Naročnina lista: =
Celo leto	.	.	K	10'—
Pol leta	.	.	„	5’—
Četrt leta	.	.	„	2'50
Mesečno	.	.	„	p—
Zunaj Avstrije: =
Celo leto	.	.	K	15'—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserat! ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust. :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo : Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoid.
P. n. naročnikom, ki naročnine za leto I9i3 še niso poravnali, javimo, da ji tu danes zadnjikrat pošiljamo Stražo.
Državni zbor.
Dunaj, 12. marca.
Tudi danes so Cehi nadaljevali obstrukcijo, 0-polctne se je seja prekinila in seniorji so stopila skupaj na posvetovanje. Stiirgfch je v tem krogu govoril zelo odločno. Rekel je, da pozna samo dva izhoda iz sedajnje situacije. Prva pot je, da se parliament vrne k normaljnemu delu in da državi to, kar potrebuje sedaj najnujnejše: rekrute in dovoljenje za posojilo. Druga pot je, da vlada sama preskrbi za državne potrebščine. T,o se pravi, s § 14. Ce nekateri mislijo, da je tudi zavlačevanje parlamentarnega dela pot do sanacije, potem mora vlada temu oporekati in ta tretja pot se ji zdi nedopustna. Grof Sjtiirgkh bi seveda lajhko omenil še eno pot in ta je, da vlada demisio-nira. S tem bi bila situacija takoj razjasnjena. Toda, višji in odločilni faktorji sedaj nočejo nič vedeti o demisiji in to je ravno moč Stürgkhove vlade. Na zgoraj stoji Stiirgkhov kabinet prejkoslej močno. V seji seniorjev je načelnik Nationajlverbanda naznanil, d'a bo" v zbornici predlagal kot prvo točko dnevnega reda rekrutne predloge. Italijani so takoj protestirali, kajti s tem pride njihova fakulteto! v ozadje.
Ob kbneu seje je dr. Groß res stavil predlog, leakor ga je naznanil v seji seniorjev. Vsi Slovenci so glasovali za ta predlog, ne da bi s tem zavzeli meritorno stališče napram vladnim predlogom, ampak ker pride na ta način drugo čitapje laške fakultete na četrto mesto dnevnoga reda. Dr. Großov predlog je bil sprejet. Lahi so se takoj zbirali, da se posvetujejo o nastali novi situaciji. Radikalni elementi med njimi so za obstrukcijo. Večinskim strankam očitajo, da so prelomili svojo besedo, ker so jim večinskje stranke pismeno zagotovile, da pride po finančnem načrtu kot prva točka dnevnega reda italijanska fakulteta.
Jutri je torej r okrutna predloga prva točka dnevnega reda. Nemci so ta dnevni red predlagali, ker mislijo, da Čehi ne bodo upali proti tako važnemu predlogu obstruirati, Splošno mnenje pa j!e, da so Nemci še precej naivni. Po kuloarjih razglašajo Čehi, da bodo sviojo obstrukcijo nadaljevali brez ozira na dnevni red. Nationalverband pa hoče baje tudi skleniti, da bo začel s Čehi pogajanja. Če se to
zgodi, bodo Čehi zahtevali, naj se prekine za neko-liko dni državni zbor, da se dobi časa za pogajanja. To pa je ista tretja pot, katero Sjtiirgkh perhoresci-ra. Potemtakem torej sploh ni izhoda in parlament bo šel prihodnje dni na velike počitnice.
Dogodki v današnji seji poslanske zbornice so bili ti-le:
Predsednik clr. Sylvester je ob 11. uri otvoril sejo. V toplih, besedah se je najprej spominjal zvestih vojakov, ki so te dni pustili na Oirtlerju svoje življenje. (Omenil je, da so ponesrečenci zvesto izpolnjevali svoje dolžnosti in tudi oni, ki so ostali pri življenju, so imeli veliko požrtvovalnost in hrajbrost. Poslanci so se pri njegovem govoru v znak sožalja dvignili iz svojih sedežev. Ponesrečencev se je spomnil. takoj nato tudi deželno-brambni minister Georgi in dejalj da je popolnoma izključeno/, da bi se ta nesreča pripetila radi kake pomanjkljivosti v armadi. Cela armada bo ohranila umrlim strelcem vedno Časten spomin. K besedi so se oglasili nato češki a-grarci, ravno tako, kakor pred osmimi dnevi. V drž. zbornici ni nič zanimanja, njih izvajanja niso napravila samoobsebi umevno nika/kega utiša. Predsednik jih je vedno opominjal, naj stavijo formaline predloge in ko je vsak nekaj časa govoril, jim je po vrsti začel jemati besedo. Prvi izmed njih je govloril Diirich in povdairjal, da so bili češki agrarci vedno prijatelji armade in ji tudi sedaj niso sovražni. V tem pà„ da bi prva prišla na, dnevni red brambna predloga, vidijo češki agrarci nelojalnost. Govorili so še Braldač, Hyrs in radikalec Presi. Slednji je prosil predsednika, naj on vpliva na Nemce, da bi jem-jali z obstrukcijo v češkem deželnem zboru. Ali zar • čeli so se klici: Sviha! Sviha! Nastal je hrup, kije trajal nekaj časa. Predsednik je ob 12. uri sejo prekinil, sešel f-ja se je konvent seniorjev,, ki se je bavil izključno le s parlamentarnoj krizo in skušal dobiti pot do delazmožnosti poslanske zbornice.
Zborovanje seniorjev je ostalo brez vspeha. Ob dveh popoldne se je seja zbornice zopet začela. Govorili so poslanci Kotlar, Spaček in drugi,, katerim pa je konecno predsednik odtegnil, besedo. Nato se je razpravljalo o Svihi in njegovi zadeivi. V tej stvari sta govorila češki socijaldemokrat dr. Soukup in češki nacionalne Choc. Predsednik dr. Sylvester je izjavil, da do sedaj še ni dovolj dokazov za Svihovo krivdo. Če se bo to zgodilo1, bo tudi on soglašal s sodbo interpelantov. Nato se je Šlo za dnevni red pet«-kove seje. Predsednik NaitionalVierbanda dr. Groß
stavi predlog, naj se postavi na dnevni red kot prva točka brambna predloga. Nasproti temu pa je Pitac-co v imenu laških poslancev zahteval, da se postavi na prvo mesto predloga o laškem vseučilišču. Predlog dr. Großa je bil sprejet z 181 gljasovi proti 147 glasom. Za predlog so glasovali krščanski socijalni, Nationalverhand, Poljaki in Slovenci, proti pa češki obstrukcijjofnijsti, soci#aidentokrati, Rusini in Ijtalija-ni. Seja je bila ob štirih popoldne zaključena.
Straža ob Dravi in Savi,
Zastopnik celjskega mesta vi štajerskem deželnem zboru dr. Negri se je drznil v svojem govoru v deželni zbornici osumniti lojalnost in. patrijjatično v-danost slovenskega ljudstva ter je svoja protislovenska izvajanja končal z izrazom dvoma in bojazni, „pa bi naše vojaške čete, če v resnem trenutku prodirajo proti jugu, že ob Dravi aji Savi prišle v sovražno deželo.“
To je čisto navadno politično opravljanje, zoper katero ni težko braniti najšega ljudstva. Poslanci Kmečke zveze so to tudi storili s kratkimi, pa odločnimi besedami. Zgodovina našega najroda in posebej zgodovina Štajerske nam daje v roke najboljše brambno orožje, s katerim lahko takoj zapremo usta vsakemu nemškonacionalnemu klevetniku. Naš narod je obranil Štajersko, pokrajine ob Dravi in ob Savi, pred napadi Obrov, Madžarov in Turkov. Stoletja in stoletja je prelival kri ne toliko za svojo korist, ka,-kor pred vsem za širno avstrijsko domovino in habsburško dinastijo. Naš narod ne hrepeni po drugi rizzavi ali po kaki tuji dinastiji, temveč prepeva ob Savi in Dravi cesarsko pesem in nobene izdajalske pesmi. Taka je slovenska avstrijska str.aža ob Dravi in Savi.
Kakšna pa je toliko i iva li san a nemška straža.? V Mariboru je nemško politično društvo za Maribor in okolico. Kako stoji to društvo ob Dravi na straži za Avstrijo? Koncem februarja je to društvo priredilo javno zborovanje, na katero so naši veliki patrijotje povabili vsenemškega dr. Ursina iz Dunaja.
Za tega moža je vzor politike in vsakega političnega delovanja, v Avstriji nemški kancelar Bismarck, kateri je bil dosleden nasprotnik Avstrije in kateremu bodo ti veliki nemški patrijotični stražarji qez dve leti ob SOletnici avstrijskega poraza pri Kö-nigrätzu najbrž namenili čisto posebne patrijotične slavnosti.
PODLISTEK.
'V deželi FaraomoF.
Dr, M. Slavič.
(Dalje.;
Nil izvira pri ekvatorju, en pritok še celo onkraj ekvatorja, ter teče do 32 stopinj severne širine, k>er se izliva v več odtokih v Sredozemsko morje pri Aleksandriji. Kaka je ta (daljava, se razvidi, če se primerja z znanimi daljavami. Od Brežic do Gradca .(e približno ena stopinja severne širine, Nil je tedaj 32krat daljši, kakor je ta daljava. Od južnega dela Evrope pri Kreti, južno od Grčije, ali južne meje Španije do severne meje Švedskega je okoli 35. stjbp. severne širine. Nil bi torej- v Evropi lahko pretekel skoro celo Evropo od juga do severa. Ni se tedaj čuditi, da prebivlalci pri izlivu Nilovem niso prišli do izvira in torej niso vedeli, kje izvira.
V prvem delu svojega tokaj ima Nil kqt glavno ime Beli Nil. Ta je pravi, tako dolgi začetek Nila, Id preteče ekvitorialne dežele in. Sudan. Pri Kartumu, glavnem mestu egiptskjega, Sudana, mu priteče Modri Nil iz Abesinije, kjer je vladal Italjainom posebno dobro znani (decembra. 1913 umrli) Menelik. Nato teče Nil skozi Nubijo, deželo Etijopcev med Ru-dečim morjem in puščavo Saharo. Privzame še samo en abesinski pritok Atbara. Potem pa teče skoz 14 stopinj severne širine, ne da bi privzel kak pritok.
Nil je reka posebne vrste, kakršne ni drugje nikjer na svetu. On je napravil obrežja, .skozi katera teče, rodovitna, in on tudi ohranjuje te oaze rodovitne. Brez njega bi bila Nubija in ves Egipt ena sama puščava, kakor še je zdaj na levi strani Nila puščava Sahara in Libijska puščava ter na desni strani ob Rdečem morju Arabska puščava. Skoz to puščavo se je prerival Nil, preplavljal svoja obrežja in jih delal rodovitna. Kakor hitro neha Nil teči, je zopet vse puščava, tako da sega Sahara' do Rdečega morja.
Vsajko leto začne namreč Nil naraščaji meseca junija. Stari narodi niso vedeli zakaj. Zdaj vemo, da je malo pred tem časom v ekvatorialnih deželah velikansko deževje. Takrat začne Beli Nil, ki včasili prej tudi skoro celo usahne, narajščati. Jz Abesinije pridrvi z vodo prenapolnjen hudournik: Modri Nil, ki ima tudi sicer vedno vodo, tako, da. se Nllova struga kmalu napolni. Voda raste, gre Čez brege ter preplavi obrežja. Naijvišje pride ta preplavljena voda do 12/4 m nad navadno višino v mesecu oktobru. Takrat pa začne voda zopet odtekati. Za seboj pa pusti povsod kaluže glinaste zemlje, ki jo je zlasti Modri Nil priplavil iz abesinskih gor. Nekaj te rodovlitne zemlje pusti Nil vi Nubiji, večjidel pa šele nižje mesta Asuana naprej, to je v Egiptu, Tako je Nil v teku tisočletij nanosil v Egipt te zemlje in ustvaril rodovitna tla, ki so zdaj poprečno 10—12 m globoka. Severno od Kaire proti izlivu Nila so ta rodovitna tla precej široka, kakih 200 km, ter merijo 14.000 kv. km — malo več ko celi Slovenski Šta.jer. Od Kaire navzgor pa ta rejdovitna tla niso nikjer ča|z 15 km široka, v gornjem Egiptu celo Samo 1500—1000 m. V celem Egiptu (od Asuana Ido morja) so pa. dolga 1100 km. Tako nride, da meri Egipt s puščavami vred 904.300 kvad. km, to je trikrat toliko, kakor merijo avstrijske dežele (300.005 kv. k|m), ali trikrat toliko ko dežele ogrske krone (324.851 kv. km). Rodovitga tla pa merijo samo 33.607 kv. km, blizu toliko, ko cela Štajerska in Kranjska skupaj.
Toda ta rodovitna tla. bi ničesar ne rodila, če bi jih Nil vsako leto znova, ne namočil. V gornjem Egiptu namreč dežja skoro sploh ni, v spodnjem pa le redkokdaj v naši jeseni in spomladi. Ta dež hi ničesar ne izdal. Zato mora Nil redno vsako leto svoje znance ob obrežjih obiskati, jim priliti ter jih pognojiti z novim tovorom iz Abesinije. Da to Nii lažje stori in povsod zraven pride, so mu naredili vsepovsod vodovode, da, celo mrežo žilic, po kateri pretaka svojo srčno kri, M povzroča rodovitnost, rast, cvet in sad vsepovsod, kamor pride, Nil je tedaj ustviaril
Egipt in on je tudi njegov krušni oče. Kaj čuda tedaj, če so ga stari Egipčani, Grki in Rimljani po božje častili kot sv. Nila, V tem zmisln govori Nil tudi Aškercu :
Jaz sem sveti Nil — in kdo je več kot jaz!
Jaz sem ta Egipet rajski vam podaril, jaz zelena polja ravna vam ustvaril;, jaz sem dal vam palmo, žita zijati klas!
Jaz sem oče vaš in deca moja vi!
Jaz hranitelj večni, dobri vaš sem krušni, jajz sem viaŠ reditelj in vzgojitelj dušni;, jaz sem vaš učitelj izza davnih dnij !
Jaz bistril sem prvi in jasnil vaš um!
Jaz učil graditi sem vas bivališča, piramide, sfinge, slavna vsa svetišča; jaz jeklil sem voljo vam in vaš pogum!
Jaz jležele svoje prvi sem vladar!
Jaz sem dal mogočne bil vam faraone, jaz sem dal vam modre pisane zakone; jaz vžgal v srcih vam za dom sem blagi žar.
Jaz praded vseh vaših starih sem bogov!
'Meni gre zahvala prva in daritev, meni slavospev gre sveti in molitev; meni gre naivišja stojva, Čast vekov!
Jaz Egiptu oče sem na večni Čas!
Jaz pravir sem bujni vsega mu življenja,
» Ce usahnem jaz, pa vse usahne, jenja . . .
Jaz sem sveti Nil — in kdo je več kot jaz?
' Naraščanje Nila so Egipčani že od nekdaj natanko merili ,na merilniku otoka Elefantine v Nilu pri Asuanu ter na otoku Roda v Nilu pri Kairi, Ob bregu otoka Roda je skoro v Nil sam zidan kakor nizek stolp, kamor pride tudi Nilska voda. V sredini je pa
Kako znajo nemški nationale! in radikalci braniti avstrijsko misel ob Dravi, nami je na omenjenem shodu dobesedno povedal dr.. Ursin:	„Saj Avstrije
ni, temveö samo v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele in zato lahko prostodušno izpovem: Nemec sem, ne pa Avstrijec.“
Kaj ne da, sijajna avstrijska straža ob Dravi in Savi?! Pa ni sam Ursin talce vrste stražar, temveč po poročilu „Marburgerce“ so se navzoči ob teh besedah z „velikim odobravanjem“ izjavili za tako pa-trijotično stražarstvo.
Za kaj pa potem stojijo nemški radikalci na braniku? Kaj je njihov ideal? Tudi to so odkritosrčno izpovedali na svojem zborovanju. Njihov program je: priklopljenje Avstrije na nemško državo, torej — konec Avstrije kot samostojne 'kržave, Za zdaj so to samo sanje. „Toda če se enkrat“, tako je Ursin zaključil svoj govor, „naš san o nemškem zedinjenju izpolni, bo to najsrečnejši dan prihodhjosti;. Živela bodočnosti Vsenemčija!“ Tem besedam je sledilo burno odobravanje in predsednik zborovanja se je zahvalil govorniku s „toplimi besedami*“
Nato so sklenili in enoglasno sprejeli resolucijo, v kateri izražajo vsenemlškemu govorniku za njegova iz srca zajeta zmagovita narodna in gospodarska izvajanja najsrčnejšo in najtoplejšo zahvalo in popolno soglašanje, obsojajo pa nenemško „Črno-ru-meno državno politiko“ velikega dela nemških poslancev.
Tak je torej duh, ki je vladal na omenjjenem zborovanju in ki obvladuje politično glasilo mariborskega nemštva, kateremu se tudi klanja oficijelna nemška politika. Saj je na tem zborovanju govoril voditelj mariborske germanske politike, dr. Orosel, shod pa so pozdravili župan dr. Schmiderer in posl. W,astian in Neger.
Ob koncu zborovanja so vsi stoje zapeli patri-jotično brambno pesem — „Die Wacht ajm Rhein.“ — Tako stojijo ti ljudje ob Dravi in Savi na straži za — avstrijsko misel!
Obeenarodni pomen občinske volitve v Trbovljah.
,„(Slovenski Narod“ priobčuje članke o občinskih volitvah v Trbovljah, ki so fctokaz popolne zmedenosti v liberalnih glavah. Priznanja teh (dopisov so pač dragocena ; prvo je, da so socijaldemokrati zakrivili poraz narodne liste v I. razredu in da se je vkljub temu istim vi III. razredu prepustilo prosto polje; liberalna stranka se je torej socijaldemokratom obesila na škrice, za plačilo pa so jim socijaldemokrati v I. razredu dali brco. Dopisnik „Slov. N.“ kvasi nekaj o maščevanju in „prisega“ slovenski javnosti, da se bo ta madež zbrisal s slovenskih Trbovelj. Toda ta modra glava ne pomisli, da je predpogoj tega skupni boj: vseh Slovencev zoper socijalno demokracijo ali pa zoper rudniško gospodo1. Za boj zoper industrijo v Trbovlja,h pač ni tal, ker ravno industrija je oni vir, iz katerega Trbovlje črpajo svoje gospodarske moči; i dokler industrija ne tira nemškonacionalne politike, toliko časa bi bil tak boj v kvar slovenski stvari. Posameznikom seveda ni mogoče predpisovati njih mišljenja, a v občinskem odboru je dosedaj industrija : v narodnih vprašanjih postopala pošteno ; tudi ni bojazni, da bi se v bodoče
merilo. Ko pride voda do najvišje povoljne mere, takrat je velik praznik po vsem Egiptu. Nekdaj so za ta praznik bogu Nilu darovali devico s tem, da so jo potopili v Nilu. Zdaj bojda vržejo le pužo namesto device v Nil..
Zemlja Nilove dežele pa, je jako občutljiva. Ce pride le nekoliko premalo vode, se občuti že suša; a če količkaj preveč, pa voda razdere krasno kakor grede narejene nasade. Zato so že od nekdaj nabirali vodo. Sicer pa povsod itak ne pride voda sam.a k nasadom. V vodovodih, izkopanih jamah nabirajo vodo. Potem pa, jo zajemajo in pretakajo okoli nasadov, kakor jo potrebujejo. Ob progi od Aleksandrije iv Kairo smo videli celo vrsto takih zajemalnikjovi. Voda je curljala okoli gredic bombaža, kakor pri nas v žlebih' na strehah. Zajemajo pa že od nekdaj vodo na dvojen način. Eni imajo take priprave z dvema dro-goma, po katerih se z vedricami zajema voda, kakor pri nas, kjer iz studenca, kakor pravijo, papljejo vodo. Druga priprava je pa. taka, kakor da bi našemu mlinskemu kolesu na vsako lopato privezali vrč, ki bi spodaj zajemal v.odo, izvlečen pa jo izlival v to pripravljeno strugo.
Da je v Nilu prava višina vode, so napravili (1885—1890) spodaj od Kaire jez, s katerim ustavijo Nil ter izpuščajo s 126 vratmi vodo v rosetski in da-mietski izliv Nila. Velikanski jez, največji na celem svetu, so pa napravili v letih ,1898—1902 pri Asuapu. Tam je struga izvanredno široka. Jez sam, narejen ob enem kot most, je 46 m visok, spodaj 30 m in zgoraj 7 m širok. Železnih vrat-zatvornic je 160, ki se dajo električno regulirati. S tem jezom lahko nastavijo 1 miljardo kubikmetrov vode, in vsled tega se lahko zdaj obdeluje 20,11,000 ha zemlje več kakor poprej,
To je tedaj sv. Nil. Tiho, mirno gre pod nami svojo pot, kakor je hodil že tisoč in tisoč let. Komaj se premika naprej. Ce se pelješ Čezenj, skoro ne opaziš, proti kateri strani teče» Na vsajki strani ob njem se vidijo tuintam gozdiči palm, zopet drugje njive,
to spremenilo, ako liberalci brzdajo nekoliko svojo nestrpnost, ki je znak popolne onemoglosti.
Ostane tedaj samo še boj zoper rodečo internacionalo; brez odtočnega nastopa, izoper socijalno demokracijo bo lil. razrefd ostal, kakoršen je sedaj; zoper sedanji terorizem ter zoper neznajčajnost rude-čih voditeljev v Trbovljah in Hralstniku bi se morali vsi dobromisleči zediniti v mogočno falango, ki bi bila nepremagljiva, Seveda pa liberalci za tiak boj nikdar ne bodo vneti, ker rudeče bratce potrebujejo v boju zoper klerikalnega zmaja. Da pa so Trbovljci teh fraz o klerikalnem strašilu že siti, zato govore vsi znaki. V Trbovljah res treba enkrat odkrito besedo izpregovoriti :	ako hočemo napredek v Trbov-
ljah, potem se moramo otresti socijaldemokrajške more in industriji priznati upliv, katerega si itak brez velikih žrtev more sama priboriti. Da se mora pri tem računati z velikim delom prebivalstva, ki še res krščansko čuti, je samo ob sebi umljivo, sicer se bo ljudstvo samo otreslo svojih rudečih in laži-liberal-nih jerobov.
Politični pregled.
Preti italijanskemu vseučilišču in zoper laško predrznost.
Na Dunaju se je vršil dne 11. t. mj. shod celokupnega jugoslovanskega dijaštva dunajskega. Shod je otvoril Hrvat Trešič-Pavičič. Prvi govornik je bil daničar Vrtovec, ki je razpravljal o italijanskih nasilnostih na trgovski šoli v Trstu in povdarjalj, da Jugoslovani ne morejo privoliti v ‘Trst kot kraj laškega vseučilišča, ker je Trst središče jugoslovanskega avstrijskega ozemlja. Končno so bile sprejete resolucije, v katerih se najodločnejše protestira proti nasilju italijanskih dijakov na trgovski šoli proti Slovanom; zahteva podržavljenje te Šole; opozarja vlado na to, da bi bila italijanska, univerza v Trstu edino le torišče italijanske narodne nestrpnosti;, poživlja poslance, da z vsemi sredstvi preprečijo ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu, da preprečijo sploh vsako enostransko rešitev tega, vprašanja, dokler vlada ne izpolni upravičenih vseučiliških in drugih šolskih zahtev Jugoslovanov; in naposled Še zahteva, da se nemudoma izvede reciprociteta zagrebškega vseučilišča.
Italijanska drznost.
Na visoki trgovinski šoli y [Trstu, imenovani Revoltella, ki je od vlade podpirana zasebna šola s pravico javnosti, se nahaja v zadnjem čajsu 78 dijakov in sicer 45 Italijanov in 27 Hrvatov in Slovencev, V. svoji drznosti so Italijani hoteli Slovanom prepovedati med seboj govoriti v svoji materinščini. Ker si Slovani kot značajni ljudje pravice do materinščine niso dali kratiti, so nastali nemiri, vsled kar terilr so bila predavanja začasno prekinjena. V, tej zadevi so slovenski poslanci na Dunaju vložili ostro interpelacijo na naucnega ministrai, v kateri zahtevajo odpomoči proti laškemu nasilstvfu. Italijani so se morali udati in zato so se predavanja zopet začela, Ker pa niso hoteli dati Slovanom zahtevapega zadoščenja, si ga bodo isti priborili sodnüjskimi potom. Zidruženi Hrvati in Slovenci se v resnici borijo za narodno stvar in zato tudi zaslužijo tiste priznalne izjave, ki jih dobivajo iz slovenskih in hrvaških po-
__autmmmumm-mimmaBmtmmmmm
kjer je nasajena v tem času zlasti naši koruzi podobna dura ali pa bombaž. Komaj pa premakneš svoje oko od Nilovega srebrnega traka z zelenjem in rastlinstvom ter pogledaš čez piramide dalje, pa ti obtiči pogled v puščavi brez meje, brez življenja. Brez življenja? O, glej, tam-le za piramidami, daleč, daleč zadi se solnce odpravlja ravnokar za božjo milost. Obzorje proti zahodu začenja izpreminjati svojo barvo od rume n o-vijoli časte do temno-rdeče-goreee barv-ve. Skoz palme, skoz sikomore, skoz piramide, Če:z Kairo prihaja ta luč. Zdi se ti, da prihaja k tebi po slovo, tako milo, tako nežno, da bi se duh vsedel na te žarke ter poletel tje v molčečo, mir dehtečo puščavo. In vzduh puščave, ta zrak je tako svež, tako čist, tako poseben in krepčilen, kakor je bil menda tisti, ki ga je srkal vase prvi Človek v prvem jutru stvarjenja.
In čudno! Prvi človek je bil ustvarjen iz prsti. In dežela, ki je imela prvo prosveto, prva kulturna dežela je bila ta, ki je iz prsti od Nila nanošena. Nekaj časa se je mislilo, da bi bil v Babiloniji prvi kulturni narod. Toda dokazalo se je, da babilonski spomeniki niso tako stari. Zato so prebivalci Nila, kolikor se da do zdaj dokazati, najstarejši kulturni narod. Zakaj prvi zgodovinsko znani kralj v Egiptu faraon Mena je vladal okoli 3300 pr. Kr. Toda v tem času so stali Egipčani že na visoki stopinji kulture, kakor moremo to opaževati na umetnih spomenikih iz Časa. prvih zgodovinskih Faraonov. Najhajajo še pa še tudi spomeniki iz časa pred 3300. letom, ki nas poučujejo o tem, da je bilo v predzgodovinski dobi že staro-egiptsko kraljestvo. Tako je bila v Nilovi deželi že 4000 let pr. Kr. jako razvita kultura.
Ta dežela pa je bila kaj pripravna, da se ljudje v njej stalno naselijo, jo stalno obdelujejo. Obdelovanje je bito bogato poplačano, ker je zemlja jako rodovitna. Razun za obdelovanje pa je bil.a ta prst jako porabljiva za druge reči. Pred vsem so si že nekdaj, kakor še sedaj, delali iz nje stanovanja, kolibe iz nežgane prsti. Iz nje so si napravljali ognji-
krajin, pa tudi iz Češke. Italijani so s tern^ svjojim nastopom pokazali, da je Trst najmanj pripraven kraj za laško vseučilišče.
Hrvaški sabor.
V	hrvaškem saboru se vrši' adresna debata. Govoril je med drugimi poslanec Starčevičeve stranke prava Stjepan Zagorac. Statrčevič ije učil, tako je povdarjaj Zagorac, da se da program Stranke prava uresničiti samo, ako se preje razbije dualizem,- Priti mora čas, ko se bodo združile iv;se hrvaške zemlje v eno državno celoto. To se mora zgoditi ker to je naraven zakon. Že Rimci so uvideli naravno edinstvo teh dežel, da, celo Turki so to spoznali in tudi Napoleon je ustvaril Ilirijo. Združenje hrvaških in slovenskih dežel v eno celoto mora priti, ker je to nujna potreba.
Dualizem mora pasti, na njegovo mesto pa mora stopiti trializem. Isto idejo je tudi naglasa! posl. dr. Horvat v imenu Frankovcev. Da Hrva|tje na temelju dualizma nikdar ne pridejo do svojih pravic, temveč so vedno izpostavljeni nasilju Madžarov, kaže najnovejši naskok Madžarov na hrvaško morsko obal. Ogrski parlament je namreč pred nekaj dnevi sprejel postavo, ki določa, da se morejo smatrati gotovi deli morske obali kot javna last. Z vso prajvico je torej v hrvaškem saboru protestirala proti temu kršenju hrvaških pravic opozicija. Zinano je, da spada ta morska obal čisto pod avtonomijo hrvaške vlade. Leta 1881 je že ogrski parlament sklenil, da je razlastitev na hrvaški zemlji skupna zadeva, toda že stari mažaroni so proti temu protestirali], ker je bilo to kršenje hrvaške avtonomije. Razlastitev na noben način ni skupna zadeva, ampak samo hrvaška in zato o tem čisto gotovo ne more ogrski državni zbor nič sklepati. Ce pa ogrska ali recimo skupna vlada rabi kak zakon glede razlastitve, morala bi se obrniti gJjede tega na hrvaško vlado, Ta princip se je že kršil leta 188T in kakor vidimo zopet sedaj. Ta zakon krši seveda tudi ma|terijelno hrvaške pravice. Pravi napireč, da se gotovo ozemlje lahko vzame za morsko obal. Glede morske obali veljajo na Hrvaškem določbe državljanskega zakonika, ki določa, da je morska obal javna last. Pod morsko obaljo je pa razumeti vso zemljo, ki jo poplavljajo morski valovi. Tozadjevno kaj drugače ukreniti, je pa poklicana e-dino le hrvaška vlaida. Bomo videli, ali bo hrvaško-srbska koalicija, ki pred hrvaško javnostjo nosi odgovornost za politiko na Hrvaškem, v tem vprašanju, nastopala kot braniteljica hrvaških pravile.
Ogrski državni zbor
V	ogrski državni zbornici se vrši zanimiva debata o pogajanjih glede sporazuma z ogrskimi Rumimi. Ogrski oligarhi so jeli uvidevati, da v Ogrski ne bo poprej miru, dokler ne bodo tudi prišle nema-žarske narodnosti do svojih narodnih pratvic. O kak kih pogajanjih z ogrskimi Slovani pa noče grof Tisza za sedaj še ničesar slišati. V: tozadevno debato v zbornici je tudi posegel poslanec Slovak Juriga, ki je izvajal, da je rešitev narodnostnega vprašanja življenjsko vprašanje cele monarhije» Toda to vprašanje se ne sme rešiti nasilnim potom. O kaki enakopravnosti se more govoriti le tedaj, če bi bili tudi vsi jeziki v državi enakopra/vni, V interesu države in dinastije bi bito, če bi prišlo do sporazuma z vsemi narodnostmi na Ogrskem, kajti kar gre Rumu-nom, gre tudi vsem drugim ogrskim narodom. Ne-
šča, hišno orodje, zlasti vrče, v katerih so imeli in še imajo Nilovo vodo, ki se v njih precej hladna o-hrani. Povrh še ima Nil tudi veliko rib za hrano prebivalcev. Tako je razumljivo, da je v tem delu sveta tako zgodaj nastalo urejeno družabno in državno življenje, ki se je v tem prastarem času povzpelo /do tako visoke stopinje omike, da jo še zdaj občudujemo in se Čudimo, da jo moramo sploh občudova-ti, to je, da so se spomeniki tako dolgo ohranili.
Najstairejše domače ime dežele je Kerne ali Kam, hebrejsko ime je Mizzaim, Grki so jo imenovali Aj-gyptos. Po tem zadnjem imenu še zdaj Kopti in Turki imenujejo deželo Gypt, Arabci pa Misr. Najstarejši prebivalci so prišli iz Azije, kjer je tekla zibelka« vsemu človeštvu. Po Sv. pismu so Hamiti Šli proti Nilu. Kot Hamovi sinovi ali potomci se namreč navajajo Kuš, Mizraim, Put in Kanaan. Kušiti so bivali v Nubiji, Mi'zraimi so prebivalci Egipta, dežele Kama, ki so se kljub različnemu priseljevanju drugih narodov ohranili bistveno cisti v Koptih in deloma. tudi v precej pomešanih felahih ali kmetih egipt-skih* V Egiptu imamo tedaj to redko prikazen, da en in isti narod; z bistveno istim. jezi[kom starih Faraonov živi ob Nilu že 6000 let, 4000 pred Kr. in blizu 20,010 let po Kr,
(Dalje prih.)
Smeinjca,
S trga.
Ribničan prodaja žlice na trgu. 'Mimo pride pa prijatelj ter ga vpraša:
„[Oče, kako gre kaj kupčija?“
„Kako? Tako, kakor pri bolniku,: vsako uro 1 žlico.“
Preveč laskavo.
Gospodična: slikarju:	„[Prosim vas, naslikajte
me v doprsni velikosti!“
Slikar: „Nemogoče, ker imate preveč svitle in zapeljive oči.“
smiselno je, če bi se reklo, da je skupni interes tigrov in Rumunov, se boriti proti Slovanom. Mažar-ski narod bi se moral postaviti na čelo vsem drugim na Ogrskem bivajočim narodnostim,, Če noče, da vse narodnosti na /Ogrskem ne utonejo v germanstvu.
Sviba — kriv.
Krivda načelnika državnozborskega kluba češke radikalne stranke dr. Svibe, da je bil v zvezi s policijo, oziroma vlaido in ji izdajal tajnosti lastne stranke, pa tudi druge, če jih je izvedel, se je dokazala. Narodno-sociatna stranka mu je ukazala odložiti državnozborski mandat. Sviha je to že storil in je odpotoval s svojo soprogo preko Trsta v tujino. Pravijo da v Ameriko, ali v Egipt, ali nekam ob ja-dransKO obal, da si ozdravi razburjene živce. 'Svoji stranki je baje obljubil, da nikdar več ne prestopi češke zemlje. Kdaj in če bo prišlo 'do razprave, ni gotovo; med tem je že tudi SvihoV zagovornik, odložil zastopstvo, ker se je prepričal o njegovi krivdi. Sviha je že prosil, da se ga. kot okrajnega sodnika vpokoji.. Žalostno, da se dobe voditelji najradikalnejših narodnih strank, ki se dajo od vlade podkupovati. Sicer pa je Sviha pravcata rastlihai, ki je zr astia na mlajkužnih tleh svobodomiselstva. Ko se je nesreča zgrnila nad njegovo glavo, je svojemu svobodomiselstvu dal duška z besedami: „Jaz ne verujem na Boga, toda če je pravica na svetu, bom dokazal svojo nedolžnost.“
Albanija.
Princ Wied je post tot discrimina rerum v soboto prispel v Drač. Mesto ga je sprejelo z vsemi častmi, ki mu jih je moglo ponuditi. Sedaj išče albanski knez ministre. Ministrsko predsedništvo je ponudil Tur khan paši, bivšemu turškemu velikemu vezirL ju, poslaniku v Petrogradu. V deželi vre zavoljo v-prašanja o glavnem mestu. 'Med severnimi Albanci je razvita zelo velika agitacija, da postane glavno mesto — Skader. Se nevarnejše vre na jugu, kjer u-por Grkov še ni strt, temveč se še celo vedno bolj razširja.
Volitve v Španiji.
Iz Madrida se poroča, da je dosedanji izid volitev sledeči :	199 konservativcev, 95 'liberalcejv, 21
radikalcev, republikancev in socialistov, 8 neodvisnih, 4 katoličani in 20 raznih strajnk. Nemiri so se vršili v Malagi, Oviedo in Bilbao. / Zlasti resni spopadi so se dogodili v mestu Benagalbon, kjer je tudi zmanjkalo enega orožnika in je bilo ranjenih več o-seb; dalje v Bilbao, kjer je bil ranjen policijski šef. Aretirali so jih mnogo.
Proti oboroževanju Rusije.
Nemce spreletava groza zavoljo ruskega oboroževanja In njihovi listi sedaj tako-Ie premišljujejo: Rusija ima osobito napram Avstro-Djgrski take odno-šaje, ki so komaj še prenesljivi za samositojno in ne vazalno državo. In tudi Nemčiji mora biti jasno, da je prišel tisti moment, ko rečemo: db sem in ne več dalje! Evropske vlade in narodi si morajo biti pa v svesti, da je mera koncesij sedaj dopolnjena. Vsakemu nadaljnemu oboroževanju Rusije moramo povedati absoluten veto in s trdno voljo, če to ne bi šlo, a-pelirati na meč Čeravno bogata Nemčija še dolgo časa lahko denar tja meče, Avstrija ne bo mogla dolgo vzdrževati GOO.000 mož. Mogoče vlada že na Dunaju in v Pešti nazor: Rajši konec s strahom, kakor strah brez konca. Kakor se vidi, se Nemci zelo bojijo Rusije in ni misliti, da. bi bil kmalu konec tega strahu. Toliko pa bi vendar tudi Nemci morali biti pravični in priznati, da je Nemčija sama sprožila pospeševanje evropskega oboroževanja, ker je lani nenadno in močno pomnožila svoje vojaško stanje in izpopolnila bojno orožje. Ce so sedaj Rusi uravnali svoje korake za Nemčijo, bi to Nemci kot trezni politiki morali vedeti naprej. Dva sovražna soseda se na vso moč trudita, ne samo da si ohranita ravnotežje med seboj, temveč da nadkriljujeta eden drugega. Pošast panslavizma, ki jo je lani: nemški kancelar Bet-manTIollweg slikal na steno, se je začela maščevati.
Cesar Viljem, cesar Franc Jožef in prestolonaslednik.
Cesar Viljem in cesar Franc Jožef se sestaneta dne 23. marca v Schönbrunnu, dne 24. marca pa se sestaneta cesar Viljem (in prestolonajslednik Fran Ferdinand v Miramaru, odkoder odplove potem nemški cesar s svojo jahto v Benetke.
Avstrija in Crnagora.
Na prelazu Metalka v Bosni je prišlo do spopada med avstrijsko in črnogorsko mejno stražo, avstrijska je streljala in sta bila dva Crnogorca ubiita, štirje pa ranjeni. Govori se, da je imel sicer avstrijski poveljnik, ki je dal povelje streljati, formelno prav, drugi pa Zopet sodijo, da je mednarodni običaj drugačen. Mejni spori so povsod pogosti, reši se jih pa diplomatičnim potom. Sicer pa se je ta zadeva že rešila sporazumnim potom. Crnogorski okrajni predstojnik Ramadanovič, v čegar okrožju se je zgodila zadeva pri Metalki, je povabili namreč okrajnega predstojnika v Čajnici Schreiberja k razgovoru o dogodku na kraju, kjer se je dogodek iizvršil. Tam je izrekel Ramadanovič svoje obžalovanje nad dogodki ter izrekel upanje, da se bo zadeva mirno in sporazumno rešila. Schreiber je odgovorih, ‘da je to mogoče še le, če odpokliče Crnagora svoje Čete, ki jih je že zbrala nasproti Metalki. Ramadanovič je nato odredil, da so se črnogorske čele umaiknile, nakar so se
odstranile tudi avstrijske čete. Stražnico in pot pri Metalki pa je zasedel en voj bosanskot-hercegovins-kih čet.
Zopet špijonaža in veleizdaja.
V	sredo je bil pred dunajskim garnizijskim sodiščem obsojen radi špijonaže nadporočnik 4. huzarskega polka Artur Jakob v degradacijo in v težko poostreno ječo 17 in pol leta.
V	Lvovu se vrši za šest tednov določeni proces proti Rusom Bendapjuku,, Koldri, Sandoviču in Studim, ki so obtoženi veleizdaje, ,ker so razdeljevali ruske knjige, skrbeli za nastavljanje ruskjijh učiteljic in preskrbovali dijakom ruske štipendije, zaslišanih bo bojda 96 prič.
Iz socialne demokracije.
V	zadnjih sejah centralne zveze socijaldemo-kratičnih strokovnih zvez v. Nemčiji je bilo oznanjeno, da je tudi v preteklih dveh mesecih tekočega leta opažati veliko nazadovanje članov. Skupno nazadovanje udov od julija 1913 znaša 48.000.
Raznoterosti.
Osebna vest. Pretečeni teden je promovira! na graški univerzi doktorjem vsega zdravilstva gospod Anton Cede iz Griž pri Celju.
Iz južne žel. Na novo so sprejeti najslednji a-spirantje: Arbek Adolf Prevalje, Hrska Franc Vrba ob jezeru, Dežman Srečko Z'agrado, Klenovšek Karl Zalog, Perc J osip Slov. Bfetrica;, Tertinek Franc Borovnica, Tominec Stanislav VidemHKrško ; premeščeni so:	adjunkt Tjruska Julij iz Loža vi Maribor
glavni kolodvor, revident Oppitz Edmund iz Grat-weina v Celje, adjunkt Hojs (Franc iz Bistrice v Auer, adjunkt Kezele Andrej iz Zaloga V Ljubljeno : pristavi Hlebce Jožef iz Račjega v Lipnico; aspiran-tje Gonza Franc iz Niederdorfa na Prajgarsko in F. Moser iz Laškega v Vordernberg.
Iz poštne službe. Poštar Mihael Strauss v Križevcih na Štajerskem je premeščen na lastno prošnjo za poštarja v Rajhenburg.
Iz učit. službe. Na trirajz redni mešani šoli v Vurbergu pri Ptuju, III, plačilni razred, je razpisana služba učit ljice; prošnje do dne 31. marca. — Na slovenski šoli v St, liju v Slov. goricah je kot zaeaisna učiteljica nameščiena gdč. Kirar; gdč. Rošker je bila prestalvljena na slovensko šolo v Karčo-vini-LajterŠperg.
Demonstracije na dunajski živinozdravniški visoki šoli. Dijaštvo na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju je priredilo velike demonstracije. Vzrok je sledeči:	Kakor znano, je uprava živinozdravniški
visoke šole še sedaj v rokah vojnega ministrstva. So rektor in profesorji so odvisni od vojaških oblasti» Pred dvema letoma so se na tej šoli upeljali tudi vojaški tečaji za podkovske mojstre. Proti temu je dijaštvo že večkrat protestiralo, ali zaman. V pondeljek pa je dijaštvo zopet vstalo in izdalo parolo, da bode motilo predavanja, dokler se tečaj ne sistira. Ko so prišli dijaki v torek v šolo, so bila vrata zaprta. Za to so pa vdrli v avlo. Nemir je postajal vedno večji. Ker se dijaki niso hoteli umakniti In so vstrajali pri svojih zahtevah, je vojaštvo šolo z orožjem izprazni-
lo.	Policija je aretirala 20 dijakov, nekaj je pa bilo lahko ranjenih, Dijašitvo bo v st raj alo do zadnjega.
Za ločitev Avstrijske Slezije od vratielavske dieceze. Krakovski občinski svet je sklenil soglasno, povodom smrti kardinala Koppa opomniti) Poljski klub na to, naj bi storil pri vlaidi energične korake, da bi se Avstrijska Slezija počila od vratislavske škofije in se tešinjski okraj priklopi škofiji v Krakovu.
Nadzorovanje izseljevanja. Notjranje ministrstvo je s 1. marcem ustanovilo centralni urad za nadzorovanje izseljevanja. Organi tega urada imajo pravico, od vsakega; tu- in inozemca zahtevati, da se izkaže, kdo je in s čim se preživlja. Pazili bodo, da se ne bo kršila vojaška dolžnost in ščitili izseljence pred izrabljanjem.
Folitev solnograškega knezonadškofa. Iz Sol-nograda se čuje, da se bo vršila volitev naslednika dr. Katschthalerja še pred veliko nočjo in sicer že v četrtek, dne 2. aprila, SolnograŠki kapitel ima, kakor znano, pravico, sam voliti knezonadškofa. To se bo zato že zgodilo pred velikim tednom, ker se bo po veliki noči sešel v Rimu konzisfiorij. Do tedaj pa more biti že volitev solnograjškega nadškofa izvršena, da se potrdi.
Kranjski dež. zakonik v novi obliki. Doslej je izhajal kranjski deželni zakonik od pamtiveka sem z nemškim naslovom na prvem in slovenskim na drugem mestu. Sedaj je prvič izšla, številka s, slovenskim naslovom na prvem mestu. To je zasluga deželnega glavarja dr. Šušteršiča,, ki je v tem smislu posredoval pri vladi.
Kmečki strah je povzročil veliko škodo, ki že znaša baje 18 goved in 80 ovac; Če cenimo govedo povprečno po 480 K in ovco 30 K, znaša škoda skupno okrog 10.000 K, ki jo bo menda država poravnala. V Briicklu pa je preteklo leto napravil „kmečki strah“ škodo samo na polju okoli 10.000 K. V Gradcu. so temu požrešnežu pregledali želodec in čreva. Mislilo so, da, mu bodo v želodcu našli kaj strupu, ki mu je bil nastavljen, p;a se ga je prečno izogibal. Dognali so, da je bila zadnja njegova pojedina srna, od katere mu je v želodcu obležalo nekoliko kosti in kosmate kože» Nadalje so našli v njegovi drobovini
8 trakulj in ostanke od 4 trakulj,; imel je torej gotovo kakšnih 12 trakulj. Najdaljša trakulja je bila 88 cm dolga, najkrajša pa 26 cm. Tako je torej ta požrešna mrcina morala rediti sebe in zajedno trakulje V sebi in te olajševalne okolščine se morajo vzeti v, poštev, če se obsoja njegova velikanska volčja požrešnost.
Umrl je dr. Leopold vitez pl. Link. V četrtek predpoldne je umrl graški odvetjnik dr. Leopold vitez pl. Link, član gosposke zbornice, klomtur Fran Josipovega reda, bivši deželni odbornik štajerski, v 75. letu svoje starosti.
Pedagog dr. Förster zapusti Dunaj» Znam profesor na modroslovni fakulteti dunajski in velik krščanski pedagog dr. Förster odide v Monakovo na vseučilišče. Pretekli petek je jemal v predavanju o verski kulturi slovo od svojih slušateljev. Končal je z pozivom za kulturno spravo med Nemci in Slovani v habsburški monarhiji. Govoril je nemški nv.adini in ravno Nemci naj si zapomnijo stavek, katerega je izustil mož globoke izobrazbe: „Slovan ne sme Nemcu v Avstriji veljati za dednega sovražnika. Ne pojte pesmi: Die Wacht am Rhein, temveč drugo pesem
n.	pr,:	Bratje, roko si podajmo v zvezi!“ Tako je
govoril Nemec, ki ni okužen od strankarstva, ki ni fanatik, ampak poln visokih (idealov, ki gleda daleč v bodočnost.
J.	S. Z. V seji načelstva J. S. Z. dne 2. suš-cp. se je odobrilo poročilo blagajničarke gospe Leop» Dolenčeve 'o računskem zaključku in o bilanci leta
1913.	Organizacija je Štela koncem leta 1913 58 skupin s 4770 člani. Podpor se je izplačalo 23.142 K 22 vin. Rezervni zaklad, to je premoženje Jugoslovanske 'strokovne zveze v gotovini, je znašaj koncem leta 1913 25.881 K 28 vin. — Z|ahvala se izreče načelstvu Slovenske Straže, ki je s svojo munificenco o-mogočila, da se je nastanil organizator 'tovariš Wek. Zajc kot delavski tajnik in se podredil načelstvu štajerskega okrožja v Mariboru. — Soglasno se je še sklenilo, da ustanovi J. \S. Z. železničarski odsek in se je odobril poslovnik železničarskega odseka. Se-stajva in vodstvo železničarskega odseka se poveri g. nadrevidentu Tertineku.
Nemška kultura. „Berliner Tagblatt“ piše: V pretečenem letu je bilo na Nemškem 10.546 sodnijsko dokazanih slučajev trpinčenja otrok. Toliko slučajev je namreč prišlo pred sodišče. Koliko je pa ono šte-A ilo slučajev, ki sploh .niso prišli v javnost, pa zna sam Bog. Orodja, ki so igrala pri teh 10.546 malih mučenikih svojo hudodelsko vlogo, so bila:	goreče
svetilke, kladiva, podkovani čevlji, železni lonci, šivanke, škarje, jermena in sekire. V enem samem lotu 10,546 sodnih slučajev zaradi zverinskega trpinče ;ja otrok v blaženi Nemčiji pač najbolj označuje nemško kulturo.
Abstinentje se poklonijo papežu. Italijanski list „La Nuova Crociata“ javlja v 3. številki, da bo sv. oče med 22. in 30, aprilom sprejel odposlanstvo protialkoholnih bojevnikov celega sveta. Dan avdijence se še določi pozneje. Udeleženci morajo priti v Rim najpozneje zvečer 21. aprila. Pridruži se lahko vsak abstinent. Želeti je, da bi tudi nas Slovencev bilo čim več. Ce kdo gre iz Štajerskega, se naj priglasi pri mariborski „.Sv. vojski“1, da bomo drug za drugega vedeli.
Apostoli treznosti. Protialkoholno društvo „(Sv. vojska“ v Mariboru je razvilo z novim letom živahno agitacijo. Z|a|dnjo nedelo, dne 8. t. m., je bilo v Mariboru kar troje predavanj o nezmernem zavživa-nju alkoholnih pijač. Profesor dr. Kovačič je predaval v prostorih pomočnišjkega društva za mariborsko občinstvo, bogoslovci in semeniščani pa so imeli v svojih zavodih predavanja. Od novega leta naprej je nad polovico gospodov bogoslovcev in semenišča-nov popolnih abstinentov. T,udi več drugih gimnazijcev in učiteljiščnikov se je vpisalo v („(Sv. vojsko.“ Razveseljivo je, da se je postavila naša učeča se še mladina v prvo vrsto med apostole treznosti. To nedeljo je imela velik uspeh s svojim predavanjem tudi gdč. Antonija Stupca pri Sv. Marku niže Ptuja, koder je pridobila za abstinenco 101 deklet in pa žen. Prihodnjo nedeljo ima ravno tam predajanje za moške profesor dr. Kovačič. Upajmo, da bo tako gibanje storilo kmalu konec strašno nezmernemu pitju zloglasnega ptujskega šnopsa, — Po pridigi patra El-pidija v Mariboru se je oglasilo tudi veiiko nemšaih mariborskih katoličanov za abstinenco» Mariborski pastor Mahnert ima že več let precej močen abstinenčni krožek „Guttemplerjev.“ Dne 18. t. m. pride iz Gradca vseučiliščni profesor dr. Ude, da konštij-tuira za nemške katoliške Mariborčane abstinenčno sekcijo protialkoholnega društva •„Kathy jKreuzbünd-nis“, ki ima v Nemčiji in Avstriji že veliko udov. — Svojo pisarno ima „.Sveta vojska“ v Mariboru v Ko-roškji cesti štev» 10. Kdor želi pristopiti, ali hoče govornikov za svoj kraj, naj se oglasi na ta, naslov!
Na delo! Mnogo je podružnic Slovenske Straže, ki krasno delujejo in uživajo vsled tega obče priznan sloves. Ali koliko jih je žalibog, M malodane spijo in so, kakor da jih ne bi bilo. Ali ni to žalostno, če ni življenja, če ni gibanja, kjer bi to moralo biti? Ali ne zahteva tega naša vest, ali ne gori v našem srcu vlečna ljubezen do rodne grude? V župnijah, kjer pa Še ne more delovati Slovenska Straža, tam narodni delavci skupno z združenimi močmi vsi na delo, na Čelo si postavite moža preddelavca in u-stanovite takoj podružnico Slovenske Straže. Naj bodo nam vzgled Kranjci, ki so zopet ustanovili novi 2
podružnici, namreč v Podlipi pri Vrhniki in v Nabrežini! V nas samih je rešitev slovenskega doma, v nas samih odločitev usode slovenskega rodu!
Duševne bolezni v baikainski vojski. Na petem mednarodnem kongresu za skrb duševno bolnih je i-mel ravnatelj srbske umobolnice v Belgradu dr. Subotič jako zanimiv referat. Razpravljal je o duševinih boleznih, ki so se pojavile zar aldi balkajiske vojske 1. 1912-13 v srbski, bolgarski, grški in črnogorski arma,di. Bilo je umobolnih: 102 Srba, 165 Bolgarov,
29 Grkov in 15 Črnogorcev, skupno torej 301 mož v okoli 1,250.000 mož broječih armadah balkanskih držav. Ce primerjamo te številke in podatke z drugimi modernimi vojskami, vidimo da se duševne bolezni niso pomnožile, kar se je pač pričakovalo, V balkanskih vojskah je bilo 0.25% umobolnih, v rusko-japon-ski vojski 2%. Rekord glede umobolnih je p,a dosegla vojska, ki so jo imeli Nemci v Južni Afriki proti Hotentotom, namreč 5%, Vzrok, 'da je bilo tako malo slučajev teh bolezni v lanskih vojskah tiči v tem, ker so balkanski narodi jako utrjeni in tudi ne posebni prijatelji — morilca alkohola.
Razstava. Obrtniško in poljedelsko razstavo prirede leta 1915 v Lipnici. Protektorat sta prevzela štajerski cesarski namestnik grof Clary in dež. glavar grof Attems.
25. mednarodni evharistični kongres v Lurdu. Predsednik stalnega odbora za mednarodne evharistične kongrese, namurski škol Heylen, in predsednik krajevnega pripravljalnega odbora v Lurdu, — tarbsko-lurdski škof Schöpfer — stia v lepem pismu povabila k letošnjemu kongresu vse Škofe na katoliškem svetu. Tajništvi stalnega in krajevnega pripravljalnega odbora sta pa razposlali potrebna navodila in pojasnila vsem Škofijskim delegatom. Glasom tega dopisa bodo vstopnice za kongres izdajali udeležencem edino le škofijski delegati. Vstopnice bodo dvojne:	eno po 5 frankov, ki bodo upravičevale
za dostop k vsem sejam in priredbam kongresa, druge po 10 frankov, ki zagotove vrhu navedenega tudi prejem tiskanega poročila o kongresu. Kar se tiče stanovanj, je krajevni odbor po dolgih posvetovanjih sklenil, da prepusti skrb za stanovanja udeležencem samim. Ob enem je izrekel upanje, da lurdski in pa okoliški hotelirji kongresistov ne bodo odirali. V zadnji seji krajevnega odbora je poročal grof Stefan Beauchamp, da vsled ministrske odredbe, ki je izšla za časa viničarskih nemirov v južni Franciji, glasom katere francoske železnice ne smejo ne za politične in ne za verske kongrese izdajati znižanih voznih listkov, odboru ni bilo mogoče doseči 501 do 65% znižanja voznih cen, kalcor se je doslej dovoljevalo romarskim vlakom. Vendar se je po dolgem prizadevanju posrečilo doseči 20 do 40% znižanje. Za čas od dne 25. marca do dne 13. oktobra letos je že ^doslej naznanjenih v Lurdu 65 posebnih romarskih vlakov. Za časa kongresa, to je od dne 22. do dne. 26. julija romarski vlaki — vsled odredbe francoskih železniških družb — ne bodo vozili.
Za bolnišnico. Za nameravano bolnišnico u-■smiljenih bratov v Žalcu so obljubili podpore sledeče župnije, občine in vasi: občina trg Ljubno 500 K, trg Rečica 500, posamezniki vi trgu na Vranskem K 1393, posamezniki v trgu Mozirje 314, občina Dramlje 200, občina Mislinja 100, občina Skomer 100, občina Činžat 50, občina 'M. Reka 50, občina Slatina 30, občina Smolinci 10, občina Ključarovci pri Ljutomeru 50, občina Skofljavas 100, občina Tinje 100 K, občina Zreče 300, posamezniki v Zrečah 360, občina Sv. Peter v Savinjski dolini 200, posamezne vasi: Sv. Peter v Savinjski dolini 344, Zgornje Grušovlje 450, Spodnje Grušovlje 250, Zgornje in Spodnje Roje 415, Podlog 399, Dobrišavlas Ì80, St. Andraž n. Polzelo 565. Pesje-Preloge 62, Loka.rjecSv. Rozalija 158, Crnolice 43, Kameno 43, Podgorje-HruSoyec-Sibenek 186, Ločica pri Vranskem 157, Prekopa 290, Ceplje 68, Stropnik 30, Smihelj nad Mozirjem 154, okolica Mozirje 918, Polzela 202, Založe 393, Ločica-iBreg-O-rova,vas 359, Podvin 304, Gotovlje 969, Socka pri No-vicerkvl 67, Creskova-Velikaravna 36, Novaqerkev-Polže 143, Medlog-Lopata 132, Arclin in okolišna Vojnik 379, Trnovlje pri Celju 180 K in 15.000 zidarske opeke, Zgornja Hudinja 81 K, Gorica-Ruše pri Žalcu 410, Cret 61.40, Skofjavas 214, Ričiškavas-Podgora 158, Ljubnica pri Vitanju 175, Brezje 145, župnija Sv. Jernej pri Ločah 378, Sv. Vid pri Planini 300, Sv. Lovrenc v Slov. goricah 260, Sv. Lovrenc na Dravskem polju 430, Zgornje Pleterje' 68, Sp. Pleterje 45, Velika Nedelja 83, Sv. Križ pri Ljutomera 60, Koprivnica 254, posojilnica Vitanje 150, posojilnica v St. Juriju ob južni železnici 100, posojilno društvo pri Sv. Trojici v Slov. goricah 50 K. — Vse tiste, ki imajo namen, za ta dobrodelni zavod kaj obljubiti ali kaj doseči, bodisi pri občini ali posojilnici, pa še to niso storili, Še enkrat prosimo, naj se odločijo in naznanijo nameravano svoto na. provincijalat usmiljenih bratov v Gradec. Vsem dosedanjim dobrotnikom pa izreka vodstvo iskreno zahvalo.
Hrvaški napisi. V novejšem času so se v Opatiji odpravili javni napisi, dosedaj pisani v' laškem in nemškem jeziku. Napravljeni so salmo hrvaški napisi. Tudi na carinskem uradu v Voloski se rabijo salmo hrvaški formularji. Vendar enkrat!
Policijski psi za bosansko žandarmerijo. U-prava bosanske žandarmerije je nakupila v Berolinu deset psov, ki se pa bodo morali še dresirati, predno bodo mogli nastopiti svojo službo. Namerava se po-
lagoma vse žandarmerijske postaje v Bosni in Hercegovini preskrbeti s policijskimi psi.
Za sv. postni čas se toplo priporoča molitvenik : Marija, žalostna mati, Dobi se zopet v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Stane v rudeči obrezi K 1’50, v zlati obrezi pa K 2’— Po pošti 20 vin. več.
Mala pevka, to je igra za ljuaske odre, se dobi samo pri založništvu v Šmartnem pri Celju, od koder se razpošilja samo proti predplačilu.
P. n. gg. katehetom naznanjamo, da ima Tiskarna sv, Cirila v Mariboru velikansko zalogo obhajilnih podob najrazličnejših vrst popolnoma po tovarniških cenah, Cč. gg. naj takoj zahtevajo vzorce, ki se jim brezplačno dopošijejo,
Gradec. Slovensko katoliško izobraževalno društvo Kres v Gradcu vabi na prireditev dne 15. marca 1911 v dvorani restavracije „Goldener Stern“, Sparbersbachgasse 65. Spored: petje, igra v 4 dejanjih: „Kazen ne izostane“, šaloigra v 1 de-.anju „Krčmar pri zvitem rogu“, prosta zabava s šaljivo pošto, godbo, korijandoli itd. Začetek točno ob štirih popoldne.
Knjigovodski tečaj. Od 7. do vštevši 10. aprila t. 1. se vrši na deželni kmetijski šoli v Št. Juriju ob juž. železnici VI. knjigovodski tečaj za kmečke posestnike. Udeležim i tečaja dobe na zavodu brezplačno stanovanje (za plačilo tudi brino). Manj premožni dobijo lahko štipendije po 10 K, za ka: pa je treba že prositi v prijavi. Prijave k temu tečaju se naj vpošljejo do dne 28. marca t. 1. na ravnateljstvo deželne kmetijske šole v St. Juriju ob južni žel.
J. S. Z. priredi v nedeljo, ,dne 15. sušca te-le shode: zjutraj ob osmi uri se vrši shod v Celju pri „belem volu“, pop. ob 3. uri pa v Trbovljah v Društvenem domu. Delavci in delavke ter rokodelci, vsi ta dan na shode, da se pogovorimo o važnih zadevah te prepotrebne organizacije. Govornik pride iz Maribora (V. Zajc).
Za Slovensko Stražo je nabral gospod kaplan Casi na gostiji Janežič-Jurkovič K 21.10.
Stajerafe.«».
Mariborske novice.
Iz porotno dvorane. Pred tukajšnjo poroto se je pretečeni pondeljek zagovarjal 19ietni viničarski sin Jakob Korošec, doma iz Mestnega Vrha pri Ptuju, zaradi pocestnega ropa). ,V noči dne 17. novembra pretečenega leta je napadel nekega Jožefa Nerca, s katerim je nekaj poprej popival v šnopsarni Rutterja v Ptuju, na okrajni cesti, ki pelje iz Rtuja: proti Mestnemu Vrhu. S' kladivom ga je tako dolgo udrihal po glavi, da se je Merc zgrudil nezavestpn na tla, nakar ga je Korošec oropal* Vzel mu je 7 K v denarju in nekaj usnja, katerega je kupil v mestu. Porota je iJakobiu Korošcu prisodila 4 leta težke ječe. — Istega dne je tudi stala pred sodijščem Mar. Caf iz Karčovine pri Ptuju zaradi umora svojega novorojenega nezakonskega otroka. Ker je Caf pred g leti umorda že enega svojega nezakonitega otroka in je bila že takrat kaznovana s 3 leti ječe, ji je tokrat porota prisodila 6 let težke ječe. — V torek je pa sedel na obtožni klopi 28 let stari Jakob Markrep iz Rakofc, obtožen hudodelstva poskuštenega umora in javnega nasilstva, ker je grozil lastnemu očetu s samokresom. Nasilnežu so prisodili 2 leti težke ječe. — V sredo in četrtek se je pa vršila obravjnavja proti Janezu Petreni, doma iz Bratonešic, ker je z arzenikom zastrupil svojo ženo in hčeko, da bi mogel poročiti neko drugo žensko. Otroka so sicer še rešili, a žena njegova je pa izdahnila v groznih mukah. Petrena je sicer tajil vse, toda pomagalo mu ni nič, porota ga je spoznala za krivega in sojdni dvor ga je obsodil na smrt na višala|h.
Slovensko gledališče. V nedeljo, dne 22. sušca 1914, ob pol 8. uri zvečer, se vprizori, kakor smo že poročali, krasna zgodovinska slika .„[Quo y'aidis?“ Igra se vrši v štirih dejanjih in šestih slikah. Nar stopili bodo rimski vojaki, kristjani in kristjanke v najlepših kostumah iz rimskih časov, Živo se bode predstavljalo strašno preganjanje kristjanov ob Neronovem času. Kdor je že videl igro „fV znamenju križa“, ta si more približno predstaviti igro „[Quo vadiš,“ Ker se igra ne bo ponavljala zaradi pomanjkanja časa, kaj si jo to pot vsakdo ogleda.
Prijet vlomilec. Kakor smo že zadnjič poročali, je bil izvršen v trgovino zlatarja Ilgerja v Gosp. ulici v noči od petka na soboto drzen vlom, pri čemur je vlomilec odnesel dragocenosti v vrednosti 20 tisoč kron. Dne 9. t. m. so v Gradcu prijeli nekega železniškega poduradnika Adolfa Muzek v trenutku, ko je hotel zastaviti v graški zastavljalnici nekaj dragocenih prstanov, ker so sumili, 'da Muzek te-le dragocenosti ni pridobil poštenim potom. In res so v stanovanju Myzeka v hiši Štev. 44 v Tegetthoffovi u-liei, in sicer na podstrešju, našli v nekem z zemljo pokritem loncu shranjen zajvitek, v kälterem se je našla še skoraj vsa ostala Ilgerju ukradena zlatnina. Iz teh okoIŠčin se sklepa z vso gotovostjo, da je bil Muzek vlomilec v trgovino Ilgerja. Sodnijska preiskava bo pa dognala, če je imel še tudi morebiti kaj sokrivcev.
Prošnja. Že lansko leto smo se potonv „Straže“ obrnili na srca naših rojdoljubov, da pomagajo mariborskemu odseku Orlov do nabave lastnega telovadnega orodja. Odsek ima velik delokrog in je velikega pomena za obstoj in razvoj slovenskega življa ob meji, — Kot krščanska mlatdinska organizacija vrši prevažno nalogo za propagando krščanske misli in slovenskega imena. Ker pa odsek ne razpolaga s primernimi denarnimi sredstvi, je seveda njegovo delovanje zelo »otežkočeno. Prosimo torej p. n. rodoljube in pa denarne zavode, da nam naklonijo primerno podporo v svrho nabave telovadnega orodja! Nasprotniki podpirajo svoje mladinske organizacije, ker vedo, da, cigar je mladina, tega je bodočnost!
Rodoljubi! Pokažite dejansko svojo ljubezen do cveta slovenske domovine, do nadebudne mlajdine, ter nam priskočite na pomoč! — Mariborski tel. odsek Orlov.
Požar. V torek zvečer ob 8. uri je izbruhnil požar v trgovini krznarja Blaža Rogina na Grajsk. trgu. 'Vkljub temu, da se je posrečilo ogenj v razmeroma kratkem času udušiti, ima Rogina blizu 3000 kron škode, Rogina je bil zavarovan proti ognju. Kot vzrok požara se navaja, da je nekdo iz neprevidnosti vrgel v stran tlečo cigareto ali pa neugašcno vžigalico.
Nemška šparkasa je imela v pretečenem letu celih 13.312 K manj čistega dobička, kakor v prejšnjem letu, Številke govorijo.
Lftijtìk' urn v i ••
Umrl je železniški zdravnik dr. Franc Prem-šak, nekdaj zdravnik v Konjicah, rojen 'v Vojniku.
Kalvarija v Celju. Kapelice na potu kj cerkvi sv. Jbžefa se bodo zdaj vendar le dale popraviti. Mesini urad dolgo ni dal dovoljenj a, dasi bi bil dolžan skrbeti za kras tega prijaznega grička, Zdaj so se dobile razne podpore, tako daj je upati, da se kapele primerno popravijo.
Celje. V nedeljo, dne 8. i. m., se je vršil pri „Belem volu“ občni zbor izobraževalnega društva, katerega so se udeležili večinoma samo mladeniči in mladenke, a ravno ti po svoji požrtvovalnosti so porok, da bo društvo še nadalje lepo prospevalo. Društvo ima tamburaški zbor in telovadni odsek Orlov, Id oba posebno v zadnjem času prav živahno delujeta; na novo se je ustanovil gledališki odsek. Govor gosp. učitelja Levstika je bil jako zanimiv, poljuden in zabaven, tako, da je bila k sklepu soglasna želja: Gospod Levstik naj pride pogosto med nas z enakimi govori.
Ptujske novice.
Smrtna kosa. Dne 9. t. m. so pokopali 79;letne-ga umirovljienega gimnazijskega slugo Franca Sar-nica.
Občni zbor naše kmečke posojilnice se je vršil v četrtek, dne 5. t. m., ob primerni udeležbi. Zajvod je mlad, a napreduje od leta do lete* Kljub temu, da je lansko leto mnogim starim) posojilnicam prizadjala denarna kriza marsikatere težkoče in so iste zviševale obrestno mero za posojila na 6%,, 7, da, celo še 8%, je naša kmečka posojilnica obdržala 6% obzest-no mero za posojila in je bila najcenejši denarni zavod v Ptuju. Zaupanje ljudstva do mladega kmečkega zavoda najboljše potrjuje dejstvo, da so ljudje že mnogo več vložili kot dvignili. Iz poročil načelstva in nadzorstva smo posneli, da vsi funkoijonarji vestno vrše svoje dolžnosti in skrbe za procvit zadruge. Po končanem dnevnem redu nam je podaji gospod nadrevizor Vladimir Pušenjak marsikatere skušnje iz časa denarne krize in govoril o pospeševanju dela za ljudski blagor. Zborovalci so zadovoljni z vs-pehi svojega zavoda obljubili i v bodoče za njega nar predek delovati.
Volitev v Rogoznici. Poraz Stajerčijancev. Pri občinskih volitvah v Rogoznici pri Ptuju so pogoreli Stajerčijanci na celi črti, Zia župana je bil izvoljen gospod Jožef Brenčič, brat našega državnega posl. gospoda Mihaela Brenčiča, V odbor ni zlezel prav nobeden Stajerčijanec. Slava zavednim slovenskim volilnem !
Trnovec pri Ptuju. (Požar,) Dne 8. t. m, proti 8. uri zvečer so zgorela poslopja, kmetom Murko, Sitar in Krajnje. V trenutku so bila vsa poslopja v ognju. Skoda znaša 36.000 K, zavarovalnina pa le 7200
K.	Vzrok požara je neznan, govori se pa, da je ogenj zanetila zlobna roka. Kmetje, zavarujte svoja poslopja za primerne svote!
Ptuj. Dijaška kuhinja. V 'prvem tečaju tekočega šolskega leta so darovali za to kuhinjo: 50 K klub naprednih slovenskih akademikov v Celju; 25 K posojilnica v Makolah; po 20 K: J. Fleck, prošt, dr. T. Horvat, odvetnik in Andrej Jurtela, profesor v Moskvi; po 10 K: okrajna posojilnica v Ljutomeru, J. Klasinc, odvetnik v Gradcu, Anton Kolarič, profesor, Josip Poplat-nik, župnik na Polenšaku, Pr. Toplak, c. kr. davčni uprav.! 8 K Melh. Zorko, kaplan na Hajdinu; 7 jK neimenovan za kruh sv. Antona; po 6 K: dr. Ivan Fermevc, odvetnik, profesor dr. Josip Komljaned, Janez Toman, župnik na Hajdinu; po 5 K: posestnik Arnuš, Kazimir Bratkovič, notar, A. Brenčič, trgovec, dr. Tone Gosak, odvetnik, dr. Anton Gregorec, zdravnik, Lad. Jerše, davčni oficijal, Anton Jurca, komerc. svetnik, neimenovan po prof. Kolariču, Oton Ploj, notar v Crnomelju, Ferd. Pšunder, mestni vikar, ,dr. Sagadin, c. kr. sodnik, A. Senčar, trgovec, dr. Bela Štuhec, zdravnik; 3 K Pij Vakselj, kaplan! po 2 K: posestnik Druzovie, Fr. Koser, poštar v Juršincih, gdč. Žalika Muršec, L. Sagadin, uradnik, gospa M. Zupančič, veleposestnica; po 1 K: mag. pharm. Benkovič, deželni vin. inštruktor, J. Zmahar; živila so darovali: Drevenšek, Druzovič, Firbas, Lenart, Majerič, Peterčič, Pihler in Tašner. — Odbor se zahvaljuje vsem p. t. dobrotaikom ter prosi še zanaprej blagohotnih podpor.
Ptuj. Kmetijska podružnica za ptujsko okolico priredi na praznik, dne 19. sušca, ob 9. uri predpoldne, pri gospej Zupančič v Ptuju zborovanje govedo- in konjerejcev ptuljskega okraja. Namen je poizvedeti, kakšne bike in žrebce zahtevajo z ozirom na pasmo. Izražene želje se bodo predložile merodajnim krogom. K zborovanju pride tudi zanesljivo gospod živinorejski nadzornik Martin Jelovšek, H bode predaval o živino- in svinjereji; zato vabi vse gospodarje in gospodinje ter pričakuje prav obilno udeležbo — odbor.
Ptuj. Prijazno vabimo na shod D. Z. na Jožefovo, pop. po večernicah, v društvenih prostorih, Na sporedu je mnogo zanimivega: predavanja, govor o abstinenci, postni prizor „Marija žalostna, prosi za nas!“ in drugo.
Ormožke novice.
Odstop župana. Dosedanji župan J. Kautzham-mer je odložil čast župana baje zaradi bolehnosti —
zato so ga pa imenovali častnim občanom. Posle župana izvršuje sedaj znani dr. Delphi.
Občinskim »četom v premišljevanje! Vprašajmo gospode okrog magistrata, kdo izmed njih je poklican skrbeti za stavbeni in obrtni red ter opravljati posle stavbenega komisarja? Kolikor nam je znano, opravlja vse te posle občinski tajnik. Ce je mož za to poslovanje tudi upravičen, ne vemo. To pa za gotol-vo vemo, da mož tega posla, ne razume ter o kakem stavbenem reklu za Štajersko niti pravega pojma nima. Ge je trebaj stavbenega dovoljenja ali pa po končanju stavbe kolavdapije iste, je za stavbo Nemca vse v redu, nasprotno pa se delajo Slovencu vse mogoče ovire. Naše trditve lahko podpremo z neštetimi dokazi. Pa tudi v higijeničnem oziru bi lahko marsikaj navedli, kjer je treba nujne remedure. V bližini magistrata, skoro po najbolj živahni ulici, teče večkrat gnojnica Čez cesto. Tega pa gospod tajnik ne vidi. Včasih gorijo luči po mestu ob sedmi uri zjutraj, drugekrati pa, po noči luči iz bogve kakšnega vzroka ugasnejo. Dovoljujemo si to kritiko kot davkoplačevalci v prepričanju, da imajo naši groši isto velja-vo kot nemški, O krivicah, ki se nam Slovencem gode v Ormožu, pa bomo Še govorili, posebno hočemo že enkrat izvedeti, kdo je v Ormožu prav za( prav — župan !
Ljutomerske novice
Umrla je tukaj dne 10. t. m. gospa Mar. Babnik, tržanka in mati ministerijalnega svetnika gosp. dr. Janko Babnika in gospoda, Ludv. Babnika, načelnika ljutomerske posojilnice. Naše sožalje! Naj blagi materi sveti večna luč!
Orel prav lepo napreduje. Najši vrli in ponosni fantje nočejo nič imeti opraviti z neznačajnim svobodomiselstvom, ki se v boju zoper krščansko ml ajdin o poslužuje laži in goljufije. Naši mladeniči dobro vedo, da je za nje prostor edino le pod krščansko in slovensko zastavo, ki jo krepko 'dviga naš Orel. Zato se ne zmenijo za liberalne psovke in zabavljice, ker so docela prepričani, da liberalci drugega ne znajo, kot lagati in zmerjati. Krščanski, slovienski fantje, naprej!
Drugi kraji.
Ruše. Dne 9, sušca se je vršil tukaj dobro obiskan občni zbor podravske podružnice Slovenskega planinskega društva. Poročila so (zanimala poslušalce, ki so se prepričali, da društvo napreduje in da stoji kljub dragi stavbi Planinke še vedno na trdnih nogah. Pri Sv, Urbanu se bode postavil razgleden stolp. Dva zaslužna gospoda, sta se imenovala ustali Ovnikom. Govorilo se je še o bodočem delovanju.
Sv. Jurij v Slov. goricah. Tridnevni kmetijs-ko-knjigovodski tečaj od dne 2. do dne 5. marca se je pri nas prav dobro obnesel. Gospod Holc, tajnik c. kr. kmetijske družbe v Gradcu, se je v svojih predavanjih posebno oziral na osebno dohodnino. Udeležencev je bilk) -samo 14, pa so bili ti tem bolj vstraj-ni. Taki tečaji bodo v prihodnjosti tem bolj potrebni, da znajo gospodarji pregledati svoje gospodarstvo in znajo tudi pravilno napovedati svojo osebno dohod-gino.i
Št. Jurij v Slov. goricah. Dne 7. sušca je mirno v Gospodu zaspal b-lagli mož Denari Lorber, kmet v Jurjevškem dolu, v 82. letu svoje starosti, in spreviden s sv. zakramenti za umirajoče. Že dve leti je bolehal, a bil je zelo potrpežljiv v svoji bolezni. Bil je vedno treznega življenja, čez 40 let cerkveni ključar, mnogo let občinski odbornik, ob enem svetovalec. Bil je dalje okoli 20 otrokom krstni in birm-ski boter in 20 let naročnik „(Slovenskega Gospodarja,.“ V njegovi hiši se je rad molil rožni venec, sovražil pa je slabo časopisje in sploh vse, kar je bilo nepoštenega. Bil je zelo priljubljen mož in daleč na okoli znan, kar je pokazal njegov pogreb. Spavaj sladko, blagi mož, dokler se zopet ne vidimo tam nad zvezdami !
Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 22. p. m. so se
vršile pri nas volitve v bolniško blagajno. Do sedaj so komandirali ta zavod šentlenarčki veliki Nemci: 'Senekoviči, Slaviči itd., dasi so. tudi Slovenci. Sedaj pa smo se zedinili Slovenci ter šli pa volišče vsi, iz-vzemši par tukajšnjih ljudi, kateri so vse 'drugo, samo Slovenci ne. Zmaga bi bila naša, tn pa so jo po-gruntali naši „pürgarji“ ter nas izključili z raznimi nepostavnimi sredstvi od volitve. Eden od komisije, neki lončar, .nas je celo imenoval „bindiše“. Seveda so se na našo zahtevo sestavili zapisniki, katere smo vsi podpisali in vposlali srno pritožbo na glavarstvo in sodnijo. Lenarekim velenemcem pa povemo odločno, da par privandrancev ne bo komandiralo slovenskega okraja!
Sv. Ana na Krembergu, Že zopet prihajajo vesti, 'da zeli nemški Sulferajn na Ščavnici kupiti hišo ter si tam ustanoviti mučilnico, za ubogo slovensko deco. Žali bog. moram reči, 'da se za to' posebno 'dva najbolj, m/učita, vriniti naim sudmarkovce. Njih i-meni za zdaj zamolčim, pa v prihodnje že preskrbim -Q) >[ ogAtud f'm[ ‘urèoqo ta ti j TsouauC a riapri d ep mu ? Kakšen odgovor bodete dali tem agentom ? Ali se boste podpisali? Kakšne posledice ima to za vas? Ce nočete verovati, vprašajte Sentlenartcane ; oni vam bodo lepo razložili, kakš.n.a so ta germanska nebesa. Prepričajte se!
Sv. Ana v Slov. gor. Naše Bralno društvo še prav lepo napreduje ; pa napredek bi bil Še uspeŠ-
nejši, ce bi imelo za to potrebne prostore, kakor jih i-rnajo naši sosedje. Pri nas bi šlo vse bolj žaltavo, ker smo na hribu, kamor 'še nihče za drag denar nerad pelje, ne da bi nam kdo zastonj kaj peljal. Lesa je malo, opeke blizu ni dobiti, denarja je malo; na meji smo, braniti bi se morali, osobito sedaj, če — Bog nas varuj! — dobimo Sulferajn; radi bi nas žive požrli. Treba je torej, da načnemo resno misliti na svoj obstanek. Dobro misleči slovenski farani anovski, ki lahko kaj utrpite, pomagajte nam do Društvenega Doma, če drugega ne bomo zmogli, bo pa lesen. In vi domačini, ki prebivate v tujini, žrtvujte se za nas, bodisi v kakršnikoli obliki; za vse vam bomo hvaiež-ni !
m Sv. Benedikt v Slov. gor. (Razno.) Bralno društvo je dne 8.. svečana priredilo pri Sv, Lenartu veselico s predstavo igre: „Krivoprisežnik“, Dobiček gre v prid našemu novemu Društvenemu Domu. — Na pustno nedeljo pa smo imeli doma veselico z dvema predstavama. Tokrat je bil obisk klavern. Vzrok slabo vreme, posebno pa neznansko blato, ki ga najdeš le v Slovenskih goricah, Razun tega je strašila ljudi tudi povodenj, ki je nastala vsled naglo se tajajočega snega. Nekateri naših igralcev radi povodnji, ki je pokrila .na Drvanii vse mostove, zvečer skoro domov ne bi bili mogli, — Letošnji budili mraz pri nas ni ostal brez posledic. Ljudje so zelo bolehali in u-miraH, dvakrat smo celo po 4 mrliče naenkrat položili k počitku. Težko bolna še leži naša vrla sotrud-nica pri Bralnem 'društvu, Lizika Kurbus, Revica se je prehladila in je 'dobila silen revmatizem ter je veliko pretrpela. Sedaj se ji, četudi le počasi, obrača na bolje, — Novega krčmarja ih obenem peka dobimo. Pride od Sv, Jurija ob Pesnici in se piše Kappel. Govori se,, da je član Sii d n mrk e. — V soboto, dne 7, marca okoli 8. ure* popoldne prišla je od severo-vzbo-da silna nevihta z bliskom in gromom, kar je v tem času nekaj nenavadnega. V Benediškem vrhu je u-darila strela v visoko hruško tik ob hiši 'Marije Za-vernikove. Se lanskih 2 .nesreč vsled strele nismo porabili, pa se nam letos že zopet ponujajo, 'in to tako zgodaj.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Dne 3. marca, ob drugi uri zjutraj, je neizprosna smrt pokosila nadepolnega mladeniča dr. Ivana Klobasa; v najliepši dobi 27 let svojega trudapolnega življenja. Pokojnik je izvršil z dobrim vspehom gimnazijo v, Mariboru. Posebno veselje je kazal za jezike. Že v II. gimnazijskem razr. se je začel učiti raznih tujih jezikolv, kakor: italijanščine, češčine, francoščine in se j;e med gimnazijskimi Študijami lotil skoro vseh evropskih jezikov. Po dokončani gimnaziji se je posvetil pravu. V začetku drugega leta visokošolskih študij se ga je lotila neizprosna jet ira in bil je med visokošolskimi študijami celo leto v zdravilišču Hörgas in je vkljub temu izvršil državne študije z odliko in je prvi izmed vseh tovarišev dosegel doktorsko lovoriko. Vsled bolezni je moral svoj ideal, stan, na katerega se je pripravljal že celo gimnazijo, pustiti in je prosil po dovršenih rigorozih k c. kr. finančni direkciji v Trst. Tu in potem v Gorici je kljub svoji bolezni kazal tolike zmožnosti, da bi že lansko leto dobil samostojno vodstvo finance na kiaj zdravem otoku Veliji, kar bi gotovo veliko pomoglo njegovemu zdravju. Toda, drugače je sklenila božja previdnost. Previden s sv. zakramenti je po velikem, dolgem; toda izvanredno potrpežljivem trpljenju mirno zaspal v Gospodu. Pogreba, katerega je vodil njegov brat, duhovnik v bogoslovju, se je udeležilo razun domačih častitih gospodov duhovnikov vse učiteljstvo obeh Šol in (šolski otroci, kar je bilo zelo ginljivo. Tudi raznih tujcev je bilo videti. Častiti gospod kapla,n Kramaršič je v prekrasnem najgrobnem govoru ganil; srca vseh. — Blagemu rajnemu želimo, da bi mu bila zemljica lajh-ka in edino to nas tolaži, da se spet vidimo enkrat nad zvezdami. V miru počivaj, dragi 'Ivan!
Sv. Marko niže Ptuja. Protialkoholno predavanje gdč. Stupca zadnjo nedeljo je imelo dober vspeh., Udeležba je bila velikanska, mnogo jih ni dobilo prostora. Friglajsilo se je lepo število žen in mladenk za popolino abstinenco, v vsem 102. Prihojdnjo nedeljo, dne 15. marca, bo imel tukaj predsednik „„Svete vojske“, profesor Kovlačič, cerkvene govore in popoldne predavanje za može in mladeniče.
Račje. (Sami Nemci.) Tie dni je imela tukajšnja podružnica nemškega Schulv.ereina svoj občni zbor in volitev v odbor. V odbor so bili izvoljeni: zdravnik dr. Ryzienski, učitelj Smole, P.. Jeglitsch (Jeglič), Fr. Planintz (Planinc), nadučitelf Krek in učit. Jožef Sernko, torej sami čistokrvi Nemci iz tevtobur-ških gozdov!
Spodnja Polskava. (Obesil se je.) Dne 9. t. m.,
nekako ob 5. uri popoldne, se je obesil v svojem stanovanju posestnik Janez Hralstnik. Vzrok samomora ni znan.
Slov. Bistrica. (Nadebuden fant.) Orožniki so prijeli nekega löletnega Stefana Falež, doma iz Sp. Polskave, in ga izročili sodniji v Slov. Bistrici, kjer se bo moral zagovarjati zaradi hudodelstva nenravnosti in ropa. Ker je rano začel, še utegne — daleč spraviti !
Rogatec. (Svinja usmrtila otroka.) Zakonska F. in J:. Drobnič y Dobrini sta se podala za kratko časa od doma; med tem se je pa njuna dveletna hčerka Terezija igrala na dvorišču, kjer je bilo tudi več svinj. Neka svinja je napadla otroka, mu odtrgala iz lica, nog in rok velike kose mesa, da se je videlo do golih kosti. Ko sta Drobnič prišla domov, se jima je nudil grozen prizor. Hčerkico je svinja obgrizla do
smrti. Po groznih bolečinah je otrok izdathnil. Gba zakonska se bodeta zagovarjala pred sodnico. Stari-ši, pazite na svoje otroke!
Sladka gora. Kaj živahno je bilo zadnjo nedeljo v naši društveni sobi. Vršil se je občni zbor Bralnega društva, mladinskih zvez in' podružnice Sl. Straže, Kakor povsod, stopa tudi na Sladki gori krepko na plan zlasti mladina. Predsednik Martin Krajnc omenja, da so neopravičeni vsi vzroki, ki so društveno življenje zamorili. Nujno potrebno je, da se v tem oziru izvrši srečen in plodonosen preobrat. Kaplan g. Ivan Bosina oriše v daljšem govoru namen našega izobraževalnega dela, obrazloži načela, po katerih se naj v bodoče razvija društveno življenje, polaga zlasti mladini na srce, da se z vso silo svojega nadepol-uega mladega življenja poprime izobraževalnega dela." Po volitvi posameznih odborov je v častnem številu vstopila zopet zlasti mladina v krog društvenih Članov. Nato spretno preduaša pesem: „Slovenkam“ mladenka Rozalija Stiplošek, mladenič 'Mihael Gobec pa se oglasi z „Žalostno pesmijo šnopsarjev“, ki jih žallbog ne manjka tudi na Sladki gori. Zato pa bo s tem večjo vnemo skrbel mladi pevski zbor, da bo odmevala tudi vesela pesem po sladkogorskem svetu. — Soditi po veselem in zanimivem razpoloženju na občnem zboru, je trdno upati, da se bo v ljubkem objemu s svojo naravno sestrico oglasila pri nas tudi nežjia društvena pomlad z vsem svojim zelenjem in cvetjem, ki naj svoj čas tudi rodi zaželjene sadove!
Ponikva ob južni železnici. Zoper občinske volitve dne 2. in dne 3. t. m. se je vložil v imenu na-rodno-napredne stranke priziv. Kaj več prihodnjič.
Št. Jurij ob južni železnici. Od dne 7. do v-šievši dne 10. aprila t. 1. se vrši na deželni kmetijski šoli v St. Juriju ob južni železnici VI. 'knjigovodski tečaj za kmečke posestnike. Udeleženci tečaja dobe na zavodu brezplačno stanovanje (za, plačilo tudi hrano). Manj premožni dobijo lahko štipendije po 10 K, za kar pa je treba prositi že v prijavi. Prijave k temu tečaju se naj vpošljejo do dne 28. inarca t. 1. na ravnateljstvo deželne kmetijske Šole v St.. Juriju, ob južni žel. *
Sevnica. (Požig iz maščevanja.) Posestniku J. Romihu v Gorici je zgorela viničarija z vso viničarsko opravo vred. Uničenih je tudi več hektolitrov vina, Skoda znaša več tisoč kron. Požar je zanetil iz golega maščevanja neki Janez Pimpolšek iz Rasteca. Izročili so ga sodniji v 'Sevnici.
Sv. Frančišek Ks. Tukaj se je od dne 28. svečana pa do dne 8. sušca vršil sv. misijon. Vodili so ga častiti gospodje misijonarji od sv. Jožefa pri Celju. Ljudstvo se je v obilnem številu udeleževalo sv. misijona, zlasti impozantno jo bilo v nedeljo popoldne ob sklepu, ko se je vršila z Najsvetejjšim procesija, Liberalcem ni bilo od kraja povšeči, da se je ta misijon priredil, potem so se ga pa že privadili, samo to jim ni bilo prav, ko se je povdarjalo, da so farizeji bili pradedi sedanjih liberalcev. Dal Bog, da nam bii sv. misijon v duševnem oziru mnogo koristil, gospodom misijonarjem pa za njihov trud in požrtvovalnost iskrena zahvala!
Gomilsko. Dne 15. februarja se je vršil občni zbor bralnega društva, na Gomilskem. Udeležba je bila obilna, zlasti od mladine. Govoril je predsednik društva župnik Grobelšek o: važnosti samoizobrazbe sploh, zlasti za mladino, ki je zapustila šolo. Povabljen je bil gospod dr. Veble iz Celja, ki je v enournem govoru prav poljudno razpravljal o delovanju naših društev za versko, najrodno in socialno izobrazbo slovenskega ljudstva. Pristopilo je precej novih udov. Izvolil se je po večini stari odbor, ki hoče v bodoče še bolj intenzivno delovati, zlasti ker ima sedaj svoje lastno prostore vi Gasilnem domu in svoj nov oder.
Vransko. (Vlom.) V gostilno Tomaža Novak v Ločici pri Vranskem je dne 1. t. m. nekdo vlomil in sicer med časom, ko so bili vsi pri rani sveti maši. Odnesel je Novaku mesa, klobas, denarja itd. v gotovi vrednosti 100 K. Skrbnemu zasledovanju vranskih orožnikov se je pa posrečilo izslediti vlomilca in sicer v osebi nekega vaganta Antona Bolte. Kradel je kakor sraka po vsej Savinjski dolini ter preživljal z ukradenim blagom neko ničvredno baburo v Izla-kih na Kranjskem. Novaku ukradene reči. je skril v vrečo v nekem gozdu. Orožniki so pa to izsledili, izročili ukradeno blago Novaku, Bolteta in njegovo baburo so pa izročili sodišču, kjer bosta imela dosti prilike premišljevati o 6. in 7. božji zapovedi.
Rečica ob Savinji. Pretekle dni smo živeli v znamenju občnih zborov naših zadružnih organizacij. V nedeljo sta bila občna zbora kmetijskega društva in posojilnice, v pondeljek pa biklorejske zadruge. Vsi občni zbori so bili dobro obiskali in so nam podali sliko o našem gospodarskem napredku in o zadružnem duhu, ki vlada v naši fa(ri. Občnih zborov v nedeljo se je udeležil nadrevizor Vlad. Pušenjak, ki nam je poljudno razložil računske zaključke, posegel v tu in tam živahne debate in dal navodila za nadaljnjo delo. Iz računskega zaključka kmetijskega društva posnamemo, da je isto prejelo okrog 122.000 K za blago, znašaj torej dnevni skjupiček nad 300 K, kar priča o tem, da se člani v obilni meri poslužujejo društva. Društvo je odplačajo lansko leto 7000 K dolga in če bo 4-5 let tako gospodarilo, bo brez vsakega dolga in bo še imelo okrog 50.000 kron pistega premoženja. Posojilnica napreduje leto za letom, promet znaša že skoraj 1,000.000 K, hranilnih vlog ima nad 870.0010 K, posojilnica ustreže vsem zanesljivim prosilcem, a ima še nad 360.000 K odviš-
nega denarja,. Posojilnica daje za hranilne vloge po 4/4 % obresti, za posojila zahteva 5% obresti, dela torej le s % % dobička, a je vendar napravila dobička nad 1900 K ter ima rezervnega zaElada okrog 18.000 kron. Tudi bikorejska zadruga, na katere obč. zboru sta govorila gospod živinorejski nadzornik Jelov-šed in njegov asistent Zupapc, kot naša najmlajša zadruga lepo uspeva in kaže ljudstvo za njo veliko zanimanje.
Šoštanj. (Volitev župana.) Za župana je bil izvoljen Franc Woschnagg (Vošnjak), za občinske svetovalce pa Filip Jaude, Adolf Orel, dr. H. Li elite n-egger in Viktor Hanke. Sajmi pristini Nemici!
Prihova. Na Jožefovo, dne 19. t. m., je občni zbor naše hranilnice in posojilnice. Dnevni red je o-bičajen. 'Možfe in žene, pa tudi mladina, pridite popoldne po večernicah korajžno v nradno sobo, da izveste, kako se gospodari z vašim denarjem.
Slovenjgradec se že tudi boji proporca. (Občinski svet je dne 4, t. m. sklenil prositi deželni zbor in vse nemške poslance, da jih obvaruje v gospodarstvu mesta.
Sv. Barilaia v Halozah. Za 'Slovensko Stražo je nabral doinaöi gospod župan Anton Stumberger v občini Gruškovec ob priliki letnega računa 3 K. Cast vrlemu županu in občini. Haloze le za Slov. Stražo!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Na Jožefovo, dne 10. marca, priredi bralno društvo poučni shod z govori, deklamacijami in petjem. Vsi župljani se uljudno vabite k obilni udeležbi.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Za Slovensko Stražo se je nabralo: 1. dekleta pri veselici dne 26. decembra 1913 s prodajanjem šopkov 8.30 K; 2. na sedmini Uršule Žunko 5.60 K; 3. gospod okrajni živinozdravnik H. Hintèrlechner 1 K; 4. svatje na gostiji Pernat-Beranič v Spodnjih Pleterjah 12 'S; 5. na gostiji Peršuh-Napast v Zg. Pleterjah 17 K; 6. na gostiji Dre-venšek-Beranič v Zg. Pleterjah 14 K. Vsemogočni naj novoporo-čence obilo blagoslovi ter stoterno poplača rodoljubne darovalce in darovalke!
Vešioa. V gostilni gospoda Jožefa Berlingerja v Vešici, fara Vurberg pri Ptuju, se je v neki veseli družbi nabralo 2.20 K za Slovensko Stražo. Živio!
Konjice. Na Jožefovo vsi možje na shod. Govorijo naši poslanci.
Zreče. Tukajšnje pol. društvo „Straža“ bo dne 19. suš-caf to je na Jožefovo, po prvem opravilu cerkvenem imelo občni zbor. Počastila nas bodeta, če ne zabrani kakšen zadržek, dva gospoda poslanca.
MVirenberg. Dekliška zveza ima pri podružnici Sv. Janeza na Suhem hribu v nedeljo, dne 29. Inarca, poučni shod.
Zavodnje. Tukajšnja zadruga za rejo bikov ima svoj J. občni zbor v pondeljek, dne 16. marca, ob 9. uri v mežnarui. Govori deželni živinorejski nadzornik gospod M. Jelovšek. Udje, pridite !
Dobje. Želja, ki smo jo dolgo gojili, se nam bo izpolni'a na praznik Marijinega Oznanjenja, dne 25. marca. Ta dan bode namreč stopilo v življenje naše izobraževalno društvo. Po drugem cerkvenem opravilu, pri katerem pridiguje dr. Hohnjec, bo ustanovni shod, na katerem bo govoril isti govornik kot zastopnik Slov. kršč. soc. zveze za Štajersko. Povabljeni odrasli, kakor tudi osobito mladina. Pridite!
Sv. Benedikt v Slov. gor. V imenu tukajšnjega bralnega društva bodi tem potom izrečena prisrčna zahvala sosednemu bralnemu društvu pri Sv. Lenartu v Slov. gor., ki nani je ine 8. svečana blagohotno prepustilo svoje zabavne prostore za i-reditev veselice v prid našemu novemu Društvenem domu. Lepa hvala !
Laporje. V nedeljo, dne 15. marca, ima popoldne po večernicah Slovensko katoliško izobraževalno društvo shod. Predavalo se bo o društvu „Samopomoč“ ali o zavarovanju za slučaj smrti.
Jarenina. V nedeljo, dne 22. marca, bo popoldne tukaj važen gospodarski sestanek, združen z občnim zborom Posojilnice. Govorita Vlad. Pušenjak in Žebot.
Sv. Jurij v Slov. goricah. Lizika .Tež, mladenka v Jur-ievškem dolu, je ob priliki pogreba tukajšnjega cerkvenega ključarja Lenarta Lorberja nabrala znesek 8 K kot dar Slovenski Straži. Hvala darovalcem !
1 Ivanje’. Za sorniemdeonAi okraj se vrši v nedeljo."!5. marca poTioldne ob dveh vp'iko živim zborovanje Kmečke Zvpzp pri gospoda Trstenjaka v Tvanieih Poročata naša poslanca'dr. Korošec in Rrškar. Vsi kmetje prijazno vabljeni!
Koroško.
Celovški kolodvor. Izzivanje na tem kolodvoru traja naprej. Pred kratkim sta zahtevala dva gospoda iz Ljubljane vozni listek v slovenskem jeziku. A zadonel je na nja ušesa veličastni glas blagajničarke: „Versteh’ nicht.“ Isto se je tudi zgodilo uredniku „Slovenca“, gospodu Stefetu. Kaj naj ,to pomeni na slovenskih tleh? Ali še ne bo konec tega že vsakemu pametnemu človeku abotnega izzivanja? Da se Nemci sami kot „velik in viteški“ ne sramujejo teh malenkostnih sredstev!
Velik zgodovinsi spomin. V sredo, dne 18. t.
m., bo minilo ravno 500 let, odkar je bil Habsburžan Ernest Železni kot koroški vojvoda zadnjikrat v slovenskem jeziku na krnskem gradu slovesno ustoličen; »To važno zgodovinsko dejstvo nam bo v sredo, dne 18. marca., ob 8. uri zvečer, v spomin poklical velečastiti gospod profesor dr. Gruden. Predaval bo namreč JO ustoličenju slovenskih vojvod in o slov. županih v preteklosti“ v Celovcu v veliki dvorani hotela Tlrabesinger.
Kranjsko.
Pri nadomestni deželnozborski volit vi na Notranjskem je bil včeraj z veliko večino izvoljen za dr. Žitnikovega naslednika v kranjskem deželnem zboru državni poslanec Gostinčar.
Primorsko.
Nov nemški tednik v Trstu. V soboto, 'dne 7. t. m., jp prvič izšel nov nemški tržaški list „iTrie-ster Wochenpost“, katerega izdajatelj in odgovorni urednik je neki Helmut Hütter. Na uvodni strani pa razodeva list svoj program. Pravi, da ima namen, vse nemške stranke ob Adniji združiti proti napredujočemu slavizmu, katerega da so ojačile posebno še balkanske zmage. Vsako nadaljno oslabljenje laške-
ga elementa ob Adriji po mnenju tega lista pomeni tudi nazadovanje germanizma v prid slavizmu, V izven avstrijskem političnem oziru se bo zavzemal za trozvezo. Sicer hoče biti povsem liberalen, ker računa s tem, da ob Adriji ni nemških krščanskih so»-cijalcev,	1 ‘ i
Trst. Na trgovski šoli Re volt ella v .Trstu je prišlo do prepirov med dtalijalnskliiai tjer slovenskimi in hrvaškimi dijaki. Radi tega je ravnateljstvo predavanje prekinilo. Poslanec dr[. Rybar je stavil v državnem zboru interpelacijo na naučnega ministra radi nasilnosti italijanskih dijakov proti jugoslovanskim.	: I j T I :
Visoki gostje. V soboto, dne 7. t. m,., zjutraj ob 9. uri, se je pripeljal z, brzovlakom iz Dunaja v Miramar prestolonaslednik Fran, Ferdinand s soprogo kneginjo Sofijo Hohenberg'lin otroci Soiijo, Maksom in Ernestom. Park v Miramaru je za časa šest-tedenskega bivanja visoke gospode v gradu občinstvu nedostopen.
Hrvaška šola v Trstu. V. petek, dne 6. t. m., je otvorilo hrvaško šolsko društvo v Trstu šolski vrtec. Za tem bo sledila v najkrajšem času otvoritev hrvaške ljudske šole. Napredujemo!
Dvorni poštni urad Miramar. S prihodom prestolonaslednika Frana Ferdinanda i,n njegove družine v Miramar se je otvoril v gradu dvorni poštni urad s popolno dnevno in nočno službo.
Narodno gospodarstvo,
Koliko donašajo premogovniki severne železnice? Upravni svet cesar Ferdinandove severne železnice je v svoji seji dne 6. t. m. odobril predloženo mu bilanco. Cisti dobiček znaša, vlštevši onega iz poprejšnjega leta, 19,700.000 K. Skupna dividenda, znaša 12%, 242.50 K; lanskega leta 232.150 K. Glavni delničar je med drugimi znani Rothschild, ki ima že sam čez 30.000 delnic, (vsaka delnica je pa vredna 5040 kron.
Književnost in umetnost.
Vsebina 2. zvezka .„Glasnika najsvetejših src“ : Novoletni načrti v naši škofiji. — Vrnitev orientalskih verskih ločin h katoliški edinosti. — Diirerjevi „Sv. Trije Kralji.“ — 'Ceščenje presv. Srca Jezusovega po smrti bi. Marjete M. Alakok. — Sprejmi me v varstvo. — Pogled na planine. — Krasimo prestol božjega Srca Jezusovega. — Miroslav JOzajnam, u-stanovitelj družbe sv. Vincencija. — Boj za treznost. — Bolezen solnograškega kardinala. — Cezkveni vestnik. — Dopisi. — Namen apostolstva molitve. — Priporočbe v molitev. — Zahvale. — Priporočajmo toplo ta ceneni mesečnik.
&XXXXXXXXXXXX XXXXXX X»
v*	w
y Pays-o ve pristne Sodenske mineralne pa- Q ** stilje so se obnesle že skozi tri ■ desetletja
zoper kašelj, hripavost in katar.	X
Fays-ove pristne Sodenske mineralne pa- X stilje — in le te! se izdelujejo iz znanih od pamtiveka; ’ sem v rabi! stoječih 1 občinskih y zdravilišč 'toplic Sodena ob IT.	O
Fays-ove. pristne Sodenske mineralne pa-stilje morate zahtevati, Če hočete imeti najbolj učinkujoče soli iz imenovanega zdravilišča.
xxxxxxxxxxxxx;xxxx>'
šota.
8
K
V
X
Dosedanji način šolskega obiskovanja ; nikakor ne odgovarja ' potrebam in željam našega,1 ljudstva. Na deželi hodijo otroci enako v šolo, kakor po mestih, ali je to pjrav? Gotovo ne! 'Mesini; otrok ima körn ajj deset minut v šolo, na deželi dostikrat \k ure in še več; V mestih so stariši, dostikrat veseli, da o-troka ni doma, na deželi pa se ga najnujjnejše rabi v hiši, na pašli, ali pri (pobiranju sadja,)1 pa se ga ne sme doma obdržati niti pol dneva, 1 da ne pride denarna kazen, ali pa zapor. Govoril sem v raznih krajih z ljudmi o načinu šolskega obiskovanja in povsod je ljudstvo navdušeno za poldnevni poduk; tudi na političnih shodih so že večkrat zahtevali, da se izpolni njihova želja. Okrajni šolski sveti tudi ’že prav dobro poznajo to željo našega; jjjudstua, pa kaj je briga ljudstvo, posebno če tmajo v okrajnem Šolskem 'svetu večino liberalci. In vendar bo enkrat se moralo ozreti tudi na to željo našega ljudstva. Vem, da. ni upanja, da bi se to zgodilo v bližnji bodočnosti, a vendar bi bilo zelo 'dobro, če bi deželni šolski svet privolil vsaj v toliko, da se ne bi sililo krajnih šolskih svetov razširjati Šole, dokler se končno ne reši tega 'perečega vprašanja,. Da pa vendar enkrat pride do rešitve šolskih zadev, pa naj naše ljudstvo na shodih ne pozabi govoriti tudi o šoli ‘in jasno povedati svoje zahteve. Ne bo sicer Iprav liberalnemu učiteljstvu, pa ljudstvo in ljudska korist ' nam mora biti več kakor kak liberalen učitelj.
Razgled po svetu.
Iskatelji morskih jzakladov. Francoski iskate-Iji zakladov, ki jih je pred davnimi časi požrlo morije, so bili letošnje poletje ob francoski obali prijdno
na delu. V gatremarskem zalivu ob kanalski obali je pred tremi leti neki I.esonerimi našel dve pajlici srebra s špansko označbo in letnico 1692.. 'Začel je zasledovati zgodovino glede te najdbe in dognal, da se je na tem mestu pred več nego 200 leti potopila neka španska ladija z velikimi zakladi zlafta in srebra. Lesenechal si je nato preskrbel dovoljenje .mornariškega ministrstva za iskanje nadalnjih ostankov tega zaklada, ter je sedaj že pričel z iskanjem. Neki drug morski zaklad, ki jako razvnema duhove!, leži pri Ile de Re in ima to-le zgodovp.no: Grof de Sant Paul iz Vendeeje je za časa velike francoske revolucije pobegnil v Ameriko». Leta 1820 se je na troja-drnci „,;Jeune Henri“ vračal zopet v domovino in peljal s seboj velike zaklade; cele zaboje zlata in pa drugih dragocenosti. Največje dragocenosti, zlato in diamante, je vsebovala velika omara, katere vrednosti se cenijo na več sto milijonov frankov. Ladija se je ob domači obali z vsemi dragocenostmi potopila, in sicer pri Ile d’Oleron, kjer so ribiči pes že našli več zabojev z zlatom in biseri. Velikja omara pa je bila izgubljena in pozabljena, dokler se je ni spomnila dama iz grofovega rodu in jo leta 1898 začela iskati. Doljgotrajni potapljaški poizkusi so dognali, da se omara ne nahaja več .na mestu, kjer se je bila ladija potopila, marveč jo je tok najbrže zanesel proti Ile de Re, kjer jo sedaj iščejo.
Nov slovenski dnevnik. V Trstu je začel izhajati nov slovenski dnevnik „Jugoslavija.“ Svoje nat-rodno stališče označuje tako-le: „(Smatramo narodno vprašanje za najvažnejše vprašanje, kateremu se i morajo podrediti vtsa druga vprašanja. Zastopali borno stališče, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod, razdeljen na tri različna imena vsled zgodovinskih prilik in tujih, nam sovražnih uplivov. Gloooko uverjeni, da je izvor vse naše narodne bede v naši razcepljenosti1 in razdelitvi na toliko upravam teles, bomo z vso vnemo zagovarjali misel združenja Jugoslovanov v eno upravno državnopravno skupino v mejah federativne habsburške monarhije.“ — Sicer pa hoče list stati nad vsemi slovenskimi strankami.
Zveza hrvaških kopališč ob Adriji,. V Novu se je vršilo zborovanje, na katerem se je ustanovila zveza hrvaških kopališč ob Adriji. Zvezi so pristopili kraji: Novi, Selce, Senj, Cirkvenica, Jablanac in Kraljeviča. Zveza je sklenila takoj pričeti s potrebno reklamo za vsa mesta hrvaškega Primorja. Zve7,a i-ma svoj sedež v Novu.
Strašna revščina brezposelnih v Amie riki. Radi neznosnih vremenskih razmer vlada v New-Jorku neizmerna beda. Ljudje nič ne zaslužijo. Delavci zahtevajo, da bi se jim dalo bivališče v cerkvah. In pri vsem tem se še dobi pri nas kak člolvek, ki sanjari o ameriškem dolce ìar niente.
Influenca, z vsemi svojimi često zli posledicami, se zopet pojavlja. Vsak katar in nahod naj' se siriajtra za nekaj resnega. Ni pa sredstva, ki bi bilo primernejše zdravilno sredstvo, kakor je „jSlrolin Roche“, ki je prijetnega okusa; jdobi se v lekarni.
Sušeč je zelo nestalen, pa tudi zelo nevaren mesec, ker se v njem poslavlja zima). Sneg, ostri vetrovi, gorko solnce, vse se cesto menjava v fenem dnevu. Kako se naj oblajčiš? Zimska obleka je že pretopla, spomladanska; je pa še prehladna. Ce si hočeš v tako nevarnih dneh ohraniti svoje zdravje, se-zi po „Faysovih“ pristnih mineralnih Sodenskih pastinali!
Litijsko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmanna & Co., v Decimi oli Labi
je in ostane neprekosljivo v učinku zoper poletne pege in se pri racijoneinem negovanju kože ne more pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla priznalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, drožerijah in parfumerijah itd. Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmannova lili sia i r> * „Manera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinarjev.
SsaHa ura 14 dni na poskušnjo.
Se pošilja samo proti povzetja, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
WS“ Velik cenik brezplačno.
(Jamstvo 3 leta.)
14 karatni zlati prstani .	,	, „ 4'—
14 karatne zlate ure za gospode „ 40'—
Srebrne ure..............K 6-50
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9-50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 18'— Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6’— Srebrni pancer-verižice	. . . „ 2'—
14 karatne zlate verižice . . . „ 20'— Amerikanske zlate double-ure . „ 10'—
Goldin Koskopf ure.......„ 4'—
Prav» železničarske Roskepf-patsnt. Prava nikeln. točno na min. idoče K 5'— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19*--Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80 Kuhinjske ure............„ 2'40
lke • ; ............. » *•-
ezvojmm p zvoncem . „ 8'50
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Važen oglas Slov.Straže. Čitajte!
V današnjih težavnih razmerah zamere obogateti le s srečko!
srečka
je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka, ker ima šest žrebanj vsako leto,
ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000,200.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov.
ker vsake srečke mo a zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj za njo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra že dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja,
ker znaša mesečni obrok samo 4 K 75 v. in ker zadobi kupec še po vpločilu prvega obroka izključno igralno pravico.
Prihodno žrebanje se vrši dne 1. »pilla 1914.
Ena turška srečka in ena srečka italjanskega rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto, na mesečne obroke po samo 6 kron.
Pojasnil ? fiaje m nančiia sprejema z? Slav. Stražo & Val. Urbančič, Ljiljana 4.
Sprejmejo se m>.rljiyi sotrudniki pod ugodnimi pogoji.
Prva Južnoštajerska vinarska zadruga v Celju.'
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Čisto posebno pa še opozarja na Sortiment-na fina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušajoÌ Obiščite naše kleti!
Gostilničarji ! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
Manjše kmečko posestvo s hišo in l2—6 oralov zemlje se išče v mariborski okolici v najem. Ponudbe na upravništvo „Straže.“
Darujte za Slov. Stražo !
Kdor
je s svojim
felodeem
in crevom nezadovoljen
jemlje naj redno nekaj časa DrmedTrauba želodčni prašek
0ASTRICIN
Učinek preseneteljiv «Dobi se v vseh apotekah.
B Velika s^atlja stane 3 Kr.
H GLAVNA ZALOGA;
HL Sternapoteka. Dunaj, IVi M Favoritenstrasse25.
BkPro
.Prospekti gratis in franco^
. Zdravniki dobe za I poskušajo Oastricin 1 brezjilatnaj
V Mariboru se dobi v lekarnah : Pr. Prullja, E. Taborsky-a nasi. Wolf-, Al. Sirak-a, V. Savost-a in V. König-a.

IPriporoča se Vam za nakup!
Trg svina z špecerijskim blagom
Solidna
postrežba,
Trgovina z moko in dežel, pridelki
Ivan Ravnikar, Celje, OraSka ui. 21.
Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljiva semena, n. pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo, peso, rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena 0000	od znane tvrdke Mauthner.	0000
Glavna zaloga vrvarskega blaga
Vedfi© sveže žgana kava.
Rafael Salmič Celje Nar. dom |
ho ]c največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlai-l nine, srebrnine in opilke. Slovenci! Zahtevajte ve-liki cenik, dobile ga zastonj m poštnine prosio. !
Sobarica, priprosta. _ že v let h, z dobriaii spričevali, se išče do 15. mam Kje, pove upravništvo lista. 19
UÈ’M srni®®® nePosre(iiio vsako «P%W§j3i®iril množino rumenega voska in voščin po najboljši ceni Avg. Günther, belilnica voska na paro v Siovenjgradcu. 13
Svetovna tvrdka.
Ma tisoče zahval.
Majrnaniio.
Z avod Šolskih sester vi Mariboru
naznanja, da se III. 3 me se Sni tečaj za kuho in gospodinjstvo začne 15. aprila ter vabi dekleta, ki žele v tej stroki izobrazbe, da se udeleže pouka,. Vse, kolikor jih je bilo doslej v šoli, so prav ,za<dovoljne, ker so se v kratkem Času veliko naučile. Pouk je v slovenskem in nemškem jeziku. Natančneja pojasnila daje vodstvo zavoda v Mariboru. ,	16
zajamčeno pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Posar !
repasiratie s
URE
pismtrslm Jamstvom:
Pristna srebrna ura	K 7'—
Pristna srebr. ura ženska K7-— Pristna srebrna verižicaK 2-— Pristna srebrna verižica
damska K 3 40
m in debeli vrat
se odstranita na prav zanesljiv način brez joda, brez medicine že v nekaterih dneh. Pišite na: ,Paracesus‘ kem. labor. Sternberg Moravsko. Pismu priložite dve znamki po 10 vin.	228
^ ^ Dobro, h ceni
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih
stvari po vsskf ceni. Tudi na obroke! Ilustrov cenik! zastonj. Gramofone od 20-200 K.
Niklasta remoat.-ura K 3-50 Pristna srebrna ura K 7 Original omega ura K 18 Kuhinjska ura	K	4
Budilka, niklasta K 3 Poročni prstani	K	2
Srebrne verižice K 2' Večletna jamstva,
Nasi. Dieiinger
Tfieod. Felrenbacli
urar in Očalar Maribor, Sosposka uilca 26
Kupujem zlatnino in srebro.
T
Zlata ura
K28--
Ker sem kupil iz Švice celo i tovarniško zalogo bom prodali j al repasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane j
Urar, ©calar in zlatar
FnoHjBureš Maribor
Teaethofova cesta it. 39
»rgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki :
Franc Kolenc
Celje, Narodni dom.
Pristno domače detelj no seme
vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti ter vedno sveže špecerijsko blago dobite po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
I
1
Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju
a?©gfisfci»0'Jiir&mÄ	sa oxraejexxixn jamstvom
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li |®Qf Rentni davek plačuje zadruga sama; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso in član zadruge ali ne in jih obrestuje po 31 j @ iztirjanje, daja predujeme eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije .........—......... ...■■	po najkulantnejših pogojih. ———------------


Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrava« a zadrega z ne@m. zavezo
Obrestuje hranilne vloge po 1 O l2 O
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
4
Daie posojilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
v lastni hiši (Hotel »Pri belem volu*) ¥ Celju, Graška cesta 9, l.nadstr.
V zavodih za pljučna zdravlj enja
Med lemi v Davosu,ÄFOSi,Meranu,Arku i.f.d.
BA8EW
kof dobro obaeslo sredsfvo v sfatai rabi.S1R0L1N "Roche“ olajša šu odstranjuje obolelosti sopii v primeroma kratkem času.
De jako slasten, tek prouzročuioč iu učinkuje zelo ugodno na splošni počutek.
7z.v!rni zavoj a K. U.~ se dobi v vseh lekarnah.
l" BASEL j

odnještajersta ljudska posejilnico v Maribora
registrov
Hranilne ninne 86 8Prejema.i0 od vsakega in se obrestujejo: aav*d »e po 4 Vi %, proti trimesečni odpovedi po 4 */*%• Obresti se 111 illlllllb viuyD pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsaoe&» * »U Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ae da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. potok. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
POSQlilil SB dojelo ^anom *n sieer: na Vknjižbo proti papilarni varnosti po 5#/e, na vknjižbo sploh po 5V*%, n» vknjižbo m i uu j u UJ 1 poroštvo po 5»/i*/« in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koieke. eusumMMmmMm
UPSdliS UFE 80 vsa^° 8re<^° 'D öetrtek od 9. do^ 12. are dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V
Pojasnila stTajeJo i*s£SrÄ?5iS	tmi u
fi »	Prevzamem vsa dela
cekor&cij&ke, slikarske in ‘ ' pleskarske stroke, katera izvr-vestno in pa najnižjih cenah.
Gospodska ulica 5,
PohIStvo
razpošilja na vsa strani trgovina s pohištvom
MRL PREIS, MARIBOR, Stolni bi 6.
Najfečja in najcenejša razpošiljalnica za pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna kuhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo oizkih cenah. Razni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddeiek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva.
Sloboden nakup.	Slóbodn® na ogled.
Ilustrovani ceniki brezplačno!
3©.0©@ parov leaflet?
razprodam vsled preobile zaloge le za tovarniško ceno, dokler bo kaj zaloge. Nudi se torej najboljša prilika vsakemu naročniku, da si nabavi pc ceni dobre čevlje. a Razpošiljam visoke čevlje na zadrgo za moško in ženske eleg. fazone iz črnega trpežnega usnja z močnimi podplati kakor kaže slika, ducat za K 60'—, za par K 5'50. Ženski zimski sukneni čevlji obšiti z usnjem in močnimi podplati zelo toplo podloženi ducat za K 65-—, par za K 6*—. Trpežni vojaški čevlji za hribolazce iz najboljšega surovoga usnja popolnoma okovani, ducat za K 95'—, par za K 9’—. Prvovrstni lakasti čevlji za moške K 10—, za ženske K 8 50. Lastni izdelek v že 30 let obstoječi tovarni. Kot mera zadostuje številka ali dolgost ^v centimetrih, namena dovoljena. Razpošilja po povzetju: I. že 30 1st obstoječa tovarna čevljev, J. Vašatko, mesto Žd&r, Morava
MHMHMMHIMtm
Kdor Sa na pozna Kathreinerieve HaeippOTe sladne ka®@, kupi stal si le zdaj en zavel 9n nai i® poskusi.

Za izdelovanj® te« že 23 let prillateli®«® in priznano najboljše kavine pijače i@ Itila zgrajena nova velika tvornica. £ nalsnoderaejšimi stroji in najboljšo napravo se je slovito Kafte-relraerjev® postopanje za izdelovanje „pristnega flattereinerja“ še nadalje izboljšalo.'
če ie bila Katkreinerieva že vedno od najboljšega najboljše, tedaj prekaša v dovršeni slišnosti okusa zrnate kave sedaj sama sebe.
Aromatična« izdatna, krepka, pri tem zdrava in poceni: ie tCatkreinerjeva«
gjjgl					
?§• Kt-1'