/oštatea plačana * gotovliiL
Leto XI., št. 214
Lpravništro: Ljubljana, Knafljeva i ulica 5. - Telefon it 3122, 3123, 1 3124, 3125, 3126. Icseratni oddelek: Ljubljana, Preier« nova ulica 4. — Telefon St. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. - Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
St 2. - Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« . Ijana St 11.842; Praha čislo r 78.180: Wien št 105 241.
tjubljana, torek 16* septembra 1930
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, m inozemstvo 40.— Din._
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te.
lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Telefon §t 190
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Dr. Marinkovič o mirovni politiki Jugoslavije
Jugoslavija je Iskrena pobornica miru in mednarodne vzajemnosti — Nevarnost novih vojn tvori pretiran nacijonalni šovinizem posameznih držav
Ženeva, 15. septembra, s. Današnja dopoldanska seja skupščine Društva narodov Je. prinesla nekaj omembe vrednih pobud. Najprej je bil sprejet na dnevni red predlog severno-evropskih držav za odstranitev klavzule o največjih carinskih ugodnostih ter izročen drugemu odboru.
Zastopnik Avstralije Brenard je tolmačil dejstvo, da razorožitev vendarle napreduje. Japonski zastopnik Macudeira Je It^otovil, da so bili na londonski pomorski konferenci doseženi pomembni uspehi. Zatem je pozdravil idejo g. Brianda o ;Panevropi in dejal o njej, da je z gospodarskega stališča uprav odrešilna.
zadnje dni preteklega tedna se je zve-Br>lo, da bo danes govoril v plenumu Društva narodov jugoslovenski zunanji mini-s er. Čeprav je bilo zanimanje ženevskih J;, rogov danes predvsem osredotočeno na 4~id volitev v Nemčiji, se je vendarle pokaralo tudi za govor jugoslovenskega zunanjega ministra nenavadno zanimanje. Dvorana ge bilo do zadnjega mesta zasedena in je dr. •Marinkovič žel za svoja izvajanja ponovno fcu-aimo odobravanje, ob koncu pa so mu čestitali vsi v ženevi zbrani vplivnejši držav-iriki. Splošno se je pričakovalo, da bo dr. Marinkovič govoril tudi o odnošajih med Jugoslavijo in Italijo ter o akciji za osno-iranje agrarnega bloka. Dr. Marinkovič pa fp v svojem govora vseh teh vprašanj sploh ri dotaknil, marveč se je omejil na to, da j};' pojasnil stališče Jugoslavije do Briando-ir^ga predloga za osnovanje evropske unije, ter stališče, ki naj ga v tem vprašanju zavzame Društvo narodov.
Govor dr. Marinkoviča
Takoj uvodoma se j« dr. Marinkovič Izrazil proti predlogu, naj bi o Briandovem račrtu še enkrat razpravljala šesta politična komisija Društva narodov. Naglasil je, iria je bilo to vprašanje že na plenarni seji podrobno razmotrivano ter je dozorelo tako idajleč, da ga je treba Ie še proučiti v po-isAbnem odboru, ki se naj v to svrho izvoli in ki naj sestavi primerne predloge za bori ooe zasedanje Društva narodov. Dr. Ma-r nkovič je zlasti poudarjal, da je Jugoslavija z velikim zanimanjem pričakovala Bri-andov načrt in da je pripravljena njegovo akcijo podpirati vsestransko. Jugoslavija, je Uvajal dr. Marinkovič, je iskrena pobornica imiru. šla je skozi hudo trpljenje, doživela najhujše epizode svetovne vojne in zna zato pravilno ceniti mir. Prav zato tudi želi podpirati vsako akcijo, ki stremi za ojače-njem in utrditvijo miru. Jugoslavija je vsestranska zagovornica mednarodne vzajemnosti in mednarodnega sodelovanja. Zaveda se odgovornosti, ki jo mora prevzeti vsaka država za ohranitev miru. Prihodnje leto naj komisija, ki bo proučevala Briandov načrt predloži Društvu narodov primerne predloge za bodočo organizacijo Evrope. Prihodnje plenarno zasedanje DN mora že skleniti primerne ukrepe za uresničenje Briandovega načrta.
V svojem nadaljnem govoru se je dr. Marinkovič dotaknil vprašanja razorožitve. Poudarjal je, da je to eden najvažnejših problemov glede na določbe odnošajev v
Evropi. Še vedno obstoja ta možnost ln nevarnost nove vojne. Dokler ostoja ta možnost in nevarnost, mir še ni zagotovljen. Govoreč o krivdi za tako stanje Evrope, ki se 10 let po svetovni vojni že zopet nagiba ln pripravlja na novo vojno, je dr. Marinkovič naglašal, da je temu v prvi vrsti kriv pretirani nacionalizem posameznih držav. Burno aklamiran je dr. Marinkovič zaključil svoj govor s toplim pozivom vsem narodom, naj zatro pretirani šovinizem in s tem v prvi vrsti doprinesejo k ohranitvi in uvrstitvi miru v Evropi in na vsem svetu.
Soglasje Grčije
Nato je govoril grški zunanji minister Po-litis, ki je v glavnem zavzel k Briandovemu načrtu enako stališče kakor dr. Marinkovič. Zadnji je na današnjem plenarnem sestanku govoril japonski delegat, ki je podpiral stališče Anglije glede na razorožitev.
Politis je predlagal, da se imenuje odbor, ki bo proučil organizacijo panevropske unije. Nova federacija bi morala pričeti z unifikacijo mednarodnih konvencij po primeru balkanske konference, ki bo v Atenah.
Nemški zunanji minister dr. Curtius, Cigar govor se pričakuje v ženevskih krogih z velikim zanimanjem, bo govoril šele v sredo.
Madžarska za revizijo mirovnih pogodb
Popoldanska seja je bila otvorjena z govorom madžarskega delegata grofa Appon-nyja, ki je pozdravil panevropski predlog Brianda. Tukaj pa mora imeti gospodarstvo prednost pred politiko. Gospodarsko vprašanje je v gotovi meri že zrelo za odločitev. Madžarska in njeni sosedje so že pričeli kljub težkim političnim težkočam polagati temelj za tesno gospodarsko sodelovanje. Res pa je, da za evropske države brez ameriške pomoči ne bo uspehov. V sodelovanju izvenevropskih držav leži tudi jamstvo za nepristranost. O borbi proti vojni je izjavil grof Apponny, da je treba povsod, kjer obstoje v Evropi in sploh na svetu, kali za vojno odstraniti. Dokler bo obstojalo stanje trajnega ogrožanja, tudi ne bo izginil nemir med narodi. Ako se ta problem svobodno in nepristransko prouči, se pride do vprašania revizije mirovnih pogodb. Ni več daleč dan, ko se bo moralo to vprašanje načeti. Ako pa bi to vprašanje pomenilo vojno, potem more že sedaj izjaviti s tribune Društva narodov, da se bo Madžarska svoji zahtevi odrekla.
Besede grofa Apponnyja je zborovanje sprejelo z viharnim odobravanjem. Med Nemčijo in Francijo, je nadaljeval grof Apponny, je sedaj prišlo do zbližanja. Slifi-no stanje se mora ustvariti tudi med malimi državami. Grof Apponnyi je končal svoj govor z besedami psalmista: Veroval sem ln zaradi te«a govoril.
Povratek Grantfijja v Ženevo
ženeva, 15. septembra g. Italijanski zunanji minister Grandi se bo v sredo ali v četrtek vrnil v Ženevo. Briand in Scialoja sta se nad eno uro pogajala o sredozemskem vprašanju, vendar pa še vedno brez uspeha.
I
Krvavi izgredi v Varšavi
Varšava, 15. sept. d. Včeraj se je vršil ra vrtu ob Chopinovi cesti shod pristašev yetih strank levice in centruma, ki se ga „je udeležilo okoli 1500 oseb. Zborovanje, na katerem so govorili voditelji opozicije, je poteklo popolnoma mirno. Po shodu je odšel del udeležencev po eni izmed glavnih •cest, ker pa so bile pocestne manifestacije prenovedane, jih je skušala policija raz« pnati. Neznanci so zagnali pri tem ročno ranato in oddali več revolverskih strelov. Tbita je bila ena oseba, 11 pa ranjenih, med njimi pet policistov. Več ljudi so v gneči tudi pohodili. Policija je vzpostavila red, ne da bi rabila orožje. Kakih 100 ljudi je bilo aretiranih. Vladni tisk ugotav« lia, da je do izgredov prišlo zaradi komu« nističnih izzivanj. V Radomu in Krakovu ie policija razgnala protestne shode. V Lvovu je bil ranjen poslanec Hausner. V Lublinu je bil neki poslanec aretiran za« radi hujskajočih govorov. Tudi v nekaterih drugih krajih je prišlo do izgredov, ki jih ie novzročila opozicija.
V mestu Torun je po končanem mitingu skupina udeležencev hotela priredili manifestacije po ulicah. Policija pa je mani-festante pozvala, naj se mirno razidejo. Tisti trenutek je iz vrst manifestantov parilo nekaj strelov v smeri proti stražnikom, ranjen pa ni bil nihče. Policiji se je posrečilo demonstrante razgnati, ne da bi ji bilo treba rabiti orožje.
Bolgarski kralj v Italiji
Como, 15. septembra. AA. Semkaj je prispel bolgarski kralj Boris, ki je s svojim spremstvom napravil daljši izlet po jezeru. Bolgarski kralj je bil zadovoljen s spreje« mom, ki mu je bil prirejen od italijanskih oblastev.
Brezposelnost v Italiji
Rim, 15. septembra. AA. Po uradnih po« datkih je bilo 31. avgusta v Italiji 375.548 brezposelnih. Od tega 264.857 moških, osta« nek pa žensk. Večina brezposelnih odpade na gradbeno delavstvo in na delavstvo, za« posleno v poljedelstvu. V mesecu avgustu je število brezposelnih narastlo za 32.712 delavcev in 743 delavk.
Jugoslovenska razstava v Solunu
Solun, 15. septembra. AA. Davi je grški minister vojske in mornarice general Bo« caris posetil jugoslovenski paviljon na men« narodni solunski razstavi. Spremljala sta komandant grške mornarice Domestikos in predsednik solunskega sejma Varlamides. Minister Bocaris se je zelo pohvalno izra« zil o jugoslovenskem paviljonu in njegovi ureditvi in čestital organizatorju Jaši Gr« gaševiču k velikemu uspehu. Minister Bo« caris je bil poln hvale o ogromnem na« predku jugoslovenskega gospodarstva.
Solun, 15. septembra. AA. Davi so g o« spodje dr. Juraj Tomičič, delegat jugoslo« venskega ministra za trgovino in industri« jo, dr. Kojič, jugoslovenski generalni kon« zul, Jaša Grgaševič, svetnik ministrstva, arhitekt Brašovani, kipar Plavšič, tajnik ju« goslovenske zbornice v Solunu dr. Mihaj« lovič in drugi ugledni Jugosloveni položili venec na jugoslovenskem vojaškem poko« pališču v Zeitimliku, kjer počivajo ostanki junakov, ki so žrtvovali svoje, življenje za svobodo Jugoslavije. Zatem je delegacija položila tudi na spomenik, postavljen v spomin srbskih in zavezniških junakov, kra« sen venec.
Ponesrečen polet 16 km visoko
Augsburg, 15. septembra d. Poizkus profesorja Piccarda, ki se je nameraval dvigniti z balonom v hermetično zaprti gondoli v višino 16.000 m v svrho proučevanja atmosfere, se je iz neznanih vzrokov ponesrečil. Dvig z balonom bi se imel izvršiti danes dopoldne. Prof. Piccard se je dal s svojim spremljevalcem zapreti v gondolo, nakar so odvezali vrvi balona. Namesto, da bi se bil balon dvignil v zrak, se je nekaj sto metrov daleč kotalil po zemlji in nato obležal. Prof. Piccard je izjavil, da si ne zna tolmačiti vzroka tega neuspeha. Misli pa, da je krivo vreme. Poizkus bo na vsak način ponovil, ne ve pa še kdaj.
Turki porazili Kurde
London, 15. septembra AA. Reuter poroča iz Ankare, da se operacije na gori Ararat vrše s popolnim uspehom. Vse uporniške čete so razkropljene in uničene. Usmiljenja zmagovalci niso pokazali. Vojska preganja upornike, ki divje beže.
ZMAGA EKSTREMNIH RADIKALOV
PRI NEMŠKIH VOLITVAH
Pri nedeljskih volitvah so največ pridobili komunisti in narodni socijalisti - Negotovost v bodočem političnem razvoju Nemčije
Berlin, 15. septembra, r. Včeraj so se vršile v Nemčiji državnozborske volitve, za katere je vladalo po vsej Evropi ogromno zanimanje, ker je bilo jasno, da bodo odločilne važnosti za notranji razvoj Nemčije in tudi za bodočo mednarodno politično konstelacijo. Izid volitev je presenetil tako Nemce same kakor vso Evropo. Iz volilne borbe sta izšli silno o.iačeni obe ekstremi-stičnl skupini, narodni socialisti kot desničarska in komunisti kot levičarska skupina, dočim so bile vse meščanske stranke sredine oslabljene. Hitlerjevi narodni socialisti so postali druga najmočnejša stranka in bodo imeli zato zelo močen vpliv na notranjo in zunanjo politiko Nemčije.
Berlin, 14. septembra, AA. »Woifbi-ro« poroča: Celokupno število glasov, oddanih v vseh volilnih okrajih Nemčije, znaša 35 milijonov. Dobili so; socijalni demokrati 8,536.000, narodni socijalisti 6,275.000. komunisti 4,599.000, centrum 4,549.000, nemški nacijonalci 2,459.000, nemška ljudska stranka 1,996.000, gospodarska stranka 1,352.000, nova državna stranka 1,186.000. bavarska ljudska stranka 1,118.000. stranka podeželskega ljudstva 1 milijon 103.000.
Ostali glasovi so razdeljeni na razne manjše stranke in skupine.
Na podlagi teh rezultatov bodo mandati v državnem zboru razdeljeni takole (v oklepajih je število mandatov v razpuščenem parlamentu): socijalni demokrati 142 (153), narodni socijalisti 106 (12), komunisti 77 (54), centrum 76 (62), nacijonalci 41 (73), ljudska stranka 33 (4?), gospodarska stranka 23 (13)* državna stranka 20 (25), bavarska ljudska stranka 18 (16), stranka podeželskega ljudstva 17 (13).
Prva politična bilanca
Berlin. 15. septembra, d. Včerajšnje volitve v Nemčiji so končale z nepričakovano velikim uspehom obeh ekstrem-nih strank komunistov in narodnih soci-jalistov. Celo v glavni socijalnodemo-kratski trdnjavi v rensko-westfalskem industrijskem ozemlju je število sociial-nodemokratskih glasov manjše od števila, ki so ga skupno dobili komunisti in hitlerjevci. Narodni socijalisti bodo v novem parlamentu druga najinočnei-ša stranka.
Uspeh desničarskih in levičarskih radikalov gre v prvi vrsti na račun meščanskih strank, izmed katerih so doživeli veliko razočaranje zlasti demokrati, ki so upali, da bodo v novi »državni stranki« znatno porasli, a so celo nazadovali. Centrum in socijalni derno krati so v glavnem obdržali svojo dosedanjo moč. Vsekakor ostanejo socijalni demokrati številčno najmočnejša stranka tudi v novem državnem zboiu.
Izid volitev je ovrgel vse dosedanje kombinacije o bodočem razvoju notranjega političnega položaja v Nemčiji. Za enkrat še ni mogoče napovedovati, če bo mogla še nadalje ostati Biunin-gova vlada. Zdi se, da brez socijalnih demokratov ali brez narodnih socijali-stov ni mogoča nobena koalicija. Nemčija se po včerajšnjih volitvah nahaja na razpotju med desnico in levico. Odločitev bo ena najvažnejših od obstoia republike sem, ker se tiče tudi nemške zunanje politike. Sedaj šele postaja jasno, koliko izgubo je doživela Nemčija s Stresemannovo smrtjo.
Krvavi spopadi
Berlin, 15. septembra, d. V soboto po polnoči je došlo na Biilowovem trgu do krvavega spopada med narodnimi socialisti in komunisti. Narodne socialiste, ki so se v svrho propagande vozili v kamijonih po berlinskih cestah so baje obstreljevali ko« munisti, ki so bili zbrani pred domom Kar« la Liebknechta. Vendar pa še ni točno ugo» tovljeno, kdo je prvi začel. Razvila se je pravcata bitka z revolverji in kamenjem, pri čemer je bil neki komunistični delavec ubit, drugi pa težko ranjen. Posredovati je morala policija, ki je prav tako rabila orožje. Tudi v predmestju Friedenau so se spopadli narodni socialisti in komunisti. Ubit je bil neki narodni socialist. Manjši spopadi so se ponavljali vso noč. Ranjenih je bilo okoli 40 oseb, aretiranih pa več sto.
Tudi v Leipzigu so se v soboto ponoči ponovno spopadli narodni socijalisti in ko« munisti. 60 do 70 narodnih sociialistov je skušalo vdreti v neki komunistični lokal. Došlo je do pretepa, v katerem so bili ranjenci na obeh straneh. Več oseb ie bilo aretiranih.
O manjših spopadih v noči od sobote na nedeljo javljajo tudi iz mnogih drugih mest. Skoro povsod je šlo za rankontre mec pristaši obeh ekstremnih strank, komuni' ^tov in hitlerjevcev. Volilna nedelja sama
pa je ▼ vsej Nemčiji potekla razmeroma mirn«.
Volilna udeležba
Berlin, 15. septembra, d. Volilna udeležba je bila včeraj znatno večja kakor pri zadnjih volitvah 1. 1928. Socijalni demokrati so imeli organizirano tudi posebno sanitetno službo, ki je bolnike in onemogle prenašala z nosilnicami in vozila z avtomobili v volilne lokale. Volilna agitacija se je včeraj stopnjevala do viška. Do. konca volitev so se vozili po cestah mnogoštevilni avtomobili s četami agitatorjev in od ranih jutranjih ur so korakale po ulicah večje gruče ljudi, ki so glasno kričale razna volilna gesla. Prav tako so bili neprestano v službi veliki zvočniki, ki so preglasili celo šum velemestnega prometa. Nekatere ceste so bile od volilnih letakov tako zasute, kakor da bi zapadel sneg. Ob 8.15 je volil v volilnem lokalu nasproti Umetniškega doma tudi državni predsednik Hin-denburg, ki je prišel v spremstvu svojega tajnika. Množica ga je sprejela z ovacijami.
Volilna udeležba se ceni letos na 85 % vseh upravičencev, dočim je znašala L 1928 75 %.
Vpliv v ženevi
Ženeva, 15. septembra g. V ospredju vseh razgovorov v krogih Društva narodov so seveda rezultati nemških volitev. Splošno se opaža presenečenje, čeprav so računali s tem, da bodo ekstremisti dobro odrezali. Splošno prevladuje mnenje, da bo morala Nemčija preživeti dobo notranjih nemirov in negotovosti, ki ne more ostati brez vpliva na celotni evropski položaj. V ženevskih krogih Društva narodov računajo s čim prejšnjim odstopom Bruninga in z možnostjo diktature brez parlamenta v Nemčiji.
Angleški komentarji
London, 15. septembra, s. Kot glavni znak nemških volitev, označujejo listi uspeh na« rodnih socijalictov. Pri tem podčrtavajo, da stremijo narodni socijalisti za odstranitvi« jo parlamentarne vlade in za ustanovitvijo diktature v Nemčiji. »Morningpost« govori o uničujočem porazu vlade ter poudarja, da so narodni socijalisti ostri nasprotniki politike dr. Stresemanna. List vidi v uspe« hu obeh ekstremriih strank ogražanje te« meljev parlarmentarne vlade v Nemčiji. Berlinski poročevalec »Daily Heralda« piše, da so volitve ustvarile položaj, ki je poln nevarnosti za Nemčijo in Evropo.
češkoslovaški odmevi
Praga, 15. septembra g. Češkoslovaški listi soglasno ugotavljajo, da so se politične razmere v Nemčiji zelo komplicirale. »Lidove Noviny« obžalujejo, da so nemški voliloi ravno v času Briandove inicijative glede Panevrope sklenjeno in demonstrativno glasovali za revanžo in za diktaturo desnice. To je važen memento za vse pacifiste sveta. »Narodni listyc ugotavljajo, da je položaj v Nemčiji sedaj slabši m bolj
zapleten kakor kdaj prej. fefd volitev pomeni, da bo opuščena evropska politika dr. Stresemanna m politika, ki se je pričela v Locarnu. Popolnoma nejasno je, kaj se bo še dogodilo v Nemčiji.
Francoski odmevi
Pariz, 15. septembra, s. »Journal« piše o izidu nemških volitev, da je sicer tako pametni nemški narod izgubil glavo, ker ga je zastrupila hujskajoča propaganda Hitlerja in Hugenberga. Vse bo sedaj odvisno od stališča Hindenburga. »Matin« izraža upanje, da bodo zmerne stranke odklonile vsako sodelovanje s Hitlerjem, ker je tako sodelovanje praktično in moralično nemogoče. »Petit Pa-risien« meni, da bo po volitvah ustvarjena atmosfera imela resne posledice tudi za nemško zunanjo politiko.
Kratkim komentarjem jutranjih listov o nemških volitvah so sledili v večernikih dolgi uvodni članki z naslovi: »Mir Evrope ogrožen«, »Pustolovec Hitler«, »Komunisti obvladali državni zbor«, »Konec s sporazumom« itd.
»Intransigeant« Izjavlja, da so v Nemčiji zmagale stranke nereda. Niti komunisti niti narodni socijalisti niso prijatelji Francije. Sodelovanje med rusko in nemško vojsko postaja evropska nevarnost Za Hitlerjev program ni glasovalo nič manj kot 6 milijonov Nemcev. V teh okoliščinah Francija ne more več misliti na sporazum z Nemčijo. »Liberte« izjavlja, da se je nemškega naroda zopet polastil pohlep po nedosegljivem. Narodni socijalisti niso stranka, temveč fenomen. Rezultat nemških volitev pomeni veliko vznemirjenje Evrope.
Italijanski komentarji
Milan, 15. septembra sg. Fašistično časopisje pozdravlja rezultate nemških volitev z velikim zadovoljstvom. »Coriere della Sera« objavlja pod naslovom »Triumf Hitlerjevih pristašev« posebno poročilo iz Berlina, v katerem izjavlja, da je zmaga narodnih socialistov prekosila vsako pričakovanje, Brez dvoma je volilni dan pokazal nepokrit obraz današnje Nemčije ter prinesel presenečenje, ki ne bo ostalo brez posledic za notranjo in zunanjo politiko Nemčije. Zlasti volitve v vzhodni Prusiji so imele značaj pravega plebiscita v korist politike revizije mirovnih pogodb, ki je eni glavnih točk Hitlerjeve zunanje politike. »Lavoro fascista« vidi v rezultatih volitev nezlomljivo voljo Nemčije, da protestira proti mirovnim pogodbam, ki ležijo po krivici težko na nemškem narodu.
Odmev na ameriški borzi
Newyork, 15. septembra, g. V ameriških zunanjih krogih so izid nemških volitev pričakovali z največjo napetostjo. Rezultat volitev je imel svoj vpliv na nemško reparacij-sko, tako imenovano Davresovo posojilo na newyorški borzi. Posojilo je v kratkem času padlo za 5 točk, kar je seveda v Wallstreetu povzročilo vznemirjenje. Tudi na drugih tržiščih so-nemški papirji padli.
Velik železničarski fond t Ljubljani
Razdelitev premoženja bivše gospodarske poslovalnice Južne železnice - Zgradba sanatorija za pljučno bolne Železničarski stanovanjski fond
Beograd, 15. septembra, p. Nj. Vel. kralj je na predlog prometnega ministra podpisal zakon o uporabi likvidacijske mase gospodarske poslovalnice bivše Južne železnice v Ljubljani. Zakon se glasi:
§ 1. Iz ostanka likvidacijske mase bivše gospodarske poslovalnice bivše Južne železnice, se izloči 1.5 milijonov Din in izroči bolniškemu fondu za državno prometno osobje v svrho sanatorija za bolne na pljučih.
§ 2. Z ostankom likvidacijske mase se osnuje fond za zgradbo stanovanjskih hiš železniških uslužbencev na področju ljubljanske železniške direkcije.
Fond upravlja direkcija državnih železnic v Ljubljani. Iz sredstev tega fonda se lahko dajejo hipotekami krediti, kojih skupna vsota pa ne sme presegati 2 milijona dinarjev.
§ 3. O upravi obeh fondov bo predpisal prometni minister posebne pravilnike.
§ 4. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj, obvezno moč pa dobi z dnem objave v »Službenih Novinah«. v
Prometno ministrstvo Je v »vezi s tem zakonom izdalo pojasnilo, ki naglasa med drugim; Bivša direkcija Jui. železnice v Ljubljani je oskrbovala svoje uslužbence z življenjskimi potrebščinami potom gospodarske poslovalnice (aprovizacije), ki je po prevzemu južne železnice prešla v unravo državnega eraria. Tekom let so rezerve te poslovalnice, nastale iz čistega dohodka, dosegle višino 11 milijonov dinarjev. Po likvidaciji te poslovalnice, čije posle je prevzela državna nabavljata a zadruga, je bilo sklenjeno, da se likvidacijska masa uporabi v humanitarne svrhe. Kakor določa zakon, gre 1.5 milijona v bolniški fond državnega prometnega osobja za zgradbo sanatorija, ki bo,
kakor znano, zgrajen v dravski banovini. Z
ostankom premoženja bivše gospodarske poslovalnice se osnuje fond za zgradbo stanovanj za železničarje. Oba fonda bo upravljala po pravilnikih, ki bodo izdani te dni, direkcija državnih železnic v Ljubljani.
Otvoritev največje tobačne tovarne v državi
NiS. 15. septembra. AA. Danes se je vršilo svečano posvečenje nove tobačne tovarne, združeno z odkritjem spomenika Nj. Vel. kralju Aleksandru. Svečanosti so prisostvovali poleg nameščencev tovarne, predstavnikov lokalnih oblasti in številnega prebivalstva kot zastopnik kralja general Jovanovič, v zastopstvu vlade pa ministri dr. Šverlju-ga, Uzunovič, dr. Srskič, Radivojevič, dr. Ku-manudi, dr. Drinkovič, Trifunovič, Demetrovič, dr. Švegelj in dr. Ninko Peric. Navzoča je bila nadalje uprava državnih monopolov in zastopniki avstrijskega, češkoslovaškega, francoskega, poljskega, rumunskega, nemškega, madžarskega in albanskega poslaništva.
Cerkvene obrede je izvršil niški episkop Dositej, ki je imel po cerkveni svečanosti govor o pomenu nove tovarne za Niš in okolico. V svojem govoru je izrazil zahvalo Ni. Vel. kralju in vladi za njuno skrb. V imenu uprave državnih monopolov je imel dolg govor predsednik Ignjat Bajloni, ki je orisal zgodovino niške tobačne tovarne in veliko ulogo, ki jo igrajo dohodki monopolne uprave zlasti pa dohodki iz tobačnega monopola v državnem gospodarstvu. S kratkim nagovorom je nato predsednik Bajloni odkril spomenik Nj. Vel. kralju Aleksandru L, ki ga je postavilo osobje niške tobačne tovarne n lastnih sredstev in iz lastne pobude. S sv«, čanosti so bile odposlane pozdravne brzojav 1 ke Nj. Vel. kralju in ministrskemu predsedniku. Po ogledu nove tovarne, ki je opremljena z najmodernejšimi stroji in je po obsegu in kapaciteti največja tobačna tovarna v državi, je bil na čast gostom prirejen banket, .
Nemške volitve
Ljubljana, 15. septembra.
Z napeto pozornostjo je motril ves svet volilno gibanje na Nemškem ter pričakoval rezultata včerajšnjih volitev v nemški državni zbor. Saj je od izida teh volitev v mnogočem odvisen ne le bodoči notranji razvoj nemške države, temveč tudi celokupna politična kon-stelacija Evrope. V ostri iormulaciji bo ocenjevalci političnega položaja postavili problem tako, da gre za demokia-ciio in republiko na eni, za očuvanje mirovne osnove današnje Evrope na drugi strani.
Ako bi bila ta formulacija povsem točna, potem bi značil izid včerajšnjih volitev, da se je Nemčija odločila proti demokraciji in republiki ter proti svojim obvezam iz mirovnih pogodb ter da prehaja velika nemška država in ž njo vsa Evropa v novo obdobje opasnih kriz in internacijonalnih potresov. Nemški narod se je včeraj navidezno odločil za ekstremistično politko. Volilna udeležba je bila znatno večja nego l daj poprej. Volilno pravico je imelo tokiat 42.9 milijonov nemških državljanov (vsi moški in ženske od 20. leta naprej) in celih 35 milijonov jih je šlo na volišče. Ekstremisti, komunisti na levi, narodni socijalci na desni, so dobili 11 milijonov glasov, torej skoraj eno tretjino.
Naravnost fantastično so porasti! na- ■ rodni socijalisti. V prošlem parlamentu so imeli 12 mandatov, sedaj so jih dobili nad 100: pri prejšnjih volitvah je zanje glasovalo nekaj čez 800 tisoč voliicev, sedaj pa nad šest milijonov. Komunisti so porastli v mandatih od 54 na 77, v glasovih od 3,260.000 na 4,600.000!
Stranke meščanske sredine so znamo oslabljene, socijalni demokrati, uajjačja nemška stranka, niso mogli popolnoma očuvati svoie moči, izgubili so 11 mandatov in skoraj 600.000 glasov.
Bruningova vlada, ki je sedaj na krmilu. je ostala s svojimi strankami daleč v manjšini, tako zvana weiinarska koalicija, to so stranke, ki so 1. 1919. dale Nemčiji današnjo demokratično-republikansko ustavo, ne razpolagajo več z večino mandatov. Novi parlament bo štel okrog 570 poslancev. Komunisti, narodni socijalisti in nemški nacijonalci s skupaj 290 mandati so protivniki današnje državne oblike. Seveda imajo zopet vsak svoje posebne državne ideale. toda skupna jim je volja rušiti današnje ustavno stanje. S tega stališča je razumljivo, ako se čuje po .ledeljskih volitvah sodba, da sta nemška demokracija in njena republika v opasnosti.
Neugodna je bilanca tudi s stališča evropske politike in mirovnih interesov. Z zmago narodnih socijalistov je mogočno narasla struja, ki zahteva revizijo versailleske pogodbe in odklanja obveznosti iz Youngovega aranžmana ter fantazira o obnovi militaristične Nemčije. Zavezniki te struje so zopet komunisti, ki povsod špekulirajo na perturbacijo današnjega mirovnega stanja. Med desnim in levim ekstremom obstojajo tudi sicer notranje zveze: med narodnimi socijalisti je zelo močan vpliv militarističnih krogov, ki zagovarjajo ozko zvezo konservativno-mi-litaristične Nemčije z revolucijonarno sovjetsko-boljševiško Rusijo ter se vne-
majo za metode, ki jih je nemška politika uporabljala v vojni, ko je Lenina spravila v Rusijo. Ze v času volilne borbe so se tudi zmerne meščanske stranke od centruma do nove državne stranke v zunanjepolitičnem programu deloma okrenile na desno.
Ves svet se danes v skrbeh vprašuje, kako bo po sedanjih volitvah mogoče na Nemškem sestaviti vlado, ki bi na znotraj nadaljevala politiko pomirjeuja in konsolidacije današnjega ustavnega stanja, na zunaj pa politiko pokojnega Stresemanna, ki je v načelu bil sicer tudi za revizijo nemških obveznosti iz mirovnih pogodb, toda le potom prijateljskih pogajanj in na osnovi interna-cijonalne solidarnosti. Tragično je pri tem, da so se nasprotstva med zmernimi meščanskimi strankami in socijal-nimi demokrati še poostrila, brez soci-jalnih demokratov pa ni mogoč noben režim zlate sredine. Tudi se je v zadnjem času predsednik republike g. Hin-denburg zelo pomaknil na desno in v nemških listih čitamo, da bi eventualna meščansko - socijalnodemokratska koalicija mogla celo povzročiti njegov odstop, s tem pa naravnost katastrofalno notranjo krizo. Mnogim se zdi. da ni izključeno, da bodo prilil narodni socijalci sedaj po zmagi mnogo vode v svoje vino in da bo mogoča vladna koalicija zmerne desnice od centruma preko nemških nacijonalcev, ljudske, gospodarske in državne stranke ter nekaterih manjših skupin do narodnih socijalistov, katero bi socijalni demokrati, da ne pride do hujšega, z zmerno opozicijo podpirali. Drugi se bojijo, da imamo v nemškem državnem življenju računati še s presenečenji, ki bi bila tem nevšečnejša, ker bi mogla Nemčijo zapeljati na polje avantur v evropski politiki.
Ni dvoma, da izid nedeljskih volitev ne daje dobrega spričevala narodu, ki je sicer tako delaven in tako trezen ter se je s tako občudovanja vredno energijo, disciplino in organizacijo posvetil renesansi svojega življenja. Zopet se potrjuje stara izkušnja, da je nemški narod na političnem polju zaostal za drugimi ter je tu dostopen frazi in fantastični špekulaciji, ki ju sicer v vsem svojem življenju tako živahno odklanja. Zmaga ekstremistov je zmaga demagogije nad realnostjo. Priznati je ireba, da so demagogi imeli tokrat posebno olajšano delo: med voditelji naroda po smrti Stresemannovi ni nobenega velikega moža, ki bi bil kos hitlerjevskim in komunističnim frazam, narod pa, ki šteje danes nad 7 milijonov brezposelnih in ki stoji pod silnim pritiskom vedno naraščajočih ogromnih javnih dajatev, se razočaran obrača k možem, ki mu obetajo nova nebesa.
Vznemirjenje Evrope nad razvojem dogodkov v Nemčiji je opravičeno. S svojo trezno politiko si je nemški narod po vojni znal pridobiti novih prijateljev. Vsi ti želijo ne le v interesu mirnega sožitja kulturne Evrope, temveč tudi v interesu blagostanja in razvoja nemškega naroda samega, da se po nedeljskem volilnem ekscesu vrne doba mirnega preudarka in da Nemčija nadaljuje svojo pot notranje obnove in prijateljskega sodelovanja z vsemi ostalimi narodi za konsolidacijo Evrope.
Važna razprava .o ureditvi občinskih financ
Seja Zveze jugoslovenskih mest - Predlog beograjske
gospodarske konference
Ljubljana, 15. septembra, r. Dne 29. t. m. se bo vršila v mestni posvetovalnici v Ljubljani seja poslovnega odbora Zveze mest kraljevine Jugoslavije. Vsa mesta, ki so člani poslovnega odbora in nadzornega odbora, pošljejo na to sejo svoje delegate in sicer: Beograd, Ceti-nje, Dubrovnik, Karlovac, Ljubljana, Maribor, Mostar, Niš, Novi Sad, Osijek, Pančevo, Sarajevo, Skoplje, Split, Ša-bac, Zagreb in Zemun.
Dnevni red seje je naslednji: 1. Poročilo o delu zvezne uprave; 2. referat in predlog o najemninski dokladi; 3. razprava v načinu budžetiranja mest; 4. poročilo o blagajniškem poslovanju; 5. slučajnosti.
Kakor kažeta druga in tretja točka, bo tokratna seja poslovnega odbora zveze mest zelo zanimiva in važna, ker bodo razpravljali o najvažnejšem vprašanju naših mest, to je o njihovem bud-žetiranju. O tej temi bo referiral mestni finančni svetnik Lamza iz Zagreba. Za Ljubljano, Maribor in Zagreb je zlasti važno tudi dejstvo, da bodo razpravljali na seji o najemninski dokladi, ki bi imela biti po prejšnji ministrski odločitvi ukinjena s 1. januarjem prihodnjega leta, ki pa jo je ministrstvo financ še dovolilo pobirati do 1. januarja 1932. O definitivni rešitvi tega vprašanja bodo sprejeti na seji v Ljubljani primerni sklepi.
Beograd, 15. septembra, r. O ureditvi občinskih financ so razpravljali tudi na včerajšnji konferenci gospodar, zbornic m korporacij. Po referatu, ki ga je podal tajnik Centrale industrijskih korporacij dr. Gregorič, se je konferenca ze-dinila na naslednji predlog, ki je bil izročen v nadaljnjo pospešitev finančnemu ministru:
Nova ureditev samoupravnih financ naj se izvrši po naslednjih načelih: 1. Država naj bi uredila in sama upravljala dajatve večjega značaja. 2. Osnuje naj se fond, iz katerega bi se z dohodki, pridržanimi za državo, ali dohodki ostalih samoupravnih korporacij sub-
vencijonirale one samoupravne edinice, ki bi iz lastnih dohodkov ne mogle kriti svojih potreb. Dajatve lokalnega značaja naj se prepuste samoupravam kot samostojne dajatve. Finančno ministrstvo naj vrši vrhovno nadzorstvo nad bud-žetiraniem in gospodarstvom samoupravnih korporacij. Samouprave naj upoštevajo razvoj gospodarstva in naj ga ne obremenjujejo z neracijonalnimi dajatvami, ki ovirajo njegov razvoj. Le od čim dalje večjega razvoja gospodarstva morejo tudi samoupravne enote pričakovati večje dohodke.
O tem preglogu bo razpravljala tudi konferenca Zveze jugoslovenskih mest, ki se bo vršila koncem tega meseca v Ljubljani.
Anketa o novem voznem redu
Zagreb, 15. septembra, č. V direkciji dr« žavnib železnic v Zagrebu se je pričela da« nes anketa o novem voznem redu. Anketi predseduje direktor inž. Senjanovič, pri« sostvujejo pa ji delegati dravske, savske, vrbaske in trimorske banovine ter zastop« niki mnogih mest, trgovinskih zbornic, Ja* dranske plovrtbe itd. Anketa razpravlja o izboljšanju lokalnega iij mednarodnega že« lezniškega prometa.
Kongres čsl. obrtnikov
Beograd, 15. septembra AA. Savez obrtniških in pomočniških udruženj je skupno z upravo beograjske trgovske zbornice sklenil udeležiti se kongresa češkoslovaških obrtnikov, ki bo od 19. do 21. t. m. v Pragi. Kot zastopniki saveza in zbornice so določeni Dušan Petkovič, predsednik beograjskih obrtnikov in pomočnikov, Anton šu-ster in Vlada Markovič, člana uprave beograjske obrtniške zbornice.
Mariborski Aeroklub oproščen plačila taks
Beograd, 15. septembra p. Z odlokom finančnega ministra je mariborski Aeroklub v občevanju z državnimi uradi in sodišči oproščen plačila državnih taks po taksnem zakonu.
Smrt velikega dobrotnika
Zagreb, 15. septembra, č. Danes je umrl v Zagrebu dr. Pero Stefanovič, zdravnik ▼ Daruvaru. Ko so odprli njegovo oporoko, se je izkazalo, da je zapustil vso svojo imo» vino v dobrodelne svrne, ker ni imel svo» je rodbine. Po sto delnic Prve hrvatske šte» dionice je poklonil zagrebški sekciji Udru« ženja zdravnikov in zagrebškemu reševal« nemu društvu, po 50 delnic je daroval dru« štvu Sv. Vid in društvu za podpiranje glu« honemih, 150 delnic je naklonil za ustano« vitev »Fonda dr. Pere Stefanoviča« za pod« piranje siromašnih študentov, daljnih 25 delnic je naklonil Sokolu v Daruvaru, dra« gocenosti pa je dobila Srbska ženska za« druga v Daruvaru. Svojo ordinacijo z in« strumenti vred je zapustil vzorni pokojnik občini daruvarski v svrho ustanovitve brez« plačne ambulance, svojo bogato knjižnico pa kopališki biblioteki v Daruvaru. Neki svoji 801etni teti je zapustil 160.000 Din go« tovine. Danes popoldne ob 3. so prepeljali pokojnika iz Zagreba v Vinkovce, kjer bo v svojem rojstnem kraju pokopan.
Poljedelska razstava v Sarajevu
Sarajevo, 15. septembra. AA. Pod pokro« viteljstvom bana drinske banovine Veli« mirja Popoviča prirede poljedelci od 19. do 22. oktobra splošno poljedelsko razstavo v Sarajevu. Na razstavi bodo zastopani pridelki iz drevesnic, živinorejstva in sad« jarstva, kakor tudi plemenska živina iz vse drinske banovine. Posebna pozornost bo posvečena razstavi perutnine, ki bo ena iz« med največjih, kar jih je bilo dozdaj.
Obletnica prebitja solunske fronte
Zagreb, 15. septembra AA. Ob enajstletni« prebitja solunske fronte je priredilo udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov, pododbor Zagreb, danes dopoldne spominsko svečanost v katedrali in v srbski pravoslavni cerkvi. Spominske svečanosti so se udeležili ban savske banovine dr. ši-lovič, generali Stosič, Hič in Milkovič ter ostali zastopniki vojske, mestni načelnik dr. Srkulj, zastopniki udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov, zveze dobrovoljcev, društva »Kneginja Zorka«, Sokola kraljevine Jugoslavije, mnogi zastopniki drugih patriotičnih, kulturnih in humanih društev ter mnogoštevilno meščanstvo.
Slovo generala Matiča v Zagreba
Zagreb, 15. septembra č. Bivši poveljnik četrte armije v Zagrebu general Svetolik Matič, ki je imenovan za bana dunavske banovine, se je danes poslavljal v Zagrebu od najvišjih zastopnikov oblastev in korporacij in odpotuje jutri v Novi Sad. da prevzame svojo novo službo.
Iz državne službe
Beograd, 15. septembra p. »Službene No-vine« objavljajo odlok, s katerim sta premeščena kontrolorja mer za dragocene kovine Mihajlo Novosel iz Celja v Zagreb in Dragutin Karanovsky lz Zagreba v Celje.
Mednarodni obrtniški kongres
Beograd, 15. septembra AA. Od 20. do 24. t m. bo v Rimu prvi mednarodni vse-obrtniški kongresi, ki so ga sklicale federacije francoskih, belgijskih, španskih in italijanskih obrtnikov in povabile na sodelovanje na tem kongresu zastopnike obrtniških organizacij vsega sveta. Savez obrtniških udruženj v Beogradu je bil povabljen na udeležbo na tem kongresu in je določil kot svoje zastopnike Krsto Ginoviča, predsednika saveza, Stojaaina Andjelkoviča, podpredsednika saveza, dr. časlava Niko-roviča, direktorja »Zanatlijet. Zastopniki odpotujejo v Rim 17. t. m.
Irfet zagrebških železničarjev v Celje
Zagreb, 15. septembra č. »Udruga Sv. Roka za pogrebno pomoč železničarjev« v Zagrebu priredi v nedeljo 21. t. m. svoj društveni izlet v Celje. Poseben pospešeni vlak izletnikov odide z glavnega kolodvora iz Zagreba ob 7. zjutraj ter se vrača iz Celja ob 9. zvečer. Zagrebčani bodo imeli zabavo v znani Gozdni restavraciji nad idiličnim obrežjem Savinje.
Bestijalen umor v Beogradu
Beograd, 15. sept. p. Beograjsko javnost še vedno razburja zločin, ki ga je izvršil nad 401etno Dano Milenkovičevo odpušče« nI žandarmerijski kaplar Gjorgje Zivalje« vič. Kakor znano, so Milenkovičevo pogre« šali od 3. septembra in so jo preteklo so« boto našli umorjeno v topčiderskem par« ku. Živaljevič jo je najprvo posilil, nato pa umoril in izropal. Ko je policija poizvedo« vala za Milenkovičevo, je prejela anonim« no pismo z obvestilom, da se je odpeljala v štip, kjer se namerava skrivaj poročiti. Iz« kazalo se je, da je to pismo pisal Živaljo vič. V zastopstvu sorodnikov umorjene je danes beograjski odvetnik Dragutin Boško« vič vložil tožbo zoper Zivaljeviča. Toži ga zaradi ropa, posilstva in umora.
Šahovski turnir v Frankfurtu
Frankfurt, 15. sept. h. V današnjem deye» tem kolu se je partija Mieses « Pire konča« la remis. Kashdan je premagal Samischa, Niemcovič Colleja, Ahues Thomasa, List prof. Mannheimerja in Przepiorka Orbacha. V prekinjenih partijah je Przepiorka pre« magal Pirca in Colle Thomasa. Stanje po 9. kolu je naslednje: Kashdan, Niemcovič 7 in pol, Ahues 6 in pol. Przepiorka 5. List 4 in pol (2), Colle 4 (2), Samisch 4, Mieses, Pire 3 in pol, Thomas 3. Orbach 1 (2), prof. Mannheimer 1. Jutri v predzadnjem kolu igra Pire z Orbachom.
»Zeppelin« v Švici
ženeva, 15. septembra. AA. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je včeraj preletel Švico in pristal ob 15.30 pri Gointrinu v bližini 2e» neve. Njegov pristanek je pozdravila ogromna množica. Prihodu nemškega zra« koplova so prisostvovale tudi mnoge ugledne osebnosti. Ob 16.30 je zrakoplov odplul nazaj v Friedrichshafen.
Tekmovalni polet v Avstralijo
London, 15. septembra AA. Te dni je sklenilo pet angleških letalcev, da bodo tekmovali v prijateljski tekmi za neprekinjen polet v Avstralijo, ki meri 10.000 milj. Letalci upajo, da bodo zboljšali Hinklerjev rekord, ki ga je dosegel februarja 1928. Hinkler je tedaj potreboval do Avstralije 15 in pol dni. Prvi bo letel v Avstralijo Mathews.
„Po zaslugi fašizma je Trst za Italijo izgubljen!"
Dunajska »Arbeiterzeitung« o političnih posledicah tržaške justifikacije - Zakaj fašisti identificirajo antifa-
šiste s Slovenci
Dunajska »Arbeiter Zeitung«, glavno glasilo avstrijske socialne demokracije, je ob priliki tržaškega procesa že ponovno v noticah in člankih obsodila fašistično postopanje z Jugosloveni v Italiji. V svoji nedeljski številki pa objavlja naravnost senzacionalen članek z naslovom »Trst« in s podnaslovom »Po zaslugi fašizma je Trst za Italijo izgubljen«. V članku čitamo med drugim:
»V tržaški luki ie zasidranih deset italijanskih vojnih ladij. Vsa milica je mobilizirana. Mesto ie polno vojaštva in s Krasa sem odmevajo streli z vojaških vaj. Vse to izgleda kakor vojna grožnja proti Jugoslaviji, je pa v resnici samo fašistična grožnja proti svoji lastni državi.
Sodba v Trstu bi bila lahko kot iskra preskočila slovanske dežele in tam zanetila požar, toda jugoslovenska vlada je to z največjo previdnostjo in samozatajevanjem preprečila. Zadeva pa nima le svoje dnev. n »politične plati, temveč tudi zgodovinsko plat, ki jo 3e treba motriti z drugačnim, vse večjim merilom. Cesarski Avstriji se tekom desetletij ni posrečilo, da bi napravila iz Trsta Slovanom naklonjeno mesto m omilila italijanski nacijonalizem te nal-važnejše jadranske luke, fašizem pa je to storil. Kri je prav poseben sok tudi v politiki.
Kdor hoče vse to razumeti, si mora biti na jasnem, kaj je pomenila noč sodbe in justifikacije za prebivalstvo Trsta ter za slovensko in hrvatsko ljudstvo mesta ln dežele. Publika, ki je bila pripuščena v razpravno dvorano, je bila seveda trikrat prerešetana, a kljub temu so med govorom državnega tožilca padali klici: »Ne na smrt! Ne na smrt!«
V avtomobilu, ki Jih je vozfl na mori. šče, so obsojenci prepevali slovanske pesmi. Zroč smrti v obraz, so kazali Marušič, Miloš in Valenčič največjo spokojnost, najmlajši med vsemi štirimi, 22-letni Bidovec, pa celo ponosno samozavest im zaničevanje. S cigareto v ustih je zaklical svojim na smrt obsojenim tovarišem, naj nikar ne delajo žalostnih obrazov, saj no bo tako hudo. Predno je padlo povelje za salvo, se je na stolu okrenil, tako da Je prejel smrtonosno salvo v prsa. »Doli fašizem!« so bile njegove zadnje besede. Samo dve žrtvi sfc bili takoj mrtvi, Bidovee in Valenčič. Marušič in Miloš sta bila po salvi še pri življenju in poveljujoči milič-nl oficir Ju je usmrtil s streli v glavo. Trupla so bila takoj pokopana v neposvečeni zemlii.
Podeželsko prebivalstvo Istre tja do tržaškega predmestja Sv. Ivan je začelo no5 pred usmrtitvijo s svojevrstnim obredom. Ob vsaki mizi, za katero se onega petka sedli k večerji, so bili pripravljeni še štirje prostori, ki pa so ostali prazni. In kakor tnolijo verniki: »O, pridi Jezus in bod! naš *ost,« tako so brez besed molili za štiri nevidne goste, ki so bili one noči prisotni v zadnji istrski koči. In vse žuljave roke, ki so onega večera rezale hi lomile svoj skromni kruh, so se sklenile k molitvi, ali stisnile v pest in oči vseh so bile . obrnjene na ona štiri prazna mesta. No2 in naslednje jutro — ob šestih zjutraj je bila sodba izvršena — so ljudje prebili v molitvi. Je to skromen, od težkega garanja usločen narod, ki skoraj ne more poznati pravičnosti na tem svetu in se zato v svojem trpljenju obrača k Bogu. Toda one noči je molil k onemu Bogu, ki pust* rasti tudi železo...
Šele sedaj se vidi, koliko Slovencev !e v Trstu. Kdor je še včeraj rekel: »Jaz sem Tržačan,« ta danes mirno izpove: »Slovenec sem«. Fašisti govore z zasmehom o solidarnosti peric, ker so Slovenci in Hrvati, ki prihajajo z dežele v mesto, večinoma proletarci in zavzemajo mesta nižjih nameščencev in služabnikov. Toda fašisti ne vidijo, kako strašen prepad se je odprl med vladajočim italijanskim razredom in med slovansko maso. Ne vidijo, kako visoko nad Italijane se naenkrat dvigajo ti za-tiranci. V Trstu še verujejo, da predstavlja fašizem vso Italijo, in govore: »Italijani bodo pomorili vse Slovence, ki se zavzemajo za svojo narodnost.« Tako padata sovraštvo in zaničevanje, ki ju žanje fašizem, na vse Italijane v Trstu. Na ta način je nastala naipačna sodba, kakor da bi bili Italijani zatiralci Slovencev, v resnici pa so oboji, Italijani in Slovenci, zatirani po fašizmu.
S čisto policijskotehničnega stališča je sedanji položaj v Trstu za vlado ugoden. Za njo je bolje, da obstojata dve medsebojno sovražni skupini protifašistov in da lahko svojo borbo proti opoziciji predstavlja kot borbo proti sovražnemu narodu. Vsak protifašist Je danes v Trstu za vlado Slovan, toda tudi vsak italijanski protifašist je za Slovane zatiralec njihovega naroda. Tako zadene fašistična diktatura dve muhi na en mah: razdvaja svoje nasprotnika in svojo borbo proti opoziciji lahko odeva z nacijonalnim plaščem. Ta fašistični policijski trik pa ustvarja novo zgodovinsko situacijo: osporava Italijanom pravico do Trsta, Slovanom pa daje kot najbolj zatiranim moralno premoč v mestu in jim dovaja simpatije Italijanov, česar niso mogli nikdar doseči Habsburžar.i. Demokratičnemu režimu v Italiji ne bo mogoče rti preko te pravice. Trst. ki je nekdaj težil k Italiji, stremi sedaj od Italije proč. To je uspeh fašističnega dela.
Fašizem, ki se izdaja za evropsko obrambo proti »balkanizmu«, zavzema k temu, kar Je storil, svoje stališče v osebnem glasilu ministrskega predsednika Mus-solinija. V tem glasilu se navajajo besede fašističnega naredbenika: »Še imamo svinca za druge hrbte.« Pod temi besedami so naslikani štirje prazni stoli s pozivom: »Izvolite sesti!« To je Še daleč, daleč pod Balkanom. To je živinsko. Je pa tudi ne-
umno, ker sloni na popolnem nerazumevanju pravega položaja. Vojna ie dala Italiji Trst. fašizem ga ji je zopet vzel. On je zagrešil veleizdajo, ne oni štirje ustreli enci.
*
Sodba bivšega italijanskega poslanca
Niča, 15. septembra d. Tukajšnji list *Pe-tit Nusoir« objavlja članek bivšega italijanskega narodnega poslanca Francesca Chicosiia, v katerem izraža v imenu vseh proskribiranih Italijanov svoje ogorčenje nad postopanjem fašistov v tržaškem procesu. V svojem članku izraža istočasno so-žalje ne samo rodbinam ustreljenih Jugo-slovenov, nego vsej Italiji, naglašajoč, da je ta justifikacija zadela v živo moralo vse Italije, ki je sama nastala na temeljih nacionalizma in svobode, za katero so delovali tudi ustreljeni Jugosloveni. če so zločinci ti štirje Jugosloveni, potem so zločinci tudi vsi italijanski narodni heroji in mučeniki. Chicosi končuje svoj članek z besedami: »Zahtevamo cd Društva narodov, da izreče besede stroge obsodbe proti zatiralcem narodnih manjšin in izzivačem ire-dentizma in iredentističnih manifestacij.«
Švicarsko priznanje Jugoslaviji
Curih, 15. septembra, d. »Ziiricher Zeitung« se bavi v svoji nedeljski številke z odmevom tržaškega procesa v Jugoslaviji in podčrtava miroljubnost Jugoslavije, ki je kljub splošnemu narodnemu ogorčenju ohranila mirno kri in trezen preudarek. List pravi, da je v nekaterih večjih centrih sicer prišlo do malih demonstracij mladine, ki pa so jih oblasti z odločnim nastopom preprečile in ni nikjer prišlo do kakih resnejših incidentov. Dalje pravi: >Eaš ta molk in nemi protest jugoslovenske narodne manjšine v Italiji so simptom atičn i znaki velikega ogorčenja vse jugoslovenske vlade. Ugotoviti pa je treba, da je drakon-ska obsodba v Trstu dosegla uspeh, kakršnega latilija ni ne želela, ne pričakovala: utrditev jugoslovenske misli. Nasprotja med Italijo in Jugoslavijo so se sicer zelo poglobila, toda fašizmu ni nikjer uspelo, izzvali dogodke, ki bi jih mogla Italija na to prikazati kot provokacijo z jugoslovenske strani. To se v tukajšnjih političnih krogih,« zaključuje Ust, »smatra kot zelo velika zasluga Jugoslavije za ohranitev miru.«
Velika razprava proti vlomilski tolpi
Pred velikim senatom deželnega sodišča v Ljubljani se bo danes dopoldne pričela razprava proti 10 članov broječi tatinski, vlomilski in izsiljevalski družbi, ki je od februarja 192S do decembra lani izvršila ši« rom Dravske banovine celo vrsto zločinov in povzročila skupne škode za okroglega pol milijona dinarjev. Zločinsko delovanje posameznih članov se je pričelo v Vevčah, nakar so sledili vlomi in tatvine v Ljublja« ni, D. M. v Polju, v litjski okolici, v Sabo« čevem, v Goričanah, na Bledu, v Vižmar« jih, v Št. Vidu, Zapužah, Vnanjih goricah, Stari Loki, Domžalah, v Kozarjah, nato v Celju, pa zopet na Viču, pa na Bregu pri Ptuju, v Mariboru, v Radozolu pri Hočah, v Zgornji Polskavi, v Ptuju, v Spodnii Hrušici in drugod. Najbolj je v spominu veliki vlom v gostilno in trgovino pri Dol« gem mostu v Kozarjah pri Ljubljani, izvr« šen lani v noči od 25. na 26. septembra, ko so vlomilci odnesli za okroglih 60.000 Din najrazličnejšega plena in lokale van« dalsko opustošili.
Ta opasna tolpa, katere glavni voditelji so bili Anton Zrnec, Ivan Bahčič in Franc Sušteršič, je ena največjih, kar jih pozna kriminalna kronika po prevratu. Razprava bo zaradi obsežnosti obtožnega materijala najbrž trajala več dni.
Hmelj
2alec, 15. septembra. Pri stalno zelo čvrstem položaju zelo živahno nakupovanje po dosedanjih cenah. Dobro znamenje boljše prodajne možnosti je to, da so kupovali celo na včerajšnjo nedeljo. Prodanih je bilo več sto stotov po 7 do 8 Din, ker ne kažejo hmeljarji dovoljnega umevanja za boljši položaj, izjemoma se je danes plačalo za neko večjo partijo po 10 Din z napitnino.
Žatec, 15. septembra h. Nakup letošnjega hmelja na deželi se živahno nadaljuje. Zahteva se predvsem hmelj prvovrstne kakovosti. Cene neizpremenjene, 400—500 Kč. Cene za dobre srednje kvalitete in prima-kvalitete so čvrste. Izid volitev v Nemčiji pomeni zmago onih politikov, ki zelo nasprotujejo češkoslovaškemu hmelju.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Spremenljivo, toda zelo oblačno, toplo, nestalno vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Barometerska depresija prehaja preko centralne Evrope. Enako leži barometerski minimum tudi nad južnoevropskimi morji. Samo na severu Evrope, zlasti nad vzhodnim delom, leži barometerski maksimum. Tudi v naših krajih prevladuje prehodno deževno, toda toplo vreme. Zračni pritisk je v splošnem padel za 0.5 do 5 mm, in sicer največ v južnem primorju. Gibal se je med 757 do 760 mm. Jutranje temperature so narasle neznatno samo v gornjem primorju in deloma v zapadni Hrvatski ali pa so ostale nespremenjene, dočim so drugod padle za 1 do 4 stopinje, največ v vzhodnih predelih. Gibale so se v zaledju od 14 na 22 stopinj C, v primorju pa od 19 do 23 stopinj C. Nebo je bilo včeraj zjutraj na severa - zapadu oblačno In deževno. Drugod je prevladovala poloblač-Tiost, samo v južnem primorju je bilo jasno. Vetrovi so bili slabi, pretežno z vzhodnega kvadranta, edino v južnem primorju je vel zmeren jugovzhodnik. Morie je bilo v gornjem primorju mirno, v južnem valovito, na odprtem morju pa nemirno. Temperatura morja je bila včeraj zjutraj v Splitu 23 stopinj C.
Dunajska vremenska napoved za torek: Izpremenljivo, najprej še deževno, hladneje, kasneje izboljšanje.
Naš! kraji in ljudje
Za naš tujski promet
Zakon o pogodnostih za hotelsko industrijo Beograd, 14. septembra.
Tujski promet v naši državi se razvija kar najzadovoljiveje od leta do leta. Dočim Kno leta 1924. šteli komaj 150.000 tujcev, ki so posetili naše turistične kraje, je na« rastlo njihovo število v letu 1929. že na 330.000 in bo letošnje leto dalo še kakih M) odstotkov prirastka. Razvoj je bil tako hiter, šel je tako skokoma, da mu vkljub najboljši volji in največjim naporom vseh naših v to poklicanih činiteljev nismo do« rasli. Prav posebno se opaža, med dru« gimi nedostatki, nezadostno število moder« no, z vsemi udobnostmi, ki jih je vajen Inozemski turist, opremljenih hotelov, pen« zij, letoviških in zdraviliških domov, kopa« lišč in zabavišč itd. V sedanji dobi obče gospodarske krize je naša tujskoprometna industrija storila vse, kar je mogla storiti s svojimi sredstvi. Toda to je bilo daleč premalo in nikakor ni zadostovalo vse bolj in bolj rastočim potrebam, tako da se je bilo bati, da bi struja tujcev, ki bi ne našli pri nas take ali pa vsaj približno ta= ke udobnosti, kakor se jim nudi drugje, krenila drugam. Ker pa bi to pomenilo te« žak udarec za narodno gospodarstvo ne urno nekaterih delov naše države, ki so prav posebno prikladni za tujski promet in jim je turizem takorekoč glavni vir bla« gostanja, temveč tudi za vso državo, ki donos tujskega prometa tvori v njenem g o« ■podarstvu od leta do leta važnejšo po« Stavko, je vlada, svesta si svojih dolžno« rti napram tako važni panogi našega go« spodarstva in upoštevajoč z druge strani tudi splošno stanje našega narodnega in državnega gospodarstva, z dvema zakono* ma najnovejšega datuma ustvarila temelj, na katerem se more zgraditi trdno in mh* no bodoči razvoj našega tujskega prometa. Vodilna misel pri tej zasnovi je pa bila, da bodi tujskoprometna industrija v res« niči naša, da naj raste in poraste v nas in kt nas samih, a da se to omogoči, naj dr« lava kolikor le mogoče olajša ovire.
Z zakonom o davčnih in pristojbinskih 4er carinskih pogodnostih za hotelsko in« dustrijo je država dala naši tujskopromet« ni industriji najboljši predpogoj za njen bodoči razmah.
Zakon o davčnih in pristojbinskih po« godnostih, ki je bil razglašen 19. julija t. L, se nanaša na 15 let, od lota 1930. do konca 1946., dočim je bil zakon o carinskih pogodnostih razglašen 10. septembra t. 1. m velja ravno tako 15 let, od leta 1930. pa do konca 1946.
Obema zakonoma je namen, da privabi« tet čim največ kapitala za zidanje novih hotelov in drugih tujskopromenih zgradb fa pa za razširjenje že obstoječih. Vodilno načelo zakona o davčnih in pristojbinskih
Eogodnostih je, da bodi davčna in pristoj« inska pogodnost, olajšava, tem večja, čim ▼ečja je glavnica, ki se investira v novo zgradbo ali razširjenje že obstoječe. Na ta način se hoče pospeševati predvsem grad« nja velikih modernih tujskoprometnih zgradb r večjih centrih našega tujskega prometa, pri čemer pa seveda nikakor ni« bo prezrti manjši kraji, ker iste določbe •veljajo ob istih pogojih tudi zanje. Gre pa seveda le — izjeme navajam pozneje — sa kopališke, letoviške, zdraviliške in turi« stične kraje. Tu veljajo ▼ smislu omenje« nega zakona naslednje pogodnosti: za in« ▼estirano glavnico nad 5 milijonov dinar« 5ev od 1. 1931. do 1935. leta 75 odst., od 1936. do 1940. leta 65 odst. in od 1941. do 1946. leta 55 odst davčnega popusta; za in« ^esticije od 2 do 5 milijonov 70 od1?! za
prvo, 60 odst. za drugo in 50 odst. za tret«
je petletje; za investicije od 500.000 do 2 milijonov dinarjev 60 odst. ,za prvo, 50 odst. za drugo in 40 odst. za tretje petlet« je; za investicije izpod 500.000 dinarjev 40 odst. za prvo, 30 odst za drugo in 20 odst za tretje petletje. Vse to velja, ako se stavbe zgrade oz. razširijo najpozneje v treh letih.
Kakor rečeno velja vse to za gradnjo in razširjenje vseh vrst tujsko prometnih zgradb, in na merodajnem mestu se nava« jajo kot take prav posebej: hoteli, penzije, turistične gostilnice, zdraviliški in letovi« ški domovi, sanatoriji«hote!i, okrevališča in počitniški domovi humanitarnih, kulturnih in stanovskih institucij. Velja pa tudi za adaptacijo in prenovitev starih stavb, če se v ta dela vloži vsaj ena tretjina vred« nosti dotične stavbe neposredno pred pre» novitvijo.
Davčni popust velja za redno pridobni« no in seveda tudi za vse doklade. Od družb, ki javno polagajo račune, se ne bo izterjeval niti davčni minimum, ki ga v primeru pomanjkanja davčne podlage do« loča čl. 86. zakona o neposrednih davkih.
Dalje se vsa hotelska in podobna pod« jetja v tujskoprometnih krajih ooroščajo pristojbine za glasbo in pristojbine na vstopnice k prireditvam vseh vrst. Pristoj« bina za večletne zakupne pogodbe teh podjetij se ne bo morala plačevati vkupno za vsa leta, temveč samo za vsako leto vnaprej.
Kdor hoče biti deležen teh pogodnosti, mora imeti vse tehnične predpogoje, brez katerih se ne da voditi in vzdržati tujsko« prometno podjetje na višini časa. V tem pogledu bo izdalo ministrstvo za trgovino poseben pravilnik.
Poleg zgoraj navedenih tujskoprometnih krajev morejo biti deležna pogodnosti te« ga zakona tudi hotelska podjetja v Beo« gradu in sedežih banovinskih uprav, ki ni« so obenem tudi klimatični in turistični kraji, ako imajo ta podjetja najmanj 40 tujskih sob. Ne velja pa to za penzije, go« stilnice, restavracije in kavarne, ki uživajo te pogodnosti samo v kopaliških, klima« tičnih in turističnih krajih.
Ministrstvo trgovine bo izdalo pravilnik s seznamom vseh teh krajev.
Da se razvoj tujskoprometnih podjetij še bolj olajša, se z zakonom, ki je bil raz« glasen 10. t. m., oprošča carine uvoz vsega materiala za vodovodno, plinsko in elek« trično napeljavo, hladilnice, umivalnice, ko« palnice, dvigala, sanitarno=higijenskih na« prav, sesalk, strojev in orodja za snaženje, pralnic, telefona, zvoncev, specialne ku« hinjske opreme, izvzemši posode, jedilne« ga orodja finejšega izdelka, porcelanske posode.
Vse to velja za tujskoprometna podjet« ja v kopaliških, klimatičnih in turističnih krajih in ravno tako za nove zgradbe, ka« kor za prenovljene ali razširjene. Dovo« Ijenje za carine prost uvoz daje finančni minister sporazumno z ministrom za trgo« vino. Morejo pa biti deležni te pogodnosti tudi vsi drugi kraji države, toda z ome« jitvijo, da morajo imeti v mestih do 5000 prebivalcev hoteli najmanj 30, penzije pa 20 tujskih sob, v mestih do 50.000 prebi« valcev hoteli najmanj 50, penzije 30, v me« stih do 100.000 prebivalcev hoteli 75. penzije 40, a v mestih nad 100.000 prebival« ci hoteli 100, penzije pa 50 tujskih sob, če hočejo biti deležni tega popusta. Dovolje* nje za to pogodnost daje finančni minister sporazumno z ministrom za trgovino po predhodnem pristanku ministrskega pred« sednika.
Tudi ta zakon, kakor rečeno, velja samo 15 let, do konca leta 1946.
Tekmovalno streljanje strelskih družin
tekmovanja po zaključka tekmovanj, M se prtraMh OKe poleg Qflbijanske družine tndl Številne člane zunanjih drnSter. V sprednji vrsti sede poleg |>ivega predsednika strelske družine, brlgadnega generala Dragomira Po-peviča baa g. tn±. D. Sen** in njiju soproge. Poročilo in resoltate • tekmi Je ;
včerajšnji »Slovenski Narode
Zbor gasilcev v Kamniku
Kamnik, 15. septembra.
V	nedeljo ob pol 2. je strel z Malega gra« du opozoril kamniške gasilce, da v mestu »gon«.
Na znamenje so prihiteli na trg gasilci, katerim je sledilo še 12 društev, ki so bi« la postavljena v pripravljenosti na raznih krajih mesta. Tako so se župne vaje ude« težili gasilci iz Duplice, Stranj, Vrhpolj, Radomelj, Lahovič, Komende, Domžal, Sto« ba, Homca, Trzina, Mengša m Most
Skupno je bilo okrog 380 gasilcev. 11 mo< tornih brizgaln in dve ročni. Predpostavlje« ni požar je zavzel skoro ves Glavni trg t Malimgrado m in Kalvarijo. kjer »o po kratkem času bile napeljane cevi in so vo« deni curki Švigali po cerkvici na Kalvariji.
Starosta JG2, g. Josip Turk, ki je bil navzoč, je pohvalil gasilce po vaji na Glav« nem trgu, nakar je govoril še sreski načel« nik g. dr. Ogrin in načelnik župe g. Anton Cerar.
Gasilci so se obnašali zelo strumno tn spretno, prav posebno so se postavili ga« silci iz Smarce«Duplice, ki so bili res dobro pripravljeni.
Sodeloval tudi reševalni oddelek kam« niškega gasilskega društva, ki ga je vodil tukajšnji zdravnik g. M. Matjašič. Tudi ta odsek je enkrat stopil v akcijo.
Uspeh je bil vsekakor velik, ako so bili kaki nedostatki, se jih bo gotovo odpravilo.
Vajo si je ogledalo zelo veliko ljudi in je bil red naravnost vzoren. Red so vzdr« zevali tudi tukajšnji in okoliški orožniki.
Poštni uradi so imeli permanentno služ« bo za primer, če bi se kje kaj pripetilo in gasilcev ne bi bilo doma. No, to pot, na srečo, ni bilo treba stopiti resno v akcijo.
V	slučajih zastrunljenja, povzročenega po pokvarjenih jedilih kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu je uporabna naravna »Franz Josefova« grenčica bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrup-lienju s svincem staronreizkušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zaneko, temveč da učinkuje tudi kot specifično protisredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
K smrtnemu padcu dveh deklic v Strmolah
Litija, 15. septembra.
Litija in vsa okolica živi še danes pod dojmom težke nesreče, ki se je odigrala v nedeljo popoldne v Strmolah, na ovinku pred litijskim kolodvorom. Kakor je po« drobneje poročal »Ponedeljek«, sta padli na ostrem zavoju iz drvečega vlaka 131et« na Ela Kržanova, hčerka posestnika Fran« ca Kržana iz Gradca, in njena mala neča« kinia triletna Francka Znidarjeva.
Obe dekleti sta se odpeljali v nedeljo dopoldne v D. M. v Polju k sorodniku Aloj« ziju Kržanu, železniškemu uslužbencu, ki se je naselil tamkaj nedavno na svojem novem domu. Starši so zjutraj le neradi pustili obe dekleti sami z doma. Naposled pa so se le vdali iskrenim prošnjam v sve« sti, da pametni Elici pač lahko zaupajo otroka. Na vožnji proti D. M. v Polju je Elica res še svarila nekatere svoje znanke, naj se ne zadržujejo preblizu vagonskih vrat — popoldne pa je ravno njo z malo nečakinjo zadela nesreča ...
Polni lepih utisov sta se obe dekleti vra« čali z obiska s popoldanskim vlakom, ki je že v D. M. ▼ Polju privozil ves nabasan. Bila je običajna nedeljska publika, ljudje so se vračali z velesejma, razen tega je bi« lo vse polno tudi romarjev, ki so se vra« čali z Brezij. Ela in Fanika sta se z naj« večjo muko vrinili v vagon. Namestili sta se tik vrat klicale so ju sicer k sebi tova« rišice ▼ notranjost vagona, pa nista nika« mor mogli — vlak je bil prenapolnjen. Sta« ti sta morali vso pot
Kakor pripoveduje Elma mala součenka Kosova Rozika iz Gradca, ki se je vozila ▼ istem vagonu, se je vlak ravno bližal Strmolam, ko sta se obe mali potnici pri« previjali, da iz vlaka pozdravita svoje do* mače z mahanjem. Ela je pri vratih dvig« nila malo nečakinjo Faniko v naročje. V Strmolah pa so znani hudi ovinki. Vlak se tam močno premetava. Tudi Elo je močno zagugalo, vrglo jo je-v vrata — in — tako domnevajo zdaj — mala Fanika, ki je slo« nela v tetinem naročju, je pritisnila z no« ;o na kljuko vagona. Kakor znano, imajo
ullmanovi vozovi, v kakršnem je potovala nesrečna dvojica, kljuke posebnega sistc ma, odpirajo se včasi na najmanjši pritisk. Vsekakor pa je verjetnejša domneva, ki Je bila opisana v »Ponedeljkovem«: poročilu.
V	ostrem loku sta prileteli skozi odprta vrata obe deklici ▼ podporni zid proge. Smrt je nastopila takoj. Mala Fanika ima na 4 krajih razbito lobanja Na truplu Eli' ce pa po mneju zdravniškega izvedenca dr. Poldeta Ukmarja zato ni nikakih zunanjih poškodb, ker je nosila Ela dolge lase in težko kito, ki je zadržala sunek ob nenad« nem udarcu t zid ter preprečila vsake zu«
Danes premljera ob 4-1 7% ln 9% zvečer 1
Vesela komedija uhw ta meha n
lira slabosti
(DVOJNA POROKA)
V gbrvnfh vlogah govor* ln po jo L.UCTE ENGLBCH, HU8ZAB PT7F-FY ter PAUL MORGAN in SZ0KE SZAKALT, mana is nepozabnega filma »Dvoje src ▼ % taktu«.	. . - Godba: HANS MAT
Poleg tega: N. Kuznecova in N. Nfkolin pojeta popularno roško balado »ČRNE OČI«.
»Elitni kino Matica«
Telefon 2124
i
^Prijetno in lahko
brijanje
ELIDA
SHAVING STICK
nanje kontuzije, zato pa jo utrpela hude
notranje poškodbe, ki so povzročile takoj« šnjo smrt
Po ogledu sodne konpslje sta biR trupli izročeni njihovim domačim, ki so jih po«
ložifi takoj sinoči na mrtvaški oder. Zdaj spita obe mladi devojki sredi rož m ča« kata jutrišnjega dne, da ob 13. nastopit« svojo zadnjo pot na farno pokopališče » Vačah.


- h ■ Hk^ ,- > * . '
* & JL "	. <
Ogromna množica ljudi prt vhodu od nedeljske dopoldanske
eerkvi t Ljubljani
t Šentjakobski
Nesrečna žrtev fantovske podivjanosti
Brezobziren napad vinjenih fantov na mirnega tovariša — Pretepen tfo smrti in po vrhu še oropan — Skesani napadalci so se sami javili
sodišču
Zagorie, 15. septembra.
V Vovšah pod Sv. Goro je v nedeljo podlegel poškodbam 28-letni Avgust Vozelj, nesrečna žrtev fantovske podivjanosti.
Na Marijin praznik je na Sv. Gori vsako leto zbranega mnogo vernega ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev. Med fanti iz različnih fara večkrat pride do nesoglasja in prepirom navadno sledi tepež. Letos na Sv. Gori ni prišlo do spopadov in so se fantje kolikor toliko mirno vračali v dolino. Nekateri so se ustavili v raznih gostilnah, zvečer pa je na Mlinšah vendar prišlo do napada. Pet fantov je v tamošnji gostilni napadlo Vozlja in Rogliča, ki sta prišla po živinski potni list. Močan udarec je Vozlja pobil na tla, dočim je Rog-lič po dveh udarcih pravočasno zbežal. Na tleht ležečega Vozlja so fantje še zunaj na cesti naprej pretepali, da so mu razbili lobanjo in prizadejali še razne hude poškodbe po životu. Naposled so onesveščenega zvlekli pod neki kozolec in se razšli. Vozelj se je ponoči polagoma zopet osvestil in se po vseh štirih priplazil do hiše brata Ivana, ki je priženjen pri Petričevih na Ravnah.
Brat je v sredo poslal v Zagorje po zdravnika dr. Grunta, ki je poškodovanca obvezal. Toda prave pomoči ni bilo. Vozelj je izdihnil po celem tednu trpljenja. A tudi Rogliča so morali včeraj odpeljati v ljubljansko bolnico, ker se mu je stanje po obeh udarcih nenadoma poslabšalo. Poleg surovosti je še žalostno dejstvo, da je bilo Vozlju ukradenih okrog 15C0 Din, ki jih je takoj pogrešil, ko se je osvestil. Po ležeči žrtvi so divjaški napadalci menda tudi hodili, ker je imel uro in cigaretno dozo popolnoma zmečkano. Vse prebivalstvo obsoja žalostni dogodek, čigar glavni krivec je zopet nesrečni alkohol. Za Vozljevo družino je udarec še posebno hud, ker je bil pokojni edini sin na domu in bi moral v kratkem prevzeti 'posestvo, ker je oče že precej izčrpan.
Vozljeva smrt je naposled tudi napa-
dalce prevzela z velikim kesanjem, da
so se danes sami odpravili v Litijo in se javili na sodišču. So to: Anton Praš-nikar, Franc Joger, Ivan Joger, Ivan Dežman in Franc Obreza, vsi iz Kandrš in okolice. Soglasno so izpovedali, da so popivali v kmečki gostilni v Mlinšah pri Kandiji. Bili so zvečer močno vinjeni in pretepaško razpoloženi. Ko je v gostilno vstopil 32-letni Avgust Vozeli, ki drugače ni nikoli zašel v gostilno in je tokrat prišel zgolj po živinski potni list za dva vola, ki ju je nameraval naslednje dni prodati njegov oče. so fantje brez vsakega razloga planili nadeiu in ga začeli neusmiljeno pretepati. Priznavajo, da so res izvršili pravo divja-štvo nad poštenim in mirnim fantom. Na litijskem sodišču je bil po nj"jovih izpovedih sestavljen zapisnik, nakar so bili fantje do nadaljnjega zopet odpuščeni domov. Jutri sa bo na Vovše podala sodna komisija, ki bo ugotovila Vozljeve poškodbe in vse podrobnosti o nap-i J.i
Rešitev otroka z valov
Borovnica, 15. septembra.
Minilo soboto 13. t m. popoldne bi potok
Borovniščica skoro zahteval mlado življenje. Pri potoku, ki je zaradi deževja zelo narasel, se je igral 4-letni Francek, sin kurjača Ivana Pavlovčiča. Spodrsnilo ms je na mokrem bregu in zdrsnil je v kalno vodo. Močan tok ga je takoj zagrabil in zanesel pod most pri Kopajši. Srečno naključje je hotelo, da se je takrat pripeljal mimo starosta tukajšnjega Sokola France Drašler. Njegov hlapec je zapazil potaplja-jočega se dečka, nakar je skočil g. Drašler v narasli potok, da reši fantka. Na polskem dnu mu je spodrsnilo, da je padel tudi sam v vodo, a si je hitro pomagal. Medtem pa je voda že zanesla dečka v globino. Gosp. Drašler je bredel za dečkom, ki je izginil v vodi, in ga kmalu zopet zapazil. Sedaj ga je urno zgrabil in srečno prinesel na breg, kjer ga je spravil k zavesti in odvedel na dom.
Fižolov grad
Tam na Mir ju stoji, prav nasproti teh« nične srednje šole. Ko prideš z Gorupove ulice aH Cojzovega grabna ga že ugledaš. Kot kos starinskega vrta izgleda ali obra« sla stena zidu razpadajočega gradu. Pa je le medvojna vojaška baraka, vsa zakrita v
no. Zato je lani novi lastnik vso zapadno stran barake zasadil s fižolom, ki je stene varoval pred žgočimi solnčnimi žarki. Le« tos pa je vso obsadil s to žlahtno rastlino tako, da je od barake videti le malo stre« he. Bohotno se je razrasla in pognala ▼ vi»
zelenju. Včasi so stale dve, vojaške delav« niče so bile nameščene v njih. Po prevra« tu so kmalu eno podrli, drugo so dobili invalidi in so si "notri opremili protezno delavnico. Pred tremi leti je kupil od njih barako železničar Jurij Senegačnik iz Most in se vanjo vseliL Pa še za dve stranki je bilo prostora ▼ njej. Sicer je baraka solid« no zidana in je tudi po zimi bolj toplo notri kot v zidani hiši, ampak v vročih po« letnih dneh je pa čez dan k preveč sopar«
šino ta plemenita plezalka in zakrila za seboj vso leseno sled vojnih let Gospod Senegačnik pa ima ob vročih dneh v sta« novanju prijeten hlad, v jeseni pa merni« ke fižola, za seme in gosto senco prihod« nje poletje.
Fižolov grad stoji na svetu nemškega viteškega reda in se je sedanji lastnik po« godil le za pet let Ko se bo svet prodal bo moral tudi on barako prestaviti drugam m si naplaviti novo senco s fižolom.
Domače vesti
♦	Imenovanje v državni službi. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje sta imenovana za pripravnika inšpekcije dela inž. Josip Kankeij pri ban-ski upravi zetske banovine na Cetmju .n inž. Josip Gorjanec pri banski uprav, dravske banovine v Ljubljani.
♦	Uradne ure v državnih uradih. Od l. oktobra t. 1. do 1. maja 1931 je za vse državne urade določen delovni čas od 8 do 12.30 ter od 15.30 do IS Ob sobotah bo delo od 8 dn 14 ure nepretrgoma
♦	Nove telefonske zveze. Z odlokom ministra za iavna dela ie bil 1. septembra otvorien telefonski promet Vrhnika—Kiskorpad in Vuzenica—Kiskorpad. Pristojne za navadno govorilno enoto v relaciji Vrhnika—Kiskorpad 46.20 Din. v relaciji Vuzenica—Kiskorpad pa 39.60 Din. Nadalie je dne 5 t. m. bil otvorien telefonski promet Maribor—Deutschland-berz v Avstriji Pristojbina za navadno govorilno enoto
znaša 16.50 Din
♦	Največ'* dražba premičnin v SlovenUl
V četrtek 18 t. m. se bo pričela v gradu grofa Szaparvja v Murski Soboti zopei dražba vseh premičnin. Po sodnem sklepu od 30. avgusta se bo vrnila dra/ba vsaV četrtek, petek in soboto od 18 i m. do 30 novembra. Dražba je na novo cr^amr rana in ker je inventar ogromen, b .do jriš!i vsi na svoj račun. Najprej pri^e na dražbo celotno pohištvo, za kate o je ooseimo veliko zanimanje v Beogradu t* Gradcu Potem prideio na vrsto posamezni umetnišk-kosi bogatega -nobilam ket/i-) pa porcelan, razne umetnine n kn'i.re. za katere se zanima tud! ljublianska univerza.
♦	Smrtna kosa Na Polzel' pri svoji materi je umrla gdč. Pavla Zabovnikova. učiteljica osnovne šole v St. Pavlu pri Preboldu in zelo agilna načelnica in vaditelH-ca tamošnjega Sokola. Bila je tudi blagajničarka tamnSnje podružnice CMD. Pogreb bo v sredo 17. t. m. ob pol 11. dopoldne ra Pečici ob Savinji. Pokojnica je bila vzorna narodna vzgojiteljica V St. Pavlu Je službovala zadnja tri leta in je njeno ndeistvovanie povsod bilo vidno. Žal pa je zadnje mesece začela bolehati, zaman se ie zdravila v Lučah in drugod, smrt io ie pokosila v najlepši dekliški dobi, v otarosti 24 let. Pokoinica je bila hčerka pred leti umrlega okrainega gozdarja g. Petra Za-bovnika iz P;bnice pri Pohorju. Čast njenemu spominu! — V nedeljo 14. t. m. zvečer je umrl v Št Piu v Slov. goricah kmet ki vinogradnik g. Franjo F1 u h e r, star 90 let Že pred mnogimi desetletji ie skuono z g. Thalerjem in drugimi narodnimi borci bil med voditelfi narodne borbe za šent-ilisko obmejno trdnjavo. Pa tudi še do nedavnega je kljub svoji visoki starosti sodeloval v narodnih bojih. Kralj ga je lani odlikoval z redom Sv. Save. Pogreb bo danes na šentiljsko pokopališče. — V Gorjah pri Bledu je včeraj nenadoma preminila tamošnia učiteljica gdč. Terezija J a I e-nova. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Na avtobusni prog! Poljčane—Rog. Slatina se ukine dnevna vožnja s 16. t m. izvzemši vsak torek (do preklica) kadar so sejmi v Mariboru in Ptuju. Avtobus vozi potem iz Rog. Slatine nazaj ob 16. k vlakn proti Mariboru. Od 16. t. m naprej vozi avtobus iz Poličan ob 14.40 v Mako-le m nami ob 16.15 k vlakom proti Mariboru in Liubliani. Popoldne ob pol 1. vozi avtobus iz Ptuia redno vsak dan in ima zvezo z vlakom v Poljčanah proti Ljubljani
•	Brezplačna železniška vo?ula kand'da-
za oficirske ali podoficirske šole. Pro-
metai minister ie odobril, da se ustrezajoča točka vojaške tarife glede brezplačne vožnje izoremeni tako, da velja za kandidate za oficirske in podoficirske šole in podobne strokovne šole. kadar so pozvani zaradi sprejemnega izpita, za vožnio od kraja bivanja do kraja iznita ln nazaj, potem za kandidate z uspešno napravljenim Izpitom, kadar se podajo v šolo. za vožnio Od kraln bivanja do kraia šolania.
♦	SPO naznanja, da se le zaprla Orožno-va koča s 15. t. m. Malnarjeva koča je do nadaljnega še odprta in oskrbovana. Krekova koča na Ratitovcu je bila s 15. t. m. zatvorjena. Koče v Triglavskem gorovju ostanejo do nadalinega še otvoriene.
*	Naša pevska društva, pevske zbore, pevke in pevce, soliste in solistke opozarjamo, naj se naroče na glasbeni list »Zbori«, ki ga že šesto leto izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Letna naročnina Je 50 dinarjev. Prvi letnik ie že pošel, zato je naše opozorilo potrebno, ker se bodo »Zbori« odslej tiskali v manjši nakladi in jfh bo potem težko dobiti. Letošnji peti zvezek je v tisku in izide v začetku oktobra. Naročnikom, ki še sedaj niso poravnali letošnje naročnine, b" uprava pošiljanje lista ustavila. Kdor »Zborov« ne prejema več redno, ni plačal naročnine.
Vremensko noročflo
Meteorološkega zavoda v Liubliani Številke za označbo kraia pomenijo: 1. ias opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperaturo. 4. relativno vlago v %, 5. ■mer m brzino vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. padavine v mm. 8 vrsta padavin.
Ljubljana: 7, 759.4, 18, 93, mirno 10, dež, 6.6; Maribor: 7. 758.9, 17, 90. mirno, 10. dež, 1.0; Mostar: 7, 759.6, 18, 75, mimo, 3, —, —; Zagreb: 7, 759.2, 19, 90, NE2, 10, dež, 0.4; Beograd: 7, 758.5, 22, 75, mirno, 2. —, —; SaTajevo: 7, 759.9, 15, 70, E2, 4, —, —. Skoplje: 7, 760.4, 16. 75. mirno, 5, —, —; Krnnbor: 7. 757.5, 23, 75. mirno, 8. —, —; Split: 7, 717.8, 23, 55, NE4, 3, —. —; Rab: 7, 757.2, 22, 80, N2, 10. dež, —; Vis: 7, 757.9, 19, 75. SE 10, 1, —, —.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 17.6, najnižja 16.8, v Mariboru 16, v Mo« staru 16, v Zagrebu 18, v Beogradu 17, v Sarajevu 13. v Skoplju 10, v Splitu 21.
Solnce vzhaja ob 5.39, zahaja ob 18.11, luna vzhaja ob 2220, zahaja ob 14.57.
*	Vsem glasbenim zavodom ter klavir oziroma petje poučujočim učiteljem se iz
edicije Glasbene Matice ob začetku šolskega leta nujno priporočajo izvrstna slovenska dela: Josip Pavčič: »Našim malčkom«. »Klavirski album slovenskih narodnih ds-srni«, dalje »Predvaje k durovim in molo-vim skalam ter akordom«. Zlasti durove in molove skale ter akordi >o tako elementarno obdelani, da v vsakem oziru nai-znatnejše olajšajo delo pri pouku učitelju in učencu Komur pa ni všeč način poda-vanja skal. si vsekakor lahko poišče iz zadnjih teh 3 zvezkov samo dotično snov. ki je neobhodno potrebna za začetnika m je doprmešena na nailažii način. Laskave ocene članov dunajske glasbene akademije. dalje visoke šole v Brnu in drugih odličnih pianistov brezdvomno priporočalo omemeno delo kot neutrpen učni pripomoček. Vseh 5 zvezkov se dobi v »Matični knjigarni« v Ljubljani.
*	Dom srbskih sester v Sarajevu. V Sarajevu je bil v nedeljo na svečan način blagoslovljen in otvorien novi Dom srbskih sester, ki ie bil zgrajen s pomočjo dijakov
I brez razlike vere.
Pride
Al Jolson
SMEJ SE m PLII4AJ
*	O suhi robi m bnntni ftibiuct je »Ju tro« pred tednom objavilo izpod peresa ribniškega rojaka, znanega našega geografa dr. Jožeta Rusa prijetno in obenem vsebinsko tehtno razpravo, ki so jo naši čita-telji pač vsi brez izjeme prečitali z užitkom. Da ta pomembna razprava, ki nam prva daje popolno sliko o ljudeh, slovečih po pridnosti, bristroumnosti in krošnjarski podjetnosti po vsem svetu, ne zapade minljivosti, je izšla v ponatisu v tični brošu-rici, ki se prodaja po vseh ljubljanskih knjigarnah po 3 Din izvod. Brošurico, ki ji je priključena tudi slavna himna Ribni-čana Urbana, toplo priporočamo vsem prijateljem Ribnice in njene robe. Ribniških izobražencev dolžnost pa je, da jo spravijo v roke vsakega suhorobarja vseh vasi m krajev prostrane ribniške domovine, da tako dvignejo tudi moralno zavest naših najskromnejših delavcev na gospodarskem polju.
*	Društvo hrvatskih srednješolskih profesorjev si zgradi svoj dom. V Zagrebu se je preteklo nedeljo vršila redna glavna skunščina Društva hrvatskih srednješolskih profesorjev, na kateri se le med drugim razpravljalo tudi o vprašanju gradbe društvenega doma. za katerega se je doslej zbrala gradbena glavnica v znesku 350.000 dinarjev, dočim je stavbišče brezplačno dala na razpolago mestna občina zagrebška na Krešimirovem trgu. Z gradbo se bo pričelo prihodnjo pomlad Poslopje bo štirinadstropno ln bo v prv* vrsti namenjeno za stanovanja profesoriev. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje likvidacije društva. o čemer na se ni moglo sklepati, ker ni bilo navzoče potrebno število članov. Pred zaključkom skupščine je prof. dr Vrklian govoril o zaščiti naziva »profesor« ter zahteval, naj društvo v tej zadevi stori potrebne korake.
*	Razstava grozdla v Mostam. Preteklo nedeljo je bila v Mostaru otvorjena razstava hercegovinskega grozdja, na kateri ie svo i pridelek razstavilo 174 vinogradnikov. Skoro vsi so prejeli nagrade v vinogradniškem orodiu in častnih diplomah
*	Gradba tehnične Š0I3 v Sarajevu. Ban-ska uprava Drinske banovine v Sarajevu ie na tri mesece odpovedala vse lokale !n stanovanja v starem poslopju na Trgu Gr-ge M a rtiča, ker se bo na tem prostoru zgradilo prihodnje leto moderno poslopje za tehnično šolo.
*	Škatlico iagod nam je poslala iz Stične naša prijateljica Krista Hacetova z naslednjo pripomnjo: »V dokaz, da le v naši stiski dolini še vedno leno. Vam pošiljam šonek zrelih iagod. ki sem iih nabrala na tukajšnjih planinah. To menda kaže. da nas zima še ne bo kmalu obiskala, kar nas pa nič ne žalosti.«
*	Prometna nezgoda v Smartnem pod Šmarno goro. V nedeljo popoldne okrog 16. ie Žužkov avtobus na poti iz Vodic proti Ljubljani na ostrem ovinku srečal avtomobil, v katerem se ie vozila vesela že-nitovanjska družba. Da prepreči karambol, ie moral šofer ostro okreniti, pri čemer se je avtobus močno nagnil v obcestni jarek. Potnikom se ni zgodilo nič, morali pa so izstopiti in oditi peš v bližnji Tacen, odkoder so nadaljevali pot v drugem avtobusu. Žužkov voz, ki je ostal skoro nepoškodovan (razbili sta se le dve šipi), so kmalu zopet naravnali na cesto ter je še istega dne zopet vršil službo. Govorice, da se je pripetila v Smartnem avtomobilska nesreča, so torej brez podlage.
*	Neznan otrok. Delavec Peter Marinko, stanujoč v barakah poleg klavnice v Ljubljani, je odšel pred tednom v Kranj, da prevzame tam za nekega ljubljanskega mesarja več volov. Po prevzemu Je vole gnal iz Kranja po glavni cesti proti Ljubljani, kjer mu je prišel na medanskem klancu nasproti neznan, okrog 10-leten dečko. Na Marinkovo vprašanje, kam gre, mu ie dečko odgovoril, da Je namenjen domov na Dolenjsko Marinko mu ie seveda pojasnil, da vodi imenovana pot^na Gorenjsko, nakar se je dečko obrnil in odšel z njim proti Ljubljani. V Ljubljani je ostal dečko pr! niem. Izgovarjal se je. da ne zna domov. Pripovedoval je dalje, da je prišel v Ljubljano s starim očetom, s katerim pa sta se pozneje zgrešila. Marinko, pri katerem je dečko še vedno v oskrbi, je zadevo šele
včeraj prijavil policiji, ki ima sedaj nalog.
da poišče fantičevo sorodstvo.
*	Nesreča pri motociklističnl tekmi. V
Mostarju so se v nedeljo vršile motocikll-stične tekme s sodelovanjem motocikli-stičnih klubov iz Sarajeva, Splita in Mostar-ja. Prijavilo se je mnogo vozačev, na cilj pa jih je prišlo samo 12. Trije so se med potio ponesrečili, najhuje splitski vozač Karlo Kesič. ki je pri Imotskem padel ter se hudo ranil na glavi. V kritičnem stanju je bil preneljan v splitsko bolnico.
*	Skrajno brezobziren kolesar. V nedeljo popoldne je zagorski Sokol priredil pešizlet na Izlake, ki se ga je udeležilo mnogo občinstva. Pred Bleiweisovo gostilno je ravno bila zbrana velika množica, ki je opazovala odstopajoče telovadce. Med njimi je bila tudi domača gospa s triletnima deklicama dvojčkoma. Tedaj pri-drvi mimo neki kolesar. S pedalom je podrl na tla 3-Ietno Božico in jo še nekai časa vlekel s seboj. Občinstvo ie začelo vpiti, medtem pa je dekletce že prišlo izpod kolesa in obležalo na mestu. Kolesar ie zdirjal da'ie. ne meneč se za svojo žrtev Od strahu se ie zgrudila na tla tud: gospa Bleiweisova. Zdravnik dr. Šerko z Vranskega ki ie slučajno bil na telovadi-šču. je ugotovil, da ie dekletce dobilo k sreči le lahke poškodbe in je nudi! pomoč tudi gospe Rleiweisovi. V aržiški občin' že štiri nedelje zapored niso minile brez nezgode zaradi neprevidnosti kolesarjev
STO — pohna pasta nsMboliša !
*	Društveno potovanje v Skoplje In na veleseiem v Solun. Prijave sprejem« »Putnik« Ljubljana.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva. ol!«?ra in lika tovarna los. Reich.
*	Gospa svefuiem« Vam. da pred pra-niem trdo vodo omehčate z navadno sodo. nato pa pere*° samo s pravim ternentino-vim milom »Gazela*.
*	Darujte Podpornemu društvu slepih. Ljubljana. Pod trančo 2-III!
1% LI^Mi^tie
u— Odsotnost pomočnika bana v torek in petek. Pomočnik bana g. dr. Pirkmajer v torek 16. in v petek 19. t. m. zaradi odsotnosti ne bo sprejemal strank
u— Častni večer Frana Rusa, člana zbo-ra naše opere. V soboto 20. t. m se uprizori v ljubljanski operi ponovno Foersterjeva opera »Gorenjski slavček«. Ta večer bo ime! svojo benefico č!an opernega zbora g. Franc Rus, ki z nekaterimi kratkimi presledki deluje v slovenski operi od leta 1890 dalje deloma kot član opernega zbora, v prvih letih naše opere pa tudi kot njen so-Iist-tenorist. G. Rus ie v gledaliških krogih znan kot vesten in vnet pevec, prav posebno ga pa še čislajo ljubljanski pevski krogi, katerih zvest in vnet sodelavec je že več ko 40 let. Zato opozarjamo na njegov
Sodna prodaj
V Izvršilnih zadevah proti grofu Szapa-ryju glasom sodnijskega sklepa E 281—30 se bo vršila 18. t. m. naprej do 80. novembra vsak četrtek, petek in soboto v gradu v Mursld Soboti sodna prodaja premičnin iz proste roke.
Dr. med.
Lojze firamarlč
speciialist za kirurgijo
ORDINIRA OD Vt 2. DO Vi 4. POP.
13034 T 'ubljana
Miklošičeva cesta štev. 18/IL
Za dosego čarobne lepote uporabljajte samo
»Opera preparate"
»Opera krema«, velika doza Din 40.-»Opera puder«, velika škatla Din 30.— »Opera Eau de Cologne, 100 gr Din 40.— »Opera parfum«, elegant. oprem. Din 50.—
Parfumerija URAN, Ljubljana, Mestni trg št. 11.	13053
Stanovanje dveh sob kuhinje ln pritiklin
primerno tudi za pisarno ali ordinacijo, v visokem pritličju, v bližini sodišča, oddam s 1. februarjem 1931.
Interesenti naj se javijo na oglas. odd. »Jutra« pod »FEBRUAR«.	13007
Atesti zdravniških kapacitet potrjujejo
vsestiansko
zdravilnost
mineralne vode
To je merodajno. Tudi vi boste v Interesu lastnega zdravia pili samo zdravilno
sisačko vodo!
12990
POSOJICA na vrednostne paplr/c ln po. sealva; ameriške sadove; btlerfavanfe dolgov; trgovske poravnave; pregled srečk dri. papirjev; proda/a posestev1 DR. /MM, ČER VE, gospodarska pisarna CJublJaua, Miklošičeva 6.
293
časten večer ln polno gledališče v soboto naj mu bo dokaz izrednih simpatij, ki jih uživa v Ljubljani.
u— Opozarjamo na razpis gledališkega abonmaja za ljubljansko gledališče. Priglasi se sprejemajo še danes v veži dramskega gledališča, prihodnje dni pa v knjigovodstvu, ki se nahaja v zaodrišču naše drame. Zanimanje za letošnji abonma le zelo veliko. Gledališču so ostali zvesti skoro vsi bivši abonenti. a priglasilo se je tudi več novih. Gledališka uprava prosi vse ostale interesente, da se čim prej javijo. Otvoritev nove sezone bo 1. oktobra. Otvoritvena predstava v drami bo »Sen kresne noči«, v operi pa »Knez Igor«.
u— Udruženje jugoslovenskih inženjer-Jev in arhitektov, sekcija Ljubljana, bo Imelo članski sestanek v petek 19. t. m. oh 20. v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1-IL Na dnevnem redu boda zadeve, ki so v zvezi s predstoiečo davno skupščino v Splitu; obenem se bo ugotovil potni program. Vabljeni so poleg vseh članov tudi oni gostje, ki so priglasili udeležbo na skupščini.
u— Društvo skrb za mladino v Ljubljani. Danes ob 20. bo v posebni sobi gostilne pri Bončariu na Sv. Petra cesti izredni občni zbor. Pridite pohoštevilno!
u— Mašo zadušnico po pokojnem Maksu Cotiču naznanja njegov brat g. Jožef Cotič. Sv. maša bo v četrtek 18. t. m. ob 7. zjutraj v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Sv. maša zadušnica bodi namesto venca na bratov groh
u— Mestno kopališče na Ljubl'anlcl te bilo včeraj za letošnjo sezono zaprto.
u— Nesre*a ori delu. Včerai okoli 17.30 je nadel v Selenbnrgovi ulici z lestve tik pred »Novo založbo« tvrdkin sluga 16-!etni lanez r>okorn in si snahni! ali zlomil desno nogo Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico.
u— Razne nesreče In nezgode. fiO-letni Janez Leskovšek. zaposlen kot delavec na stavbi nove šole v D. M v Polju, Je imel včeraj dopoldne opravek na zidarskem odru Nenadoma pa je izgubil ravnotežie in padel kakih 5 metrov visoko na tla. kjer je obležal nezavesten. Dobil je hude poškodbe na glavi, hrbtu in po rokah. L*-skovška so prenesli v pos!on!e stare šole. nakar so telefonirali v Liubljano po reševalni avto. ki je prepelial ponesrečenca v splošno bolnico. — Strojni ključavničar France Kos iz Strojnih tovarn le včerai ziutraj v tovarni prižgal električno luč, prt čemer pa ga je tako streslo, da se ie na mestu onesvestil. Prepeljali so ga v bolnico. kier si je kmalu onomogel. — Na Dolenjski cesti poleg strelišča se Je v nedelto vnel prepir med vojakom in nekim civilistom. Voiak ie sledni'č potegni! bajonet m udaril civilista po glavi. Zaradi poškodbe je moral civilist v bolnico, proti voiaku pa so njegovi predstojniki uvedli preiskavo
u— Originalen brivski vajenec. Ko te stopil brivski mojster Ivan D. včeraj okrog 7.30 v svoj loka! v Tavčarjevi ulici. Je ugledal na mizi listič papirja, na katerem je bilo napisano z nerodno, še skoro otroško pisavo: »G. šef! Jaz sem še! od vas zato proč. ker se nisem mislil učiti brivske obrti. Vzel sem vam 250 Din, pustil pa sem vam dve 140 Din vredni halji. 20 Din ste mi pa dolžni. Skupaj le to 160 Din. Ostanek vam mogoče kedaj vrnem. Rudi, bivši vajenec.« »Ta je pa dobra!« si Je mislil mojster, ko je prebral ljubeznivo pisemce. Vajenec Je pustil vse, kakor stojt, lokala niti zapri ni. pa Jo je pobral v svet... D. Je zadevo prijavil policiji, ki sedaj išče mladega, komaj 16-letnega pustolovca.
u— Nerodni izgrednfkl. V gostilno »Univerza« sta v nedeljo zvečer prišla neki Ivan C. ter Tvan N., ki sta, dasi že prece} vinjena, izpila še tam precejšnjo količino dalmatinskega vina. Oba hudo natrkana sta pričela nato žaliti druge goste in Jih zmeriati. Naposled Je potegnil N. iz žena pištolo in začel divje streljati okrog sebe. Vsi preplašeni so se ostali gostje razbežalt v veri. da jih nekaj leži že okrvavljenih na tleh. Vendar na ni nihče pade! hi Je pozneje straža našla pri izgrednikih le strašilno pištolo, s katero sta delala le strah okrog sebe. Zaradi pijanosti in izgreda sta bila aretirana v nedeljo ponoči še dva izgred-nfka. m sicer A. P. pred »Figovcem«, Rudolf Z. pa v Kolodvorski ulici.
— Zasačen vlomilec. Službujoči stražnik ie v nedeljo okrog 20. nenadoma zapazil med mesarskimi stojnicami temno senco. Naslednji trenutek je že začul od stojnice mesarja Josipa Hama nekako škrtanje, kakor da kdo vdira les. Stražnik se je podvizal iz svojega skrivališča, napravil nekaj urnih skokov in zagrabil vlomilca za vrat Bil je to še mlad fant ki Je baš skuša! odpreti predal, v katerem se je nadejal najti večji plen v denarju. Seveda pa se je v tem motil, kajti v predalu so se nahajali samo različni noži m drugo mesarsko orodje. Stražniku je aretiranec izpovedal, da se piše Stanko K., po poklicu čevljarski pomočnik, zadržujoč se že dalje, časa na Turkovem hlevu na Vidovdanski cesti. Fanta so odgnali v sodne zapore.
n— Tatvine. Brezposelni delavec Rudolf Rombo je naznanfl, da imi je v soboto ponoči ukrade! njegov tovariš Alojzij Klobčič srebrno uro znamke Anker. — Ana Gli-harjeva iz Vel. Vidma je prišla v soboto dopoldne v trgovino Mateja Orehka v Kolodvorski ulici, kjer je izmenjala 1000 dinarski bankovec. Enak bankovec je položila tudi predse na prodajalno mizo, ki ga je pa kmalu zatem, ko je odšla iz trgovine, pogrešila. Tatu seveda ni bilo mogoče izslediti, ker se ie ob času. ko je Gliharjeva zamenjavala bankovec, nahajalo v trgovin! več strank, ki so pa do njenega povratka že vse odšle. — Ravnatelj meščanske šole v Šiški Alojz?! Ncrvak je prijavil, da mu je v soboto popoldne ukradel neznan zlikovec i1 suknjiča, ki le visel v veži njegovega stanovanja v CostovJ ulici, 40 Dm. Tatvine sumljiv je neki potepuh, ki ga je opazila oškodovančeva soproga, ko je baš preskočil vrtno ograjo in izginil za oglom. — Babici Elizabeti Solnčevi iz Železnikov Je nekdo ukradel iz veže hiše št 19 Pred škofijo zavitek z 2 paroma it nošenih čevljev
Pride
Al Jolson
SMEJ SE ■J* PLAKAJ
in nekaj obleke. Imenovana je našla svoje blago pozneje na starini, kjer so ji povedali, da ga je prodal neznan srednje star moški. S. je dobila ukradene reči nazaj, oškodovan pa je starinar.
u— Zobozdravnik dr. Sfiligoj, Tavčarjeva ul. 4. sprejema od 8.—11. in 2.-5.
u— Šolske potrebščine kupite v prvovrstni kakovosti pri IV. BONAČU, Šelen-burgova ulica. Vel'ka izbira, najnižje cene, točna in hitra postrežba.
u— Dotična oseba, ki je zamenjala dam-ski dežnik v ponedeljek ob 9. v inseratnem oddelku »Jutra«, naj ga nemudoma prinese tia nazaj. Oseba je na videz znana.
Iz Maribora
a— Kraljica Marija bo obiskala počitniško kolonijo na Pohorju. Ko se je v soboto. kakor smo kratko že javili, poklonilo Nj. Vel. kraljici Mariji v gradu Su\oboni na Bledu zastopstvo mariborskega društva za zdravstveno zaščito mladine in se ie predsednica gospa Maistrova zahvalila Nj Vel. kraljici za visoko naklonjenost, da je prevzela pokroviteljstvo pri slovesni otvoritvi in dovolila, da nosi naprava njeno ime. se je kraljica podrobno zanima'a za kolonijo in postavila celo vrsto vprašani o legi in okolici, zračnih razmerah, številu oskrbovancev, zdravstvenih uspehih. nadaljnih načrtih itd. Obljubila je, da bo tekom prihodnjega leta osebno posetila kolonijo. Avdijenca je trajala 25 minut
a— Povratek docenta g. dr. Matka. G. docent in primarij dr Matko 'e posvetil svoj enomesečni dripust Zi. študijsko po« tovanje po severnih deželah Evrope. Pre« potoval je Dansko, Norveško. Švedsico, Finsko, Estonsko, Letsko in Litavsko, Polj« sko. Češkoslovaško in Madjarsko. Zbral je sHno mnogo važnega in zanimivega znan« stvenega gradiva.
a— Skoro 50 let usmiljena sestra. V nedeljo 14. t. m. je umrla v mariborski bolnici v starosti 71 let splošno znana in priljubljena usmiljena sestra Placidija Per-deller iz družbe usmiljenih sester Sv. Vin-cenca Pavlanskega. Rodom iz Tirolske ia prišla v mariborsko bolnico že leta 1882. in se posvetila temu zavodu dolgo doba, skoro 50 let. Blag in ljubezniv njen značal ji je pridobil srca vseh, ki so bili v njem negi. Zgodovina mariborske bolnice od postanka s 60 posteljami pa do današnje moderne bolnice z nad 500 posteljami je ozko zvezana z delovanjem pckojnice. Skoro 25 let je zavzemala častno in odgovorno mesto sestrske prednice. In ko je zaradi starosti to mesto pred leti odložila, je še vedno posvečala vse svoje moči zavodu. Vst, ki so jo poznali in ki so bili deležni njene nege, jo bodo ohranili v častnem spominu. Pogreb bo danes ob 14.30 iz upravnega poslopja bolnice na magdalensko pokopališče.
Zdravnik predpisuje kot zanesl jivo, milo sredstvo za čiščenje, ki sigurno deluje, ARTIN-dražeje. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatljice po 8 Din — zadostuje za 4—6 krat.	290/5
a— Dvojni jubilej kronskega upokojenca. V krogu svoje družine ie praznoval včeraj 15. t m. svoj 75-letni rojstni dan upokojeni nadučitelj Josip Semolič, rojen v Brestovici na Krasu. Po ljudski šoli je dovrši! učiteljišče v Kopru jeseni leta 18«n. in praznuje obenem tudi 50-letnico mature. Jubilant je učiteljeva! v Brdih, v gradl-ščanskih okrajih in na Tolminskem. S pokojnim skladateljem Volaričem je nacionalno deloval. Onstran današnjih mej )e deloval 30 let in štiri leta v Jugoslaviji, kjer uživa bedno kronsko pokojnino. Jubilant je bil kot učitelj sotrudnik blagopo-kojuega Maksa Cotiča, na katerega ga vežejo najlepši spomini. Skromnemu možu še mnogo let življenja.
a— Krstno slavo je slavil včeraj ob po! 11. na Trgu Svobode tukajšnji pododbor Udruženja rezervnih oficirjev m bojevnt-
oaoaoaoac3ac3ic3BC3aoac Kupu jte samo
PENKALA BATERIJE
ker gorč na fdalle!	300
oaoaoBoioaoioaoioac
Jrov, posvečeno spominu junakov, ki so padli v bojih za osvobojenje. Prisostvovali so slavi poleg rezervnih oficirjev tudi »astopnik komandanta mesta polk. Stoja-dinovič, komandanta obeh tukajšnjih polkov, okrajni inšpektor dr. Schaubach, oba sreska načelnika dr. Ipavic in dr. Hacin. pomožni škof dr. Tomažič, zastopnik župana ravn. Hochler, delegati Sokolstva, Kar. odbrane, ZKD, šol in množice naroda. Cerkvene obrede sta onravila voiaška duhovnika Trbovejič m Zavadlav. Nagovor v spomin padlim je imel predsednik pododbora Perhavc.
a— Glasbena Matica sporoča, da bo zna« ni klavirski pedagog in umetnik, Anatol Vietinghoff, otvoril s 1. oktobrom pri Glasbeni matici mojstrski tečaj, ako bo dovolj pri javi jencev. Potrebna pojasnila daje ravnateljstvo zavoda.
a_ Mariborski gledališki abonma. Opozarjamo, da so abonentom rezervirani lanski sedeži do četrtka 18. t. m. Novi abo-nenti se sprejemajo pri gledališki blagajni dnevno do četrtka 25. t. m. in prosimo, da se čim prej prijavijo.
a— Nagradne strelske tekme v Hotinji vasi pri Mariboru. V nedeljo so se vršile na strelišču v Hotinji vasi pri Slivnici tekme zvezne strelske družine Hotinia vas. namenjene predvsem kmečkim strelcem iz okoliških kra.ievmh strelskih družin. Streljanja se je udeležilo okoli 200 strelcev Iz Hotinie vasi, Dohrovcev. Skokov, Št. Jan-ža, Prepolj, Orehove vasi. Slivnice, Rač. Frama, Podove, Hoč. Sv. Marjete na Dravskem polju in Maribora. Prireditev lr ©tvoril tamošnli agilni predsednik učite!! g. Čiček z nagovorom o pomenu in važnosti strelskega športa in tekem. Rezultat ■strelskih tekem, ki so traiale do mraka, le bil naslednji: Na tarči Hotinia vas prvo nagrado Anton Fanedeli z SO. 2. Vilko Meglic s 70, 3. Anton Klanšek z 59 točkami. Na tarči Skoke 1. Štefan Kline s 95. 2. Ja-nec Kline z RO. 3. Ervin Tnšek s 73 točkami. Na tarči Maribor 1. Dušan Hinič s 118. S. Milan Matejič 112. 3. dr. Hugon RobiS 311 točk. Na tarči Šmarieta 1. Slavko ReSa 41. 2. Fran Čiček 39, 3. Peter Avguštin 54. Na tarči Hoče 1. Frvin Tnšek 35. 3. Ljuban Muršič 33. 3. Herman Maver 31. ■Na tarči Slivnica 1. Ivan Kline 35. 2. Peter »Avguštin 32. 3. Filip Primec 30. Na tarči IVibrovce izven tekme 1. Stanko Svenšek SB5. 2. Anton Kolman 43 točk. Prireditev te [-pokazala, da se strelski šport med našim ljudstvom vedno bolj širi
a— Umrla sta. V nedeljo v splošni bol-itrtci 20-letni hlapec Anton Pišnik, včeral •(dopoldne ob 10. pa v Mlinski ulici 3» monter v mestni plinarni Mihael Weiss. *tar 55 let
a— Kopalna sezona na Mariborskem otokn je z današnjim dnem zaključena. Stranke, ki so na otoku izgubile kakšne predmete, nal jih gredo iskat na mestni gradbeni ti rad
a— K R!mn zbežala? V nedelio donol--ftne ie torbarski pomočnik K. priiavil na policiji, da mu je prejšnji večer okrog T7 t njegovi odsotnosti izginila od doma nle-cova žena Terezija z obleko in hranilno knjižico s 5000 D;n. Ljudje so !o videli, da fje vstopila v bližini stanovanja v avto 7 dvema boljše oblečenima moškima. Tudi Je imela potni Ust za Dunaj. Ker ie bila ž* dp?5 časa v pismenih zvezah z raznimi frlmsklmi dražbami, domneva mož. da lo popihala k filmu.
a— Iz policijske kronike. V neki gostilni t»d mostom sta se v nedeljo popoldne soorekla delavec Al. Rrinovšek in redov Dušan Blanuša. Brinovšek je žalil Blanušo ?%i vojsko, Blanuša pa je potegni! nož in Brinovška parkrat oplazil po glavi. Oba sta "bfla aretirana. — V soboto zvečer pa se fe na tukajšnji policiji prijavil 2-4-letni Leopold Vodušek iz Kostrivnice, ki jo je leta 1927. kot vojni begunec popihal v Avstrijo. Tudi ga zasleduje okr. sodišče v Slov. Bistrici zaradi tatvine. Sedaj se je skesal in sam priiavil. a— Zboljšana hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgn 6 v A-razredu opoldne in zvečer 8.30 Din. v B-razredu 12.30 Din, ▼ C-razredu 14.30 Din. Priglašaite se!
Iz Kranja
r— Naval na gimnazijo. Kakor drugod Je bil tudi pri nas velik naval na prvi raz« red; vpisalo se je 87 dijakov in 52 dijakinj ta bo potrebno več vzporednic. Skupno število vpisanega dijaštva znaša 463.
r— Nedeljska kronika. Zadnja nedelja Je minila v znamenju velikih prireditev. Zjutraj je bilo osredotočeno zanimanje na otvoritev Delavskega doma, popoldne pa je lepo vreme izvabilo marsikoga v Naklo, kjer se je vršil telovadni nastop domačega sokolskega društva. Velik del publike pa je posetil Sokolovo igrišče, kjer se je vršil hud boj na zelenem polju med starimi ka« noni Ilirije in domačega društva. Obe mo« itvi sta predvedli zanimivo igro, ki se j« jcaključila s 7 : 3 za Uirijane.
r— Sreča v nesreči. Blejsko avtobusno podjetje Hojak je nabavilo pomladi velik, moderen avtobus, ki je na progi Pled — Ljubljana vzbujal mnogo zanimanja Te dni pa bi ogromni orjak kmalu postal raz« valina, zahvaliti se je le nakjlučju, da se ni zgodila nesreča. Na zloglasnem Gašteis-kem klancu je hotel neznani tovorni voz prehi« teti voznika, čeprav je videl, da se je po« JaviJ izza ovinka blejski avtobus, poln pot« nikov. Le prisebnosti Hojakovega šoferja se je zahvaliti, da ni prišlo do Katastrofe. Zavozil je na skrajni rob ccs*e, zaradi mastnih tal je zdrsnil orjak preko roba in bi bil zdrčal v globino na železniško pro« go, da se ni naslonil na drevo. P->škodo» vana je močno vsa desna stran, najbolj pa blatnik m zadnji del kolosa. Neznani av« tobus je odbrzel proti Ljubljani. Za ne« srečo se zanima tudi tukajšnje orožništvo.
Iz Tržiča
C— Vdanostna brzojavka NJ. Vel. kralju. Krajevni šolski odbor v Lomu nad Tržt-čem je naslovil na kabinetno pisarno v Beogradu ob prilikf otvoritve nove osnovne šole v nedeljo 14. i m. naslednjo brzojavko: Ni. Vel. kralju Aleksandru I. izreka krajevni šolski odbor v Lomu nad Tr-iičem ob priliki otvoritve nove šole svojo
globoko vdanost Meglič Janez, župan v Lomu.
č— Osebne vesti. Učiteljski abiturijent Janko Kavar je dobil službo učitelja na osnovni šoli pri Sv. Antonu poleg Rajhen-burga, šolski okraj Brežice. Josipina Gro-mova, stalna učiteljica v Tržiču, je začasno poverjena z vodstvom novoustanovljene osnovne šole v Lomu pri Tržiču. Anton Belihar, dosedai učitelj v Tržiču, je premeščen kot upravitelj na novoustanovljeno osnovno šolo v Dolini pri Tržiču. Fma Trobej - Miklavčičeva je nastopila svojo službo na meščanski šoli v Tržiču.
č— Otvoritev novih šol v tržiškem sodnem okraju. Po skoro tridesetletnem boju za samostonio šolo v Lomu, odnosno v Dolini, so predzadnjo nedelio blagoslovi!) in otvorili novo enorazredno šolo v Dolini pri Tržiču, to nedeljo pa je lomljanski župni upravitelj g. Šparliakl posvetil dvo-razredno osnovno šolo v Lomu nad Tr-žičem.
č— Nov avtotaksl. Avtotaksni in žagarski podjetnik Rupar Franc si ie nabavil udoben in ličen nov avtomobil znamke Chevrollet. Postajališče ima pred hotelom Lončar.
č— Prirodno čudo. Posestnik in lesni trgovec g. Mihael Primožič v Pristavi se pridno peča s sadnim drevjem. Okrog svoje lične vile ima nasajene najlepše vrste pritlikovcev. med niimi tudi lepo rastoče drevesce vrste Bismark. Vašemu poročevalcu ie prijazni gospod pokazal izredno čudo Na spodnji veii visi debelo jabolko, ki kar vabi za ugriz, nad njo pa se bočl druga veja, ki ima nič manj kot 10 cvetov, ki so vsi popolnoma pravilno razviti in menda že oplojeni.
č— Otrok se je zadušil. Družinica Bača-nova stanuje gori na fabriki. Tesno delavsko stanovanje in drage življenske prilike silijo naše gospodinje, da se tudi same ogledujejo po zaslužku. Mlada mati je pretekli četrtek nasitila svoje štirimesečno dete za kosilo, položila ga lepo na posteljico. kjer ie dete sladko zaspalo. V spanju pa se je preobračalo in preobrnilo tako nesrečno, da ie prišlo z obrazom v blazinico in se zadušilo. Ko je prišla čez kako uro mati zopet v sobo, je z največjim strahom videla strašno nesrečo. Takoj Je poklicala zdravnika, ki ie pa moge! ugotoviti le smrt. Prizadeti družinici naše so-žalje!
č— Brivec ostre!!! pobesnelega vola.
Mesar in posestnik Godnov ima v Tržiču lepo uspevajočo mesarsko obrt. Pretekli četrtek je spravil v mestno klavnico lepega vola, ki ga je privezal na običajen način za roge in ga potem dvignil nekoliko od tal, da bi ga pobil. Ker je pa imel vo! slabe roge, se ie vrv z rogov zm-iznila ln naenkrat je bil vol prost. Vrata klavnice so bila široko odprta in vol, ki je dobil že "darec v glavo, io je ubral ves besen proti Čegelšam. mesarji pa za niim. Toda ves njihov trud. da bi ga obvladali in ujeli. Je bil zaman, živa! ie besnela in se divje zaganjala v vsakogar. Rila ie sreča v nesreči, da ni bilo blizu otrok. Ko pa se je oripo-dila na državno cesto, jo ie dohitel brivec g. Miha Godnov, ki jo ie ustrelil z enim strelom do smrti.
Z Jesenic
s— Himen. V nedeljo se je poroči! na Brezjah g Vladimir Rihtar. uradnik držav« ne ?»Ieznice na Jesenicah, z gospodično Lenčico Čuferjevo. hčerko veletrgovca in mestnega župana na Jesenicah. Mlademu, simpatičnemu sokolskemu delavcu in nje« aovi življenski družici naše iskrene čestit« ke!
s— Velika javna tombola, ki jo Je prire« dilo v nedeljo popoldne Sokolsko društvo na Jesenicah, je prav zadovoljivo uspela Privabila je številne iskalce sreče od blizu in daleč. Glavne dobitke so zadeli: lepo kompletno zakonsko spalnico gospa Franc« ka Planinškova, trgovka na Koroški Beli, šivalni stroj gospodična Zora Špornova iz Lesc, moško kolo gospod Jernej Kobal. tovarniški delavec na Savi, zaboj sladkorja Tončka Čopova z Blejske Dobrave m gra« mofon Marjana Reboljeva, posestnica iz Vrbe pri Žirovnici. Pri prireditvi je mar« ljivo igrala sokolska godba na pihala, tako da je bilo tudi za razvedrilo preskrbljeno Precej zadovoljen je končno tudi sokolski blagajnik, ki se v imenu društva zahvalju« je vsem, ki so na ta ali oni način pripo« mogli, da je prireditev tako uspela
s— Igra narave. Sotrudnik našega lista je poslal našemu uredništvu krasen jablano^ cvet, ki ga je utrgal z jablanovega dreves« ca na vrtu gospoda Segolina, hišnega po« sestnika in pleskarskega mojstra na .Tese« nicah. Drevesce, ki ga je g. Segolin usadil šele minulo pomlad, je komaj poldrugi me« ter visoko in na njem poganjajo popki, kl se bodo v nekaj dneh razvili v cvetje.
Iz Trbovelj
t— Nalezljive bolezni. Skozi vse leto se je pri nas pojavljala škrlatinka. Da se ta bolezen enkrat temeljito izkorenini, je bilo uvedeno obligatno cepljenje vseh otrok od 2. do 16. leta. Zdaj pa se je začela pojav« Ijati davica. Naša dolina se res ne more otresti teh nevarnih otroških bolezni. Veli« ko so temu krive neugodne stanovanjske prilike, veliko pa tudi starši sami, ki na« lezljive bolezni v družini še vedno prikri« vajo in kličejo zdravnika šele takrat, ko je že prepozno in ko se je bolezen že raz« širila.
t— Razposajeni otroci. Otroci se kaj ra» di obešajo na avtomobile in druga vozila. V soboto popoldne se je obesil zadaj na avtobus majhen deček. Ko je začel avto« bus hitreje voziti, deček ni mogel več sko« čiti z njega in avtobus ga je vlekel od po« šte do stare bolnice. Deček bi bil prav lah« ko prišel pod kolesa. Ko so ljudje to vi« deli. so z mahanjem in klicanjem opozorili šoferja na nevarnost, "da je ustavil avto. Taki frkolini pač zaslužijo malo brezovega olja.
Iz Hrastnika
h— Novemu »Športnemu klubu HrastU nik« je odobrila banska uprava pravila. Na ustanovnem občnem zboru je bil izvolien za predsednika g. Barachini Franc, name« ščenec kemične tovarne. Novi klub je pre« vzel športni prostor onkraj Save, in ga dal razširiti v predpisano velikost. Delo izvr« šujejo štirje brezposelni rudarji in bo se« glo klubu precej globoko v žep. Zato na« merava SKH v kratkem prirediti veselico.
da se bo malo gmotno opomogel. Želimo mu mnogo uspehal
h— Popravek. Hrastniški steklarji nam pišejo: Nedavno ste poročali m sicer iz Tr» bovelj o pretepu na Kumu. Prosimo, da po« pravite dotični članek v toliko, da ni bil omenjeni pretepač steklar, temveč dninar Janez Pečnik, ki pa tudi ni zaposlen pri
Zaključek gospodarskega kongresa v Beogradu
V nedeljo dopoldne se je nadaljeval osmi kongres gospodarskih zbornic in organiza« cij. Prva točka dnevnega reda je bil refe« rat tajnika osije.ške zbornice dr. Beliana o izenačenju koledarjev. Referent je med drugim izračunal, da bi z izenačenjem do« dibili trinajst delovnih dni, ki pomenijo se« daj za gospodarstvo izgubo preko milijarde dinarjev. Nato je imel glavni tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani g. Milan Šuklje daljši referat o banovinskih in občinskih davščinah, dočim je tajnik Centrale indu« strijskih korporacij dr. Cvetko Gregorič podal daljšo studijo o financiranju naših samouprav. Povodom teh referatov je po« močnik finančnega ministra dr. Gospodnei tič odgovoril, da se finančno ministrstvo trudi po možnosti olajšati gospodarstvu bremena, mora pa se pri tem boriti s pre« cejšnjimi težkočami. Občine zahtevajo po« gosto preveč, mesta pa tekmujejo v izdat« kih
Cenitev našega izvoza
Kakor druga leta je trudi letošnji VITI. gospodarski kongres sestavil cenitev našega izvo-za v gospodarskem letu od 1. t. m. do 31. avgusta prihodnjega leta. Zdi se, da bo letošnja cenitev prilično točna, zlasti ker je bil lanski kongres v svoji cenitvi preoptimist.ičan. Naš izvoz v gospodarskem letu 1930-31 bo po cenitvi, ki je bila sestavljena na tem kongresu nekoliko manjši. Za leto 1929-30 je znašala cenitev kongresa 8627 milijonov Din, dejansko pa smo od 1. septembra 1929 do 31. avgusta t. I. Izvozili za 7800 milijonov Din. Za novo gospodarsko leto 1930-31 pa znaša cenitev izvoza 7040 milijonov Din; od te vsote odpade v primeri s cenitvami za prejšnja leta na posamezne skupine izvoza (v milijonih Din):
1928-29 1929-30 1930-31
na	poPske pridelke	12B4	3022	970
na	sadje in proizv.	332	227	276
na	živino in proizv.	2146	1920	2284
na	les ln rudo	2047	2265	2118
na	Ind. ln obrt. Izd.	552	683	647
na	ostale proizv	645	510	745
Skupaj 6985 8627 7040
Naš Izvoa poljskih pridelkoiv, zlasti žita bo v novem gospodarskem letu znatno manjši kakor Je bil cenjen za L 1929-30, pa tudi nekoliko manjši nego po cenitvi za 1. 1928-29 Pšenice in moke bomo predvidoma izvozili za 375 milijonov Din (25.000 vagonov), koruze za 500 milijonov (50.000 vagonov) ln fižola za 70 milijonov (2500 vagonov).
Tudi Izvoz sadja In sadnih proizvodov Je
nižje cenjen kakor za leto 1929-30. Največ bomo predvidoma izvozili svežih češpelj za 50 milijonov Din (2200 vagonov), jabolk, hrušk in ostalega sadja za 80 milijonov (3000 vag), grozdja za 20 milijonov (400 vag.), orehov za 31.5 milijonov (700 vag.), suhih češpelj za 40 miljonov (800 vag.), pekmeza za 10 milijonov (200 vag.), vina za 20 milj. (600 vag.) in špirita za 20 milijonov (400 vag.).
Izvoz živine in živinskih proizvodov bo v novem gospodarskem letu prednridan višji. Izvozili bomo za 470 milijonov Din go-vede, za 380 milj. Din svinj, za 140 milj. drobnice, za 100 milj. konj, za 42 milj. perutnine, za 130 milj. zaklane perutnine, za 340 milj. mesa, za 450 milj. jajc, za 117 mil), sirovih kož in za 40 milj. kož od divjadi.
Vrednost izvoza lesa in rud pa bo najbrfc le nekoliko manjša nego v letu 1929 30, la sicer znaša cenitev izvoza gradbenega lesa 1080 milijonov Din, drv 80 milj., pragov 158 milj., izdelkov iz lesa 83 milj., tanina in eks trak tov za strojenje 82 milj. in bakra 420 milijonov.
Skupno bomo v letu 1930-31 predvidoma Izvozili za 760 milijonov Din manj, nego je znašal dejanska izvoz v letu 1929-30.
Ustanovitev centralne organizacije slovenskega mlekarstva
Po ponovnih neuspelih poskusih je letos na pobudo mlekarske šole v Škofji Loki vendar uspelo organizirati naše mlekarstvo v skupni organizaciji pod imenom Centralno mlekarsko društvo. V nedeljo dopoldne se je v posvetovalnici Kmetijske družbe v Ljubljani vršil ustanovni občni zbor tega društva, ki so mu prisostvovali v zares častnem številu zbrani predstavniki mlekarskih zadrug in zasebnih mlekarskih podjetij.
Ustanovni občni zbor je vodji načelnik vrhniške mlekarske zadruge dekan gosp. Ivan Kete, ki je pozdravil predstavnika ban-ske uprave inž. Cerneta, ravnatelja Kmetijske družbe inž. Laha, ravnatelja Zveze slovenskih zadrug gosp. Trčka in ravnatelja Zadružne zveze gosp. Gabrovška. Nato je v glavnih obrisih poročal o poteku priprav za ustanovitev tega društva in o delu pripravljalnega odbora, ki je tudi sestavil društvena pravila. Da je prav sedaj ideja centralne organizacije našla rodovitna tla, je pripisati okolnosti, da se spričo splošne gospodarske depresije letos tudi naše mlekarstvo nahaja v težkem položaju.
Glavni referat je imel ravnatelj mlekarske šole v škofji Loki, inž. Šabec, ki je podal zgovorno sliko o trenotnem stanju našega mlekarstva. Uvodoma je omenil, da je zanesljiva statistika produkcije in zalog najboljši kažipot za presojo situacije mlekarske, zlasti pa sirarske stroke, ki je zaradi nadproduk-cije •najbolj prizadeta. Razposlal je 68 mlekarskim podjetjem vprašalne pole, vendar pa je samo od 18 večjih prejel podatke o produkciji in o zalogah. V teh podjetjih Je bilo na zaloei ob koncu avgusta 121.000 kg zrelega sira in 2200 kg presnega masla v vrednosti 3.8 milijona Din. Celotne zaloge sira v vseh slovenskih mlekarskih podjetjih se lahko cenijo na 160.000 kg, zaloge masla pa na 4400 kg. Te velike zaloge, ki so se nasproti lanskemu letu podvojile, predstavljajo pritisk na cene, ki so v zadnjem času precej padle in so se sedaj ustalile na 24—32 Din za domači ementalski in 18—26 Din za trapistovski sir ter na 38—47 Din za presno maslo. Vzrok te nadprodukcije je okolnost. da smo imeli nekaj let dober pridelek krme, da ni bilo kužnih bolezni, da je zaradi po-
steklarni. — Ker ne maramo delati niko« mur krivice, to radevolje storimo
Iz L|utomera
lj— V hiii ge. Herzogove je otvoril Me« tod Senčar trgovino z mešanim blagom, jestvinami in konfekcijo. Novo otvorjeno trgovino toplo priporočamo!
slabšanja gospodarske konjunkture zaostal konsum in končno okolnost, da mlekarstvo občuti potrebo skupnega nastopanja le takrat, ko teče že voda v grlo. Treba je sproti zasledovati razvoj položaja pri nas in drugod. da je mogoče pravočasno podvzeti potrebne ukrepe. Za to pa je potrebna dobra statistična in informativna služba.
Položaj v inozemstvu je tak, da nam ne daje nikakesa upanja za izvoz. Vse državf dvigajo svojo zaščito. Nemčija je za maslo kot druga največja uvoznica dvignila carino na 7.50 Din pri kg, Avstrija se je v zadnjih letih povsem osamosvojila in je pričela sama izvažati mlečne proizvode. Vrhu tega je nedavno povišala carino na maslo na 6 zlatih kron, na smetano pa na 4 zlate krone Cene siru pa so tam nižje kakor pri nas. Tu di Italija je na potu k osamosvojitvi, Anglija išče kot največja uvoznica kakovostno in prvovrstno maslo ter večinoma poltrde str»», Francija je dobro založena in hoče prav tako zvišati carine, Švica pa je kot izvoznica morala že ponovno znižati cene in ie za maslo povišala carino kar na 13 Din pri kii.
Na koncu svojega referata je gosp. šabec, poudaril, da se ne moremo zanašati na inozemski trg, ki je ne glede na sedanjo situacijo glede cen, zelo izbirčen. Napravimo nai-prej red v domači produkciji, skušajmo doseči povečanje domačega konsunia iii reorganizirati ter enot.io urediti našo produkcijo. To nalogo bo lahko izvedla le skupna organizacija našega mlekarstva.
Poročilo o društvenih pravilih je nato v imuiui pripravljalnega odbora podal ravnatelj gosp. Trfek. Po pravilih ima društvo na-nifn združiti mlekarske zadruge in druga enaka podjetja zaradi pospeševanja in izboljšanja produkcije ter vnovčenja mleka In mlečnih izdelkov. Društvo je strogo nepoli tično in se na svoj račun ne peča niti s produkcijo, predelovanjem ali vnovčevanjem mleka. Namen društva je pospeševati racl-jonalizacijo produkcije, delovati v smislu or-ganizatorične, tehnične in komercijalne Izpopolnitve mlekarskih podjetij, skrbeti za boljšo organizacijo domačega trga, za pridobitev inozemskih trgov, propagirati konsum z reklamo, poukom, razstavami itd., delovati na higijensko izboljšanje mleka ter na standari-ziranje izdelkov, zlasti s propagiranjem mlečne kontrole, zbirati in svojim članom priobčevati mlekarsko statistiko in tržne podatke. zastopati interese članov v carinskih in prometnih vprašanjih ter glede tržnih ln higiienskih predpisov, izdajati strokovna navodila ter prirejati predavanja in sestanke. Člani so med drugim dolžni nuditi društvu vse potrebne, zlasti statistične podatke, kadar in kolikor jih zahteva. Da se vnaprej izloči eventualna majorizacija, se društveni odbor od 7 članov voli z dvotretjinsko večino.
Po sprejetju pravil je bil z vzklikom izvoljen društveni odbor z naslednjimi g g.: Ivan Kete, načelnik mlekarske zadruge na Vrhniki; Alojzij Obersnel, ravnatelj Osred mlekarn v Ljubljani; Anton Rože, revizor Zveze slov. zadrug; Iv. Benko, strokovni učitelj v škofji Loki; Valentin Jankar, načelnik mlekarske zadruge v Medvodah; Ivan Zupan, načelnik mlekarske zadnige v Pre-dosljah; Iv. Gubane, načeL mlek. zadruge v Vodicah. Za pregledovalca računov pa sta bila izvoljena g. ravnatelj Toman (Moravče) in g. Lovrač (Izlake).
Pristopnina je bila določena na 20 Din, letna članarina pa na 100 Din za vsakih 50 tisoč litrov sprejetega mleka (toda največ 1000 Din) in za organizacije, ki pospešujejo mlekarstvo na 100 Din letno.
O delovnem programu društva Je nato predaval strokovni učitelj gosp. Benko. ki je poudarjal, da je za popolno uresničenje vsega programa potrebno delo ene ger.eracije, vendar se mnoge važne naloge dajo izvršiti v razmeroma kratkem času. Predvsem te treba organizirati vnovčenje mleka na domačem trgu. Mleka ne znamo ponuditi, pa govorimo o mlečni krizi. Skrbeti ie treba, da bo vsakdo poučen o veliki branibii vrednosti mleka in njegovih izdelkov, ki pa morajo biti vsakomur najlažje dostopni. Naša produkcija je preveč razčlenjena in pri vsakem podjetjju preveč raznolika. Potrebna sta skupni nastop in delitev dela v produkciji. Zboljšati je treba higijenske pogoje, skrbeti za pravilno krmljenje in vzdrževanje hlevov, ravnanje z mlekom in posodo itd. Potrebni so enotni predpisi glede prevzemanja mleka, glede plačilnih pogojev in glede bakterijološke sestave mleka. Nujna potreba je nadalje redno vodenje statistike o produkciji, o zalogah in vodenje evidence o tržnih razmerah, z izdajanjem informativnih situa-cijskih poročil. Predavatelj je omenil nekatere stroge predpise novega zakona o živilih in njegovega pravilnika, nato pa je orisal potrebo organizatoričnega preustroja našega mlekarstva in potrebo tehnične in trgovske ureditve. Sirovino je treba z modernimi napravami do skrajnosti izrabiti, zlasti ker naše mlekarstvo ni sledilo razvoju tehnike, kakor bi moralo. Društvo se bo moralo poglobiti tudi ▼ vprašanje možnosti ustanovitve trgovske in prodajne centrale.
Pri slučajnostih je gosp. Obersnel pojasnil še nekatera vprašanja glede naših carin na mlečne izdelke, glede izvoza, ki bi bil mogoč le z izvoznimi premijami, nakar je bilo poltretjo nro trajajoče zborovanje zaključeno.
—	Češkoslovaško - jajroslovenoka direktna tarifa. Založništvo za tarife češkoslovaških državnih železnic je te dni sporočilo, da bo v kratkem izdalo direktno češkoslovaško-ju-goslovensko tarifo, ki bo stopila v veljavo najbrž 1. novembra t. L Zaradi tarifno - tehničnih težkoč se izdelava nove tarife, pri katerih je udeleženih sedem železniških uprav, zavlekla, vrhu tega pa je bilo treba novo tarifo spraviti v soglasje z enakimi tarifami. ki jih ima Češkoslovaška z Avstrijo, Nemčijo, Madžarsko, Poljsko m Rumunijo. Direktne tarife se nanašajo zaenkrat na okrog 400 češkoslovaških in prav toliko ju-goslovenskih železniških postaj.
—	Izredno nizka obrestna mera za atne« riške zakladne bone. Pred kratkim je za« kladni urad ZedinjeniU držav emitiral za 325 miljonov dolarjev enoletnih z.ikladnih bonov, ki je bila navzlic izredno nizki obrestni meri štirikrat prevpisana, tsko da je bik) zakladnemu uradu ponudemh 1 in četrt milijarde dolarjev. Obrestna mera je znašala 2.37 in pol odst., kaT je edinstven
primer v ameriški finančni zgodovini. Ta> ko nizka obrestna mera namreč ni bila zabeležena še pri nobeni emisiji iržavnih zakladnih bonov. Glede na ta velik uspeh namerava vlada Zedinjenih držav konver. tirati svojo 4 in četrt odst liberty«posoiilo v posojilo z nižjo obrestno mero
= Izplačevanje 18 kupona obveznic 7 odst. investicijskega posojila iz I. 1921. Po nalogu poštne hranilnice v Beojra.lu >>o pričele pošte dne 15 septembra 1^'iO 'z« plačevati 18. kupon obveznic 7 >dst. ir.ve« sticijskega posojila iz leta 1921.
BORZE
15. septembra
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. Le v devizah na Tist je bilo več potrebe. Tečaji deviz kažejo nadalje nagibnost k naraščanju, vendar so tečajne razlike le malenkostne.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes nekoliko okrepila, ven« dar je bila zaključena le za aranžma po 442. V ostalih državnih pap.riih ni bilo prometa. Sedemodstotno Blairovo posojilo je notiralo nekoliko nižje Med bančnimi vrednotami ie prišlo do prometa v Prašte« dioni po 923 — 92S. v Zemaljski po 130. v Jugobanki po 78 in v Poljodelski po 56. V industrijskih papirjih ni ^ilo prometa Tr» boveljska je popustila na 393 — >% brez prometa.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.74, Berlin 13.4575. — Budimpešta 9.S905. — Bruselj 7.8767. — Curih 1094.4 - 1097.4 (K 195.9).
—	Dunaj 7.9781. — London 274.18 - 274.98 (274.58). - Trst 56.39. - Pariz 221.87. -Praga 167.28 — 168.08 (167.68). — Trst 294.70 - 296.70 (295.70).
Zagreb. Amsterdam 22.708 — 22.768. Dunaj 796.31 — 799.31. Berlin 13.4425-12.4725, Bruselj 787.67, Budimpešta 987.55 — 990.55, Milan 294.77 — 296.77. London 274.18 do 247.98, Newvork ček 56.29 - 56.49. Pariz 220.87 — 222.87, Praga 167.28 — 168.08. Curih 1094.4 — 1097.4.
Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.245. London 25.06375. Newyork 515.45, Bruselj 71.875, Milan 27. Madrid 56.4. Amsterdam 207.5, Berlin 122.77, Dunaj 72.79, Sofija 3.7325, Praga 15.3, Varšava 57.775, Budimpešta 90.26 Bukarešta 3.73625.
Efekti.
Ljubljana. 8 % Blair 97.75 bi.. 7 % Blair 87.25 bi.. Celjska 160 den.. Ljublj. kreditna 122 den.. Praštediona 925 den.. Kreditni zavod 170—180. Vevče 124 den.. Ruše '280 do 300, Stavbna družba 40 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna ikoda aranžma 441 — 441.5. kasa 440.5 — 441.5. za december 440.5 — 441.5, investicijsko 88 do 88.5. 8% Blair 97.375 — 97.875, 7% Blatr 86.125 — 86.75, 7% Drž. hipotek, banka 55.5 do 86, 6% begluške 76.25 — 77; bančne vrednote: Praštediona 924 —927, Union 191 do 193, Jugo 78 — 78.5, Narodna 8100—8200, Srpska 188 den., Zemaljska 131 — 132, Ljubljanska kreditna 122 den., Poljo 55.5 do 56.5, Kreditna 96 — 100; industrijske vrednote: Narodna šumska 26 — 30, Našička 1150 — 1250. Gutmann 152.5 — 158, Slavonija 200 — 210, Drava 215 — 235. Sečerana 312 — 313. Brod vagon 81 — 100, Union 120 do 150, Vevče 124 den., Isis 40 — 50, Du-brovačka 385 — 400, Trbovlje 393 — 396.
Beograd. Vojna škoda 455 zaklj., za december 465 zakli., investicijsko 89.5 — 90.5, 7% Blair 89.5 zaklj., 8% Blair 101 zaklj.. Narodna 8160 — 8260.
Blagovna tržišča
LES
Ljubljanska borza (15. t. m.). Tendenca za les nespremenjena. Zaključenih je bilo 10 vagonov in sicer 6 vagonov remelj-nov, 2 vagona Jelovih desk, 1 vagon tramov in 1 vagon orehovih plohov. Povpraševanje je nadalje za večje količine drv.
ŽITO
+ Ljubljanska borza (15. L m.) Tendenca za žito stalna; zaključkov ni bilo. Ponujali so (slovenska postaja, plačljivo 30 dni): pšenico: baško, mlevska tarifa, 80/81 kg po 227.5 — 230, 79'80 kg po 217.50—220, 78/79 kg po 212.05—215; ko-ruso: baško, rešetk za promptno dobavo po 177.5—80; ječmen: baški, ozimni 66/67 kg po 175—177.5; oves: baranjski po 202.50 do 205, rž: baška, 72 kg po 167.5—170: moka: Daška »0< po 380—385.
4- Novosadska blagovna borza (15. t m.) Tendenca neenotna. Promet: 18. vag. pšenice, 10 vag. koruze, 10 vag. moke, 2 vag. ječmena Pšenica: baška, 79-80 kg 155 do 160; gornjebaška in banaška, Tisa, šlep,
79-80 kg 162.50_167.50; južnobanatska 79-80
kilogramov 147.50_152.50; sremska in slavonska, 78 kg 145_150. Ječmen: baški in
sremski, 63-64 kg 105_110. Koruza: baška
in sremska 105_110; ladja Dunav 105—110;
banaška 102.50_107.50. Moka: baška »Og« iai »Ogg« 280 do 290; »2« 250—260;
220_230; >6c 172.50_182.50; >7«115 do
120; »8c 90_95. Otrobi: baški, sremski in
banaški 72.50 do 75. Fižol: baški. beli 350 do 370.
+ Budimpeštanska terminska borra (15. L m.) Tendenca neenotna; promet srednji. Pšenica: za oktober 15.81 — 15.82 (15.90), za marc 17.14 — 17.15 (17.20), za maj 17.45 do 17.46 (17.50): rž: za oktober 9.36 — 9.37 (9.40), za marc 10.48 — 10.50 (10.50); koruza: za september 13.30 — 13.35 (13.30), za maj 13 70 — 13.72 (13.60). transitna za maj
—	(12.40).
T KSILOLITNl!
ILAK ^ ?
157
za kuhinje, kopalnice, veže, trgovske lokale, hotele, urade, industrijo L t. d.
ni mrzel, se lahko čisti, je trajen in ne drag.
Polaga:
MATERIAL
d. C o. z.
LJUBLJANA, Dunajska c. 86.
Telef. 27—16. Brzojav: Material
GOSPODARSTVO
Masarvkov dom t Hercegovcu
Zavedni fa mftrljM češki kolonisti y Hercegovcs pri Bjelovaru so zgradili za zatočišče svojega prosvetnega m nacional« nega delovanja in svojih društev ponosno zgradbo, kateri so dali ime Masarykov dom. TI kolonisti so večinoma kmetje in
2peh kraja. Najprej je osnova! gasilsko ruštvo, kateremu je - predsedoval več let. potem se je vneto udejstvoval pri organi« zaciji obrtništva, po vojni pa deluje p oseb« no marljivo na čelu Československe besede in Sokola. Svojim rojakom je že leta 1924.
»brtniki, ki so se v teh krajih naselili že pred 40 leti. Oplodili so poprej tako za« puščeno zemljo, a so bili tudi v narodnost« nem oziru tako silno vztrajni in žilavi, da so se popolnoma ohranili pod madžarsko in nemško oblastjo. S preobratom je tudi njim zasijala svoboda in v kulturnem ter nacionalnem delovanju so ti kolonisti na« šim ljudem vedno pravi bratje, v marsičem pa tudi vzorniki. Pri vsem nacionalnem in prosvetnem delovanju pa je glava in duša g. Vaclav Petr, industrijalec, ki vse svoje moči m svoja sredstva posvečuje v pro«
izposloval češko šolo, mnogo pa je tudi žrtvoval za zgradbo Masarvkovega doma. Dom so pričeli graditi lani meseca avgu« sta. Požrtvovalnost članov Češkoslovenske besede in Sokola pri zgradbi tega lepega doma zasluži popolno priznanje. Češki kmetje so zastonj zvozili od 3 km odda« ljenega kolodvora 1650 vozov gradbenega materijala, ki je bil po večini podarjen. Tudi notranja oprema doma izhaja po ve« čini iz darov požrtvovalnih obrtnikov in drugih dobrotnikov.
Suha roba iz Ribnice
PreteMo nedeljo Je prineslo »Jutro« celo stran, posvečeno ribniški suhi robi, ki sta jo z velikim okusom razstavila g. Janko Trošt, strokovni učitelj iz Ribnice in trgovska hiša E. Ivane iz So-dražice ob dveh stenah m v treh kotih

.^v NU
rdečega paviljona gozdarske in lovske razstave v Ljubljani. Medtem pa je bil neki dnevnik prav grdo mistificiran, ne samo kar se tiče zaslug na tej krasno uspeli prireditvi, temveč celo glede zaslužnosti na občem prospevanju rib-
niške lesene domače obrti m cvetoči trgovini z njenimi izdelki. Mistificiran je bil tateo, da je moral dati resnici na ljubo popravek.
Danes dajemo široki javnosti priliko, da tudi ona razsodi v tem za lase privlečenem sporu. Obnavljamo sliko iz enega samega kota v rdečem paviljonu, poleg pa prinašamo tudi sliko celotne razstave »Zveze lesnih domačih obrti v Ribnici«, ki je postavila na ogled 1 rajter, 9 kolačev obodi, 2 rajti, 12 različnih sit in rešet, 1 cedilce in obodar-sko vrteno, torej beri in piši 26 kosov od mnogoštevilne ribniške suhe robe.
Tn naj poudarimo samo to. Cina generala suhe robe si noče niti najmanj prisvajati nihče izmed »ponižanih in razžaljenih«, ob suhi robi zares delovnih Ribničanov. Povedati pa hočejo ostalemu svetu, da imajo v besedišču svojega bogatega dijalekta za človeka, ki venomer kadi sebi samemu, prav prikladno ime — hvaluža.
Zgoraj omenjeni veliki članek iz »Jutra« je s pesmijo o Urbanu vred izšel pravkar v posebni knjižici, ki se prodaja po 3 dinarje.
Preprečeni požarni katastrofi
KrSko, 15. septembra.
▼ Četrtek zvečer je v gospodarskem poslopju posestnice Karoline Volavškove v Krškem št. 74 pričelo nenadoma goreti. Srečnemu naključju se je zahvaliti, da se Je ogenj pravočasno opazil, kajti v nasprotnem primeru bi došlo do velike požarne katastrofe z nedoglednimi posledi-camL
Ogenj je prva opazila lSletna dekla Matilda čoklova, ki Je uslužbena pri imenovani poaestnici in se je tisti čas mudila v avoji sobi s pisanjem pisma. Slučajen pogled skozi okno in hodnik jo je dvignil, kajti opazila Je, da se je iz komaj 20 metrov oddaljenega poda, kjer je bilo shranjeno 1 voz neomlatenega ovsa in 16 voz krme, pričel valiti gost dim in se Je pričelo svetlikati. Na vso moč Je pričela klicati: »Gori, gori!« in s tem pozvala na pomoč ostale, ki so že legli k nočnemu počitka. Na pozive je takoj prihitela druga domača dekla Jožefa švigljeva in dva zidarska pomočnika, ki sta spala pod podom. Vsi so ▼ škafih prinašali vodo, da bi požar udušilL V nekaj trenutkih so na mesto požara prispeli tudi krški .gasilci pod spretnim vodstvom načelnika gasilskega društva g. Lovrenca Glogovška ln takoj stopili v akcijo. Raztrgali so takoj leseno steno ln ogenj v jedru udušill. Odločen nastop domačih gasilcev Je preprečil večji požar, kljub temu pa posestnica trpi okrog 4000 Din škode. Akoravno ni pogorelo mnogo ovsa in del krme. Je večji del za poklajanje živini neuporaben, ker je osmo jen.
Kako Je ogenj nastal, 8© D® TS. TTvede-
na preiskava bo dognala več. S priznanjem se komentira tudi nastop orožnikov, ki so
bili takoj na licu mesta.
♦ •
Tržič, 15. septembra.
Gospa Franja Smukova ima v bistriški dolini v Retnjem lepo uspevajočo tovarno lesenih cvekov za čevljarje, ki Jo vodi
rta g. Trta. T petek zvečer pred poOtkom
Je Sel mladi gospodar kakor navadno še enkrat v tovarno, da pregleda vse naprave .posebno pa da pogleda k sušilnici cvekov, kjer gori posebna peč, na katero je treba še posebej paziti. Komaj pa je stopil v bližino zidane sušilnice, mu je udaril v nos dušeč dim. Urno je g. Fric stekel nazaj v družinsko hišo in obvestil vse domače, ki so bili še pokonci in jih pozval, da nemudoma prineso v sušilnico vode, kolikor največ mogoče. Domači so vsi prestrašeni zagrabili posode. G. Fric in dva njegova strica, ki sta bila slučajno na počitnicah doma, so odprli sušilnična vrata in ognjeni zubelj je planil pred veliko peč. Cveki, ki so zaradi pomanjkanja zraka samo tleli, so se naenkrat užgali z velikim plamenom in ogrožali že ostrešje tovarne. Voda pa je storila svojo dolžnost in kmalu je bil z velikim naporom pogašen prvi voziček cvekov, ki so ga nato potegnili iz peči, da bi se mogli lotiti drugega. Nekdo je stekel na cesto do gostilne pri Jaku, kjer je alarmiral križko požarno brambo; slučajno pri Jaku se nahajajoči podpolkovnik g. Jaklič pa je zdirjal na svojem motorju po tržiške gasilce.
žalostno so peli gasilski rogovi v temno noč in budili vrle tržiške gasilce. Ni preteklo 10 minut po prvem klicu, že so oili prvi gasilci,z malo motorno brizgalno na poti k ognju, za njimi pa je odšel takoj drugi odred na tovornem avtomobilu tržiške predilnice. Medtem so domači z naporom vseh sil zadušili ogenj v sušilnici, ki je grozil uničiti vso lepo domačijo in krasno uspevajočo tovarno. Fric je skočil na kolo in šel gasilcem naproti. Srečal jih je pred Jakom, se jim najlepše zahvalil za veliko požrtvovalnost in jih vrnil domov.
Nočni napad v Tivolija
Ljubljana, 15. septembra.
Noči m večeri v Tivoliju postajajo čeda« Ije temnejši. Večerno nebo ostaja oblačno in le tu pa tam zamiga zvezdica. Zaljublje« ni pari pa se ne straše samote in črnih no« či ter zahajajo tja gor baš tako, kakor so preje, ko se je prelivala med drevesi rah« la, božajoča mesečina. V nedeljo zvečer sta zašla med sprehodom višje *- gozd in se vrnila s sprehoda tudi zaročenca, kiju« čavničar France L. ter uslužbenka tobač« ne tovarne Pepca 2. Poiskala sta si sled« njič prostorček na klopici nad Kozlerje« vim zidom, kjer sta kramljala dalje časa. Gledala sta dol, na razsvetljeno mesto in na luči velesejmišča, odkoder so se tr» gali v ozračje glasovi orkestrionov. Nena« doma pa sta oba začula bližajoče se ko« rake. Iz teme se je kot bi trenil utrgalo četvero moških postav, ki so se jima pri* bližali z veliko brzino. Skupina štirih mo« ških se je ustavila pred njima, nakar so vsi moški spregovorili med seboj nekaj hrvatskih besed. Takoj nato so se vsi sklo« nili k zaročencema in eden je surovo za« hteval, da se France L. odstrani. Neznanec je dejal: Moraš, da ideš, a devojku pusti ovde! France se je branil, zaročenka pa se je tako prestrašila, da skoro ni mogla spregovoriti besede. Naslednji trenutek je France segel v žep ter privlekel ven ban« kovec za 100 Din, ki ga je ponudil moškim, če ju puste v miru in odidejo. Neznancem je Francetova ponudba očividno prijala, zato so se pričeli spet pogovarjati med seboj. Slednjič so sklenili, da denar vza« mejo, kar so tudi storili, in nato res iz« ginili. France ter njegova zaročenka sta se nato takoj dvignila in hitela še vedno moč« no preplašena na policijo, kjer sta zadevo prijavila. Opisala sta dogodek, prav na« tančno, nakar so iz stražnice nenadoma od« poslali močno patruljo stražnikov, ki so preiskali vse drevorede in tudi del gozda. Ž njimi sta bila tudi oba napadenca, ven« dar neznancev ni bilo mogoče izslediti in to v prvi vrsti zaradi tega, ker oba napa« denca zaradi hude teme nista vedela opisa neznanih lopovov.
Policija je obdržala zadevo v evidenci in lopove zasleduje 5e dalje.
Tatinska predrznost
Ljubljana, 15. septembra.
S približajočo se jesenjo in slabim vre« menom so zapustili tudi tatovi in vlomilci svoja podeželska gnezda in se priselili na« zaj v mesta, kjer upajo, da bodo tekom zime boljše spravljeni Pričakujejo seveda tudi boljšega in izdatnejšega plena, kajti v mestih, kjer žive ljudje takole bolj na ku« pu, se nudijo takim tipom vse ugodnejše prilike za njihovo udejstvovanje, kakor pa na deželi, kjer ostaja kmet pri svojem do« mu in drži v rokah vedno pripravljen kre« pelje, da odpodi lopova, ki streže po tuji lastnini.
Snoči je bil teman večer, oblaki so viseli čisto nizko nad mestom. Eden izmed drz« nih ljubljanskih uzmovičev se je sprehajal po drugače precej tihi m ponoči kaj malo prometni Metelkovi ulici ter opazil nena« doma tik sebe odprto pritlično okno hiše št. 3. Zlikovec se je brž ogledal. Žive duše nikjer, mir spredaj, mir zadaj za njim. Treba je bilo le malce usločiti kolena, se prijeti za rob okna — skok — in že je bil
lopov ▼ sobi in sicer ▼ spalni sobi g. Av»
gusta Kozmana, čigar družina se je mudila takrat, — bilo je okrog 20.15 v domači kuhinji. Tat je v sobi za trenutek postal, nato pa napel oči in si hitro ogledal polo« žaj. Govorjenje, ki ga je čul iz sosednjih prostorov, ga je precej motilo in ga dela« lo nervoznega, zato je moral kar hitro na posel. V kotu sobe je opazil svetlikajoče se ogledalo, pod katerim je slutil omaro. Splazil se je naglo tja in potihoma odpi« ral predale. Naposled je odprl pravega. Na dnu predala je opazil nekaj svetlih predmetov. Tat je jel hitro grabiti po ša» tuljah in od radosti in presenečenja dihal kakor motor v polnem pogonu. V vsej na« glici je spravil v svoje žepe 3 različne dol« ge, zlate verižice, 1 zlato damsko uro, 1 otroško zlato verižico, 2 para zlatih uha« nov z vdelanimi dragimi kamni, 2 zlati igli za kravate, 1 srebrno iglo, 2 zlati, ma« sivni zapestnici in še nekaj drugih kosov. Hotel je baš poseči še po škatljici, v ka« teri se je nahajalo več zlatih prstanov, ko ga je jel dušiti kašelj in so se prihod« nji trenutek odprla vrata. Tat je presene« cen pritajeno zagodrnjal, — vstopivša žen« aka, služkinja Antonija Končanova pa je prestrašeno zaklicala. Tat se je hitro od« ločil. Napravil je par dolgih skokov in že je bil spet pri odprtem oknu, na katerega se je povzpel v vsej naglici in skočil ven na cesto. Predno so se domači zavedli ter pričeli z zasledovanjem, je bil tat že dav« no za štirimi, petimi vogali, nakar je uto« nil nekje v temi. Seveda so Kozmanovi ta« koj nato tudi pregledali sobo, ki jo je po« častil tat s svojim neljubeznivim obiskom in ugotovili, kaj vse je vzel s seboj. Vred« nost ukradenih predmetov je cenjena na približno 12.000 Din. Zasledovani uzmovič bo skušal vso nakradeno zlatnino in sre« brnino čimpreje spraviti v denar, kar pa se mu bo le težko posrečilo, kajti poskrb« lieno je, da se bo drzni ptiček kaj kmalu vjel v eno izmed nastavljenih pasti.
SOKOL
Novi saveznl načelnik br. BaJželJ Je podal bratu uredniku Sokolskega Glasnika daljšo izjavo glede svojega bodočega dela. Iz nje posnemamo, da mu je prva skrb, kako preskrbeti čimprej, da bodo prišla sokolska društva do čim večjega števila dobrih prednjakov in prednjačic, ker Je to ona velika ovira, ki zadržuje vse sokolsko delo ne samo po manjših, temveč lahko se reče, v skoraj vseh društvih in onemogoča tudi ustanavljanje novih društev. Mnogo dela se bo v prihodnjih letih moralo posvetiti vsesokolskemu zletu v Pragi, ki naj postane skupna revija vsega slovanskega sokolskega dela, zlasti pa naj utrdi že tako krepko vez med čehoslovaki in Jugosloveni. Dela nas čaka v bodočnosti vsepovsod dovolj. Izvršilo se bo, ako bodo vsi člani tehničnega odbora saveza in župni tehnični organi pa tudi vsak posamezni društveni načelnik in vaditelj napravil svojo dolžnost. Gre se za tem, da se vse izvrši po načelih In naukih sokolskega osnovatelja dr. Miroslava TyrSa, upoštevajoč pri tem današnjo dobo tn njene pridobitve na polju smotrene telesne vzgoje.
IzSla Je R. Številka Sokofertcega Gtasal-
ka, ki prinaša v uvodniku priložnostne so-kolske besede o pomembnih slavnostih ▼ Beogradu 6. septembra, katerih popis sledi nato v daljšem poročilu, ki Je opremljeno tudi z nekolikimi prav lepimi slikami. Nadalje Je v listu slika novega savez-nega načelnika br. Ivana Bajžlja, čigar Izjavo prinašamo v izvlečku na drugem mestu. Zanimiv je nadaljnji članek, kako naj se najučinkovitejše izvaja sokolsko propagandno delo s tem, da se da sokolskemu delovanju čim vzornejšo sliko z vzgojo članstva, naraščaja ln dece, kar se doseže s pomočjo dobrih vaditeljev. Naravno Je, da se Je Glasnik spomnil tudi onih, ki so padli v neravnem boju za njihove nad-Jonalne ideale, žrtev tržaških, Marušiča, Bidovca, Miloša, Valenčiča in drugih ter prinaša tudi njihove slike. Nadaljnji «a-nek Je posvečen spominu bivšega predvojnega srbskega ministra dr. Vladana GJor-gjeviča, ki je bil eden izmed osnovateljev gimnastičnega gibanja med Srbi okrog leta 1882. Omembe vredno Je, da Je vseso-kolski zlet v Beogradu tudi znatno vplival na naše rojake onkraj oceana ln poživil tamkajšnji sokolski pokret. Izmed saveznih vesti moramo podčrtati članek »Kona c debate«, ki na osnovi neizpodbitnih dokazov pojasnjuje onim, ki nočejo razumeti sedanjega sokolskega pokreta, da Je sedanje sokolsko delo le nadaljevanje naporov prejšnjega Jugoslovenskega sokolskega saveza. Ostali del lista izpolnjujejo vesti iz društev in žup. »Jutro« je članek »Konac debate« priobčilo na prošnjo saveza v soboto pod naslovom »Stari ali novi Sokol«.
Savez SKJ razglaša t zadnjem Sokol-
skem Glasniku kakšen bodi postopek so-kolskih enot in žup glede raznih podpor, ki jih predvideva zakon o Savezu Sokola
KULTURNI PREGLED
češkoslovaško-fugoslovensko-poljsk 3 literarni sporazum
Praga, v septembru, lfa JUBJskem kongresu Pen-klubov v Varšavi so se sestali v hotelu »Bristol« zastopniki Češkoslovaške, Jugoslavije in Poljske, da se posvetujejo o ustanovitvi Slovanske književne organizacije, ki bi med Slovani samimi in med evropsko javnostjo gojila ter pospeševala literarne stike. Pobudo za takšno slovansko literarno zvezo Je dala »Zveza poljskih leposlovcev« v Var-gavi predvsem na predlog dra. M. Smolar-skega. Za češkoslovaško so bili navzoči pisatelji E. Konrad, I. Kopta, O. Pick in B. Yydra, za Jugosalvijo M. Curčin, D. Dom-Janič, Andrassy, Maixner in prof. Bene-žič; za Poljsko W. Bunikiewiecz, Z. Ka-wecki, J. Kossovski, St. Krzywoszewski, št. Olgierd, F. A. Ossendowski, J. Stepowski, M. Szpyrkowa, M. Wierzbinski in M. Smo-larski. Posvetovanju je predsedoval zaslužni poljski dramatik in urednik St. Krzy-woszewski. Sklenjeno je bilo, da slovansko pisateljsko zvezo ustvarijo za sedaj tu zastopani slovanski narodi, vendar se mora okvir čimprej razširiti. Izvoljen je bil začasni odbor, v katerem so prof. Benešič, prof. Vydra, St. Krzywoszewski in M. Smo-JarskL Ta odbor naj pripravi začasna pra-
vila slovanske pisateljske antante, ki bi
omogočila podrobno organizacijo in dala možnost, da se skliče ustanovni kongres. Le-ta naj bi bil prihodnje leto v Varšavi in naj bi dal novi organizaciji dokončno obliko.
Začasni odbor Je med tem Se Izdelal
osnutek pravil; o njem imajo povedati svoje mnenje posamezne pisateljske organizacije v vseh treh državah, ki naj tudi izbero iz svojih vrst člane te nove književ-niške antante. Odbori v posamnih slovanskih državah bi morali imeti — po dosedanjem osnutku pravil — največ 12 članov in enako število zastopnikov. Ti odbori naj bi propagirali vzajemno literarno poznavanje; prirejali bi se kongresi izmenoma v posameznih slovanskih mestih — literarnih središčih; v vsaki slovanski državi bi se ustanovila Slovanska knjižnica, ki bi prinašala dobre prevode iz ostalih slovanskih slovstev ter informacije o literaturah češkoslovaške, Jugoslavije in Poljske. Odbori bi si medsebojno poročali o vseh važnejših literarnih dogodkih in pojavih, prirejali bi primerna predavanja, izmenjavali med seboj literarni naraščaj itd. Zveza bo ustanovila tudi književne nagrade, katerih pravila bodo posebej izdelana. (Nagrade bi imele veljati i za izvirne spise i za vzorne prevode ter za informativne spise o literarnih stikih teh slovanskih narodov, oziroma o njihovih književnih vred-
notah.) Pripravljalni odbor vodi St. Krzy-woszewski, Warszawa, ul. Szpitalna 12.
Ustanovitev te češkoslovaško-jugoslov,-poljske literarne antante Je vzbudila upravičeno zanimanje ne samo v literarni Javnosti teh slovanskih držav, marveč tudi v odločilnih vladnih krogih, ki se za to organizacijo živo zanimajo ter so ji že obljubili svojo pomoč in podporo. V najkrajšem času se imajo v posameznih slovanskih državah ustanoviti odbori, prihodnje leto pa bo kongres v Varšavi lahko že pokazal prve sadove započetega dela.	V.
Iz revfj. V zagrebški »Rije«« z dne 6.
t m. je izžel poleg drugega dobrega gradi« va kratek, a zanimiv literarno«kritičai Sa» nek dr. Jos. Bogmerja »O talentu Dragiše Vasida«. V članku »Filozofija i život« opozarja dr. Vladimir Dvornikov!č na nem« ški praktično«filozofski časopis »Philoso« ph-ie und Lahen«, v katerem prihaja do iz« raza današnja splošna potreba po »filozo« firanju«, bolje po razmišljanju o globljih vprašanjih sveta in življenja ter iskanju odgovorov na ta vprašanja. Ta potreba in nje filozofi, ki predvsem iščejo ljudi in gledajo življenje, je v nasprotju s suho akademsko spoznavalno«teoretično filozo« fijo, bi tudi v Nemčiji že nazaduje. — V sarajevskem, dobro urejevanem časopisu »Pregled« so izšli poleg leposlovnega in literarno«kritičnega gradiva članki: Akcija agrarnih država (T. Kruševac); Nad ona«
Hzam i internaoionalkam (Jot. M. Jova« novič); Zakonska stabilizacija dinara (dr. G. KruHj). V gledališkem pregledu je od« lični književnik in urednik »Pregleda« Borivoje Jevtič kritično presnotril gosto* vanje ljubljanske drame v Sarajevo. O »Vdovi Rošlinki« pravi, na je »jedan od najboljih komada n jug oslov enskoj dram« skoj književnosti iz t. zv. narodnog žanra, daje dokaza i o književnim pretenzijama njegovog pisca i dugo če se zadržati na repertoaru«. Kritik predlaga adaptacijo za srbskohrvaško občinstvo. Pri oceni igre Cankarjevega »Pohujšanja« in »Vdove Rošlinke« poudarja Jevtič ansambelsko celotnost ljubljanske drame m naglasa, da ljubljansko gledališče »ima že svoj slog in svojo izoblikovano umetnostno fizdog« nomijo.«
«
»Prosvetno delo 1925..1930.« Ob svoji
petletnici je Zveza kulturnih društev v Mariboru izdala brošuro »Prosvetno delo 1925.»1930.«, ki nas seznanja z njenim agil« nim prosvetnim delovanjem. V članku »Narodno prosvetno delo v Sloveniji« je zapisal predsednik ZKD Anton Skaia ne« kaj programatičnih besed, v drugem sv o« jem članku je orisal dosedanje delo, v tretjem pa poroča o centralni knjižnici ZKD. Zveza je ustanovila v teh petih le« tih na področju bivše mariborske oblasti 42 javnih knjižnic; osnova tega knjižničar«
kraljevine Jugoslavije. Za letuiuje leto
lja seveda skrajšan rok in morajo društva že do 20. septembra poslati župani svoje prošnje za podpore, župe pa načrte njihovih budžetov do 1. oktobra. Opozarjamo na vse to br. društva, da ne bo prepozno.
Tudi takrat
ko nI 30lnca, Vam bo pranje izredno olajšano, ako boste za to uporabljali
pravo terpentinovo milo-
Plavalne tekme
med zagrebškim in Rubijan^fm plavalnim podsavezom
Štafeta Zagreba 4X100 m, bi Je zrušila prejšnji rekord ln plavala v času 4:43:8. Tudi ljubljanska Štafeta, ki Je prišla na cilj v časa 4:44.S, Je plavala boljše od prejšnjega rekorda. Na sliki so od leve na desnot Golob, Panjkovlč, Matkovlč, Smobvina.
Tri rekorderke: Sever jeva (LJubljana), Wlmmerjeva, Bierova (obe Zagreb), ki m plavale boljše od Jugoslovenskega rekorda v času 1:36:9, 1:34:2, 1:36:8.
skega delovanja je osrednja knjižnica v Mariboru, ki jo je Tiskovna zadruga v Ljubljani izdatno podprla z velikim knjiž« nim darom. aZnimiv članek o zložljivih odrih (s slikami in načrti) je prispeval znani prosvetni delavec Ivan Robnik. Bro. šuro zaključuje pregled odrskih iger, ki jih izposoja ZKD ter seznam predavanj :n predavateljev.
Stoletnica rojstva Marije Ebner*Eschen. bach. Minilo je sto let, kar se je rodi'a nekoč tudi pri nas mnogo čitana nemška pisateljica novorealistične smeri Marija Ebner*Eschenbach. Nekateri njeni romani in novele imajo še danes hvaležne čitatelie, saj je avtorica obdelavala socialna :n ku!« turna vprašanja, ki jih čuti tudi današnji Človek. Češki listi se spominjajo te oblet« niče s pripombo, da je bila Marija Ebner« Eschenbach iz čeških krajev; češki vplivi »o v vsem njenem delu takoj opazni. K«t nemška plemkinja je preživela mladost na gradu v čisto češkem kraju in je tudi či« tala češke pisatelje.
Ali s! že obnovil članarino Vodnikove družbe za letol930?
§p©rt
B. internacionalni tenis turnir za prvenstvo Dalmacije v Splitu
Krasni uspehi Ljubljančanov gdč. Ks. Rav-niharjeve (Atena) in gosp. Vaso Zajca (Atena), Celjanov gdč. Sernečeve ter bratov liurgerjev, ki so med petimi disciplinami dosegli 3 prva mesta, 1 drugo ter 2 tretji mesti.
U. -esenski internacionalni tenis turnir se }e vršil v dneh 6., 7., 8. in 9. t. m. v Splitu. Zanimanje za ta turnir je bilo zelo veliko, tembolj ker so se ga udeležili poleg mnogoštevilnih znanih igralcev Jugoslavije tudi en Francoz iz Pariza g. baron de Feisser ter angleški mornarski častniki, ki so pravkar pripluli s svojim dread-noughtora H. M. S. Royal A. O. K. v Split.
Turnirja se je udeležil g. Eugen de Moriti (J. T. K.) prvak Splita, ki si je to pot priboril internacionalno prvenstvo Dalmacije in dobil prehodni pokal g. bana dok. torja Tartaglia. V finalu je igral g. Monti z baronom de Teisser in ga premagal z rezultatom 6:1, 6:1, 6:3. Od Angležev je treba pohvalno omeniti g. Captani H. (J. Flursfielda ter g. Surg. A. D. Clark.
Pri damski konkurenci si je osvojila prvenstvo gdč. Ks. Ravniharjeva že v drugič in dobila krasen pokal »Jugoslovenske-ga tenis kluba«. V finalu je igrala z gdč. Žagarjevo (J. T. K.) in jo porazila gladko v 3 setih 3:6, 6:1, 6:0. Pri damski konkurenci je bila zelo zanimiva semifinalna igra med gdč. šapljevo (Ilirija) in gdč. Ravniharjevo (Atena), ki sta se po dolgem času zopet srečali na belem polju, toda gdč. šapljeva je morala podleči daleko jačji nasprotnici z rezultatom 6:4, 6:2. Tudi gdč. Sernečeva (Celje) kaže vedno lepše uspehe in je od nje še mnogo pričakovati. Dosegla je z gdč. Ravniharjevo prvo mesto v konkurenci dam v dvoje.
V mixed doublu sta si priborila internacionalno prvenstvo gdč. Ravniharjeva in g. Vaso Zajec, ki sta v finalu porazila gdč. žagarjevo in g. de Monti z rezultatom 6:2, 6:1. Oba Ljubljančana sta igrala borbeno in si prav po zaslugi priborila prvenstvo, zlasti g. V. Zajec je pri mreži igral izborno in mnogo pripomogel k tako visoki zmagi. V konkurenci gospodov v dvoje sta si priborila gg. Fr. Burger-Zajec drugo mesto. V finalu sta igrala proti gg. de Monti-Gazzarri 11:9, 6:4 in sta jim nato w. o. prepustila prvenstvo zaradi pomanjkanja časa. Od Celjanov je treba še omeniti g. Marka Burgerja ,ki je tudi v mixed doublu in doublu gospodov dosegel tretje mesto.
Semifinale g. single: de Teisser :Grisogo-no 6:2, 6:3, de Monti:Clark 6:2, 6:3.
Finale: de Monti:de Teisser 6:1, 6:1, 6:3.
Finale single dam: Ravnihar:žagar 3:6, 6:1, 6:0.
Mixed donble semifinale: Ravnihar:Za-jec:Sernec-Burger 6:2, 6:3, žagar-Monti : Grisogono-Grisogono 6:3, 1:6, 6:4.
Finale: Ravnihar-Zajec:žagar-Monti 6:2 6:1.
Dame double finale: Ravnihar-Sernec:ža-gar-šaplje 6:0, 6:4.
Gospodje double finale: Monti-Gazzarri: Burger-Zajec 11:9, 6:4, w. o.
Turnir se je vršil pod predsedstvom g. min. dr. Tresič-Pavičiča v največjem redu. Vsa prva in druga mesta so bila krasno nagrajena. Turnir je priredil Jugoslovenski tenis klub v Splitu, ki prireja slič-ne turnirje vsako leto.	~ B. s.
plavače. Na ta način hoče dati SK Ilirija
priliko tudi neverificiranim plavačem in plavačicam, da sodelujejo na tekmi, ter tako popularizirajo plavalni šport.
To propagandno tekmovanje za neveri-ficirane plavače in plavačice se bo vršilo po naslednjih propozicijah:
SK Ilirija v Ljubljani priredi p ropa gandno plavalno tekmovanje samo za plavače in plavačice, ki niso verificirani v nobenem klubu, in sicer za kategorije A, B, C in D.
A.	plavačice in plavači od 8. do 12. leta t j. rojeni 1918—1922.
B.	plavačice in plavači od 8. do 16. leta t. j. rojeni 1914—1922.
C.	plavačice in plavači od 12. do 16. leta t. j. rojeni 1914—1918.
D.	plavačice in plavači od 16. ljeta dalje t. j. rojeni pred 1914.
Za kategorijo A: 30 m prosti stil,
za kategorijo B: 50 m prsno in 50 m hrbtno,
za kategorijo C: 50 m prosti stil,
za kategorijo D: 50 m prosti stil, 50 m hrbtno in 50 m prsno.
Tekmovanje se vrši po pravilih JPS.
Tekmovanje se vrš; v bazenu SK Ilirije dne 21. t. m. ob 10. uri dopoldne.
Bazen je dolg 50 m, start in cilj sta nepremična.
Prijave se sprejemajo 16., 17., 18. in 19. t. m. pri blagajni kopališča od 15. do IS. Poedine prijave se sprejemajo tudi pred začetkom tekmovanja. Oni, ki se prijavijo v omenjenem času, imajo prost vstop k tekmovanju, dočim plačajo oni, ki se prijavijo tik pred startom vstopnino. Prijav-nine ni.
Za vsako disciplino morajo biti prijavljeni najmanj trije plavači oz. plavačice. drugače se ta disciplina ne vrši.
Oni, ki se plasirajo na prvo, pri nekaterih disciplinah tudi na drugo mesto, prejmejo nagrade (bonboni in knjige za mlajše, proste vstopnice za kopališče in kino za starejše).
Razpored tekmovanja in žirija se objavita naknadno.
TKD Atena (hazena sekcija). Danes ob 12.30 pozivam vse igralke na strogo obvezen trening. V sredo ob 18.30 važen sestanek vseh članic pri gdč. Černetovj na Kongresnem trgu.
SK Slovan (predsedstvo). Redni občni zbor bo 4 oktobra ob 19.30. — V sredo ob 20. odborova seja pri Prešernu, napro> šeni vsi gg. odborniki. — Vsi člani se na* prošajo, da do nedelje oddajo vso klubovn opremo gospodarju Kramarju v njegovi dej lavnici. Ostalo na objavni deski.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Da> nes se vrši ob 18. na klubovem igrišču s<-» stanek vseh lahkoatletov. Na dnevnem re> du je važen razgovor o jesenskem trenm« gu pod vodstvom novega trenerja g. Ulage Prosimo polnoštevilne in točne udeležbe!
Čakovec : Svoboda (Ljubljana)
4:1 (2:1)
V nedeljo je bila druga garnitura ljub' ljanske Svobode gost športnega kluba v Ca* kovcu. Tekma se je vršila na krasnem igrišču, kakršnega se tudi v naših mestih zelo redko vidi.
Enajstcrica SK Čakovca je nadkriljevala v II. polčasu v tehničnem oziru in bila r,a. di fizično močnejša od ljubljanskih Svobo-dašev. V 15. in 25. min. zabije SK Caxo< vec dva efektna gola. V 23. min. doseže Svoboda časten gol. V drugem polčasu dc» seže Čakovec v 1. in 5. min. dva gola iz daljave, ki sta golmana Svobode rresene* tila. Rezultat se do konca ne menja.
Mlado moštvo Svobodašev je nudilo v I. polčasu popolnoma odprto igro, v dru= gem polčasu je popustilo in jih je le ob ram« ha rešila večjega poraza.
Domač sodnik je sodil prav dobro.
Propagandne plavalne prireditve
SK Ilirije za neverificirane plavače in plavačice
V svrho čimvečje propagande plavalnega športa, ki dobiva vedno več razmaha tudi pri širših masah, priredi SK Ilirija 21. t. m. plavalno tekmovanje za neverificirane
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Torek. 16. septembra.
LJUBLJANA 12: Poročila iz dnevnikov plošče. — 13: Napoved časa, borza, plošče. — 18: Koncert radio orkestra. — 19: Proi. Pengov: 0 strojih. — 19.30: Dr. Gra-fenauer: Nemščina. — 20: Plošče. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila.
Sreda, 17. septembra.
LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 18: Koncert radio - orkestra. — 19: Žena in alkohol. — 19.30: Literarna ura. — 20: Plošče. — 20.30: Prenos iz Zagreba: opera »Tristan in Isoldat na ploščah. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 10.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio - kvarteta. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20: Koncerl komorne glasbe. — 21: Narodne pesmi. — 21.30: Poročila. — 21.45: Koncert radio - kvarteta. — 22.30: Koncert orkestra balalajk. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.35: Opera »Tristan in Isolda« na ploščah. — 'RAGA 20: Belgijski nacijonalni večer. — 21.30: Koncert na čelo. — Lahka glasba. — BRNO 20: Prenos programa iz Prage. — 21.30: Koncert Mozartove glasbe. _ VARŠAVA 18: Koncert solistov in orkestra. — 20.15: Belgijski večer. — 23: Godba za ples.
—	DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.20: Koncert orkestra. — 21: Veseloigra. — 21.15: Koncert belgijske glasbe. — Lahka godba orkestra. — BERLIN 19.25: Koncert godbe na pihala. — 20.15: Belgijski večer. — Godba za ples. — FRANKFURT 19.30: Prenos simfoničnega koncerta — 21: Belgijski večer. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Koncert belgijske glasbe. _
Lahka godba orkestra. — STUTTGART 19.30: Prenos vsega programa iz Frankfur-ta. - BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert. - 17: Orkestralen koncert. — 20: Belgijska glasba.
—	Ciganska godba. —
Uspešen zaključek jesenskega velesejma
Včeraj je bila zaključena gozdarska in lovska razstava, ki je v okviru jesenskega velesejma dosegla popoln uspeh. Da je prireditev trajala pol meseca, se pri dnevnem posetu skoro ni poznalo, kar je gotovo dokaz njene privlačnosti, še pred zaključkom prireditve je včeraj velesejem počastil s svojim posetom odlični gost princ Friderik Viljem Hohenzollern - Sigmaringen, bratranec naše kraljice, ki se mudi v Sloveniji kot lovski gost našega dvora. Na razstavišču so odličnega posetnika sprejeli funkcijonarji velesejma in obeh razstav ter ga povedli po razstavi.
Kakor smo že ponovno omenili, se je prirediteljem gozdarske in lovske razstave namen popolnoma posrečil. Nudili so nam brez dvoma več kakor bi spričo težkoč, s katerimi je zvezana taka prireditev, smeli pričakovati. Tudi »novo opremljena higijenska m zanimiva misijonsko - etnološka razstava sta vzbudili največjo pozornost.
Prireditev seveda ni imela toliko trgovski, kakor kulturno - gospodarski in vzgojni namen, čemur je tudi v resnici v vsem svojem aranžmanu služila. Navzlic temu pa je prišel do izraza tudi trgovski moment. Medtem, ko ie razstavilo v šumarskih in lesnoindustrijskih oddelkih 161, v lovskem paviljonu 182 in v lesnoobrtnem paviljonu 35 razstav-ijalcev, je bilo v splošnem industri-sko - obrtnem in v trgovskem oddelku skupaj 319 razstavljalcev, od teh iz Jugoslavije 227, inozemskih pa 92, in sicer: iz Nemčije 28, iz Avstrije 40. iz Belgije 3, iz Češkoslovaške 8, iz Madžarske 7, iz Švedske 2 ln iz drugih držav 4.
Kupčijski uspehi so bili povoljni, uspehe beleži zlasti pohištvo, vozovi, sodi, furnirji, strugarski in norimberški izdelki, športne potrebščine in v splošnem izdelki domače lesne industrije in obrti, nadalje lovske m ribarske potrebščine, stroji za obdelovanje lesa. gospodarski stroji in orodje, radio, pletenine, kožuhovina. čevlji, posoda in razne praktične novosti. Obiskovalcev jc bilo okrog 100.000 iz vseh delov države. Prireditev Je obiskalo tudi ninogo inozemcev, predvsem odličnih gozdarskih in lovskih strokovnjakov. Prihodnji 11. ljubljanski velesejem se bo vršil spomladi 1. 1931., predvidoma od 29. maja do 9. junija.
Kulturni Silna ssa novih
»Vprašanje zvočnega f;lma je tudi na našem oddelku (mis.jen je kulturni odde* lek Ufe) povzročilo pravcat prevrat« — pripoveduje dr. Kaufmann. »Pred uveljav« Ijenjem zvočnega filma smo producirali vsako leto kakih 80 do 100 kulturnih fil* mov in večino njih smo prodali v ino* zemstvo — zlasti v Ameriko — ker doma v Nemčiji ni bilo posebno velikega po* vpraševanja po filmih te vrste. Medtem je prišel zvočni film jn jasno je, da se je tudi kulturni oddelek Ufe takoj priklju* čil novemu pokretu. Prvi naš film »Stek* lene morske živali« je bil v stroki kir.tur* nega zvočnega filma prvi poskus. Odpadlo je običajno besedilo, tiskana razlaga filma in mesto tega je nastopil prof. Berndt, ki je govoril in razlagal vse posebnosti — skratka predaval v živi besedi o vsem tem, kar so prej pojasnjevale mrtve črke! Sl'ka je bi'!a že od nekdaj najboljše sredstvo razlage in pojasnjevanja, zavoljo česar so Bile že prav zgodaj v modernih državah pri pouku in predavanjih upeljane razne tabele, slike in diapozitivi Zvočni film je napravil v tem pogledu korak naprej: pri* dal je sliki končno možnost predavanja v živi besedi potom dobrega strokovnja* ka=pedagoga. Poleg tega nam je odprl zvoč* ni film popolnoma novo pot in smer, ki bo brez dvoma odstranila zadnje ovire in utrdila svež polet in vsesplošno zanimanje občinstva za kulturne filme. Poglejmo v prvi vrsti na naše potovalne in ekspedi* cijske filme! Zvočni film nam sedaj nudi možnost popolnoma prirodno tudi glasovno in ne samo s fotografičnimi posnetki po* dajati prebivalstvo in živalstvo raznih eksotičnih pokrajin. Odslej bomo ne le gledali bojne igre in ples afriških črncev, temveč tudi poslušali njih pesmi, ne samo gledali fotografiranega leva, tigra, slona, temveč slišali tudi njegovo rjovenje, po* slušaK petje ptičev, govorico vseh tujih narodov, ki nam jih bodo predočevale sli* ke ekspedicijskih filmov. ■ Ta najnovejša
H. C. Andersen:
Metulj
Metulj je sklenil, da se zaroči. Seve* da si je hotel izbrati malo, ljubko ro* žico. Sel je na oglede. Vse so sedele tako tiho in resno na svojih steblih, kakor se pač spodobi za dekle, ki še ni zaročeno; a bilo jih je mnogo, izbi« ra bogata, odločitev težavna. Bil je v zadregi; zato je zletel h marjetici. Ljudje pravijo, da zna prerokovati, in tc res stori, kadar ji zaljubljenci trga* jo hstek za listkom in pri tem vprašu* jejo: »Ali me ljubi? Ne ljubi? Ljubi? Ne ljubi?« ali tako nekako. Vsakdo vprašuje v svojem jeziku. Tudi metulj je prišel povprašat: ni ji trgal listkov, ne, na vsakega posameznega jo je po* ljubil, ker je menil, da se z dobroto največ doseže.
»Draga Marjetica!« je dejal. »Najpa* metnejša gospa ste med vsemi rožami! Prerokovati znate! Povejti mi, katero dobim! Ko bi to vedel, bi takoj poletel k njej in bi jo poprosil za roko!«
A Marjetica ni odgovorila; jezilo jo je, da ji je bil rekel »gospa«, kajti bi* la je še gospodična in gospodična ni gospa." Vprašal je v drugo, v tretje, a ko ni zinila niti besedice, se je naveli* čal in odletel dalje na oglede.
Bila je zgodnja pomlad; cvetelo je mnogo zvončkov in žefrana. »Zelo srč* kane so,« je dejal metulj, »ljubeznive male gospodične! Samo da še preveč otročje!« On je, kakor vsi fantje, raje
gledal za zrelejšimi dekleti. Nato je odletel k anemonam, pa so mu bile preveč trpke; vijolice so mu bile pre* več sanjave, tulipe prerazkošne; narci* se preveč malomeščanske; cvetke lipe so mu bile predrobne in so imele pre* veliko sorodstvo; jabolčne cvetke so bile res podobne vrtnicam, a danes se odpro, jutri že odcveto, kakor hitro zaveje lahna sapa — to bi bil preveč kratkotrajen zakon. Grahova cvetka mu je bila še najbolj po godu, bila je rdeča in bela in nežna. Spadala je h onim dekletom, ki so lepe in znajo tu* di kuhati; že jo je hotel zasnubiti, a tedaj je zagledal tik zraven nje strok, katerega se je držal ob koncu še vel, zgrbljen cvet. »Kdo pa je to?« je vpra* šal. — »To je moja starejša sestra,« je odgovorila grahova cvetka.
»Torej takšni boste pozneje tudi vi!« Tega se je metulj prestrašil in odletel.
Čez plot so se vzpenjali kozji par* keljci. Mnogo je bilo teh gospodičen, z dolgimi obrazi in rumeno poltjo; ta sorta mu ni bila všeč — katera mu je bila vobče všeč?
Minula je pomlad, minulo je poletje, bila je jesen. Z metuljem je bilo vse po starejn. In vzcvetele so rože v naj* lepših oblekah, a to mu ni nič poma* galo, manjkalo je svežega, dehtečega, mladostnega duha. Prav tega si želi sr* ce v starosti, pri georginah in cinijah pa tega manjka. Zaradi tega se je me* tulj ponižal do mete.
»Sicer nima cvetja, a je vsa kakor
en sam cvet, diši od pete do glave; To si vzamem!«
In jo je zasnubil. A meta je ostala hladna in je rekla: »Prijateljstvo, dru* gega nič! Jaz sem stara, vi ste stari. Lahko živiva drug za drugega, da bi se vzela — ne! Da bi se nama na starost vse smejalo!«
Tako ni metulj dobil nobene. Preveč je bil izbiral in to ni dobro! Metulj je ostal star samec, kakor temu pravijo.
Bilo je pozno v jeseni, dež in mraz. Veter je ledeno bril po hrbtu starih vrb, da je v njih kar ječalo. Ni bilo vreme, da bi se sprehajal v letni oble* ki, lahko bi si kaj nakopal, kakor pra* vijo. Metulj tudi ni letal zunaj, slučaj* no je bil prišel pod streho, kjer je v peči plapolal ogenj in je bilo toplo ka* kor poleti. Mogel je živeti dalje. A »ži* veti, to ni vse!« je dejal. »Treba je imeti solnce, svobodo in majhno cvet* ko!«
In zaletel se je v steklo, opazili so ga, občudovali, ga nataknili na iglo in shranili pod steklo; več niso mogli sto* riti zanj.
»Zdaj sedim na steblu, kakor cvet!« je dejal metulj. »Seveda ni posebno udobno! Tako je, kakor če si poročen. Za večno si Rribit!« In s tem se je po* tolažil.
»Slaba tolažba,« so dejale rastline v lončku, ki so stale v sobi.
»Sobnim rastlinam ni zaupati,« je dejal metulj. »Preveč občujejo z ljudmi!« —
pridobitev bo nivo kulturnega filma ne« dvomno visoko dvignila in občinstvo bo kulturna film gotovo po6©čak> z mnogo večjim veseljem kot doslej.
Amerika kupuje gradove
Angleško časopisje objavlja zanimive podatke o nakupu starih umfetnin do ameriških bogataših in njih izvozu v Ameriko. Samo leta 1929 je bilo teh umetnin za več nego poldrugo milijardo dinarjev izvoženih. Med temi izvoženimi umetninami niso samo slike, kipi. preproge in podobno, marveč si marsi-kak ameriški bogataš kupi kar cel srednjeveški grad, si ga naloži na ladjo in ga prepelje v Ameriko. Iz posameznih kosov, opremljenih s številkami, si na svojem posestvu postavi isti grad ter vživa občutke srednjeveških anglosaških fevdalnih gospodov. Zadnjih deset let je bilo na ta način prepeljanih v Ameriko dvanajst starih gradov, ki so seveda vsi stali težke milijone. Često seveda novi lastniki niso zadovoljni s prenosom, ker se jim zdi. da se prenos ni popolnoma posrečil. Pripovedujejo o nekem milijonarju, ki si je kupil takšen grad in je okoli njena napravil natančno isti park in obširne travnike, kakršni so obdajali grad v stari domovini Prevzel je seveda tudi vrtnarje, ki so čistili, gojili in česali travo tudi v novem svetu na stari preizkušeni način. Milijonarju pa trava nekako ni bila všeč; hodil je v Evropo in gledal travo, pa se mu je zdela vsa lepša, nežnejša in vabljivejša. Naposled je povprašal svojega vrtnarja, kaj misli o tej zadevi. Vrtnar je odkrito izjavil: »Mi češemo in gojimo travo šele pet let, na Angleškem pa je imela tako postrežbo že 150 let. Kultura se ne da enostavno prenesti,« je zamrmral komaj slišno nazadnje. »Treba je čakati stoletij...«
Kokošji spomin
Dr. Oswald Kroh, profesor vseučilišča v Tiibingeu, objavlja v neki ta-mošnji reviji zanimive poskuse dresu-re domačih kokoši. Splošno razširjeno je mnenje, da je kokoš silno topoumna ptica in hudobneži trdijo celo, da se je te lastnosti navzela od človeka, kajti v prosti naravi bi bila že davno zatrta s svojo neznameuito kokošjo pametjo. Omenjeni profesor pa je opazil, da je spomin kokoši naravnost čudovit. Dresi-ral jih je na ta način, da jim ni dovolil zobati koruze in prosa. Po štirih mesecih kokoši niso pozabile prepovedi in so zobale samo srednje debela zrna, prosa ali debeljače pa se niso dotaknile, dasi so bile lačne. Po enoletnem odmoru je bilo treba le parkrat ponoviti dre-suro in zopet so se držale prepovedi zelo vestno. Iz tega seveda ne sledi, da bi bile kokoši pametne ptice, marveč bi se dalo prej sklepati nasprotno. Pač pa je vsekakor čudovito, da imajo tako dober spomin.
m dragih
Proglasitev za mrtve. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve: Benkits France iz Dolnjih Slavečev, Terplan Jože iz Markovcev, Kau-čič Jože iz Zgornje Ročice, Sorko France iz Moškanjcev, Fašmon Jakob iz Žic, Feher Nikolaj iz Petešovcev, Trdin France iz Glado-mesa, Erhatič France iz Sodinskega vrha, Bencak France iz Kroga, Vuzem France s Korenjaka, Janžič Marko s Planine, Geren-čer Jože iz Trimlinov, Galun Anton iz Sto-perc, Cifer Ivan iz Martjancev, Cigan Lojze iz Petanjcev, Horvat Martin iz Gornje Bistrice, Ferencek Štefan iz Vučje gomile. Vsakdo, ki kaj ve o teh pogrešancih, naj to sporoči sodišču.
Vpisi v trgovinski register. Nanovo se je vpisala tvrdka »Prodaja cerkvenih potrebščin« d. z. o. z. v Ljubljani. — Spremembe so bile vpisane: Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani sta imenovana za člana predstojništva podružnice na Rakeku posestnik Anton Meden in veletržec Maks Doml-celj. — Prodajna pisarna slovenskih tovarn metel d. z. o. z. v Ljubljani je stopila v likvidacijo. — Trgovska u »ozna agentura An-glimport d. z. o. z., zlasti uvoz angleškega manufakturnega blaga, ima odslej kot obratni predmet tudi trgovino z manufakturnim blagom. — Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju je podelila prokuro uradniku Adolfu Pfeiferju. — Tvrdka A. Zeschko v Ljubljani, trgovina s papirnimi potrebščinami, je postala javna trgovska družba. Vstopil je javen družabnik dr. Erik Zeschko, izbrisan pa je prokurist Karel Klemenčič. — Razdružila in izbrisala se je tvrdka A. Treo in M. Macum v Ptuju.
Vpisi v zadružni register. Vpisana je zadruga : Vodovodna zadruga v Medvodah r. z. z o. z. — Pri Hranilnici in posojilnici v Luko-vici r. z. z n. z. je izbrisan član načelstva Jože Jeretina, vpisan pa član načelstva Ivan Lampret. — Kmetijsko gospodarsko društvo v Logatcu r. z. z o. z. je spremenilo § 2. zadružnih pravil. — Pri Mlekarski zadrugi Rateče - Planica r. z. z o. z. je izbrisan član
FLY-TUX
(Flaj-Tox)
UNIČEVALEC MRČESA [
lanesfjjnf/ttifo mati /Mitt
ffO//£,XOMA/U£. Sr£Af/C£ //j g vespsTAisMfjčss
tJtor ft/fi /t/M zj/epo m
Da3/SčPOySO£> 1 v or/f//?<}//;/ moa'r/t frd.iccsX/ oprem/ g -
Hžru/teseprčdpmm
Zastopstvo za Slovenijo:
1*3*. A. Msimskj
kemična tovarna, Ljnbl jana, Krekov trg 7
načelstva Josip Rogar, vpisan pa Janez Ma-Ijaš. — Pri Pašni zadrugi pri Sv. Ambrožu nad Cerkljami pri Kranju r. z. z o. z. sta izbrisana člana .iačelstva Janez Železnikar in Simon Rebernik. vpisana pa Anton Grilc in Primož Zupin. — Pri Vzajemni posojilnici t Ljubljani r. z. z o. z. je izbrisan član načelstva Ivan Mazovec, vpisan pa Avgust Martin-čič. — Pri Hranilnici in posojilnici na Dobrni r. z. z n. z. je izstopil iz načelstva Matevž Blažič, vstopil pa Josip Ribtar. — Pri Hranilnici in posojilnici v Dramljah r. z. z n. z. je izstopil iz načelstva Jernej Kožuh, vstopil pa Janez Zidanšek. — Pri Agrarni zajednici pri Sv. Marjeti na Dravskem polju r. z. z n. z. sta izbrisana dosedanja člana upravnega odbora Ivan Mendas in Miha Gojčič, vpisana pa Ivan Kleb in France Meglic. Dosedanji član upravnega odbora Jurij Marčič je predsednik. Zadružna pravila so izpremenjena v §§ 20. in 90. — Pri Hranilnici in posojilnici v Dragi r. z. z n. z. je izbrisan načelstveni član Franc Glatz, vpisan pa novoizvoljeni član Ludvik Ješelnik. — Pri Cmefski hranilnici in posojilnici v Škocijanu r. z. z n. z. je vpisana zaznamba, da sme podpisovati za zadrugo namesto enega za podpis upravičenega člana načelstva kot pooblaščene'; Ivan Globelnik ml. — Pri Kreditni zadrugi uslužbencev drhnitih želcznic v Mirihoru r z. z o. z. so izpremenjena zadružna pravila v tem smislu, cfa jamči odslej vsak zadružnik s svojim opravilnim deležem in pa š^ z devet-kratnim zneskom istega. — Pri Posojilnici v Babrepoijali r. z. z n. z. je izbrisa i :iačei-stveni član Andrej Levstek, vpisan pa Anlou Štrumbelj. — Pri Zadružni elektrarni v St. Jerneju r. z. z o. z. je izbrisan načelstveni član Jan< z Krhin, vpisan pa Jože Brule.
K^rikurzi. Razglaša se konkurz o imovini Kopnča Antona, lesnega trgovca in posestnika v Stari vasi. Komisar dr Sajovic Rudolf, soili:ik deželnega sodišča -. Ljubljani; upravnik maso di. Žitko Stanko, odv.-mk v Ljubljani. Prvi zbor upnikov dne 2(J. t. m. pri deželnem sodišču v Ljubljani soba št. 140. Oglasitve;ii rok do 31. oktobra, ugotovitveni narok dne 14. novembra ob 10. — Razglašen je konkurz o imovini Lesna industrija in parna žaga d. z. o. z. v Žireh; komisar starešina okrajnega sodišča v Logatcu Kajetan Premerstein; upravnik mase Tavzes Fran, notar v Logatcu. Prvi zbor upnikov na sodišču v Logatcu dne 26. t. m. ob 10. Oglasitve-ni rok do 25. oktobra istolam, ugotovitveni
narok dne 8. novembra ob 10. _Odpravljen
je konkurz, ki je bil razglašen o imovini prezadolženca Luterja Josipa, trgovca v Dolnji Lendavi, ker je bila razdeljena vsa masa. — Odpravljen je konkurz o imovini prezadolženca Herberta Dascha v Ptuju, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Razpisi. Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je razpisano mesto pravega ali honorarnega lektorja za italijanščino. Prošnie je vložiti do 25. t. m.
Dunajska - Mensendieck in ritmična gimnastika
za otroke, deklice in gospe. — Govorilne ure: Ponedeljek, sreda, petek od 11. do 14. Salendrova ulica 4., H. nastr. 13047
H, PAJK,
dipl. učiteljica Mens. gimnast.
13047
Oddam
črno vrtno zemljo
iz novega stavbišča v Gajevi ulici. Ing. Fran Tavčar družba zo.z, Ljubljana.	13045
Entlanje 1 m 1 Dla
Vsakovrsten okusen tred-tisk Palača Kreditne tanke la-iV.	3"f»40
ŠOLSKE ZVEZKE
risalno orodje in druge šolske potrebščine na debelo in drobno najceneje kupite pri
L. PEVALEK, Židovska ulica 6.
12641
V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je naša nad vse ljubljena hčerka, sestra vnukinja in nečakinja, gospodična
Pavla Zaboiiiik
učiteljica
v nedeljo dne 14. t. m. v cvetu mladosti za vedno zapustila.
Pogreb blage in nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo, t. j. 17 t. m. ob pol 11. uri dopoldne na pokopališče na Rečici ob Savinji.
Polzela, dne 15. septembra 1930.	13051
Rodbini: Zabovnik — žolgar.
MJtffaMSC?214
"v
Tttdč, 16vJX 1930
Sz življenja in sveta
Košare kot -----
Belgllski učenjak prof. Piccard in njegov pomočnik Kipfer pred dvigom v nebotične višave Raziskovalca imata na glavi običajne košarice, ki so znotraj obložene z blazinicami. Preprosta priprava naj ju čuva sunkov z glavo v strop aluminijaste gondole.
Ločitev zakona po 5000 letih
Ijnbavna idila te dobe faraonov — Duša egiptske princese se pojavi po
tisočletjih v ameriški devojki
Ameriška sodišča, ki poslujejo v ločitvenih zadevah, morajo brez dvoma slišati marsikako čudno, toda včasih pa se tudi ameriškim sodnikom dogodi kaj takega, o čemur bi normalen človek niti sanjati ne mogel. To je tudi priznal sodnik v St. Souisu, ki je razpravljal o ločitveni zadevi milijonarja Otteja. Soproga je tožila bogataša na ločitev zavoljo surovega ravnanja, bogati mož ji je namreč v napadu besno-sti vrgel v glavo zlati podnos, na katerem je sluga postregel zakoncema s čajem. To ni seveda nič čudnega. Milijonar je pač dolžan svojemu stanu, da meče okoli sebe zlate stvari. Pac pa je zanimiva dogodba, ki sta jo zakonca pripovedovala o tem, kako sta se seznanila in vzela. Morda sta v tem edinem pogledu složna.
Gospod H. Otte je namreč sodniku priznal, da je poročen s svojo ženo že 5000 let. Sodnik je malo debelo pogledal, kajti v deželi vsakršnih rekordov je 50001etni zakon vsekakor rekord rekordov. Zakonski par Ottejevih trdno veruje v preseljevanje duš. Soproga je trdila, da si je nje mož v teku tisočletij, odkar se njegova duša potika po raznih telesih, prisvojil toliko nelepih navad, da je bivanje ž njim postalo naravnost nemogoče. Gospod Otte pa je pripovedoval, da sta se z ženo vzela že pred 5000 leti. Spoznala sta se pod
piramidami. Gospa Ottejeva je bila tedaj hčerka faraona in se je večer za večerom šetala ob bregovih Nila ter krmila svete krokodile z raznimi de-likatesami. Otte. ki se je tedaj imenoval malo drugače, pa se danes več ne spominja svojega imena, se je zaljubil v princeso. Ljubimca sta se sestajala v mesečnih nočeh, dokler jih ni zasačil sam faraon. Princesi — imenovala se je Amneris — se ni zgodilo nič, mladeniča pa je dai kralj zapreti v najgloblje ječe. Odtod se mu je posrečilo uteči, nakar sta se zaljubljenca skrivaj poročila ter pred kraljevo jezo zbežala v puščavo. Tu pa so dvojico popadli levi in oba raztrgali.
Otte se nadalje ne spominja ničesar več; po tisočletjih pa je spoznal pred par letih svojo davno ženo Amneris, ko se je vrnil s potovanja po Egiptu. Takoj sta se medsebojno spoznala in stara ljubezen je zagorela z novo silo. Otte se je spomnil celo imena Amneris, princesa pa se ni več spominjala egiptovskega imena svojega moža, vendar je pred sodiščem izjavila, da je izpoved Ottejeva resnična od prve do zadnje besede. Na žalost pa se je mož zelo spremenil. V starih časih je bil najlepši mož »Egipta«, medtem pa se je sramotno pokvaril. Ne samo po zunanjosti: postal je tudi strahovit skopuh in ljubosumnež. Teh lastnosti v
»Lnsitanifo" bodo dvignili
AmerlSkl veleparnlk »Lusitania«, ki so ga Nemci potopili 1. 1915. ob Irski obali to s tem izzvali Ameriko, da se je pridružila protinemškemu bloku, je imel na krovu denarja za kakih 250 milijonov dinarjev. Američani bodo poskušali dvigniti ladjo iz globočine bolj zavoljo zgodovinskega spomina, nego zavoljo denarja. Slika nam predstavlja »Lusitanijo«, preden jo je zadel nemški torpedo.
-===== i	■	m--aB=nss==
iEgrptn nikoli ni kazal.
Sodnik je zakon seveda ločil, utemeljeval pa je ločitev samo z zlatim pod-nosom, ki ga je Otte vrgel faraonovi hčerki na glavo, ostalih navedb pa ni upošteval. Imel je tudi tako malo razumevanja za zakon častitljive starosti, da je v sodne akte dal napisati, da sta Ottejeva poročena šele 4 leta. Egipt-ska pricesa je zdaj prosta in ker ima precej denarja, se bo gotovo našel človek, ki bo znal bolj upoštevati in spoštovati njeno staroslavno pokolenje.
Čudno medicinsko dognanje
Profesor kirurgije na Hopkinsovi univerzi v Baltimoreu dr. Baer je nedavno presenetil medicinski svet s trditvijo, da mušje ličinke v rani niso nevarne, ker se hranijo le z gnilimi snovmi, marveč skrbe celo za neke vrste sterilizacijo. Dr. Baer je opazoval med svetovno vojno na zapadnetn bojišču, da so se one rane, ki so bile pokrite z mušjimi ličinkami veliko prej iz-čistile in zacelile nego one, ki muham niso bile dostopne. Ameriški profesor je na temelju tega opazovanja prišel do zaključka, da ličinke očistijo rane gnojnih snovi in preprečujejo nadaljno gnojenje. Ličinke namreč ne napadajo zdravih, še ne gnojnih delov rane. marveč se hranijo samo z gnojem. Vendar je moral profesor pri kasnejših poskusih spoznati, da često muhe same, ki preletavajo z rane na rano, okužijo dotlej čiste rane, ker prinašajo na nožicah bacile. Od svojih poskusov pa ni odstopil, marveč je gojil mušje ličinke tako dolgo, da je dobil pokolenje muh, ki je bilo popolnoma atseptično. S term zgojenimi čistimi ličinkami profesor zdaj čisti rane svojim bolnikom in trdi, da nobeno drugo sredstvo za čiščenje ran ne dosega tako lepih uspehov.
Podržavljenje zdravnikov
Angleški ministri za narodno zdravje, za delo in za finance so dobili od vlade nalog, da v najkrajšem času izdelajo zakonski načrt za podržaviienje zdravnikov. Po tem zakonskem načrtu bi bili vsi zdravniki državni uradniki in bi morali svoje sile posvečati vsem državljanom. Zdravniške zbornice so izdelale predlog, po katerem bi se vsak delavec, ki ni zavarovan, lahko po enotni ceni aboniral pri zdravniku svojega okoliša za zdravljenje v primeru potrebe. Samo pri daljših boleznih, ki bi zahtevale številne posete na dom, bi si zdravnik po določeni tarifi lahko zaračunal povišek in dodatke na enotni honorar. Delavska vlada ima z zakonom namen, preskrbeti vsakemu državljanu brezplačno zdravljenje, kajti kakor je stvar zdaj urejena, si često ravno najpotrebnejši ne morejo privoščiti zdravniške pomoči. Preprečila bi s tem tudi preveliko nakopičenje zdravnikov v mestih, medtem ko nekateri kraji nimajo zdravnikov. Tudi honorarji bi bili seveda manjši, ako bi se določila enotna cena za obiske in operacije.
Francija - pradomovina Eskimov
Kanadski paleontolog dr. H. A. Ami, ki je podrobno proučeval podzemske jame ob reki Dordogni, je došel do zaključka, da so v teh francoskih jamah v pradavnini živeli predniki današnjih kanadskih Eskimov. Med najdbami dr. Amija je mnogo orožja in orodja, ki je vse izdelano na isti način, kakor ga izdelujejo še dandanašnji kanadski Eskimi. Učenjak domneva, da so po spremembi podnebnih prilik zvezi in živali, ki so preje prebivale v Franciji, odšle proti severu in dospele notri v Kanado. Človek, ki se je hranil z mesom teh živali, se oblačil z njihovimi kožami in si delal orodje iz njih kosti, jim je moral slediti, da si ohrani življenje.
Nesreča električne železnice v Curihu
V remizi cestne železnice so se odtrgali trije vozovi ter odbrzeli po strmi progi proti mestu. Na poti so potegnili s seboj še voz s potniki ter se končno na ostrem ovinku zaleteli v zid. Tri osebe so bile pri tem ubite, več pa jih je bilo hudo ranjenih. Železnica ima znatno škodo.
Neprijeten dar ženinu
John Walker, ravnatelj neke velike chicaške tvrdke se je zaročil z mlado devojko in bi prošli mesec moralo priti do poroke, ki pa jo je preprečil prav čuden slučaj. Ženin je služil lepe denar-ce, zato pa je obsipal nevesto z darovi; ta pa je bila siromašna deklica, zato mu je poslala edino stvar, ki jo je imela, namreč lepo papigo. Ženin je bil vesel ptiča, tembolj ker je vedel, kako zelo je bila na papigo navezana nevesta. Obesil je kletko na vrt in hodil po svojih poslih. Med tem pa si je papiga udomačila ter začela govoriti naučene besede. Na nesrečo pa iz krivega kljuna niso prihajale besede nežne ljubezni, marveč grozne kletve in nadvse neslane kvante. Sosedje so se par dni čudili, nato pa so se pritožili pri lastniku, ki je res ugotovil, da ptič kolne in kvanta kakor kak star potepuh. Ženinu se je to zdelo zelo čudno, ker mu je bila nevesta zagotovila, da je vseh besed sama naučila papigo. Žalosten je Walker vrnil devojki papigo in razdrl zaroko. Kmalu pa se je zagonetka razvozlala na zadovoljstvo zaročencev in na veliko veselje sosedov. Stara služabnica, ki je nesla ptiča ženinu, se je spotoma zaklepetala s svojimi prijateljicami in ni opazila, ko ji je neki tatic izmaknil ptico. Vsa prestrašena si ni vedela druge pomoči, kakor da je v ptičji trgovini brž kupila drugo papigo, popolnoma slično prvi ter jo odnesla k ženinu. Po poizvedovanju pri trgovcu se je izkazalo, da mu je pre-klinjajočega ptiča prodal neki mornar,
ki je imel pač višek zabave v tem, da je papigo naučil kletvine in kvant. Ženin je z radostjo vzel na znanje ta raz-pletek in takoj tekel z nevesto pred oltar, boječ se, da bi mu zopet kak neroden slučaj ne prekrižal poročnih računov.
Vztrajni milijonar
Leta 1922. je milijarder Arthur Cat-ten, eden od najbolj premožnih ljudi Chicagu, postal žrtev roparskega na,* pada. Devetorica z revolverji oboroži nih razbojnikov je izpraznila njegovr* stanovanje in odnesla vse dragulje irfe gotovino. Catten je plačal celo vojsko* detektivov, ki je osem let lovila ude v ležence napada. Drug za drugim so mali razbojniki v ječo. Ta teden jo biL; zaprt predzadnji iz vse družbe, neki. Gašper Rosenberg. Zdaj uživa prostost kot zadnji udeleženec ie njegov sin. A detektivi so prepričani, da ga bod-v kmalu ujeli. Arthur Catten je tako novinarjem pojasnil svojo vztrajnost pri zasledovanju: Ne bi se zmenil za denar in dragulje, in nič me ne boli, da, sem dobil nazaj le malo od leta 1922« izgubljenih stvari. Hvala Bogu, zado-* sti sem bogat. A nisem mogel napadalcem odpustiti, da so neusmiljeno zvezali mojo ženo in služinčad, mene pa so zaprli v klet s plinskim kotlom, kjer sem se skoro zadušil. Vse to je bila popolnoma nepotrebna krutost. Zato sem prisegel, da bom zapravil, če bo treba, vse premoženje, a razbojnike izročil pravici. Stvar je bila bolj zamudna kakor draga.
Razstava filatelističnih posebnosti
Na. letošnji berlinski izložbi poštnih znamk je razstavljenih več zanimivih redkosti. Levo zgoraj: Belgijska znamka z Rubensovo sliko; v sredi zgoraj: znamka nemške zračne pošte s poleta »Zeppelina« v Južno Ameriko; desno zgoraj: Ameriška znamka ob 501etnici električne žarnice; levo spodaj: Dragocenost, o kateri sanjajo vsi zbiralci znamk, glasoviti znamki z otoka Mauritiusa, ki jih cenijo na 3 milijone dinarjev; spodaj desno: Egiptska znamka s sliko prestolonaslednika Farnka, ki je lani dočakal
svoje deveto leto.
flenri Duvernois:
Katastrofa pri Arrasu
Sobarica je vstopila s pismom na podstavku.
Fauconnier je pogledal razna pisma, eno je potem vzel in ga prebral. Vzkliknil je:
»Glej! Ta norec, Edmtmd, je padel v novo afero.«
»Dvoboj?« je vprašala gospa Fau-connierova in prenehala svoje ročno delo.
»Za Boga, da. dvoboj.«
»Tretji v štirih mesecih.«
»Tre-tji, da.«
»Upam, da mu tokrat ne boš za pričo!«
Fauconnier je na videz okleval, potem se je opogumil:
»A računa baš... z mano.«
»In ti sprejmeš?«
»Ali mu lahko odrečem? Saj veš, kako je občutljiv.«
»Se bojiš, da te pozove na pištole?«
»Ne govori neumnosti. Ni to, a zapomnil bi si.«	.
»Pa pusti, naj zameri: Kajti stvar postaja že neznosna. On je častnik v Arrasu in okrog sebe ima pet sto tovarišev, samih samcev, pa se obrača baš do tebe, ki bivaš v Parizu, ki si družinski oče in odvetnik... skratka človek, ki je najmanj pripraven za takšne stvari. To je neumnost.«
»Kaj pa naj napravim?«
»Pošlji ga že vendar k vragu.«
»Ne morem tako, saj gre za Edmun-da. Draga majo ne poznaš dobrovolj-cev. Obesijo se na vsako pričo kakor kakšna ženska na svojega izpovedni-ka ali svojo šiviljo. Ce bi ga zamenjali, bi smatrali to za napoved nesreče. In ne morem se sprijazniti z mislijo, da bi se zavoljo mene primerila Edmundu kakšna nesreča.«
»Naj bo, sprejmi.«
Fauconnier se je začel pripravljati.
Kazal je zdolgočasen obraz kakor človek, ki se ukvarja z odvratnim delom. A od časa do časa je zazvižgal arijo iz kakšne modne operete.
Potem je postal nestrpen:
»Kje so moji lakasti čevlji?« je za-vpil.
Služkinja jih ni mogla najti m je povprašala gospo.
»Lakaste čevlje? Kaj hočeš ž njimi? Vzemi svoje običajne iz telečjega us-nja.«
»Iz telečjega usnja za zadevo, kjer gre za človeško življenje?«
»Ne uvidevam, kakšen pomen bi to imelo...«
»Motiš se. Na bojišču moraš biti kakor se spodobi. To učinkuje na nasprotnikove priče. Kadar stopi navaden meščan pred vojake, mora storiti tako, da bodo rekli: To so odlični možje. — Nočem, da bi me smatrali za prostaka.«
»Morda imaš prav.«
Ko je objel ženo, svojo drago ženo,
je poslal po taksi.
»Na Severno postajo!« je velel vozaču, da ga je lahko slišala vratarka.
A kmalu se je premislil:
»Popeljite me rajši v ulico La Gre-
moille, pred številko šest!«
*
»Je gospa doma?« je vprašal Fauconnier sobarico, ki mu je prišla odpirat.
»Ne, gospod.«
Zvedel je, da bo gospa Adelina Lan-celotova, ki se je bila odpravila radi nujnega posla, vsak hip doma.
»Ce hoče gospod počakati v salonu ...« je dodala sobarica
»Gospa vas bo zelo vesela... Mislim, da je gospodu naklonjena.«
»Dobro, počakam. A ni zabavno.«
Sedel je v naslonjač in se razgledal po neokusnem salonu. Bila je v njem cela zmešnjava raznih predmetov, ki so ga delali bolj podobnega bazarju nego salonu. Razodevali so popolno brezbrižnost kupca in iskanje efekta po nizki
TONE POLJŠAK
Ljubljana, Aleksandr. c. 5.
Projektiranje ln Izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov.	134
ceni. Bile so to navadne in brezpomembne stvari; tu in tam so spominjale fotografije moških na razne etape Ade-lininega srca.
»Moj Bog, kako smo bedasti!« je pomislil Fauconnier.
Prijela ga je volja, da bi odšel. A spomnil se je dvoboja, pretveze, da ie lahko ukradel eno noč svoji ženi. Kako naj bi se po desetih minutah vrnil? Odšel je v sobo za toaleto, da bi malo popravil svojo zunanjost. In to mu je dalo novo misel. Duh po mazilih in oblačilih ga je sprijaznil ž njegovim položajem.
Začul je brnenje hišnega zvona.
Adelina je vstopila in vse njene oblike so se odražale v kratkem obla-čilu.
»Ali si me moral dolgo čakati?«
In mu je natvezila kakršno koli mič-no laž v oprostitev. Preslišal jo je. Hotel jo je objeti. Nasmehnila se je z nasmehom svoje obrti in menila:
»Glej. da me ne skuštraš.«
To tikanje ga je ohrabrilo. A ko je Adela videla, da hoče do dna, je izjavila:
»Lačna sem.«
»Tedaj pojdiva večerjat.«
»Kako pa? Služkinja ni pripravila večerje. Menila je, da... Hočeš, pojde-va v restavracijo?«
Fauconnier bi rajši ostal v intimnem ozračju jedilnice, a se je vendar pokoril.
Ob desetih sta se vrnila, on poln teka za sočno kokoško v svili in finem perilu poleg sebe, odločen, da jo bo užival kot pravi sladosnednež; ona pa samo v misli, kako bi končala to muko, ki so ji jo prirejali pretesni čevlji.
Zjutraj se je zbudil Fauconnier ob rani uri. Prva njegova misel je bila na ženo, druga na malo hčerko, ki se je bila prejšnjega dne prehladila. Zaskrbel ga je tudi proces, na katerem bi moral nastopiti čez nekoliko dni kot zagovornik: zaželel si je svinčnika, da bi si nekaj zabeležil.
Ob njegovi strani je Adelina smrčala V tem hipu se mu je ta ženska, vsa raz-česana in nenališpana, neizumetničena od toaletnih pripomočkov, uprla. Obšla ga je misel', da mu mora prikrivati učinke let. Hišna oprava se mu je zazdela bedasta in nečedna.
»Čudno...« je pomislil. »Snoči bi počenjal norosti za to žensko, a sedaj se mi gabi.«
Adelina je zazehala. Zazdelo se mu je, da so ji zobje rumeni.
Prebudila se je, pogledala ga je s prestrašenim pogledom in mu rekla:
»Ti si?«
»Da, jaz sem.«
»Žena misli seveda, da si daleč proč?«
Ker ni odgovoril, je menila:
»Mora biti zelo malo pretkana. Mene ne bo vodila za nos, veš.«
Začutil je, da ne bi mogel vzdržati v
W. Sbslciuuuiin
Kdo jo Je umoril?
Roman
»To me veseli. Čakanje mi postaja že Kar neznosno. Ce vas prav razumem, ste po tem ta'<am našli zanesljivo sled? Meni je vsa stvar še danes tako temna
kakor pr d .., čeprav se že nekaj let ukvarjam s kriminologijo. Seveda imate vi najbrže podatke, ki meni niso znani. V tem je velika razlika.«
10. poglavje Aretacija
»Gospod Anthony, srotovo ste uganila, zakaj sva prišla. Opozarjam vas, da more vsaka vaša beseda služiti kot dokaz zoper vas.«
Anthony se je bil pravkar vrnil iz gledališča in je v svoje nemajhno začudenje našel doma dva policijska uradnika, ki sta ga pričakovala. Njegov sluga je stal ves pobit poleg njiju.
»Prav nič ne vem, zakaj naj bi šlo, a toliko si mislim, da me hočete iz kaj vem kakega razloga aretirati,« je mirno odvrnil Anthony.
»Aretiram vas zaradi tehtne sumnje, da ste umorili gospodično Kitty Lakeo-vo.«
»Za Boga, kaj pomeni to? Ne morem vam odgovoriti drugega, kakor da nisem s tem strašnim zločinom niti v najmanjši zvezi. Nikogar ne bi mogel umoriti, posebno pa ne ubogega, brez-zaščitnega dekleta.«	_
Nadzornik je ostal neizprosen. »Imeli boste dovolj prilike, da se boste lahko branili. Zdaj vas moram na žalost pozvati, da greste z nama. Spodaj nas čaka taksi.«
»Tedaj me hočete res kar tako odgnati v ječo, ne da bi mi dali vsaj možnost, da uredim svoje stvari? Ali veste, kaj to pomeni zame?«
»Zal mi je, gospod Anthony, a nikar mi ne delajte naloge še težje, nego je. Strogo naročilo imam, naj vas brez odlašanja oddam v zapor. Iz zapora lahko takoj stopite v stik s svojim odvetnikom.«
»Strašno! Ali se ne morem kar pri tej priči rešiti te strašne sumnje?«
»Na žalost ne; mislim celo, da je za vas najbolj zdravo, če v tem trenutku kar moči varčujete z besedami.«
Nadzornik se je obrnil in mignil Ant-honyu, naj gre z njim.
Minuto potem so se že peljali. Igralec ni bil zmožen niti ene jasne misli. Vse je bilo prišlo tako nenadoma. Slika tesne, zamrežene celice mu je stopila pred oči, zabrisana in nejasna, menjavajoča se s tisoč drugimi slikami.
Bil je človek, ki je stal v središču javnega zanimanja. Ze jutri bodo v gledališču povpraševali, zakaj ne nastopi, in — o Bog! — odgovor bo ta, da so ga zaprli, ker je osumljen umora. Ju-
za gospode od ... Din 240'- —790"-za dečke 11—16 let od Din 200"-—420"-za otroke 3—10 let od Din 110"-— 160"-zimske suknje od . . Din 300"-— 750"-blače po.....Din 89"-— 150"-
Ogledate lahko ne da bi kaj kupili!
Samoprodaje po vseh večjih krajih! Prodajalnica r Ljubljani: 294
IVAN KOS
Sv. Petra c. 23. Celovška c. 63

Naslov v oglasnem oddelka Jutra
NAMK
VSEGA SVETA) VEC TISOČ
osestniki konjičkov 2
Približno 300 m* peska in cementa je transportirati z 8 konjički (Tragtiere) 90 m visoko v hrib.
Ponudbe na: Gradbeno podjetje Ing. Dedek, Ljubljana, Žibertova štev. 7.	13054
čitajte Jutrove male oglase, ki imajo uspeh!
tisti hiši do ure, ko bi dospel vlak iz \rrasa v Pariz. Vstal je, izmislil si je opravek in odšel.
Mimo hiše je privozil taksi, pozval ga je in se dal popeljati kamorkoli, v Neuilly. In si je ponavljal venomer: »To je pa res zadnjič, da se Edmund dvobojuje.«
V beznici, kamor je bil vstopil, so opazovali natakarji tega gosta, ki se je skrival previdno kakor zločinec, z nezaupanjem in so si mislili: »To je pa nekdo, ki je napravil kakšno svinjar-stvo.«
Obed je bil zopern. Še nikoli ni imel pred sabo tako uporne pečenke — pečenke, ki jo je znala njegova kuharica pripraviti tako izborao! Moj Bog, moj Bog, kako smo bedasti! In vse to zaradi ženske, ki ni bila več mlada, ki je imela rumene zobe in moških na tu-cate.
Preden se je vrnil domov, je kupil nekaj arraških igrač za svojo hčerko in arraško iglo za ženo. Najrajši bi Adeli-no ubil in jima dal napraviti preprogo iz njene kože.
Za večerje je bil Fauconnier naj-skromnejši med možmi. »Moja žena je lepa,« si je mislil, »dosti lepša od one.« Razmršil ji je lase kakor nehote jn je ugotovil, da je bila žena tudi razčesa-na lepa.
A moral je spregovoriti o dvoboju.
»Dvoboj? Ah, da dvoboj... čisto nepomemben.«
»Kdo je bil ranjen?« * »Nihče, to se pravi... nasprotnik, navadna praska.«
»Tem slabše, To bo Edmunda tem bolj podnetilo. Kmalu bo pričel znova.«
»O, kar se tega tiče nikoli več. To ni nobena zabava več, vsaj zame.«
»Končno!«
Medtem, ko je Fauconnier užival slastno smotko, je žena odprla večerni list. Hipoma je zavpila:
»O, moj Bog! Kaj je to? Katastrofa pri Arrasu! Poglej! Cuj:
Strašna nesreča se je primerila sno-či na eni severnih prog. Vlak št. 21., ki je vozil iz Pariza, je radi napačno prestavljene kretnice, zavozil na napačen tir, na katerem se je premikal tovorni vlak. Sunek je bil tako močan, da so ostali trije potniki na mestu mrtvi. Vsi drugi so bolj ali manj ranjeni...
Ti si torej ranjen?«
»Niti od daleč ne.«
»A vendar si se vozil s tem vlakom.«
»Ne... to se pravi, da. Toda list pretirava. Bil sem v zadnjem vozu in sem komaj začutil sunek.«
»In mi nisi nič povedal!«
»Cernu naj te prestrašim?«
Gospa Fauconnierova je objela moža z veliko nežnostjo.
»Kako si dober!«
»Ne, ne.«
»Da. Dober si in nočeš tega poka zati.«
trami lteti bodo v razprtem tfstru objavili senzacijsko vest o njegovi aretaciji. Nikoli več ne bo mogel izbrisati tega madeža s svojega imena, niti tedaj ne, če se mu posreči, da dokaže svojo nedolžnost. Brezupna ueudobnost mračne celice, v katero so ga zaprli, ni bila nič v primeri s strahom in tesnobo, ki sta ga navdajala. Z duhom je že videl dolge opise svoje osebnosti, ki bodo izhajali v časopisih, in smešne slike, ki ga bodo predstavljale kot Hamleta ali Ro-m-.. Znotraj in zunaj njega je bilo vse sama tema in mučne noči na trdi slam-njači ni hotelo biti konca.
Naposled se je pa vendar napravilo bledo jutro in z njim je prišel odvetnik, ki ga je bil dal takoj obvestiti. Antho-ny mu je razložil svojo nesrečo. V tem trenutku ni bilo moči ničesar ukreniti. Dva redarja sta ga posadila v avtomobil in ga odpeljala v Ketworth. Sveži jutranji zrak je bil zunaj po tohlobi celice pravo odrešenje; nekakšna topa brezčutnost ga je obšla ter ga rešila, da ni zblaznel. Nedoločen spomin na prenapolnjeno preiskovalno sobo, na radovedne gledalce, na policijskega sodnika in na njegova prisednika je bil bil vse, kar je odnesel iz Ketwortha s seboj. Slo je samo za fonualno vložitev obtožbe. Z vrtoglavo naglico so spet zdrdrali proti Londonu. Iznova so se vrstile ure in dnevi neskončnih muk v tesni celici.
Gospod Forbes, njegov odvetnik, je bil vkljub svojemu uglednemu položaju in visokim dohodkom mož potrte vna-njosti, ki se je potezal za mesto v parlamentu, čeprav je bil videti na oko do-
kaj razumen človek.
Anthony mu je mogel povedati samo to, da on ni storil zločina in da ni v prav nikakšni zvezi z njim. Odvetnika pa to očividno ni zadovoljilo.
»Stanoval sem v gostilni »Bršljan« in za časa umora sem bil na izprehodu — več ne morem povedati.«
»Hm! Kam pa ste šli?«
»Na izprehod, tja v en dan. Okolica mi ni natanko znana.«
»Ali ste koga srečali, ki bi ga mogli spoznati?«
»Ne spominjam se.«
»V dolžnost si štejem, da vas opozorim,« je rekel odvetnik, korakaje po celici sem ter tja: »policija ima zoper vas zelo tehtne dokaze.«
»Kaj naj storim, gospod Forbes? Nič drugega ne morem kakor spet in spet zatrjevati,1 da sem nedolžen.«
Odvetnik se je obrnil, da bi odšel; njegovo čelo je bilo nagubano od skrbi.
»Ali ste že premišljevali o tem, koga bi vzeli za kazenskega branilca?« je vprašal.
»Ne, koga bi pa vi predlagali?«
Pravnik je pomislil.
»Jaz bi se v takem primeru obrnil do sira Jamesa Duncana. Boljšega si ne morete izbrati. Res je, da ni poceni.«
»To ni važno. Dobodite mi najboljšega zagovornika. A kaj ste hoteli reči s tem: v takem primeru?«
»Nu, če naj govorim po pravici, tedaj vam ne smem skrivati, da bo zelo, zelo težko doseči vašo oprostitev.«
»Kaj? Ali hočete s tem namigniti, da
Je obsodba vobče možna.«
»O tem ne morem soditi. Vse, kar morem reči, je to, da so dokazi zoper vas jako tehtni.« V skrbeh je zmajal z glavo. »Zato bora poveril vašo zadevo siru Jamesu.«
»Storite. Kar se vam vidi naiboljše,« je rekel Anthony. Ta človek ga je delal še bolj nervoznega, nego je že bil, in kar oddahnil se je, ko je odšel. Ce je njegov lastni odvetnik tako gledal na stvar, tedaj je moralo bogme slabo kazati zanj.
Cez nekaj dni so mu naznanili olisk in ga odvedli v govorilnico, kjer ga je pričakoval veliki zagovornik, sir James Duncan. Jetniški pazniki so izza steklenih vrat opazovali sestanek. Veliki mož je Anthonya razočaral. Bil Je majhen in sivolas, nosil je nanosnik in dojem, ki ga je zbujal, je bil kar nekam domišljav. Milostni način, kako je zagovornik nastopal proti njemu, je spravljal Anthonyja v obup.
»Gospod Forbes mi je naročil, naj prevzamem vašo obrambo,« je pričel. »Dasi imam posla preko glave, sem se vendar odločil, da sprejmem, če vi tako želite.«
»Veselilo me bo, če se morete odločiti.«
»Pri uvodni policijski obravnavi bo zastopal vaše interese gospod Forbes.«
»Ali hočete s te mreči, da zame ni možnosti, da bi se izmotal že pri policijski obravnavi?«
»Samo tedaj, če morete predložiti popolnoma pričevalen alibi. In tega vendar ne morete, kakor mi je povedal gospod Forbes.«
SBSB3H
m No. 13008/1. — 1930.
13050
Kraljevska banska uprava dravske banovine otvori 3• novembra 1930 v Mariboru enoletno gozdarsko šolo. Na ta zavod se sprejme do 20 gojencev (internistov).
V prvi vrsti se bodo v ta učni zavod sprejemali sinovi malih in srednjih gozdnih posestnikov, ki ostanejo na gozdarskem posestvu kot bodoči gospodarji.
Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, od 16 do 24 let stari.
Vsi gojenci bodo stanovali in se prehranjevali v internatu.
Svojeročno spisane prošnje, opremljene s kolkom za 5 Din, je vložiti do 15. oktobra in nasloviti na šumarski oddelek kraljevske banske uprave v Ljubljani (za ravnateljstvo mariborske nižje gozdarske šole).
Prošnji je priložiti: Krstni list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo in obvezo staršev, da bodo krili stroške v internatu.
5	~	.	...
Podrobnejša pojasnila daje
gozdarski odsek kraljevske banske uprave v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 11. septembra 1930.
Dvokolesa, motorji, šivalni stroji.
otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. — Velika izbira, najnižje cene. — Prodaja na obroke, ceniki franko.	6
TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
PLETENIN
volnene, izdelujem za trgovce v poljubnih množinah po naročilu! (Lohnarbeit.) Delo in fasona prvovrstna. Cene zmerne. Cenjene ponudbe prosi
HUBERTUS FLET5LNICA,
Radeče.	13048

Naznanjamo, da nas je sredi dela nenadoma zapustila tovarišica
Cerezijo Jolen
13044
in odšla k večnemu počitku.
Gorje, dne 15. septembra 1930.
Učiteljstvo osnovne šole Gorje
t
KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR GORJE naznanja žalostno vest, da je dne 15. septembra 1930 odšla k večnemu počitku učiteljica
Terezijo Jolen
nun
Požrtvovalni učiteljici ohranimo časten spo-iti f	13052
Gorje, 15. septembra 1930.
IZVANREDNA PRILIKA!
Železna ilužinska patent postelja zložljiva, • ta« peciranom madracom, zelo praktična za vsako hiJo, hotele, nočne službe in potujuče " osobe stane samo Din J90.—• Razpošiljam po poiine-nom povzetju-

TAKO IZGLEDA SLC&EN
OTVCOEN Lesena patent pfcitelia.
zložljiva. • tapeciranim madracom. zelo praktična. stane samo D 280.
Ležalka ea tunčanje —
(Liegcstuhl) najnovjje vrsti. stane samo Din 150.
MadracTpunletrf « vol-nom stanejo samo D 750. 1_ BROZOV1Č, ZAGREB ILICA 82.
silni junak neštetih bojev, se je bal na svetu samo ene stvari: golazni! Ena stenica je bila zanj strašnejša, kakor najmočnejši sovražnik. Vso golazen, tudi največjo, ugonobi najsi« gurneje in najhitreje »PLRETRIN«.
PIBETRli\ d. d.
Zagreb, Branimirova 43.
POTNIKA
po vsej Sloveniji pri trgovcih in trgovinah s papirjem dobro vpeljanega, — SPREJME proti dobri proviziji veletrgovina razglednic v Zagrebu. Ponudbe poslati na Jugosl. Mosse dd. Zagreb, Jela-čičev trg 5, pod »363«.	13043
Vsled končane kopalne sezije preneham s svojo brivnico v kopališču »Ilirije« in pri-čnem zopet redno poslovati v svoji brivnid v »Okrožnem urada za zavarovanje delavcev«.
Priporočam se	13046
R. JURMAM.
brivec, frizer in pedlkeur.
ŽALUZIJE.
lesene tekstilne rolete (drvonitke), rolete iz gradlna, samonavijalce in lesene rolete »Esslinger« v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka	59
PETER KOBAL
Kranj — Slovenija Brzojavke: Kobal. Tel. interurb. 32.
m
Kljub vsemu zmaguje
LtlGIS LIGA
nad vsemi ostalimi brezalkoholnimi pijačami! Kdor enkrat poskusi, ostane za vedno njen pripadnik.	11607
v
S
2*
ŠPECIJALNA DELAVNICA ZA TAPECIRAN JE IN »D U C O« LIČANJE AVTOMOBILOV
Martin Mali« Domžale
Točna izvršba!
285
Cene zmerne!

KLAVIRJI
Preden kupite KLAVIR, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih KLAVIRJEV. — Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo — Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. — Najcenejša izposojevalnica.	297
Warbineh, Ljubljana,
Gregorčičeva štev. 5. Rimska e. št. 2.
Zahvala
Za mnoge izraze iskrenega sočutja in sožalja ob smrti našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka in strica
Filipa Franka
bivšega drž. dacarja in upokojenega drž. mostninarja
izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo dolgujemo prečastiti duhovščini, tukajšnjemu zdravniku g. dr. Matku za njegove humano, ljubeznivo in neprecenljivo požrtvovalnost za pokojnika. Hvala tudi g. dr. Turku, ki je pri odsotnosti g. dr. Matka prihitel pokojniku na pomoč.
Nadalje smo dolžni zahvalo odličnemu pevskemu društvu »Kum« za ganljivo žalostinko, s katero so izkazali poslednjo čast svojemu članu ustanovitelju, nadalje domači radeški godbi in godbi Zid. mosta, vsem darovalcem cvetja, njegovim prijateljem in znancem ter vsem, ki so nas tolažili ter nepozabnega spremili k večnemu počitku.
13049	Žalujoč! rodbini:
FRANK in CHRISTOF.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če na) pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
hoee
da se mu pošlje po posti naslov aH šeaCo drugo informacijo Ctcoc« se matih oglasov naj priloži v snamdah a	•
sicer ne ho prejel odgovora t ^ JLJršBIi
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
fla&Cevi matih ogCa&ov
In druge informacije tičoče ae oglasov, te dobijo tudi r podružnicah »JUTRAc y
Tlovem mestu
Ljubljanska cesta it. #2
in na (tje&enicati
pri kolodvoru it. 100
Male oglase ln inserate naročajte v naSih podružnicah.
GA

Vajenca
krepkega sprejme Josip ffirn, ključavničar v Kra 36939 1
tevliar. pomočnika
zmožnega za rečno šivano Id zbito delo, sprejmem. — Prednost imajo le dobra l7.n:jeni. Erana in stano vanje v biši, delo staluo. Kast-op slu/.be lahko takoj Andrej Gradisar, Križe na Gorenjskem.	36S74—1
Pletiljo
9"bro izurjeno. sprejmem v stalno službo Nastop ta knj. Ka Breznici 4t. 3. Gorenjsko.	36850-1
Modistinjo
bvežbano in vajenko s primerno šolsko izobrazbo sprejmem Wk3j. Naslov s oglasnem oddelku »Jutra«.
86750—1
Hišnico
»rednjih let sprejmem na Erjavčevi cesti 14. 36702-1
r—---
Vaienko
»prejme modistka Salon »'..a femrne cbn'«, Selen-burgova 6, I. nadstr.
36638—1
Vzgojiteljico
e perfektnim znanjem slo venščine in nemščine prejmem k tri in osemletni deklici. Ponudbe i navedbi plačilnih zahtevkov, prilnco prepisov, spričeval }-i slike' pod »Vzgojitelji ca« na oglasni oddelek »Jutra«.	36434—1
Učenca
t potrebno šolsko prediz-ebruzbo in dobro vzgojo sprejme velika trg. z me farim b'ogom v mestu na deieii. Hrana in »sanova nje v hiJi. Ponudbe pod »Dober račnnar« na oglas, oddel. »Jutra«. 36433—1
Trgov, pomočnika
mešane stroke, perfektne g,i maonfakturista, dobrega Izložbenega aranžerja. vojaščine prostega, sprejme velika trgov, i meša otm blagom v m^stu na deželi, ponudbe i naved bo dosedanjih službovanj ln olačilnih zahtevkov pod »Agilen p,-.močnik« na ogl. oddel. »Jutra«. 36432—1
Dekle
s+rogo po^t.-no in vajeno vsega gospodinjstva, ki bi bi.a tudi v pomoč v trgovini. iščem za takoj. Po rudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tošteno dekle«.	39013-1
Puškar. licenca
»prejme F. K. Kaiser. puškar, Ljubljana. Kon gr»?ni trg 9.	39050-1
Učenko
pridno in pošteno, z vso oskrbo v hiši sprejmem lakoj v večjo trgovino me šanega bla^a. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poštena vajenka«. 37092-1
Kroj. pomočnika
za boljše konfekcijsko delo sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 39044-1
Trg. vajenca
dobrih in poštenih staršev fer dobrega računarja sprej me takoj v trgovino meša nega blaga Franc Mastuak. trgovec v St. Jurju ob juž. železnici.	39003-1
Veziija (štikarica)
dobro izurjena dobi stalno mesto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39038-1
Iščem šivilje
z večletno prakso, za dam-ske obleke. Služba stalna. Naslov v oglasnem oddelka jJutra«.	39039-1
Kuharico
samo z dolgoletnimi spričevali sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
39040-1
Sprejmem
absolventa ali absolventi-njo kiparske, oziroma keramične šole in nadarjeno šiviljo. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 39041-1
Postrežnico
Žabka, Knafljeva nI. it. 10-111	37086-1
Učenko
stTijno pletenje sprejmem takoj, event. s hrano in stanovanjem. Naslov v oglasflem oddelku »Jutra« 39023-1
Pletiljo
»prejmem	takoj v stalno
»iužbo v	sredini mesta. —
Naslov v	oglasnem rddelku
»Jutra«.	37089-1
Pomočnika
za moško in damsko delo. proti plači po dogovoru sprejme Ivan Plavc, Pokopališka ulica 5 — Selo-lloste.	39029-1
Trg, pomočnika
manufakturne stroke, boljšo mcS sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »J-itra« pod šifro »Dober prodajalec 24«. 391J06-1
Služkinje!
,ščem več kuharic, sobaric, deklic veščih kuhe. žandar-merijskih kuharic in dekleta za gostilne s 15. sept. Službe na izbiro. Služinski zavod v Zagrebu, Marovska ulica 13.	39001-1
Službo tekača
dobi takoj inteligenten ln pošten mladenič. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
39078-1
Mizar, vajenca
z vso oskrbo v biši sprejme Jože Jamnik — Skofja Loka.	39091-1
Delavca
za vsa dela sprejme takoj Josip Bergman, Poljanska cesta 85.	39095-1
Služkinjo
veščo kube sprejmem takoj v kantino. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Značajna«. 39112-1
Inteligent. kuharica
ki je že popolnoma samostojno vodila gospodinjstvo, event. tudi boljša vdova dobi mesto pri družini brez otrok. Plača po zmožnosti do 500 Din. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Marljiva in poštena«. 39096-1
Sopotnika
v avto sprejmem za potovanje po Sloveniji z malo kolekcijo. Ponudbe na poštni predal 58 — Celje.
36836—5
Potnika
manufakturne stroke sprejmemo za obisk privatnih strank v Mariboru. Ponud be na podr. »Jutra« »Ma ribor« pod »Sposobna moč« 36804—5
Potnik
manufakturne stroke — za dobro vpeljano tvrdko ma-nufakture, avto vozač, dobi mesto proti proviziji ali fiksni plači. Potovalni rajon: Slovenija in Hrvatsko Primorje. Vpeljan potnik ima prednost. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vpeljan potnik ima prednost«.	39020-5
G. Th. Rotman:
Sambo ln Joko
Vesela levja zgodba.
Se malo — in rompompompom! s»e podere vsa stara ropotija. Kamenje se usnje po strehi na vse strani in gosti oblaki dima buhnejo kvišku, tako da vzame Sambo kar nCliote podplate pod pazduho. Ubogi župan pejpa opoteee v sosedovo strešno lino.
Provizijske potnike
iščem za prodajo igralnih kart. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36070-5
£	rrr-77 r
Avto vožnje
težke, s tovornim avtomo bilom prevzame Fran Kri stan. nehanična delavnica in prevozništvo. Dunajska cesta 54.	36937 3
Šivilja pletenin
dobro izurjena, gre šivat. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »G. J.< 39052
Postrežnico
iščem za dvakrat na teden za ves dan. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
39045-3
Iščem zastopstvo
kake večje tvornice za Hr vatsko Primorje in Dalmacijo. V poštev pridejo lekarne, trgovine z železni no, špecerijske in trgovine z vinom, pri katerih sem dobro vpeljan. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod H. J. C.«	39010-3
Kontoristinja
k' je dovršila 5. razredov gimnazije in trgovski te čaj 8 prav dobrim uspe hom, zmožna vseh pisarni ških poslov tudi za bla-gajničarko, , knjigovodki njo, vešča strojepisja, slovenske, srbske in nemške korespondence, slovenske in nemške stenografije, išče službe kot začetnica v odvetniški notarski pi sarni, odnosno v trgovini v Ljubljani. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra pod »Pridna in vestna moč št. 10/26«. 36765
Trgov, pomočnik
mešane stroke želi preme-niti mesto. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 36670—2
Ekonom
neoženjen, verziran v vseh panogah kmetijstva, išče službe oskrbnika ali gospodarskega pristava na veleposestvu. Cenjene dopise na oglas, oddel. »Jutra« pod »Pristav«. 357U8
Babici
z diplomo, neodvisni se nudi dober delokrog v industrijskem in zdraviliškem okraju, ki ima smisel za skupno gospodinjstvo z 58 let starim vdovcem s premoženjem. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Domačija 58« 39016-3
Izurjena šivilja
z dobrim okusom, se priporoča damam na dom. Sv. Petra nasip št. 49. 39063-3
Potujem za tovarno nogavic in sprejmem
zastopstva
še par dobrih tvrdk. Cenj. ponudbe prosim pod šifro »Merkurins« na oglas, oddelek »Jutra«. 39058-3
Pletenine
vseh vrst (telovnike, nogavice) sprejmem v izdelavo — najraje od trgovca. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	39117-3
I. oblast*, koncesllonlrana
šoferska šola
Camernik, Ljubljana
Dunalsks cesta Štev, 30 (Jugoavto) telefon 2236 Pouk Id praktične vožnle 251
Francoščino
in tudi druge predmete za vse razrede srednjih šol podučuje gospodična, ki je absolvirala srednjo šolo — po nizki ceni. Pismene po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Podučujem«.
36090-4
Gosli poučuje
bivši učitelj konservatorl ja, Studentovska al. 9/1.
35243
Pouk živih jezikov
nemščine, francoščine, srbohrvaščine, angleščine, španščine, italijanščine, v skupinah in za posameznike. Poučujejo po direktni metodi najboljše, kvalificirane moči. Prijave od Vi 7. do \<2 8. zvečer v Beethovnovi "ulici 7, pritličje levo. — Prof. Sid. J. Jeras.
36976-4
Učiteljiščnik
(četrtoletnik) instruira vse predmete osnovne in meščanske šole. Mesečno 2tX> Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39037-4
Francoščino
in klavir
poučuje strokovno izprašana učiteljica. Wolfova ul. gt. 10 — hiša na dvorišču.
35533
Otvoritev tečajev
francoščine, nemščine, angleščine. Akademsko izobraženi predavatelji. Specialni pouk nemščine za slovenske otroke do šolske dobe (v majhnih skupinah). Knafljeva 4, pritličje. Vpisovanje od i®.—12.; od 18. do 20.	311—4
Gdč. Italijanka
pončuje in daje konverza-cije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Konverzacija«. 39103-4
iltfiAi
Plačilni natakar
tridesetleten, govori več jezikov, kavcije zmožen išče nameščenja. Cenjene ponudbe pod »Dobro verziran« na oglasni oddelek »Jutra«.	37022-2
Kot blagajnlčarka
iščem mesta v kavarni, gostilni ali trgovini. Ponudbe pod »Blagajnilarka« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	36830—2
Izučen Žagar
išče službo — najraje na venecijanki. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izučen«. 39014-2
Službo hišnika
strežnika ali pomivalca posode v hotelu, iščem. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	39026-2
800 Din pokloni
kontorist z daljšo prakso, absolvent trg. šole onemu, ki preskrbi primerno trajno pisarniško mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 24«.
39031-2
Šofer
trezen ln zanesljiv Išče
službo sprevodnika k avtobusu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39073-2
Gospodična
vestna ln točna, želi namestitve kot pisarniška moč. Cenj. tvrdke naj pošljejo naslove na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurna računarica«. 35875
Blagajnlčarka
želi mesto v trgovini ali kot pisarniška moč. Po-nudhe -e prosijo na oglas, oaieli-k »Jutra« pod »Toč nt računi«.	36474 a
Trgovski pomočnik
izvežban v špecerijski, galanterijski, manufakt-urni in železninarski stroki, išče za takoj stalno mesto. Ponudbe pod šifro »Uren« na oglasni oddelek »Jutra«.
39100-2
Šolske knjige
za m. razred III. državne realne gimnazije kupi ta koj Nikolaj Homan, Mnst« — gostilna Boje. 39049
Daljnogled *_alss«
šestkratna povečava, nzod-
no naorodai Naslov v ocl oddelku »Jutra«. 36033-6
Rabljen štedilnik
kupim. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 39053-6
Špecerijsko stelažo
s pultom in parcelo zemljišča za stavbo prodam po ugodni ceni. Pojasnila daje Medvešek Anton, krojaštvo Trbovlje I.	36957-6
Načrte in proračune
za zgradbe Izvršule tehnični biro »Tehna«. Llub-Ijana. Mestni trg St. 25-1 159
Čebele!
15 panjev A. Ž., obljudenih in dobro založenih z medom po 450 Din panj en bloc proda Višnar Drago, Jesenice, Gorenjsko.
39009-6
Kompletno konjsko opremo in voz
na peresih prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
39071-6
Fotoaparat
13 X 18 poceni proda Do-minko, Sredina 14. 39076-6
Parni kotel
stoječ, dobro ohranjen, višina 1500 mm, kurilna skrinja 1000 mm, kurilna ploskev 4.50 m2, napetost 6 Atm., prodam. Ogleda se ga lahko vsak delavnik. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39084-6
Mlin naprodaj
v najbolj prometnem kraju pri železniški postaji v mestu. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 36S45—20
Posestvo
5 minut od kolodvora Sta ra cerkev pri Kočevju, ob stoječe iz 13 oralov njiv, travnikov in gozdov s stavbno parcelo in sadnim vrtom naprodaj za 50.000 Din. Plačilo nekaj naprej, ostalo na vknjižbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36826—20
Hišo v Konjicah
kupi samo na prometnem kraju za trgovino ali dru gje Frizer, Ilica 53 v Za grebu. Posredovanje pla čano.	36430—20
Voz — clzo
dobro ohranjeno po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
39115-6

»Radlone«
tri ali štirieevni, dobro ohranjen, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
86463-9
Radlo-akumulator
(14 h) poceni prodam. Ponudbe na oglisni oddelek »Jutra« pod »Akumulator« 37087-9
Avtotaksno
koncesijo
v Ljubljani z skoraj novo moderne limuzino znane znamke radi družinskih razmer prodani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
36999-10
Ford Tudor
limuzina, nove tipe, t zelo dobrem stanju, ugodno proda K. Camernik, Ljub Ijana, Dunajska cesta.
34253
r*r*
Gonilna jermena
Drima In vse mlin tehnič ne ootrebščine vedno v zalogi orl tvrdk! Cadež & Brcar. Llubliana. Kolodvorska ulica	62
Železnato vino
lekarnarja G Piccoiija v Ljubljan' krepča oslabele. maiokrvne, odrasle in otroke.	161
Puhasto perje
kz DO 38 Din razoošlllam oo oovzetlu. nalmanl 5 kg. ootem čisto belo z osle kc oo 130 Din In čisti ouh kg oo 250 Din. L. Brozovič. Zagreb [lica 82. kemična čistilnica nerla.	262
Lesene jermenlce
vseh dimenzij, prvovrsten izdelek, ima stalno v zalogi R':celt Držaj, Ljub-ljai*, F.olcdvor3ka ul. 28.
298
Lep premog
trboveljski, ter drva, dostavlja na dom najceneje ter tudi na obroke Franc Slovša, Kolezijska 20.
204—6
Stružnico za železo
proda Kavčič, Zg. Šiška.
27070 6
Vrtnarija
Kiepacb, Križevci prodaja: Viola tricolor malima tri-inardean (mačuhice) po 0.75 para. Myosotis nana temnoplava, velikocvetna (Vergismeinicht) rana po 0.50 para. Asparagus plu-mosus, 2 letni po 8 Din, Asparagus sprengeri 2 letni po 6 Din, Chrjsanthe-me velikocvetne ln drob-nocvetne po 10 Dim. Thu-ya o*identalis (CFpressa). preko meter visoka po 30 Din, manjše od 10 Din dalje.	37042-6
Poceni prodani
omarico za knjige, kornpl. Brockhaus Leiicon (17 zv.) karnise, obešalnik in slike. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	39057-6
Moško kolo
popolnoma novo poceni prodam radi odpotovanja. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	890*72-11
Poljskih tračnic
rabljenih, cirka 500 tekočih metrov kupi Josip Koščak, Krka pri Stični.
39007-7
Družabnika (co)
sprejmem s kapitalom do 200 tisoč dinarjev v rvr-ho povečanja tovarniške zaloge dobroidofih, po celi državi upeljanih fabri-katov. Prednost imajo trgovsko naobraženi interesenti, sposobni za vodstvo zaloge in knjigovodstva ali tudi za potovanje. Cenjene ponudbe se proei pod »Lep zaslužek« na oglaeni oddeJek »Jutra«.
367AR-16
Šoferja
najraje oženjenaga, H bi bil tudi kot kompanjon in ki bi event. pozneje sam prevzel, ižčeim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »ŠofeT kompamjon«. 39065-16
Družabnika (co)
s kapitalom do 25.000 Din iščem za podjetje v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Pravočasno«. 39101-16
Dobro šiviljo
vpeljano pri strankah, sprejmem kot družabnieo v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39162-16
Hiša
visokopritlična, novodo-grajena, s 5 sobami, 2 kuhinjama ln velikim vrtom naprodaj ob cesti Državno zdravilišče Šoštanj—Topolščica. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
36678—20
Celo posestvo
obstoječe iz hiše, poda s skednjem, hleva, kozolca, 3 obokanih kleti in velikega sadnega vrta prodam — Istotako prodam tudi za stavbišče pripravno parcelo ob ceeti ter poleg veliko njivo. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Rentabilno«.	39011-20
Novozldano vilo
z malim posestvom pri Rogaški Slatini prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	39002-20
Hiša v Rog. Slatini
6 sob, pritikline, 3600 m2 velik cvetlični vrt in sadovnjak naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 37090-20
Hiša
knipno zidana, 3 sobe, hlev itd., 2 orala zemlje, pol ure od postaje igicno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39109-20
Vsakovrstno zlato
IcnnrrV do ««MHIb cenah
Černe — favelir
Lhjblljoa. WoHova al. 3.
38
Voitišivo
Bolniški fotelj
pripraven za bolnika, radi pomanjkanja prostor* poceni naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 37045-12
Antlkvltete
Prodam 3 postelje h 16. stoletja, last grofov Blejskega gradu, okrašene z raznimi omamenti in planinskim orlom, 1 pisalno mizo, 1 zlato avbo in 1 ogledalo. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 86856-12
Kompletno spalnico
iz mehkega al! trdega lesa (tudi iimnice) vse snažno kupim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro 39068-12
»Solidno 68«.
Umlvalno mizo
umrvalno garnituro in sred-njeveliko mizico kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Čim prej«.
39104-12
Kateri
moških oblek, ali usmiljena oseba bi hotela zaupati ali podariti učitelju (beguncu iz Primerja) brez sredstev, novo ali ponošeno obleko, katero bi na mesečne obroke odplačeval — ker bo tukaj državno nastavljen kot učitelj. — Jto-nudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »UčitelJ-begumec«.	39074-13
Trgovino v najem
vzamem — najraje v industrijskem kraju. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gorenjska 360«.	39060-17
Gostilno
v prometnem kraju iščem v najem. Ponudbe prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod »Jesen 930«.	39059-17
Vrtium
Krompirja
več vagonov lepega belega prvovrstnega blaga proda Franjo Cajnko, Slovenj-gradec — telefon 5.
39005-33
Kisla Jabolka
za mošt brez gnilobe, kupim vagonske pošilike in plačam pri prevzemu. Ponudbe z navedbo cenp Dod »Kisla jabolka« na oslasni oddelek »Jutra«. 36960—34
Jabolk
Kanada, zlate parmenke ln drugih lepib namiznih ter za prešanje več vagonov proda Franjo Cajnko, Slo-venigradee, telefon St. 5. JS	89004-34
Dijaka
nižjeiolca it boljše rodbl ne sprejmem na hrano in stanovanje. R. L Ljubljana. poljanski nasip it. 12. IL nad., vrata St. 10. 35417
Dijaka
sprejmem na stanovanje popolno oskrbo. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 39027-""
Dijakinjo
v sredini mesta sprejmem. Klavir. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39042-22
Dijaka
sprejmem na stanovanje na Zaloški cesti 10 — Moste.
39048-22
Dijakinje trg. tečaja
sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 36925-22
Dijaka
iz boljše hiše sprejmem v
vso oskrbo sredi mesta.. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39097-22
Fino portugalko
toči gostilna »pri Dolenjcu« (preje pri Pavletu), Kapiteljska 3 — nasproti Aloj-zijevišča (če« Poljansko cesto).	39046-18
			
usZ		m	
Stanovanje
sobe in kuhinje ISčeta n takoj ali pozneje mirna zakonca brez otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Dunav« 36936-21
Stanovanje
3 sob, kuhinje in pritfklln, v Rožni dolini oddam takoj ali s 1. oktobrom. — Poizve se cesta XV/4, I. nadstropje levo. 36892-21
Stanovanje
2 sobno, s pritiklinaml, suho, čisto tn zračno, samo v mestu, Išče 3 članska mirna družina u november aH takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Snaga«. 86729—21
Sobo ln kuhinjo
Iščeta zakonca bres otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačam do 500 Din«.	39054-21
Stanovanje
„ sob, kuhinje in pritfklln oddam. Poizve se na Ko-deljerrem, Zadružna ul. 16 39018-21
Stanovanje
2 »ob, kuhinje hi pritlklin takoj oddam. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Razgled na grad«.	39047-21
Stanovanje
3 sob hi kuhinje, v mestu oddam za november stranki brez otrok. — Ponudbe pod »Cista stranka« na ogl. oddelek »Jutra«. 39080-21
Stanovanje
snatno, S sob normalne velikosti, s pritlklinami ln event. kopalnico ižče v mestu za 1. november mirna in »olidna rodbina. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Redoljub«.
35056
Gostilna ln kavarna
dobro uvedena, v centru s stanovanjem in 8 letno pogodbo radi odhoda takoj zelo poceni na prodaj. — Vprašati: A. Markovi«, Zagreb, Oliea kraljice Marije broj 5. 36664—19
Delavnico
pofeo, svetlo in z elektriko sredi mesta oddam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Delavnica«.
39062-19
Svetel prostor
v kleti, z več okni, pripraven za krojaško delavnico, iščem s 1. novembrom. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Damsko krojaštvo«.	39082-19
Gostilno
vzamem v najem ali na račun. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifm »V najem«.	39067-17
Sobo ln kuhinjo
isrketirano, v pritličju odam s 1. oktobrom starejšemu zakonskemu paru, ali samostojni samici brez otrok Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39086-21
Sobo tn kuhinjo
oddam v Zeleni jami, Valentin Vodnikova St. 15.
39090-21
Stanovanje
2 »ob, kuhinje in pritiklhi oddam s 15. novembrom za 500 Din mesečno. Naslov v odasnem oddelku »Jurta«. 6	39093-21
Kuhinjo in sobo
oddam takoj stranki brez otrok. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39114-31
Stanovanje
»obe, kuhinje ia pritiklin išče starejša stranka brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Enosobno«.	39116-21
Dijakinjo
sprejmem na hrano hi stanovanje blizu učiteljišča. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39113-22
Dijaka ali dijakinjo
sprejmem v v»o oskrbo v vili pri liceju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
36633-23
Sobo
z električno razsvetljave In posebnim vhodom oddam 3—8 mirnim gospodom, ali dijakom. — Cesta v Rožno dolino 5, pritličje. .36984-23
Solnčno sobo
v komfortni vili oddan po zmerni eeni. Ogledati med 13. in 14. uro. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	86763—23
Sobo
s posebnim vhodoa te
električno razsvetljavo oddam starejšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36752—23
Prazno sobo
elektrika, parket, poseben vhod, ▼ sredini mesta, iščem. Plačam 400—500 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »400 —500«.	36509—23
Sostanovalca
sprejmem na hrano in stanovanje. Lepa »oba, poseben vhod, elektrika, mesečno Din 650.—. Restavracija »Soča«, Sv. Petra o. 8.	85872-23
Sobico
lepe opremljeno, ▼ novi vili takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra.
39055-23
Visokošolka
Išče svetlo sobo s separatnim vbodom in elektriko, po možnoeti s souporabo kopalnice — blizu Tabora ali univerze. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »16. oktober«.
39056-23
Dve prazni sobi
arketirani oddam za 800 in. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39036-23
Di:
Sostanovalca
Miru Tabora sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39033-23
Sostanovalca
ali dijaka
na stanovanje in brano sprejme Fani PSot, Stari trg 1-IH.	39019 23
Sobo
oddan takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
39017-38
Prazno sobo
z elektriko in vhodom Iz stopnjie oddam v bližini Zvezde. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39051-23
Lepo sobo
s poseb. vhodom in elektriko oddam blizu Tabora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39065-23
Prazno sobo
solnčno, v bližini gl. pošte v Ljubljani oddam. — Ponudbe z naslovom na oglas, oddelek »Jutra« pod šify> »Solidna soba«.	39066
Opremljeno sobo
oddam 2 gospodoma s hrano ali brez v Ilirski ulici št. 19-1, desno. 39079-23
Sobo
lepo epremljeno, ▼ bližini kolodvora oddam s 1. oktobrom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 39088-23
Opremljeno sobo
elegantno, v eentru mesta, s strogo separiTanim vhodom takoj oddam gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39087-23
Lepo sobo
s posebnim vhodom v pri tličju ali L nadstropju, blizu cestne železnice, išče starejši gospod pri boljši s franki brez otrok ali sorodnikov. Ponudbe pod »Od trgovine« na oglasni oddelek »Jutra«. 89063-23
Mlad gospod
z visokošolsko izobrazbo — išče znanja z mlajšo, inteligentno in samostojno da-mo. v svrho skupnega krajšanja dolgočasnih jesenskih večerov. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Lepša bodočnost«. — Tajnost zajamčena. 39106-34
Gdč. Verica
iz Zajgradec pri Boh. Bistrici, ki je pisala kartico dne 8. sept. 1930 — Bled. Pavk hotel — Štefanu v bližino Maribora, se prosi, da piše ponovno in tudi da naslov, ker pisma nisem prejel.
39107-20
Trgovec
na deželi, star 33 let, s premoženjem 180 tisoč Din, želi resnega znanja z damo do 32 let, ki bi posedovala lastno trgovino na deželi, radi skorajšnje ženitve. Samo resne ponudb«, če mogoče s sliko, pod šifro »Lastno ognjižiSe 33« na oglasni oddelek »Jutra« Tajnost zajamčena. 36846-25
Sobo
opremljeno ali pranta, s posebnim vhodom in elektriko oddam takoj ali s 1. oktobrom v bližini realne gimnazije. Naslov v oglas, oddelku »JutTa«. 89077-23
Mirno, prazno sobo
s strogo separiranim vhodom, v mestu ali na periferiji iščem s 1. novem broni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samski«.	39081-23
Opremljeno sobo
oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
89094-23
Sostanovalca
blizu Tabora sprejme Vizjak, Prisojna 3-Itt.
39098-33
Lepe pisarn, sobe
parket, elektrika bi souporaba telefona, v centru mesta oddam takoj, šelenbur-go*a 6-1, soba 12. 39099-23
2 prazni sobi
oddam na Mestnem trgu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39105-23
Dvpiti
Uradnica
simpatične prikupi jive ru nanjosti, živ temperament, v najlepših ženskih letih, inteligentna, s čedno plačo, perilom, pohištvom, želi resnega znanja z zna-čajnim gospodom od 30 let naprej. Samo resne ne-anonimne ponudbe pod »Primorka« na podr. »Jutra« v Mariboru. 36531-34
Rusinja
Danes ob 20. uri Istotam. Zelen listič.	39015-24
3 mladi gospodje
želijo dopisovati s tremi gospodičnami, v starosti od 18—30 let. — ponudbe, če mogoče s sliko na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod »Srečna bodočnost«.
39088-34
Tlonka
Dvignit« takoj pismo v ogl. oddelku »Jutra«. 39032-34
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom, elektriko in parketom oddam takoj solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
39034-23
Opremljalo sobico
po možnosti ob Tržaiki cesti išče gospodična, ki gre tudi kot sostanovalka. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	89026-33
Sobo
v eentru mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	39030-26
Sobo
okusno In solidno opremljeno, strogo separirano, snažno in prostorno, solnčno in mirno, s parketom in elektriko, išče za stalno za 1. oktober miren gospod srednjih let. Ponudbe pod »Profesor« do 34. sept. na oglas, oddelek »Jutra«.	37091-23
Kabinet
ali majhno preprosto opremljeno sobico iščem za takoj — event. grem tudi kot sostanovalec. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Miran m snažen«. 39076-23
Izjava
Podpisani tem potom Izjavljam, da niseim plačnik dolgov, ki jih dela moj sin Jožef Sk-ušek. Ljubljana, dne 15. septembra 1930. — Karo! Skužek. posestnik v Ljubljani, Mala čolnarska št. 8.	39021-24
Po zemlji
srečna hodi
nedoeeina — »mucica«!
39043-24
Katera
bolla Gospodična, stara 15 do 80 let, biučila 20 letnega hrteligemteiega Gospoda plesati ponudbe s sliko na-zahtevo sevrne nazaj na Oglasni oddelek Jutra pod značko lrigdar pozabljena.
39035-24
Elektropodjetje
Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra«. 39092-24
Vdova
išče boljšega starejšega gospoda, ki je kot vdovec tudi porušil bridko življenje in Di si želel na stara leta pomoči. Rada bi mu bila dobra, skrbna in poštena — samo, da bi imela do smrti svoj dom. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Hvaležna 49«.
39110-34
Dober črn klavir
tvrdke Schnabel, naprodaj. Naslov v oglasnem oddalk* »Jutra«.	86929 Ji
Violino
dobre ohranjeno prodam. Na ogled samo popoldan ■» Zeleni jami, Ljubljanska <v št. 57.	»064-2»
iLZLLL
Peteline
italijanske jerebičerce, mla. de, čistokrvne, premiran« proda graščina Zerjavgrad. Dol pri Ljubljani. — Rad.« barve pasme, 6kobee ne napade.	39069-27
Poziv!
Sestra mojn tražim Frančiška Ozmec rodjena Rajh
iz Stroče Vasi, koja živi u Zagrebu, udata za Antona Ozmeca, zidara. Ko zna za nje.nu adresu, molim da javi gdji Terezi Matijašič, Mandilova ul. br. 8, Beograd. 36538-31
Pisaini stroj
»Ideal«, skoraj nov, ugodno naprodaj na G-osposvet-ski cesti štev. 8-1, desno.
36816 29
Žakart pletilni stroj
10/80 (ročni) prodam 7» 35.000 Din — tudi na obroke. Pojasnila daje Lovro Rebolj v Kranju. 39061 i9
Če nujno rabiš sliko
slike za legitimacije, fih dobiš v 10 minutah pri Jo. ško Šmucn, fndustr. la umetn. fotografu. Ljub' a-na. Wolfova aliet 12. 17242
Avtogume, zračnice
itd. vsake velikoeti popravlja solidno in por />i? specijalna delavnica vrnil. niziranja Dolenc, Maribor, Aleksandrova testa št. R5.
391Of JI
tx
oJLcu tkruvoj
Ne v tujino!
Doma se odvadite kajenja Nikoprost stane franco 76 Din. — Razpošilja Lindič, Ljubljana, Komenskega 36 36194-37
Telefon 2059
Premog suha drva
Pogačnik. Bohoričeva 5.
391 Bolniške stole
ifeeguft Davorin RavJjen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoii Ribnikai. Za Narodno tiskarno d, d, kot tiskarnarja Ftaoc Jezoršek, Za inseratni de' Je odgovoren Aiojjzai Nosak. Vsi v Ljubljani.