1. številka. Ljubljana, v s annvarja. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dati svcfer, izirofii nedelje in praznike, ter velja pop*Sti prejfiman za av s tri j sk o • oge rak e dežele za vse leto 15 g-ld., za pol leta gld., za č«trt. leta 4 gld., » jeden mesec 1 trld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na don za <'se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po if]i na dom računa sr p 10 kr. na mesec, po 3< kr. četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaču/e se od četiristopne petit-vrBte po fi kr., oe ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tlaka. Dopisi nai a» izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in up ra v ni fi tv o je v Ljubljani v Frana Kolinana hiši, „Gleda: %a stolna". Upravništvu naj se blagovolijo poSiljati naročnino, reklamacije, oznatiila, t.j. vse administrativne stvari. —■*- Vabilo na naročbo. Slarno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je po tekla koncem leta naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. .. pol leta........ 6 n 50 „ , četrt leta....... 3 „ 30 „ p jeden meBec...... I „ 10 „ Za pošiljanja na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 15 gld. — kr. „ pol leta........ 8 „ "~~ »• „ Četrt leta....... 4 „ — „ „ jeden mesec....... ' ■ 40 „ TJprmwi*tvo „Ulov. Naroda**. 0 novem letu. .Za nami je staro, v veselej zabavnej družbi poki pano, pred nami pa novo leto i vso svojo ne-gotovostjo, z vsemi upi in živimi nadami, s katerimi ge )Ozdravlju človeški rod, ki si svoje težave, skrbi ir lezgode lajša in blaži z lahkonogo nado, ter si hod .inost v svojej domišljiji vedno la dosledno prej Stav IJn lep>o in ugodnejšo, nego je pozneje v isti it. A dasi je uada izmej najlepših darov nebeških, da ji i mi iskreno želimo, da bi ravno pričeto leto bil. srečno in veselo v vsacem ožim, da bi naš nai I dosegel vsaj nekoliko svojih pravic in onih pot jev, ki so za njegov obstanek, za njegov razvoj in i njegovo blagostanje neobhodno nujni, vender pri Jadnokrvuem premišljunji ne nahajamo ničesar, kar bi v nas vzbujalo preverjenje, da utegne baS nov leto biti izredno plodno in narodom koristno. Ni povoda in tudi ne posebno očividnega um.a. da bi z veliko bojaznijo se ozirali v bližnjo bodočnost, isto tako pa od novega leta tudi veld.h pridobitev pričakovati ne smemo. Kamor koli se oremo, opažamo nekako zatuhlo tišino, povsodi se yi, kako se utrjujejo postojanke, iščejo in snu-JtV ove zveze, kako se pripravljajo in oborožujejo vse/ države nasproti možnim dogodkom, ki utegnejo pratresti in predrugačiti naš stari kontinent. N» mi lijine dobro izvežbanih in oboroženih vojakov čaka bojjnega klica, in več milijard zrnu vojni budget evbpskih držav. Pod pezo oboroženega miru vzdiha« in trpe evropski narodi že dolgo vrsto let in pfemvmbe se tudi v tem letu še ni nadejati in s»loh tako dolgo ne, dokler bode negotovost in napetost političnega položaja in skrb za obstanek iihtevala, da se najboljše sile uporabljajo za vojaške rame ne. In če si ogledamo notranji položaj Avstrije in ia.i(! ožje slovenske domovino, vidimo na prvi hip, da je tu mnogo še negotovega, nedodelanega, ne-osnovanega, da imamo pred seboj se mnogo političnih bojev, veliko, jako veliko narodnega, resnega dela. In tega resnega dela se nam je z vso energijo po}/Meti. čim resneje, čim vztmjueje bodemo delali in se trudili, tem hitreje in tem gotoveje dosegli bodemo zaželjen; smoter. Ravno o nas velja pregovor: „Vsak narod ima toliko politične važnosti, kolikor je zasluži" in „Pomagaj si sam i u pomaga ti Bog". V prvej vrsti moramo tedaj sami prijeti za delo z vso odločnostjo, širiti moramo narodno idejo, narjdno zavest, pri vsakej priliki z vso žilavostjo potezati se za pravice in niti za las odjenji.fi od tej ., kar nr.iu gre po naravi in po obstoječih zakonih. Ako bode \Bak narodnjak zadostil v tej zadevi Bvojej svetej dolžnosti — po dosedanjih skušnjah smemo se tega po vsej pravici nadejati — potem bodo naši boji, naši napori kakor intenzivni, tako tudi vepešni in naš narod in njega zahteve bodo tudi na merodajnem mestu našle odmev in se morale jemati v po Štev in potem nastala bode brez dvojbe za nas boljša bodočnost, katera bode tem lepša, ker smo si jo deloma sami izvojovali in pridobili. Ko tedaj v novem letu in v pomnoženej obliki stopamo pred slovensko občinstvo, zagotovljamo, da bode naš list i v bodoče oBtal zvest svojemu programu, da bode z vsemi svojim silami delal v navedeno svrho, prosimo pa tudi vse narodnjake, da Be o novem letu z novim, podvojenim veseljem in z vso odločnostjo poprimejo narodnega dela, da pri tem delu vztrajajo. Potem lodemo koncem tekočega leta lahko z veseljem in zadovoljstvom ozirali se na preteklo jednoletno dobo, da se bodo uaše nade in izpolnile. w JL mo se zanašat vsaj deloir. Za „Mir11. Pretekli sti dve let odkar je taroaftS koroških narodnjakov poslal noj slovenski svet v>ielo novico, da namerava izdavati iist za koroaki l|iid-stvo. Ta veBt vzbudila je povsod mi i »eliko veselje; od vseh krajev hiteli ko narodnjaki, da i skočijo na pomoč budilelju korošl iših bratov. Jedva dve leti — kratek — izhajal je nMir" ali kaka sprememba ! Prej bilo je na Koros"1 n i v narodnem oziru kakor v naravi po simi: ve«, otrpnelo; povsed dremanje in spanje. Sedaj klije pa povsod novo življenje, povsod vioirao veselo gibanje! Na najvažnejšem, na šolskem polji priborili so si koroški Slovenci znaten uspeh', ter položili s tem teme j daljnemu napredlni: Jedua občina vsaj ima že od jeseni sem na pol slovensko šolo. Pa oglasila so se že druge občine, nastopile isti pot, in pri čakovati je, da ce bode dolgo, ko bodemo čuli, da si je na Koroškem že druga, tretja občina izbojevala tako šolo! Pri volitvah v občiuske odbore borili so ae že koroški kmetje pod načelom ...rodnosti, ter zmagovali. Korošci, naši bratje, začeli bo Be zavedati, da so slovanskega rodu. Iskrica, katero je užgal blag lodoljub, r&zuetila je ogenj narodu »sti na Koroškem. Čuvajmo ta ogenj, da ne ugusne; skrbimo, da po-staue mogočen plamen, ki bode ogreval srca vsega slovenskega ljudstva na Koroškem! Narodu« sovragi naš' živo čutijo imenitnost „Miraa, ter mu želijo pogin prej ko mogoče. Svoja pia desideria izraževali so po svojih glasilih, češ, „Mir" po novem letu ne bode več vznemirjal zidarjev, ki zidajo nemški most od Balte do jadranskega morja. Ali njihovi upi bili so prazni. „Mir" bode izhajal kakor dozdaj, delal bode krepko in neustrašeno klical bode koroško ljudstvo, da se zbira ouolo naše trobojnice, ter stoji kakor skala za pravice in napredek slovenskega naroda! Zopet se obrača g. Einšpieier do nas, ter nas prosi pomoči. Te pomoči mu ne Bmeino odreči! Mi živimo v resnih, ozbiljnih časih Prej, nego se nadejamo, bode se morebiti razlegal po Avstriji zopet LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. tDalje.) 'Navedeno nam je označilo le pisatelje novinarskega urada, sledeče pa naj pojaanuje njih delovanje1 po časopisih. Dokler še ni bilo novinarskih urado', pomagale so si vlade pa drugej poti, da bi s svojini namerami prodrle mej občinstvo, da bi prišle lo večjega upliva v časopisji. Na skrivnem so si tavadno za kaj dragi denar nakupile veljav u in razširjene časopise, ki so potem vladi pot gladili v javnem mnenji. Časih so pa vlade na Bkrivnem zase pridobile na videz nezavisne može, zlasti pisatelje, ki so z obilim vladinim t. j. državnim denarjem osnovali nov časopis ter ga v vladi-nem tmislu uredovali in nu svetlo dajali. Vse te čaaopse, uaj so bili vlade popolna lastnina ali ne, podpii tla je vlada n skrivnem neprestano, pošiljala jim derarje, poštne t 'ege in VeBti, važna poročila, ki so občinstvo posebno zaiimala in katerih drugi časopisi vsaj tako hitro neso mogli dobiti. Navadno so vsaj za nekaj časa taki časopisi ohranili svojo navidezno nezavisnost v očea čitajočega občinstva. Vladi je to posebuo služilo, ker je v teb časopisih, na videz nezavisnih glasilih javnega mnenja, svoje namere in naredbe zagovarjala in razširjala dosta ložje, kot v listih, ki nosijo cesarskega orla na čelu. Nobena prevara pa dolgo ne traja. S Časom je občinstvo spregledalo razmerje mej vlado in na videz nezavisnim časopisom, pravim to razmerje je spre gledalo občinstvo t. j. več ali manj čitatelj ev, nikdar pa ne vii. Da so ti prebruanci odtegnili podpirani mu čaBOpisu svoje zaupanje, pomagalo ni dosti, kajti časopis je bil že pregloboko se ukoren i ml. Tem časopisom pravimo „oficiozni" (pozlačenega konja za dobro besedo slovensko) ter jih ločimo od ,.<>! i ci .'I n i h " ali „uradnih". Da vlada popolnem svojevoljno ravna z uradnimi časopisi, znano je v obče; a po gostem ravna tudi £ ofiei oz u i mi listi, jako osorno; po njenej vol}i morujo ti danes z vso navdušenostjo in z vsemi v r» x. kwun».^?^l ■.. .. mogočimi besedami zagovarjati in lepšati isto stvar, ki so jo včeraj ali pred jednim tednom srdito pobijali in zavračali. Kavno b temi oficijozuimi listi imajo pisatelji no vi na r sk ega u r a da mnogo neprestanega dela. A glavna naloga novinarskemu uradu je vladnej politiki pot gladiti v nezavisne oaaopise; glavna naloga mu je pridobiti in preslepiti uredi-telje in izdatelje nezavisnih zelo razširjenih in veljavnih časopisov, da sprejemajo in prijavljajo razprave, članke in dopise, ki izvirajo iz novinarskega urada ali pa prihajajo od navdihnenih pisateljev, za večji ali manjši denar služečih rečenemu uradu. Ti plačani navdihueni pisarji se obračajo s svojimi dopisi in člauki do urednikov nezavisnih časopisov ter ponujajo svoje izdelke ali zastonj ali za pičlo plačilo. Res so ti najetniki prave marionete, ki po škrpcih plešejo, a urednikom nezavisnih listov se vender prikupijo, ker jim poročajo o imenitnih ali rtedognanih stvareh, katerih drugi pisatelji še ne poznajo, katerih tudi poznati ne morejo, Po svojih akriv-nib./-avL'zab z vlado in vladnimi krogi so večkrat 1-hko v\ ganjali uredništvu dogodke ali u,^aJtera*:e HkloP° lic, ki bode klical na boj, na volišče. Takrat se odločevalo ali bolo napočili za nas na novo časi aihujšega tlačenja, čnsi, v k »tenh na* bolo narodni jvražniki naši, kakor že groze, pretepali s škrpi-oni, ali pa, da se okrepča s.jd tuja večina v držav-zboru, ki hoče izveisti jednakopravnost za vse ivstrijske narode. Vsak glas, vsak poslanec bode ražen. Korošci, naši bratie neso bili dosedaj tako li, da bi Imeli poslanca, ki so ga sami izvolili, bi DOUHtignil za nje v državnem zboru svoj t rjal njihove pravice. l\. ne sme tako ostati! Zadnjič propal je ispieler v C'lovskem okraji samo z 12 gla-drugem, B-Ijaškem okraji ostali so Slovenci [j samo za 30 glasov v manjšini. Tukaj je torej lem okraji zmaga gotova, v drugem zmaga I i Volitve za deže'ni zbor koroški so pred durmi; ne motim, vrHle bo Jo se letos. D j sedaj zaje v Celovci jedini gosp. Enšpieler slovenski \na Koroškem. ^Mirova" naloga bodi. da v ije ne bode vetf sam, da dobi par krepkih /ačev; v koroškem deželnem zboru par ne-■nih soborilcev v svetem boji za pravice slo-j>ga naroda. takih časih ne smemo skopo stiskavati žepov. Glejmo nasprotnike! Kako neumorno rujejo s svojim „šulvereinom, da bi spodkopali korenine na-Hej narodnosti; kako požrtvovalno pobirajo doneske J V Avstriji, v rajbu, in izven rajha zanj, za naš po-|f,'in. Ko vidino. kako napajajo naši sovragi vse *ile, da bi skopali grob in položili vanj sir kj narod, tedaj bilo b- pač pregrešno pozabljeni'. \ oih sebe, če ne bi stopili v brau za velike svete interese narodu, mej katerega sinove se s ponosom štejemo! Tua res agitur! Teh besed ne pozabimo nikdar! Na Koroškem treba je uajveč truda, največ žrtev, ker se je na Koroškem največ zanemarilo. Korošci zahtevajo od nas pomoči; dajm:> jim jo. „Z:itorej društva in Čitalnice, ki si;e se lansko eto spomnile „Mirau, postavite tuli letos par fonn-1 v proračun za nM cu, in vi rodoljubi, ki ste ni darovali za „Mii", m vi rodoljubi, ki ste letos lut rpeli oni forint, katerega ste lani darovali za „Mir", v prospeh narodne stvari na Koroškem, položite tudi letos to majhno žrtvo na altar dom o v. ne!44 I. D. Politični, razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 2. januvarja Poljskemu časopisu „C.asu se iz Lvova poroča, da je predsednik državnega zbora dr. S mol k a že odposlal zborničuej pisarni duevui red prve seje po bož'čmh praznikih. V tej seji pride na vrsto: 1 prvo branje Steudelovega predloga o fakultativnem požgauji mrličev; 2. prvo branje predloga o omejitvi pri eksekutivnej prodaji prem i-kljivega blaga; 3 poročilo o vladuej predlogi in Roserj^-^m predlogu za odškodovanje po uedd>nem obsojsuih; 4 poroč lo o predlogih Hcrbsta in VVurm-branda o jezikovnem vprašanji; 5. razni referati in peticije. — „Nar. Listom44 brzoiavlja se iz Beča, da pri obravnavi Herbstovega in Wutmbrandovega predloga v državnem zboru upa desnica dob ti 4 glasove večine, če bode ves Coroninijev klub glasoval z lev co, kar je jako verojetno in se bodo L'enbacher, Fucbs in Neumaier zdrluli glasovauja. Dalje piše omenjeni list: »To negotovost položaja zakrivila je desnca sama, ker ni prehitela levičarjev s svojim predlogom. Če sedanja večina ne reši jezikovnega vprašanja, ga bode pa večina iz levice, ali vsaj večin»\, katere veliki del bodo levičarji. Ta rešitev bode pa taka, da se bode desnica gotovo keaala, da se sama m paprij-l* in cijative, ali vsij porabila priložnosti pri obravnavi IL-rbstovega in \Vunnbran-dovega predloga.44 „N. L'sti4 opominjajo desnico pred tako nevarnostjo, potem pa nadaljujejo: „Jlikovno vprašanje ni nii druzega, kakor izpeljava X.IX. člana državo'h (snovnih zakouov, ko bi desnica ta dati praktično izveh, bi vsaka prednost, ki bi jo pustila nemškemu ježku, velala m njeno koncesijo. Kar se tiče vlade, je grof TaafTi privrženec državnega jezika, pa se mu ne zdi umestno to kodifid ati, ker bi to ne pospeševalo sporazumlieoja narodnosti]. Grof Taaffe zamenjava uzrok z uftmkom in ne ?e, da ravno to, ker ni preciznih jezikovnih določb, prouzročuje narodnostni prepir." „Prager Abendblatt41 pravi v svojem razgledu prošlega leta, da si je vlada prave avstrijske misli pontavda za svoj smoter, m misli, da stoji popolnem na avstrijskem stal šoi če se otdra na ve-eino, ki je sestavljena iz vseh avstrijskih uaroduo-stij, in je ponosna na t). Ministerski predsednik hoče vsekako doseči sporazumljenje vseh narodnostij. Tako resni problemi se pa ne dado na mah izvesti, zlasti, čo se vedno delno zapreke i/, hudobne volje. Pa upanje grofa Taffeja se bode izpolnilo, ker je upanje domovine. S trdnim zaupanjem in z iskrenejšo željo, da bi patrijotično delo imelo dober vspeb. po zdrav ljamo novo leto. — ,.Gazeta Lwowska41 pravi, če bode desnica postavila se samo na konservativna načela, še Hohemvirtov klub ne bode zjediojen; avtonomistično načelo je jedino rao goca podlaga desnico. Lieobacher nema nitakega uzroka pritoževati se, ker je desuica podpirala vse njegove predloge. Tudi , Dziennik Poteki" meni, da nnmo avtonomija more biti program desnice, ne pa kouo"vatizem. — N. Listy j#a pijejo o teiii, da je desnica zveza jako različcih eiemen- v. ki so se v sili združili, pa uemnjo ob^neu;? smo; t D >khsl ne določi nč o vpratanjih, kaj hoče Jo desnica, ne more se o njenej sadaujo^tt, še ji* tj - o nje-nej bodočnosti govoriti. Vir sedanj ečine je vlada, ko bi grof Taaffe radi kake pre-membe nazorov v odločilnih krogih odstopil, imela bi desnica jako žalostno lice. N. Listy silijo na to, da 3e še v tej leg.sla-turnej dobi obravnava o volilnoj reformi Danes ima desnica večino, kdo jo bo imel v prihodnje se ne ve, če si desnica z volilno r« iormo ne zagotovi večine. JS» Danaji naj bi se predmestja uvrstila v mestno kurijo, kajti s tem bi se povekšalo število demokratičnih poslancev. Nekaterim češkim in poljskim listom se po* roča iz Dunaja, da se zdaj bavi vlada z defiu tivuo organizacijo državuili železnic in da je sklenila, da se uvede nemščina kot uradni jezik vseh državu'h avstrijskih žele/niri. Pri ob-evaiji s privatnimi strankami bodo na d '.fl.ii js/.ik tuliprišli v veijavo. — No ve se kako bodo Ć h in Poljaki s tem zadovoljni — N. fr. Pr. je /.vedela iz B nn, da odstopi moravski cesarski namestnik grof Sclioo-born, in se nadomesti šletijkkim deželnim predsednikom marquisom B M qu»h'inom. Pri debati v soboto o verifikaciji krajiških poslancev t lirvattUem siboru prišlo je do burne koutroverse mej katolikom Iv čem iu pravoslavnim Gjurjevičem radi nekega predstavljanja katoliških zastojmikov pri nadškofu iu kardinalu M bajloviču in pravoslavuih pri metropolitu Angjeliću; tu je zač tek bratskega razpora v čisto srbskih vprašanjih. Vsi krajiški poslanci so so ve'ific:rali m naprosila se je vlada, da odpravi kr. komharijat v Krajini. — V nedeljo je sabor u za predsednika in z jednako večino, slednjej 8eji odšel htramn. da ima t kluboma. — N *r v ožjo dotiko i bt____ . _______ nik narodnega kluba svoj program. Isto misli storiti tudi srbski kiub. — Budgetni odsek sklenil je predlagati, d* se vladi dovoli uidemuiteta za 6 mesecev, ob jjdnem pa z.ihtovati, da potem vlada predloži budget za vso kraljevino, da bodo tudi krajiški poslauci mogli uieležiti se posvetovanja buigeti. svojega kraia. Grof B.unfty, kot govornik liberalne stranke, je pri novoletnem čestitau|i pri ogerakem mi-nisterskem predsedniku poudarjal potrebo reforme gosj)oske zbornica in energičnega postopauja pror,'i autisemitizoiu. Viiaiije države. Srbtkl ministarski sv't j« sklenil razpustiti sedanjo skupščino, in sklicati novo redno skupščino meseci februvurja. Kakor poročaj > časaiki, vrne se ru«rt| minister vnanjih zadev Giers sredi januvarja v Ru-8.10. — „Ga/eta Narodovva* ve povedati, da je vsled snidenja ministra Giersa s Bsmaikoin nasto-pilo tudi neao zbližauje mej Avstr.jo in Riaaijo. Ta časopis tu.li nvsli, da 1884. leto mine brez vojske. — V „Post** «e pi se iz Varšave, d* se v poljskih in židovskih šolah ne predata v raaternem jeziku, temveč v uekakej meš.»u;c« iz hebreiskega, poljskoga in nemškega jezika, t« tridi zakon z ihteva, da se veronauk razlaga v narodnem narečji. Apuhtin, ki se je toliko ustavljal uem^keinu in poljskemu je/.iku, tema baje nič zc,per to mešanico, katera ne pozna uti slovstva, ni ti slovnice. N.ll|aii9kl minister vniuvb z*dev Mmcmi poslal okrožnico do '.s- b 'talijanskih zastopoiaov v luozemstvu, v katerej bodj rail«attl pomen obiska nemškega cesarje Iča V fraiicosliej zbornici prišlo je prerj oS pom do j ako burnih prizorov. Šlo ie za vaprej , apreine'.nb, katere je napravil sen. t o budgetu. M» uster-iki predsednik podpiral je dotioni predlog po-ročev alca C irnota in »zjavil je pri tej priliki, da bod'j pred*a,g.d revi/.iio ustave, uer se inu zli ko-r.sfBtio, v nasprotjih onim kateri zahtevajo revizijo, dr. bi se zavrgla. T t iziava napravila je veliko razburjenost na skrajuej I -vici. Ufovis Hu:eus rabil je jaKo razžaljive izraze proti predseduiku Ferry,u, |ia jih je preklical, ko je zbornici sklenila izključiti ga iz seje. Spremembe senata so se potem po-trdde. Zasedanje senata in zbornice se je potem zaključilo, in parlament se zopet nt vori 15. januvanja. — Angleški poslanic v P.nzu bil je na svojo lastno željo vsprejet od predsednika T* avdijeuca napravila je veliko senzacijo v francoskem glavnem mestu, in v krogih poslancev smatra se kot znamenje, d* si Anglija uikakor ne pusti izviti iz pestij uloge poi štei.ega inešetarja. V L »ndonu baj'3 mislijo, da bodd Frakcija po prisvojitvi Bic Ninha vzprejela posredovane Ion ionskega kabineta. Na obletnico Gambettove smrti podali so se »rijatelji pokojnega in nekateri člani Union re-puUicaine v Ville d' Avray v h ^o. kier je umrl. V »ob, kjer je umrl, bd je napravljen katafdk olepšan z mnogmii venci, mej a j tihi b l jo jed m iz belih rož Freyciaetov, in tribojnico. Pau! Boi t imel je govor, m kuzoč aa zastavo, l/.rekel je željo, da bi se kmalu zmagonosno razvila. 01 vlad) bil je prisoten samo VVa'deck-Rjusseau. Bilo je vkupe* kakih 100 oseb. Gainbettim intiinnejši pri jatel j i -dcle- in naredbe, ki so jih pozoeji uradni in „napol-uradni" (oficiozn) časopisi potrdili. Tako se je plačati časnikar pri uredništvu nezavisnega lista ska/.al kot dobro poučenega poročevalca, ter je s tem navadno pridobil popolno zaupanje. Tako so se ti plačani tiči ugnezdili v razne novine ter jim brez najmanjše ovire, brez najmanjšega spodtikanja pošiljalo članke in dopise; o katerih celo presleparjeni uredniki ne vedo, da izvirajo iz novinarskega urada. Po gostem, pravim, celo urednik nezavisaega lista ne ve, da Djegcvemu dobro poučenemu sodelavcu drugi pero vodijo, da ta kuje njegovemu časopisu dopise po tujej spovedi, po vladnem naročilu; ker urednik ne pozna te razmere, zanaša se na odkiitosrčnost in poštenost pridnega sodelalca. Po rečenem potu najeti pisarji novinarskega urada po gostem izpodrinejo pri raznih časopisih zares nezavisne poročevalce, po polnem samostalno sodelalce, ker ti, kot naravno, ne^o tako dobro poučeni, ker se časih celo motijo. Bazni nezavisni časojiisi sprejemajo tudi mdi dopise in poročila, članke in ra/.prave iz novinar-inkega urada, Ker se ti jikn c uu ali ceo zustonj dobivajo. Eo Bi" i u krat uguecdih v u* katere nezavisne časopise, gladijo si po teh pot v druge. Sklicujejo se na te in te dopse. na te in te članke, ki so jih ti in ti nezavisni časopisi prijavili iu kateri so se po vsem uresničili, iu uredniki teh novih novin so kmalu pridobljeui, da sprejemajo in prijavljajo od novinarskega urada, navdihnena poročila teh novih zvedenih pisateljev v svoj'h časopisih. Ta prevara se jim tem prej posreči, ker si vsi ti najeti pisarji roko drže pri sv>|em sleparskem delovanji podpirajo drug drugega Tako delaio ti pisarjf novinarskega urada javno mre nje mej občinstvom, prav zapr»v le širijo v svet Madno mnenje — a ker se ista stvar sto in stokrat ponavlja in poudarja po razmh noviuah, po -av snih iu nezavisnu, mislijo nazadnje celd misleči ljudji (razen malih izjem), da je to nepopi^eno javno mnenje, da je to prava vox populi. Navadno dosta ne pomaga, da se semtertja nekateri nezavisni listi ne dajo oslepariti, ali da sleparjeoje kmalu spregledajo, ter je zavrnejo; naj ti redki časopisi še tako krejiko I zastojiajo pravico in resnico, malo misleče množica j jo bode le redkomu pri uda: malo misleča množica j, 4>o navadno pnteguila ou.m trd.'.vam in besedam, ki se po stoterin glasilih neprestano razlegajo o deželi. €e ti nAJetniki že urednike nezavisnih listov p( gostem sleparijo, koliko ložje slepuijo občinstvo koliko lužje temu delujo ali mu pačijo i vim mnenje Kateri čitatelj bi potem Še sahteval od pisatelja te. vrstic, da naj te najete pisarje našteje. Nemogoči je vstreči tej zahtevi. S-daj pa sedaj se kak tac ptiček spozna po svojem petji. Navadno se pisarji v svojih izdei'kib (dopisih in člankih) sdn šopirijo, mogočno napeujaio ter neprestano povdar* jajo, kako natanko so poučeni o vseh stvareh, li se v državi gode iu o katerih poročajo. Poleg e ba ha rije (ta beseda, pač ni slovenska) pa pišeo na široko in dolgo o stvari, katero bi s kratkin besedami bili lehko poročili. Nezavisen pisatelj ie! ne bode nikdar tako prubtil ter bode s kratkim! besedami poročal: tako je ali pa o tem dvojimo. Pravemu pisatelju ni, da bi spisal dolg dopis, da bi prislužil nekaj več kebrov, njemu je čas prei drag za kup besed. Zveden in samostuleu pisatelj se tudi ue bode ko -atil nasp oti uredniku, ki je take zadovoljen, da od njega kakov dopis dobi. e 4 prih.) I nili :o pohilje tako ra p< Um i, kakor je bilo, ko je M živel. Dopisi. Iz ©orlce rovem delovanji v letu 1883, denarnicar je poro čl o denarnem stanji drištva, katero je, kakor je Ulo ze poročano, jako ugodno, hišni gospodar nam . i razložil, koliko pohištva ima dru*ivo iu kolino st( *e in g. podpredsednik je natanko poročal o rači'-skeni sklepu za 1883 m proračunu za leto 18S4< Vsa poročila so drušivenik pohvalno naznanje v«el( in odobrili. Na to predlag« g- predsednik Povše po na-Bvetu odborovem, i 4) bi se nad prevzvnSem itnezo-nadi>kof g. Alojzii Zorn, kateri je že pri -azJič-nih prilikah pokazal, da mu je razvoj društva pri srci, imeuoval častnim udom podpornega diuštva. Ta predlog je bil znaudušt'ujem jednoglasno vzpre-j«t in burni rod živioklic pozdravljen. Posebna depu-taci|a izvoljena iz odbora bo doti no diplomo miloat-ljivemu kcezo-aadškofu poklonila. Potem se je vršita volitev predsednika in odbornikov. Glede prve volitve poprime nek dru-t vem k besedo ter predlaga z ozirom na lepe oapredke društva in izborno voditeljstvo do sedaj in z nado, da bo g. predsednik tudi zanaprej tako krepko društvo v'odil m zanj pozit.ov--.lno delal, naj se izvoli per acCj\mantionera g. vodja Povše predsednikom. Predlog je b** s živahnimi žmokiici in velikim naudu-Šenjem ^aprejet. V odho" so bdi voljeni potem večinoma presni odbjrniiii, vnovič je ustopil v odbor g. rld. Zoru, »Vatehetna tun«jsioiej c. kr. višjej realki. Pri točki mm\ nasveti predlagal je društve-nik in zidarski m '>i*tr*r Bj,a« «-» Di 8d pravila pre-naredila tako, da bodo druitvemki, ki so 12, 15, 20 in 25 let pri društvu, katiri redno plačujejo in bi se ponesrečili ali b: »J »pluh vsled starosti ne mogli ničesar prislužiti, pT tneruo po'iojnmo dobivali. Predlog je bil izrečen v premišljevanje in pretresovanje odooru, kateri ima v prihodnjem rednem zboru o tem poročata, oziroma konkretne pred-loge staviti. Kontno vršila se je v društvenih prostorih dražb, časopisov. Iz Seviilske <*K«>Uee 31. decembra, llzv. dOp.] V Sevuici je bila 16. decembra volitev v odb r kmetijske podružnice. Pri vol.tvi zmagali so ua odujaki z 22 glasovi proti 20! gosp. Leuček izvoljen je lovdsednikom, g. M dic podpredsednikom, in od urniki m gg.: Simončič, Cerjak, Boštjančič, župni-i, Sibal iz Sevnice in župnik VValter iz Reichen-burga ter gosp. Jamšek, nadučitelj v Reichenburgu .Kauticliitsch, dosedanji (iredsednik, iu glasovit Ausser:r s svoiimi pristaši neso raogl- skrivali svoji poparj nosti. Ako bo volitev v Gradci potrjen^ (mora biti. Ur.), potem je zopet jedua „kula-, of »isprotnikov zapu-četia, po Slovencih — če Bog di na vn.iej — zasedena. Na tukajAnjej Auivereinovij šoli sta že dva učitelja, ki vabita in vabita slovet-ske otioke v svojo ponemčevaluico; pri zboru sa agitirala zoper narodnjake. — Naj bi se šla so t, .laki ce>aujasti neaUuei, mesto da naAo nado — fa-Čijo. bl.oda za našo mladino, pa tudi škoda za niso ilepo z'mljo, iz katere to začele take strupene gooe 'pouanjiti. Masi, kot poznavatelju krotkih štajir-^kib S.ovencev in teb >trox, t>< gabi do te šole in nje zastopnikov. Podobna se mi zoita ta učitelja — •^pačteija onim ljudem t Malej Azijj, ki sužnje ero se .jim je nezmerno prikttpilo. Pevski zbor na?ga društva je p kazal, koliko se more z marljivijtjo in ljubeznijo t«ikum vel km meistu oakopl. Izuenadil nI je zkaii h „kilajko popotnico" iu z „Uskimi kolinfift, kateri točki ste se eksatno izpeljali. Največja zasluga pa gre neutrudljivemu pevovodji za novo (v slovenskem tekstu in za slovenske odnošaje prirejeno) 3. točko: „Graščak in kmeta", šaljiv prizor ■ glasbo, pri katerem so se gospodje pevci P., R. in V. skazali mojstre v petji, kretanji in v kosti miti. Priporočamo slovenskim čitalnicam to novo zabavno torko (v nemškem: rDer Amtmann') naj-topleje. Mi*na čveterospeva „Miha se ženi" in „Naš maček4 sta sicer znana tudi drugod, a omenjamo ju, ket sta se pri nas tako izborno izvrševala in ker nas je g. P. (Mtček-solo) s svojim mijavkanjem tako prijetno kratkočasil. — Naša pevska korenina, prezaslužni gosp. S., je pel v kostimu „Starega Kranjca", — kako eksatno — tega mi ni treba omenjati. Vesela mazurka „Danes tukaj" je lep zbor, zlasti v rokah dobrih pevcev, kakoršni so n ši; posebna hvala gre tenoristu gosp. V., ki 86 žrtvuje društvu, če tudi je kdaj bolehav, kakor je bil Še pred z.idnjo zabavo; a vender je prišel, da le svojih tovarišev in ljubljenega g. pevovodje ni v zadrego pripravil. „L>terijau je bila oddihljaj gg. pevcem, a napoved je o poluuoči vzel g. L. v imenu društva slovo od prehitro miaoleg* veselega 1883. leta ter napil vsem navzočnim „veselo novo leto 1884". V soboto bode imelo društvo „občni zbor" ter se posvetovalo o delovanji v bodočem letu. N.\j društvo v tem duhu, kakor lansko leto še dalje deluje Naj se naroči na obilo slovenskih listov, naj pristopi tudi k slovenskim literarnim društvom, naj goji še dalje petje, godbo in gledališče. Skušalo pa naj bi po primernem potu svoj delokrog še tako razširiti, da bi koristilo tudi okolici, morebiti z ustanovitvijo malj .ljudske knjižnice" v suislu predloga nekega odbornika. Preudarite, blagi domoljubi, o katerih je svet prepričan, da tudi knetekemu našemu ljudstvu dobro želite, njegove msvete in ukrenite tako, kakor bode našemu vrlemu društvu najbolje ugajalo. e. Iz Po»to>Jlue 1. jan. [I:v. dop.] (Veselica za revne šolarje.) Lipa stara navada, da 'j bili revni sohrji o zimskem času zastonj oblečeai, udi letos ni izostala. Prejšnja leta je to preskrbovala pokojna gospa Josipin* Lavrenčičeva, katere revna šolska mladina in sploh vsi reveži Postojiuski nikdar pozabili ue bodo. Letos ste pa stopili na 'čelo temu dobrodelnemu namenu gospa Josipiua JVičičeva iu gospa Josipiua Kraigherova ml., blaga jDCbitka prerano mmiu goape J. Lavrenččeve. Hodili I sti omeujeui blagi gospi od hiše do hiše, od družine do družine ter prosili v imenu revne šolske ' mladine dobitkov za tombolo in tudi nabirale prostovoljnih darov v denarji. Povsod ste bili pnjizno v ^.prejeti ter nabrali res krasne dobitke iu tudi veliko svoto v denarji. — Dne 2 decembra m. 1. bila je tombola v lepih prostorih g. Mir. Vičiča. Kako da ljudstvo rado pomaga revežem, videlo se je oni večer, kajti bili ao vsi spoduji in zgoruji prostori polui gostov. Nabralo se je pa tudi čistega dohodka blizu 2 2 0 g old., res velika svota za naš trg. Tombolo zadel je g. uč telj J. Dimnik , katere pa ni pridržal za-sef temveč jo daroval dobro leluemu namenu. Tako storili so tudi b svojimi dob:tki gg. Mikso L.ivrenčič, Fran KajbiČ, Mitija Lavren-čič m Fran Kogej, za kar jim gre le Čast in hvala. Dan 23. decembra m. 1. bil je določen za razdelitev obleke v šoli. Nabralo se je omenjeni dan v razredu dekliške šole obilo gospode iu vel.ko druzega oočin->tva, želeč izvedeti, koliko otrok bode oblečenih. In res v veliko začudenje vseh navzočih, dobilo je 60 otrok lejio novo obleko, za kar naj boJe na tem mestu v imenu šolske mladine go-sjiema J Vičičevi in J Kraigherovi največja čast in n«\jtO|>l »jša hvala izrečena. Veliko zahvalo zaslužijo tudi ljubke gospodičine hčerke Vičičeve: Mimiea, Amalija, Josipina in Tončika, katere so se r-, o/a štirinajst duij dan za dnevom brezplačno trudile in šivale obleko za uboge otroke. Vrhu obleke dobil je še tudi vsak otrok zavitek s figami, orehi, i nn it ni o itd., kar so darovale dobre gospe in tukajšnji trgovec g Cvetko Ditrich. — Preduo se je pa začela obleka deliti, razloži naš čislani dekan g. Janez vtez Hofstetter to lepo navado prav z lepimi in jedrnat mi besedami ter se zgoraj omenjenima gOBpema v imenu obdarovane mladine prav toplo zahvaljuje in ju prosi, naj tudi v prihodnje blagovoliti žrtvovati svoj trud v prid iu korist revne šolsko mladine, katerej je uaš č. gosp- dekan reu tolikanj prijatelj. Od Sate 1. jan. [Izv. dop] Dolgo je bilo za Savo pri Kranjcih m Štajercih, zelo mrtvo živ- ljenje; narodne razmere neso bile nič kaj ugodne. V Sevnici na pr. je bilo veliko nemškutarije, v Krškem na Kraniskem skoro isto. V teh krajih so domoljubje zdaj vse na bolje obrnili. Počasi pa stvar v Rajhenburgu in Brežicah napreduje. V Rajhen-burgu so ua pr. imeli te dni občinske volitve in imeli bodo kmalu volitev občinskega predstojnika; pa iz izvoljenih občinskih odbornikov nikakor ne morejo na čelo postaviti narodnega župana, ker skoro v celem odboru ni sposobnega odličnega narodnega moža. Izbrali si bodo pač župana, ki v narodnem obziru ne bode vode kalil. Rajhenburžani pač — dokler nem »jo domače odlime narodne inteligencije — najbolje store, da poslušajo svete vrle duhovščine in pametnega učiteljstva I' Brežic se malo čuje o narodnem gibanji, pa tudi o nemškutarskem rogoviljenji ne. Brežki nemškutarji bi menda že razsajali, pa imajo pred nekaterimi vrlimi narodnjaki v mestu — rešpekt, in poslepnji so menda že večkrat zabranili, da se ne upbjo Brežičsnom nagajati s kakimi nSchul-vereinsversammlungaini". Lo tako naprej, in še nekoliko čvrsteje! Domače stvari. — (Silvestrov večer) združil js v Čitalnici v preprijetno veselico toliko občinstva, da se je smel tisti srečnega imenovati, ki je dobil količkaj ugoden prostor. Vse točke obširnega in posebno srečno ubranega sporeda izvajale so se eksaktno in vzbujale mnogo odobravanja in rokopleska. Isto velja o nepričakovanej točki, da je govor, — pozdrav novemu letu — prepovedan. Veselostni „Živio!" zaorili so mej občinstvom in vsakdo si je mogel te živioklic >. tolmačiti po svoje. A dasi ni bilo možno, niti dovoljeno, oficijelno se posloviti od starega in pozdraviti novo leto, vender ta prepoved ni, da bi rekel, kalila splošne zabave in ko se je pričel ples, vrtil in sukal se je mladi svet s toliko živbhuostjo in eleganco, do ranega jutra, da je bil vsakdo veselo iznenađen, celo tisti, .katerim je ve-lekisli cviček in slabo pivo nugrbančilo nevoljno čelo Ne baš vzgledna pijača in še neka druga malenkost, bili ste senčna stran tega sicer vseskozi vrlo zabavnega večera. — (Imenovanja pri Ljubljanskem mestnem magistratu.) Mestni zbor Ljubljanski je v tajnej seji 31. decembra 1883., katera je trajala od 5. do 1/,8. ure zvečer imenoval drugim magistratnim svetnikom magistratnega tajnika g. Ivana Vončino; m agistratnim tajnikom c. kr. konceptnega praktikanta pri deželo >j vladi kranjskoj g. Mitiio Zamido; prvita mestnim inženirjem dosedanjega druzega mestnega inženirja g Ivana Duffeja in družim mestnim inženirjem g. Jaromira Hanuš-a, inženirja v Pragi. — (^Ljubljanskega Zvona") izšla je prva letošnja številka. Vsebina: 1. Nenad : Oblaku. Pesen. — 2 Dr. I. Tavčar: Mrtva srca. Povest. 3. Ivan Frnke: Pogreb v Iiidiškem Oceanu. — 4. E. Lah: Zemljepisne črtice. I. Bohinj. — 5. J, Trdina? Bajke m povesti o Gorjancih 18. — G. Janko Kersnik: Rojenici. — 7. A. Fuutek: Grajsk' zvon. — 8. J. Trinko: Narodne stvari. I. Vedomec. — 9. L. Žvab: Črtica o Primoži Trubarji. — 10. S. Butar : Kranjsko — Krajni. — 11. Književna poročila: I. Al. Hudovernik: Slovenski Pravnik. II. Andrej Kragelj: Quattor evangeliorun versionis palae-slovenicae Cjdex Mariannus. III. K. Štrekelj: Nove hipoteze o glagolici in cirilici. — 12. A. S.: Kratice meterskim meram in utežim. — 13. Slovenski glasnik. — Z *res veliko prelepega in mnogovrstnega gradiva in veseli moramo biti, da nam izhaja tak leposloven Ust, ki je izredne važnosti za naše slovstvo. — (V Postoj in i) je pri večerni zabavi na Silvestrov večer v Čitalnici nabrala ljubezniva go-spodičina Irena Beseljakova 13 gld. za „Mir". Bog blagoslovi delo v borbi za sveto stvar osivelega hrabrega Einšpielerja. Dne 13. t. m. priredi naše društvo veliko veselico z gledališčno igro, pri katerej hode sodeloval znani komik g. Anton Dietrich. Pokažimo z obilno udeležbo, da znamo ceniti zaslužnega moža. — (Nepoboljšljiva v 1 a 6 u g a.) Začetkom eta 1863. bila je pri migistrstu Ljubljanskem prva zaprta vlačuga J era Zajec, katera je tedaj v zapisniku dobila št. 1. Tokom ui'oSlega leta je še večkrat pilila v oblast in oskrbo našega redarstva in klic, )0<\ svoji Hej t v Av f ,'in. Ifate, narot sebe, rese šteje i treba Koroi oas j eto i V V bi ni r jut rpe. v prc letos roca, Smo. prve na vi luku! predi k 11 i v t Kose obsoj bran« petič obra v di in n; ura plačt Bkaz t*1 m ti pl najn Ijalo ured Po { I pero po t I ne i in p naje drim vale« i nara j moti, j do pit j ,!ikeK i dobi v svojpj doslednosti skrbela je tudi za to, da je tndi srečno »uključila lepo vrsto v preteklem letu pri magistratu pod ključ dejanih osob. Na Silvestrov večer deli so jo zopet pod ključ in kot zadnjo v tej vrsti upisal so jo pod št. 1365. Tu se pač sme reči": kakerfrn lačefk, tak tudi konec. — (Županijska volitev občine Jablani Ske) vršila se je 20. m. m., in bil je občinskim načelnikom zopet izvoljen mnogozasluženi s srebrnim križem s krono odlikovani gosp. Jos. Potepali posestnik iz Dol. Zemona, svetovalci pa: Gg. Andrej Samsa posestnik iz Dol. Zemona, Miha G rži na posestnik iz Vrbice in Jos. Loger posestnik iz Vrbovtga Živeli! Telegrami „Slovenskomu Narodu": Ptuj 2. januvarja. Na prošnjo mnogih odličnih rodoljubov iz vseh volilnih okrajev prevzel je znani slovenski boritelj Božidar Raič kandidaturo državnega poslanca namesto umrlega Hermana. Slava mu! Rim 2. januvarja. Glede jurisdikcije v Tuneziji sklenil se je mej Italijo in Francosko dogovor. London 2. januvarja. Kraljevim dekretom odpravi se jurisdikcija angleškega konsu-lata v Tunisu. lijuđHko gredstvo. Moli-ovo „Francusko žganje in sol" daje ravno tuko uspešno kakor ceneno sredstvo proti trganji po udib, ranah, oteklinah itd. Cona Bteklenici z navodom 80 kr. Vsak dan razpoš Ija po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in o. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tnchlauben 9, V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisotn.l 9 ((190—2) Meteorologično poročilo. 3 Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperaturu Vetrovi Nebo Mo-krina v ; tli :D. | 31. dec. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 748*79 mm. 74H57 mm. 749 77 mm. — 8-2*0 — 0 8' C — 5-8° C si. sov. si. svz. si. svz. L jas. jas. jas. 000 n. snega. , .i 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 7.0037 mm. 749 G9mm. 750-21 mm. — 4-8° C — 0 6*0 — 8-4" C hI. vzh. sl. svz. sl. svz. obl. d. jas. jas. ----- 000 um. snegu. Srednja temperatura obeh dnij je znašala — t !>" in 4-6% oziroma za 20° in 1*8° pod normalom. Tržne cene v U ubijani dne 2. junuvarj; r. 1; Pšenica, hektoliter . . . Kež, B • • * Ječmen » - • Oves, * ... Ajda, „ . . • Proso, . . . • Koruza, „ ... Leča n ... Grah „ ... Fižol , ... Kiompir, 100 kilogramov . MkbIo, kilogram. . MaBt, „ Speh friSeu „ . • „ povojen, , . • Surovo inaBlo, r Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogri.in Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koltrnnovo . „ KokoS ....... Golob ........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, - „ • , Drva trda, 4 kv. metre . . mehka. , ■ ■ 96 20 f>r> 92 20 20 40 60 50 50 8« 9G 80 eo 74 85 37, b 60 r>») 52 3t> 45 15 16 r.o ID"u.;n.a.3sl5:©' "borz© 1. januvarja t. 1. ; lt \ mio teiegrafieiio poročilo.) 79 gld. 10 i. "•»rebrna renta .... .... 79 90 Zlata reeta........ . - 99 25 5° , marčna renta......... 93 • w Akcije narodne banke....... »43 • — Kreditne akcije...... . . 291 i 40 London . ..... . . 121 — r — - Napol. ... ....... C kr. cekini . ...... u » 59'/, » s 72 NeUi>ke marke ..... 30 i , (li/.avne srečke iz 1. 18"»1 2.r)0 gld. 121 • M Državne srečke iz 1. 1964. 100 gld. 167 d — n 4"/« a v.str. zlata renta, davka prosta. . 98 «5 120 n 85 rt r» rt • — .. .... 88 70 „ papirna renta 5'/...... 85 » 80 m 5°/0 (Štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . 104 t — n Dunava reg. srečke 5*/0 . . 100 gld. Z. obč. avatr. 47i°/0 zlati zast. listi . 115 — 119 35 % Prior. oDlig. Elizabetiue zapad, železnico 103 40 n Prnr. oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 K 75 n Kreditne srečke......100 gld. 173 1 — jt Rudoltbve srečke .... 10 „ 19 76 Akcije iiuglo-avstr. banke . 120 „ 110 1 — n Trauimway-driišt. velj. 170 gld. a. v. 218 1 25 dobiva nej tis Vabilo na naročim. Z novim letom nastopi znbllVUO /.f »:i«llji > in *š;t 1 jiv lisi , izhajajoč 2krat na mesec, svoj II. teČHJ. Razen kratkih po-vestij in raznovrstnega 'zabavnega in satiričnega gradiva prinašal brde tu tli, kakor preteklo leto, lične podobe. Tudi ..smet i - je nezavisen list, kajti zaviseu je jedb,o od dobrega humorja in od naklonjenosti svojih naročnikov, do katerih se obrača s prošnjo, da ga tudi v prihodnjem letu s sodelovanjem in naročbo podpirajo, da bode vsestranski ustrezal prevzetej nalogi. Cena za vse leto 3 «1«!., za pol leta 1 gld. 54) Ur., za četrt leta h0> kr. Posamezno številke po 15 kr. Uredništvo in upravništvo ,.ŠKRATA • v Ljubljani, „Narodna Tiskarna". ♦ I ♦ ■i f ♦ Priznano nepokvarjen0, ijzvrstne voščene sveče i//ielujejo (652—15) P. & R. Seemann i Ljubljani. L ";|. NAJBOLJŠI .o\R ZA CIGA/?rr ^ JE V LE HOUBLON Franoosk fabrikat. PRED PONAREJANJEM SE SVARIM 1 Pravi jc ta papir za cignete sa^o tedaj, če ima vsak list znamko Lf. HOUBLiON iu vsak karton nosi varstveno /.nau k., in sigrnahiro ^\ &op? du Brtvet OAVVHV m HKWWY,tHritg»Fibritut6B,P aR IS I? ta* c o m "o b 0& K, 9 m ri|# P 0 I t i iQQC OCOOOOOOg Trboveljski gladki premog cenejši kakor povsod drugje prodaje na Dunajski cesti št. 18. 10.000 kg. — 1 5.000 „ — i/ i 7« 2.:,00 „ 2.000 „ m 1.000 . 20 500 n - r 250 „ *-> o Ako se vzame: voz, stane 50 kg. voza, „ 50 ,. . 50 , , 50 „ r 50 „ m 50 , - 50 . v Gradišči št. 9. (774-7) 38'/i kr. I 39 „ } iz kolodvora. 40 „ j 41 - 1 12 " } iz magazina. 44 n J OOOOOCDOOOOOOOOCOOOCOOOOCO Va^e olagorodje! _ Moji 851etui očaboov : jo nekaj let sem na aapeki, siojeni z neznosnimi bolečinami in na zlatej ži i. Lpu.aMjal jc mnoga predstva, ka:era bo mu nasvetu-vali zdravniki, pa v-e bies uspeha. Slučajno čital sem o \ašem, dr. Rosovcm zdravilnim balzamu, narool si dve steklenici in po njih uporabi pustaljo moj oča zopet zdrav; poprav h toliko, da sedaj mirno spava, doeim mu prej ni dalo dlje spati, nego jedt;.» sami) urico. Ulagoslavljam Vas tedaj \ imenu svojega priletnega oćota. s 8p1(Stovanjeni Vrnm Junak, agent knezs Schvvarzenbcrg-a, T em eš var (na Oer.keni\ 10. septembra 187(». 'Ilitfra in grotova pomofi bolezni^ v želodci in njih fosledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da sei&rii in pospešuje dobro prebavljene, kajti to jeghvni pogoj zdrapa tn telesne ,« dnevne kreposti. Najboljše \, 4l,f,.„. ti, se prebavljene uravna da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranil t rtfmni in slaht delt hrti, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan jc iz najboljših)srepilno zdravilnih zelišč i (J o ll rl.no. upiiva ubiuSiib pri vseh tezatah prt prebavljen/; osobito pri slabem apetit - ji bljcvanji, telesnih tn zelodinth boleznth, \u} krči v zelođe,, pri prtnapolnjenji i rtodca z jedrni, injenji, krvnem natoku, hemerojidah, zenJah bolečinah, pri bolečinah v bnvih, hit kmđriUin melanholiji (vsled motenja prebde); isti oživlja vso delamo* prebave, iitnnvtfa kri zdt-avo in čisto m telesu dd zopA prejšnjo moč in zdravj'. Vhleil tega sv -ieifa iavr-sinega upliva je zda i gotovo i| priznano ljudska t,- sieds * o' postal in se t,plo&no razširil. Na stotine pisem v priznnje je na razgled pripravljenih. Raznočilk so na franki rano dopise na vse kraje /roti poštnemu povzetji. . -mU. Da se izogne neljubim npakara, zato prosim m p. t. gg. naročnike, naj povBod izrežno «lr. Kohov /.anvilui UhIzmui iz lekarni B. Pra^norja v Prad zahtevajo, kajti opazil sem, dao naročniki na več lavjih dobili neuspoluo zmes ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izret tu dr. Bohovega zdiaTilnega balzama. F»rii vi dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi fcdelovalca ll. Frn;iui( lekarna *M črnemu orlu" v Pra^i, Eo e der Spornergassi N'r. : V Ljubljani: O. Ploooll, lek%: V1J. Mayr, lek i , L'-a*. Sir»tohttx, lekar; Jos. Svoboda, lekar: J. pl. i,T» coozjr, luk«r. V Poste . ni; Fr. Baooaroloh, leklir. V Kranj i: K. Savnlk, b\.r. V Novem Mestu Doci. Elazoll, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik e (i V Gorici: O Cbi iatofolettl, lekar; K. KLurner, lekar; O-. B. Pontoni lekar V Ogle! £>«■ a D ux./vio, hkar. V Trstu: Ed. de Leitenburg, 1« ar; Q. Prenrllu . 'ka ; G. B. Toxaboiohl, lekn Tak.Serravato, okni-. VZagrei krvava uki::, pjne nu■/.oljčkc, ormaati tur; zoper zaaohtnico ali takpzvanea crva na prstih. ,. >pei ob : it-u ijanje. ceklino, bezgavke, izrastke, m *rsko koat. Vsak prisad, oteklin«, uko8Čt eje pa > uže gnojiti, ule izaesa v kkkum in brez bolečin ozdva> i. V ikatrji)** t*n *« ':>•■ 114—14) BaLhuii za ulu» Skuseuo in po mnozih posk ' kol ajzanesljinvj-^ arolatvo anano.odstrani MfftahOft, i« P° nJ°m 8e dobi poi>uo nže zgubljen ah h. I l< nlca i .=?ldav. velj. pričelo Izdatelj iu odgovcioi u. ,.iukao Armi6. I