Zborovalci — agrarni interesenti — napeto poslušajo govornike.
Zborovanje slovenskih agrarnih interesentov.
Ttakdo vflhral tadev«
d«ia ta
*«>•■ - Ptata k* um
M * M«at)ani. - Ur««-•Ml" ta uprava H v
LJu*!|«»i * Kata4v«r«*i
tt. I. - r «*•*»»
M»r. K. UM. - Raius •rt |»*tB! n&azHMH SI.
poročilo ni temeljilo le na praznih domnevah, ampak na zelo resnih podatkih.
0 prvi točki 'dnevnega reda je poročal v tajnik Zveze g. Milan Mravlje. Kakor je bilo poročilo A. Prepeluha, tako je bilo poročilo g. tajnika na posameznih mestih jako živahno.
Agrarna reforma pri nas.
V	svojem govoru je g. Mravlje osobito grajal malomarnost agrarnih interesentov za njihovo lastno korist. Govornik je prehodil že skoro vso Slovenijo, poskušajoč agrarne interesente organizirati in jih ogreti za skupen nastop, naletel pa je skoro povsod na velike težave, ne toliko od višje strani, ampak od strani ljudi samih! Ljudje imajo namreč še dandanes neverjeten strah pred veleposestniki, čeprav veleposestniki nikomur nič ne morejo. Ta strah je danes še hujši kakor je bil pod vlado avstrijskih grofov in baronov in to je silna sramota za nas. Govornik poziva navzoče, naj se ne boje nikogar, ker jih varuje zakon, in naj možato zahtevajo svoje pravice! Strah naših ljudi je tako velik, da odgovarjajo celo župani v imenu občin na postavljeno jim vprašanje, ali naj se ta ali ona grajščinska ali samostanska zemlja razdeli, da naj se zemlja ne razdeli! — Tako padajo lastni domači ljudje svojim kmečkim revežem v hrbet!
Vendar pa se agrarni interesenti počasi prebujajo in strah jih mineva. Mi moramo delati na to, da bo ta strah pred veleposestniki in njihovimi pomočniki in zavezniki sploh izginil! Potem bodo naši uspehi dosti večji.
V	drugi polovici svojega govora je navajal g. tajnik zelo zanimive številke o agrarni reformi v Sloveniji in o možnostih, kaj bi se dalo še doseči. Te številke smo v našem listu deloma že objavili, deloma jih pa še bomo v posebnih člankih.
Izvajanje tajnika g. Mravljeta so poslušalci večkrat prekinili z burnim ploskanjem in odobravanjem.
Velezanimiva točka dnevnega reda je bilo tudi poročilo o fidejkomisih v naši deželi. O tem predmetu je poročal podpredsednik Zveze g. Albin Prepeluh, ki je najprej razjasnil postanek fidejkomisov (v fevdalni dobi), potem pa razložil načrt, kako bi se dalo fidejkomisna veleposestva pri nas likvidirati. Pravzaprav je fidejkomise pri nas dvignila že bivša vidovdanska ustava, toda naše oblasti so rekle, da je to premalo in da je potreba še poseben zakon za to, ki ga pa ni bilo. Dala bi se pa rešiti zadeva tako, da se lastnike fidejkomisov osvobodi vseh vezi (da bodo svobodni gospodarji svojega imetja), toda za to osvoboditev naj nekaj plačajo. Taksa za osvoboditev ni krivična, ker bi se vrednost svobodne lastnine zelo dvignila napram današnji vezani posesti. Takse pa naj bi se stekale v poseben fond za notranjo kolonizacijo, ki je za obstoj naših malih ljudi neobhodno potrebna. — Prej so naši
niso prišli prodajat tja le gole radovednosti, ampak takih, ki so res interesenti in za katere je več ali manj ugodna rešitev agrarne reforme življenskega pomena.
Smelo trdimo, da je vprašanje agrarne reforme tudi za ves slovenski narod velikanskega pomena, kajti vsa naša narodna ekzistenca ni odvisna od »visoke« politike, ampak od kruha! Kruha pa ni brez zemlje in brez kruha tudi ni in ne more biti naroda. Od agrarne reforme pa je danes pri nas odvisno življenje najmanj polovice naroda ali pa še več. Zato so tudi točke, o katerih so razpravljali skupščinarji v nedeljo, tako važne, da zaslužijo vso pažnjo slovenske javnosti.
Dnevni red je obsegal sledeče točke:
1.	" Načrt zakona ministrstva za kmetijstvo o likvidaciji agrarne reforme in predlogi »Zveze slovenskih agrarnih interesentov«. *f
2.	Načrt zakona o ukinitvi fidejkomisov in notranja kolonizacija.
3.	Agrarni interesenti in starostno zavarovanje kmetskega ljudstva. Spopolnitev današnje socijalne zakonodaje. Agrarni interesenti in pospeševanje kmetijstva.
Uvodoma je govoril po pozdravnih besedah predsednika Zveze Ivana Stražišarja podpredsednik Zveze Albin Prepeluh. Najprej je predlagal, da se odpošlje Nj. Vel. kralju udanostn^ brzojavka, kar je bilo z navdušenjem sprejeto. V svojem govoru je podal nato kratko zgodovino reševanja agrarne reforme pri nas od prevrata 1. 1918. naprej pa do danes. Poudaril je, da agrarna reforma ni uspela, kljub prvotnemu navdu-
kruha. Preko tega dejstva končno tudi vlada ni mogla iti in je predložila načrt zakona o agrarni reformi, ki pa je za slovenske agrarne interesente silno nevaren, ker ne pozna razlik med kmeti v ravninskem Banatu in v gorati Sloveniji. V Banatu živi namreč veleposestnik od žita in je zato opravičljivo, če se pusti tudi veleposestniku toliko polja in plodne zemlje, da mu je ugodna ekzistenca zagotovljena. Pri nas je pa stvar drugačna. Veleposestnik ne živi pri nas od žita, ampak od gozda, in zato je opravičena naša zahteva, da mora biti maksimum plodne zemlje, ki naj ostane veleposestniku, pri nas mnogo manjši kakor v Banatu, supermaksimum naj pa sploh odpade. Na ta način bi dobili pri nas še precej tisoč hektarjev zemlje za agrarno reformo, ki bi prišla v korist najrevnejšim bajtarjem.
Mi gremo pa še dalje in zahtevamo, da morajo tudi pašniki in gozdi priti pod agrarno reformo. Pašnike in gozdne parcele naj dobe posebne zadruge ali občine, da bode kmetiču zagotovljen tudi les za zidanje in za kurjavo. Na vse te okolnosti smo mi opozarjali merodajne kroge v Beogradu, kamor smo poslali več tozadevnih spomenic, pa tudi ustmeno smo intervenirali. Na ta način smo dosegli, da predloženi načrt zakona o agrarni reformi ni bil še - uzakonjen, ampak je bil odložen, in upanje je upravičene, da bo novi zakon, ki vtegne biti izdelan t nekaj mesecih, naše posebne slovenske zahteve uvaževal.
Poročilo podpredsednika Zveze Albina Prepeluha so delegati poslušali z veliko pazljivostjo, dobro se zavedajoč, da njegovo
V nedeljo, dne 1. junija, so zborovali v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani zastopniki Zveze slov. agrarnih interesentov. Z veseljem moramo ugotoviti, da je bilo zborovanje Zveze prav odlično obiskano, ker je bila dvorana nabito polna ljudi, ki
šenju, ker so prihajali prejšnja leta na oblast ljudje, ki so bolj skrbeli za sebe kakor za druge in zato so mogli agrarno reformo grdo izigravati. Z dnevnega reda pa vprašanje agrarne reforme le ni prišlo, ker priti ni
moglo; ljudje so bili lačni in so hoteli imeti
">' i
2	B MfB T SrK I ' L F® T
—........... lri	......................■■■■.....■■—MM————^
ljudje lahko hodili v Ameriko, danes pa je ta dežela zaprta. Imamo pa na jugu naše države dovolj zemlje, preskrbeti pa bi bilo treba za hiše, potem učitelje itd., da bi bile kolonije popolne. To pa stane denar, a ta denar bi se dobil iz taks za osvoboditev fidej-komisov.
Splošno kmečko zavarovanje.
Z veliko pažnjo so poslušali delegati tudi izvajanja dr. Janžeta Novaka o splošnem kmečkem zavarovanju. Razvoj se giblje dandanes v tej smeri, da se posestva ne zlagajo več v velike celote, ampak se celote dreibe v mala posestva, kar je popolnoma naravno. Na ta način vedno bolj narašča števjlo bajtarjev, ki imajo zlasti tam, kjer je v bližini še kakšna industrija, primeroma ugodno življenje. Nekaj se pridela doma, nekaj pa se zasluži drugod. Zato bi morala iti vsa naša kmečka politika za tem, da pospešuje razvoj v tej smeri, ker ga preprečiti ne more nobena sila več, ne pa da daje »podpore« za »velike« kmete, ki jih je že danes malo, bo jih pa še vedno manj.
Ni pa dovolj, da se bajtarjem zagotovi ekzistenca le, dokler so zdravi in trdni, ampak bo treba skrbeti tudi za njihovo starost. Danes vse stoka, kako težko je dobiti delavca na kmetih. To pa ni čudno. Če gre kmečki fant v fabriko, ve, da je zavarovan za slučaj bolezni in nezgod — kmečki hlapec pa tega nima. Če bi pa uvedlo starostno zavarovanje tudi za kmete, bi tožbe o pomanjkanju kmečkih delavcev kmalu prenehale, ker kmečki fantje ne bi imeli nobenega vzroka več tiščati v mesta in v fabrike, ker bi imeli tudi doma vse, kar jih sedaj goni v fabrike.
Nato je bila z navdušenjem sprejeta sledeča resolucija:
Resolucija.
Opolnomočeni delegati agrarnih interesentov iz Dravske banovine, organizirani v Zvezi agrarnih interesentov Slovenije« v Ljubljani, zborujoči dne 1. junija 1980, v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, izražajo svoje trdno upanje in prepričanje:
1.	Da bo Kraljevska vlada čimpreje uveljavila socijalno pravičen zakon o končni izvedbi agrarne reforme, ker je to v interesu i našega gospodarstva in tistih 20.000 kmetskih . družinski že 10 let čakajo, da bi mogli defi-initivno urediti svoje v gospodarstvo na razširjeni površini zemlje, ki si jo obetajo od-agrar-jne reforme. Pretekla doba strankarskih borb I ni inogia urediti tega zgodovinsko važnega . vprašanja. Današnji zborovalci smatramo da-inašnji Čas in dapašnje stanje kot edino primerno, da se to vprašanje reši.
2.	Da se z ozirom.na alpski značaj zemljiške posesti v Sloveniji in nujne potrebe notranje kolonizacije, katero narekuje spre-čeno izseljevanje, agrarna reforpaa socijalnim in gospodarskima prilikam primerno razširi, t. j. da se poveča površina zemlje, ki naj se razdeli med agrarne interesente s pritegnitvijo novih objektov.
3.	Da se pri kolčni rešitvi agrarno-re-formnega vprašanja, posebno- upošteva dejstvo, da je v Sloveniji večipa veleposestev gozdnega značaja, da, so ta veleposestva nastala vsled privilegijev iz fevdalne dobe in da je treba ostanke teh fevdalno lastninskih privilegijev ukiniti. Zato je potrebno agrarno reformo razširiti tudi na gozdne površine, zlasti na fidejkomisna veleposestva.
4.	Prosimo visoko Kr. vlado, da radi teh posebnih nalog agrarne reforme v Sloveniji, ki zahtevajo takojšnjo rešitev, to vprašanje reši nezavisno od ostalih pokrajin v državi s posebnim zakonom.
Navzoči zastopniki so poslušali vse govore, ki so bili pravzaprav dobro premišljena predavanja, z, velikim zanimanjem in so baš s tem dokazali, kako so tudi naši revnejši ljudje .dovzetni za resen pouk in za resne razprave. Če bi ljudje slišali tudi na raznih shodih tako pametne stvari, kakor so jih v nedeljo, bi stala naša izobrazba (namreč prava izobrazba brez vseh flavz in pa puhlih čvekarij in demagoških sleparij), kmalu na vse drugačni višini kakor je danes! Zvezi slov. agrarnAfe: interesentov moremo na njenem razvoju samo iskreno ča-stitati!
Prav zaradi navedenih vzrokov tudi ni mogoče dosledpo vztrajati na zadostni starosti udeležnikov. šole. Kadar ni dovolj izbire, je pač treba vzeti, kar se prijavi. Končno, pa iz splošnega stališča vzeto ni ravno škode, Če se odvišni kmetski ljudje nekoliko bolje usposobijo za javne in privatne službe, saj bi sicer morali iti v mesta in tovarne za navade težake.
Dalje pravi pisec, da je pouk preveč ša-blonski in mehaničen ter da nastopajo prole-sorji od vrha doli, namesto, da bi poučevali bolj individualno in se obnašali bolj kolegi-jalno. Mislim, da se je pisec slabo izrazil, zakaj red in autoriteta morata biti, vsakega od 35 učencev pa učitelj spričo kratkega. in obsežne tvarine tudi ne more obdelovati, kakor to lahko stori n. pr. v ljudski šoli ali v gimnaziji, kjer ima časa 6, oziroma 8 let.
Zato je najbrž hotel reči, da je pouk premalo praktičen in premalo temeljit, t. j. da se pač pove pravilo, ne razloži' se pa vzroka* Vsaj jaz stvari tako razumem, morda zato, ker vidim v tem pomanjkljivost šole. Za metodično in temeljito proučitev tvarine bi bilo treba najmanj eno leto, torej še enkrat toliko časa, za praktično razumevanje in usposobljenost pa vrhu tega še vsaj eno leto prakse v dveh, treh različnih vzocnib zadrugah. No, tako izšolani fantje pa bi postali »strokovnjaki«, ki bi hoteli vršiti posel poklicno kot uradniki. Z eno besedo, ponovila bi se stara pesem: pojačan beg z grude in pomno-žitev že itak preštevitnega pisarniškega naraščaja.
Piščeva trditev, da postopanje učiteljev ubija v fantih ponos in samozavest, je pa precej pretirana. Ali pa je to trdftev nakovala želja pisca, naj bi učitelji budili v fantih več zaupanja v same sebe ter več idealizma. če je tako, tedaj utegne imeti prav, zakaj ne ponosa, ki vsebuje izdatno pore i jo domišljavosti in samoljubja, torej neaaslužnib lastnosti, temveč zaupanja v.samega sebe in idealizma, t. j. smisla za skupnost in požrtvovalnost manjka našim ljudem na deželi. Teb lastnosti pa ne razvija laskanje, temveč znanje in skušenost. Najboljši dokaz za to nudi samozavesten šolani človek na eni ter neuk bojazljivec na drugi strani. Zato je potrebno maaj hinavskega laskanja, pa več stvarnega znanja in smisla za skupnost.	F. Trk,
H AID C NE II Siitlii itriii
so prvovrsten nemški izdelek. Prodaja jih tudi na ugodne obroke.
Trgovina ilvalnlh strojev
Ljubljana
Miklošičeva cesta. St. 7/10.
Zastopnik® sprejemamo povsod.
^Zadružna šola."
Pod gornjim naslovom je napisal g. Jan. Kavalar v zadnjem Kmet. listu članek, ki vsebuje nekaj pametnih in dobrih misli ter nasvetov. Zato ne zasluži samo, da ga vsak kmetski človek pazno prečita, temveč tudi, da prizadeti zadružni činitelji od svoje? strani povedo, kaj in kako mislijo in postopajo v tej stvari.
G. Kavalar piše, naj zveze zadrugt ki vzdržujejo zadružno šolo, sprejmejo v Šolo samo mladeniče, ki bodo gotovo ostaji doma na posestvih in ki imajo smisel ;ter sposobnost za praktično zadružno delo. Da bo to mogoče ugotoviti in da bodo z uspehom sledili pouku, naj se jih sprejme v šolo šele, ko dovrše 20 let, odnosno ko odslužijo vojaščino.
Pisec ima popolnoma prav, zakaj skušnje so pokazale, da gredo v zadružno šoto tudi neuspeli dijaki drugih šol in doma odvišni ali doma neuporabni mladeniči, vsi z namenom, da bi lažje prišli do boljše službice, če ne drugje, pa pri orožnikih in pri finančni kontroli. To je žalostna resnica in bo ostala taka vse dotlej, dokler naš kmet in .kmetski fant ne bosta spoznala, da jima je višja iz-obraiziba prav tako potrebna kot gospodarska organizacija in da je zaradi tega tistih par tisoč dinarjev, ki jih stane šolanje, najplo-. donosnejše naložen kapital.
Zvezam je ta žalostna resnica prav dobro znana, saj imajo že čez 20 letne skušnje. Zato so že tudi podvzele potrebno, da bi ne šolale komijev, pisarjev, orožnikov in financarjev.
Tako se je šolska doba določila na zimski čas, da lahko pridejo v šolo kmetski fantje, ki v ostalih letnih, časih- ne utegnejo. Šola ne traja zaradi (tega samo 5 mesecev, ker to zadostuje, temveč je tako kratek čas. — v resnici veliko prekratek — zato določen, da se fantje preveč ne odtuje ročnemu delu in kmečkemu življenju ter da lažje utrpe čas in nižje stroške. Dalje se je iz učnega programa izpustilo pouk o blagu, da niso absolventi šole že usposobljeni trgovski pomočniki. Končno pa sprejemajo zveze načelno le tiste mladeniče, ki jih pošljejo ali priporoče lokalne zadruge in dajo podporo le takim, ki se zavežejo, da bodo ostali doma. Dasi se je po teh . odredbah obrnilo precej na bolje, zlo vendar še ni popolnoma odstranjeno. To deloma zato, ker se ne priglasi vsako leto dovolj fantov, ki bi ustrezali gornjim pogojem, to vzilie temu, da delajo zveze veliko reklamo za šolo in da povrnejo skoraj vse šolske stroške, deloma pa zato, ker fantje pae obljubijo^ da bodo ostali doma in sodelovali v domačih zadrugah, ne da bi vselej mogli ali resno hoteli držati dano obljubo. Demoralizuioče posledice podpor, boja za življenski obstanek in »politične vzgoje« našega naroda torej tudi na strogi morali slonečemu zadružništvu niso ostale prihranjene. Dogodili so se slučaji, da je sicer pošten in ugleden posestniški sin po ab-solviranju šole »pozabil« na podporo in na dano obljubo ter zahteval od zveze, naj ga nastavi za uradnika,- sicer da bo šel k »nasprotnikom
ZJUTPA3 za
T^ra vanje
nam
ŽENSKA HVALA
živinorejske
—
Pri vsaki razpravi o našem kmetijstvu se povdarja važnost živinoreje in njenega izboljšanja. Posebno v sedanjih časih splošne kmetijske krize bi bilo želeti, da bi se naši kmetovalci bolj zanimali za to važno panogo. Izboljšanje živinoreje mora biti predvsem v tem, da nudi tež čistih dohodkov. Danes se torej rtepolaga velike važnosti na množino produktov n. pr. množino mleka, ki^ga da erta krava, temveč, koliko nam po prodaji mleka in odštetju vseh stroškov, ki jih imamo s prodajo mleka in vzdrževanjem krave (krma, oskrbovanje itd.) ostane čistega. Lahko ima ena krava 12 litrov mleka dnevno, druga pa le 8 litrov, če pa primerjamo vzdrževalne stroške prve in 'druge, pogosto vidimo, da se nam bolj izplača držati drugo kravo, ki nam pri sicer manjši množini mleka donaša več čistih dohodkov kot prva. Isto se čestokrat dogaja pri reji za nieso. Marsikatera žival ne krije niti vzdrževalnih stroškov. Take živali bi »e morale takoj izločiti iz reje.
Dob ičkan osne živali moramo zbirati in skrbeti, da nam zaredi jo čimveč potomcev. Pri tem :pa je paaitiin se prepričati, če se odlikujejo tudi dediči z dobrimi lastnostmi svojih staršev.
Vse to delo je navidez prav enostavno in liiifco izvedljivo. V resnici pa zahteva velikanskega xi£la in požrtvovalnosti. Posameznik bo v tej smeri prav malo dosegel. Zato je potrebno, da se'vsi živinorejci gotovega okolma zdru-žljo vžMflorejskeselekeijsko zadrugo, ki bo izvrševrila Vsa dela Za izboljšanje živinoreje. Predpogoj za uspešno delovanje take zadruge je dobro vodstvo in primeren okoliš z discipliniranim članstvom, ki ima razumevanje in je 'natančno poučeno o namenu in pomenu zadruge.
'Zadruga mora natančno voditi matične Knjige (rodovnike), v katere vpiše vse živali ter rtjihoVe dobre in slabe lastnosti. Dalje izvršuje pri molznicah koritrblrto molžo in tudi kontrolo lmriljenja. V ta namen mora nabaviti posebne knjige, v katere vse to zabeležuje in rta ta način ugotavlja dobičkanosnost posameznih Živali in njihovo plemensko vrednost. Le tako bo mogoče izbrati najboljše živali, ki bodo z'gotovost jo prenašale svoje dobre lasftišti na potomce in bo mogoče tudi te dobre lastnosti dokazati (posebno kupcem) z plemenskimi in kontrolnimi knjigami ter vsakemu grlu izstaviti izpislz knjig, torej nekako spričevalo. To Ž6 davno izvršujejo v nekaterih naprednih državah, kjer smo in tudi še kupujemo za 'drag 'deštrar plemensko živino.
Na tem mestu je treba povdariti, da bi ravno SldVehfja, ki ima vse naravne predpogoje zfc žftittotfejo, lahko bila nekaka zakladnic za plemensko Živino južnih krajev.
'Stremljertie ^izboljšanjem živinoreje potom živinorejcih zadrug podpira tudi država
z denarnimi Sredstvi in zakonodajo. Letos je izšel zakon o pospeševanju živinoreje, kateri temeljito razpravlja o tej panogi.
Zakon določa, da se sme uporabljtti samo licencirane plemenjake, ki se bodo1 ocenjevali vsako leto. Nesposobne plemenjake se mora takoj po licenciranju skopi ti na-državne stroške. Če.pa bi bilo v gotovem pasemgkem okolišu premalo licenciranih plemenjakov, morajo nabaviti občine potrebne sposobne plemenjake na svoje stroške. Ako »jih nabavijo živinorejske zadruge, jim morajo Občine povrniti stroške in sicer v sorazmerju števila ženskih živali pri zadrugi s številom ženskih živali v občini. Zakon polaga največjo važnost na izbiro (selekcijo) domačih živali, za katere določa pri tekmah prve nagrade in na natančno vodstvo plemenskih (rodovnikov) -in kontrolnih knjig o mlečtlosti in krmljenju.
Živinorejske zadruge imajo poleg davčnih 'in taksnih ugodnosti še naslednje ugodnosti:
1.	Če nimajo lastnega strokovnjaka za strokovno delo (selekcijo), jim je na razpolago državni strokovnjak.
2.	Prvenstveno dobivajo preostajajoče plemenjake in' druge primerne živali za pleme od državnih kobilarn 'in posestev javnopravnih ustanov in živinorejskih postaj.
3.	Živino, ki-je'nabavljena iz državnih in drugih javnih sredstev, se daje v prvi vrsti živinorejskim zadrugam.
4.	Dobivajo, če kupujejo plemenjake od države ali javnopravnih ustanov, popuste in prvenstveno pravico do -izbora.
5.	Državne in druge ;podpore za pospeševanje živinoreje se delijo v prvi vrsti živinorejskim zadrugam.
6.	Dobivajo serume, cepiva in zdravila za potrebe svoje živine od vseh državnih ustanov po nabavni ceni.
7.	Država nabavlja za svoje potrebe živino v prvi vrsti pri živinorejskih selekcijskih zadrugah in njih zadružnikih.
8.	Zadruge 'imajo prednostno pravico do zakupa državnih pašnikov in .pašnikov javnopravnih Ustanov.
9.	Člani živinorejskih zadrug imajo prvenstvo do nagrad in podpor za živino in sploh prvenstvo do vseh ugodnosti, ki jih nudi država ali javnopravne ustanove za pospeševanje živinoreje v okolišu zadruge.
Ž ozirom na tako velike ugodnosti bi bilo pričakovati in želeti, da se naši kmetovalci temeljito poprime jo tega dela, ki bo v doglednem času rodilo lepe šadoVe.
Vsa pojasnila glede ustanovitve in vodstva živinorejskih zadrug -kakor tudi vse potrebne tiskovine in pravila nudi brezplačno Zveza slovenskih zadrti g v Ljubljani, Praža-kova ul. 11. Na občOe zbore pošilja tudi svoje strokovnjake, kateri predavajo o uštfojstvu in delu živinorejskih zato*.
Zbor kmetske mladine.
Na Vnebohod 29. maja je bil sklican občni 2ibor Zveze društev kmetskih fantov in deklet v hotelu Lloyd v Ljubljani.
Društva, ki se niso mogla udeležiti občnega zbora po svojih delegatih, so mu poročala in ga pozdravila pismeno. Istotako so mu želeli telegrafično mnogo uspeha Zveza slovanske kmetske mladine in Zveza češke kmetske mladine. Kot predstavnik Konzorcija Kmetskega lista je bil navzoč dr. Maru-šič, ki je v toplih besedah pozival delegate na vztrajanje započetega dela za probujanje kmetske samozavesti predvsem pri mladini, od katere je odvisen gospodarski in kulturni napredek kmetskega stanu ter moč in blagostanje naše jugoslovanske države. Napočila je končno ona doba, v kateri nihče več ne taji važnosti tega stanu, česar se morajo zavedati predvsem kmetski fantje in dekleta — bodoči gospodarji in gospodinje.
Erta najvažnejših točk je bila ta, da se je sklenilo ustanoviti društvo »Kmetska prosveta«. V tem društvu naj bi bili včlanjeni vsi oni prosvetni delavci, ki so voljni aktivno delati za kulturni in gospodarski napredek naše vasi. Dalje ima društvo namen vsposobljati kmetske prosvete delavce, organizirati in voditi razne tečaje, prirejati predavanja in tako vzgajati kmetski naraščaj za splošno in strokovno naobražene državljane, delavce kmetskih organizacij ter zadrug. — Občni zbor je pooblastil začasni odbor, da da pravila potrditi oblastem in tako društvo čim preje spravi v življenje in na delo.
Naš požrtvovalni delavec in petletni pretfeednik JoSe- Blaž .je vsled prežaposlje-nositi; IprepitstU sVOje mesto tovarišu Ivami Kronovšku mlajšemu, ki hoče zastaviti vse sile za napredek Zveze in delovati predvsem za pomladitev društev. Naša društva so še mlada in zgrabiti morajo za delo takorekoč golih rok, a to nas nikakor ne sme strašiti, kajti z vztrajnostjo in delom bomo dosegli vse kar hočemo. Nimamo še sredstev, nimamo še dovolj delavcev, vendar pa nas je zavednih kmetskih fantov že toliko, da lahko brez skrbi gledamo bodočnosti v oči. Istotako je moral zapustiti svoje mesto poslovo-dečega podpredsednika naš najagilnejši tovariš dr. Janže Novak, ker ga čaka v Kmetski prosveti še važnejša naloga, ki ji bo moral posvetiti ves svoj prosti čas, kakor ga je dosedaj posvečal na sedanjem mestu. Na njegovo mesto je bil izvoljen tov. Dolfe Šauer in za štajersko društvo poslovodeči podpredsednik dr. Igor Rosina. Ostali odborniki in namestniki so: dr. Janže Novak. Blaž Jože, ing. Zaplotnik, Kramar Jože, J. Junc. V. Maček, Gerbec Anton, Škrabar Stane, Potočnik Franc, J. Bradač, Ivan Savora, Guzelj, Ši-. mene Alojz, Janhar Tine, Pahovec Franc, J Herman Peterlin, revizorji: Mravlje, Šifrer I in Rožet.
Ljubljanski škof 80-letnik.
• i..
Dr. A. B. Jeglič, škof ljubljanski, je obhajal na praznik 29. maja 80-letnico rojstva. Razne cerkvene organizacije so priredile ob tej priliki na čast visokemu slavljencu svečane prireditve. Tudi mestna občina ljubljanska je priredila svojemu častnemu občanu na predvečer podoknico z godbo in pevskimi zbori. Osebno pa mu je prišel čestitat zagrebški nadškof dr. A. Bauer. Škof je kljub visoki starosti še vedno krepkega zdravja in vedrega duha in je popolnoma okreval od težkega bolezenskega udarca letošnje spomladi, tako da je nemoteno delil po kmetskih občinah zakrament sv. birme po veliki noči. Sivolasemu cerkvenemu dostojanstveniku želimo mnogo zdravja v jeseni njegovega življenja.
Tekma koscev
Dne 25. maja je priredilo. »Društvo kmetskih fantov in deklet« v Frankolovem tekmo koscev na travniku gospe Bezenškove. Tekmovalo je sedem fantov. Vsak je dobil dve uri pred tekmo izžrebano koso, ki si jo je moral sam sklepati in nasaditi. Na dvorišču gost. Schnabl so se zbrali: Martin Železnik iz Vrpet, Ignac Novačan ml. iz Trnovlj, Doler Štefan iz Trnovelj, KOvše Ivan iz Straže, Po-birk Miha iz Dola, Martin Gajšnik iz Bukovja in Ferdinand Potočnik iz Zabukovja. S kosami na ramenih so jo mahnili po državni cesti med celo armado kmetskega ljudstva, prepevajoč tisto lepo »Travniki so že zeleni ...« na čelu pa je godec zaigral na harmoniko veselo koračnico.
Na tekmovalnem prostoru je komisija pregledala odmerjene pasove in travnik. V komisiji so bili zastopani Fran Goričan, kmet. strok., Ivan Marinšek, kmet. in bivši župan iz Stranic, Miha Kosič, preds. društva K. f. ind. . i. v .Stranicah, Nace Jeikl, kmetski sin iz Nove cerkve, .Kosce je zastopal v komisiji Miha Po-birk, društvo pa Fran Potočnik.
Po pregledu travnika so se pasovi, ki so jih dobili tekmovalci za pokositi, izžrebali. Površina vsakega pasu je merila 112 m2. Uspeh tekme je bil tale: prvi je pokosil od-
Ivan Albreht:
Muzikantovo maščevanje.
(Nadaljevanje,).
DRUGO POGLAVJE.
Ko je gospodinja Marjeta prišla na njivo, ie žanjice niti opazile niso, tako so se smejale Hani, ki je pritavala k njim z običajnim, za-teglim pozdravom:
»AT ste ga Videle — moj'ga sinka Franca?«,
»Slaba mati, ki sina izgubi,« je dražila si eno revo Stržeuova Urša, najbolj zgovorno dekle med žanjicami.
»Izgubila, dobila, Bogu poklonila,« je zategovala Hana. V vsaki roki je imela po eno T>aUco in je s tem preprostim pripomočkom hodila tako varno, da bi tujec, ki bi jo nenadoma zagledal, ne mogel verjeti v njeno slepoto. ...
»Kako si Ie dobila aifca, ko nimaš moža? Ali si zapila dedca rHana?« ji je vrišče naga-jala.sloka- Pncovka, slepotica pa je,prekrižala palici.-osrfed seboj in še je »zvila Ijjki v krču.
Drugo-si . je izbral, mene goljufal,« js zacvilila, in začela jokati.
Sredi zlatega žita je bila reva kakor
merjeni pas travnika Ivan Kovše s koso ju-denburgarico od firme Filip Schnabl na Frankolovem v 4 X minute, njemu so sledili Martin Gajšnik v 5 V« min. z isto koso, Miha Pobirk v 53/i min. z isto koso od trgovine V. Zotl, Vojnik, Ferdinand Potočnik v 63/4 min. s koso »(Planinska roža« od firme J. Jagodič, Nace Novačan v 6 H min. s turško koso od firme Rakusčh, Železnik v 7 min., Dolar Štefan 71/2 min.
Kosci so bili vsi izvrstni in vse ogromno ljudstvo, ki se je zbralo na tekmi, je iz zanimanjem in veseljem sledilo naporom tekmecev in se čudilo njihovi spretnosti.
Po tekmovanju so bile razdeljene nagrade v temle redu: Ivan Kovše 10 točk — Din 40-—, koso in knjige Kmet. Matice; Martin Gajšnik 10 točk — Din 40-—, knjige Kmet. Matice, koso in enoletno naročnino »Grude«; Miha Pobirk 10 točk — Din 30-—, knjige Kmet. Matice, naročnino za Kmetski list in koso; Ignac Novačan ml. 10 točk — Din 20-—, koso, knjige Kmet. Matice in »Grudo«; Ferd. Potočnik 9 točk — Din 20-—, koso, knjige Kmet. Matice in žepni koledarček; Alojz železnik 9 točk — Din 20-—, koso in »Kmetski list«; Štefan Dolar 8 točk — Din 20— in Kmetski list.	-1
Po tekmi so kosci malcali kislo mleko s črnim kruhom, kmetski strokovnjak g. Franc Goričan pa je imel na kosce in neštevilno prisotno kmetsko ljudstvo navdušen govor, v katerem je pokazal zdravje in lepoto kmetskega stanu. Po govoru je odšla množica s tekmovalnega prostora skozi vas do gostilne Schnabl.
To je bila ena najlepših prireditev, kar jih pomnijo ljudje v našem kraju.
Omeniti moramo še veliko požrtvovalnost in zavednost kmetskih fantov, ki so denarne nagrade podarili mlademu društvu, da se bo lažje razvijalo. Tov. M. Pobirk pa je odstopil naročnino Za »Grudo« revnejšemu fantu, ker ima že sam »Grudo« plačano.
»Društvu kmetskih fantov in deklet« gre vsa hvala za krasno in lepo uspelo prireditev, fantom koscem pa priznanje, da so z nastopom dokazali, kako so vneti za svoj stan in svojo organizacijo.
ptičji strah. Oblečena je bila v ponošene, obledele cunje, ki so že Bog ve kolikokrat menjale lastnico. Za vratom je nosila velik molek z debelimi jagodami in po prsih ji je bingljal velik križ in cel sveženj raznoterih svetinjic. Takšna je hodila Hana po vasi. Po hoji in po glasu je poznala malone vso faro in še celo otroke je na ta način s precejšnjo zanesljivostjo spoznala, čigavi so.
Včasih je bila čisto pametna. Tedaj ni skoraj nič govorila, ampak čepela kje na solncu in pletla nogavice. V tem poslu je bila bolj izurjena in spretna od marsikatere zdrave ženske. Kdo ve kaj si s tem delom res ni prislužila, vendar pa toliko, da ji ni bilo nikoli treba lačne opredati. Tudi drv so ji kmetje radi napeljali in ji sploh preskrbeli vsega, česar je potrebovala.
Pod razrito melino, malo vstran iz vasi, je imela Hana svojo bajto, ki je bila sicer slabša nego na sploh svinjaki, vendar je bila slepotica ponosna nanjo. Sploh je bila otročje ponosna na vse, česar se je zavedala.
Včasih je bila pač popolnoma izgubljena. Kadar jo je napadlo, je popustila delo in pričela kakor mesečna tavati okrog. Tedaj je govorila in pela neumnosti, zamenjavala resnične dogodke z izrodki svoje domišljije, jokala po grobeh in blodila, od hiše do hiše, dokler se ni kar na lepem končno spet umirila. Ljudje so je bili vajeni in so jo pustili v miru, ker »i nikomur; storila nič zalega, samo vaška mladež je imela veselje in zabavo ž njo. V gručah jo je spremljala in ji nagajala z raznot^inji.otroškimi razposa-
Veržej. Da Veržejci nismo eni izmed sta-rokopitnežev, smo že dokazali. Pred letom in pol smo si zgradili električno omrežje s transformatorjem. Elektrika nam služi za razsvetljavo in pogon kmetijskih strojev, kar je v resnici velika pridobitev. Lansko leto smo osnovali »Rodovniško društvo« <v Veržeju, katerega namen je z prvovrstno odbiro plemenske govedi in z mlečno kontrolo doseči sčasoma boljše uspehe v živinoreji. Društvo je raztegnilo svoj delokrog skoraj na vse občine ljut. sreza in pospešuje govedo simodol-ske pasme, katera je za naše razmere najbolj priporočljiva. Smotreno delo enega leta je rodilo uspehe, tako da šteje društvo danes nad 170 članov z 156 glav prvovrstne govedi, in se vrši nepreklicno 7. avg. 1930 društvena živ. razstava, ki naj pokaže tistim, ki še gledajo naše delo za napredek živinoreje po strani, da spregledajo in se pridružijo nam. Sredstva za nagrade najboljše živine se zbirajo. Tombole dne 9. VI. naj nikdo ne zamudi, ker s tem doprinese vsak kamenček k nagradam. Sam si svoje sreče kovač, torej ne zamudi prilike kupiti -tomboiske karte po 3 Din, ker lahko dobiš za 3 Din slamoreznico za motorni pogon vredno 2000'— Din, 600-— Din, 400 — Din itd.
Sovodenj. V spomin t Joškotu Klemen-čiču. V torek 27. maja t. 1. je po daljši mučni bolezni preminul naš zvesti tovariš Joško Kle-menčič v Koprivniku št. 31. Joško je bil zvest in agilen član »Društva kmetskih fantov in deklet« v Sovodnju. Kot kmetski fant se je zavedel svojega stanu. Bil je dober tovariš fantom, zavedni član društva in močna opora svojim staršem. Kruta bela žena ga nam je vzela in odpeljala v večnost, vzela ga nam je v najlepši mladeniški dobi, v starosti šele 21 let. Vsi ga bomo pogrešali, stari in mladi, ker je bil povsod priljubljen kot pošten in miren fant. Bil je priden čitalec knjig ter zvest naročnik »Grude«. V četrtek, na Vnebohod gospodov, smo spremili našega tov. Joškota
jenostmi, vendar se Hana ni nikoli hudovala na otroke. Narobe! Kadar so najbolj vriščali za njo, se je zadovoljno smehljala in jih klicala z najslajšimi imeni.
Taka je bila Hana, kar je pomnil mlajši rod, a starejši so jo poznali tudi drugačno. Medtem ko so se žanjice po svoje šalile z njo, je pripovedovala Pucovka Strženovi:
»Ni bila zmeraj taka, ne! Jaz sem še dobro poznala rajno Polono, njeno mater. Tako lepe ženske ni pod našim farnim zvonom, ti rečem. Kakor mleko in kri je bila, brhka in brihtna, da bi jo bil človek kar gledal in poslušal. Najbolj trdnega gruntarja sin se je rad ozrl za njo in bi bila imela Polona ženinov na izbiro. Bog sam vedi, kaj jo je potlej zmotilo, da se je bila zamešala s tistim izprijenim Alešom —«
»A s tistim, ki je bil namenjen za gospoda in je nazadnje koše pletel?» se je zavzela Urša.
»S tistim, s tistim,« je tehtno potrdila Pucovka. »Ti ga menda nisi več poznala —«
»iPozmala ga nisem,« je odkimala Strže-nova, »praviti isem veliko slišala o njem.
»1N0, vidiš: Hana je njegova hči,« je zategnila Pucovka, medtem ko se je po njivi znova razlegel vriščeč smeh:
»(Pleši, Hana, pleši, da nam bo krajši čas!«.
In bedasta sirota je začela nerodno poskakovati po stmišču kakor medved po razbeljenem železu. Bila je boša in ostra slama jO je rezala v noge, da ji je polzela kri iz nebroj ranic.	. ' . (Dalje prih.)
na zadnji poti k počitku. Zvonovi sv. Janeza Nep. so mu odpeli zadnjo pesem življenja. Pogreba se je udeležilo obilno število članov »Društva kmet. fantov in deklet« ter drugih. Vsi mu kličemo: Bodi Ti lahka žemljica kmetska!
Tomišelj pod Krimom. V nedeljo 25. maja po farni maši se je slovesno zaključil I. letnik kmetijske nadaljevalne šole. V tem tečaju so predavali največ strokovnjaki Kmetijske družbe, gg. inž. Novak, zdravnika dr. La-pajne in dr. Petrič, župnik Zaje, šol. upr. Belin, učitelj Škafar in upravnik Jurešič. To je prva kmetska nadaljevalna šola na ižanski ravnini sploh, zato je bila slovesnost zelo lepa in pomembna. K zaključku s o prispeli zastopnik banske uprave, zastopnik Kmetijske družbe, zastopnik sr. načelstva g. Hladnik. Vsi odposlanci so bili prijetno presenečeni nad sprejemom, kakor tudi nad uspehi, ki jih je pokazal letnik. Zato so lepo zveneli njihovi bo-drilni govori v nabito polni obširni šolski sobi navzočih faranov. Tečaj je vodil šol. upravitelj Belin, ki vodi prosvetno delo pod Krimom že veliko let z dobrimi in lepimi uspehi. Domači fantje so postavili pred šolo mlaje in napis: »Iz naroda za narod.« Dekleta so okusno okrasila šolo z venci, zelenjem in cvetjem. Bil je lep praznik sloge in moči ob pogledu vseh •navzočih faranov občin Tomišelj in Vrbljenje. Dekletom, fantom in faranom je le čestitati za njihovo vzajemnost. Vzpodbudno je deloval ves čas načelnik šol. odbora Jak. Modic iz Bresta, ki je bil in ostane dovzeten za vsak duševni in gospodarski napredek fare.
Mala Nedelja. Na Binkoštno nedeljo 8. junija točno ob pol 4. uri vsi v Društveni dom pri Mali Nedelji na ponovitev velezabavn« igre. Vabljeni vsi!
Pri sabem počutju je naravna »Franz-Josefs-grenčica . prijetno. .učinkujoče« domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjišajO težko-če in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje »Franz-Josei«-vode, ki je posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Naročnikom,
ki so zamudili poravnati naročnino za tekoče leto, smo začeli s tem tednom ustavljati na-daljno pošiljatev »Kmetskega lista«. Kdor je prizadet, ga prosimo, da poravna svojo naročnino takoj, ker se na reklamacije ne. bomo ozirali. — Uprava.
Nov zakon o kolonizaciji. — Minister za kmetijstvo dr. Stanko Šibenik pripravlja načrt novega zakona o naseljevanju južnih krajev. Za olajšanje življenja naseljencev bo zakon določal da dobi vsak kolonist za zgraditev hiše 10.000 Din podpore ter ves potrebni stavbni les. O tej zadevi je minister danes razpravljal tudi s predstavniki.
Upokojitev dr. Ferjančiča. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog predsednika ministrskega sveta vpokojen dr. Josip Ferjančič, banski inšpektor kraljevske banske uprave dravske banovine.
Papež odide na Čehoslovaško. Listi poročajo, da namerava odite papež letošnje leto na zdravljenje na Čehoslovaško. Apostolski nuncij v Pragi (papežev zastopnik pri čeho-slovaški vladi) v Pragi je baje že kupil vilo v bližini Františkovih Varov.
Poplave v Litvi. Tudi v Litvi so nastale vsled velikega deževja poplave, ki so povzročile mnogo škode na polju, reke so odnesle več mostov in izkopale železniške nasipe. Porušenih je bilo več hiš. Škoda gre v milijone.
Tatovi v planinski koči. Te dni so neznani tatovi vlomili v planinsko kočo na Mirni gori ter odnesli iz nje vsa živila ter pokradli obleko upravitelja koče. Vlomili so v času, ko je bil upravitelj odsoten po opravkih v Črnomlju.	.
Uboj v Mariboru. Na praznik Vnebohoda je v Mariboru ustrelil s štirimi revolverskimi streli strojevodja Ivan Valeskini upokojenega avstrijskega generala Emila Stramlitza. Vzrok težkega zločina so bile neznosne razmere med generalom in strojevodjo ter njegovo ženo. Ko se je Valeskini po svetovni vojni vrnil v Maribor, se je tam seznanil s upokojenim ge-
neralom Stramlitzom in njegovo služkinjo Antonijo Roje. Valeskini je bil zelo dober gospodar in priden delavec, pa ga je general vzel k sebi in mu prepustil gospodarstvo svojega posestva. Kasneje se je strojevodja oženil z generalovo služkinjo in ta mu je prepisal hišo in posestvo, izgovoril pa si je v hiši stanovanje. Leta 1926. je žena umrla in Valeskini se je poročil v drugič s Heleno Verglez. To pa ni bilo po generalovi volji. Pričeli so se med njimi prepiri in pravde. To je Valeski-nijevo ženo tako potrlo, da je nedavno zblaznela. Obupani mož je na praznik Vnebohoda stopil v generalovo kuhinjo in tam s štirimi streli ubil svojega bivšega hišnega lastnika. Valeskinija je policija aretirala.
Beograjski proces. Proces pred državnim sodiščem v Beogradu proti dr. Mačku in 24 hrvatskim omladincem je trajal ves mesec maj in je bilo pretekli teden zaključeno zasliševanje Obtožencev in prič. Dne 28. maja je govoril državni tožitelj dr. Ivo Urovič, ta teden pa govore branitelji obtožencev. Sodba bo izrečena najbrže šele drugi teden.
Zarod divjih prašičev. Po kočevskem okraju se je zadnje čase zaredilo toliko divjih prašičev, da so ljudje v resnih skrbeh, kaj bo z njihovimi kmetskimi pridelki v jeseni. Lansko leto so lovci ustrelili dvajset prašičev, toda to je silno majhno število proti mnogoštevilnim čredam, ki se klatijo po gozdovih.
Zastrupljenje z mesom. Gozdni delavci nekega lesnega podjetja pri Banjaluku v Bosni so kupili pri bližnjem kmetu jagnjetino in jo pojedli. Komaj pa so meso pojedli, so začutili v želodcu silne bolečine, tako da so moral vsi v bolnico. Uvedena je bila preiskava, ki je ugotovila, da je jagnje pičila kača, in da bi imel kmet saj nekaj dobička, ga je zaklal in njegovo zastrupljeno meso razprodal gozdnim delavcem.
Železniška nesreča se je dgodila preteklo soboto na železniški postaji v Zagorju. Jutranji tovorni vlak, ki je privozil iz Zidanega mosta, je na mestu, kjer popravljajo progo, iztiril. Osem vagonov je iztirilo, pri čemur sta se dva vagona popolnoma razbila. Človeških žrtev ni bilo.
Nov dnevnik v Ljubljani. Dne 1. junija je začel izhajati v Ljubljani nov slovenski dnevnik z imenom »Jugoslovan«. Časopis se tiska v tiskarni »Merkur«.
čatež-Brežice- - Pod vejo pri Petanu in tako naprej.
(Kramljanje opazovalca.)
Dejal bi Človek marsikaj in povedal to in ono, pa ni tako, da bi klepetal kar tjaven-dan. Če omenim, da smo si pomladi na Čatežu duše oprali o priliki misijona, bo itak vsakomur jasno, da zdaj ne smemo obirati in opravljati, kvečjemu lahko obiramo goske in piske in purice, opravljamo pa lahko svoje dolžnosti, med kakršne spada pri nas v prvi vrsti poset vseh onih, ki točijo »pod vejo«.
Brez zamere bodi povedano, da je obiranje gosk jako prijeten posel, pa naj bodo te živali kranjskega ali štajerskega poko-lenja. Pri nas se namreč še strogo ločimo v Kranjce in Štajerce, čeprav nas z jeklenim orjaštvom veže brežiški most. Kaj naj nas tudi briga ta vez, ko pa moramo, n. pr. na sodišče v več ur oddaljeno Kostanjevico, na glavarstvo pa v Krško — mimo Brežic, ki jih imamo pred nosom?! Se včasih celo zgodi, da v Brežicah prodamo kakega odojka, spijemo nato likof in se malo spraskamo, potem pa hajdi — v Kostanjevico!
Če bi se kdo na pristojnem mestu spomnil, da je to anahronizem, tako nesmiselno ohranjevanj© starih upravnih enot v novih razmerah, bi mu bili hvaležni. Pridite pogledat in poskusite — pa brez automobilov, prosim! Kar lepo peš na sodišče s Čateža ali
celo iz Velike doline — mimo Brežie! Boste videli, kako.je to prijetno in koliko časa človek pridobi, če hodi okoli tega in tega dela svojega telesa v žep!
Sicer pa brez zamere! O tem pravzaprav niti nisem nameraval govoriti in me je zapeljala samo zgovornost. Hotel sem le povedati, kako je »pod ve jod O, to pa, to! Vi drugi širom Slovenije, ki pijete, kar vam kdo na-toči, samo dobrega vina prav malo — kakor pravite sami, ne jaz!) — pridite k nam! Pridite k nam in gremo »pod vejo« (—smo Slovenci in ne maramo več »Buschenschank-ov)! na Kranjsko ali Štajersko, je vse eno, ker smo glede tega strogi pristaši edinstva! Jaz sem s Kranjskega hodil na Štajersko — brežiški most ima trdno ograjo in ni glede tega nobene nevarnosti! —, sem hodil v Brežice, pravim, kjer je te dni tabernal »pod vejo« gospod Petan. Povem vam, da je bilo imenitno. Gospod Petan prodaja gramofone, biciklje in vsakojako robo, ki jo človek rad ogleduje in posluša, kakor pač nanese prilika in narava predmeta samega. To je spredaj,, zadaj v pisarni je pa razprostrl dobrote vinske trte. Tam se je zbiralo vse, kar leže ino grede, srednji, mali in.veliki v bratski slogi in vzajemnosti. Izvrstna kapljica, zidana volja, vedno sveži in včasi prav sočni dovtipi, vmes pa g. Petan in njegova ljubezniva gospa soproga. V trgovini je na plošči rabil svoje okrogle zdaj Verovšek, zdaj Danilo, potlej je katero
zakrožil Povhe, nam je zapel ta ali oni zbor. Kadar nam je bilo kaj všeč, smo zalili iz navdušenja, kadar je bilo kaj bolj piškavega, smo poplaknili, da ne bi kvarili dobre volje. Od melanholične Hrvatice s Stojdrage do samozavestnega brežiškega meščana je dolga lestvica gostov,ki si jih srečaval »pod vejo« pri Petanu. Različni stanovi, različni okusi, vendar vsi »ene misli in krvi«: dobra izvrstna kapljica! Še pol litra, gospod Petan!
V kratkem jih pride še nekaj na vrsto. Gospodična Mesičkova bo zdaj menda prva, ki začne točiti »pod vejo«. Za njo pride še vrsta ljudi, ki so na glasu, da imajo dober pridelek. Le čakajte, vi širom Slovenije, ki nočete naših dobrot, vas bomo že ugnali v kozji rog( Nikamor ne pojdemo, sami bomo popili svoj pridelek, če bi nam pa le bilo treba kam po svetu, vzamemo pa putrih na pot —
Vendar: šalo na stran! Tu v našem kotu so res velike zaloge dobrega vina in bi bilo prav in koristno, ako bi se kdo zanimal toliko, da bi se potrudil semkaj. Razne zadruge, konzumi in tudi gostilničarji sami bi s tem sebi in našemu kmetu storili uslugo. Cene so letos tako skromno nizke in kvaliteta tako izredno dobra, da ne more veljati noben izgovor. Gostje, ki morda posetijo Čatejjke toplice, naj bi se — v kolikor so vstiku s primernimi poklici — malo pozanimali za to. Ljudstvo jim pojde brez dvoma na roko in jim bo . hvaležno.
Priporoča svoj« izvrstne izdelke
Na steklim obolelo 40 ljudi. V okraju Orahovice .na Hrvatskem je stekel pes ugriznil 'kravo trgovca Stanko šokea, ne da bi trgovec za to vedel. Mleko in maslo od te krave je prodajal okoličanom. Naenkrat se je pojavila steklina pri 40 ljudeh, ki so uživali mleko in maslo od ugrizmjene krave. Srezko poglavarstvo je odredilo, da je bilo vseh 40 oseb prepeljanih v Pasteurjev zavod, kravo pa so pobili.
Nemci zažigajo slovenske domove. Koroški Nemci se pripravljajo na veliko slovesnost ob priliki desetletnice koroškega plebiscita. Kot uvod v to svečanost so neznani zločinci -zažgali domove dveh najzavednejših Slovencev ob Vrbskem jezeru in v Bekštajnu. To zločinsko početje je rodilo med slovenskim prebivalstvom opravičeno ogorčenje, a tudi strah za njihove domove.
Nova rudarska šola v Rusiji. V Irkutsku vSlbirijijebila te dni otvorjena nova rudarska šola, ki ima v svojem učnem načrtu nalogo, da pripravi speci jaliste za pridobivanje zlata, bakra, srebra itd. V prvi polletnik se je vpisalo 100 mladeničev, a na jesen jih bo sprejetih še nadaljnih 150.
Predsednik republike odstopil. Predsednik ..južnoameriške republike Bolivije Har-mand Siles je podal ostavko na svoje mesto. Odstopil je radi nesoglasja z vlado.
Čudna najdba. V vagonumekega poljskega brzovlaka je našel železniški delavec zavoj, ki ga je moral pozabiti kak potnik. Zavoj,je odnesel na postajo. Ko so ga odprli, so na začudenje našli v njem trinajst parov odrezanih človeških ušes, še deloma krvavih. Kdo je bil dotični potnik, ki je pustil zavoj v vagonu, niso mogli ugotoviti, niti niso še mogli odkriti, k je. in kako je bil zločin izvršen.
Izvor nafte v Bosni: Poročali smo že, da je ipričela država marijivo raziskovati ozemlje v .Bosni, če bi kje naletela na dragoceno tekočino nafte, iz katere se pridobiva bencin, petrolej in razna mazila. Z vrtanjem so že pred meseci pričeli na vecih krajih. Uspehi raziskovanj so bili panelkod zelo povoljni. — Tako so naleteli v planini . Majevici, kakih 50 km oddaljeni od Zvomika, v gLobini 65 m na , izvrstno na£to. Dela se nadaljujejo 'in če bodo vrelci nafte dovolj izdatni, bo pričela država takoj graditi priprave za izkoriščanje. Kako vfelike®a gospodarskega pomena bo naša osa-jnosiHjjitev od uvoza bencina/ si lahko pred-.stavljaimo, če pomislimo, da moramo danes vas bencin uvažati. Njegova potrošnja se pa z dneva v dan veča z rastočim avtomobilizmom.
Mlekarska anketa. Na pobudo mlekarske šole dravske banovine se je sestftla dne 25. t. m. v Škof ji1 Loki Skupina mlekarskih zadrug iz Slovenije znnamenom, dase:zedini za skupno akcijo, kako utrditi slovenskemu mlekarskemu zadružništvu v bližnji in daljnji bodočnosti obstoj in uspešen napredek. Od 24 povabljenih zadrug se je udeležilo zadružnega sestanka 18 mlekarskih zadrug z 31 delegati; poleg teh sta bili zastopani tudi Zveza slovenskih zadrug in Zadružna zveza. Po podanem poročilu o trenutnem stanju »lov. mlekarstva, odnosno sfrarstva in mlek. zadružništva še posebej, se je razvila živahna debata o predlogu za vzajemno akcijo, da se rešijo najaktualnejša strokovna vprašanja. Izvoljen je bil delovni odbor z nalogo, da prouči in izvede načrt za racijonalno organizacijo produkcije speci jeklo v sirarstvu ter da pripravi gradivo za ustanovitev-osrednje mlekarske organizacije za Dravsko banovino, ki naj predvsem organizira prodajo mlekarskih izdelkov po vsej državi.
Maščevanje. V bolgarskem mestu Plov-divu je vrgel neki Romanov v hišo-svojega! soseda bombo baš v trenotku, ko so bili zvečer vsi zbrani pri večerji. Vsled eksplozije bombe se je hiša porušila in težko ranila 9 članov družine. Romanov je izvršil zločin iz maščevalnosti. Policija ga je takoj aretirala.
Brzovlak skočil s tira. Na progi Pariz— Marseille je skočil s tira brzovlak, s katerim bi se imel peljati francoski ministrski predsednik. Neznani zločinci so položili na tračnice vagonček za prevažanje materijala, v katerega se je vlak zaletel in iztiril. Sedem oseb je bilo ubitih in več težko ranjenih.
Požar v osebnem vlaku. 'Pri osebnem vlaku na progi Moskva-^Kursk v Ruaiji se je vnel vagon, v katerem je neki potnik razlil po neprevidnosti bencin. Ker je bil 'vagon zaprt, se ni mogel nihče rešiti. 45 oseb rje zgorelo, 22 pa je bilo smrtno nevarno opečenih.
Električni tok je ubil v tovarni Jugočeške v Kranju delavca Adolfa Dolenca.
S podmornico na sevenni"tečaj. Ameriška vlada je sklenila izročiti staro podmornico »012« kapetanu Wilkinfeu, ki hoče z njo doseči severni tečaj.
Sejmi:
8. junija: 'Rakitna.
0. junija: Radovljica, Metlika, Topolovec, Bušeča vas, Radohova vas, Tirna, Žužemberk, Sv. Primož, Breg pri Ptuju, Pilštanj, Dol. Lendava.
10.	junija: Lož.
11.	junija: Clrknik, Ljutomer, Kamnik.
12.	junija: Hinje, Ig.
13.	junija: Stari trg pri Poljanah, Polhov gradeč, Brunik, Hotomože, Zdenska va«, Trebnje, Žlri, Kozje, Brežice, Sv. Duh v Ločah, Rogatec, Žalec, Zigarski vrh.
14.	junija: Hotederšica.
Televizija-daljozorstvo. Od .požetka radia gre prizadevanje tehnike za tem, da posreduje ne samo po- j slušanje, ampak tudi gledanje v daljavo. PaS se je posrečilo, prenašati mirne slike po radiu, za prenašanje gibajočih se slik pa še ni priSlo do končnove-ljaivne dovršenosti. Pač se prenašajo iz Londona po-iakušne oddaje Bairdove družbe, ki odhaja vsak dan glave nastopajočih oseb. Tudi Berlin oddaja vsak dan pol ure poizkusne filme. Za ipat let bo gotovo daljo-zorstvo, kakor imenujemo telertfzljo, to je gledanje v daljavo na podobni »višini kot je danes poslušanje, to je radio v ožjem smislu. Tedaj bomo lahko , poslušali in gledali opero z Dunaja, bomo gledali in poslušali pev<ra dn prdavfltelja. PiVi izvirni in izčrpni članek o ■ dejanskem dfina&nfem stanju televjgije je začel članek izhajati v pravkar i zašli 18.4tew. .našega tednika »Radio Ljubljana«, na katerega vse interesente izrecno opozarjamo.	.T. B. L.
Pacijent: Kam naj grem, gospod doktor, da ozdravim želodec ia uredim prebavo? Zdravnik: V Rogaško Slatino! Zahtevajte
fprosjtekte!	1
Kmetje In nov1 obrtni SEakon.
Stara želja obrtnikov v naši državi je, da se vsa obrtna zakonodaja poenostavi in izenači ter da se na ta način pravice in dolžnosti vsega obrtništva urede. Splošni želji Obrtništva se je odzvala tudi vlada in je izdelala načrt novega obrtnega zakona, ki Maj bi Veljal, za vso državo, izdelani načrt pa je izročila raznim strokovnim in stanovskim organizacijam v presojo. Te Organizacije so tudi že podale o novem obrtnem zakonu ministrstvu za trgovino iti za industrijo svoja mnenja in kakor poročajo, časopisi, bo načrt novega obrtnega zakona tudi kmalu uzakonjen.
Dokler pa načrt še ni uzakonjen, je Se vedno čas, da se oglase tudi kmetje, ki so na novem obrtnem zakonu tudi v prav izdatni meri interesirani. Če se prav spominjamo, je bilo menda enkrat rečeno, da bodo vprašali ža njihovo mnenje tudi kmečke organizacije, podoba pa je, da se to ni zgodilo; zato smatramo, da se ne bomo pregrešili zoper postavo, če na tem mestu napišemo nekaj opomb, ki so za kmete zelo važne.
Mi vemo dobro, da življenje tudi obrtnikom (ni z rožicami postlano dandanes, kakor tudi kmetom ne. V trdem boju za obstanek pa Človek ne izbira sredstev za svojo obrambo. Eno tako obrambno sredstvo je za obrtnike dokaz usposobljenosti.
V svojem bistvu imajo obrtniki prav, če zahtevajo, naj izvršuje obrtniška dela le tisti, ki se je tega dela izučil. Ta zahteva obrtnikov pa gre dostikrat predaleč, zlasti kar se tiče kmetov.
Na kmetih se ??godi dostikrat, zlasti v manj obljudenih krajih, da mora kmet biti ne samo krnet, ampak tudi obrtnik. Eden Zrta za silo kovati, drugi zna-nekaj zidati, tretji je mizar ali tesar itd. Vsi ti »kmečki obrtniki, kakor bi jih lahko imenovali, "so'Večinama samouki, ki pa izvršujejo svojo *otort« le od prilike, dočim je njihovo pravo delo kmetovanje. Ti ljudje navadno tudi toe delajo toliko za denar, ampak za kakšno prcrti-uslugo, da mu n. pr. drugi kmet preorje na jesen njivo ali kaj podobnega. Brez talcih kmetov-obrtnikov bi ljudje v malih, od obrtniških središč zelo oddaljenih naseljih res težko živeli in zato, ker so taki ljudje res potrebni, vnntmfo, da bi bMo p¥9V', ife "se jih .v novem obrtnem zakonu tudi primerno zašfciti in reši'vseh mogočih sttnmti.
Pravim, izučenhn obrtnikmn ie ti >kme-čki obrtniki« navadno trn v očeh in jih zelo preganjajo kot »šušmarje«. Ne smemo pa pozabiti, da so ravno ti »sušmarjk za revne kmete velika korist, brez katere bi bajtarji ln podobni reveži težko živeli. Seveda, če bi hotel sšušmar« živeti samo od svoje sobrtte, in če'bi res hodil izučenim obrtnikom v kvar, potem naj /ne bo zaščiten; dokler pa dela obifno le mimogrede, kot pomoč, naj »bi ga oblasti ne ovirale, kajti izučeni obrtniki so navadno precej dragi, vsak kmet pa nima toliko denarja, da bi si naroČil lahko novo posteljo pri izučenem mizarju, ampak mora biti zadovoljen, če mu napravi »kmečki obrtnik« kakšno korito.
Mi smo smatrali za svojo dolžnost, da odločilne gospode na to za kmete vetevažno okotaost opozorimo, dokler je še čas.
Zato smatramo za potrebno, da bi se o tem vprašanju oglasili poleg nas se drugi 'gospodje, katerih naloga je, da zastopajo kmečke interese in stavili tozadevne predloge. Zvanenjepo toči po navadi uepomaga mnogo.
Pristopajte h KMETIJSKI MATICI!
Na letošnjem X, pomladanskem jubilej-
__i velesejmu v Lju$jani od' 29j maja dOi
9- junjja bo zopet zastopane naše pohištveno mizarstvo v širšena obsegu. Pohištveni mizarji i2 Ljubljane, Št Vuda in Vižmarjev.bodo, imeli priliko pokazati svoje zmožnosti i in, napredovanje v izdelovanju, pob i itveoega .m i,-z*>$tva kakor: v raznih miriterieurife, oblikah arhitekture, tehniško konstruktivnem izdelovanju, kombiniranju lesa, in lužila itd. Haz-
• stava bo-iradila vsakomu možnost, da zadosti vsem svojina zahtevam ina polju-umetnosti in solidBost^ kjer bo razstavljeno blago po kvaliteti pfvovistno, cene pa priznano vseskozi konkurenčne, Opozarja se torej, da vsak obiskovalec letošnjega jubilejnega velesejma uporabi to priliko in si temeljito ogleda pohištveno rajstavo v paviljonu »E«.
Gospodarski stroji; in orodje bo razstavljeno, v. posebni skupini na letošnjem LjUb-iljaaskem jubilejnem velesejmu od 29. maja d6 9.-. junija. Zastopani /bodo izdelki naše dr-' žave, Avatrjj^,-Čehoslovaške, Holandije, Francija, Italije^ Kanade, Madžarske, Nemčije, švedske in Amerike. NaŠi gospodarji bodo
V globoki žalosti naznanjamo vaem članom, «da je naš neumorno delavni član načelstva Kmečke gospodarno zadfuge, gospod
Anton
posestnik v, Zg. šiški
dne 2. junija 1980 ob 10. uri zvečer, po kratkem,^ mukapolnem trpljenju, previden s tolažili svete Vere, mirno,v.Gospodu.zaspal.,
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v,«redo, dne 4. junija 1930, ob pol .6. uri popoldne iz hiše žalosti, Zgornja Šiška št. 23, na pokopališče vDravlje.,..............•*§St
Blageimu pkojniiku ohranimo časten spomin! Ljubljana — Zg. Šiška, 3. junija. 1980.
Kmečka gospodarska zadruga v Zg. Š»ki.
imeli tu najlepšo priliko, da si izberejo pluge, brane^kosilne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamoreznice^ pluge za okopa vanje in osipa-nje, traktorje, lokomobile, motorje i« veliko število najrazličnejšega orodja,* Tako obsežne razstave kmetijskih strojev, kot bo na letošnjem jubilejnem' velesejmu, še ni bilo. Večina; strojev bo v obratu, gnanih z lokomobj-lami, motorji in električnim tokom.
49 grškihiadirstrijcev, bančnikov in glavnih urednikov večjih grških listov obišče X; jubilejni velesejem v Ljubljani. V naši. sredi i jih bomo imeli 6., 7. ia & junija.
Svetovna agrarna kriza.
K članku pod . tem naslovom .nam,pišfcjo z dežele:'	'
Profesor StraJcoscht. je v načet* dejanskem položaju prezrLše nekaj —ličar je odločilnega pomena za naš kritični; položaj; toaje carinske in druge olajšave za nekonkurenčno industrije!
Ako n. pr. želim kupiti pločevinast sod in istega .naročim v Nemčiji*, me isti stane n»-ocarinjen franko Jesenice Din 90>- carine pa ga podraži na preko Din 200w. Zaio sem prisiljen kupiti sod od domačega podjetja in dati za njega Din 190-—. Ce bi pa naša domača industrija bila konkurenčna kakor mora biti konkurenčen kmet — 'kar bi . bilo z ozirom na manjše mezde in cenajae življenje našega delavca prav lahko mogoče, bi ga moral dobiti aa manj kakor Din ! Takih Slučajev pa bi mogel našteti "na Sl6ltae.
Ako moramo vzdržati svetovno konkur renco kmetovalci, naj jo vzdrži tuiji industrija; ako tega ni sposobna, pa-jo bo vzel vrag — kakor bo vzel našega km«ta,, ako bo šlo tako naprej!
Mariborski žrtinski,sejem 27. maja: Prignanih je bilo 22 konj, 16'bikov, 118 volov, 306 krav, 15 telet.-Skupaj 477. Debeli »voli 9^5«, poldebeli ,7'50—9, plemenski voli 7—<8,, biki za klanje 7—10, klavne krave 7—8*7 /plemenske 5-50—7-25, krave za klobasarje 3—4®Q, molzne 6—7, mlada žmna-8—9-50. Prodanih 261 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 31. V Italijo ni bilo. prodanega nič. — Mesne cene: volovskomeso 1.18—20zakg.JII.14—16, meso od bikov, krav in telet 10—14^t®le&ie 1. 20—25, II: 14—16, svinjsko mw?o svešfe 15—28.
KOVAČI!
Najcenejši KOKS
100-kfe Oln BS— ljubljanska mastna plinarna
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG :
— UUBLIJMA —
UVOD ZR PREMOG NikJoittava c.154.
Upozorlte
Vaš« znance,
da jih hočem za Vedno povsem zastonj .osvoboditi
neugodnega znojenja nog, pa naj se to znojenje ppj^vilo -S« v-tako toplih poletnih' dneh. Nt to ni-kako zdravil«, nego povsem jedao-staven naravni "postopek. — Prosim znamke za odgovor.
J. Lustig, Osijek, Krošmina ulica.
I i
Nudim
prima C£HI6llt
DALMATINSKI
znamke Titan in Dalmatia ter Dovje~Mojstrana po
n ajn>i S Jl< c en 1.
dalje vse vrate žeblje, trsje za strope, žico, kakor tudi moko, žito in razna krmila. Gašeno in negašeno apno dobavljam. Na željo dostavim tudi na dom, po primerni cenil
Ljudevit Sire, Kranj
KmeMi, podeželski trgovci in obrtniki!
Kadar naročate kakršnekoli vrste tiskovine za občinske urade, zadruge ali društva, se obrnite zanesljivo g^ade cen ln - solidno* postrežbe na
TltKARNO MERKUR
LJUBLJANA, ORBGORtfCCVA ULICA 33.
Pošljite nam takoj Val naslov!
Dnevno 200 do 300 dinarjev in še vež
lahko zaslužite z delom v VaSem domačem kraju. Znamko za odgovor:
>Tehna< družba, Ljubljana. Mostni trg 25/1.
KMga vafaftca^M g posodil
iščem. Vajenci z nekfcj znanosti v kolatski obrti in dobro izurjeni pomočniki imajo prednost. Ponudbe na naslov: Osterc Andrej, Vriej, p. Kriiovci pri Ljutomeru.
Najboljšo modro galico (Moateeatimi), garantirano 98, 99%, nudimo pri odjemi celega vfcgona framko vsaka pootaja v DMvoki banovini po ceni Din • 7-75 za kg. Prt odr jemu na drobno Din 7-»8 aa kg.frank^akLa-dišče Ljubljana. »EKONOM«, Ljubljana,-Kolodvorska uUm 7.
Fabiani <$ Jurjovee
Stritarjev* uMce S
Ljubljana,
8VKNSNSGA
Lepa
nti
ttriUt,
KMETSKI LI8T
NAJ TAKOJ JAVIJO
svoj točni naslov osebe,'ki se hočejo od nas naučiti lepega, snažnega in lahkega bivšega obrta, da si tako najdejo stalno in vrlo plodonosno domačo delo in postranski zaslužek. Javijo na jse samo oni, ki razpolagajo z vsoto najmanj 3650 Din, da si za-morejo tako, nabaviti za to potrebni stroj. Pouk je brezplačen, zaslužek 10 do 12 Din na uro. Materijal za delo dajemo mi. Poleg privatnih naročnikov lahko vsakdo dela tudi za našo tvrdko, ker tudi mi vsak čas za gotov denar prevzamemo vsako količino iz-gotovljene robe, zakar jamčimo tudi pismeno. Za odgovor je treba priložiti znamko. Grauert, tvornica strojev d. d., Generalno zastopstvo in skladišče, Osijek I., Krežmina
ŠIVALNI STROJI l^S|ff»f
„Gritzner" „Adler" B „Kayser" in kolesa, jT|Pip|
t najboljši materijal, II I Bil
precizna konstrnkctfa, IIII I II krasna oprema ter naj- j»J| BI LJBiMl^ nižja cena, kakor tudi nK T^OZ*tgBf^
pisalni stroji ,Urania,^^T
SO samo Pfl pn|( I tutnju bru»la(tal
Jos. Peteline, Ljubljana
ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika.
*«ibolj« trdi tat mthkl koks
Onižba »XURI)X«
KJufeljana. Dunajska o. 4M
Trtftfon 2820
»Kajetan"
s zlato peto
Jugoslovanske
»Turške
aapaeJMm, aajnepefaeJHa la aBakovlUai doHCnlm
aim dušikom, gnoji istočasno a dušikom la apnom. ■iittaš, raatabilaoatl, kakor tudi • nabavnih pogoji! O	apnenega dušika daje
potrebi la la aspehih
Ta tvornica proizvaja Istotako meiano umetno gnojilo »NITBOFOSKAL • BUSB«, katei« seetoji ia apnenega dušika, avperfosfata io kalijeve soli. Kdor i Nitro-laakakaa gnoji, gnoji istočasno ■ dušikom, fosforom, kalijem in apnom ter si pri-firaal večkratno trošenje umetnih gnojil. — Stalna saloga pri
'< EKONOMU, Ljubljana, Kolodvorska nllca 7. "
»Naravnosive
Z garancijo ter prvovrstne brusne kamne ima v zalogi
EKONOM
Laneno
olje
Firnez
EntaJlne in
ostale lake
Otinate
barve
in vse v stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri
osrednja gosp. zadruga
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica itev. 7
IVI D. Z O. Z.
I | Tovarne olja, firneža, laka in barv
LJUBLJANA-MEDVODE
Podružn.: Marlbor-Novl-Sad Lastnik: Franjo Medlč
Naročajte »KMETSKI LIST« I
je dospel! - dobavlja ga po konkurenčni ceni
EICO %OM L)UBL)ANA« KOLODVORSKA ULICA 7
gospodarji, naroČite si ga takoj i
pr! domaiem zavodu 1
Denar naloilte najbolje m
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1
i knjiHce in tekoči račun obrestuje po odpovedi, prt trimesečni odpovedi po toraa odbitka davka na ronto
Stanj« vlog okroglo 30,000.000 dlnarjov Rosorvo nad »00.000 dinarja«
Jamstvo sa vloge presega večkratno vrednost vlsg
Vlotne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino bres preklnjenja obrestovanja. — POSOJILA daje proti poroitvu, tkntUbo in proti sastav* premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite * tek. računu pod najugodnejšimi ps
filf i	sf.'	•''•<-	K	t ■
BLAGAJNIŠKI D S t. Ob delavnikih od 8-12'f, in od 8 — 4'/» Is ob sobotah in dnevih pred prasniki od	<
Podružnici v Kamniku, Glavni trg in v Mariboru, Slomikov|itrg 3
Urednik: Milan Mravlje. — Izdajatelj: Ivan Pucelj. — Tisk tiskarne Merkur (predstavnik tiskarne: 0. Miehftlek), Ljubljana.