Za poduk in kratek čas. Štajerska in uemško-liberalno gospodstvo od 1. 1861-1881. III. Bi7Ši ministerin saksonski lutro^ec Beust pričel je pri nas šolako-cerk^eno rkulturno" borbo. Za7išila je se s ,,Stremajerje7inii groai" in dragira novim šolst^om. Eakor da bi liberalcem za petami gorelo, delalo je se po^sod za n7er8ko-nra7no" izomiko naae mladeži 7 no^ej aoli. To pa ni zabranilo, da bi je minister Stremajer 7 dopisu do tirolskega namestnika ne bil imeno^al: ,,brezverske šole". Emalu se ulije ploba no^ih solskih paragrafo7 iz 7?eh zboro7, prihrumi gosti dež brezštevilnih zaukazo7 in ae vsiplje napo8led pra^a to8a šol^kih potroako^ in doklad. Cel6 liberalne gospode deželnega zbora hladna groza in drgetec sprehaja. Pra^ijo namref, ter 7 87ojem poro8ih jamrajo: nno7o, 81etno šolanje naložilo je davkovcem bremen, katera se niao naprej videla. (No, ali so liberalci pozabili računiti?) ter žugajo mo6i deželne blagajnice na vee druge svrhe polomiti in katerih davkovci in deželna blagajnica dolgo prenašati ne morejo." Tako jamrajo o6etje in botri nove šole, kar si naj za uaesa zapiaejo 7si, ki ne6ejo ni6esar slišati o skrčenji 81etnega šolanja, o šolnini, o pravičnejšej razdelitvi aolskih potroškov; zlasti pa naj premislijo naslednje besede in žtevilke! Nekdaj smo ljudske šole vzdrževali 7saka fara ali župnija svojo. Učiteljem za plačo in penzije in za druge šolske potrebe skrbela jeaolnina, šolski normalni fond, učiteljski penzijski fond itd. Slednji ima sedaj na Štajerskem toliko premoženja, da presegajo dohodki daleč vse potroske in da se celih 29.000 fl. letos vzame v deželno blagajnico za šolske svrhe. Dalje ni bilo nekdaj nebenih krajnih, okrajnih in deželnih svetov, nebenih dragih inšpektorjev, nebenih u6iteljskih pripravniš6, in vender je stara aola zamogla toliko modrih liberalnih glav izbistriti, da se vsa Avstrija sveti v 6arobnem 87itu liberalnega napredovanja! Leta 1869. ne najdemo v deželnem proračunu nebenih potroskov za ljadsko šolo. Ti so vlezli poznej in za6eli strahovito naraš6ati, ko je novi deželni šolski svet začel delovati in ko so liberalni poslanci šolnino odpravili. Ob enem so okrajni zastopi davkovcem nalagali šolskib doklad. Vrbu tega so poaameznim šolskim srenjam ostali prejšnji stroški za vzdrževanje šol; mnoge izmed njih 80 si nakopale še večjih bremen, ker so morale šole popravljati, širiti ali iz nova staviti. Navedeno hočemo s številkami pojasniti. Upamo, da bodo tako čestiti bralci najleži sprevideli neizmerno breme, katero sedaj našo deželo stajersko teži zarad nove, 81etne šole. Potroški so narnreč za leto 1881. sledeči: 1) lokalni stroški, t. j. oni, katerih imajo na računu in skrbi krajni šolaki sveti; ti so znašali 1. 1876. na vsem Štajerskem 358.435 fl., 1. 1877. pa 348.486 fl. poprek smemo torej re6i 352.000 fl. 2) okrajni stroški t. j. oni, katerih okrajni zastopi davkovcem v okraji nalagajo, znašajo skoraj vedno ve6, drugo leto uže 315.000 fl#; 3) deželni stroški, t. j. oni, katerih vsej deželi odmerjajo deželni poslanci 7 Gradci; ti stroški naraščajo od leta do leta strašno, drugo leto znašajo 595.900 fl. 4) iz u6iteljskega fonda porabi se ne za penzije, ampak poprek za ljudsko šolo 29.000 fl. 5) raznih dohodko^ izračuni se 5500 fl. Ako sedaj soatejemo vse pod 1., 2., 3., 4., 5. navedene atevilke, poizvemo, da nas Štajerce ljndska aola v 1. 1881 stane 1,287.400 fl., t. j. blizu 5krat ve6, nego pred 10 leti. Kam gre toliko denarja? To podrobno razložiti, tukaj prostora nimamo. Zato objavimo le, komu se iz deželne blagajnice zajeti deuarji izplačujejo. 1) Plača z opravilnimi dokladami vied učiteljeru znaša 820.000 fl. (letos 792.000 fl.) 2) remuneraoije ali darila za poduk 7 francoš6ini in anglesčini 7 de- kliških solah^Gradci in Mariboru 400 fl. 3) remuneracije učiteljicam za žen8ka roena dela (ai^anje, 7ezanje) 30.000 fl. 4) ve6ji potroški valed pomnoženih šolskih razredo7 in novih učiteljskih služeb 30.000 fl. (letos 25.000 fl.), 5) službenske doklade u6iteljem 50.000 fl. (letos 40.000 fl.), 6) remuneracije marljivejšim učiteljem 1200 fl. (letos 1000 fl.), 7) podpore 1000 fl. 8) za okrajne u6iteljske knjižnice 2000 fl., 9) za okrajne u6iteljske konference 4000 fl., 10) za razne potrebe 800 fl. Rekli smo, da znaaajo vsi potroški 1,287.400fl. Vendar to še ni vse. Vateti imamo še one denarje, kateri se za štajersko aolstvo plačujejo iz državne blagajnice, uamreč za učiteljska pripravnišča, za inapektorje in deželni šolski svet 7 Gradci. To poizvemo iz državnega proračuna. No, u6iteljsko pripravnia6e v Mariboru potiebuje na leto po 20.000 fl., graško 23.000 fl., graško pripravnišče za učiteljice 20.000 fl., mariborski kure za u6iteljice rocnib del 1200 fl. Deželni šolski svet s vsemi inšpektorji (prej so dehanti nadzorovali šole zastonj) potuinami šolskih svetovalcev itd. znaša po 58.000 fl. Tako smemo reči, da stane nova ljudska šola na Štajerskem uže po 1,429.600 fl. na leto. Temu dostavimo ae v malo ljubeznjivo tolažbo pieobloženim davkovcein 6udno-modri izrek zvedenih liberalnih gO8podov v deželnem odboru. Pravijo namre6 v svojem poro6ilu, da ae nismo priplazili do vrhunca vseh potroško7. Do tje pririjemo ae komaj v 8. letih, ko bode nova šclska postava povsod popolnem izpeljana. Do tiste dobe bodo šolski potroški vsako leto aaraščali do kakšnib 410.000 fl., dokler ne dokipijo do stalne svote vseh stroškov za Ijudsko šolo: 1,839.600 fl. Mislimo, da bi to vsakako presilno bilo za Štajersko, ki ateje le 1,150.000 dua, starih in mladih. Sicer pa nečemo avojega mnenja nikomu vsilevati. Naj si re6 premisli vsak sam. Številke so jasne dovolj. To pa vemo, da bo vse tako lezlo po slabi poti naprej, dokler bodo v deželnih zborih neopravičeno večino imeli sedanji liberalci. Smešničar 28. Bil je nekde bud uradnik, ki skoraj ni bil prav zdrav, ako se ni nad kom skregal. Nekokiat oateje kmeta rekoč: kako 86 upate pred mene stopiti neobrit ? nGnadljivi goapod, zavrne kmet, ne zamerite mi, z doma sem šel obrit, toda tukaj sem moral čakati in čakati, da so mi zopet dolge baruse izrastle".