Listje in cvetje
Modrost v  pregovorih domačih          aDrJsuSjni iz9ubl'cno> ec sc mu tudi kaka
in tujih.                                     Zavoljo  enega   drcvcsa se ni trcba od-
povedati  gozdu. — Zavoljo enega drevess
Cim starej5e je drevo, tembolj se pri-     se ne smc ves gozd pokonCati.
pogibajo vejc.   [Star Človek hodi čimdalje bolj            Na visokih  drevesih se najlazc spozna.
sključeno).                                                                 od katere strani veter piha.
Staro drevo sc tcžko izruje.                               Tudi  z velikim drevcsom sc veter igra.
Stara drcvesa ne trpe, da bi jim mlada            V visoka drevesa sc zaganja veliko vc-
delala scnco.                                                        trov. — V visoka drevesa rado treska. [Vi-
soki dostojanstveniki imajo veliko skrbi in so veČkrat v nevamosti.)
Visoka drevesa imajo dolgo senco. — Vclika drcvesa dajcjo velika bruna. — MoC-na drevcsa dajejo moCne stebre.
Čitn veCje je drevo, teni hujsi padec.
Čim visjc steza drevo svoje veje, tem-bot) ga veter pretresa.
Nobeno drcvo ni tako tnoCno, da bi ga sekira ne prcmagala.
KrivcnCasto drevo obrodi čestokrat veC sadja, nego ravno. {Zunanjost nas veiinoma golju/a.)
Ko leži drevo, vsakdo pobira veje.
Drevo, ki mu Bog zdliva, se ne posušf.
Na trdno drevo se je dobro nasloniti.
Na drevesu ni nobenega lista, ki bi ne imel svojc koristi.
Nobcno drevo ni vSeč oncrnu, ki ima na njem obcScn biti.
Je že preskrbljeno, da drevesa ne rasto do nebcs.
Druga drevesa, drugi gozdarji.
Bolje je, da se držis drevesa nego vcje.
Slabo drcvo je treba prcj poznati, po-tlej sežgati.
Marsikatero drevo lepo cvctc, pa ne prinesc sadu. {O takih, ki dobro začno, pa ne vztrajajo.)
Ce pognri gozd, pogorl po svojih drc-vesih. [Če ttarod gineva, je svojega pogina sam kriv.)
Mnogi izgubi drevo žtvljenja radi dre-vesa spoznanja.
Posestnik drcvesa dobi večkrat najmanj jabolk.
Če drcvo prezgodaj cvcte, pozcbc sad.
Ko se drevo nagiba, ga hiti podpirat, da ne padc. [Mala pomoč o pravern času za-hrani tahko veliko nesrečo.)
Ko drevo najlepše cvete, ga podcrc vihar.
Kdor vidi, da njcgovo drcvo cvete, naj nikar ne bo prevzeten. {Stotero nezgod ma še lahko ukonča cvetje in sad. Isto velja o naših narrtih in podjetjih.)
Reki: Na drevesih hoče loviti ribe.
Ta ni jedel od drevesa spoznanja. (O slabournnem človeku.)
Drevo posekali, da se sadje obere.
Qre skoz les, ne vidi drcves. {Prezira pogiavitne reči; ne opazi najvidnejših predmetov.)
Kratkočasnici.
Iz višje šole (pozimi). Gospica: »Oli, gospod profesor, ksj bi pač pripovcdova! ta hrast, ko bi znal govoriti?* — Profesor: ¦ Rckcl bi: Oprostite, gospica. jaz nisem hrast. ampak Iipa.<
Iz Sole. UCitelj; >KakSno prednost so imeli stari Grki, ki je mi zdaj nimamo?* — LJCenec: »GrSkega se jim ni bilo trebauCiti.«
Resnice in bodice.
Trosi Maksimov. 16.
Preklinja in krade se največ iz navade.
17.
Če iščeš prijatelja v srcči, prav lahko povsod ga dobiš a pojdi iskat  ga v  nesreči — takrat pa že večji je  križ.
18.
Kar bedaki govore, naj ti do  srca ne gre.
ReSitev naloge v štev. 9.
1.                     2.                      3.
1.1. d.
Prav so reSili: flnica Horvatova, slikarjeva hčerka v Ljutomeru; Mulec flloj-zij, učfincc III. razrcda v Hočah; SeSko Ivan, Brdo pri Planini na Stajerskem.
Odgovor na šaljivo vprašanje v štcv. 9.
Kko izprcmeni črko  n v  I  (Kranjica —
kraljica)
Prav so odgovorili: Jenko Gabri-cla, učenka v Ljubljani; Bischof AVimica, Rudica in Hedica v Ljubljani; Wretzl Krista v Studcnicah pri PcljCanah; Seško Ivan, Brdo pri Planini na Št.jerskem; RubinSak Ljudmila, učenka IV. razr. pri Sv. Petru pri Radgoni; Mulecillojz, uCencc III. razr., HoCe; Kovač Stanislav, uCcnec III. razr. v Skalali pri Vclcnju.
nVrtec"  izhaja   1. dn^  vsakega   meseca  in stane s prilogo vred za vse leto 5'20 K, za pol leta 2*60 K. — Uredništvo in upravnistvo Pred škofijo št. 9 v Ljubljani.
Izdaja druStvo ,,PripravniSkl dom".         Urcjuje Hnt. KržlC   -   Ttsha KaioliSka TisHarna v Ljabijunl.
168