1735 (Rem-shardt) in 1663 - 1724 (WolD.
Opažamo, da gre v obeh primerih za prikaz razpoloženjskega dogodka, ki skuša ustvariti v parku, kjer so drevesa, stavbe in vodnjaki ter kjer se kaže pokrajina v daljavi, sozvočje instrumentalne in vokalne glasbe. Dodan je še prizor z galantnim kavalirjem in mladenič, ki leži s kozarcem v toki in posluša ter uživa.. .Vsi navzoči so oblečeni v oblačila, kot so se nosila ob koncu 17. in v začetku 18. stoletja.
Lahko bi bili ob primerjavi upodobitve na grafiki s podobo na freski pozorni še na nekatere posameznosti, ki utegnejo biti odločujoče pri spoznavanju slikarja, kateremu je grafika iz Augsburga služila kot predloga za uresničitev naročila, vendar je to naloga bodoče raziskave. Zanimivo je vedeti, da spada Remshardtov grafični list med zanimivosti v posebni krajčevi kolekciji, ki je priključena reno-mirani „Celjski zbirki starih grafik.”
MILENA MOŠKON
Poslej delegatska ZKO
Samoupravni sporazum in statut zagotavljata tudi črnomaljski ZKO nove odnose
Z letom 1980 prehaja tudi črnomaljska ZKO na novo samoupravno organiziranost. Podlaga za to sta samoupravni sporazum o združitvi kulturnih društev, klubov in dragih samostojni kulturnih skupin v ZKO ter statut ZKO. Oba dokumenta sta bila pripravljena za sprejem na konferenci ZKO, sklicani za 30. aprila v butorajskem kulturnem domu.
ZKO bo na novo oblikovana, ko bodo samoupravni sporazum o združitvi podpisali delegati vseh dvanajstih delujočih kulturnih društev in samostojnih skupin (siroma klubov. Najvišji organ teko organizirane ZKO bo poslej konferenca, ki jo bodo sestavljali delegati podpisnikov samoupravnega sporazuma*
Naloge, ki jih bo začrtala konferenca, bo opravljal izvršni odbor. Ta naj bi imel tudi nekatera posebna pooblasitla (odločati o podelitvi priznanja, oblikah in načinu medobčinskega povezovanja ter razpolagati s sredstvi ZKO). V okviru izvršnega odbora bodo delovali tudi strokovni odbori in komisije.
Nov je tudi pravilnik o dotacijah društvom in samostojnim kulturnim skupinam. V njem so zanimiva zlasti merila, po katerih bo ZKO delila uenar. lalco sme, denimo, tamburaški zbor upati na ta sredstva le tedaj, če bo sodeloval s folklorno skupino, v sezoni naštudiral najmanj Ui nove skladbe in napredoval v kvaliteti, oziroma če se število njegovih članov ne bo zmanjšalo. Gledališka skupina pa
bo dobila sredstva za vsako izvedeno celovečerno predstavo. Pravilnik določa, da bo dobila skupina večjo vsoto, če bo opravila večje število vaj in bo na predstavi sodelovalo kar največ igralcev. Ze iz povedanega je razvidno, da so se odločili v črnomaljski ZKO nagrajevati tako množičnost, kot kvaliteto.
L Z.
Ali Dolenjska založba oživlja?
Založništvo tudi prvič v programu novomeške kulturne skupnosti?
V Novem mestu se je zadnje čase na več sestankih kar precej govorilo o organiziranju založništva kot nove dejavnosti,, ki naj bi jo začeli razvijati v okviru novomeške in dragih občinakfli kulturnih skupnosti na Dolenskem. Pojavila se je vrsta najrazličnejših in že kar konkretnih pobud in predlogov, kako in kdaj naj bi rešili to vprašanje.
Popolno ostvaritev teh prizadevanj je pričakovati šele v novi kulturni petletki, Id jo prav letos načrtujemo, če pa naj bi se to res zgodilo, je potrebno temeljito in pravočasno opraviti priprave. Pivi korak je bil pravzaprav že narejen, in sicer s tem, da je novomeška kulturna skupnost uvidela potrebo po založniški dejavnosti in razvoj založništva vnesla v osnutke planskih dokumentov. Poleg tega je izvršni odbor te kulturne skupnosti osnoval posebno komisijo, ki se bo poslej ukvarjala izključno z založniško problematika Marsikaj pa bo potrebno za oživitev založniške dejavnosti napraviti še na drugih mestih.
Resnično lahko govorimo o oživitvi založništva v Novem mestu in na Dolenjskem, pri tem pa .mislimo zlasti na Dolenjsko založbo, ki je v petdesetih in šestdesetih letih lepo obetala, kasneje - po priključitvi mariborskim Obzorjem — pa postajala čedalje bolj le še ime.
O Dolenjski založbi že dolga leta ni nič več slišati, vemo samo to, da do danes pravno še ni bila ukinjena. To založbo pa naj bi zdaj v nekem smislu oživili, oziroma ustanovili njeno naslednico.
Sestanki in pogovori, ki se še vedno vrste, so pokazali, da je interes za organizirano založniško dejavnost zelo velik. Zato mora priti kmalu na vrsto naslednje dejanje, to pa je, da je potrebno ta interes družbeno verificirati in poiskati nosHca te dejavnosti Največ glasov meni, da bi bil za nosilca poklican v prvi vrsti Dolenjski list. I. Z.
O GUTENVVERTHU NA FAKULTETI
V organizaciji Zgodovinskega društva v Ljubljani je prejšnji teden na filozofski fakulteti predaval dr. Vinko Šribar o arheoloških izsledkih na Otoku pri Dobravi. Predavatelj, ki je sam vodil večletna izkopavala srednjeveškega trga Gutenwertha, je podčrtal neprecenljiv prispevek arheologije k poznavanju materialne kulture fevdalnega obdobja in posebej označil delež Slovencev pri oblikovanju te kulture.
tj
m
-04) 8. maja 1980
DIPLOME PRVIM ČASTNIM ČLANOM - Društvo kigižničaijev Dolenjce je 24. aprila poddio ▼ novomeški študijski knjižnici diplome sedmerici svojih častnih članov. To so: Bogo Komdj iz Novega mesta, Kristina La Zorko iz Krškega, Savica Zoiko iz Brežfc, pisatelj Radko Polič iz Črnomlji, Nada Serajnik iz Novega mesta in Vladka Škof iz Medice ter skupina propagandistov, ki je pomagala pri nakupu Guttenbergove Biblije. Diplome je izročila predsednica Društva dolenjskih knjižničaijev Lea Grabrijan iz Črnomlja.
POTA IN STlt?
Za gnilim sadjem še kup kršitev
Inšpektorji zaprli prodajna mesta sadja in zelenjave na Drski, Zagrebški in Ragovski cesti — Večmesečnega popuščanja je konec — Stare uteži
O blago rečeno čudnih poteh za zadovoljitev trgovskih apetitov Novega mesta smo že tolikokrat pisali, da bi bilo vsako pojasnjevanje popolnoma odveč. Vzrok tem vrsticam so govorice in razburjenje nekaterih potrošnikov ob zadnjem ukrepu novomeških inšpektoijev, ki so po večmesečnem »popuščanju” pred dnevi zaprli prodajne kioske sadja in zelenjave podjetja PIK Vinkovci na Drski, Ragovski in Zagrebški cesti.
poročajo
OKLOFUTAL JE GOSTA - V petek, 25. aprila zvečer, so novomeški miličniki pridržali do iztrez-nitve 18-letnega Štefana Mitroviča, ker je razgrajal v restavraciji Na bregu. Ne samo da je razbijal steklenino, oklofutal je celo dva gosta.
NAVZLIC PREPOVEDI VOZIL NAPREJ - Novomeški miličniki pa so 25. aprila pridržali do iztreznitve tudi 24-letnega Ivana Zugeca iz Brestovlja. Zalotili so ga namreč pri vožnji osebnega avtomobila pod vplivom alkohola. Zato so mu vožnjo prepovedali, vendar se Žugec tega ni aržal. Svojo samovoljnost bo moral pojasniti sodniku za prekrške.
OB VIBRACIJSKO BRUSILKO - 22. aprila je neznan tat vlomil v garderobno omarico Daneta Kima v IMV. Zvil je pločevinasta vratca in odnesel vibracijsko brusilko, za katero je bil Kirn zadolžen pri delu. S krajo je oškodovan za 4.000 din.
Da bo vsa zadeva nekoliko bolj jasna in zbrani dokazi o popolnoma odvečnem razburjenju občanov trdnejši, zapišimo, da začetek današnje zgodbe sega v lanski avgust, ko so delavci Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto poslali na željo PIK Vinkovci, da v Novem mestu organizira prodajno mrežo s sadjem in zelenjavo, slednjim dopis. V njem je stalo, da mora biti na vseh prodajnih mestih urejena tekoča voda in njen higienski odtok, v bližini prodajalne mora biti zagotovljeno stranišče, prodajna mesta morajo biti primemo osvetljena, živila morajo biti ustrezno skladiščena, prodajna mesta zavarovana pred glodalci in mrčesom, urejen odvoz odpadkov, itd. Kako so se vinkovški trgovci držali predpisov
POTRGAL GUMBE
Novomeški miličniki so 22. aprila pridržali so iztreznitve 43-letnega Ivana Juvana iz Šmihela pri Žužemberku. Juvan je tiste noči okoli druge ure ponoči prišel na Otočec in v Gami hotelu kar brez plačila zahteval sobo. Potem ko mu receptor ni ugodil, se je, najprej besedno, nato pa še ročno spravil nadenj.
govori drug dopis, ki so jim ga inšpektorji poslali le slabe tri mesece za tem. V, njem jih opozarjajo na pomanjkljivosti, na predpise, ki se jih skoraj nihče ni držal. Vedeti je namreč treba, da so bili in-špektoiji že ob samem začetku pač zaradi nujnosti, da se v Novem mestu organizira prodaja sadja in zelenjave, nekoliko popustljivi, zahtevki so le zadostitev najosnovnejših higienskih in drugih predpisov. Pomagala ni niti ureditvena odločba z datumom 10. januar 1980 o takojšnji odpravi pomanjkljivosti (rok je bil 15. februar), med drugim tudi, da si prodajalci na-
bavijo obrtna dovoljenja. Do danes se stvari niso premaknile iz mrtve točke. Inšpektorjem ni preostalo drugega, kot da so 22. aprila napisali odločbo, s katero zapirajo prodajna mesta sadja in zelenjave na Drski, Zagrebški in Ragovski cesti. Konec koncev je pri vsej zadevi šlo tudi za izredno slabo kvaliteto blaga, cene, še posebej solate, pa so bile praviloma daleč previsoke. Da ne omenjamo še uporabe zastarelih uteži, s katerimi so prodajalci pridno nabirali dekagrame (beri tisočake) za svoj žep, itd.
ZaJ pa ostaja dejstvo, da so pri vsem ostali prikrajšani tudi občani, ki so bili, navzlic vsem naštetim pomanjkljivostim in nezakonitostim, pripravljeni kupovati celo nekvalitetno in preplačano sadje ali zelenjavo. Drugega jim namreč ni preostalo ...
B. BUDJA
S ceste v kamnito škarpo
Huda prometna nesreča na Cesti herojev v Novem mestu — 20-letni Tomo Prašnikar umrl med prevozom ____________________v	bolnišnico ________________
V soboto, 26. aprila okoli devete ure zvečer, je prišlo v bližini samopostrežne trgovine na Cesti herojev do hude prometne nesreče, ki je tetjala življenje komaj 20-letnega Toma Prašnikarja, medtem ko je
Krušna peč odkrila tragedijo
Pojasnjeno skrivnostno izginotje 21-letne Urške Brečko — Končala kot tretja žrtev v krušni peči Metoda Trobca v Dolenji vasi pri Polhovem Gradcu
O skrivnostnem izginotju 21-letne Urške Brečko iz Okroglice v bližni Zidanega mosta smo v našem listu že obširno poročali. Bralci se bodo veijetno spomnili tudi številnih poizvedovanj preko časopisja. Biečkova se namreč od 20. marca predlani ni več vrnila na Črnivec v gostilno, kjer je delala v kuhinji. Za njo je izginila sleherna sled, pomagala niso niti številna poizvedovanja, nekaj drobcev preiskave je vodilo le na avtobus, s katerim naj bi se Brečkova peljala proti Ljubljani.
Drobec za drobcem pa se je ozadje skrivnostnega izginotja le pričelo jasniti. Dokler niso sicer marsičesa vajeni, vendar ob pogledu na vsebino krušne peči 31-letne-ga Metoda Trobca, zgroženi preiskovalci kranjske UJV, med pepelom odkrili tudi ostanke zoglenelih Moveških kosti. Vmes je bilo nekaj
kovinskih sponk ženskega spodnjega perila, zlata verižica in še kaj.
Danes v obtožnici, ki so jo delavci UJV Kranj vložili pri tam-kanjšnjem Temeljnem tožilcu in ki obsega preko 30 strani, med dhi-gim tudi stoji, da je Urška Brečko končala kot tretja žrtev v krušni peči Metoda Trobca. Ta je Brečko-
Vlomil, da bi si zmlel kavo
Zadnje aprilske dni povečana vlomilska dejavnost v Novem mestu — Najbolj oškodovana trgovina KZ na Koštialovi ulici
O številnih vlomih zadnje prilske dni v Novem mestu po-očajo delavci UJV. Omenimo ri.
V noči na 26. april je bilo omljeno v trgovino KZ N wo nesto na Koštialovi ulici. Vlomilec e vdrl skozi vrata, odpiral predale in 'se razmetal. Iz blagajne sije nabral :a 200 din drobiža, odnesel pa tudi lekaj jestvin. Očitno pa s tem >lenom še ni bil zadovoljen, saj je >dšel še v bife, kjer je iz predala >dnesel 850 din gotovine, obiskal pa e tudi skladišče in tam vzel 8 kg ;ave (!) in 7 prekajenih jezikov, '■kodo, ki jo je napravil, so ocenili a 8.000 din.
Naslednjo noč pa je bilo tmljeno v kiosk Dela v Bršljinu. omilec je vanj zlezel skozi okno in lnesel za 900 din drobiža, 6 ■igalnikov, 8 kovinskih pasov za »e, več zavitkov cigaret in igralne arte. Uničil je celo več pisem in
NI PREŽIVEL TRČENJA
V petek, 25. aprila, je prišlo v Trsteniku do hude prometne nesreče, v kateri se je smrtno poškodoval 25-letni Ivan Sevšek z Podboršta. Sevšek, ki se je z osebnim avtomobilom peljal od Mokronoga proti Mirni, je v Trsteniku zapeljal na bankino, od koder ga je zaneslo v levo, naravnost pod nasproti vozeči tovornjak, ki ga je upravljal Vincenc Kos iz Martinje vasi. Osebni avtomobil je po trčenju odbilo s ceste, pri čemer se je Sevšek tako hudo poškodoval, da je ranam podlegel na kraju nesreče. Škode na pločevini je bilo za 70.000 dih.
razglednic, tako da je skupne škode za okoli 2.500 din. Ko je tat lezel iz kioska, so se mimo z osebnim avtomobilom pripeljali trije mladeniči, ga opazili in skušali ujeti, vendar jim je vlomilec ušel v temo.
Iste noči, to je na 27. april, pa je nekdo obiskal še samopostrežno trgovino na Cesti herojev. Vlomilec je razbil izložbeno okno in zlezel v prodajalno. Iz dveh blagajn je nabral za 200 din drobiža, v mlinčku pa si je zmlel kavo, ki pa jo je očitno moral prinesti s seboj, saj je v prodajalni niso imeli. .JDolenjka” je s tem vlomom oškodovana za 500 din.
IZ KUHINJE ODNESEL DENAR
Terezijo Srebrnjak iz Velikega Slatnika je minuli teden, ko je nekaj časa ni bilo doma, obiskal tat. Iz kuhinjske omare je zmaknil 3.000 din in 20 ameriških dolarjev ter jo urno pobrisal v neznano.
PO OPRAVLJENEM DELU V - SMRT
Do hude prometne nesreče je prišlo v soboto, 3. maja, ob 12.55 na magistralni cesti Ljubljana-Zagreb pri Otočcu. 39-letna Jelka Gabron iz Otočca 38 je tistega dne končala delo na njivi, ki leži tik magistralne ceste. Da bi si skrajšala pot proti domu, jo je mahnila kar preko ceste. Takrat pa je iz ljubljanske smeri z osebnim avtomobilom pripeljal 26-letni Ljubljančan Franc Kutnar. Gabronovo je zadel in zbil po cestišču, tako da je poškodovanka ranam takoj po prevozu v novomeško bolnišnico podlegla.
vo srečal v gostilni Istra blizu železniške postaje v Ljubljani in jo potem zvabil v svojo hišo v Dolenji vasi pri Polhovem Gradcu. Še prej velja omeniti, da je Trobec Urško spoznal prav v gostilni na Črnivcu, kjer je dekle delalo. Podrobnosti, ki so sledile potem, ko je Brečkova prestopila prag Trobčeve hiše, niso znane, povsem jasno pa je, da je Urška končala kot dvoje žensk pred njo in za njo.Večidel jih je pretepel in zadavil, nato pa trupla potisnil v krušno peč. Zoglenele ostanke je potem nosil v bližnjo gnojnično jamo, nekaj pa jih pustil kar v peči. O krutem koncu peterice žensk pričajo tudi sledovi krvi po sobi in vratih, delavci UJV Kranj pa sO pri Trobcu našli tudi ključ, ki ga je imela pri sebi Brečkova in je odpiral vrata gostilne na Črnivcu.
Trobca, ki je že pol leta v preiskovalnem zaporu in bo čez neka/ mesecev stopil pred sodišče, da pojasni dejanja, ki jih podobna in v takšnem obsegu le redko najdemo v jugoslovanski kriminalistični praksi, obtožnica bremeni tudi vrste drugih kaznivih dejanj, od ropov do kraj in pretepov.
bil njegov enako star sopotnik, tudi Novomeščan, Bojan Ogorevc, hudo poškodovan. V času našega poročanja se zdravniki novomeške bolnišnice še zmeraj bore za njegovo življen-je-
Prašnikar se je omenjenega večera skupaj z Ogorevcem peljal v stoenki od Mačkovca proti centru mesta. V ovinku pred Koštialovo ulico je avtomobil zaradi neprimerne hitrosti zaneslo, da je oplazil poslopje servisa „Gorenje”, se nato vrnil nazaj na cesto, po nekaj metrih vožnje po cesti pa je vozilo ponovno zaneslo na desno, kjer je silovito čelno trčilo v kamnito škarpo ob izteku Cankarjeve ulice. Trčenje je bilo tako silovito, da je avtomobil dobesedno zmečkalo, prvi očividci nesreče pa so iz razbitin potegnili nezavestna Prašnikarja in Ogorevca. Zaradi hudih poškodb je prvi že med prevozom v bolnišnico umrl, medtem ko je Ogorevc hudo poškodovan.
Iz novomeške bolnišnice je prišla v sredo, 30. aprila, vest, daje hudim poškodbam podlegel tudi drugi udeleženec prometne nesreče, komaj 21-letni Novomeščan Bojan Ogorevc.
GOREL TRAKTOR
22. aprila je prišlo do požara na traktorju Vinka Štefaniča iz Črnomlja. Vozilo je stalo v garaži, ko ga je zajel ogenj. Na srečo so plamene domačini in sosedje dokaj hitro pogasili, sicer bi se ogenj lahko še razširil. Vse kaže, da je do požara prišlo zaradi kratkega stika na močno obrabljeni električni napeljavi. Škodo so ocenili na 20.000,00 din.
VOZIL KAR PO LEVI - 21. aprila, popoldne se je Anton Dušak iz Cerovca pri Semiču peljal z osebnim avtomobilom iz Ručetne vasi proti Semiču. V Lipovcu je vozil kar po levi, takrat pa mu je nasproti prav tako z osebnim avtomobilom pripeljal Čmomaljčan Jovo Ahačič. Da bi se izognil trčenju, je slednji obvozil Duškov avtomobil kar po levi, pri tem pa je vozilo zaneslo in je obstalo
Bočez na cesti. Zaneslo pa je tudi 'uškov avtomobil, zdrknil je s ceste in se prevrnil na travnik. Dramatičnih dogodkov še zdaleč ni bilo konec, saj je takrat iz Ručetne
V POSMEH NEUREJENIM PARKIRIŠČEM? - Domislica o parkiranju osebnega avtomobila kar v enem najbolj prometnih novomeških križišč je voznika tegale „fiata 132’ zagotovo stala nekaj denaija. Verjetno tudi izgovori o neurejenih parkiriščih v dolenjski metropoli niso zalegli.
vasi pripeljal tudi Ivan Malnarič iz Grabna in z osebnim avtomobilom Učil v Ahačičevega. Slednji je bil pri nezgodi laže ranjen, medtem ko je bilo škode na pločevini za 60.000 din.
PREHITRO JE VOZIL - 21-letni Franc Žnidaršič iz Češnjic pri Zagradcu se je v soboto, 26. aprila, peljal od Zagradca proti Žužemberku. Pri Piapročah je avtomobil zaradi neprimerne hitrosti zaneslo, trčil je v zemeljski usek in se prekucnil na streho. V aznik je bil na srečo le laže ranjen, medtem ko je bilo na pločevini škode za 20.000 din.
lil
DRZNO CEZ DRN IN STRN - Kakih 8.000 ^edalcev je na tradicionalnem prvomajskem motokrosu na novi progi v Brezjah pri Crmošnjicah videlo drzne vožnje več kot 60 diikačev v kategorijah 50 in 125 kubikov, ki so se pomerili za republiško in državno prvenstvo ter z nagrado Bele krajine. Več o dirki v prihodnji številki.
Sevničani v Celju na pragu podviga
Rokometaši nadaljujejo boje za točke — Smola ___________Inlesa
S prvenstvom so nadaljevali tudi rokometaši v vseh ligaških tekmovanjih. Ribniški Inles je v 17. koli*' gostoval v Slavonskem Brodu proti tamkajšnji vrsti Slavonije DL Rezultat 26:25 (14:13) v korist domačinov govori o izenačenosti obeh nasprotnikov. Ribničani so imeli navzlic nenehnemu vodstvu domači-nov, tudi s po petimi goli razlike, v zadnjih minutah celo možnost za izenačujoči gol, vendar jih je čas prehitel.
Rezultati dolenjskih predstavnikov v slovenski rokometni ligi: MOŠKI:	Aero	Celje - Sevnica
. 24:17 (9:12), Brežice - Inles 23:15 (10:5), Maribor - Črnomelj 29:22 (12:12); ŽENSKE: Šentjernej -Lisca 15:9 (9:5), Itas Kočevje Novo mesto 15:19 (7:8).
LE TOČKA CRNOMALJCANOM
V nadaljevanju slovenske območne nogometne lige so dolenjski predstavniki igrali takole:
TABOR - ELAN 1:0 (0:0) KOČEVJE - KOPER 2:1 (0:1) BELA KRAJINA - JESENICE 1:1 (0:1)
OŽBOLTOV MEMORIAL
V nedeljo, 11. maja, bodo na Kolpi tekme v slalomu s kajaki za ..Memorial Toneta Ožbolta . Tako tekmovanje prireja vsako leto Turistično društvo Osilnica, da z njim počasti spomin na rojaka, pisatelja Toneta Ožbolta. Začetek tega tekmovanja, ki bo potekalo na 800 m dolgi progi s 25 vratci, bo ob 9. uri.
KOLESARSKI TEDEN
Novomeški kolesarji so se minuli teden udeležili več kolesarskih dirk. Zaradi pomanjkanja prostora omenimo samo tekinvoanja, kjer so dosegli največje uspehe. Tako je bil v nedeljo na dirki „Velike nagrade Astre” v kategoriji pionirjev B Janež Božič drugi, medtem ko je Bojan Štih v kategoriji C slavil na dirki v Beltincih, enako tudi starejši mladinec Branko Novak na dirki 27. aprila v Varaždinu. Na tem tekmovanju je lep uspehh dosegel še Slavko Črnič z drugim mestom v kategoriji mlajših mladincev.
SLEPI IN SLABOVIDNI KEGLJALI — 26. aprila je bilo na kegljišču doma JLA v Novem mestu ob organizaciji MDSS Novo mesto in pod pokroviteljstvom Beti 8. republiško prvenstvo slepih in slabovidnih v kegljanju. Edino zmago za gostitelje je dosegla v ženski A kategoriji Furlanova. (Foto: Budja).
REKREATORJI NAJBOLJE BRCAJO
26. in 27. aprila je bil na igrišču Bratstva in enotnosti v Novem mestu I. memorial J. Mrzlaka v nogometu, na katerem je sodelovalo 23 ekip z okoli 320 nogometaši Po zanimivih bojih je slavila ekipa novomeških Rekreatoijev pred Bršlinom in Belo cerkvijo. Najboljši igralec turnirja je bil Retelj iz ..Rekreatorja”, za najboljšega vratarja so proglasili Bršljinčani Radovanoviča, najučinkovitejši je bil Stoka-novič iz Rekreatorja, medtem ko je
pokal za fair play dobila vrsta Muhabera. Organizatorja tekmovanja sta bila občinska komisija za mali nogomet in novomeška ZTKO.
PIONIRJA
NADIGRALA
PRVAKINJO
V novomeškem domu JLA je 22. aprila gostovala državna šahovska prvakinja, mednarodna mojstrica Vlasta Maček. Odigrala je simultanko s 26 nasprotniki, rezultat pa je bil 20:6. Prvakinjo je uspelo premagati le pioniijema Luzarju in Udirju ter Džudoviču, medtem ko so remizirali Rudman, Mujkič, Zdjelar, Ka-zakovič, Istenič in Ilič.
Brez žara do zadnje zmage
Zastor nad republiškimi košarkarskimi tekmovanji — 2 zmago nad Koprom Novomeščani potrdili tretje mesto
Z zadnjim, 18. kolom, je 26. aprila padel zastor tudi nad tekmovanjem košarkarjev, tako v superiigi, kot v obeh območnih ligah. Največ smo Dolenjci vsekakor pričakovali od edinega predstavnica v superiigi, ekipe Novega mesta, ki v celoti gledano, s končnim 3. mestom gotovo ni razočarala, vendar se ne moremo znebiti vtisa, da bi z malo več zavzetosti in predvsem boljšo igro v obrambi lahko posedi celo po najvišjem mestu. To je potrdila tudi zadnja tekma.
NOVO MESTO - KOPER
95:78(56:46)
Čeprav je res, da sta zadnje srečanje Novomeščanov v superiigi, ki praktično ni odločalo o ničemer, v dobršni meri pokvarila slaba sodnika, domačini z igro še zdaleč niso zadovoljili tudi tokrat domala polne športne dvorane. Igrali so lagodno, nezavzeto, medtem ko so gostje s svojo igro presenetili in po tem, kar
so prikazali v soboto, zagotovo i> zaslužijo zadnjega mesta.
Novo mesto: P. Seničar 22, be 14, Munih 32, Ivančič 6, Sup* 5, Beg 2, Bajc 2, Plantan 13.
Končni vrstni red: Branik i ’ Domžale 28, Novo mesto 26. F*’1 tal 26, Kraški zidar 20 itd.	l
Še rezultati dolenjskih predstav1 kov v vzhodni in zahodni skupin**
Beti-Postojna 97:67, ^°pgj}oi' Radovljica 94:68, Drava - na *• je 73:60. Kočevje je obstai« ko)e mestu, Beti je šesta, med*? ^up1^ ekipa Podbočja v vzhod« zdrknila na končno 5. me
!l
pisma
in
odmevi
9w
9k&*yJh^fauJa/
SREČANJE
TABORNIKOV
Taborniški Odred bizeljskih goric • nevu tabornikov pripravil; A,f.anJe posavskih tabornikov. Srečanja se Je udeležilo 330 tabornikov -„‘feil^c^a. iz Brežic, Dobove,
so tudi
in Sevnice prišli predstavniki odredov iz Kumrovca -.r/^enske Poljanice. Zbrani so se pomerih v nekaterih taborniških esc mah, zakurili so tudi taborni °8enj m izvedli kulturni program.
SAMO PETELINC
SLAB OBISK SEJMA
sioKadnj?.seiem na Veseli gori je bil
stn °- 0 s*can* Kramarji so morali
°taj VSo robo odpeljati nazaj. Ena
med prodajalk oblačil je povedala,
a n« pomni tako slabega obiska na sejmu.
SLAVKA KOVAČ novin. krožek OS Šentrupert
SMETI SMO POBIRALI
Zadnjo soboto v maju smo imeli ntruperški učenci delovni dan. eenci nižjih razredov so po Šentru-Pobirali papir in urejevali sIU ’ u^enci višjih razredov pa rno urejali okolico šole. Pri delu mo se še posebej potrudili, saj se je Šentrupertu prvič ustavila tudi zvezna Titova štafeta.
MARINKA ŽONTA novin. krožek O S Šentrupert
S CENO NISO ZADOVOLJNI
, Šentrupertu vodi zbiralnico rt*eka Anica Kisovec. V tej zbiralni-t se vsak dan nabere tudi do 600 utrov mleka. Mleko, ki ga kmetje vozijo iz več krajev, večkrat pregle-veterinar. Cena za mleko je različna, saj se giba od 5 do 7 mtiarjev. Vendar kmetje s ceno še mso zadovoljni in nekateri svojo tabo voljo stresajo nad Kisov čevo, Prav ni nič kriva
ANDREJA URBIČ ERIKA ŠKARJA novin. krožek OŠ Šentrupert
OČIŠČEVALNA AKCIJA
19. aprila je bila v metliški občini velika očiščevalna akcija, ki smo se je udeležili tudi grabrovški šolarji. Najprej smo očistili okolico spomenika padlim borcem, zatem
fa smo po poteh pobirali smetu oskrbeli smo tudi za čistočo pred domačimi hišami.
BREDA GOVEDNIK
OB TABORNEM OGNJU
Dan tabornikov smo šentjernej-ski taborniki počastili tako, da smo zakurili taborni ogenj, ob katerem so^ riovi medvedki in čebelice izrekli zaobljubo ob sprejemu v organizacijo. Načelnica odreda Samotnega hrasta je 22 medvedkom in čebelicam podelila osvojene veščine, prvo zvezdo pa je dobilo 15 tabornikov. Program ob tabornem ognju smo popestrili s skeči, pesmimi in kolon.
MATEJA CEKUTA
TABORNIŠKO SREČANJE
Ob 22. aprilu, dnevu tabornikov, je bilo 19. aprila na Bizeljskem srečanje slovenskih in hrvaških tabornikov. Udeležilo se ga je 330 tabornikov z Bizeljskega, iz Brežic, Dobove, Kapel, Sevnice, Bistriške Poljanice in Kumrovca.
Murni so tekmovali v Iskanju zaklada, medvedki in čebelice v premagovanju ovir, tabornice in taborniki v lokostrelstvu in igri „med dvema ognjema”, klubovci v malem nogometu. Vsi skupaj pa so sodelovali v igri „iskanje ranjencev.” Zvečer je seveda zagorel taborni ogenj. Razšli smo se z željo, da bi se čimprej spet srečali.
VAŠKO MARAŠ Odred Matije Gubca, Brežice
Še o smučiščih na Gorjancih
Mnenje odbora za gradnjo vlečnice na Trdinovem vrhu - Dosledna zaščita narave -Dodatne varnostne cone in zaščitni ukrepi — Prepovedana gradnja vikendov
PRIJATELJSTVO ČEZ MEJO
Avto-moto društvo Krško že dolgo goji prijateljske stike s tovrstnim zahodnonemškim društvom iz Pockinga. Dolgoletno zbliževanje je pripeljalo do pobratenja, ki je bilo ta mesec v Pockingu. To bo razširilo meddruštveno prijateljstvo na obe mestL
Z naslednjim člankom želimo podati opis možnosti smučanja na Dolenjskem in dosedanjo dejavnost odbora za gradnjo vlečnice na Trdinovem vrhu.
V naši občini je trenutno že okoli 5000 smučarjev. Ce ne upoštevamo samo športnega, pač pa tudi turistični in gospodarski vidik smučanja, moramo povedati, da so v tej sezoni znašali stroški za prevoz, prehrano in dnevne karte dolenjskih smučarjev več kot 30,000.000 din, od tega 2,000.000 v devizah. Stroški prevoza na gorenjska smučišča so vse večji, prevoz z osebnim avtom do Kranjske gore in nazaj stane kar 1500 din.
Glede na skromne materialne in naravne možnosti smo torej sklenili doma poiskati in usposobiti manjše smučišče, ki naj bi bilo tehnično toliko opremljeno, da bi ustrezalo minimalnim standardom in varnostnim predpisom.
Postavili smo tele kriterije, ki so v praksi že potrjeni: čim večja nadmorska višina (najmanj 700 m), zadovoljiva kapaciteta snežnih padavin, osojna lega in nagib terena, višinska razlika smučišča (200 m), povezanost z različnimi športi, razglednost območja, dostop do smučišča, komunalni priključki, celoletna uporaba ostalih zmogljivosti (nastanitvene in gostinske storitve), že zgrajeni tovrstni objekti, od-
daljenost od glavnih uporabnikov, tradicionalna izletniška točka.
Na temelju teh kriterijev in poročila Metercološkega zavoda SR Slovenije o snežnih padavinah, osojni legi in nagibu terena je bilo ugotovljeno, da so v razdalji 30 km od Novega mesta možne štiri lokacije: Javorovica in Pečka nad Sotesko, kjer bi lahko istočasno smučalo po 130 smučarjev, ter Trdinov vrh in gornji del Gač s kapaciteto 700 smučarjev. Pri izračunu smo upoštevali norme FIS, to je gostoto 13 smučarjev na hektar. Navedenim pogojem še najbolje ustreza severno pobočje Trdinovega vrha do Ceste Krvavi kamen-Crno lice. Ta cesta naj bi se v prihodnosti povezala s cesto, ki pelje z Javorovice v Žumberak. Pobočje, ki bi ga bilo možno izrabiti v smučarske namene, je veliko le 1 x 1,5 kilometra. Smučišče ne bi bilo povsem golo, smučarske proge bi prekinjali vmesni pasovi iglastega gozda, ki ščiti teren pred vetrom in soncem. Končna površina vseh uporabnih prog bi bila le 5 hektarov. Taka zmogljivost pa kaže na rentabilnost tudi pri 60 dneh obratovanja. Redni obiskovalci Goijancev vedo, da na tem terenu sneg zapade konec novembra in obleži do sredine aprila. Vmes sta ena ali dve odjugi.
Da bi torej omogočili zimsko rekreacijo, se je na pobudo krajev nih skupnosti Novo mesto in
1
1
K
e
■m
M
RAZSTAVA O REVOLUCIONARJU — Na novomeški osnovni šoli Gim so 28. aprila odpili razstavo dokumentov in slik o Edvardu Kardelju. O življenju in delu pokojnega revolucionaija ter o samoupravijalski praksi grmskih osnovnošolcev so govorili Uroš Dular, predsednic OK SZDL Novo mesto, prof. Marijan Spilar, ravnatelj gimske OŠ, ter Rafko Stančič, učitelj zgodovine. Vsebinsko bogato razstavo je pnpravil učiteljski zbor gimske šole, ob otvoritvi, ki se je je udeležilo nad 300 staišev, pa je nastopil šolski mladinski pevski zbor.
Zadnji boj za Dolenjsko in Ljubljano
Te dni mineva 35 let od osvobajanja Dolenjske n Ljubljane - V srditi bitki na Orlah pri Ljubljani je »dolenjska'
Gubčeva brigada na pragu svobode izgubila kar 58 partizanov
so se brigade VII. korpusa vir V J konec aprila 1945 borile z . . Patoriem, četniki in ustaši na S talci
, na Kc.|.i, jv - v ..j,, i.v.ve-divizija dobila nalogo, da zasl h . otranJsko in preko Postojne
P“Pat°nei
sektorju Stalcerji - Kočevska Reka ,rod na Kolpi, je XXIX. herce-'pbil
»0.1	in	picnu	rusiujiic
zasleduje sovražnika, ki se je umh i,tri. Proti Ljubljani S lem bi arm H*no var°vala desni bok IV. Diuo k’ prodirala proti Trstu. en„fega maja ponoči so njene in P? z?VzeIe Postojno, nato Rakek Pri rVno ter P° hudih bojih tudi odnnt1 v evcu zlomile sovražnikov mai- * Ko so enote VII. korpusa 5. herce/®viele Kočevje, se je XXIX. sektrS.- „a divizija že pojavila na Horiu?U orovnica - Vrhnika -sovi*’ . a pri Logu in Bevkah je prodo?, “s*avil hidi njo. Hitri ne j« „ e divizije do praga Ljubljane	okupatoija	in doma-
Pokrai: aj e v bivši ljubljanski Ur>lik i ' v kritičen položaj. Za mu n,, , Veznikom na Koroško so ■*eZerskr> i- ,e Pob čez prelaze Brjpa(1’ Jnbelj in Podrožca. NOVf Xv- m XVIII. divizije ZasledovM> po zavzetju Kočevja nmikaj ale sovražnika, ki se je
me Orle, XV. brigada Sv. Lenart, Cankarjeva Sostro, medtem ko je XII. brigado določil za rezervo.
Tako je Gubčeva brigada 7. maja zjutraj odšla skozi Smarje-Sap in nad železniškim predorom zavila desno proti Odam. Se nad predorom je brigado dohitel komandant XV. divizije in dal brigadi poslednja navodila za napad na Orle. Ob 8. uri zjutraj je brigada zasedla položaje pod vasjo Ode in takoj silovito'napadla sovražnika. V tem prvem naletu ji je uspelo pregnati nemške predstraže in zavzeti nekaj bunkerjev. Sovražnik se je srdito branil, in ker je bil na Orlah in okrog vasi močno utrjen, je odbil napad gubčevcev, ki so po čistini jurišali navzgor proti vasi Poleg bunkerjev okrog Orel so bili Nemci dobro oboroženi s težkim orožjem in tanki Zavedali so se, da je to
treslo od eksplozij. To je bilo gotovo najmočnejše	topovsko
obstreljevanje brigade od njene ustanovitve. Borci takega ognja še niso doživeli Žalosten je bil pogled na položaj, po katerem so ležali mrtvi in ranjeni borci S tab XV. divizije je brigadi večkrat ukazal, da mora za vsako ceno in čim prej zavzeti Orle. Tudi Nemci so imeli nalogo, da za vsako ceno držijo položaje na Orlah v svojih rokah. Ce bi popustili, bi to imelo zanje hude posledice.
Sledili so ponovni napadi, toda ves trud je bil zaman. Brigada ni imela več moči in je imela preveč izgub, da bi lahko izvršila svojo nalogo. Stab Gubčeve brigade na čelu s komandantom Tonetom Kramaričem je odločil, da ne bo več pošiljal bataljonov v napad, ker
zadnja obrambna linija in ključ do *• bij:	-	-
■Jemci vztrajati toliko časa, dokler
Na Odami so morali
& H“bljaniL	se	topovi artuenj;
La«*ite*e orei’ cf. ga	pusa. Levo od Gubčeve je napadala
a^č^i, kjer «» •	A™1	VI«. Levstikova brigada aVIII.
■tv sPOm,n e je Gubčeva briga- . divizije nod vndsfvem komandanta
Ljubljane.
Nemci vzti okupatorjev uradniški aparat, zaledne vojaške enote in sodelavci okupatorja ne zapustijo Ljubljane.
Nemške položaje na Orlah in v okolici so začeli obstreljevati tudi topovi artilerijske brigade VIL kor-
da se premakne na počitek v vas Polico nad Grosupljem, njene polo-pa je prevzela XII. brigada, ki ila do takrat v rezervi Tako je
I11® dni ji. z njegovo zaščitnico. I!9®*0 in fk brigade VII. korpusa so m.°ti Liukr3! brez bojev prodirale °d&UdaS^ražn^se Je
tli1 Odnnr r , ’ da bo nudfl m°č-I d>l se L e 118 Pragu Ljubljane, jčart __i^na liniji Sostro — Sv.
divizije pod vodstvem komandanta Mirana Šubica - Janeza.
Borci Gubčeve brigade so se ponovno pognali proti Orlam -toda zaman. Sovražnik se je močno branil in odbil vse juriše Gubčeve in Levstikove brigade. Število vas"ut " Ode ““1*	" JV- mrtvih in ranjenih borcev Gubčeve
HorT bevke , Lavrica — Črna in Levstikove brigade je naraščalo.
*u<	Stah	‘n.naptej proti	Položaje obeh brigad so Nemci
PreK - dcbil	„	1	“ivizije je	2.	močno obstreljevali s težkimi topo-
*°žS1Je s°vraln tg0’ da v ^rskoku	vi z Ljubljanskega gradu, Golovca,
e. le in	j	nucove ohramhn«	im.	Barja in s težkimi minometi iz
obrambne linije na Orlah. Granate in mine so padale kot toča in od njih je bilo vedno več ranjenih in padlih. Ozračje se je dobesedno
“» da~n,uv0Ve obrambne po-'ilia • v liuhn6 brigade čimprej
LuJe 5tab divUi.V Ha|d°ieg0 tega a brini ! d3* nalogo, naj gada napade in zavza-
^80
žaje je
Gubčeva brigada utrujena in z velikimi izgubami zapustila Orle. Po tej borbi se v brigado ni več vrnilo 58 borcev, ki so padli ali bili težko ranjeni. To je bil poslednji krvni davek Gubčeve brigade v narodnoosvobodilni borbi.
Brigada je pozno popoldan zapustila Orle in odšla v vas Polico pri Grosupljem. Takoj po prihodu v vas so trudni borci polegli po hišah, razen stražarjev, kuharjev in telefonistov. Po dolgem času so borci mirno prespali noč pod strehami. Na Polici je brigada ostala tudi 8. maja. Borci so po prespani noči postali bolj zgovorni in razpoloženi Pogovarjali so se o svobodi, o svojcih in o Ljubljani Vsi so želeli čimprej vkorakati v osvobojeno Ljubljano, o Kateri so sc tolikokrat pogovarjali Hrepe-
nenje po Ljubljani in skorajšnji svobodi je bilo vedno večje.
Nastopil je 9. maj in streljanje okrog Ljubljane je prenehalo. Borci so postali nervozni Bngadni radiotelegrafisti niso več dobili zveze s štabom XV. divizije. Napetost v pričakovanju novice, da je Ljubljana osvobojena, je vedno bolj naraščala.
Kmalu po kosilu se je na Polico pripeljal z osebnim avtomobilom načelnik štaba XV. divizije Vinko Mojškerc - Jesen in sporočil,da je Ljubljana osvobojena m da naj brigada takoj odide v Ljubljano. Med borci je zavladalo nepopisno veselje. V naglici, ki so jo zmogli le borci, ki so željno pričakovali tak ukaz, se je brigada zbrala in zapustila Polico. V Šmarju - Sap in vso pot proti Ljubljani so prebivalci navdušeno pozdravljali brigado. Okrog 17. ure so gubčevci po Dolenjski cesti vkorakali v osvobojeno Ljubljano. Čeprav so prvi partizani prišli v Ljubljano že zgodaj zjutraj, so bili Ljubljančani še vedno na ulicah. Na čelu kolone je korakal zastavonoša, za njim štab brigade, nato pa harmonikar. Čeprav utrujeni, so bataljoni korakali strumno in odzdravljali Ljubljančanom. Brigada je šla po Karlovški cesti, Starem trgu, mimo Magistrata, čez T romostovje, po Miklošičevi cesti in mimo železniške postaje odkorakala proti Toma-čevemu.
Sprejem, kot so ga priredili prebivalci Ljubljane, je bil edinstveno doživetje. Navdušenje, petje, objemanje in cvetje se je zlivalo v veličastno slavje. Borci Gubčeve brigade so bili ganjeni, presenečeni, navdušeni. Matere in dekleta sojih objemale in poljubljale, možje so vzklikali in gledali mlade fante, ki so kot zmagovalci korakali in peli po ulicah osvobojene Ljubljane.
stane Škrlj
Gabrje sestala komisija, si ogledala teren in izvolila odbor za izgradnjo prve faze. V odboru, ki šteje 20 članov, so ljudje različnih poklicev, smučarji in nesmučarjl Že na začetku je bilo jasno rečeno, da je zaradi zaščite narave nujno sodelovanje z novomeškim gozdnim gospodarstvom.
V prvi fazi je predvidena postavitev večje vlečnice (800 metrov) ter dveh manjših (po 300 metrov), kar bi zadoščalo za istočasno smuko 300 smučarjev. V obravnavani lokaciji je bilo območje gorjanskega pragozda seveda ves čas izključena V kratkem bo obiskala teren še komisija, v kateri, bo tudi predstavnik republiškega komiteja za gozdarstvo. Komisija bo določila še morebitne dodatne varnostne cone in zaščitne ukrepe. Naj povemo, da je bilo z gozdnim gospodarstvom že v začetku dogovorjeno, da ne bo na tem območju dovoljena nobena zasebna gradnja počitniških hišic, kar še bolj jasno dokazuje, da bo vsak poseg na Gorjancih pod strogo družbeno kontrolo.
KAJ MU MANJKA?
Pred vhodnimi vrati uredništva sino našli z naslednjim besedilom popisan list: ,JEna gospa je rekla, da je iz članka JDruga-če o dolenjski Kranjski gori’ razvidno, da bi pisec najraje pred Dolenjsko razobesil zaščitno tablo, Dolenjce izza nje pa proglasil za medvede..Menimo, da je pisanje sestavil en velik gospod, ki najbrž premore najboljšo smučarsko opremo, manjka. jo mu pa posekana, pozno v pomlad zasnežena gorjanska pobočja in vsaj toliko poguma, da bi se podpisal.
S postavitvijo žičnic na Gorjancih bi se stroški za novomeško smučarsko rekreacijo zmanjšali za polovica Med drugim bi lahko tam prirejali tudi šole v naravi; smučanje je v nekaterih razredih obvezen predmeti Žičnice na Gorjancih pa bi omogočile tudi dodatno (zimsko) ponudbo hotelov Otočec, Šmarješke Toplice, aktivirale bi tudi domove na Gorjancih, ki so sedaj večinoma prazni, zagotovile bi nekaj dodatnega kruha Podgorcem itd.
Upamo, da dajo našteti podatki in dejstva dovolj jasno sliko o dobronamernosti in potrebnosti smučarskih objektov na Gorjancih.
ODBOR ZA PRIPRAVO GRADNJE ŽIČNICE NA GORJANCIH
SPISI u VORANCU
Mladi iz dolenjske in posavske regije smo se pred kratkim v novomeški gimnaziji pomerili v poznavanju materinščine, stkane okrog umetniškega in revolucionar' nega izročila Prežihovega V orane a Tekmovanje je bilo posvečeno 30-letnici njegove smrti, pisali pa smo spise. Pred podelitvijo priznanj in Vorančeve značke vsem tekmovalcem nam je o svojem sodelovanju s pisateljem v ilegalni Ljubljani govorila književntea Kristina Brenkova. Avtorji treh najboljših spisov se bodo udeležili republiškega tekmovanja.
Udeleženci tekmovanja iz OŠ Koprivnica
O TITU
23. aprila je učence v novomeškem Domu Majde Šilc obiskal tw. Ivan Somrak, kije poltretje desetletje preživel v bližini tovariša Tita, saj je bil v njegovi varnostni službi Zbranim učencem je Somrak uro in pol govoril o Titovem odnosu do ljudi, ki so delali v njegovi bližini. Povedal je, da je bil Tito do vseh prijazen.
MARJAN ŠMAJGL
Julij Schmidt
Tik pred prvim majem se je množica prijateljev, znancev in nekdanjih sodelavcev na pokopališču v Ločni poslovila ob žari s pepelom posmrtnih ostankov od tovariša Juljja Schmidta, upokojenega upravnika Dolenjskega lista. Izčrpan od zvestega, več kot 45-letnega dela in naporov iz let NOB je umrl v 74. letu življenja.
Od ndedanjega borca in aktivista, ki je zgodaj našel pot v vrste OF v mokronoškem okrožju, sta se poslovila Slavko Vute v imenu ZB in družbenopolitičnih organizacij KS Mestne njive ter občinske skupščine, katere odbornik je bil pokojnik pred leti, Avgust Avbar pa v imenu Dolenjskega lista. Pokojnik je bil znan po svojem zglednem odnosu do delovnih obveznosti, tako na sodišču kot pozneje v upravi Dolenjskega lista, ki jo je uspešno vodil šest let, potem pa še vrsto let združeval z DL delo kot honorarni sodelavec. Zahteven do sebe je imel hkrati vedno široko odprto srce za bližnje. Kot prizadeven in uspešen upravni delavec je obiskoval obsežno področje dolenjskih občin, na katerem je skupaj z novinarji prizadevno razširjal pokrajinsko glasilo OF in SZDL. Dragocene izkušpje medvojnega aktivista OF je znal dobro uporabljati pri svojem poklicnem stiku s tisočerimi prebivalci naših krajev in z vodstvi številnih delovnih organizacij.
Pokojnega tovariša Julija je odlikovalo disciplinirano izpolnjevanje obsežnih organizacijskih kot upravnih nalog, prepleteno vedno z nenehno marljivostjo in občutkom, da moramo vsak na svojem mestu dosledno uresničevati sprejete naloge. Z nesebično delovno zavestjo je bil vedno zgled sodelavcem, ko je potrjeval resnico, da lahko dosežemo osebno in skupno srečo v novi družbi samo z zares poštenim, predanim in požrtvovalnim delom.
Zadnja leta, dokler ga niso začele zapuščati moči je bil delaven tudi v krajevni skupnosti Mestne njive, vedno pa predvsem skrben oče in soprog v družini Mirno bo počival v dragi slovenski zemlji za katero se je boril in ji dal vse, kar je od nas terjala domovina.
TONE GOŠNIK
(1603— 04) 8. maja 1980
TOKRAT ZLATI ,,DA“ — Jožefa in Jože Kralj iz Verduna pri Urinih selih sta si prisega zvestobo 12. maja 1930 v Dolenjskih Toplicah, po petdesetih letih skupnega življenja pa sta spet stopila pred matičarja 3. maja v Novem mestu. Rodilo se jima je 14 otrok, 12 je še živih. Imata 22 vnukov in pravnuka. Ukvaijala sta se pretežno s kmetijstvom, Jože je bil med NOB aktivist OF, po vojni pa je deloval tudi v družbenopolitičnih organizacijah.
11
DOLENJSKI LIST
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
VZGOJNI
KOTIČEK
Ko bom velikCa], bom...
Izbira poklica je življenjsko pomembno vprašanje. Če ga rešimo nepravilno, porabimo vso življenjsko energijo za iskanje nove, boljše poti.
Z anketnimi vprašalniki so raziskovalci poklicnega usmerjanja povprašali več tisoč ljudi raznih poklicev: „Ali bi si izbrali drug poklic, če bi bili še enkrat stari 15 let? ” Dobra polovica jih je odgovorila: „DA“. Dosti je ljudi, ki so zelo nezadovoljni s svojim delom, obžalujejo, da niso bolje pretehtali, kakšen poklic je zanje najbolj primeren. Pritožujejo se nad svojim delom in prikazujejo same negativne strani svojega poklica. Taki ljudje ne morejo uspešno opravljati svojega posla
Poklic opravljamo iz treh razlogov; najprej zato, ker smo se dolžni sami preživljati. Drugič zato, da bi bili pri svojem delu srečni (uspešni, zadovoljni). Tretjič pa je pomemben tudi naš prispevek širši družbi; vsak je to dolžan dati (po svojih močeh seveda).
Poklicne želje se kažejo že v zgodnjem otroštvu.
m
SVETU OKOLI
Štiriletna deklica se kai kmalu „odloči”, da bo „tovarišica” iljčke” ali „poli tepli”). Petletnik »sklene”, da bo šofer tovornjaka (tako
v vrtcu (za ..metuljčke” ali „polžke”, „če se ne bodo
kot stric Ivan); zato rad je, ker mora še ..veliko zrasti”.
V naših šolah pogosto govorimo in pišemo o tem, kaj bo kdo postal. Prvošolčki, drugošolci in tretješolci iz OŠ Šentrupert so se že odločili, kaj bodo delali, ko bodo veliki. Takole pravijo:
- Rad bi bil zdravnik za noge.
- Postala bom tovarišica za prvi razred.
- Postal bom šolski šofer. Rad bi vozil otroke.
- Miličnik bom. Šoferje bom učil previdne vožnje.
- Jaz pa bi bil rad kmet. Veseli me delo na polju. Vsako pomlad mi mama določi nekaj zemlje. Na njej posadim krompir, fižol, bob in nekaj zelja. Rad okopavam.
- Ko bom velika, bi rada postala magistra. To me veseli zato, ker je tudi moja teta magistra.
- Postala bom natakarica, ker dobro računam.
- Rad bi bil šofer; vozil bi piškote in grozdje.
- Že več let želim, da bi postal avtomehanik. Ko sem šel nekega dne iz šole, se je šoferju tovornjaka pokvaril avto. Moral ga je popravljati na cesti. Jaz sem ga ogledoval s takim zanimanjem, da bi skoraj pozabil iti domov.
- Rada bi pomagala ljudem, ki imajo bolne zobe. Zdravi zobje pomenijo veliko za vsakega človeka. Tudi jaz imam že veliko pokvarjenih zob. Za ta poklic me je navdušil ortodont, h kateremu hodim dvakrat na mesec.
Nekega dne sem mami zaupala, da bom kuharica.
Smejala se je in mi rekla, da se bom še stokrat premislila.
kla je, da je i kuharica, in pika! Vleč mi je, ker kuharica vedno kuha,
Re
da je moja odločitev še daleč. Jaz pa bom
peče, mesi in streže ljudem.
— Miličnica bom; v Sloveniji bi moralo biti še več miličnikov, da bi opozarjali na pravilno vožnjo.
Kdo ve, ali bo res tako, kot pravijo ti otroci iz 1., 2. in 3. razreda. Morda bodo njihovi poklicni interesi ostali nespremenjeni do 8. razreda, ko se bo le treba odločiti. Pomembno je predvsem to, da pri svojih odločitvah ne bodo prepuščeni sami sebi. Pomagali jim bodo učitelji, starši in poklicni svetovalci
MARIJA GABRIJELČIČ, prof. ped.
UBOGI REVČKI! - Nesporno je, da ženske že od nekdaj nosijo več dragega kamenja ko . moški, a se zato vseeno ni nihče čudil, ker so bili na največji svetovni borzi diamantov v Antvverpnu vselej zaposleni le možje. Nedavno je tamkaj dobila delo 45-letna gospa Rydlewi-czeva, to p a je poslovneže, ki si kujejo dobiček s preprodajo diamantov, tako zmedlo, da so javno in kajpak na moč vljudno zaprosili predstavnice nežnega spola, ki se morebiti nameravajo zaposliti na tej borzi, naj počakajo vsaj leto in dan. Da bodo, ubogi revčki, prišli malce k sebi zaradi nenaidnega vdora omenjene gospe.
***
TEŽKA ODLOČITEV - Polovica Parižanov bi se rada preselila na podeželje ali v manjša mesta. To so ugotovili s posebnim vprašalnikom, iz odgovorov z lahkim srcem. Res je sicer, da jih motijo onesnaženost, draginja, pomanjkanje zelenja ipd., toda po drugi strani jih privlačijo večje možnosti za zaposlitev, izbor trgovin, dokajšnja samostojnost, lepota mesta.
NISO SE VDALA - Polnoletni Anglež Trevor Toogod (priimek bi lahko ponašili z besedo predober) za svojo zaročenko očitno ni bil dovolj dober, saj ga je zapustila. Fant ni dovolj premislil, ko se je sklenil dekletu maščevati tako, da se je z bratovim avtom nekajkrat zaletel v mogočna vrata 700-letne katedrale, v kateri mu je izbranka prisegla večno zvestobo. Vrata se niso vdala, obupanec je ob vozniško dovoljenje, povrniti mora škodo, po nespametnem dejanju pa se dekle fanta še bolj ogiblje.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 68. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
JURIJ ADLEŠIČ
Vrhovci 3, pri Adlešičih
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste pokojnega obiskovali v času njegove težke bolezni in nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali cvetje in vence, ter ga v tako velikem številu pospremili do njegovega preranega groba. Posebna zahvala dr. Alenki Strmec, zdravstvenemu osebju iz Črnomlja, onkološkemu inštitutu Ljubljana, ki ste mu v tej kruti bolezni lajšali bolečine. Zahvaljujemo se govorniku za poslovilne besede, godbi na pihala, podjetjem za podaijene vence tozd Garaže, Beti Metlika in vrtec Črnomelj ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Neža, sin Niko z družino, hčerke Angela, Marija, Anica z družinami
in hčerka Ivanka z možem Vrhovci, 4. 5. 1980
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 76. letu zapustila naša draga mama, stara mama, teta in svakinja
KATARINA PLUT
iz Šmihela pri Novem mestu
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji potu Posebna zahvala sosedom Močnikovim in Plevnikovim, godbi iz Črnomlja, nosilcem prapora ter kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni Novo mesto, Črnomelj, Ljubljana, 5. maj 1980
Je mučenje v imenu znennsti opravičljivo?
Nihče ne ve natanko, koliko živali je vsako leto žrtev znanosti; menijo, da se samo v ZDA njihovo število giblje med 65 in 90 milijoni. Pse, mačke, opice, konje, teleta, ovce, koze, svinje, ptice, podgane, miši — in še bi lahko naštevali živali, ki znanstvenikom služijo za poskuse največkrat povezane s hudimi bolečinami.
V raz ide ovalnih središčih trdijo, da zdravila, kozmetične preparate ali kemikalije lahko zanesljivo testirajo le na živalih. Res je sicer do velikih odkritij v medicini (od cepiva proti paralizi do pomagal zoper stres) prišlo prav po zaslugi poskusnih živali, toda to univerze, medicinskih in drugih inštitutov, farmacevtske industrije in vojske najbrž ne opravičuje, da z živalmi delajo, kot se jim zljubi. Vse več znanstvenicov se zato sprašuje, ali testi, pri katerih z najrazličnejšimi inštrumenti in zdravili mučijo živali, res dajejo ustrezne rezultate.
Posebno razširjeni so dandanes psihološki poskusi. Zaprte živali skušajo z elektrošoki pripraviti do tega, da nenehno spreminjajo svoje obnašanje, dokler povsem ne obmirujejo. S pomočjo tako naučene brez-možnosti iščejo vzporednice s človeškimi depresijami. Dognanja so zaenkrat še zelo pičla. Tudi neizpodbitnost znanstvenih dognanj je dvomljiva, saj so rezultati, do katerih pridejo s poskusi na živalih, od laboratorija do laboratorija različni.
Ponekod že skušajo nekatere živali, ki so pametnejše od dojenčkov ali duševno zaostalih ljudi, nadomestiti z enoceličnimi organizmi. Kanadski onkolog Hans Stich pa je šel še dlje: za poskuse je uporabil človeške celice. Do želenih rezultatov je prišel v tednu dni in pri tem porabil 20.000 dinarjev; prej so za enak poskus 3 leta mučili veliko podgan in miši, raziskovanje pa je stalo 4 milijone dinarjev.
; WUII umi [j
prgišče misli
totmf
Med takimle lepotičenjem si Peuli želijo le to, da bi njihov vid® pritegnil katero od žensk.
Odloča lepotilna šara
Zemljani še zmeraj na različne načine ponižujejo ženske,
Varnejša vožnja
Ne samo na Slovenskem, tudi v Zahodni Nemčiji z gradnjo sodobnega cestnega omrežja ne dohajajo skokovito rastočega števila avtomobilov, zato so na cestah čedalje hujše gneče, grozljivi so podatki o prometnih nesrečah in človeških žrtvah, pa tudi onesnaževanje okolja ni povsem nedolžno.
Da bi zavarovali vsaj ljudi, na Nemškem že dalj časa preizkušajo, kako se bo obneslo L i. avtomatsko vodenje prometa. Zadeve sta se v mestu Hildesheim lotili firmi Volkswagen in Blaupunkt, glavno besedo pa imajo računalniki S slednjimi so opremili vsa križišča in ceste v mestu, majhni računalniki pa so vgrajeni tudi v avtomobile. Elektronske naprave nenehno zaznavajo, kakšno je stanje na cestah in v križiščih, z zaslona v avtu pa voznik lahko razbere, skozi katero križišče naj ne pelje, da bi se izognil gneči, računalnik mu daje vedeti tudi, kdaj se približuje mestu, kjer se je zgodila prometna nesreča ali pa kjer je kakšna druga ovira, ki otežuje prevoznost. Vozniki so sproti opozorjeni tudi na nevarnost megle, poledice, računalniki beležijo stopnjo zasneženosti cestišč ipd.
Četudi poizkus še ni končan, so dozdajšnji rezultati tako ugodni, da že razmišljajo o tovrstni opremi celotnega cestnega omrežja v državi, računalnike v avtomobile pa je moč vstaviti podobno kot radijske aparate.
( dolenjski list pred 20 lEti j
Človek, ki soodloča o... 1
DELAVEC PRI STROJU ni več samo številka v tovarni, ampak je človek, ki soodloča o usodi svoje tovarne, ki soodloča o dobičku, ki pomaga ustvarjati s svojimi rokami.
Nič več samo mezdni delavec, ampak človek — ustvarjalec, ki soodloča o življenju svoje komune. Delavec ni več .samo garač, ampak soupravljač vsega življenja, ki ga obdaja. Zaveda se, da mora biti to življenje vedno lepše, kulturnejše. Vsa vrata so mu odprta. Tudi univerza mu je na stežaj odprla vrata. Naš delovni človek se dviga nezadržno v ponosnega, svobodnega in izobraženega graditelja velike, mogočne socialistične družbe, v kateri bo vsak naš delovni človek užival s polnim zamahom vso našo veliko kulturno dediščino in v kateri sodelujejo povsod, kjerkoli se kaj usodnega odloča zanj in za njegove otroke. (Tone Seliškar)
IZ VIDEM-KRŠKEGA OB 10-LETNICI DS. Ugotovljeno je, da nekateri zahtevajo nadomestila za invalidnost, čeprav za to dejansko niso upravičeni. Zgodi se, da nekateri delavci skušajo izvenobratne nesreče spremeniti v obratne, kar je pa pri nesrečah na poti iz službe in v službo dostikrat nemogoče ugotoviti. Prizadeti tudi nimajo velikega zanimanja, da bi čimprej ozdraveli, ker imajo polno plačo.
DELA PRI REGULACIJI SUŠICE v Dolenjskih Toplicah s katerimi so morali jeseni zaradi dežja prekiniti, se bodo v kratkem nadaljevala. Upamo, da bo potok kmalu urejen in bo tako odstranjena velika hiba tega zdraviliškega in turističnega kraja. (D. G.)
MINULI TEDEN JE KMETIJSKA ZADRUGA RAKA s pomočjo vseh množičnih organizacij nabavila televizijski sprejemnik- Ko je prišel v vas, so ga vsi ogledovali in kaže, da bo dobro služil svojemu namenu. Naš ponos je še toliko večji, ker je za televizor eden največjih in najkvalitetnejših v naši občini
IZ NOVOMEŠKE KRONIKE. Živilski trg je bil v ponedeljek pred prvim majem dobro založen. Dobiti je bilo vsega: jajca po 14 din, solato po 30 din merica, orehe po 180 din firkl, peteršilj v šopkih po 10 din itd.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 28. aprila 1960)
gotovo pa je to najhujše to, so ponekod ženske na pr°7 ko živina. Za lepo mladenko j' treba na Novi Gvineji od&e 2.000 avstralskih dolarjev.
Č adu je žensko moč kupit'1 40 plošč strjene soli, drug0 pridejo moški do žena že za d' konja ali sto praznih stekl^’ marsikje pa z ženskami plačuje‘ jo dolgove ali jih zamenjujejo2 kmetijski orodje.
Povsem drugače je v pu^' skem predelu afriške cel^’ kjer blizu mestec a Tegidan^*1' ssum živi nomadsko pl^' Peul. Tamkaj se ljudje d°-mesece otepajo z lakoto in W' ko pa nastopi deževna doba,*’ začnejo moški nenadoma šm*11 kati in kititi. Za lepotič«11! uporabljajo obarvano ilovico1* pepel, oblečejo se v živo p°*r kana platnena oblačila, r0»J’ noge, vrat, uhlje in druge telesa pa obtežijo z različflj svetlikajočimi se predmeti.' najbolj okrašenega velja tisti/ je za sončna očala žrtvo^ dobršen del svojega največjtf bogastva, to je živine.
Tako okraševanje mož: M pak ne služi vsakdanjim oprt', lom. Prihod deževja je za praznik, ki ga nestrpno čakajt
. * lst°i čemur moralisti pravi-je pravzaprav način ! Jenja-	I.B.	SINGER
•abo je, če praznoverno častiš svojo deželo, še slabše, če častiš “nige dežele.
G. K. CHESTERTON Buden je tisti, ki je sposoben z razumom in zavestjo "spoznati črnega sebe, svoje najgloblje «iCk čene s**e> nag°ne in ’lab«-	H	HESSE
vnfICAN 30 RAZSTAVLJAL v
kRSkem
(j J? krški galeriji bo od 14. maja n, razstavljal svoja dela slovenski Andrej Košič iz Gorice. Na i I bodo akvareli, kjer je ustvaril Cf, z®rac*^ svojevrsten osebni slog, P,a tudi stvaritve v drugih tehnikah, nietnostni kritik Ivan Sedej je Pisal, da slika Košič zaradi vesel-
ker^K-2 notranJe nuje, Pa zat0> (li - , rad posredoval ljudem nav-senje in ljubezen do barv, oblik čut'° l'Stega KQsa, ki ga pozna in
vodik
s pan. reka
korenje
tolaiba
odrezek
i. ime
d I
sma zelen' mineral
talilna
pet
krilo
rim.
legije
naša kozmetika
100
siam
tisk. "« .
smith
odmev
kitica
jasnjenje
cankar
zadnji'tnali prerok'
tulec
častniški
znak
klic k orožju
pismena
zaveza
dalm. m. imp
planšar
ri jeka
čriček
lica boga bakli a
rim.
boginja
priroi
'je
šp.rudnik ž. srebra
it.m. ime
geom.
pojem
afr.
kopitar
t!
.vrsta
&
ind. rastlina
lantan
voz s plohom
ogljiko-
vodik
(eten)
teliček
i.ime
etiop.
jezero
ivec
zvonov
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllIlIllIlllINllliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
| Prihodnost je zazrta v Sonce
dnevno proizvede toliko energije, kot bi je dobili z izgorevanjem milijon sodov nafte. Na žalost se mlini lahko stalno vrte samo tam, kjer pihajo stalni vetrovi.
Možnost izrabe sončne energije pa je tako rekoč neomejena. Kot energetski vir lahko uporabljamo sonce za najrazličnejše namene in v največjem obsegu. Poleg tega je
Slovenija je ravno dovolj velika, da bi, če nad njo ne bi bilo oblakov, v enem dnevu sprejela toliko energije, kolikor je človeštvo porabi v enem letu
Katera energija bo poganjala generatorje prihodnosti? Na	So še številni drugi energetski
to vprašanje je skušal odgovoriti danski raziskovalec Tom vin; nekatere že uporabljamo, o	 „_____
Mikkelson, ustanovitelj in predsednik mednarodnega združenja	drugih razmišljamo. Naravni plin	sončna energija najbolj varen
»Za človekov blagor”, ki se ukvarja z ohranjanjem človekove-	že izkoriščamo, njegove rezerve	energetski vir. Doslej so izdelali
ga okolja, energijo in razorožitvijo. Nekoliko strnjeno	Pa 80 razmeroma majhne: energi-	-**“	------
objavljamo Mikkelsonov članek, ki je bil objavljen v eni od publikacij UNESCO.
Za večino ljudi v industrijskih državah sta energija in nafta sinonima. To ne preseneča, saj uvažajo razvite države vsak dan 45 milijonov sodov nafte. Svet porabi na leto več kot 16 milijard sodčkov dragocene surovine. Če bomo nafto porabljali še
in plina ter obdobjem novih energetskih virov. Uporaba premoga kot energetskega vira pa ne bo rešila svetovnega energetskega problema, poleg tega povzroča uporaba premoga zelo resne ekološke težave.
Danes posvečajo vse večjo po-
 ; ___  ____________ ______ _	n “Prej z današnjim tempom, bo-	zornost jedrski energiji. Trenutno
saj jim	ne	pomeni ie	življenji	3	‘J0 zal°ge zadoščale nekje do	uporablja človeštvo tri tipe jedr-
ndrpSitvp	amnalc tildi čas ko	S	"“S6®3 desetletja naslednjega	skih reaktorjev. To so reaktorji
„„	_ }oricii	g	stoletja. Že danes je treba misliti	na lahko vodo, reaktorji na težko
na prehod z nafte na druge., energetske vire.
V REZERVI JE PREMOG
SI
— verjetno ali ne — žensl* izbirajo može. Slednje posed; v krogu in zbadljivo ocenjuj kako so se nalepotičili mo: ki morajo pred njimi ples Zatem ena po ena Pe' vstane, prime za roko ples: ki jo je najbolj navdušil, in odvede v gozd. Tako je sklenj zakon.
Neoženjenim Peulom se f smehujejo, češ da niso izbi1 pravih lepotnih pripomoči možje se osamljeni vrnejo, živini in takoj začnejo zb ti1 novo okrasno šaro, da bi $ čez leto dni več sreče t ženskah.
vodo in tako imenovani „brider” reaktorji. Osnovno gorivo v reaktorjih je uran 235.
Premog, ki je nastal pred več sto milijoni let, bi lahko znova prevzel vlogo poglavitnega svetovnega energetskega vira. Nekateri celo mislijo, da se bo to v resnici zgodilo. Dostopne svetovne rezerve premoga so 737 milijard ton, to nekako ustreza energiji, ki jo ima 3000 milijard sodčkov nafte. Rezerve premoga naj bi zadoščale vsaj za 200 let, tako bi danes zavrženi premog postal most med obdobjem nafte
!>llllilll|lllllllllllllllllllllllllllllllllllll
URAN NI VEČEN
Temeljni problem v zvezi z jedrsko energijo so visoka cena gradnje jedrskih elektrarn, težave glede njihove varnosti in odstranitve radioaktivnih odpadkov in ne nazadnje dejstvo, da uporabljajo današnji reaktorji gorivo, ki ni neizčrpno. Kljub temu pričakujejo, da bo količina energije iz jedrskih elektrarn še nadalje rasla.
ja dostopnih svetovnih zalog ustreza 380 milijardam sodčkov nafte. Pri izkoriščanju naravnega plina je največji problem transport. Plinovodi, tankerji in druga prevozna ali prenosna sredstva niso ravno poceni. Od nafte iz skrilavcev ni mogoče veliko pričakovati. Rezerve so skromne, pridobivanje drago: za 100 litrov surove nafte je treba ..izcediti” tono skrilavcev. Perspektive skrilavcev omenjajo predvsem v lokalnih okvirih.
V zadnjem desetletju strokovnjaki vse resneje proučujejo možnost izrabe sončne energije, energije morskih valov itd. Ti viri zbujajo precej zanimanja zato, ker njihova izraba ne ogroža narave s kemičnim, toplotnim in radioaktivnim onesnaževanjem, z njihovim transportom ni nobenih skrbi, predvsem pa se nenehno obnavljajo.
dva sistema za izrabo sončne energije: za neposredno gretje vode in stanovanjskih objektov in neposredno za proizvodnje elektrike.
50.000 MLINOV NA VETER
Izračunali so na primer, da lahko 50 tisoč mlinov na veter s povprečno močjo 50 kW
ORJAŠKA MOČ
Kolikšne so možnosti Sonca, pove podatek, da smo leta 1972 porabili toliko energije, kolikor bi je lahko v enem dnevu dobili na samo 22.000 kvadratnih kilometrih (toliko približno meri Slovenija). To pa je samo 5 tisočink odstotka zemeljske površine. Seveda mora na to površino sijati sonce. So pa tudi taki predeli, da bi ob vseh izgubah in razsipanjih lahko samo s četrtino površine sončnega Egipta zadovoljili energetske po-tebe vsega sveta. Tako močna je sončna energija. Tako vse bolj kaže, da bo prihodnost bolj pozorna na sonce, zlasti zaradi dokajšnje omejenosti rezerv drugih energetskih virov.
Sončna energija je čista, praktično večna in vsem dostopna. Če bomo našli ustrezno tehnologijo za njeno izrabo, nam bo služila, dokler bosta Zemlja in Sonce.
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllHIIIII
POSLEDNJI MOHIKANEC
»Oh, to pa	Ml	žl t>.avid’ ki
si je globoko odda	'4^Vn0 pr* njem.«
Predrzno sta se I*af	stfa>	v.	kolibo,
v kateri je bil zflPr ijrH3' . *a 3e samo zvedavo zijala . Vf *r 0-. ® ni niti ganil, ko sta vstop’1* ^	°?‘**al
od medveda. I*1	. \cfii držati * ^ot
kača, se ujetnik »	Presene-
čenega vzklika.
Ko sta Natty in David ugotovila, da jih nihče ne opazuje, sta brž osvobodila Unkasa. Nato je Natty zlezel iz medvedjega kožuha in ga dal Unkasu, svojo obleko pa je zamenjal z Davidovo. Pozabil ni niti na piščal in na pesmarico in kot bi trenil je bil spremenjen v nedolžnega pevca. Še njegove kretje je oponašal tako dobro, da se je moral David sam smejati.
Njegov položaj pa je bil kaj malo smešen. »Prijatelj,« mu je dejal Stezosledec, »če vas Mingi ne pobijejo takoj, ko odkrijejo prevaro, vam ostane dokaj upanja, da boste nekoč umrli v domači postelji. Saj vas imajo za tepčka. Zdaj pa lezite v najtemnejši kot in se ne ganite, dokler ne pridejo po vas. Če pa vam vendarle vzamo skalp, verjemite, da vas bomo maščevali.«
ZAHVALA
V 52. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče.in stari oče
STANISLAV
MATKOVIČ
iz Geršič
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustovali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala strežnemu osebju pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin v težkih trenutkih, OOS in sodelavcem „Beti“ Metlika-tozd konfekcija in skupne službe, godbi na pihala iz Metlike, organizaciji ZZB in gasilskemu društvu iz Dobravic, tov. Antonu Zuniču za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Zofka, hčerka Vera z družino, sin Branko in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti našega dragega brata in strica
VIKTORJA
ŽAGARJA
iz Birčne vasi 30
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala ZB Birčna vas, kurilnici železnice Novo mesto za podarjene vence, zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka Novo mesto za lajšanje zadnjih uric ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
A
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 56. letu zapustil naš dragi mož in oče, stari oče in brat
JOŽE VESELIČ -BABIČ
iz Vrhove št. 2, Adlešiči
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih nesebično pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence'in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala GD Adlešiči in 2uniči, govornikoma tov. Starešiniču in tov. Cvitkoviču, ženskemu pevskemu zboru Adlešiči ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči
r žena Stanka, hčerki Marica in Anka z družinami, brat Tone in sestra Marija ter ostalo sorodstvo
Vrhovci, 4. S. 1980
M
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
JULIJA SCHMIDTA
ljujemo sorodnikom, prijateljem in sostanovalcem zalje in podarjeno cvetje. Toplo zahvalo za ijemo organizaciji ZZB Nova- mesto in delovni
se iskreno zahvalj za izraženo
pozornost dolgujemo organizaciji organizaciji DOLENJSKI LIST, še
:ne
Novo- mesto in delovni .	bej	govornikoma tov.
Vuteju in tov. Avbarju za občutene besede, pevskemu zboru in gpdbi. Hvala zdravnikom in medicinskemu osebju nevrološkega oddelka bolnišnice v Novem mestu. Vsem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja in ga pospremili na zadnji poti, najlepša hvala!
Vsi njegovi: soproga Anica, hčerki Nuša in Marija z družinama
Novo mesto, maja 1980
V
ČETRTKOV INTERVdU
Stanovanje z vrtičkom \
s   ^
5 Nova soseska Irča vas—Brod bo nekai oosebneaa: f.
5 Nova soseska Irča vas—Brod bo nekaj posebnega: * več zelenja in miru, več igrišč, osrednja točka pa
Zazidalni načrt za novi mestni predel Irča vas-Brod je oil že razgrnjen v prostorih občinske skup
a je
)rih oocinsKe skupščine in nanj je bilo tudi nekaj pripomb. Kakšne so gjavne značilnosti tega načrta je pojasnil odgovorni
L
^ projektant inž. Fedor Umek ^ iz Zavoda za družbeno pla-J niranje v Novem mestu.
* „Gre za kompleks 12 5j hektarov med Irčo vasjo, ~ Brodom in obstoječo pozidavo na Drski. Zavestno smo se omejili na razmeroma majhno področje, zato da bi vse dejavnosti povezali na eno komunalno omrežje, pri tem pa smo zasledovali tudi tri glavne smotre: 1. združiti prometne, funkcionalne, organizacijske in oblikovalske smotre v eno naselje krajevne skupnosti s centrom, ki naj bi imel mestne karakteristike. To bo trg. 2. Na ozkem področju naj bile'vse dejav-
bo trg
Fedor Um&: prizadevamo si zgraditi tako sosesko, da se bodo krajani v njej čutili doma.“
nosti, ki bi povezovale celotno krajevno skupnost in 3. organizirati sosesko tako, da bo ločen vozni promet od cone pešcev, kar je pogoj za kulturno bivanje."
— Koliko stanovanj ie predvidenih v tej soseski in kakšna je njihova značilnost?
»Predvidenih je 442 stanovanj različne velikosti, od enosobnih do štirisobnih. Razen tega bo 37 atrijskih hiš in 13 družinskih hiš, namenjenih izključno krajanom, ki jim ta zazidalni načrt podira zdajšnja bivališča. Po zazidalnem načrtu naj bi imelo čimveč stanovanj parterni stik z zelenjem in celo z vrtičkl“
— Kakšni objekti družbenega in splošnega pomena so še predvideni v tem mestnem predelu?
»Predvidena je osemletka za 720 učencev, blagovnica, gostišče s 300 m2 površine,
pošta, 4 obrtne delavnice in 3 igrišča. Eno igrišče naj bi bilo pred bloki za najmanjše otroke s peskovniki, drugo pri šoli in tretje za potrebe krajevne skupnosti s površino 4500 m2, prirejajo za košarko, odbojko in rokomet. V projektu pa je tudi 200 garaž za avtomobile, in ustrezno število parkirnih mest po načelu: eno stanovanje — eno parkirišče.”
— Kako bo soseska ogrevana ob dejstvu, da primanjkuje kurilnega olja?
»Prvotno je bilo v načrtu centralno ogrevanje na olje, vendar se je pokazala potreba po spremembi načrta, tako da je zdaj predvidena večja kotlovnica 22 x 33 metrov, ki bo ogrevala celotno sosesko s trdimi gorivi, pri čemer so vštete tudi atrijske hiše.“
— Ali je v času razgrnitve načrta prišlo kaj omembe vrednih pripomb?
»Bilo je nekaj tehtnih pripomb, ki jih štejejo za družbene, in nekaj pripomb občanov. Večina je upoštevanih. Povedati pa moram, da smo že med nastajanjem načrta najtesneje sodelovali s krajevno skupnostjo Drska, nekaterimi interesnimi skupnostmi in drugimi dejavniki, tako da so so želje uskladene."
- S kakšnimi občutki ste kot avtor projekta obravnavali prispele pripombe?
»Čutim se bolj kot upravljalec projekta in izvrševalec smernic, ki jih je dala družba, ne pa kot izključni avtor. Rekel sem že, da so bile nekatere pripombe tehtne, posebno tista o kurjenju na trda goriva, in da smo to brez oklevanja upoštevali. Važno se mi zdi to, da bo tu vendarle nastala lepa soseska, ki ,bo začenjala razvoj Novega mesta na jugu in se priključila kanalom, za katere smo se odločili s samoprispevkom. Če bi to dejstvo pustili vnemar in projektirali novo sosesko kje drugod, bi te komunalne naprave ostale neizkorišče-
it
ne.
- Ali bo možno na tem koncu mesta še nadalje širiti stanovanjsko gradnjo?
»Seveda. Možnosti so še v Mrzli dolini in na regrških košenicah, kjer je že v delu zazidalni načrt za 120 do 150 družinskih hiš.“
R. BAČ ER
2E 125 ČLANOV
V preteklem letu je bila novomeška obrtna zadruga Hrast dokaj uspešna, saj je imela 113 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je bilo celo 27 odst. nad planom. Lani se je število članov povečalo za 30 odst., tako da je bilo ob začetku leta 1980 včlanjenih' že 125 obrtnikov. Zadruga ima tudi ie smernice za pripravo novega srednjeročnega plana, v katerem računajo leta 1985 na še enkrat večji prihodek, kot je bil dosežen v minulem letu.
KAKO GRE
23. aprila je bila v Novem mestu seja komunistov delavcev in neposrednih proizvajalcev pri občinski konferenci ZK. Obravnavali so gradiva za bližnjo programsko volilno konferenco in razpravljali o uresničevanju stabilizacijskih načrtov.
NA OTVORITVI V IMV — Vse čmo je bflo ljudi: delavcev tovarne, krajanov in gostov, ki so 25. apnla prisostvovali v IMV otvoritvi industrijskega železniškega tira in proslavi, na kateri je bil slavnostni govornik dr. Anton Vratuša, predsednik izvršnega sveta SRS. (Foto: R. Bačer)
Uporabniki: »Odločamo drugič ”
V občinski zdravstveni skupnosti že ob začetku leta manjka 23 milijonov dinarjev — Zbor uporabnikov bo o menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami
21. aprila je skupščina občine zdravstvene dcupnosti odločala o letošnjem finančnem načrtu in stabilizacijskih ukrepih, ločene seje zbora uporabnikov pa ni bilo, ker so delegati smatrali, da ne morejo odločati o menjavi dela na osnovi gradiva, ki je bilo predloženo šele na seji.
■###/#########/###/####/#####/#########//■ Najaktivnejšim priznanja OF
Podelili so jih 34 posameznikom in 7 organizacijam za preteklo delo v 7 krajevnih skupnostih Novega mesta
V novomeškem Domu JLA so 25. aprila predstavniki mestnih krajevnih konferenc SZDL podelili priznanja OF najzaslužnejšim krajanom za njihovo družbenopolitično delo.
Priznanja so prejeli:	Dragica
Rome, Aleksander Jesih, Jože Lu-štek, Janez Miklič, Majda Šiligoj, Marya Unetič Radovan Ilič, Slavka Beg, Leopold Fe rbežar, Stanko Avguštin, Dragiša Unjič, Franc Vrečič Jože Jakša, Pavel Košir, Ivan Menger, Zofija Prah, Franci Setina, Rozalija Tešar, Tatjana Zafred, Martin Gačnik, Lojze Kočevar, Jelka_ Stok, Franc Se gedin, Vika Avsec, Šlejkovec Rudi, Tone Re-povž,Tilka Božič, Tone Mesojedec Franc Brcar, Jožica Fabjan, Marija Pureber, Franc Šircelj, Anka Urbančič in organizacije: Železniška transportna organizacija Novo mesto N woteks, Aktiv mladine RK gimnazija, osnovna šola »Milka Sobar-
Drska,
mesto.
Planinsko društvo
Novo J. P.
Tudi na skupnem zasedanju obeh zborov zdravstvene skupščine je bil letošnji finančni načrt sprejet s težavo. V razpravi se je kot najbolj sporna postavka izkazalo združevanje sredstev v okviru regionalne zdravstvene skupnosti, zlasti tisti del, ki naj bi šel strokovni službi in delu samoupravnih organov. Deiegati so postavljali vprašanja o upravičenosti posameznih postavk in zahtevali dodatna pojasnila. V gradivu, ki je bilo sicer večkrat ocenjeno kot preobširno, vse ni bilo natančno razloženo, pač pa delovna skupnost regionalne zdravstvene skupnosti program dela in ima tudi stabilizacijski načrt, ki v nobenem znesku ne resolucijskih določil. so obrazložitvi in ponovnem glasovanju sta bila letošnji finančni načrt občinske zdravstvene skupnosti s stabilizacijskim načrtom sprejeta, dali pa so tudi soglasje k finančnemu načrtu regionalne zdravstvene skupnosti.
• Novomeška zdravstvena skupnost bo letos razpolagala s 391 milijoni dinarjev, od tega je že s finančnim načrtom predvidenih 23 milijonov dinarjev primanjkljaja, ki bodo zagotovljeni z rebalansom plana med letom.Do primanjkljaja je prišlo zlasti zato, ker imamo novi zdravstveni dom z novimi dejavnostmi, kar vse zahteva
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI NI OBRAČUNOV
Služba družbenega knjigovodstva v Novem mestu ugotavlja, da krajevne skupnosti ne izpolnjujejo svojih dolžnosti. Za leto 1979 je predložilo zaključne račune le nekaj nad polovico krajevnih skupnosti, medtem pa take dokumente dostavljajo tudi nekatera društva, ki jim tega ne bi bilo treba. Prav verjetno je, da se, odvisno od kadrovske zasedbe, pri nekaterih krajevnih skupnostih sploh ne zavedajo, da je dostavljati SDK zaključne in periodnične obračune njihova dolžnost. Pri teh opravilih, ki so strokovna in zahtevna, imajo krajevne skupnosti premalo pomoči, denarja pa tudi nc, da bi najemale honorarne uslužbence.
več stroškov glede obratovanja in osebnih dohodkov.
Skupnemu zasedanju obeh zborov bi morala slediti še ločena seja zbora uporabnikov, ki pa je ni bilo, ker so delegati smatrali, da brez posvetovanja
z bazo ne morejo odločati o tako pomembni zadevi, kot je menjava dela z Zdravstvenim domom, Splošno bolnišnico, Zavodom za socialno medicino dela in lekarno ter Domom starejših občanov in Rdečim križem ter zdravstveno skupnostjo na drugi strani. Sklenjeno je bilo, da bo ponovna seja z odločitvijo o teh stvareh sklicana za 6. maj.
Če niso plani v oblakih
Obiski pri kršilcih resolucije glede izplačevanja osebnih dohodkov so odkrili vzroke — Ponekod samo narobe
obrazci
Nataša”, Organizaciji RK in ZSMS OF.(Foto: J. Pavlin)
AKTIVNI V KRAJEVNI SKUPNOSTI - Krajevne konference SZDL Ločna, Bršljin, Kandija-Gim, Mestne njive, Šmihel, Drska in Žabja vas so tistim krajanom, ki so se najbolj prizadevali v krajevni samoupravi in družbenopolitičnem delu, podelili priznanja
Izvršni svet novomeške občinske skupščine je podrobno proučil poročilo komisije, ki je obiskovala kršilce resolucije pri izplačilu osebnih dohodkov za nad 10 odstotkov.
Obiski so bili opravljeni v IMV, Opekarni Zalog, Iskri Šentjernej, Beti v Mimi peči, Hotelu Grad Otočec, Novole-su-Straža, pri SGP Pionir, v Labodu, v Strešniku Dobruška vas, v Dolenjskem veterinarskem zavodu, v Zavodu za izobraževanje in produktivnost dela, v AMD Novo mesto, pri Društvu upokojencev in Zvezi borcev.
Ugotovljeno je bilo, da so ponekod le napačno izpolnili obrazce za SDK, ker so upoštevali samo izplačila v novembru, ne pa za november 1979, in so s tem sami sebi škodili. To velja predvsem za skupne službe v Labodu in Novolesu, za AMD in Zvezo borcev. Če bi vsi ti pravilno izpolnili obrazce, bi bili sicer še vedno med kršitelji, toda ne nad 10 odstotkov, kolikor se šteje za prekomerno.
Dejstvo pa je tudi, da je več delovnih organizacij v decembru in januarju povečalo vrednost točke, predvsem glede na prej zelo nizke osebne dohodke. Med takimi so IMV, Iskra Šentjernej, Beti v Mimi peči, Novoles, Opekarna Zalog, SGP Pionir, AMD, Dolenjski veterinarski zavod in Zavod za izobraževanje in produktivnost dela.
Vsi ti pa se bodo znašli v hudi stiski, če v prvem trimesečju ne bodo poslovali s takim uspehom, kot so s planom predvideli. Do poračuna in uskladitve z resolucijo bo moralo priti, če pa poslovni
ŠTEVILKE NISO PRAKSA
Po številkah sodeč, bi moralo biti stanje v obrti na območju novomeške občine prav zadovoljivo, saj je bilo lani v tej panogi skoro 200 na novo zaposlenih. Pa,... vsak občan lahko ugotovi, da zato ni nič več serviserjev, šivilj, krojačev, čevljarjev itd. - skratka obrtnikov, po katerih je veliko povpraševanja. Novozaposlcni obrtniki so predvsem iz serijske obrtne proizvodnje, ki daje največ zaslužka.
uspehi ne bodo doseženi (ne glede na vzroke), bo trda predla.
Večina obiskanih kolektivov ima tudi že sprejete planske akte za leto 1980, z izjemo IMV, Iskre Šentjernej (dva tozda) in „Krke“, kjer imajo te dokumente v zasnovi. Res je, da planski dokumenti, najsi že sprejeti ali tisti v pripravi, upoštevajo delitvena razmerja, kot zahtevajo resolucijska načela, vprašanje je le, če so plani realno postavljeni in jih bo moč uresničiti.
Zanimive so ugotovitve občinske komisije za samoupravno pravo in spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu, ki je obiskala vse delovne organizacije, kjer so bili lani pri
Za vsebino gre, ne le za akte
sprejemanju samoupravne zakonodaje šibki in v izostanku.
Zlasti v manjših kolektivih, kjer nimajo ustreznega strokovnega kadra, so naročali izdelavo splošnih samoupravnih aktov raznim strokovnjakom, prav čudno pa je, da ' se v vsem letu 1979 ruti ena delovna organizacija ni obrnila po pomoč k občinski komisiji, ki je za to postavljena. Tako se je v nekaj primerih zgodilo da so v delovni organhaciji sicer dobili samoupravne akte, katerim je s formalne plati zadoščeno, po vsebini pa tisti delovni sredini sploh ne ustrezajo.
Ker je iz prakse očitno, da imajo poslovodni organi pri urejanju teh zadev pomembno vlogo, ki pa je niso vsi odigrali, sledi ugotovitev, da je zgolj strokovnost in sposobnost v poslovnih zadevah pomanjkljivo merilo pri kandidiranju vodilnega človeka. Družbenopolitične organizacije, ki obravnavajo posamezne kandidate za poslovodne organe (direktorje), bi mo-rde bolj paziti na to, kakšen odnos ima kandidat do samoupravljanja, in na njegovo zavzetost za dosego vsebinskih premikov na tem področju.
Občinska komisija za samoupravno pravo bo spremljala interno zakonodajo v vseh delovnih organizacijah, kjer teh stvari še nimajo urejenih, na septembrski seji občinske skupščine pa bo poimensko poročala o stanju in hkrati predlagala ukrepe, če kje še ne bodo samoupravni akti urejeni, kot zahteva zakon o združenem delu.
R. B.
Zamere pri stanovanjih
Na republiške, zvezne in druge organe so občani poslali največ pritožb zaradi stanovanjskih razmer
Občinska komisija za prošnje in pritožbe v Novem mestu je v zadnjih dveh letih obravnavala 46 zadev, od tega 24 v letu 1979.
Doslej- je 44 teh zadev rešenih ali urejenih, dve pa sta še v postopku. Kot ugotavljajo, se občani v veliki večini pritožujejo predvsem zaradi stanovanjskih in komunalnih zadev,
nekaj je premoženskopravnih. Problematika, s katero se srečuje komisija za prošnje in pritožbe, je običajno zelo zapletena, saj se občani poslužijo te poti navadno šele takrat, ki so že vse druge možnosti prej obšli, pa niso uspeli. Večkrat pa zadev ni mogoče rešiti na hitro, ker je potrebno dobiti razna mnenja in informacije.
Novomeška kronika
DELO V PODALJŠKU - Na Krkinem gradbišču in pa pri gradnji zavarovalnice v Novem mestu so pionirjevci uvedli podaljšan delovni čas. Delajo po 10 ur na dan, zato je tudi videti, da gradnji napredujeta.
PRED PRAZNIKI DOBROTE -Trgovine s prehrambenim blagom so bile že v minulih dneh dobro založene z raznovrstnimi dobrotami, med katere je šteti tudi kavo in pralne praške. Resda tega blaga ni bilo ob vsakem času na izbiro, vendar je bilo v eni ali drugi trgovini blago le v prodaji. Že teden pred prazniki pa so potrošniki na veliko nakupovali suhomesnate izdelke, kvas in orehe, da ne bi zadnje dni ostali brez njih.
HOTEL KANDIJA BO LEPSl -Stari del hotela Kandija je šele
pred tedni prišel na vrsto za zunanji oplesk in novo fasado. Dela so bila te dni skoro končana, stavba pa je veliko pridobila.
SAMO TRIJE NOVI - Te <**? so s področja mesta rodile samo * mamice. Jožica Valenčič a D«8^ čeve 1 - Matjaža; Alenka Budna Koštialove 5 a - Mojco in E"!®?. Mohorič z Ragovske 6 a -
VRVEŽ, DA JE KAJ! -petek pred prazniki je bila1 meška tržnica spet pravo vrVbjje kupčij. Na zgornjem delu p3 vse stojnice zasedene, na izbl1 jz je bilo vse vrste zelenj*v® ^ domačih vrtov, pa jajca p° in sirčki po 2,5 din. Stalne s J ^ so bile polne, največ je za banane. Po daljšem ^josloi so jim imeli naprodaj tudi v „pri Micki“.
Na prste vsem kršiteljem!
Občinska konferenca Z K zahteva takojšnje ukrepanje za tiste, ki ne spoštujejo resolucije
Obravnava letnega gospodaijenja na seji občinske konference naj bi bila že sama po sebi izziv, ob katerem bi komunisti rez_ prizanesljivosti ocenili, kaj so napravili za uresničevanje sprejetih programov in uveljavitev stabilizacijskih načel. To pomeni, da se nikakor ne bi smeli zadovoljiti le s formalnimi Ugotovitvami, zato sta sekretarka komiteja Božena O strojnikova F1 Zika Nedeljkovič ki je 23. aprila vodfl sejo konference v “režicah, pozvala udeležence h kritični razpravi, ki naj prinese r^Oji oprijemljive sklepe.
Glede Opekarne, ta je imela koncu leta za 23 milijonov lz8ube, so udeleženci dobili pojasnilo, da so trenutno vsi naP°ri usmerjeni je zagotovitev virov za pokritje izgube v iskanje tehničnih kadrov, brez Katerih tudi letos ne bodo roogli izkoristiti vseh proizvodih zmogljivosti. Glavni vzrok ^gube je namreč premajhna proizvodnja, saj napravijo namesto 30 tisoč opečnih enot
nobene odločitve mimo
PRISTOJNOSTI!
Glede delitve presežkov je bilo zadnje čase v družbenopolitičnih organizacijah brežiške občine veliko razprave, •udi aktiv neposrednih proizvajalcev komunistov se je ustavil ob tem vprašanju pri obrav-nayi poročila o uresničevanju resolucije v minulem letu. Njegovo stališče je da je treba z vsemi presežki, bodisi v interesnih skupnostih ali proraču-nu občine, ravnati enako, se Pravi omogočiti, da odločajo o njihovem razporejanju edinole Pristojni samoupravni organi. Aktiv pogreša v poročilu tudi Predlog o tem, kako se bodo gospodarstvu preko sklada skupnih rezerv vračali presežki samoupravnih interesnih skupiti in kdo bo od njih odločal, oziroma razpolagal z njimi. Stališča aktiva je v celoti sprejela tudi občinska konferenca ZKS.
letno komaj 16 tisoč. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, zakaj pri DO Anhovo še ni družbenega sveta za vprašanja Opekarne, ko je bilo zanj vendar danih že več pobud.
Po rezultatih lanskega gospodaijenja je brežiška občina res boljša od krške in sevniške, vendar to ne bi smelo nikogar uspavati. Po razvitosti je še vedno na repu, saj ima zaposlenih komaj 20 odst. prebivalcev (v Sloveniji 42 odst!), iz česar izhaja, da bi morala bolj zagnano iskati stike z razvitimi območju
Diskutanti so se spotaknili tudi ob ogromne milijone, ki jih v brežiški občini vsako leto planirajo za investicije, uresničijo pa vedno le majhen delež, lani na primer 35 odst. Ali je res potrebno, da je v planih toliko želja?
Poročilo o gospodarjenju bi
po mnenju občinske konference ZK nujno moralo vsebovati tudi področje negospodarskih dejavnosti. Nekatere SIS namreč skušale potisniti svoje zaključne račune občinski skupščini skozi zadna vrata, ne da bi jih imeli možnost obravnavati delavci v združenem delu.
Lani veliko DO ni spoštovalo meril za osebne cbhodke. Konferenca je zahtevala, naj jih izvršni svet občinske skupščine in sindikat pokličeta na odgovor in stopita na prste zlasti tistim, ki kršijo resolucij-ska načela že nekaj let zapored. Enak ukrep naj obvelja za delovne organizacije, ki svojih samoupravnih sporazumov niso uskladile z letošnjo resolucijo in o tem kljub dvakratni zahtevi izvršnega sveta niso dale nobenega pojasnila. O ravnanju obojih so dolžne razpravljati osnovne organizacije ZK. Ali jim je za to res potrebna pobuda od zgoraj?
Občinska konferenca je v celoti podprla tudi stališča aktiva ZK neposrednih proizvajalcev do poročila oddelka za gospodarstvo o uresničevanju resolucije za preteklo leto.
JOŽICA TEPPEY
Kaj uspava delavske kontrole v kolektivih?
Ne znajdejo se zaradi neznanja, a tudi spodbude nimajo
Nekaj je gotovo narobe, če se sporne zadeve v organizacijah združenega dela množijo, delavci pa se kljub temu ne obračajo na organe delavskega nadzora v svojih kolektivih. Razpravo o tem je v družbenopolitičnih organizacijah sprožilo poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki se v svoji praksi srečuje z odmiranjem delavskih kontrol. To ugotavlja tudi sodišče
VLAKOM JE OSTALA PRAZNINA - Občani Brežic so se z
I olečino v srcih nemo poslovili od modrega vlaka, ki je v
Ponedeljek dopoldne odbrzel mimo s krsto tovariša Tita. (Foto: J. Teppey)
NOVO V BREŽICAH
BODO BOLJ ZELE- dodatek prejema 5, civilne invalid-sku ~ Očiščevalna akcija krajevne nine pa 65 upravičencev. mP"osti pred 1. majem je imela ie h;i n	Med	prostovoljci
ne„ veliko mladih, članov osnov-lcov g?r|jzacije ZSMS Brežice, dija-bratm? n ■ ga centra in osnovne šole sveti ■ 'farjev. Sodelovali so hišni ‘"■ delovne organizacije ter Povnr X 0** Izredno veliko je bilo Izpraševanje po drevesnih sadi-Uri ’,,sa^ so interesenti v dobri jih h,ZHnesli Več kot 600. Sami so zbim)! nakopali in pripeljali na li v	Večino	so jih posadi-
Petek i< ’ Preostanek pa še v laJilf ’ j ,aPrila. Potemtakem se nekaj ,na!jejamo, da bo drevje v n>arsito* polepšalo pusto okolje deloiml rega stanovanjskega bloka, e organizacije in šole.
- V°kL52 JE PRIZNAVALNIN? sko nri občini prejema občin-(po 9navalnino 278 borcev NOV ?* sevpi?Ptem.*)nl 1943) in borcev eto l?7o mfj°. T° je podatek za J*iivalo V' ^et0 dni Prej Jih je Seti h,! - Pravico ie 257. Med v°jno	takih	s priznano
Pted o P^o (v NOB so vstopili n?stVeni h j94?) i" ti prejemajo Uživalcev oseb-*ke»a ^ J,e 105, uživalcev inva-dodatka 116, družinski
združenega dela. Saj zadeve, ki bi jih v kolektivih lahko rešili brez zunanje pomoči, zasipajo tako pravobranilca, kot tudi sodišče.
Aktiv ZK neposrednih proizvajalcev, ki je prav tako obravnaval poročilo, je v zvezi z delavskimi kontrolami sprejel nekaj stališč, katerim se je v celoti pridružila tudi občinska konferenca ZK v Brežicah. Aktiv ugotavlja, da nedelavnost teh organov izvira iz nepoznavanja zaupanih nalog in premajhne družbenoekonomske oziroma samoupravne razgledanosti članov. V delavskih kontrolah so po zadnjih volitvah večinoma novi delavci, katere bi morali najprej izobraziti. Njihovi predhodniki so v začetku obiskovali seminarje, potem pa so prav tako vsi pozabili nanje, da znanja niso poglabljali niti niso imeli priložnosti za izmenjavo izkušenj.
Redno pravno pomoč ima organizirano tudi občinski sindikalni svet Nanjo morajo sindikalne organizacije opozoriti delavce, saj bi razgovori s pravnim svetovalcem lahko marsikdaj razbremenili pravobranilca in sodišče združenega dela. Končno pa imajo pravne službe tudi v nekaterih delovnih organizacijah, ki bi z več posluha za življenjske probleme in medsebojne odnose delavcev lahko sproti rešile marsikak nesporazum.
J. T.
PREVIDNO NAVZGOR - Pri izdatkih z? skupno porabo se letos ne bodo smeli delavci nikjer prenagliti, če jo bodo hoteli zadržati na lanski ravni. Edino pri regresu za prehrano bodo lahko zviševali dosedanje zneske, vendar je zgornja meja omejena na 550 dinarjev za posameznika mesečno. Možno je povečevati tudi sredstva za stanovanjsko izgradijo in organiziran letni oddih, pri tem pa upoštevati socialni položaj in zdravstveno stanje delavcev.
BOLJE IZKORIŠČENI ŠOLSKI PROSTORI — Ce bo pobuda izvršnega odbora kulturne skupnosti sprejeta in se bo delavska univerza pridružila šolskemu centru v Brežicah, bi se odvijal njen pretežno popodanski pouk v učilnicah šolskega centra, kjer bi lahko tudi bolje izkoristili učila in učne moči. S sprostitvijo nekaterih prostorov v prosvetnem domu pa bi se rešil nevzdržne stiske Radio Brežice. Razen tega bi končno lahko omogočili delovanje amaterskih kulturnim skupinam, ki zdaj nimajo na voljo ustreznega kotička.
brežiške vesti
SREBRNA ODLIČJA OF IN ZVEZE SINDIKATOV
Za praznik Osvobodilne fronte in praznik delovnih ljudi so v Brežicah letos podelili štirinajst odličij posameznikom in kolektivom.
Srebrni znak Osvobodilne fronte so dobili Katica Kolar iz Brežic, Franc Kužner iz Pečic, Ivan Lesinšek iz Globokega, Franc Milavec iz Brežic, Miha Škrlec z Velike Doline, Jože Tavčar iz Pišec, Martin Zupančič iz Artič in Gasilsko društvo iz Obrežja.
Dobitniki srebrnega znaka Zveze sindikatov pa so: Anica Kostanješek iz Komunalnega in obrtnega podjetja v Brežicah, Rezika Kramer z osnovne šole v Dobovi, Jožica Grahek iz Gozdnega gospodarstva, Anica Jamnik iz Jutranjke v Brežicah, Ivan Vogrinc iz Vodnogospodarskega podjetja - obrat Čatež, osnovna organizacija sindikata Petrol - tozd Gostinstvo in osnovna organizacija sindikata Posavje - tozd gostinstvo Brežice. Odličja so posamezniki in organizacije sprejeli z zagotovilom, da jim pomenijo spodbudo za nadaljnja prizadevanja pri družbenopolitičnem delu.
BOLEČE SLOVO. Na železniški postaji v Krškem je v ponedeljek dopoldne pričakalo vlak s posmrtnimi ostanki predsednika Tita nad 7.000 občanov. Na siki: zadnji pozdrav s prapori. (Foto: L. Potočnik)
Poskusni zagon nove tovarne
Tik pred praznikom dela je v tovarni embalaže TES Brestanica začel poskusno obratovati stroj za izdelovanje valovite lepenke, čigar letna zmogljivost je 25 tisoč ton ob dvoizmenskem delu.
Letos je bodo napravili 12 tisoč ton, pozneje pa računajo tudi na drugo izmeno in celo na tretjo, ko bi po potrebi povečali proizvodnjo na 30 tisoč ton.
TES Brestanica je bil do 1. januarja letos obrat tozda Papirkonfekcije, od novega leta dalje pa je samostojen tozd delovne organizacije „Djuro Salaj“. Pri izdelovanju lepenke je zaposloval 84 delavcev. Tre-
nutno jih je 112, njihovo število pa bodo z novo proizvodnjo že letos povečali na 140.
Za valoviti lepenko bodo dobili 35 odst. embalažnega
papirja iz krške tovarne „Djuro Salaj ‘, preostale količine pa iz Logatca in iz zagrebške tovarne papirja, ki je hkrati redna odjemalka celuloze iz K iškega. Za izdelovanje valovitega kartona potrebujejo tri vrste papirja in lepilo domače izdelave, torej nobene uvožene surovine, vsaj neposredno ne, če odštejemo les, katerega kupujemo
Šolstvo odkrilo vse karte
poračunom pokrili lanski primanjkljaj — Izpad, kolikor bi sicer pomenila republiška solidarnost
pretežno zunaj meja.
Tovarna TES izdeluje predvsem embalažo za pohištveno
Pri izgubi 7,62 milijona dinarjev v izobraževalni skupnosti krške občine po zaključnem računu bode v oči to, da znaša približno toliko kot bi prinesla republiška solidarnost.
Republiške solidarnosti šolstvo krške občine ni več deležno, iz tega spiska jo je med drugim
KRŠKO: LETOS 9 SREBRNIH ZNAKOV OF
Na slovesnosti v počastitev 27. aprila in praznika dela, ki je bila v soboto, 26. aprila, v mali dvorani delavskega doma v Krškem so izročili devet občinskih priznanj Osvobodilne fronte. Prejeli so jih: tozd „Papir” Tovarne Djuro Salaj za 25. obletnico proizvodnje, osnovna šola Koprivnica, družbenopolitične organizacije v delovni organizaciji SOP Krško ter Društvo prijateljev mladine iz Dolenje vasi. Med posamezniki je žirija prisodila priznanje Angelci Cemič iz Leskovca, Tonetu Gabriču z Rake, Jožetu Hriberšku z Rožnega, Radu Japundžiču iz cerkljanske garnizije ter Fafku Orožnu iz Brestanice. Vsem tudi naše čestitke!
spravil podatek o narodnem dohodku. Solidarnost po starem ni prinesla 7,63 milijona dinarjev, torej bi se računi izšli. Ker tega denarja pač ni več bilo, je bilo treba ukrepati
Delegati zborov uporabnikov in izvajalcev so za sejo 23. aprila prejeli zajetne svežnje gradiva. Slo je za pravcati sanacijski program. Ob primerjavi številnih podatkov tajnica izobraževalne skupnosti Rezika Pirc posebej poudarja, kako so bile cene izvajalcev v okvirih republiških normativov, seveda tudi tistih, ki so prejeli solidarnost Analize in pregledi so se zapičili v sleherni računovodski podatek. Delegati so imeli nadroben vpogled v osebne dohodke šolnikov. Novembrski so npr. padli globoko pod republiška povprečja. „Izplavali“ so z valorizacijo presežkov.
Nadrobni pregledi zato niso bili pomembni zgolj za izvajalce, temveč tudi za združeno delo. Naposled so na skupščini izobraževalne skupnosti lahko zapisali oceno o upravičeni sanaciji.
A. 2.
industrijo in je tako tudi neke vrste izvoznica. Za embalažo je namreč na tržišču veliko povpraševanje in marsikateri izvoznik si zdaj pomaga tako, da najprej uvozi škatle in nato šele pošlje svoje izdelke na tuja tržišča. Brestaniška tovarna bo z embalažo pokrivala približno 120-kilometrski radij. Oskrbovala bo industrijo r>d Novega mesta do Posavja in Maribora. Letna realizacija bo letos 270 milijonov dinarjev. N iožba je veljala 170 milijonov, torej je bila resnično donosna, če jo primerjamo s Celulozo, ki seveda dela v drugačnih pogojih in ki tudi ne more sama odločati o cenah svojih izdelkov.
Investitor tovarne TES je Rudnik Senovo. Z njegovim prizadevanjem in podporo krajanov DPO ter občinske skupščine je Brestaniško-Senovska dolina dobila ta obrat v zameno za postopno usihanje premogovništva. Razmere so se medtem spremenile in v Rudniku so spričo vsesplošnega pomanjkanja premoga zadržali proizvodnjo, in z novimi investicijami podaljšujejo njegovo življenjsko dobo.
JOŽICA TEPPEY
KRŠKE NOVICE
PRAŠIČJA FARMA IN PITALIŠČA ZA GOVEDO
Pri Agrokombinatu v Krškem ugotavljajo, da bi v občini lahko priredili veliko več mesa, če bi se načrtno usmerili v živinorejo. Tako na primer Agrokombinat načrtuje izgradnjo prašičje farme za 35 tisoč pitancev letno, razen tega pa računa na dvajset pitališč s po 500 pitanci pri zasebnikih. Število prašičev bi potemtakem naraslo na 45 tisoč.
V	družbenem sektorju nameravajo v novem srednjeročnem obdobju ponovno vpeljati pitanje goveda. Zmogljivost pitališč zadostuje za 650 glav, na novo pa programirajo še 800 stojišč.
KAKOVOSTNE
CEPLJENKE
Delegacija krškega Agrokombinata v zboru združenega dela občinske skupščine se je počutila na seji minuli četrtek neupravičeno prizadeta ob navedbi v poročilu posavske kmetijske inšpekcije o prodaji neprimernih trsnih cepljenk. Opozarjajo na številne druge prodajalce. Zagotavljajo, da nudijo svojim kooperanton dober sadilni material ob ustrezni skrbi pospeševalne službe.
KOLIKO LETOS - Krška krajevna skupnost je program letošnje dejavnosti ovrednotila na okoli 6,8 milijona dinarjev. Največ denarja bodo ponovno porabili za redno vzdrževanje komunalnih objektov ter rekonstrukcijo in asfaltiranje mestnih ulic. Slednji program obeta samo dokončanje lani začetih del, saj bo poslej skrb za ceste prešla v roke nove SIS za komunalno dejavnost.
ZMAGA V KRŠKO! - Na področnem posavskem kviz tekmovanju z naslovom „Tito-revoluci-ja-mir” — bilo je v Sevnici - so eno zmago dosegli mladi iz krške občine. V skupini OO ZSMS, ki delujejo v delovnih organizacijah, KS in srednjih šolah, je zmagala ekipa mladine iz krške tovarne „K oyinarska”.
KAJ DOSLEJ? - Koordinacijski odbor za stabilizacijo je imel v krški občini doslej dve seji. Drugo je posvetil izplačilom osebnih dohodkov v tem letu ter pregledu gospodarskih naložb, na naslednjih pa se bo „lotil” naložb v negospodarstvu. Odbor s svojimi ugotovitvami obvešča skupščinski izvršni svet in druge, ki so odgovorni za reševanje ugotovljenih morebitnih neustalitvenih ukrepov.
ZDRAVSTVENO VARSTVO NI POZABLJENO. Letos se bo občinski svet Zveze sindikatov posebej posvetil vključevanju zdravstvenega varstva v srednjeročne plane organizaciji združenega dela, organizaciji ambulante za medicino dela v zdravstvenem domu, ustanavljanju in spodbujanju dela odborov za varstvo pri delu, kar naj bi predvsem preprečevalo invalidnost V središču pozornosti bodo tudi ukrepi za zmanjševanje izostankov z dela, ki močno bremenijo delovne organizacije, kot tudi zdravstvene skupnosti.
DA BI BILI VSAJ PEŠCI VARNI! - Cesta od mostu čez Savo v Krškem do Kovinarske je izredno prometna, zato krajevna skupnost zahteva čimprejšnjo ureditev pločnikov, četudi rešitev ne oi bila dokončna. Žal bo tej zaht:.i letos težko ustreči, saj bi bilo treba najprej speljati kanalizacijo, rešiti javno razsvetljavo in prestaviti telefonski kabel. Krajevna skupnost se zaveda, da je to veliko delo, vendar vztraja, da se poskrbi za varnost pešcev vsaj z enim začasnim pločnikom ali pa s primemo ureditvijo spodnje ceste. Rešitev pričakujejo prizadet1 krajani od dogovora ned KS, ko.nunalno interesno up-nostjo ir; občinsko skupščino.
1? (1603-04) 8. maja 1980
DOLENJSKI UST
SREBRNA
PRIZNANJA
SINDIKATOV
Na osrednji občinski proslavi dneva OF in 1. maja na Lisci so podelili tudi letošnje srebrne sindikalne znake.
Znake so podelili: Milici Snuderl iz osnovne šole Bo-štanj, Jožetu Papežu iz Jugo-tanina, Reziki Šmit iz Gostinskega podjetja, Borisu Mejaku st. iz Kopitarne, Martini Horžen iz tozda Šivalnice sevniške Lisce in Stanislavu Jancu iz gradbenega podjetja Beton, tozd Gradbena operativa Sevnica.
I
NA POTEZI DRUGI BREG — Šmarčani so zadovoljivo opravili svoj delež pri polaganju telefonskega kabla. Zanimanje za telefon je tudi na drugem bregu. Na Vrhu nad Boštanjem so krajani postavili številne drogove. Poseben odbor so ustanovili tudi že v Boštanju. Na sliki: neutrudni inž. Stane Šeško (na levi) s svojimi krajani.
Nove šole pestijo podražitve
Montažni šoli v Krmelju in Tržišču dražji za 100 odst. - Pogovor o financah samoupravnih interesnih skupnosti — Prihodnjič o Jugotaninu
Koordinacijski odbor za ustalitev gospodarstva pri občinski konferenci SZDL se je z vso vestnostjo lotil dela. 23. aprila so se njegovi člani sestali s predstavniki samoupravnih interesnih
niegi
skupnosti.
Člane
koordinacijs odbora je zanimalo, kako so po posameznih skupnostih uskladili programe. Znano je, da omejitve zadevajo tudi zaposlovanje. To postaja boleče, kjer so dobili nove zmogljivosti, npr. v vrtcu, opozarjajo pa na nove oddelke sevniške šole v jeseni, predvsem kuhinjo. Pri skupnosti otroškega varstva so očitno pravi čas segli tudi po novih oskrbninah.
Skrb velja tudi naložbam. Znano je, da je bil vrtec zgrajen s samoprispevkom, podobno je s tremi šolami, novimi montažnimi zgradbami Marlesa v Krmelju in Tržišču,
dozidavami in nadzidavami šole v Sevnici Gradnji v Krmelju in Tržišču potekata za na-mečke še prav po polževo in ju dohiteva že kasneje začeta klasična gradnja v Sevnici Minuli teden so potekali izčrpni
C ogovori z banko iz Krškega. Ispeh bo že, če bodo vse tri šole dokončane. Očitno bo za nadaljnje uresničevanje referendumskega programa potreben premor. O vsem bodo na voljo ustrezni podatki.
Troje skupnosti, telesno-kulturne, kulturna in v manjši meri tudi izobraževalna, dajejo denar za večnamensko dvorano v Sevnici Tega denarja je
nina v pravkar minulem tri-četrtletju. Zato predlaga koordinacijski odbor sejo s predstavniki te tovarne.
A. ŽELEZNIK
NOVI PRIJEMI
Zbor komunistov v četrtek, 24. aprila zvečer v krmeljskem domu Svobode sedmih osnovnih organizacij vseh treh krajevnih skupnosti se je izkazal za posrečeno obliko akcijskega povezovanja. Nameravajo storiti
še korak dlje. Imenovali so :upino sedmih
delovno članov — dva bo imenoval še občinski komite ZK - ki
naj bi strnila odprta vpra-idi'
šanja. Pripravljeno gradivo naj bi zatem spet proučili na zboru vseh komunistov. Tako bodo nedvomno učinkoviteje usklajevali stališča. Tudi občinski izvršni svet se je na zadnji seji odločil, da bo prvo naslednjo sejo pripravil v Krmelju. Člani naj bi si najprej ogledali
Eroizvodne obrate tozdov isce in Metalne in se tako bolje seznanili s tem drugim centrom občine.
doslej za ckrog 20 milijonov dinarjev.
’ Delovnim organizacijam je koordinacijski odbor razposlal poseben opomnik. Delavci naj bi na zborih in drugih shodih nadrobno pretehtali vse gospodarjenje ob obračunih prvega tričetrtletja. Dodatne skrbi povzroča nova izguba Jugota-
SNEDENA OBLJUBA
Predstavniki matične tovarne Metalne so ob obisku delovne skupine predsedstva CK ZKS v krmeljskem tozdu te tovarne opozorili na neljub primer neizpolnjene obljube. Metalna je bila dobavitelj jeklenih konstrukcij za veliko ormoško tovarno skladkorja. Za opravljeno zahtevno delo ob otvoritvi ni manjkalo laskavih pismenih priznanj, izostalo pa je - plačilo. Delavci Metalne so ob stalnih moledovanjih investitorja delali tudi ponoči Predvideno je bilo, da bo to tudi plačano. Kot rečerib, razen priznanj doslej ni bilo nič. V Mariboru so zato že posredovali pobudo za delegatsko vprašanje v republiški skupščini
Družbena prehrana in še kaj
Krmelj naj bi končno dobil sodoben gostinski obrat — Potrebovali bi tudi izpostavo Ljubljanske banke
Že desetletja opozarjajo v Krmelju na pereč problem družbene prehrane. Najpogostejši očitek je, da ni na voljo niti primerne gostilne.
Rado umek, direktor sevniškega Gostinskega podjetja, je na zboru komunistov vseh treh krajevnih skupnosti 24. aprila razgrnil načrte novega objekta. Izdelani so vsi načrti Dokumenti so na občinskem gradbenem referatu, ravno tako tudi pred banko.
Gostinci nameravajo na mestu že odkupljene bivše Papeževe gostilne v Krmelju zgraditi gostišče s kuhin-
SEVNIŠKI PABERKI
jo, večjo jedilnico in točilnico. Za goste naj bi bilo na voljo 96 -sedežev. Na kraju, kjer so sedaj nekakšne klavrne barake, naj bi postavili slaščičarno z 42 sedeži V nadstropju naj bi bilo pet sob z desetimi ležišči V kuhinji naj bi predvidoma pripravljali tople obroke hrane za krmeljski tozd Lisce. To bi bil tudi obet, da bo lahko sleherni gost postrežen s toplo hrano.
NOVO NA GRADU - Občinska' kulturna skupnost ni lahko prispevala soudeležbe k dotaciji republi-001
ške kulturne skupnosti za obnovo dotrajane strehe sevniškega gradu. To bo korenit poseg, ki bo prepre-':. Korenitb se je lot"
sicer razpisalo tudi tokrat, toda število prijavljenih avtomobilov je bilo daleč pod pričakovanjem. Društvo je bilo zato prisiljeno izlet odpovedati Je varčevanje tudi pri
čil zamakanje, dela tudi Stilles. Hudo zdelano
tem opravilo svoje? Navsezadnje so za 1. maj avtobusi vozili brez-
vrtnarsko hišico bodo obnovili za poslovne sestanke in podobna srečanja.
plačno do Krakovega. Prireditelji
.......................................... tk
slavja na Lisci pa so pozivali celo I pešačenju.
PLJUČA ZA Solo - Že pred časom je bil ob osnovni šoli Sava
Kladnika prijetno urejen manjši
park pred lofo. Gradbinci podjetja Beton so že umaknili gradbiščne ograje. Pred tem so vzorno zasadili ostalo okolico.
VREDNA POSNEMANJA - V naselju okrog Sv. Ane v Šmarju lahko vidimo na količke nabite pločevinke za odpadke. Naposled so na podoben način poskrbeli za snago ob cesti vaščani Vrhovega.
PROTI SEBIČNOSTI
Tako priročno narejene koše so še ' Skr................................
ODPOVEDALI IZLET - Tradicionalnega prvomajskega izleta članov sevniškega Avto-moto društva na moije letos ne bo. Društvo gaje
enotno pobarvali Skrbi za okolje ni mogoče oporekati tudi drugim. Pri sevniškem zdravstvenem domu
so med gredicami napeli celo žice. Morda bodo z njimi le izkoreninili
trdovratne bližnjice.
r - - ?< • 		 __;								
u		RT						
Omejitve niso imele učinka
Na seji trebanjske občinske skupščine je bilo največ razprave o cestah
Na sejah vseh treh zborov trebanjske občinske skupščine, ki so bile 23. aprila, je največ pozornosti pritegnilo poročilo člana slovenske delegacije v zveznem zboru skupščine SFRJ in analiza možnosti razvoja komunalnega gospodarjenja v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Delegat v zveznem zboru skupščine SFRJ Rudi Bregar je dopolnil pismeno poročilo o delu slovenske delegacije v zveznem zboru z nekaj novimi podatki. Med drugim je govoril o tem, da si zelo prizadevajo za čim boljši stik z bazo, hkrati pa je omenil tudi neka-
Po sedanjih cenah znaša predračun takega gostinskega objekta 13 milijonov dinarjev. Na sestanku so opozoijali, da bo v Krmelju kmalu 700 do 800 zaposlenih. Mn egi so skrbni varčevalci Vsa dolina je resnično hudo oddaljena od večjih krajev. Krajani zato opozarjajo na potrebo po izpostavi Ljubljanske banke. Ne bi morda s to gradnjo rešili še tega vprašanja?
A. Z.
tere težave, ki se pojavljajo pri delegatov. Tu gre pred-
delu
vsem za sprejemanje nekaterih
zakonov po hitrem postopku, med katerimi je največ kasnejših razprav doživel prav zakon o omejitvi prometa. Kaže namreč, da je bil omenjeni zakon sprejet vendarle nekoliko prehitro, saj dosedanji prihranki goriva niso takšni, kot je bilo sprva pričakovati. Poraba goriv je bila s tem nekoliko zmanjšana le pri najmanjših uporabnikih, medtem ko naj-
večji porabniki nafte niso nič prihranili. Preusmeritev s tekočih goriv na trda pa tudi ni bila mogoča v tako kratkem času. Ko je govoril o sedanji gospodarski situaciji je Bregar še napovedal dodatne omejitve; ne ukrepe, ki jih bomo morali zaradi ukrepov boljšega gospo-
darjenja $e sprejeti. Ce
Novo vodstvo sindikata
Novi predsednik predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov bo Miran Bizjan, sekretar pa Milan Kranjc
Na nedavni volilni seji občinskega sveta Zveze sindikatov Trebnje so med drugim pregledali tudi delo občinskega sveta v preteklem dveletnem obdobju, aktivnosti ob akciji zaključni račun in »izvolili novo vodstvo.
Na tej seji so v okviru kadrovskih sprememb zmanjšali število članov občinskega sveta sindikatov od dosedanjih 31 članov na
27, prav tako pa so zmanjšali število članov predsedstva od dosedanjih 13 na 9. Do sprememb je prišlo tudi v sestavi predsedstva, kjer bo poslej opravila in naloge predsednika opravljal Miran Bizjan, sekretar predsedstva pa bo Milan Kranjc. Več o obravnavi, v tem trenutku izredno pomembnega vprašanja spremljanja učinkov gospodarjenja pa bomo poročali v eni izmed naslednjih številk.
.eprav trebanjska občina p° številu asfaltiranih cest in p° naporih ter vlaganjih, ki jih j® v preteklih letih gradila 'j izgradnjo cestnega omrežja, n v kakor ni nerazvita (preJ nasprotno), prav o tem vprašanju delegati najraje razpravljajo. Tako se je tudi o programu razvoja na področju komunalnega gospodarstva razvnela najbolj vroča razprava, pa tudi o vprašanju lokalnih in nekate-goriziranih cest. Prav zadrije vprašanje je skupščina odložila do jeseni, ko bodo strokovnjaki lahko pripravili nov predlog za kategorizacijo cest.
Z zasedanj trebanjskih delegatov občinske skupščine za zdaj samo to, čeprav je bilo njihovo sejanje spet maratonsko. Trgalo je namreč od 13. do 17. ure, tako da pri zadnjem zasedanju, to je zbora združenega dela, ki je imel na dnevnem redi analizo zaključnih računov za preteklo leto, ni bilo več razprave. Vprašanje pa je, če je tako natrpan dnevni red, ki se ponavadi pojavlja pred prazniki, sploh komu v korist.
Živa in prizadeta razprava
Na programsko - volilni konferenci trebanjskih komunistov so izvolili novo vodstvo - Za novega sekretarja občinskega komiteja so izvolili Igorja Slaka
Trebanjska občina je v minulih letih doživela veldc razvoj na gospodarskem področju, kar se je pokazalo tudi na drugih področjih družbenega življenja. To pa seveda ne pomeni, da je v trebanjski občini že vse doseženo. Marsikaj je takega, kar bo treba v naslednjem obdobju še razčistiti, slabosti pa odpraviti.
   naslednjem obdobju	_
Takšni so zaključki s programsko-volilne konference trebanjskih komunistov, ki je bila pretekli četrtek v Trebnjem in je na njej bfl navzoč tudi izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Franc Sali.
V živi in prizadeti razpravi' dan, da marsikje še niso vzeli resno trebanjskih komunistov je prišlo na prizadevanj za izboljšanje gospodar-
pipifptirinnii«'111
* r-7 v
ZA VEČ PLODNE ZEMLJE - Medtem ko se na nekaterih področjih precej mačehovsko obnašamo do zemlje — spomnimo se samo na gradnje hiš in industrijskih objektov na plodni zemlji - je drugje bitka za vsako krpo plodne zemlje težka in zelo draga. Tako tudi pri Volčjih njivah, kjer že dalj časa potekajo hidromelioracijska dela. Več o tem prihodnjič.
jenja, da so si ponekod še razdelili previsoke osebne dohodke, ki povrh vsega niso v skladu z gospodarsko uspešnostjo, kar je najbolj očitno v primeru IGK. Tudi aktivnost komunistov še ni na vseh ravneh in v vseh okoljih taka, kot bi si jo želeli Se vse prerado se dogaja, da se komunisti vedejo, kot da obstaja več partij, premalo je sodelovanja med osnovnimi organizacijami in organi občinske konference, prav tako pa je nekaj krajevnih skupnosti kjer še nimajo svoje osnovne organizacije. Kot poseben primer so spet navedli novomeško IMV, ki kljub večkratnim zahtevam še ni odgovorila na pismo trebanjske občinske konference o nadaljnjih načrtih pri razvoju mirenskega tozda.
Ker je bflo na konferenci naštetih in obravnavanih toliko vprašanj, katerih v nadaljnjem delovanju nikakor ne bo mogoče obiti so na seji izvolili posebno komisijo, ki bo pregledala razpravo in sprejela tudi zaključke.
Na seji so izvolili novo vodstvo; tako je novi sekretar komiteja občinske konference ZK Igor Slak, ki bo svojo dolžnost v naslednjih dveh letih opravljal poklicno, dosedanji sekretar Janez Zajc pa bo opravljal dolžnost predsednika konference.	J.	S.
Na zboru komunistov krajevnih skupnosti Krmelja, Šentjanža in Tržišča so opozorili na pereče vprašanje enotnosti ob posameznih akcijah vaških odborov. Znano je, da je na referendumu sprejeta obveza veljavna za vse krajane določene skupnosti Razni odbori se kajpak lotevajo še drugih akcij večinoma z enkratnim prispevkom uporabnikov. Dogaja se, da je večina ljudi enodušna v podpori akcije, običajno pa se najde nekaj izjem. Le-ti stojijo ob strani pri prispevkih, naposled pa so večji uporabniki pridobitve kot drugi Na sestanku v Krmelju so razmišljali, kako bi tudi take potegnili za seboj.
IZ KRAJA V KRAJ
ALI PRIČAKUJEJO TURISTE? - Sodeč po veliki delovni vnemi cestarjev, ki te dni hite širiti cestišče med Trebnjim in Mirno ter krpati 'luknje, bi človek pričakoval velik turističen naval med prvomajskimi prazniki Vendar se prelepi Mirenski in Šentruperški dolini ne obeta nič takega. Cestarje so med drugim na to cesto prignale tudi številne luknje, ki so vzcvetele med zadrjjo zimo.
krajani te krajevne skupnosti sicer niso nič kaj navdušeni nad taktni akcijami. Samo da se tudi nJD1' bi zgodilo tako kot drugim: mnog so nabrali gore stare plocevu^ podjetja za promet s temi surovi mi pa se še zmenijo ne zanje.
AH, Tl MIRENSKI LOVClTj Menda se ob poti na Trbinc **1 ^ časa sprehaja damjak (kaj Z.ireS*’ sinonim za babjak) in
ŽELEZJA JE SE PA SE -Vaščani mnogih krajevnih skupnosti so zelo resno vzeli ugotovitve, da nam manjka odpadnih surovin,
skimi lovci povzroča pravo co in brezumno ugankarsko
rn e a naLoloii OfClP . a1 1
ZNAK V SMETEH - Ker v cbčindcem središču trebanjske občine že dalj časa ni najti pravih parkirnih prostorov, so seveda tudi znaki odveč. Tudi ta se je znašel na priročnem smetišču za trgovino Državne založbe Slovenije. Ali pa je taka usoda pravšnja, bi se dalo še govoriti!
zato so po vseh krajevnih skupno-organizirali nabiranje starega železa. Tako tudi v Dobrniču, kar
stih
je še posebno velik uspeh, saj
Medtem ko se nekateri P1^,., t#>0 te zelene bratovščine nagibaj 5<j k trditvam, da je to srflj ^ drugi spet mnenja, da j*J te Seveda to ni nič čudne*8^ vemo, da so taisti lovra psa, misleč, da je medved.
TREBANJSKE NOVICE
16
DOLENJSKI LIST
St.
, ®° ^esto, ki pelje do Belta. Pred prazniki 'pravila tega dela ceste, ki pelje tudi do nove t
Na programsko—volilni konferenci občinske organizacije Zveze komunistov v Metlici 24. aprila so ocenili, kako so uresničevali politiko ZK po kongresih ZKS in ZKJ, prav tako je beseda tekla o aktualnih družbenoekonomskih in političnih vprašanjih v metliški občini, komunisti pa so sprejeli tudi programske usmeritve za naslednje obdobje.
Ko ie bil govor o nadaljnjih nalogah komunistov pri priza-
Rekord -petkrat večji dohodek
Največji uspeh v Novo-lesovi temeljni organizaciji
V prvih treh mesecih le tošnjega leta je v metliški občini v primerjavi z enakim obdobjem lani najbolje posloval metliški tozd Novolesa, ki je dohodek povečal celo za več kot 500 odstotkov in v tem trimesečju znaša skoraj 6,5 milijona dinarjev; tudi celotni prihodek se je povečal v primerjavi z lanskim obdobjem za skoraj 130 odstotkov, od slabih 10 lanskih na letošnjih skoraj 22,6 milijona dinarjev. Čeprav pri N ovolesu niso odvisni od uvoza surovin, se tudi pri njih pojavljajo težave pri oskrbi, predvsem zaradi nenehnih dražitev na domačem trgu.
V Beti so v prvem trimesečju še delali v okviru zastavljenih planov, ker so v veliki meri imeli na zalogi lani nabavljene, oziroma naročene surovine iz uvoza. Otežen uvoz in sploh težji pogoji gospodarjenja pa se bodo bolj pokazali v drugem trimesečju. Ne samo da ni dovolj deviz za uvoz, sedaj tudi domači proizvajalci surovin zahtevajo od svojih kupcev devizni delež, kajti tudi oni morajo uvažati. Tako ni otežen samo uvoz; ampak celotna nabava.
Kodranka zaradi pomanjkanja surovin dela le s polovičnimi zmogljivostmi, kar bo seveda kmalu vplivalo tudi na delo v ostalih tozdih, ki dobivajo surovino iz Kodranke. Odobrene devize bodo zadoščale za uvoz potrebnih surovin do konca maja, kako pa bodo delali junija, še ne vedo.
V Kometu se je produktivnost v prvih treh mesecih v primerjavi z istim lanskim obdobjem povečala, saj so z manj delavci dosegli za 37 odst. večji dohodek, ki znaša 16,5 milijona dinarjev. Zaradi lanskih zalog reprodukcijskega materiala in surovin je proizvodnja v prvih treh mesecih potekala brez zastojev. Čeprav so v tem času v Kometu izvozili za več kot 16 milijonov dinarjev, uvozili pa le za 2 milijona, se boje, da bo zaradi oteženega uvoza tudi pri njih v drugem trimesečju prišlo v proizvodnji do težav. Na to bo gotovo vplivala tudi iztrošenost strojev in pomanjkanje rezervnih delov za šivalne stroje.
V TCP pa so v primerjavi z lanskim trimesečjem dosegli le dobro polovico dohodka, česar je „kriv“ predvsem tozd Transport, ki v tem času ni dosegel izjemno dobrih rezultatov v lanskem trimesečju. Poleg tega se njihova prava sezona začne v drugem trimesečju.
A. B.
devanjih za napredek občine, je sekretar komiteja Jože Mozetič med drugim dejal: „Ni dovolj le načelno podpiranje in soglašanje, sedaj so potrebna dejanja, le ta so lahko osnova za oceno aktivnosti, učinkovitosti ter odgovornosti komunistov." Za eno glavnih nalog v prihodnjem obdobju so si metliški komunisti zadali uresničevanje politike ekonomske stabilizacije ter razvijanje in krepitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.
Prav tako čaka komuniste precej dela pri izdelavi srednjeročnih planov, še bolj si mora vsak član Zveze komunistov prizadevati za boljše delo tako na delovnem mestu kot v svojem življenjskem okolju; v tesni povezavi s tem je nagrajevanje po delu. Za boljše delo na vseh področjih, so poudarili
25. MAJA ZA SAMOPRISPEVEK!
Na zadnji seji vseh zborov skupščine občine Metlika v sredo, 23. aprila, so med drugim sprejeli tudi sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje komunalnih del ter gradnjo objektov splošnega družbenega pomena. Referendum bo 25. maja, občani pa se bodo takrat odločali o samoprispevku za julija ?85.
prispevkom naj bi v tem času zbrali več kot 40 milijonov dinarjev, vrednost del, ki jih zajema program, pa znaša sedaj 320 milijonov.
na konferenci, pa sta zelo pomembna čim boljša idejnopolitična usposobljenost ter organiziranost komunistov in s tem celotne občinske organizacije ZK, ki šteje sedaj že 515 članov.
Kljub napredku v zadnjem obdobju so na konferenci opo-
zorili tudi na pomanjkljivosti;
nalo pobud iz osnovnih organizacij. Osnov-
ena od njih je prema
na organizacija bi morala biti bolj prisotna pri dogajanjih v svojem okolju, vendar del osnovnih organizacij še vedno dela vse preveč na star način.
Za sekretaija komiteja občinske konference so izvolili Jožeta Mozetiča, ki je to funkcijo opravljal že doslej, za predsednika občinske konference pa Ivana Malešiča; mandat sekretarja traja dve leti, predsednika, ki bo to funkcijo opravljal nepoklicno, pa eno leto.
A. B.
pet let, od 1. julija 1980 do 30. junija 1985. S samo-
NEVARNA POT V SOLO
V metliško šdo se vsak dan vozi z avtobusi več kot 200 otrok iz vse občine, razen iz podzemeljskega konca. In vsi ti otroci, od tistih, ki hodijo v malo šolo, do tistih, ki končujejo osemletko, vsak dan izstopajo in prihajajo na avtobus na povsem neustrezni metliški avtobusni postaji. Vodstvo šole zato že dalj časa opozarja, da take razmere kar kličejo nesrečo, in se zavzemajo, da je treba čim prej urediti posebno postajališče za šolarje, ki bo prav tako koristno tudi otem, ko bo Metlika ončno dobila novo avtobusno postajo.
SPREHOD PO METLIKI
MUKOMA, TODA VZTRAJNO se poraja v Metliki Zveza kulturnih organizacij, ki naj bi bila ustanovljena konec maja. Trenutno razpravljajo ljubiteljske skupine in društva o pravilniku zveze ter o delegatih, ki naj bi tvorno sodelovali v bodoči skupščini To je razveseljivo, manj raztegnjena usta pa imamo, če zvemo podatek, da bo v letu 1980 namenjenih amaterski dejavnosti v občini manj sredstev, kot je to bilo v preteklem letu. Toda - obupavati ne gre.
Železniške zapornice na
PRIMOSTKU so večkrat zaprte, četudi ni o vlaku ne duha ne sluha. Dviga in spušča jih avtomat, pa so najbrž preveč brihtne buče pogrun-tale, da se ga da sprožiti tudi brez koles vlaka. Nepridipravi bi si lahko poiskali pametnejšo zabavo, ne pa da se, skriti v bližnjem grmovju, režijo avtomobilistom, ki nestrpni čakajo, kdaj bo švignil pred njihovimi nosovi „hlapon”. Ko je sedenje na mestu le predolgo, previdno zaobidejo zapornice in jo odplinijo vsak v svojo
smer. Se vam ne zdi, da je to le malce preveč nevarno igračkanje?
APRIL IMA LETOS, kar zadeva vreme, več obrazov, toda to ne moti izletnikov iz več krajev Slovenije, da ne bi obiskali Bele krajine, še posebno MeUike. Ko zapuste avtobuse, se razkrope po mestu, še prej pa si družno ogledajo Belokranjski muzej, Vinsko klet, obvezno obiščejo industrijsko prodajalno Beti, posedlo v hotelu ali v gostišču Na dragah, pa hajdi preko Gorjancev proti domu. Upamo, da z lepimi vtisi in z željo po ponovnem obisku.
LEPO JE BILO VIDETI ŠOLSKO mladež, ki je pred dnevi pobirala star papir ter ga z vozički odvažala na dogovorjeno mesto. Lepo zato, ker so delali mladi nekaj koristnega, marsikatero gospodinjstvo pa se je rešilo navlake. Tudi starejšim ne bi padla krona.z glave, če bi se pri takšnih in podobnih akcijah mladih bolj zavzeli. No, nekaj jih je res sodelovalo, vendar še vedno premalo.
Naloge zmore le predano delo
^ programsko—volilno konferenco OK ZK v Črnomlju — Jure Perko predsednik, Pankracij Zupanc pa sekretar občinske konference Zveze komunistov
Za programsko-volilno konferenco občinske konferene Zveze komunistov v Črnomlju - udeležil se je je tudi Franci Šali,
Evršni sekretar predsedstva CK ZKS - so pripravili obsežno gradivo, v katerem je poleg pregleda dela v preteklem obdobju beseda še o drugih aktualnih družbenih vprašanjih v občini, kot 50 priprava na prehod na usmerjeno izobraževanje, stanje na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite itd.
Sprejeli so tudi delovni program občinske konference za letošnje leto in izvolili nove organe.
V zadnjem letu so v občinski organizaciji Zveze komunistov na novo sprejeli 44 članov, toko da šteje sedaj ta organizacija 958 članov. Čeprav je v °t)čini med zaposlenimi kar polovica žensk, pa je žensk v članstvu Zveze komunistov le Četrtina, s čimer niso zadovolj-Se manj pa z deležem kmetov, ki jih je le 5 odstotkov vseh članov ZK, kar je S*ede na to, da je v občini še vedno 35 odst. kmečkega prebivalstva, dosti premalo.
. Ena najpomembnejših nalog Je idejnopolitično usposabljanje oziroma marksistično izobraževanje v osnovnih organizacijah ZK, čemur bo posvečena tudi ena prihodnjih sej občinske konference. Čeprav ^ je raznih oblik idejnopolitična izobraževanja udeležilo več kot 130 članov, niso zadovoljni zlasti z odnosom članstva do tega izobraževanja,
0 Čemer bodo morali spregovo-
riti predvsem v osnovnih organizacijah.
Med uspešno izvedene naloge komunistov v preteklem obdobju sodijo prav gotovo volilne konference, ki so pokazale, da so v osnovnih organizacijah začeli uveljavljati kongresne usmeritve glede utrjevanja vloge OO ZK, prav tako pa se je izboljšala kadrovska sestava vodstev osnovnih organizacij, v katerih so najbolj zastopani delavci iz neposredne proizvodnje, kar velja tudi za sekretarje.
Še več pozornosti kot oceni o dosedanjem delu so posvetili programu dela za letošnje leto. Vsekakor so pred komunisti v občini številne pomembne naloge, ki jih bodo lahka uresničili le z zavzetim in predanim delom; čeprav bodo veliko pozornost posvetili gospodarjenju, ki ga bodo spremljali vse
leto, nikakor ne bodo zanemarili ostalih področij, od usmerjenega izobraževanja preko kmetijstva in razvoja vasi do uresničevanja ustavne zasnove občine.
Sledeč pobudi tovariša Tita o kolektivnem vodenju in odgovornosti - ta pobuda je bila tudi nekakšno geslo te pro-gramsko-volilne konference — so za predsednika občinske konference ZK izvolili Jureta Perka, za sekretarja pa Pankracija Zupanca, ki je tudi do sedaj opravljal to nalogo.
A. BARTELJ
TEHNIČNI
PREGLEDI
TRAKTORJEV
Črnomaljski tozd Viatorja bo te dni v več krajih v občini opravljal tehnične preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov. Lastniki iz Semiča in okolice naj traktorje pripeljejo na tehnični pregled v torek, 13. maja od 7. do 16. ure k hotelu. V Draga tušu bo pregled v četrtek, 15. maja, od 7. do 14. ure, na Vinici istega dne od 15. ure dalje v kampu, v Adlešičih pa v petek, 16. maja, od 7. do 16. ure. V Črnomlju pa opravljajo tehnične preglede traktorjev vsako sredo od 6. do 14. ure v Viatorjevem avtoservisu.
GOSTOVANJE V GRIBLJAH
V okviru prireditve „Naša bese-da” so pred kratkim v Gribljah nastopili pevci iz Butoraja in Dragar toša, in sicer moški pevski zbor iz Dragatuša ter mešani pevski zbor, v katerem pojejo pevci iz obeh krajev, °ba zbora pa vodi Evgen Cestnik. Na tej prireditvi so se predstavili todi folklorna skupina in tamburaši iz Dragatuša. Po končanem progra-mu je bilo družabno srečanje domačinov in gostov.
M. S.
DVAKRAT
MLADI
GLASOVI
Letošnja, sedaj že tradicionalna ^asbenozabavna prireditev „Glas Bele krajine” bo konec maja v Črnomlju, pripravljajo pa jo osnovna organizacija ZSMS Dolenjka, Glasbena mladina Bele krajine in OK ZSMS Črnomelj. Pokrovitelj prireditve je ljubljanska Emona. 14. junija pa bo v Črnomlju sklepna prireditev pod naslovom „Kar znaš, to veljaš”, na kateri bodo nastopili najboljši amaterski pevci, humoristi, kantavtorii iz vse Slovenije. To bosta v Črnomlju tudi zadnji prireditvi ob mesecu mladosti.
J. STEGNE
DVEH TOVARN — Zadnja zima je krepko zdelala že tako bolj
so se delavci lotili Gorenja.
Koristni napotki za življenje v dvoje
črnomaljska zakonska svetovalnica dela tudi za metliško občino
Doslej je bilo v črnomaljski zakonski svetovalnici na strokovnem svetovanju že več kot 40 parov, poleg tega pa ta svetovalnica dela tudi za metliško občino, kjer so zaradi pomanjkanja potrebnih kadrov organizirali le tako imenovani prvi stik na širše svetovanje pa hodijo bodoči zakonci v Črnomelj.
„Po dosedanjih izkušnjah lahko rečem, da pri našem delu nismo naleteli na ovire, da pri bodočih zakoncih ni ovir, celo več: po končanem programu so pari zadovoljni in pravijo, da so zvedeli marsikaj pametnega in koristnega," je dejal psiholog Milan Krajnc, sicer strokovni tajnik na socialnem skrbstvu in varstvu.
Program za bodoče zakonce obsega šest ur, izvedejo pa ga v ponedeljkih in torkih popoldne. »Zaradi opravičenih zadržkov
Jože Mozetič še naprej sekretar, Ivan Malešič pa novi predsednik občinske konference
se tega svetovanja niso mogli udeležiti kaki štirje pari, vendar je vedno, prišel vsaj eden od bodočih	zakoncev,“	pravi
Krajnc. „V začetku so se širile neverjetne govorice: da je to svetovanje polletni tečaj, da bodoče zakonce potem čakajo izpiti, da se stroški povzpnejo na 6.000 dinarjev in podobne neumnosti. No, tega je konec, saj tudi psi, ki so že bili na svetovanju, poskrbijo za pravilno obveščenost ostalih."
Sedaj deluje v Črnomlju minimalni tcam:	psiholog, dve
socialni delavki in višja medicinska sestra, radi pa bi vključili še pravnika in ginekologa, vendar za sedaj ne kaže, da bi uspeli. „Prw tako ni rezerve za nobenega od nas. Sedaj bomo vsaj zaposlili človeka, Jci bo delal samo na tem referatu za varstvo družine, ki obsega predzakonsko in družinsko svetovanje ter spravni poskus. Težave imamo tudi s prostori."
A. B.
Načelno pritrjevanje je premalo
   ^
SKRB ZA POTROŠNIKA
V izložbi Mercatorjeve trgovine ,.Špecerija - steklo“ v Metliki se kupcem ponuja različno blago: od lesenega športnega otroškega vozička do steklenega pepelnika. Vse je lepo in prav, samo cena se ne da ugotoviti, ker so listki, na katere so trgovci nekoč napisali cene, tako obledeli, da ni nič več videti Sicer pa je pri včerajšnjih, današnjih in jutrišnjih cenah za zdravje naših potrošnikov bolje tako...
J
NOV BLOK - V Ulici 1. maja raste nov stanovanjski blok, tretji te vrste v tej ulici. Po predračunski vrednosti naj bi gradnja veljala 20 milijonov dinarjev, dokončan pa bi moral biti v letošnjem letu.
»Naši ir ^ VETER - Prireditev se	med	seboj”,	na kateri bi
Ajdovš? P°meriti Črnomelj in vrem„^lna’ 80 morali zaradi slabega »kriv t °dPoyedati. Da pa ne bi bil vremp mo en kraj, jo je tisti petek CL„z?«odlo tako „na Vtraži kot bi »ui* v »v*nogradih laških”, P*dal h!* pesnik. V Črnomlju je n»čna k v. Ajdovščini pa je pihala ''l^Lziiri Ja,' Bo!Jšo srečo bodo **fietk„ jji*3skušali konec tega ali v Pnnodnjega meseca.
1?VanfeEIiPDELOVANJE - Sode-Jkjma 0b^,SosedrVima belckranj-tesneiše "m bJ g°tovo khko *Ja,mer>j tudi M°rda je eno takih' 2Lska oddni 1 Prel°2ena televi-*b°i". Z, ”/3 -Naši kraji med ?°grainu ^r,Jomaljce bi morali v M°ni Oaš^e ?v,ati tudi Metličani eia	Mihelčič in
nik. Ce bo tako tudi na
drugih področjih, bo sodelovanje gotovo bolj plodno.
RANA URA ZLATA URA -Tako so si dejali nekateri občani v soboto po paznikih in pohiteli, da bi si v kiosku pri črnomaljski pošti kupili časopise, se oskrbeli s cigareti in podobnim- Vendar so ugotovili, da bi lahko še malo dlje ostali v postelji kajti kiosk, ki bi moral biti odprt ob 7. uri, so odprli šele malo pred osmo.
POSEBEN POUDAREK - Na koncu razgovora Andreja Marinca in Janeza Vipotnika s političnim aktivom v Črnomlju, ko so gosta med drugim seznanili tudi z načrti za še hitrejši razvoj občine, ju je zanimalo, kakšna je vrednost vseh načrtovanih investicij v občini. Ko sta zvedela, da gre za 200 milijard dinarjev je tovariš Vipotnik na pol v šali dejal: ,,'Treba je poudariti, da gre za stare dinarje.”
ČRNOMALJSKI DROBIR
metliški tednik
DOLENJSKI LI!
Mesto Kočevje ni več Teksas
Miličniki so poskrbeli za večji red — „Pankrokerjev" ni več čutiti
Še ne dolgo tega je bil v Kočevju velik nered. Postaja milice je pod vodstvom novega komandirja Urbana Dobovška dosega v zelo kratkem času lepe uspehe, in sicer predvsem na področju javnega reda in miru, nekoliko več pozornosti pa bo treba v bodoče posvetiti še prometni varnosti. To je nekaj misli iz poročila izvirnega sveta občine Kočevje za zadnjo sejo zborov občinske skupščine.
V poročilu je bilo nadalje poudarjeno, da so te uspehe dosegli v glavnem z mladimi kadri, ki že nimajo dovolj izkušenj, kar je še posebno razveseljivo. Žal pa za miličnike v Kočevju še vedno ni na razpolago dovolj stanovanj, zato tudi niso zasedena vsa delovna mesta, ki jih postaja milice ima. Pedvsem potrebujejo več družin-Si ih stanovanj.
Iz poročila postaje milice za n inulo leto pa povzemamo, da so 1. ni s področja gospodarske krimi-nJitete obravnavali 15 kaznivih d janj (medtem ko so jih leto prej
LEPŠE SELE SREDI MAJA
Pisali smo, da je Kočevje umaza-n > mesto in da so k temu veliko p ipomogla razkopavanja, ki jih o ravlja PTT. KS Kočevje se je s P !'T dogovorila, da bodo spet zakr-p Ji razkopane pločnike najkasneje d 15. maja in KS bo prevzela vse u repe, da bo PTT obljubo držala. F ičunajo, da bo pred prvim majem u ejeno vsaj središče mesta. Sele ko b - PTT končala delo, bo KS lahko sj -t skrbela za lepši videz mesta.
Kratko o RK
VADIJO ZA TEKMOVANJE -V nekaterih krajevnih skupnostih in OZD v občini Kočevje se ekipe prve medicinske' pomoči že pripravljajo na občinsko-tekmovanje teh ekip, ki bo v prvi polovici maja. Najboljše ekipe se bodo udeležile republiškega tekmovanja. Vsako ekipo PMP sestavlja po 6 članov, od katerih morata biti dva bolničarja z 80-ur-nim tečajem PMP in štirje pomožni bolničarji z 20-umim tečajem. Vsi motajo imeti ustrezno dokazilo o uspešno opravljenem tečaju.
PROSLAVA KRVODAJALCEV - Proslava krvodajalcev, na kateri bodo podelili tudi krvodajalska priznanja za lani, bo v prvi polovici maja v Scškovem domu v Kočevju.i Združena bo s kulturnim programom.
samo 8), ki jih je storilo 9 občanov. Tak porast je posledica večjega prizadevanja organov odkrivanja.
Na področju kaznivih dejanj so lani obravnavali 150 primerov ali 46 več kot predlani. Med temi je bilo kar 86 tatvin in velikih tatvin, ostalih pa je precej manj, saj so na tretjem mestu goljufije (9 primerov), četrtem hude telesne poškodbe (7), petem poškodovanje tuje stvari (6) itd. S fega področja so lani obravnavali tudi več takih primerov, ki jih predlani sploh niso zabeležili, in sicer: nasilniško obnašanje (4 primeri), krive ovadbe (2), neupravičeno proizvajanje in promet z mamili (2) in po en umor, uboj na mah, posilstvo, poizkus posilstva, povzročitev nevarnosti pri delu in žepna tatvina.
Na področju javnega reda in miru so lani obravnavali 220 primerov (predlani 159), največ pretepov ter drznega in nedostojnega vedenja (164). Največ prekrškov je bilo stoijenih v zasebnih stanovanjih, in sicer 110 (lani 74), Velika
večina prekrškov (152) je bila stoijena v pijanosti
Prometnih nezgod so lani obravnavali 89 ali 9 več kot leto prej; v njih je izgubilo življenje 6 ljudi, 28 jih je bilo hudo in 25 lahko, poškodovanih. Do nesreč je najpogosteje (29 primerov) prišlo zaradi neprimerne hitrosti
J. P.
RAZGLEDNICE
OSILNICE
Turistično društvo Osilnica je pred kratkim izdalo dve novi razglednici, vsako v nakladi 5.000 izvodov. Prva je ,.Osilnica z okolico”, na kateri so prikazani lov, ribolov, Osilnica, gostilna Kovač in cerkvica v Ribjeku; druga pa „Osil-nica ob Kolpi”, na kateri so motivi Osilnice, Loške stene, Moža in Žene ter kajakaštvo in ribištvo. Obe razglednici sta delo Foto-ateljeja M oh a- iz Ribnice.
IZŠEL „BRIGADIR”
Izšla je priloga „Mladega Kočevca”, ki ima naslov ,.Brigadir”. Posvečena je predvsem brigadirjem veteranom, novim brigadirjem in pripravam na letošnje mladinske delovne akcije. Seveda v njem ne manjka humoristični kotiček, v katerem so opisani šaljivi dogodki iz delovnih akcij.
Pred vrati delovne akcije
Posebno pozornost tudi izbiri novega vodstva ZSM
V aprilu in maju bodo kočevski mladinci zaključili priprave za letošnje mladin&e delovne akcije. V delovne brigade bodo sprejemali predvsem šolsko in vajensko mladino, medtem ko mladi delavci z dobrim delom v svojih OZD prispevajo za stabilizacijo gospodarstva.
Program dela občinske konference ZSM predvideva, da bodo v aprilu izvedli lokalno in zvezno štafeto, v enotah teritorialne obrambe pa bodo ustanovili mladinske aktive. V maju bo več prireditev, posvečenih • mesecu mladosti, sprejem pionirjev v ZSM, usposab^anje prostovoljcev za enote teritorialne obrambe in pohod mladinske pohodne enote. V vsein obdobju, se pravi do septembra, bodo potekale tudi priprave za voBlno-programsko' sejo občinske' konference ZSM. Priprave so poseJ bno pomembne še zato, ker odhaja-
jo letos S' svojih dolžnosti predsednik, podpredsednik in sekretar.
V juniju bodo izvedli lokalno delovno akcijo v Kostelu, medtem ko bo na republiško ,Jstra 80“ odšla kočevska mladina junija ali' julija. Sodelovali bodo tudi z udeleženci delovne akcije „Suha krajina 80“. Tudi v juliju in avgustu bo glavno delo kočevske mladine povezano z mladinskimi delovnimi akcijami in pripravami na volilno konferenco.
Osnovne organizacije ZSM bodo v tem obdobju izvedle programske' konference- V osnovnih oiganiza-cijah v tozdih bodo na njih razpravljali predvsem o stabilizacijskih prizadevanjih, v krajevnih skupnostih pa o uveljavljanju delegatskega sistema in samoupravljanja v KS.
Cene rastejo
£ mssasmm:	-	-
ODPADKI OB CESTI - Občani Podgorske ulice v Kočevju negodujejo (in delavci Dinosa tudi), ker nekateri občani stresajo odpadno železje kar izven ograje Dinosa. To kazi ta del mesta, razen tega pa je pozimi onemogočalo dobro pluženje te ceste, saj nekateri stresajo odpadke kar na cesto ali tik ob njej. (Foto: Primc)
DROBNE IZ KOČEVJA
NEVARCEVALNI UKREP - V splošni energetski krizi je nastopila tudi drvna kriza, in to na Kočevskem, sredi najlepših slovenskih gozdov. ZKGP je uvedel „stabiliza-cijske ukrepe" in prodaja drva kot dragocene predmete. Družina lahko dobi, oz. kupi največ 3 kubike drv, ne glede na to, koliko oseb šteje. Krona vsega pa je: če se tri stranke zgovore za skupen prevoz drv, tega ne morejo uresničiti! Načelo prodaje je, da je treba vsake 3 kubike drv odpeljati posebej. To je dodaten prispevek k varčevanju nafte. Kaže, da tako zavlačujejo dobavo, ker čakajo na odobritev podražitve drv.
SLABI ZOBOTREBCI - Izdelki iz lesa. kot so vžigalice, zobotrebci
in ščipalniki, so zadnje čase slabše izdelani razen tega pa še iz lomljivega lesa. Včasih moraš zlomiti kar tri vžigalice, če hočeš eno prižgati Slično je z zobotrebci Po večini je sedaj ta roba delana strojno, posebno zobotrebci ki so prav neokusni, neočiščeni in kosmati.
O DIETNI KUHI - Dmštvo diabetikov Kočevje vabi svoje člane in vse ostale občane na predavanje o sladkorni bolezni in pripravi dietne hrane za sladkorno bolne. Predavala bo dr. Nataša Želevski v sredo, 7. maja, ob 17. uri v predavalnici Zdravstvenega doma v Kočevju (pritličje levo). Predavanje bo v veliko korist posebno tistim, ki o sladkorni bolezni še bolj mali
vedn.
KOČEVSKE NOVICE
Od sistema „kraje" dohodka preiti na boj za ustvarjanje stvarnega dohodka
V Maziju pri Kočevju so že leta 1977 zaprosili za predračun za asfaltiranje kombiniranega igrišča za rokomet, odbojko in košarko. Takrat bi to delo veljalo
60.000 din, za kar je TTKS nakazala KS 40.000 din, ostalo pa naj bi plačala KS. Vendar dela še niso opravili, predračuni pa so naraščali in so znašali v letu 19 78 150.000 din in lani že
250.000 din. Asfaltiranje še vedno ni opravljeno. Izvajalec zahteva letos 16 odstotkov več, kar pomeni, da bo asfalt veljal okoli 300.000 din ali kar 5-krat toliko kot pred štirimi leti.
Kljub vsem ustalitvenim ukrepom cene hitro naraščajo. Na zadnji seji občinske konference ZK Kočevje je delegat Mihelič iz Drage poudaril: „Samo letos je gozdarstvo povečalo ceno drv za 100 odstotkov, čeprav že zdaj veliko drv segnije v gozdu. Taka stabilizacija ne vodi nikamor!“
Stabilizacija, v kateri je večina sil gospodarstva še vedno usmerjena v prizadevanja za opravičevanje višjih cen svojim izdelkom, res ne vodi nikamor. Te sile, ki jih zdaj nekoristno trošimo, je treba usmeriti v iskanje poti za boljšo in cenejšo proizvodnjo. Sedanji način nenehnega zviševanja cen pa pomeni le „krajo“ dohodka drugemu.
J. PRIMC
Domači zamujajo z načrti
%l
*£*) t iv • RIKO najpogumneje naprej — Junija otvoritev trgovske hiše — Promet v trgovini bo za 40 odst. večji
(
' “•*>
\
(U
j
SUHOROBARJI LONČARJI
V osnovni šoli v Sodražici imajo stalno razstavljene tudi lončarske izdelke in razne kipe, ki so jih izdelali domači šolarji. Ti kraji so sicer bolj znani po izdelkih iz (Foto: Primc)
Delovne organizacije, ki imajo sedež v občini Ribnica, zamujajo roke za pripravo srednjeročnih programov; tozdi, katerih delovne organizacije imajo sedeže izven občine, pa imajo več narejenega. Vsi, ki kasnijo, se izgovarjajo predvsem na pomanjkanje kadrov in časa.
Kljub temu pa načrti le dobivajo vedno bolj dokončno podobo. Lesna industrija bo z izgradnjo kompleksa primarne proizvodnje v Ribnici dosegla cilje, ki si jih že dolgo zastavlja. Inlesov tozd v Sodražici je potreben obnove, ostali tozdi pa tudi načrtujejo razne investicije.
RIKO načrtuje za letos izgradnjo novega obrata v Malem Logu in razširitev zmogljivosti v Ribnici Imajo dober proizvodni program in
proizvodnjo vsako leto skokovito povečujejo. Veliko tudi izvažajo. V ITPP in Žičnici so uspešno prebrodili krize. Vse te OZD in še Donit Sodražica so se začele dogovaijati o poslovno-tehničnem sodelovanju.
Mercator bo junija odprl v Rib; nici novo trgovsko hišo. V njej bodo zaposlili okoli 50 delavcev. Hkrati računajo, da se bo promet v trgovini zvečal za 40 odstotkov.
SLIKARKA V RIBNICI
R azstava del slikarke Danice Gala iz Ljubljane v prostorih doma JLA V Ribnici je bila predvidena za konec aprila. Zaradi zasedenosti prostorov doma v teh dneh so razstavo prestavili v mesec junij. Slikarka se bo predstavila z okoli 25 deli najrazličnejših zvrsti in tehnik.
Bolje od republiškega povprečja
Lani je ribniško gospodarstvo poslovalo tudi brez izgub - Zal niso izkoristili priložnosti, da bi namenili za akumulacijo še več, in so raje dali več za plače
Ribniško gospodarstvo je lani poslovalo ugodneje, kot znaša
publiško povpreč:“	-----1—1 -- —!x-'----------------*
posebno dobri rezu
republiško povprečje, in celo ugodneje, kot so pričakovali. Še ‘ rezultati so bili doseženi v zadnjem tromesečju, žal pa so prav v zadnjih treh mesecih namenili preveč dohodka za
osebne dohodke in malo za akumulacijo, kar je v času ustalitvenih prizadevanj vredno obsojanja.
Dohodek ribniškega gospodarstva je lani porastel kar za 41,3 cdstotka in je znašal 680 milijonov dinarjev. Povprečni osebni dohodki so znašali 7.091 din in so bili višji za 28,5 odstotka. Število zaposlenih je porastlo za 2,5 odst. Za razširitev materialne osnove dela so namenili 68,6 milijonov, kar je sicer malo, a kljub temu za 82 odst. več kot leto prej.
Doseženi čisti dohodek na delavca je bil najvišji v tozdu Ricomag in je znašal 415.385 din, v Inlesu tozd Trgovina 323.891 din, na tretjem mestu je tozd Rikostroj (197.898 din). Edino v Eurotransu niso ustvarili nič akumulacije, pa tudi izgube niso imeli. Po dohodku na delavca je krepko na 1. mestu Ricomag (1,212.205 din), na 2. TOK Ribnica (590.273 din), 3. Inles-tozd Trgovina (478.200 din), 4. Rikostroj (341.513 din) itd. V ITPP znaša le 162.648 din.
Resolucijo so najbolj kršili (ker so v primerjavi z dohodkom in čistim dohodkom izpla-
Poizkus zložbe
I ■■ W w
zemljišč
čali preveč za osebni dohodek) v Rikostroju in Donitu. V Rikostroju bodo okoli 2 milijona preveč izplačil poračunali letos, težje pa bo to zadevo rešiti pri Donitu.
Načrtovano akumulacijo so povsod presegli, in sicer največ pri Rikostroju (za 99 odst.), V tozdu Žičnica za 86 odst., v ITPP za 59 odst. itd. Tozd Jelenov žleb je načrt presegel le za 2 odst.
O rezultatih gospodarjenja so te dni razpravljali tudi občinski izvršni svet in zbori občinske skupščine.
J. PRIMC
Bolje obrniti vsak dinar
Za dobre delavce javna pohval a. za slabe graja - Manj dragih izletov in športnih tekmovanj
Najprej v Nemški vasi in Prigorici
Začele so se priprave za poizkus zložbe zemljišč v Nemški vasi in Prigorici pri Ribnici. Zaokrožili naj bi 136 ha zemljišč, na katerih ima zdaj 260 lastnikov zemljišč kar 1.700 parcel.
Zložba bo težka in draga. Postopek zanjo se bo lahko začel šele, ko bo najmanj polovica kmetov zanjo (lastniki parcel, ki niso kmetje, ne štejejo), vendar morajo prej za ostale kmete sprejeti občinski odlok o zložbl Že zdaj ugotavljajo, da bo treba zelo natanko ugotavljati, kdo je pravi kmet in kdo ne.
Stroški zložbe bodo zaradi razdrobljenosti zemljišč veliki, najmanj okoli 20.000 din na 1 ha. Od tega"zneska bo plačala 45 odstotkov občina, 45 republika, 10 odstotkov pa lastniki zemljišč ali pa bodo ta denar zagotovili iz drugih virov. Če bo šlo vse po sreči, bo zložba opravljena v dveh do treh letih.
Že zdaj ugotavljajo, da je 260 lastnikov preveč za 136 ha, saj bo tako zaokrožena kmetija imela le okoli 0,5 ha zložene zemlje. To pa bi bilo malo za uvedbo sodobnega kmetovanja. V občini imajo zdaj 80 sodobnih kmetij, od tega največ v Slemenih, kjer so zemljišča že zaokrožena. Že zdaj se kaže potreba po zložbi zemljišč tudi na območju vasi Jurjeviča, Bre-že in Slatnik.	J.	PRIMC
Iz Inlesa Ribnica je samo v dveh mesecih odšio v sosednji RIKO 30 delavcev, in sicer zato, ker so tam večji osebni dohodki. Med zadnjo razpravo o zaključnih računih so v Inlesu menili, naj se RIKO sicer razvija a ne na škodo drugih OZD.
O tem pa je razpravljal tudi občinski svet Zveze sindikatov Ribnica, ko je obravnaval aktivnost sindikatov pri obravnavi gospodarjenja. V tej razpravi so ugotovili, da na doseganje nižjega dohodka vplivajo tudi izostanki z dela, ki so najvišji v lesni industriji in pri ITPP.
Poudarek v razpravah je bil tudi na izvozu. RIKO bo letos izvozil za 190, Inles pa za 50 milijonov dinarjev. Tudi manjše OZD se bodo v okviru svojih možnosti vključevale v izvoz. Zaradi uvoza surovin in reprodukcijskega materiala bodo največje težave v Inlesu-tozd Sodražica, saj je cena kubika uvoženega lesa iz Afrike porastla že na 16.000 din.
Na področju ustalitvenih prizadevanj bodo povsod posvetili posebno pozornost gospodarni izrabi delovnega časa, strojev in materiala. Zaostrili bodo tudi osebno odgovornost. V Inlesu, tozd Trgovina, nameravajo objavljati spiske delavcev, ki imajo ,i največ bolniških. V TRIM Sodražica bodo uvedli javno pohvalo prizadevnim delavcem in
javno grajo za tiste, ki jo zaslužijo. Tozd Donit Sodražica in TOK Kooperacija Ribnica sta se dogovorila, da bodo pozimi, ko ni možno delati v gozdu, gozdne delavce TOK za določen čas zaposlili v tovarni Donit.
Bitka za stabilizacijo se je šele začela. Varčevali bodo povsod, kjejr je možno. Dragih športnih tekmovanj ne bo več. Tudi drage sindikalne izlete v tujino in po domovini bodo opustili Sindikalna praznovanja in letni zbori pa bodo potekali brez veselic, ki so bile zadnja leta skoraj obvezne.
Inles Ribnica je dal pobudo, naj bi letos ne povečavali izdatkov iz skladov skupne porabe, in sicer regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine, dnevnice itd., se pravi vse izlete, ki so bili zajeti v nekdanji sindikalni listi Izjema naj bo le regres za družbeno prehrano, ki naj letos znaša 550 din na člana kolektiva. S to pobudo so se strinjali tudi v več drugih kolektivih.
V okviru sindikalnih organizacij so sprejeli dogovor, da bodo vsak mesec sproti pregledali, kako uresničujejo sprejete ustalitvene obveze.
Posebna pozornost pri ustalitve-nih prizadevanjih pa bo veljala vsem SIS. V SIS se namreč steka ogromno denarja in z razumnim trošenjem lahko ogromno prispevamo k ustalitvi gospodarstva.
J. P.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
DESET TON PAPIRJA nedavni dvodnevni akciji
C1J1
ribniški občini zbrali 10.000 kg starega papirja. Največ so ga nabrali pionirji po osnovnih šolah, med njimi pa so bili spet najuspešnejši pionirji iz osnovne šole Loški potok, ki so razen tega zbrani papir razvrstili po kvaliteti in ga zvezali za kar zaslužijo še posebno prizanje. Z vsako zbrano tono časopisnega papirja se ohrani 17 dreves. Podobna akcija bo spet 16. in 17. septembra. Zanjo že zdaj varčujte papir. Če se ga bo kje nabralo preveč, se pravi okoli ene tone, obvestite občinski odbor RK, da bodo prišli ponj že prej.
VSE JE ZEBLO - Ob zadnjem snegu je zeblo vse stanovalce na Trgu Veljka Vlahoviča. Centralno gretje ni delalo, ker ga ni plačal neki Rom, nato pa še nekateri drugi, in ni bilo denarja za nakup
mazuta. Zadevo s plačevanjem je treba trajno razčistiti, da ne bo prihajalo do takih zastojev.
KOMISIJA NE DELA - Komisija za varstvo okolja, ki je bila imenovana že lani in je takrat dobila tudi naloge za delo, še vedno počiva. Sneg je v glavnem izginil, marsikje se je poklala nesnaga in komisiji dela ne B1 manjkalo.
ODKRILI IZVAJALCA -čali- smo, da je na Prijatelj^, trgu pri stolpičih skopana gl°D in jama, ki sploh ni bila zavarovana
iz katere je smrdelo. Precej iaS L
_ j __ ..	_	.__•«;	lafTlP	1
trajalo, da so ugotovili, da
jak
Grosuplje, nakar je	v
odprla niti SSS niti *i0JlUsGP
Kočevje ali Ribnica, ampak ^ r-rosuplje, nakar je S1®”,« v
§Dek*— ..i, i	Ur\	cnet
au-
inšpektor ukrepal, da bo spet re
RESET0
			. - ^ * v . * . 'I * ^ * m	. ■■ x ■ V ** * •* * n •* * » F ▼ r * * * '*■ J » * • * * *> * t v « f i- f rj t > < 9 r* ž . t i rf . . ' j, A * lilli i i * A
.»•Kit !KM«TfTiiHIII	mm	mmmmm	HMMgi1	
INTEREXPORT Ljubljana
^INEX Potovalna agencija
/• L
zelena luč
za
zeleni	v
na relaciji:
Novo mesto-Ljubljana 07,12 07,15 07,35
Kandija <	► 17,38
Novo mesto	17,36
Trebnje na Dol.	17,16
Ljubljana	16,22
Razen ob sobotah, nedeljah in praznikih
železniško lospodc
arstvo
uDtana
vaš poslovni partner
.J
POTOVANJA V TUJINO
TUNIZIJA — različne variante, od 3—7 dni, letalo, odhod od 20. 5. dalje
- FRANKFURT — sejem mesnopredelovalne industrije, 3 dni, letalo, odhod 3. 6. 1980
- LICHTENSTEIN - avtobus, odhod vsak petek
- LONDON in PARIZ, letalo, odhod vsak petek
- VARŠAVA — 3 dni, letalo, odhod vsak četrtek oz. petek
- TEČAJI ANGLEŠKEGA JEZIKA v Veliki Britaniji
POTOVANJA PO DOMOVINI
- BEOGRAD-FRUŠKA GORA-KRAGUJEVAC, 2 dni, letalo-avtobus, odhodi vsak petek
- VOJVODINA — 3 in 4 dni, letalo— bus, odhodi vsak petek
- SARAJEVO-TJENTIŠTE-DUBROVNIK, 3 dni, letalo-bus, odhodi vsak petek
- PO BOSNI in HERCEGOVINI, 4 dni, letalo-bus, odhodi vsak petek
- ČRNA GORA-DUBROVNIK, 3 dni, letalo-bus odhodi vsak petek
- PO MAKEDONIJI, 4 dni, letalo-bus, odhodi vsak petek
- DOJRANSKO, PRESPANSKO in OHRIDSKO JEZERO, 4 dni, letalo-bus, odhodi vsak petek od 16. 5. dalje
DOPUSTI
- SPLIT-KAŠTEL STARI, hotel PALAČE, RESNIK, privatna namestitev, letalski in osebni prevoz
- MALI LOŠINJ, hotel ALHAMBRA, vila DUBROVNIK, hotel BELLEVUE, hotel PUNTA
354/18-80
PRODAJA MEDNARODNIH IN DOMAČIH LETALSKIH VOZOVNIC VSI PROGRAMI SO NA VOLJO V POSLOVALNICI IN V POOBLAŠČENIH AGENCIJAH Informacije in prijave:
INEX, NOVO MESTO, Novi trg 4, telefon (068) 23—773 INEX, LJUBLJANA, Titova 25, telefon (061) 312-995
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 63. letu starosti za vedno zapustil naš dragi in skrbni mož, brat in stric
FRANC JANČAR
borec Gubčeve brigade z Malega Slatnika 20
Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem, sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki ste z nami v težkih trenutkih sočustvovali, nam izrekli sožalje, nas tolažili, podarili pokojnemu vence in cvetie ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti Zahvaljujemo se krajevni organizaciji ZB NOV Mali Slatnik za organizacijo in podarjeni venec ter govorniku tov. Francu Avscu za tople poslovilne besede. Lepa hvala kaplanu za opravljeni obred in vsem tistim, ki ste pokojnega obiskovali v času njegove težke bolezni. V sem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Nežka, sestri in brata z družinami ter ostalo sorodstvo
Janez, sredi življenja si orna veliko prezgodaj si nas zapustil, kruta smrt te nam je vzela, a v spominu in v srcu nam boš vedno živeL
ZAHVALA
Ob prerani izgubi mojega moža, brata in strica
JANEZA ALBINA
Klemenčičeva 2, Trebnje
,	Posebno	se	zahvaljujemo	sosedom	za nesebično
kolektivu ZG ŽTO TOZD za promet in tov. Obrekarju za
Iskrena hvala vsem sorodnikom in i pomoč, darovane vence in cvetje, organizacijo pogreba, tov. Korenu za poslovilne besede pri odprtem grobu, župnlcu za lepo opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinke ter vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremdi na zadnjo pot.
Žalujoča žena Tončka, sestre Milka, Angelca in Fani, brat Jaka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V	cvetu mladosti nas je komaj 19-leten zapustil naš najdražji sin, brat, nečak in vnuk
STANKO PUNGERŠIČ
s Pristave 84, Tržič
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami ter nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste našemu Stanku darovali cvetje, šopke in vence. Se posebej se zahvaljujemo osnovni mladinski organizaciji Pristava ter tabornikom OKG Križe za častno stražo m spremstvo, njegovim delovnim tovarišem iz Iskre - TOZD Stikala Kranj, sodelavcem iz Planike Kranj, bivšim sodelavcem iz Peka Tržič, pevcem kvinteta bratov Zupan za zapete žalostinke, obema govornikoma za ganljive besede ob odprtem grobu ter župniku iz Križev za poslovilni obred. Vsem sosedom, zlasti Francu Kopaču, prisrčna hvala za vso skrb v najtežjih trenutkih. Se enkrat hvala vsem, ki ste našega dragega sina tako številno spremili na zadnji poti in ki boste njegov spomin ohranili z nami se vnaprej.
V	neizmerni bolečini: atek Stane, mami Lojzka, brata Aleš in Primož, Lovrenčičevi ter drugo sorodstvo
Pristava, Tržič, Preddvor, Boršt, Regerča vas, Bregana, Koper, Kranj, Pluska, Trebnje, Železno, Ljubljana, Idrija, Michigan, Illinois
K.
r
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je nenadoma in za vedno zapustil dragi mož in dobri oče
JOŽE
ŠUTEJ
iz Kovačjega grada pri Vinici
nutfcf ? zahvala vsem, ki so kakorkoli pomagali v najtežjih tre-cinski J" 8a.sPrem>Ii na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala medi-sestn iz Vinice za njeno pomoč.
žena Ana, sinovi Jure, Jože, Janko in Mirko ter ®*dca Anica z družinami, brat in sestre ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Tragično nas je zapustila komaj v 16. letu življenja naša draga hčerka, sestra in vnukinja
ALENKA
ŽIBERT
iz Kalc pri Krškem
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, vaščanom in sorodnikom za izraze sožalja, za darovano cvetje in drugo pomoč v teh težkih trenutkih. Zdmljujemo se KOVINARSKI, TOZD Industrijska oprema Krško za darovan venec, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste našo drago Alenko v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Žalujoči: mama Olga, oče Drago, sestra Dragica z družino, brat Jožko, stari starši in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, babice, sestre in tete
MARIJE
STOPAR
iz Drganjih sel
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in bližnjim sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, za darovane vence in cvetje, za izraženo sožalje, ter vsem tistim, ki ste pokojno spremili na zadrgo pot Hvala govorniku za tople poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: Vsi njeni
V SPOMIN
Dne 4. maja bo minilo eno leto, od-kar ni več med nami našega dragega očeta in starega očeta
MATIJE GOLOBICA
iz Brezja pri Vinjem vrhu 3
Težko nam je brez tebe, dragi ata in dragi stari ata, toda usoda je taka. Zahvaljujemo se vsem, ki se dragega pokojnika spominjat^,
Žalujoči: hčerka Marija z družino
Brezje pri Vinjem vrhu, Semič,
22. aprila 1980
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, tasta in starega ata
FRANCETA KOZOROGA
iz BoStanja
jemo sosedom, vaščanom in znancem ter vsem,
se iskreno
ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje ter v velikem številu spremili pokojnika na zadnjo pot Zahvala tudi duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoča sinova Franci in Teme z družinama
V SPOMIN
Na usodni 12. maj pred petimi leti, ko nas je tragično za vedno zapustil naš dragi nepozabni mož, oče, sin in brat
MILAN
ŠOBAR
iz Novega mesta
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob.
Žalujoči: vsi njegovi
A
V SPOMIN
Žalosten in boleč je spomin na 25. april, ko si nam s svojo tragično smrtjo zarezal neizbrisno rano v naša srca, naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
FRANC
GLAVIC
iz Gorenja
Minilo je žalostno leto, odkar si nas za vedno in mnogo prezgodaj zapustil. Tih in prazen je naš dom brez tebe, a vendar živiš z nami. Tiho se sprašujemo, zakaj te je usoda iztrgala sredi neutrudnega dela, polnega načrtov, želja in ljubezni po življenju. Ne moremo verjeti, da te ni, a tvoj grob nemo priča, da si se za vedno poslovil. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate svečke.
Žalujoči: vsi tvoji
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi komaj 45-letne ljube žene, zlate mamice, sestre in jnahe
MARIJE
TOMAŽIČ
roj. Mrgole iz Primoža pri Studencu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Primoža ter okoliških vasi, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, izrekli sožalje, nas tolažili, podarili vence in cvetje ter se v tako velikem številu udeležili zadnje poti k večnemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni vodstvom in učencem osnovnih šol Telče in Tržišče ter konfekcijski šoli iz Sevnice za podaijene vence in veliko udeležbo na pogrebu. Zaradi velike udeležbe na pogrebu in darovane vence smo dolžni posebno zahvalo kolektivu vozovne tehnične službe jugoslovanskih železnic Zidani most Zelo smo hvaležni škocjanskemu kaplanu za pretresljiv govor pred hišo žalosti, za jegovo spremstvo do pokopališča in župniku z Velikega T ma za upaj opravljeni obrec
T
ski
Žalujoči: mož Drago, sinova Drago in Milan, hčeiki Marica in Stankica, bratje, sestre, tašča in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
ANE PUŠAVEC
iz Šentjerneja S 3
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od pokojne tako številno poslovili, jo spremili na zadnjo pot, ji darovali prelepo cvetje, nam izrazili sožalje in z nami delili bolečino slovesa.
V globoki žalosti vsi njeni
V SPOMIN
29. aprila sta minili dve leti, odkar je bil ustreljen
JOŽE
TRATNIK
mesar z Rake
Tistega usodnega dne te je, očka, neusmiljena zločinska roka izrtgala od nas, malih treh cicibanov, in se od tedaj zastonj ogledujemo naokrog in pričakujemo, da bi spet tiho in radostno nasmejan prišel od kod.
Vedno žalujoči otroci in vsi tvoji
ZAHVALA
Ob nepričakovani izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
ANTONA
PAJKA
<r .m
iz Štefana 7
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojniku darovali cvetje in ga spremili na njegovo zadnjo pot ter z nami delili bolečino slovesa.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
21. aprila nas je v težkih bolečinah zapustila v 94. letu starosti naša draga mama, stara mama, babica in prababica
MARIJA STRAJNAR
iz Ledeče vasi pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, še posebno Tončki Drmaževi, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali veliko lepega cvetja ter pokojno mamo v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se tudi župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinova Albin in Jože, hčeike Micka, Tončka, Pepca, Rezka, Fani z družinami, snaha Micka ter brat in sestre
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 83. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
MARTIN KERIN
iz Slinovc 9 pri Kostanjevici
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, posebno paSrbčičevi, Goriškovim, Ivanu Jereletu iz Karič ter Janezu Colariču iz Slivja za pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter za tako številno spremstvo na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Krajevni skupnosti in Društvu upokojencev iz Kostanjevice za spremstvo s prapori, župnikoma iz Kostanjevice in iz Podbočja pa za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Malči, sinova Martin in Lojze z družinama, hčerke Vera z možem, Jožica in Mimica z družinama, sestra Mimi s sinom Milanom in Zalka ter ostalo
sorodstvo
ZAHVALA
Dne 23. aprila nas je v 53. letu starosti za vedno zapustil naš mož, oče in stari oče
LUDVIK ŽAGAR
z Drske 46
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste z nami v težkih trenutkih sočustvovali, nam izrekli sožalje, nas tolažili, podarili pokojnemu vence in cvetje ter p v tak) velikem številu spremili na zadnjo pot Iskrena hvala delovnim kolektivom tovarne Novoteks - obrat predilnica, tovarni zdravil „Krka” - TOZD biokemija, SDK Novo mesto, ZZB Drska za darovane vence, tov. Hrvatinu in tov. Komelju za poslovilni govor, gasilskemu pevskemu zboru Šmihel in pihalni godbi iz Novega mesta za spremljanje na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, hči Lidija z možem in Jolanda z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, babice in tete
JOŽEFE BARBO
z Malega kala 11 (Dobja 3)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno spremili na poslednjo pot. Iskrena
Mercator — tozd Jelka iz Kočevja, še posebej hvala gasilskemu drušVu Mariborske livarne, kakor tudi zastopnikom Mariborskih livarn za udeležbo na pogrebu in župniku za lepo opravljeni obred..
Žalujoči: vsi njeni
		
20		
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustila draga žena, mati, sestra in teta
ALOJZIJA
GABRIJEL
z Grma pri Trebnjem
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste nam pomagali, stali ob strani, darovali cvetje in pokojno spremili na zadnjo pot Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin nted težko boleznijo. Posebno zahvalo smo dolžni dekanu za spremstvo od doma in za lepo opravljeni obred in govor, pevskemu zboru iz Mirne peči pa za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 74. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
IVANKA
FABJAN
roj. Vertar iz Vel. Riglja 1 pri Dol. Toplicah
Vsem, ki ste ji ob času njene bolezni stali ob strani, ji pomagali in sočustvovali z nami ter jo pospremili na njeno zadnjo pot, ji darovali vence in cvetje se najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto ter zdravnikom zdravstvenega doma in patronažnima sestrama Erni in Jelki za dolgotrajno nudenje pomoči na domu. Zahvaljujemo se tudi Gasilskemu društvu Podturn in kaplanu za opravljeni pogrebni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob nenadni in tragični smrti nas je v cvetu mladosti zapustil naš ljubljeni
JANEZ
SEVŠEK
iz Podboršta pri Šentjanžu
Iskreno se zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom, vaščanom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, pokojnemu podarili vence in cvetje ter ga tako Številno spremili na zadnjo pot Posebna hvala delovnim kolektivom in sindikalni podružnici „Me talna" Krmelj za organizacijo pogreba, TOZD „Lisci“ iz Krmelja, „Zmagi“ iz Mokronoga, mladinskemu aktivu iz Velikega Cirnika, sošolcem iz OS Šentjanž, govornikoma za poslovilne besede, godbi in pevcem za žalostinke in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: očfc Anton, brata Tone in Jože, sestra Fanika, zaročenka Slavka, družina Šuštaršič in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Nenadoma je po težki bolezni nehalo biti plemenito srce naše zlate nadvse dobre in skrbne mame
VALERIJE
LUZAR
iz Škocjana roj. Perjevič
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo ustno in pismeno sožalje, za številne vence in cvetje. Hvala vsem, ki ste našo dobro mamo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti v njen tihi dom. Se Posebna zahvala župniku za opravljeni obred, godbenikom iz Šentjerneja, pevcem MPZ Dobrava, govorniku Romanu Čelesniku za poslovilne besede in sosedoma za vso pomoč. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in jo imeli radi.
Žalujoči: vsi njeni
Škocjan, Zagreb, Novo mesto, Nuerenberg
ZAHVALA
Ob bedeči izgubi naše drage mame, sestre, tete in stare mame
JOŽEFE
ŠTINE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in šopke. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka Spl. bolnice Novo mesto za nego in zdravljenje, župnikoma za lepo opravljeni obred in govor ter kolektivom „Labod‘\ „Knjigotisk“ in RK BV1 Ljubljana. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinovi Tone, Franc, Alojz z družinami, hčerka Mimi z družino, hčerka Vera z možem, sestre, brat in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi, ki nas je zadela ob smrti našega dragega moža, očeta. sina. brata, starega očeta in strica
MIRKA
PAŠIČA
iz Kota pri Semiču
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam ob tem težkem udarcu stali ob strani, sočustvovali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili k njegovemu zadnjemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za hitro pomoč, GD Kot Brezje, CP Črnomelj, govornikoma in kaplanu za izrečene besede. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi Kot pri Semiču, dne 20. aprila 1980
l
{
y\
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, moža, očeta, brata, svaka in strica
MIHE STEGNETA
trgovskega poslovodje iz Goleka pri Vinici
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam pomagali v tem težkem trenutku, podarili vence in cvetje, ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni ..Dolenjki” Črnomelj, Občinski konferenci ZSMS Črnomelj, ,.Rudniku” Kanižarica, Lovski družini Vinica, Gasilskemu društvu Vinica, ZB Vinica, Osnovni šoli Vinica, Srednji politični šoli v Ljubljani, 00 ZSMS Vinica, Dijaškemu domu Majde Sile iz Novega mesta, govornikom, pevskemu zgoru, godbi ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena s sinovi, mama, sestra in bratje z družinami in drugo sorodstvo
Golek, Učakovci, Kranj, Cleveland, Hamilton,Toronto
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega, skrbnega moža, očeta,
sina in brata
MARTINA BIZJAKA
iz Leskovca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino, nam ustno in pismeno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Naša prisrčna zahvala velja „Novotehni” Novo mesto, bolniškemu osebju nevrološkega oddelka Novo mesto, SOb Krško, 00 ZSMS Leskovec ter vsem sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Prisrčna hvala pevcem za zapete žalostinke, govorniku za ganljive besede in župnikoma za opravljeni obred. Vsem, ki ste pokojnika imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu, prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Martina, hčerka Zorica, mama, brat in ostalo sorodstvo
Leskovec, 5. S. 1980
ZAHVALA
Ko je nenadoma v 21. letu starosti ugasnilo življenje naši ljubi hčerki in sestri
MILENI LEVIČAR
bili deležni iskrenega sočustvovanja. Najlepše se zahvaljuje-"J® sovaščanom, sodelavcem, sorodnikom, prijateljem in "»ncem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. Iskrena ata posameznikom in delovnim organizacijam za prekrasno J^tje m vence ter tako številnemu spremstvu na njeni zadnji poti. dckj ,lvala tov- Malusu iz DO ..Preskrba” Krško za ganljive Poslovilne besede. Hvala župniku za opravljeni pogrebni obred. lena, v naših srcih boš živela z nami.
Neutolažljivi; mama, ati, brat Rajko, sestra Valentina z družino, Jožko s starši in ostalo sorodstvo
Sela pri Raki, 7.5. 1980
rodile: Terezija Zupančč iz Trnja -Blaža, Bariča Horvat iz Rajca -Franja, Branka Švajger iz Pečic -
Danijela, Karmen Kerk iz Vrbine -Denisa, Ljerka Kovačič iz Javorja -Majo, Gordana Popovič iz Sibic -
Prišla je pomlad in z njo tudi cvetje, ki si ga tako ljubila, a ti si odšla od nas, ne da bi se poslovila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, tašče, sestre in tete
MARIJE
BUČAR
iz Pahe 5 pri Otočcu
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom, ki ste z nami v težkih trenutkih sočustvovali, nam izrekli sožalje in nas tolažili, darovali vence in cvetje ter
fokojno spremili v tako velikem številu na njeno zadnjo pot osebna zahvala velja Dragu Bratcu, Viki Kokalj in Lenčki za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se kolektivom 1MV, PTT in Knjigotisku za podarjene vence ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Lojze, sinovi Martin, Slavko z družinama, Jože z ženo Mileno, sestre, brat z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega očeta
RUDOLFA
MOVRINA
iz Deskove vasi 6
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste dragega pokojnika tako številno spremili na zadnjo pot, mu darovali cvetje in vence ter nam izrazili sožalje in z nami delili bolečino slovesa. Posebno se zahvaljujemo govorniku ZB, SZDL, pevskemu zboru Stari trg, sosedom Režkovim ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Neža, hčeika Slavka, Francka, Anica ter sin Rudi z družinami
^tu »j.	0(I	25.	januarja	do	9.
10 v brežiški porodnišnici
Niko lino, Dubravka Mačaš iz Miha-novič dola - Svijetlano, Marija Ciglar iz Sevnice - Milanjo, Avgusta
Petan iz VeL Dola - Lauro, Marija Prah iz Krajnih brd - deklico, Vesna Pavšek iz Samobora - Majo,
Zlatica Gramc iz Vrhovske vasi -dečka, Slavica Bašič iz Samobora -
Marka, Bariča Grgečič iz Braslavja -Zdravka, Marica Zelježnjak iz Samobora - Nikolino, Štefica Kuševič iz Laduča - dečka, Marija Nadi iz
Male Gorice - Suzano, Marija Prebejšek iz Krškega - Tomaža, Marija Kovačič iz Ključa - Simono
in Mirelo, Mira Vojnovič iz Brežic -deklico, Angela Simončič s Senove-
ga - Sabino, Kata Oljača iz Krškega - Mladena in Ljubca Krušlin iz Savskega Marofa - V la d im ir a.
ČESTITAMO!
(1603-041 8. maja 1980
DOLENJSKI UST
23
vile vrste Uudi. Tiho in vsak s svojimi mislimi so čakali, da pridejo na vrsto za vpis v žalno knjigo.
V delovnih organizacijah so uredili, da bi lahko spremljali današnje pogrebne slovesnosti. V Novolesu je
predsednika Tita je upočasnil vožnjo mimo tihe množice in zvokov žalostinke združenih godb napihala.
Tudi vzdolž pioge na železniški postaji v Brežicah je
SLOVO OB PROGI - Modri vlak s posmrtnimi ostanki predsednica Tita je v ponedeljek dop1 Sevnici nemo in z bolečino v srcu pozdravilo nad 5.000 ljudi (Foto: Železnk)
TRI TITOVE PODOBE
Tita sem portretiral trikrat.
Prvič sem ga delal sredi vojne ob II. zasedanju AVNOJ 1943 v Jajcu, kar je najpomembnejše, saj je to edina likovna podoba, ohranjena iz tega časa.
Drugič sem ga slikal v družbi osmih slikarjev Jugoslavije na Belem dvoru v Beogradu 1947.
Tretjič sem predsednika Tita portretiral januarja 1966 na otočku Vanga na Brionih.
Seveda sem tovariša Tita srečaval vsa leta tudi vmes na raznh proslavah, sprejemih, pri delu v zvezni skupščini, ob njegovih rojstnih dnevih v Beogradu, pa tudi ob obletnicah zasedanja AVNOJ v Jajcu, kjer si je pazljivo ogledal mojo razstavo NOB v muzeju AVNOJ. Srečal sem ga tudi na bienalu grafike v Ljubljani pa na Brdu v Sloveniji, in nazadnje, ko me je leta 1969 počastil s posebnim prihodom in obiskom moje velike retrospektivne razstave v Slovenj Gradcu ob moji 70-letnici.
Vedno in povsod je bil izredno prijeten, ljubezniv, tovariško topel in razumevajoč. Še na daljnjem Japonskem se me je spomnil in mi pripeljal zajetne zavitke japonskega papirja za najfinejše tiske grafik.
Vsa ta nenavadna širokogrudnost in iskrena prijateljska naklonjenost me je vedno pretresla do ginjenosti in oživela globoko spoštovanje. Vedno sem se zavedal, da mi je tovariš Tit) s tem, ko sem ga slikal in srečaval, žrtvoval ure in dneve svojega dragocenega časa, ki ga je podaril meni in mojemu
delu'	BOŽIDAR	JAKAC
SREČANJA S TITOM
Zelo sem ponosen, da sem kot Titov sodobnik imel priložnost in nenavadno srečo, da sem se osebno srečal s tem velikim človekom sredi borb za osvoboditev, v času II. zasedanja AVNOJ v Jajcu 1943, kjer se je dokončno oblikovala nova Jugoslavija Bil sem med delegati naših narodov, ki smo takrat sprejeli in potrdili daljnosežne odločbe.
V	tistih dneh legendarne in težke borbe na življenje in smrt sem srečal njega, ki je, in še vedno živo predstavlja naš pravični upor proti sovražnikom, ki so nas hoteli pokončati in zbrisati s sveta
Doživel sem njegovo očarljivo pojavo in njegov globoko človeški lik. Veliko je bilo povedanega vsa ta leta o njegovi osebnosti, o njegovem ogromnem pomenu za vse nas, hkrati pa tudi o njegovi pomembnosti v velikem svetu, ki govori o njem v superlativih.
Meni je bilo dano, da sem ga spoznaval in ga gledal iz oči v oči kot portretist, ko sem skušal po svojih najboljših močeh likovno izpovedati svoja opazovanja, psihološka spoznanja in zajeti ves njegov zapleteni razpon izredno bogate izraznosti Njegov obraz je bil prefinjeno bogato oblikovan, valoval je od energičnosti do tople in globoke človečnosti ter duhovne prodornosti Prav to poslednje je bilo pomembno spoznanje in srčna steza do njegove neizčrpno bogate notranjosti, ki pa je bila pri vsem tem tako prisrčno čudovito preprosta, da sem ga začutil tako silno blizu, kot da sva bila že od zdavnaj stara prijatelja. To je tista topla moč človeka, resnično zraslega iz ljudstva, iz ljudi, iz zemlje.
Tito je že za življenja predstavljal spomenik velike dobe človeka, ki je izšel iz ljudstva kot kmečki sih in je iz malih razmer z močjo svojega prirojenega duha postal borec za pravičnejše odnose med ljudmi Postal je organizator in daljnoviden uresničevalec velike misli, ki naj prerodi svet Postal je genialen vojskovodja kot samorastnik, ker se je v njem utelesila sila svobodoljubja, ki živi v vseh naših narodih skozi dolga stolelja suženjstva raznim nasilnim tlačiteljem, mučiteljem in izkoriščevalcem. Tovariš Tito je postal graditelj nove, svobodne Jugoslavije, ki je po vseh strahotah znal ponovno zediniti in povezati vse narodnosti naše republike.
Z legendarno osebnostjo je postal prav gotovo najpomembnejši državnik sodobnega sveta. Kot dosledni borec za spravo in mir med narodi ter državami je postal vzor vsem še nesvobodnim in izkoriščanim narodom. Tito ostaja borec za mirno sožitje med različnimi svetovi.
Če kdo, potem Tito zasluži ne samo herojsko čast, temveč tudi naziv Tito Veliki, ker je Tito en sam in edinstvea
BOŽIDAR JAKAC
——
tem prostoru so pripravili tudi priložnostno razstrf1 Titovih del.
Žalne seje so bile tudi v vseh krajevnih skupnostih, njih pa so se zbrali tudi člani več društev. V šolah delovnih organizacijah so pripravili posebne izdaje gla Tako so delavci Beti dobili posebno številko Novic ž
ponedeljek zjutraj, ko »o priili n« dolo.
Osrednje žalno zborovanje občanov je bilo v Meč na Trgu svobode v torek ob 13. uri.
Trebanjci, ki so komaj pred dobrim tednom t številno in prisrčno pospremili na pot Titovo štafeto, se ob vesti o Titovi smrti takoj drugi dan zjutraj zbi na žalne seje po delovnih organizacijah. Žalne seje so vrstile vse dopoldne, ponekod so jih imeli posebej popoldanske izmene. Ze ob deseti uri dopoldne pa so v trebanjskem domu kulture zbrali delegati vseh zbof občinske skupščine, člani občinske konference ZK vodstva drugih družbenopolitičnih oiganizacij. Ob uri je bila v trebanjskem parku osrednja žalna svečarn katere se je kljub dežju udeležilo več kot 2000 občan®
S te slovesnosti so poslali brzojavki z izrazi s oz* predsedstvoma SFRJ in CK ZKJ. Zborovanje v sp o®* na tovariša Tita so imeli tudi v krajevnih skupno* Šentrupert in v Velikem Gabru, v torek pa še v drw krajevnih skupnostih. Tudi učenci in pionirji so po Šo pripravili žalna zborovanja, pripravljajo pa se tudi razstave, na katerih bodo prikazali Titovo življenje njegovo revolucionarno delo.
KOČEVJE, RIBNICA - V kočevski občini so W prvo žalno svečanost v Pekarni in sicer v nočnih ur>J nedelje na ponedeljek. Poudarili so, da bodo poslej ^ še bolj odgovorno in zavzeto.	,
V ponedeljek, torek in sredo so imeli žalne svečan v vseh šolah, OO ZK, delovnih organizacijah, kraje' skupnostih, društvih in drugod. Osrednja žalna čanost je bila v torek ob 13. uri v dvorani, kjer je 1943 zasedal zgodovinski zbor prvih svobodno izv . nih odposlancev slovenskega naroda. Govoril je sednik občinske skupščine Savo Vovk. Z svečanosti so poslali žalne brzojavke predsedstvu in CK ZKJ. Poudarili so, da so se zbfali v dvorani , so prvič v zgodovini slovenskega naroda leta j zasedali svobodno izvoljeni odposlanci in da bodo. | misli in delo posvetili uresničevanju Cankarjeve * I „Narod si bo pisal sodbo sam“, kar je bilo tudi v kočevskega zbora, vseh socialističnih revolucij *n tovariša Tita.	j
V ribniški občini je bila osrednja žalna svečan ^ ( ponedeljek ob 13. uri. Na njej je govoril osvetlefl*| predsednika Tita in o pomenu njegovega dela se*^ komiteja občinske konference ZK France Grivec. j svečanosti so se v ponedeljek, torek in sredo vrst vseh KS, šolah, delovnih skupnostih in drugod.
V prostorih občinske skupščine v L” žalno knjigo, v katero se je že prvi dan ' občanov.
V BOLEČINI, A S PONOSOM
„V naših srcih je neizmerna žalost, hkrati pa smo ponosni, da smo živeli s Titom in da bomo lahko nadaljevali njegovo delo," so poudarili delovni ljudje in občani Dolenjske, Bele krajine in Posavja na žalnih slovesnostih, kjer so se poklonili spominu na največjega
sina naše domovine ____________
sindikat dal pobudo, da bi ob 12. uri za dve uri prekinili delo in se zbrali pred televizorji, zamujeni čas pa bi potem nadomestili. V Novoteksu bi radi televizorje namestili v proizvodne prostore. Na razne načine se delovni ljudje organizirajo tudi drugod, povsod z isto željo: biti s Titom do zadnjega trenutka.
Človek, ki je svoje življenje posvetil svobodi, demokraciji, miru, enakopravnemu sodelovanju med narodi in ljudmi vsega sveta - največjim idealom človeštva, ne more umreti. Zato bo tudi tovariš Tito ostal v nas in bo z nami vselej kot najsvetlejša luč, kažipot in navdih, ko bomo nadaljevali njegovo delo in šli po poti, ki nam jo je začrtal.
Ta misel je prevevala delovne ljudi in občane Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ko so se v zgodnjih jutranjih urah deževnega majskega ponedeljka zbrali na prvih žalnih zborovanjih, da bi se poklonili spominu največjega sinu naše domovine.
„Globoko v naših srcih je žalost, ki jo čutimo ob smrti tovariša Tita z milijoni iz naše domovine in svobodoljubnega sveta,” so poudarili na ponedeljkovi skupni žalni slovesnosti vseh medobčinskih vodstev dolenjske reg g e v Novem mestu, kjer je o liku tovariša Tila govorila borka in družbenopolitična delavka Dragica Rome.
S te spominske slovesnosti so poslali predsedstvu SFRJ, predsedstvu CK ZKJ in predsedstvu CK ZKS sožalno brzojavko, v kateri so med drugim podčrtali;
„Ponosni smo, da smo živeli s Titom, z njegovo enkratno in odločno osebnostjo, in prav tako ponosni, da bomo lahko nadaljevali njegove zamisli.”
In kako je bilo po občinah?
BREŽICE, KRŠKO, SEVNICA - Ob vesti, daje umrl naš Tito, se je praznično razpoloženje v posavskih občinah na mah sprevrglo v žalost in bolečino. BSo je, kot da so se ustavile vse ure tega sveta.
„V dnevih zadnjega slovesa mislimo predvsem na naš veliki dolg človeku, ki je skoval bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti in ju utrdil v socialistični samoupravni družbi,” so zapisali v proglasu občinske konference SZDL v Krškem. S to zaobljubo so se poklonili spominu pokojnega voditelja na žalnih slovesnostih in ob vlaku z njegovo krsto. Prva žalna seja je bila v nedeljo ob 22. uri v Tovarni Djuro Salaj, kjer se stroji tudi med prazniki niso ustavili. Osrednja občinska slovesnost je bila v ponedeljek ob 7.30. Govoril je sekretar komiteja J ože Peterkoč.
V ponedeljek zjutraj do 6.30 je bSo v delovnih kolektivih krške občine že 14 komemorac| in do prihoda vlaka se jih je zvrstilo še nekaj. Tudi v večini krajevnih skupnosti in šol so se že isti dan poklonili Titovemu spominu. Na železniški postaji se je ob 9.30 zbralo nad 7000 občanov. Vlak s posmrtnimi ostanki
► r -f *	“	~
modri vlak pričakal nemi špalir šolske mladine, delavcev in drugih občanov. V delovnih kolektivih, šolah in krajevnih skupnostih so počastili spomin na predsednika Tita na žalnih sejah v ponedeljek in torek, osrednja občinska komemoracija pa je bila v ponedeljek zvečer v prosvetnem domu v Brežicah. O liku tovariša Tita je govorila sekretarka Komiteja občinske konference ZK Božena Ostrovršnik. Ko je nato pevski zbor zapel pesem „Dmže Tito, mi ti se kunemo ...”, se mu je spontano pridružilo občinstvo, ki je tokrat napolnilo dvorano do zadnjega kotička.
Tudi v Brežicah so že v ponedeljek izdali proglas s posebnim obvestilom občanom. S slovesnosti v krški in brežiški občini so razposlali številne sožalne brzojavke predsedstvoma SFRJ in SRS ter predsedstvoma CK ZKS in CK ZKJ. V obeh občinah se ljudje že od ponedeljka dalje vpisujejo v žalne knjige, samoupravljalcr pa nakazujejo denar v Titov sklad za štipendije.
Ob smrti predsednika Tita so v večini sevniških kolektivov pričeli delovni teden z enominutnim molkom. V ponedeljek in torek so bili komemorativni shodi v večini krajevnih skupnosti Ganljiv je bil prizor vzdolž glavne železniške proge. Ze v jutranjih urah so se pričeli zbirati ljudje ob tirih. Sevniška gasilska delavska godba je igrala žalostinke na postaji. Množica nad 5.000 ljudi je nemo in z bolečino v srcu spremljala mimovozeči modri vlak. Iz rok so proti tirom poleteli šopki pomladnega cvetja, prenekatero oko sejezarosilo v solzah. Kakor je bil Titov obisk pred tremi leti na Lisci za marsikoga najsrečnejši dogodek, je bilo tokratno zadnje slovo težko.
V ponedeljek ob 12. uri je predsednik občinske skupščine Janko Rebernik sklical žalno sejo vseh treh zborov občinske skupščine, vodstev družbenopolitičnih organizacij, predstavnikov krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, delegatov skupin delegatov za zbor občin in združenega dela republiške skupščine in članov občinskega iz vrš pega sveta. O Titu je govoril sekretar komiteja občinske konference ZK Franc Pipan.
NOVO MESTO, ČRNOMELJ, METLIKA - Delovni ljudje novomeške občine so že prvo jutro po smrti dragega Tita organizirali kratke komemoracije po delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih. Take svečanosti pa so se vrstile še v torek in sredo. V tovarnah, šdah, ustanovah in uradih so za dobre pol ure prenehali z delom in se na hitro, vendar dostojno poklonili spominu na velikega moža.
Na občinski žalni slovesnosti 5. maja ob 10. uri v Domu JLA se je prvič zgodilo, da je bila nova velika dvorana pretesna. Ptico bi slišal, če bi zaprhutala s perutmi med slovesnostjo, katere so se udeležili člani občinske konference ZK, delegati vseh treh zborov občinske skupščine, vsa vodstva družbenopolitičnih oiganizacij in izvršni organi interesnih skupnosti ter predstavniki delovnih organizacij iz vse občine.
N a desetine žalnih slovesnosti je bilo, a povsod enako vzdušje in občutje. Marsikatero oko je bilo orošeno in tudi možakov ni bilo sram, če jim je solza spolzela po licih. V Domu JLA so hitro pripravili slikovno razstavico „Tito med Dolenjci”, pred malo sejno dvorano ] vile vrste Uudi. Tiho in vsak s r -''
Več kot 500 delegatov zborov občinske skupščine, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, interesnih skupnosti, delovnih organizacij, krajevnih skupnosti seje zbralo na osrednji žalni slovesnosti v črnomaljski občini in se poklonilo spominu na največjega sina naših narodov in narodnosti, ljubljenemu predsedniku Titu. Na žalni seji v črnomaljskem Kulturnem domu je o življenju in delu državljana sveta spregovoril Pankracij Zupaic, sekretar komiteja OK ZKS.
V številnih delovnih organizacijah so se delavci zbrali na žalnih slovesnostih v ponedeljek že navsezgodaj. Žalne seje so sklicali v vseh krajevnih skupnostih v občini Učenci in dijaki v šolah so si v zbrani tišini ogledali zadnje slovo, ki sta ga Ljubljana in Slovenija pripravili tovarišu Titu, pouk pa je bil v ponedeljek v glavnem posvečen življenju in delu našega predsednika.
V občinski sejni sobi so odprli žalno knjigo ter pripravili razstavo nekaterih del tovariša Tita. Delovne organizacije, ki izdajajo svoja glasila, so pripravile posebne žalne številke. Mladi so spomin na tovariša Tita počastili tudi tako, da so začeli urejati okolico kakih 200 spomenikov in spominskih obeležij NOB.
V metliški občini so se na žalnih sejah, na katerih so počastili spomin na svojega največjega prijatelja in vzornika, prvi zbrali delovni ljudje, takoj ko so v ponedeljek zjutraj prišli na delo. Žalna zborovanja so bila v vseh delovnih organizacijah, šolah, ustanovah. Osrednja žalna seja skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij, ki so se je udeležili tudi predstavniki vsega samoupravnega in političnega življenja v občini predvojni komunisti, revolucionarji in drugi občani, je bila v ponedeljek ob 8. uri v metliškem kulturnem domu. O liku dragega Tita, njegovem neprecenljivem življenju in delu je govoril sekretar komiteja OK ZKS Jože Mozetič. S seje so poslali sožalne brzojavke predsedstvom SFRJ, CK ZKJ in CK ZKS. V avli kulturnega doma so odprli žalno knjigo, ki sojo kasneje prenesli v občinsko sejno sobo, kjer se delovni ljudje in občani vpisujejo v dnevih žalovanja od 6. do 18. ure; v