L. TROHA 1-7-44 122 SEATON ST., TORONTO, EDINOST • 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont. Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ot'awa. Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost! CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto........................ $3.00 Za pol leta..............................1.75 • • V . . . NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV V . . . • • Vol. 2. No. 61 Priče 5c. TORONTO, ONTARIO FRIDAY, MAY 19 1944 Priče 5 c. Let. 2. št. 61 King priporoča vzajemnost in kooperacijo ODNOŠAJI MED KANADO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI NAJ BI SLUŽILI ZA PRIMER London — Govor v britski zbornici ministrskega predsednika MacKenzie Kinga, je zvrnil dokaj pozornost med zunajnimi in diploma-tičnimi krogi, ko je odločno povdarjal potrebo o vzajemnosti in kooperaciji med narodi po skončani vojni. Kot za primer je navedel dobre medsebojne odnošaje med Kanado in Združenimi državami. Njegovemu govoru se polaga večja pozornost tudi radi tega, da je poleg potrebe skupnega posvetovanja predsednikov britskih Dominion ov po vseh važnih vprašanjih tikajoč se tako skupno kakor posamezno dražav Britskega Commen-velta, vztrajal na stališču, da odločajo posamezne države po svojem neodvisnem načinu, toda v smeri dobrih medsebojnih odnošajev in sporazuma. Medtem premier King, je dokaj obširno razložil vlogo Kanade v tekoči vojni, posebno s vojnom proizvod-njom katera v marsikaterih produktih prednjači med' zunajnimi državami, ki so po prebivalstvu dva, tri in skoraj desetkrat močnejše. V zadnjih štirih letih celotna produktivnost se je povečala skoraj za 50 ostotkov v primeru prejšnih let, ozir. let z prosperiteto. Nobenega dvoma ni, da je mogoče obdržati produktivno moč dežele le v medsebojni vzajemnosti in povojno kooperacijo z narodi, ter z tem ne samo odstraniti brezdelje in relifne miloščine, marveč zagotoviti celoten narodni in gospodarski progres. V vladni zbornici so na dnevnem redu rasprave in posvetovanja o zdravstvenem načrtu, pokojnini onemoglim in vojnim vdovam, kakor tudi začetni pomoči povrnjenim vojakom po vojni predno bodo vposleni ali pa nameščeni na svoje prej-ne službe in dela. Na vpogled vse to predočuje, da se če tudi počasnih korakov da se določajo posamezne koristne stvari z,a ljudstvo vsplo-šnem. Toda največje in sicer dokaj pomanjkljivo breme v socijalnih zadevah, je odsotnost potrebnih socijalnih zakonodaj jia podlagi pravičnejše obremenitve napram davkoplačevalcem posebno mezdnim delavcem in delavka. Rušilec Valleyfield potopljen Ottawa, 16 maja — Angus Macdonald, minister mornarice je včeraj naznanil, da je nekje v severnem Atlantiku potopljen kanadski rušilec Valleyfeld, po sovražni podmornici za času patrole. Valleylield je prvi kanadski parnik te vrste potopljen po sovražni podmornici. Pet mornarjev je bilo na mestu mrtvih, dočim je 121 pogrešanih in rešilo se je komaj 38 od celotne posadke. Potopitev rušilca Valley-field v severnem Atlantiku, je dokaj opomin zavezniški mornarici proti sovražnih podmornic, kljub temu da je njihovo piratsko delovanje precej omejeno v preteklem letu. Tembolj zdaj, ko se nahajamo pred velikimi ofenzivami v Zapadni Evropi. Zavezniška armada prebila nacistično črto LJUTE BITKE SO V TEKU NAD RAPIDOM IN CASSINO-FORMIA CESTO Napulj, 17 maja — Britski in Indijski oddelki so zdrobili nemško utrdbo pri Pig-natairo ob podnožju doline "Liri Valley", štiri milje juž-noz,apadno oid Cassino, ozir. ceste ki pelje iz tega mesta v Rim. Nadaljuje se ljuta bitka ob tej dolini, kjer si sovražnik prizadeva pod v-sako ceno zadržati zavezniško armado in z tem seveda tudi komunikacijski spqj med Cassino in Rimom. Zavezniška armada kakor trdijo poročila, je napredovala na celi bojni črti, namreč potem ko je zdrobila sovražnikov odpor ob znani Gustav obrambni črti, na katero je sovražnik polagal največ zaupanja proti ofenzivi zavezniških armad. Toda zavezniška armada je takoj z prvim udarcem prebila Gustav črto na dolžini nekih 15 milj, ter napreduje stopnjema ,naid Rapidom in Ca-ssino-Rim cesti. Zavezniška zračna armada je pa ponovila zaporedno bombardiranje nemških industrijskih centrov, po prejšnih zračnih ofenzivah. Del zračne armade, ki podpira zavezniško ofenzivo v Italiji, zadaja občutne udarce sovražniku v njegovem zaledju za idobave orožja in koncetracij rezervne armade. Medtem nacistične sile si prizadevajo vsled močnega bombardiranja zavezniške zračne armade nemških industrijskih centrov, bombardirati London in drugod važne objekte v Angliji, da na ta način podvizajo moralo svojega ljudstva, katero postaja nezaupljivo na propagandno zmago Hitlerja, za- eno pa vidno dejstvo ki dokaj ovira tudi nacistične kroge je približavajoča ofenziva zapadne Evrope. Kot potrdilo tega je ugotoviti na podlagi vesti, da nacistične sile vežbajo civilno prebivalstvo v slučaju ofenzive zavezniških armad na evropski kontinent. Dies doživel poraz Washington — Martin Dies, znani ameriški reakci-jonar ter eden od' vidnih prvakov proti progresa in napredka, videč svoj končni poraz in svojih vročih sopotnikov, je izjavil, da ne želi kandidirati v poslansko zbornico v prihodnjih volitvah, marveč povrniti v privatno živlenje. Kaj je pognalo Diesa v privatno živlenje iz znane histerične propagandne gonje, zlasti ustvarjanjem razkola med javnim mnenjem s znano potezo "rdečim strašilom", ni težko dognati že radi dejstva, da je celo v njegovem volilnem okrožju poražena njegova kandidatura, ko se je narod v splošnem izrekel za demokratično stranko in do cela zavrgel histeričnega propagan-dista proti napredku in pro-gresu ameriškega ljudstva. Ne manj važno dejstvo poleg vsega pa ie. da je unij-sko gibanje CIO., podvzelo potrebne korake in prikaže razdorno delo med ameriškim ljudstvom posebno delavci, M. Diesa. (Nadaljevanje na 3 str.) Pregled bojevitih črt proti fašizmu ZAPADNA FRONTA JE DOZORELA — PRIPRAVNA JE VZHODNA JE PRIPRAVNA — MOSKVA. TUDI Razen zračne aktivnosti cela vzhodna bojna črta je primeroma mirna in to daje mrzlične skrbi nacističnim vpadnikom. Moskva — Medtem ko je cela vzhodna bojna črta primeroma mirna, razen zračne aktivnosti sovjetskih bombnikov, kateri razbijajo na-cistitne položaje in rezervne koncetracije, daja z tem zelo mrzlične skrbi nacističnim vpadnikom, kateri napovedujejo močno ofenzivo Rdeče Armade od Baltiškega do črnega morja. Napovedati pa ne morejo, kje bo glavni udarec in ali prične prej na Zapadu Evrope ali pa na vzhodni bojni črti. Vojni poročevalec je potom radio postaje v Moskvi med drugim dejal: "Zapad-na fronta je dozorela — pripravna je tudi vzhodna." Določen čas za Zapadno fronto je dozorel in tudi strateško je pripravna. Hitlerjeva klika ne more več zatajiti vničujočih udarcev s illillBI zapada in vzhoda, ki so končno potrebni za skorajšno zmago svobodoljubečih ljudstev. Vojni poročevalec je nadalje v svojem poročilo po-vdaril o važnosti gornje napovedi, ki je bila izrečena nekaj krat potom sovjetskih vodij, da bodo Anglo-Ame-riške sile v koordinaciji Rdeče Armade, zmožne zdrobiti takozvano evrposko "trdnjavo" nazifašistov. Nobenega dvoma ni, da primeroma zatišje na vzhodni bojni črti daja precej slutnje o približavajoči nevihti proti nacističnih razbojnikov in da se bliža istim zadnja ura. Do tega zaključka pridemo tudi iz napovedovanja zavezniških priprav za ustanoviti drugo fronto v zapadni Evropi. Kakor je omenjeno na celi bojni črti in sicer potem ko je Rdeča Armada očistila Krimsko otočje od nacističnih in rumunskih sil, ni večje vojne aktivnosti, razen sovjetske zračne aktivnosti bombardiranjem nacističnih položajev in pa koncentracije sovražnih rezervnih sil. Nacistični krogi so precej vznemirjeni vsled takega zatišja in pripravljajo zdaj civilno prebivalstvo za vpora-bo za domačo obrambo. Vemo pa kako so se pred štirimi leti šopirili na vsa usta zasmehujoč takrat organiziranje domače obrambe v Angliji in pozneje v Sovjetski Uniji. Za zasluge svojega zasmehovanja in strašnih zločinov nad ljudstvom Evrope, bodo vsekakor podvrženi zdravilom svojega izu ma v Berlinu. Gornja slika kaže, kako sovjetski letalci pobijajo nacistično tankovno kolono na vshorni bojni črti. Ustanovitev druge fronte bi omejila nadaljno nazistično ofenzivo v Jugoslaviji - Tito Nacisti si prizadevajo zadržati razdvojene sile Narodne Osvobodilne Armade. Glavni Stan Maršala Tita T na vsih krajih." — V pričetku tega meseca ameriški dopisnik John Ta-bolt v prisotnosti Stoj a,n Pribičeviča, je imel daljši intervju (pogovor) s maršalom Narodne Osvobodilne in Partizanske voske, Josip Broz Tito. Pogovor je tem značilnejši, ker je to prvi intervju zunajnih poročevalcev zavezniškega časopisja s maršalom Titom, na njegovem glavnem stanu, kateri se nahaja napram trditvi omenjenega poročevalca komaj 20 milj od prvih bojnih pozicij nekje v Jugoslaviji. Maršal Tito, je ob tej priložnosti podal celoten, pregled vojnih operacij Narodne Osvobodilne vojske, potrebi ustanovitve druge fronte v zapadni Evropi, katera bi sprečila nadaljne nacistične ofenzive v Jugoslaviji, kakor tudi potrebi večjih zalog Narodni Osvobodilni vojski z strani zaveznikov. Med drugim maršal Tito o celotni akciji pravi naslednje: "Trdno sem prepričan, da bo ustanovitev druge fronte v zapadni Evropi, ne samo sprečila nadaljno nacistično ofenzivo v Jugoslaviji, marveč nasprotni bi omogočila Osvobodilni armadi podv-zeti splošno kontra ofenzivo Nadalje maršal Tito pravi, da pričakuje vsekakor večjo pomoč v bodoče in na podlagi "lend leasse" ne samo za točasno armado, katero se računa na različni način, mai-več armado 600.000 bojevnikov. Poleg tega, če tudi zaenkrat Nacijonalni komitet ni oficijelno vložil zahtevo za njegovo priznanje in ne pričakuje večjih težkoč, vendar bi njegovo priznanje bilo v interesih jugoslovanskih ljudstev, posebno pa militarpim interesom v enotnih akicjah v borbi proti eno inistega sovražnika. VEČ KOT POLOVICA OZE- HUA OSVOBOJENO Maršal Tito je na vprašanje omenjenega dopisnika koliko ozemlja Jugoslavije po njegovem mnenju je osvobojeno odgovoril, da je več kot polovica jugoslov. ozemlja osvobojeno, da si pa ni spojeno v eno samo področje. Sovražnik si prizadeva vse v svoji moči, da spreči Narodno Osvobodilno vojsko spojiti bojno črto. Njene sile so še razdvojene in vodijo borbo na več krajih v raznih pokrajinah odvojeno ene od drugih. Nazifašisti- čna taktika je v tem, da prodirajo v razna lokalna področja s ciljem da bi na ta način izčrpali zaloge mu niči je in orožje Narodne O-svobodilne in Partizanske armade ter prisilili na de mobilizacijo. Medtem značilno je dej stvo v daljšem, pravi maršal Tito, da so vidni znaki slabšanja kvalitete nemških vojakov v primeru v preteklem letu. Namreč njihovi najboljši vojaki v Jugoslaviji so vstaši, katere mi smatramo danes enega vstaša enako kakor dva Nemca v boju proti nas. Dokler pa četniki, so difinitiv-no slabi vojaki. Glavni stan maršala Tita se nahaja nekje v hribovitem področju, kakor pravi omenjeni dopisnik. Sovražnik si je prizadeval nekajkrat z krdeli bombnikov raz-djati ta položaj, toda brez uspeha. Kajti nahaja se v sklanati prirodni votlini ob neki globoki kotlini. Omenjeni dopisnik tudi pravi, da je potoval z vlakom čez osvobojeno ozemlje nekih 25 milj in smo ob tej priložno-ti opazili nekoliko ducatov vjetnikov, ki so jih spremljali partizani v vjetniško taborišče, večji del vstaši in četniki. OSVOBODILNA VOJSKA OSVOBODILA NADAUNA MESTA Ljute bitke se nadaljujo na vsih važnih točkah v Jugoslaviji. Sovražnik utrpel večje izgube v Sloveniji in ni dosegel uspeha. London — Oddelki Narodne Osvobodilne vojske so zadnjega tedna porazili okupatorske sile v Albaniji in pri tem pobili večje število sovražnih vojakov, se glasi poročilo iz glavnega stana maršala Tita. V Albaniji so ob tej priložnosti, kjer se bori 30.000 albanskih rodoljubov proti okupatorskih sil, osvobodili mesto Koirica, Al-basan in Berat, ter Hercegovini Trebinje. Precej ljute bitke so v teku na vsih točkah bojne črte Pismo Partizanskega Kapitana Dragi Ata! V početku mojega pisanja Vas prav lepo pozdravljam. Zelo me veseli, da sem dobil po zelo dolgem času zopet priliko da Vam napišem par vrstic. Najprvo Vam sporočam žalostno vest, da je padel Tone, v borbi kot partizan. Tudi Ludvik je bil lažje ranjen, sedaj je že primeroma dober. Jaz se nahajam na Malti v bolnici, ranjen sem v levo stegno. Ranjen sem bil v Jugoslaviji 17-XII-1943, imam zdrobljeno kost, pa upam da bom kmalu boljši ko mi snamejo gips, da bom lahko po malo tudi hodil. Mati se nahaja nekje v Ljubljani. Lansko leto so jo zaprli Italijani zaradi nas, ko smo šli v Partizane. Po kapitulaciji so jo zopet izpustili. Pri teti in očetu sem bil nazadnje predno sem šel k Partizanom, ali to je že dolgo časa, ker sem že dve leti v Narodni Osvobodilni vojski Jugoslavije. Komaj čakam da ozdravim, da grem nazaj v borbo. Zelo mi je žal za Toneta. Bil sem zraven ko je padel. Dosti je pretrpel dve leti v bivši Jugoslaviji pri vojakih, zatem pa še v naši vojski. Predno končam z mojim pisanjem, Vas prosim ako bo Vam mogoče da mi odpišete vsaj par vrstic, da bom vedel da ste živi. Še to Vam povem, da sem pri naši vojski komandant batalijona, oficirski čin imam Kapitana. Vaš sin, Ortač Ivan. Malta, 5—3—1944. LAUSCHE NOMINIRAN ZA GOVERNERJA Cleveland —župan Frank J. Lausche, član društva 614 SNPJ, je dobil nominacijo za governerja na listi demokratske stranke. Dobil je 110.000 glasov več kot njegov glavni protikandidat, bivši kongresnik Martin L. Sweeney. Druga kandidata za nominacijo governerja na listi demokratske stranke sta bila Walter Beartschi in Frank Dye. Premier obišče armado London — Premier King, kateri se je vdeležil konference britanskih Dominio-nov, predno se povrne v Kanado, obišče Kanadsko armado nekje v Vel. Britaniji, se glasi poročilo iz Londona. Iz podrobnejših poročil o poteku konference britskih Dominionov, je ugotoviti, da je sledila na podlagi osnove zavezniškega sporazuma v Teheranu. Kajti, kakor je prej poročano, konferenca je ugotovila prvotno potrebo zmagati nad Hitlerjevo Nemčijo v Evropi, kot glavno fašistično silo osišča, katera bo močno vplivala za zmago nad Japonsko. Medtem tudi v Jugoslaviji. Vsled vedno večje nevarnosti za promet po jugoslovanskih železnicah, in vsled. vedno v^pjih porazov načističnih sil, razjarjeni nacistični morilci skušajo s zaporednimi napadi zdrobili odpor Narodne Osvobodilne vojske in si zagotoviti na ta način večjo varnost. Posebno boji se nadaljujejo v centralni in vzhodni Bosni, Dalmaciji, Koroški v Sloveniji itd. Toda nacistične sile kljub svoji razjarje-nosti in pa zapovedi iz Berlina, niso uspele doseči v zadnjem tednu niti enega uspeha, tembolj nasprotno Narodna Osvobodilna vojska če tudi podi ceno večjih izgub je obdržala svoje položaje na vsih krajih, ponekod pa celo okupirala nekoliko nadaljnih mest in vasi, kakor je oemnjeno. Tak slučaj dobimo v Sloveniji, kjer si so Nemci prizadevali zavzeti žužemberg, toda proti uspehu in pri tem pa utrpeli ne manj kot 300 vojakov in častnikov ubitih v tej bitki. V Centralni Bosni in Dalmaciji, se nadaljujo ljute bitke posebno ob obrežju Dalmacije, dočim pa v Bosni poleg nacističnih okupatorjev sodelujejo z njimi Mi-hajlovičevi četniki, se glasi obtožba iz glavnega stana maršala Tita. Ko so Nemci vodili ofenzivo v Bosni, Mihajlovič je osebno naeeloval svojim četnikom, vsebuje obtožba. Zavezniški letalci so zopet bombardirali nacistične položaje ob Jadranskem obrežju, glavni štab na otoku Plješac, ter pred nedavnim potopili dva nacistična par-nika nedaleč Dubrovnika. Predsedniške volitve v Zdr. Državah New York — Popularnost predsednika Roosevelta in pa odločnost v marsikaterih zadevah v tekoči dobi, ga postavlja zopet na prvo mesto v prihodnjih predsedniških "volitvah to jesen. Število poslancev demokratične stranke je že zdaj zagotovljeno v vseh volilnih okrožjih. Pred zadnjimi volitvami je v tem času imela 77 manj kakor je bilo potrebno, dočim jih ima zdaj 677 da jih je pa potrebno le 589. že iz tega je ugotoviti v primarnih volitvah, da ima predsednik Roosevelt ogromno podporo ljudstva in da v prihodnjih volitvah bo dejansko vprašanje pred volil-ci, podpirati Roosevelta, ker z tem bodo obenem podpirali celotne stvari tekoče vojne in povojne kooperacije med narodi, kjer bodo pa Združene države zelo ogromna podpora v tem oziru. VLOMILCI ODNESLI $1,300.00 Toronto — Zadnjo nede-jlo, ozir. maternji dan, so štiri vlomilci vlomili v cvetličarno E r 1 e McGuinness, Kingston Rd., ter odnesli $600.00 gotovine in 700 dolarjev vrednosti vojnih bon-dov. Policija in detektivi so bili takoj v sledu vlomilcem in kaj kmalu so bili trije aretirani. Izjava pa ne pove podrobnosti o njihovem imenu, kakor tudi o ukradenem denarju. Najbrž da je glavni vlomilec še na svobodi. za povojno rekonstrukcijo in nadaljni sporazum za dobre in vzajemne odnošaje med zavezniki. "EDINOST" Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language Kegistered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1-942, as No. 47939 C. P. EDINOST Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača. Ustanovitev druge fronte in politične intrige Na drugem mestu v tem iztisu je priobčen in sicer prvi intervju zunajnega poročevalca za Unit. Associated Press, maršala Narodne Osvobodilne in Partizanske vojske, Josip Broz Tita. ••Maršal Tito je na vprašanje: ali bodo nacisti podv-zeli znova ofenzivo proti Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi v kratkih besedah odgovoril rekoč: "Da je prepričan da bi ustanovitev druge fronte v zapadni Evropi ne samo onemogočila nacističnim silam podvzeti znova ofenzivo, marveč omogočila Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi podvzeti splošno in vseh krajih proti ofenzivo v isti. mah, ko bo zavezniška armada udarila na zapadu." Izjava maršala Tita je tem značilnejša v očigled ogromnih priprav za naval zapadne Evrope o katerih se govori dan za dnevom in pripravlja ljudstvo k splošnim nalogam za tak trenutek. Nobenega dvoma ni, da je poleg orožja in armade treba pripraviti tudi javno mnenje, opogumiti ljudstvo v splošnem zlasti armado k tako velikim nalogam katerih je cilj zadati dokončni in smrtni udarec fašistovskim telovajem in razbojnikom. Ravno tako ni dvoma da bo v tem slučaju Narodna Osvobodilna in Partizanska armada v Jugoslaviji, katera po vsih znakih narašča s pritokom ne samo novimi bojevniki Slovencev, Hrvatov, Srbov, Črnogorcev itd., narodnih manjšin, tembolj s partizanskimi oddelki Bolgarov, Rumunov, Grkov in Madžarov. In ravno v tem je pomen izjave maršala Tita, ko je dejal, da je potrebno računati na zaloge ne dvesto, marveč 600 tisočno armado že zdaj. Spričo teh razmer in naklonjenih predpogojev za splošno invazijo, dobimo še zmiraj posamezne politične ovire, ki skušajo povzročiti na znotraj nesporazum na račun, kdo naj bi imel večjo besedo naid Balkanom, central-nom, zapadnom in severnom Evropom, kljub temu da zavezniški sporazum odločno odklanja tako zamisel in izraža soglasje, da se bodo zavezniki dosledno držali svojih obveznosti napram sporazumu, kateri izključno določa popolno razorožitev Nemčije, ter samo-odločbo narodov po končani vojni o bliku in pa formi svojih držav. Nekateri krogi napovedujejo češ, da je potrebno imeti razliko pri bombardiranju vojnih in drugih objektov v Franciji, kakor pa drugod. To so zlasti krogi, ki so bili proti bombardiranju Rima, kateri so naslovili tudi protest na vojaške oblasti in zahtevali da se Rim vpošteva za "odprto mesto", če tudi so vnaprej vedeli, da bodo nacistične sile ne glede na Rim in stoletna cerkvena poslopja izkoristiti za trdnjave v borbi proti zavezniški armadi. Torej napoved posameznih krogov s ozirom kdo naj bi imel večjo oblast po končani vojni, ter krogov ki napovedujejo obzirnost v očigled invazije med ozemljem okupiranem z strani nacističnih okupatorjev, je nič drugega, kakor politična špekulacija in intrige. V borbi proti sovražnika ne more in tudi ne sme obstojati kakršna koli obzirnost razen da je to v prid splošnih stvari tako borbe, kakor tudi ljudstvu za povečanje odpora. Kdor predvideva obzirnost vsled posameznih zgodovinskih poslopij, daje sovražniku le priložnost, da po-bije več naših mož in fantov. Kajti sovražnik se ni oziral na zgodovinska poslopja, ne v Londonu, ne v Parizu, Ljubljani ali Beogradu, kakor tudi ne v Italiji Leningradu, Stalingradu, Sevastopolu, Kijevu in sto in sto dragih mest v okupirani Evropi. Več kot verjetno je, da se ne bo oziral na še preostalo poslopje predno bo končno poražen. Toda ne manj podpirajo sovražnika tudi oni, ki se hočejo prepirati zdaj, kdo naj ima večjo oblast v Evropi po končani vojni. Najbrž da gredo ravno takim krogom do gotove meje' tudi zasluge s zavlačenjem ustanovitne druge fronte, kar daje vsekakor prednost fašističnim silam, da skoncetrirajo svoje sile na druge dele bojne črte posebno na vzhodni bojni črti. Na podlagi vsega tega izraža se dokaj očitnost, kako je potrebno napeti vse sile za uresničitev zavezniškega sporazuma v Moskvi in pozneje v Teheranu, kateri vsebuje tako sporazum za ustanovitev druge fronte, kakor tudi povojni sporazum glede medsebojnih odnošajev in pa vpoštevanju samoodločbe narodov o svoji nadaljni usodi. Kdo naj ima oblast po vojni v Jugoslaviji, je jasno rečeno v programu Nacionalnega Komiteta Narodnega Osvobojenja. To velja tudi za vse druge evropske narode, to je naj velja narodna oblast. Vedno več zločinov na dnevnem redu Kaj pogostoma čitamo o vlomu in tatvini. Skoraj ne mine dan, da se ne pripeti tu in tam slučaj, da je bil kdo prisiljen pod pritiskom samokresa izročiti denar in druge vrednostne predmete, ali pa izvršen vlom v trgovino itd. Oblasti si sicer prizadevajo z pomočjo policije in tajnih detektivov, zavarovati javni mir in red pred vlomilci in tihotapci. Toda kljub temu zadeva je vsekakor resna vsled dejstva, da so vlomilci po večini nedoletna mladina in celo šolski otroci. Tako je zadnjega tedna izreklo smrtno obsodbo sodišče v Montrealu za 15 letnega dečka, kateri je spoznan krivim umora detektiva, pri poskusu vloma v neko trgovino. Petnajst letni Ferdinand Clermont, je spoznan krivim po daljši obravnavi sodiščne porote in obsojen na smrt na vešalih. Ko je bila izrečena obsodba po poroti, nedoletni Clermont je mrmljaje dejal, da ni imel namena umoriti detektiva Henry Farmer, kateri je podlegel rani iz samokresa dne 12 marca. Porota je potrdila obsodbo in na pripombo sodnika Wilfrid Lazure, dodala priporočilo za pomilostitev. Ta neljubi slučaj je zvrnil takoj v pričetku večjo pozornost raznih krogov. Sledili so razni komentarji v časopisju in zvračali krivdo na starše, drugi zopet na ki-nogledališča in tretji zopet na vse drugo razen na osnovni vzrok o razpuščenosti in raztresenosti mladine. Na vse to je najbolj resnično odgovoril odvetniški zagovornik nedoletnega dečka na sodišču, Jean Drapeau, Iz Partizanskega Tiska TITOV GOVOR TISKAN V PARTIZANS KEM ČASOPISU "NOVA JUGOSLAVIJA" Št. 1., 1 MARCA 1944. POMEN ODLOČ BE AVNOJA ZA DALJNI RAZVOJ OSVOBODILNE BORBE IN GRAD BA NOVE FEDERATIVNE DRŽAVE Med največje uspehe, ki so jih narodi Jugoslavije dosegli v teku osvobodilnega boja, spadajo brez dvoma odločbe Drugega zasedanja Antifašističnega veča narodnega osvobojenja Jugoslavije. One pomenijo preokret v procesu osvo-bodine borbe. Postavljeni so prvi temelji za zgradbo nove, srečnejše Jugoslavije, s pravičnejšo ureditvijo, ki zagotavlja našim nesrečnim narodom boljšo in srečnejšo bodočnost. Ureditvijo, ki se naslanja na narodno enakopravnost, bratsko slogo in socijalno pravičnost. Te odločbe so izraz teženj-vseh naših narodov in zato jih pozdravlja s tolikim navdušenjem tolika večina narodov Jugoslavije. Odmev teh odločb v domovini in zamejstvu je ogromen. V domovini sami so te odločbe, prvič: Okrepile globoko vero vseh onih, ki se bore s tej neenaki borbi za svojo svobodo in enakopravnost, da nadčloveški napori in žrtve v borbi niso bili zaman. Drugič: Vsem onim, ki jim je bila prihodnost nejasna, so se plašili preteklosti, je perspektiva jasna in cilj določen in potrebno je, da mu doprinesejo svoj del v tej težki borbi. Tretjič: Vsem omahljivcem in špekulantom, ki so dosedaj stali ob strani in čakali na pripraven trenutek, da vidijo, kam se bo previsila tehtnica, sta obe odločbi vzeli možnost izgovora, da "še ni čas". Prisiljeni so, da se odločijo: ali za narod ali proti njemu. četrtič, te zgodovinske odločbe so najmočnejše orožje tako proti okupatorju kakor proti vsakovrstnim izdajalcem in nazadnja-kom, ki so se obračali z obrekovanji proti narodno-osvobodilnemu gibanju rekoč, da je popolnoma komunistično itd. Izdajalci in reakcionarci so se naglo opredelili, večina izmed njih se je našla na isti liniji z okupatorjem. Jugoslovanska begunska vlada je zavzela odkrito neprija-teljsko stališče. Reakcionarji in glave nekaterih bivših strank, so se predramili in začeli potihoma iskati pomoči na vse strani. Združujejo se, ne glede na pripadnost stranki, in sicer doma in r inozemstvu. Potihem spletkarijo z okupatorjem, če ne bi mogli z njegovo pomočjo nekako zaustaviti potek. Sluge okupatorjev, Nedič, Pavelič in tudi Draža Mihajlovič, poskušajo z vso močjo da izvrše prisilno mobilizacijo in z združeno oboroženo silo sprečijo, da bi narodi Jugoslavije izvedli svoje velike zamisli. Okupator sam se zelo marljivo trudi, da izkoristi vse to zločinsko delo domačih izdajalcev in reakcionarjev v svoje svrhe in nekako podaljša svoje živlenje. Po eni strani nudi izdajalcu Nediču velikodušno Vzhodno Bosno in Črnogoro v zameno za nekaj tisočev srbskih vojakov, ki bi morali zamenjati Nemce v borbi proti Narodno-osvobodilni vojski. Muslimanom v Bosni obljubu-jejo avtonomijo, Paveličevim us-tašem Boko Kotarsko, Hercegovino in ostali del Bosne. Z eno besedo, nastala je cela zmeda, ki je po drugi strani že pozro-čila spopade med "velikosrbom Nedičem in velikohrvatom Pave-ličem." Muslimanskim reakciona rjem tudi ni jasno, kako se mora njihova avtonomija ujemati z delitvijo Bosne med Paveliča in Nediča. Toda ravno zaradi onih švab-skih neumnosti, se našim narodom Slovenski mornarji Radio govor profesorja Borisa Furlan • (BBC London, 1 — 4 — 44 v slovenščini ob 16.15 uri, 49m na 1 valu, 41m na 2 valu in 19m na 1 valu) Govoriti vam hočemo danes o slovenskih mornarjih, ki služijo v jugoslovanski trgovski mornarici. Ni jih mnogo: nekaj radio častnikov in drugih oficirjev in peščica mornarjev. Pred nekaj meseci se je trojica njih slučajno znašla v Londonu. Sestali smo se, sprijateljili in pobratili. Spomin na njih srečanje bo ostalo najdragocenejših izkustev mojega živlenja. Toda ne bom vam govoril o teh svojih prijateljih, o Dušanu, Branku in Viktorju zaradi rednih človeških svojstev, ki jih odlikujejo, marveč jih bom vzel kot primere ali bolje simp-tone univerzalnega dogajanja. Vsaki izmed teh mojih prijateljev bi imel pravico, da do konca vojne ostane v varnem pristanišču; vsak je bil ali torpediran, ranjen, pretrpel druge nezgode, je bolan itd. In vendar je ni sile, ki bi jih zadržala, vedno znova gredo ven, kljubovat elementom in sovražniku, že leta in leta delajo to, skupno s svojimi srbskimi in hrvatskimi tovariši. V preprostih besedah, kakor da gre za samo ob sebi umevno stvar, ti pripovedujejo da morajo edino s tveganjem svojega živlenja pripomoči k skupnemu vojnemu naporu in končni zmagi in da svoje živlenje radi zato žrtvujejo. Ta pripravljenost na žrtev ima tem globlji pomen, ker se vsi dobro zavedajo ne le vrednosti živlenja, marveč smotra in cilja ki bo po tej vojni ustvarjen, in težko je človeku umreti 100 m. pred ciljem. Od različnih strani so prišli ti moji prijatelji, po različnih potih, niso se med-seboj dogovarjali in razgo-varjali, in vendar, kakšna čudovita skladnost je bila vnjih vojno-političnem nazoru. Skladnost ne bi mogla biti večja, da so bili vsi neprestano pod vplivom ene in iste propagande. A nič podobnega, samo v velikih obrisih so vedeli za junaško borbo Narodno-osvobodilne vojske Jugoslavije. In vedno znova sem se moral čuditi, kako izražajo spontano in samostojno v podrobnosti iste misli, ista čustva in isto hotenje, ki preveva Osvobodilno Fronto. Ali ni to najboljši dokaz, da je pot pravice in resnice samo ena, in da mora vsak pošten človek reagirati samo na en način. In moji prijatelji so mi pripovedovali o številnih Slovencih razstrešenih po svetu, ki vsi isto hočejo in čutijo čeprav nimajo nikake možnosti se v podrobnosti informirati o položaju, če tudi so že leta takorekoč odrezani od domovine. Pripovedovali so mi o srečanju s primorskimi Slovenci v francoski Severni Afriki. Zavezniki so jih osvobodili, ko so zasedli Sicilijo, Lampeduzo in Južno Italijo. Moj prijatelj je bil pretresen na njih resnostjo in takorekoč obsedenostjo z eno samo mislijo, kadarkoli je prišel k njim, vedno so dejali znova: "Pogovarjamo se o domovini." In pri vseh je moj prijatelj ugotovil samo eno željo, vrniti se čimpreje domov, v vrste partizanov in Narodno-osvobodilne vojske, in biti zraven, ko bo zadan poslednji udarec. Morda izraža ne naslednja anekdota najbolje duha, ki preveva vse te naše ljudi. Neki primorski očak je z malo skupino stal ves čas ob strani, ko se je moj prijatelj pogovarjal z drugimi Slovenci, potem pa ga je poklical ob stran in tihoma vprašal, če bi vedel še za kakšno posebno pot, da bi se čimpreje mogel pridružiti partizanom in je na koncu dejal: "Ko pridemo domov, nas bojo babe kloftale. Rekle bodo, me smo se borile, vi ste pa med tem malto nosili." resnico Da, Da, tako čutijo Slovenci, tako čuti ogromna večina vseh Jugoslovanov širom sveta, vsi, ki niso zapeljani ali pa v slabi veri. Kako to da se še vedno najdejo doma ljudje, ki poznajo vso resnico, a jo zavestno potva-rjaio in pošiljajo v svet poročila poina iaži in klevet? ko je poroti predno se je povlekla v razsodiščno dvorano dejal naslednje: "Skušamo dognati osnovni vzrok za take neljube in vedno pogostejše slučaje. Zvračamo krivdo na kinogledališča s raznimi gengsterskimi primeri. Zdi se mi pa, da je naš socijalni sistem danes na sodišču, kateri je v svoji socijalnosti dosegel bolečo stopnjo in sili nas prikriti jo s krvjo naših otrok. Toda to ne bo odpravilo takih slučajev, bolj potrebno je poglobiti se v napake družabnega reda in na ta način odstraniti težke posledice za mladino in naraščaj." ni treba mnogo bati od združene reakcionarne izdajalske klike Beograda in Zagreba. Sklepi, ki so bili napravljeni na drugem zasedanju AVNOJa, glede bodoče uredbe Jugoslavije, so neleteli v vseh demokratičnih zavezniških državah na simpatije in odobravanje. Izšli so v inozemskem demokratskem tisku kot eden izmed najvažnejših dogodkov poslednjega časa. Drugače tudi ni moglo biti. Ta vojna je presurova šola, ne samo za politike, nego zž vsakega povprečnega človeka in ne samo v naši domovini, temveč v vseh zavezniških državah, 'ki dandanes popolnoma pravilno merijo življenjsko sposobnost naroda in njegovo sposobnost, da upravlja sam sebe, po njegovi upornosti in borbi proti nemško-fašističnem okupatorju. Toda sedaj se ne moremo ustaviti samo pri ugotovitvi, da so te odločbe naletele na povoljen odmev v inozemskih državah. Narodna predstavništva AVNOJa, predsedstvo AVNOJa in Nacionalni komitet osvobojenja Jugoslavije — so prevzela našo ogromno odgovornost pred svojimi narodi in odgovornost za svoje delo. To se tiče posebno Nacionalnega komiteta kot izvršnega organa narodne oblasti. Jasno je da mora Nacionalni komitet izvrševati svoja dolžnost pod najtežjimi okolščinami. Cela vrsta zaprek je, ki onemogočajo pravilen razvoj njegovega dela v celoti kakor tudi posameznih po-verjeništev posebej. Važno pa je, da je treba tudi pod temi težkimi pogoji poizkusiti vse, kar se more, da bo zaupanje, ki ga ima ljudstvo v predstavnike, upravičeno. Prva in najvažnejša naloga Nacionalnega komiteta v sedajnem času je vprašanje osvobojenja naše domovine in njegova pažnja mora biti usmerjena v glavnem v tem pravcu. Glavno breme nosi na vso-jih ramah naša Narodno-osvobodi-lna vojska. Zato: Vse za fronto — vse za zmago, to je še vedno naša vodilna parola. Eden najvažnejših problemov je vprašanje prehrane in sploh oskrbovanje vojske in od njega je odvisen uspeh naše nadaljne borbe. Nacionalni komitet mora posvetiti temu problemu višek svoje pažnje. Potrebna sredstva zanj se nahajajo v ljudstvu samem in ljudstvo jih rado daje. Toda breme je treba razdeliti na enake dele in zato je treba izvršiti organizacijo nabiranja tako, da posamezni kraji in sela ne bojo prizadeti bolj nego drugi. Že sedaj se moramo pobrigati zato, da pomagamo kmetom na osvobojenih predelih s semenom in delavskimi močmi, da bo posejane čimveč površine. Poleg tega je treba najti nove načine pomoči, ker vojno vodi že tri leta največ na račun najsi-romašnejših delov naše domovine, na račun ljudi v najpasivnejših krajih, ki niso nikdar mogli hraniti samih sebe. Razume se, da bi ti novi viri pomoči mogli priti iz inozemstva. Zavezniške države so nam obljubile pomoč. Nacionalni komitet pa mora prevzeti organizacijo, da se bo ta pomoč pravilno razdelila, kakor hitro bodo vzpostavljene možnosti, da ta pomoč pride. Treba je zbrati statistične podatke o stanju posameznih družin, o številu živine, o obsegu posejane zemlje, o številu oseb, ki jim je potrebna polna ali pa delna pomoč itd. V Bosni in Hercegovini, Črnigori, Liki, Srbiji, Macedoniji, Hrvatski, Dalmaciji, Sloveniji, Vojvodini itd., je požgano na stotine in stoti hiš, pogorišča so zarastla s travo, a prebivalstvo živi kjer more, kar je zelo nevarno zaradi raznih naležljivih bolezni. Tu je posebno potrebna nagla pomoč, kolikor to dopuščajo prilike v katerih se nahajamo. Treba je takoj dati incijativo in pomoč, da kmeti grade lesene hiše. Treba je zaznamovati dele gozdov, kjer naj se seka gradbeni les itd. itd. Kakor smo videli ljudstvo živi v strašnih živlenjskih razmerah, zato je potrebno, da takoj ukrenemo vse potrebno, da obvarujemo ljudi nelezljivih in drugih blezni. Na vsem osvobojenem ozemlju in kjer koli je to mogoče, je treba organizirati redni šolski pouk za otroke. Zato se je potrebno pravočasno pobrigati za učitelje, šolske knjige, prostore itd. Večina članov Nacionalnega komiteta osvobojenja Jugoslavije je imela priliko, da se tekom težke borbe na licu mesta prepriča o strašni bedi našega prebivalstva. Vzrok ni samo okupator, temveč dvajsetletno izkoriščanje raznih protinarodnih režimov. Vzrok te bede je sistem vladanja korupcije in nasilja organizirane šole izkoriščevalcev, željnih negleda obo-gatenja na račun naroda. V Srbiji, Sandžaku in Hercegovini, Liki in Črnigori, smo videli, kako ljudje živijo v malih in tesnih kočah, umazanih in nezdravih, mnogokrat Karakter nase prve narodne vlade Članek dr. V. Ribnikarja, podpredsednika Narodne vlade, tiskan v partizanskem časopisu "Nova Jugoslavija", št. 1., 1 marca 1944. "Ko se je Antifašistično veče narodnega osvobojenja Jugoslavije na svojem drugem zasedanju, 29 In 30 nov. 1943 konstituiralo v vrhovno zakonodajno in izvršno oblast Jugoslavije, je izbralo svoje Predsedništvo, ki je na svoji prvi seji imenovalo Nacionalni komitet osvobojenja Jugoslavije z maršalom Jugoslavije Josipom Brozom Titom, kot predsednikom in poverjenikom za narodno obrambo. V odločbah AVNOJa je rečeno, da je Nacionalni komitet "Najvišji izvršni in zakonodajni organ narodne oblasti, preko katerega AVNOJ vrši svojo izvršno funkcijo" in, ki ima "Vse lastnosti narodne vlade. Nacionalni komitet je označen kot "Začasna narodna vlada". V tisku in vsakdajni govorici jc izraz "začasna vlada" hitro prišel v rabo. Prešlo je v navado, da se Nacionalni komitet imenuje tako za razliko od "begunske vlade" kralja Petra v Kairu. Ker pa beseda "začasna" lahko zavede do nesporazuma pri oceni značaja Nacionalnega komiteta kot narodne vlade, je treba nekoliko razjasniti smisel tega pridevka. Začasna vlada se navadno ime- 1942., je pomenilo začetek širšega organiziranja narodne vlade v domovini." Tekom leta, odkar je bil ustanovljen AVNOJ od nov. 42 do nov. 43, so se razmere v osvobodilni borbi kakor tudi politični položaj v domovini, znatno spremenili. Veliki uspehi Narodno-osvobodilne vojske so izzvali ogromen razmak ljudskega upora v vseh naših krajih, tako da je moglo biti osvobojenega dve tretjini ozemlja Jugoslavije. V tem času je že pripravljeni aparat demokratske narodne vlade omogočil, da so prišle do izraza težnje ogromne večine naroda Jugoslavije in da so se na podlagi teh teženj določili glavni cilji narodno-osvobodilne borbe. Z izvedbo svobodnih voditev na osvobojenem teritoriju in osnovanjem mnogoštevilnih narodno-osvobodilnih odborov v okupiranih krajih, je mogoče, da narodi preko pokrajinskih antifašističnih odborov in vladnih odborov izrazijo svobodno svoje zahteve. Kakšen je rezoltat? Pokazalo se je, da so narodi odločeni, da se borijo za tako državno enoto, v kateri bi bili vsi narodi Jugoslavije enakopravni. Po splošno narodovi volji se stara Jugoslavija s svojo velikosrbsko ne- nuje tista, ki nastane med revolu- ljudsko kliko, ki poleg drugih svo-cijo. Taka revolucionarna vlada,jih grehov nosi sedaj še pečat iz-se s tem, da je revolucionarna, nedajalstva, ne sme več obnoviti, opira na stare uzakonjene institu- Narodi odklanjajo vsako hegomo-cije, temveč nasprotno jih ruši innij0 in vsak sistem nasilja. Zato pripravlja nove (n. pr. Narodno obsojajo in ne priznajo vlade, ki Skupščino), ki bodo pomagale us-v begunstvo predstavlja staro oso-tanoviti trajno zakonito vlado. Za- vraženo Jugoslavijo. časni značaj take vlade obstoji v tem, da je njena glavna naloga pripraviti za ustanvaljanje novih ali pa obnavljanja starih institucij (n. pr. Izvršitev volitev za Skupščino) in da potem prepusti mesto drugi, zakoniti vladi. Ali je Nacionalni komitet taka začasna revolucionarna vlada? Pogled na razvoj političnih dogodkov, ki so privedli do ustanovitve Nacionalnega komiteta, nam bo dal odgovor na to vprašanje. Kako so se stvari razvijale? Narodno-osvobodilna borba je že od začetka zahtevala svojo borbeno narodno oblast. Najboljša oblika za njo so bili narodno-osvobodilni odbori. Izšli iz borbe, so postali kal prave narodne oblasti. Imeli so zato dva pogoja: "Izhajali so iz ljudstva in služili so borbi za pridobitev narodni teženj. Da bi se organizirala narodna vlada, je bilo treba ustanoviti najprej centralno politično obče strankarsko enoto, v katero bi se po jedni strani stekale in njej izražale vse narodne težnje in ki bi, z druge strani povezala vse narodne odbore in priredila njihovo delo. Ta osrednja politična enota je AVNOJ. Njegovo osnovanje nov. skupaj s živino. Videli smo strašne živlenjske razmere, da nam je nehote vsililo vprašanje: "Kako se je ljudstvo sploh obdržalo pri živlenju?" Čemu je plačevalo davke in druga bremena? Tu .smo istočasno našli odgovor zakaj se ljudstvo bori tako uporno za svojo svobodo. Narod se ne bori za ono bivšo mačehovsko Jugoslavijo, temveč za novo, ki bo zagotovila vsakemu človeku dostojno živlenje. Zato naš najsiromašnejši del ljudstva daje poslednjo skorjico kruha, zato tako samozatajevalno prenaša vse trplenje te vojne — prostovoljno; zato daje svojo kri in živlenje. To nam je obenem tudi odgovor, zakaj naši ljudi sovražijo s tako neskončnim sovraštvom vse, kar jih spominja na staro. Treba je posvetiti največjo pozornost dejstvu, da še danes, ko največji del našega naroda prenaša največje žrtve v borbi za svojo svobodo in ko napenja vse sile, da izžene okupatorje iz svoje domovine, del Hrvatov, Slovencev, Muslimanov, Črnogorcev, Arnavtov itd., še vedno odkrito služi okupatorju. Dober del hrvatskih domobrancev, slovenskih domobrancev, bosansko-hercegovinskih muslimanov, srbskih četnikov Draže Mihajloviča, Nediča državnega straže, kosovskih Albancev, črnogorskih, bosanskih in drugih četnikov se še vedno bori proti našemu narodu v nemških vrstah. Oni vrše naj-navadnejšo izdajo nad svojo domovino in svojimnarodom. Vsi, ki ne bodo prišli prav kmalu v vrste Narodne Osvobodilne vojske in Partizanskih Odelkov Jugoslavije in ne bodo oprali s sebe sramote izdajstva, bodo prišli pred ljudsko solišče in bodo nosili najtežje posledice za svoje izdajstvo. Zgodovina našega naroda jih bo postavila na sramotni oder in potomci se jih bodo spominjali s prezirom. Vsi, ki bodo še nadalje služili okupatorju, v kolikor jih ne zadene nejstrožja narodova obsodba, ns bodo imeli pravice, da se udejšt-vujejo pri urejevanju naše državne skupnosti. Taki ne bedo imeli pravice, da se poslužujejo sadov (Nadaljevanje na 3 strani) Tako je poleg prvega in osnovnega cilja, očistiti domovino od fašističnega okupatorja, Narodnoosvobodilno gibanje moralo po volji naroda povdariti še en cilj: Pripraviti in utemeljiti tako državno enoto, ki bo odgovarjala narodnim težnjam. V tem primer«, stvoriti politične organe, ki bi dobili nalogo, da postavijo temelje državni enoti, kakšno si želi narod, a to je demokratska federativna Jugoslavija. Ta politični proces, ki se je razvijal v objemu narodno-osvobodilne borbe tekom tridesetih mesecev in dovedel slednjič do osnovanja narodne vlade, nam jasno kaže, da Nacionalni komitet ni začasna revolucionarna vlada v smislu, kakor smo to razložiti prej. Pa naj bo kakorkoli, priti moramo do zaključka, da je Nacionalni komitet popolnoma zakonita vlada, legalni predstavnik svobodno izražene volje ogromne večine vseh narodov Jugoslavije. Sploh pa danes njegove zakonitosti ne izpodbija, izvzemivši fašistično propagando in nekoliko beguncev v Kairu. To pomeni da se Nacionalni komitet ne imenuje "začasna vlada" zaradi pomankanja legitimnosti. Zakaj pa se naziva tako? Od drugega zborovanja AVNOJa smo v dobi nastajanja nove narodne vlade. Ta doba bo trajala, dokler bo trajala narodno-osvobodilna borba. Po zaključku te borbe in po končni zmagi naroda nad zu-najnim in notrajnim sovražnikom, bo nastopila nova doba, ko bodo narodi Jugoslavije, že organizirani v državni enoti, stopili v novo svobodno živlenje. Ker so naloge, ki jih ima Nacionalni komitet, mišljene samo za čas nastajanja države, si zakonodajni in izvršni organ AVNOJa, ni nadel vzdevka "vlada", temveč Nacionalni komitet osvobojenja Jugoslavije, S tem da se imenuje "začasna narodna vlada", ni rečeno, da je začasen in da ga čez nekoliko časa ali po kakšnem posebnem dogodku, ne bo več. Nacionalni komitet je "začasna vlada" zato, ker so njegove naloge mišljene za neko določeno dobo časa, toda po gibanju, na katerega se naslanja in po ciljih za katere se bori, je trajna vlada. Zaradi tega je treba naslov "začasna vlada" razumeti tako, da pomeni dve značilni lastnosti Nacionalnega komiteta v dobi nastajanja države: 1) Je vojna vlada, organ narodno-osvobodilne borb«, 2. njegove sedajne funkcije so časovno omejene, za čas trajanja narodno-osvobodilne borbe. Torej vlada je začasna samo po svojih funkcijah danes kakor tudi po imenu, ki ji je bilo dano, toda kot zakonita narodna vlada ne more imeti začasnega značaja. Če bi hoteli to izraziti na najpreprostejši način, bi rekali, da je Nacionalni komitet narodna vlada, ki so ji poverjene časovno omejene naloge. V političnem živlenju obstoji logični razvoj in kontinuiteta. To kontinuiteto opažamo tudi v času naše narodno-osvobodilne borbe. Prešli smo skozi več stopenj te borbe in smo prišli v dobo, ki nas približuje k postavljenemu cilju. Kakor je AVNOJ iz ene dobe do druge prešel iz obče-strankarske enote v vrhovno in najmočnejšo vlado. V vlado, ki bo z maršalom Titom na čelu, odločno branila interese naroda. Vladislav Ribnikar. O POLOŽAJU NA BOLGARSKEM Moskovski časopis "Izves-tja" se peča v nekem nedavnem članku s pregledom komentarja inozemskega tiska o važnih vprašanjih. Posebno zanimiv je za nas komentar, ki se nanaša na današnji položaj na Bolgarskem in v katerem pisec navaja sledeče: "Položaj v taboru Hitlerjevih zaveznikov, posebno na Bolgarskem, postaja vedno bolj napet. Množice bolgarskega ljudstva vidijo jasno, da vodi vladajoča klika Bolgarijo v propast in da je bolgarskim vladajočim krogom nemogoče zadušiti rastoče protinemške in protivla-dne izpade v državi." Istočasno, ko se v Bolgariji razvija edinstvo vseh demokratskih sil v "narodno fronto" proti nemškim napadalcem in njihovim bolgarskim pomagačem, so se vse poskušnje teh pomagačev, da ustanovijo organizacije za pobijanje domačega "sovražnika" (demokratsko fronto, in druge), izkazale za neuspešne. Vse gibanje takozvanih "socialnih sil" se je nehalo z organiziranjem fašističnih grup, ki imajo izključno samo policijske funkcije, da pomagajo Gestapu; zato ni čudno, da je sedaj Bolgarski vladni tisk popolnoma obmolknil o "socialnih silah." Vsi manevri vladajoče hit-lerjevske klike niso v stanu, da preprečijo rastočo izolacijo bolgarskih kvizlingov. široke bolgarske mase spoznavajo vedno jajnejše, da je treba prekiniti s Hitlerjem in osvoboditi domovino hitlerjevskega suženjstva. V zvezi z gornjim člankom je zanimiva vest radio -stanice "Svobodna Jugoslavija," da je vrhovno poveljstvo Narodno-osvobodilne Vojske ustanovilo tesno zvezo z glavnim štabom Bolgarskih partizanskih oddelkov. Major Randblph Churchill na Hrvatskem Ob priliki nedavnega obiska na Hrvatskem je major Randolph Churchill, sin angleškega ministerskega predsednika, prisostvoval velikonočni maši v katoliški cerkvi. Monsignor Rittig, bivši dekan cerkve sv. Marka v Zagrebu, ki je sedaj aktiven v Narodnem osvobodilnem gibanju, je majorju Churchillu izrekel dobrodošlico. ZOJSA. IZ PARTIZANSKEGA TISKA ( Iz 2 strani ) te veličanstne osvobodilne borbe. Naša slavna Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi so sestavljeni na prostovoljni osnovi. Prostovoljno dajejo svojo kri in svoje živlenje za boljšo in srečnejšo bodočnost svojega naroda. Nihče nima pravice, da zahteva od njih, da še nadalje sami nosijo breme te težke borbe. Vsi oni, ki stoje še vedno ob strani, morajo biti potom mobilizacije poklicani, da vrše svojo dolžnost v vrstah N. 0. V. in P. O. J. Kdor se ne odzove, svojej najčastnejši dolžnosti, bo po pravici ožigosan, kot strahopetec in izdajalec svoje domovine. Dolžnost vsakega poštenega Srba, Hrvata, Slovenca, Muslimana, Črnogorca, Macedonca itd., je, da stori kar more v oni težki in krvavi borbi. Kriminalno izkoriščanje prej-šnih sporazumov V zvezi s mednarodnimi odnošaji se kaže vsaki dan večja potreba, da pride čimpreje, de jure, do priznanja Nacionalnega komiteta kot edine zakonite vlade Jugoslavije. To odločno zartevajo interesi našega naroda, ki so itak že zadosti oškodovani z izdajalskim delom Jugoslovanske begunske vlade. Ljudski denar, ki je bil pred in med sedajno vojno naložen V zavezniških državah, je v rokah jugoslovanske begunske vlade, ki ga neusmiljeno razsipljuje v svoje osebne svrhe in v svrhe financiranja izdajalskih četnikov v domovini. Tako je prišlo do viška tudi dejstvo, da neupravičena vlada izkorišča od prej obstječe dogovore in obveze zaveznikov, in to — brez vsake zveze z domovino in narodom — nemoteno troši in zapravlja narodno premoženje. Tako ti begunci z ozirom na odnošaje do jugoslovanskih narodov vrše naj-navadnejši zločin, kajti jugoslovansko ljudstvo potrebuje najbolj ta denar ravno danes za svojo težko osvobodilno vojno in ki bo po koncu te borbe še posebno potreben za obnovo naše opustošene domovine. Begunska vlada, ki je polna nepremagljivega sovraštva do jugoslovanskega ljudstva, ki je šlo brez in proti njeni volji v boj proti sovražniku, poizkuša, da spravi svoje pristaše v razne narodne odbore, kjer gotovo ne bodo delali za interese ljudstva. Moramo storiti vse, da se reši ta denar, da pridejo v te odbore ljudi, ki jih pošlje vanje Nacionalni komitet Narodnega Osvobojenja Jugoslavije. V ta namen je potrebno stalno apelirati na pošteno mednarodno javnost in na zaveznike. Smatramo, da imajo narodi Jugoslavije, ki doprinašajo tako velike žrtve v borbi za skupno zavezniško stvar, pravico pričakovati, da bodo zavezniške države čimpreje prekinile zveze z izdajalsko begunsko vlado in omogočile, da naši narodi pridejo do svojega premoženja, — da bodo Zavezniki vzpostavili normalne odnošaje z Nacionalnim komi-tetom osvobojenja Jugoslavije. Čeprav se bo vprašanje notranje uredbe Jugoslavije reševalo šele po osvobojenju domovine od okupatorja, vendar je že danes treba storiti vse potrebne korake in dela, ne samo zato, da bo delo lažje po vojni, nego zato, ker je to potrebno že danes zaradi uspešnega napredka narodno-osvobodilne borbe. Vprašanje Federacije je mnogim znano samo kot beseda, ki predstavlja nekaj, kar je samo nekoliko bolje nego je bila stara Jugoslavija, vender pa mnogim ni jasno, kaj resnično znači za našo domovino v celoti in kaj za vsak naš narod posebej. Usrpešno raz-jasnevanje tega pojma se ne more izvršiti samo s propagando, temveč mora biti podprto s praktičnim delom, oziroma z rešenjem raznih vprašanj, ki spadajo v področje federativne ureditve. Nacionalni komitet osvobojenja Jugoslavije mora že sedaj ne samo prepustiti vse zadeve notrajne uprave ki spadajo v področje federativne enote, tej enoti, temveč ji mora tudi pomagati s svojo incijativo in organizacijskimi nasveti. Po drugi strani mora Nacionalni komitet paziti, da vodje federativnih enot ne prevzemajo naše odgovornosti, ki spadajo v področje Nacionalnega komiteta osvobojenja Jugoslavije, oziroma centralnega organa Jugoslavije. Taka razmejitev se mora izvršiti že sedaj med vojno, toda gledati je treba, da se to vrši zelo pazljivo in s popolnim medsebojnim razumevanjem. Iz mnogih krajev n. pr. iz Vojvodine in drugih, nam mnogokrat pridejo vprašanja, kaj bo z dotič-nimi pokrajinami. Ali bodo imele svojo avtonomijo ali bodo pripadale neki drugi federativni edinici. Razumevno je, da so taka vprašanja umestna, ker nam kažejo, kako se ljudstvo v vseh krajih naše domovine zanima za svojo bodočo upravo, ki mu bo prinesla one pravice, ki mu pripadajo. Na ono vprašanje moremo danes odgovoriti samo to: Vojvodina in druge pokrajine, ki to žele, bodo gotovo dobile najširšo avtonomijo, toda vprašanje avtonomije in vprašanje kateri federativni enoti bo katera pokrajina pripojena, je odvisno od ljudstva samega oziroma od njegovih zastopnikov, ko se bo po vojni določevala končna državna ureditev. To je samo majhen del onih ogromnih nalog, ki stoje sedaj pred Nacionalnim komitetom osvobojenja Jugoslavije in pred organi vsakega naroda posebej. Ne moremo pričakovati, da bi ta vprašanja mogla rešiti brez največje pomoči Narodno-osvobodilnih odborov in drugih narodnih organizacij in celega naroda. Odgovornost AVNOJa in Nacionalnega komiteta osvobojenja Jugoslavije pred ljudstvom je velika, toda prepričan sem, da bodo s pomočjo ljudstva rešili vse naloge ravno tako, kakor so naši herojski Partizani in Narodno Osvobodilna vojska Jugoslavije s pomočjo vseh rodoljubnih ljudstev Jugoslavije mogli voditi tako uspešno osvobodilno borbo. TITO širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti Iz Urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta Pred dvema tednoma smo poslali iz SANSovega urada vsem tajnikom podružnic vprašalno polo in pojasnilno pismo, v katerem smo zaprosili tajnike za kooperacijo pri izpolnitvi odgovorov na vpražanja in čim hitrejšo dostavitev v naš urad. čemu smo poslali te pole? Služile bodo uradu pri izdelavi načrta za reprezentacijo ali zastopstvo na bodoči konvenciji SANSa. Podružnice se zelo razlikujejo po velikosti, po prispevkih, po številu aktivnih članov ali včlanjenih prispevajočih društev, po načinu poslovanja in delovanja, vsled tega vse niso upravičene do enakega zastopstva. Sestaviti je treba neko določno merilo, ki bo služilo za podlago števila delegatov. Točni in pravilni podatki, ki jih bomo dobili v odgovorih na vprašalni poli, nam bodo mnogo pripomogli, da se sestavi enakopraven, pravičen in pravilen načrt. Apeliramo zlasti na one podružnice, ki še niso vrnile izpolnjenih pol, da to storijo čim preje. Vprašanje stroškov Koliko delegatov bo štela prva konvencija SANSa, je odvisno od načrta, ki ga bo sestavil glavni urad in katerega ima odobriti celokupni izvršni odbor. Domneva pa se in možnost je, da bo navzočih do 150 delegatov, če bi se vsem tem in SANSovim odbornikom plačali vozni stroški in dnevnice iz SANSo-ve blagajne, bi slednja pač ne bila porabljena za politično gibanje v prid našega naroda v stari domovini, za-kar so naši zavedni rojaki prispevali ves ta denar. Radi tega je eksekutiva na svoji seji 12. aprila zaključila, da boido delegati upravičeni le do rednih dnevnic, ne pa do voznih stroškov. Za vozne stroške bodo morale poskrbeti podružnice same. Važno in potrebno je torej, da podružnice takoj podvzamejo potrebne korake in zbirajo sredstva izključno v namen konvenčnih stroškov. ZOJSA Izvršni odsek Združenega odbora južnoslovanskih A-merikancev, označevan zad- nje čase ZOJSA, je imel izredno sejo v New Yorku 25. aprila. V glavnem se je reševala zadeva odborovega predsednika Louisa Adamiča,kateremu je zdravnik za-povedal prenehati z vsako aktivnostjo za dva ali tri mesece, ali pa naj trpi posledice. Vsled opasnega položaja je Adamič sklenil začasno odložiti pretežavno pozicijo delavnega predsednika. Odbor je z obžalovanjem sprejel njegovo izjavo. Zavedal se je velikega dela, ki ga je Adamič kot predsednik izvršil v prid osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji ter da bo njegova dinamična aktivnost, dasi le začasno, zelo pogrešana. Zavedal pa se je tudi potrebe dobrega odpočitka in prvovrstne zdravniške oskrbe, katero A-damič nujno potreboje. Mesto začasnega delovnega predsednika je zavzel Zlatko Balokovič. SANS sta na tej seji zastopala drugi podpredsednik Janko Rogelj in izvršni tajnik Mirko Kuhel, ki je nadomeščal predsednika Kristana. Domišljija? Gospodje, ki so s tako slastjo nasedli Hitlerjevi raz-dvojevalni propagandi "v korist naroda" in ki jo sedaj pomagajo širiti po Ameriki via New York (brez podpisa ali obratnega naslova), tudi ostro protestirajo proti "predrznosti g. Kuhlja, da je v SANSovem imenu razglasil Slovensko ljudsko stranko za peto kolono nemškega Drang nach Ostena . . ." čudno, da niso predrznosti očitali tudi Josipu Vidmarju, predsedniku Slovenske osvobodilne fronte, ko je dejal 27. aprila 1943: "Jasno pa vam mora biti, da nikakor in pod nobenim pogojem ni marala (Osvobodilna fronta) in ni smela sprejeti v svoje vrste strank, ki so v jugoslovanski preteklosti osramotile in omadeževale s prodajanjem slovenskih narodnih interesov vladajoči beograjski čaršiji, ali ki so celo svoji čaršiji in svojim interesom na ljubo podpirali peto kolono na naši zemlji ali celo sami bili peta kolona za naše okupatorje, V ti dve sramotno zaznamo- vani skupini nesprejemljivih je Osvobodilna fronta utemeljeno štela vodstvi obeh dcrtedaj vodilnih političnih strank, ki sta bili iz Osvobodilne fronte v naprej in nepreklicno izključeni ... Ti ljudje in njihovi hlapci in zaslepljenci danes niso z nami, marveč proti nam . . . Kdo so ti ljudje? Prejeli so denar, podporo in orožje od okupatorja, to se pravi od smrtnih sovražnikov našega naroda. Plačani izdajalci so." Do okupacije sta bili vodilni stranki v Sloveniji SLS in JNS, kojih glasilo je bil ljubljanski SLOVENEC. V svoji številki od 6. novembra 1940 pa čitamo v Slovencu to-le: Fašizem je prišel kot protirevolucija z vsemi tistimi pojavi, ki so specifična stvar italijanskega temperamenta. Kadar presojamo fašizem, je treba prav to imeti pred očmi . . . Mu-ssolini se j