47. številka. Ljubljana, petek 27. februarja. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NARO
Itltaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za a v s t ro-oge rs k e dczole za celo leto 16 pl., za pol leta 8 g\. MM. četrt leta 4 *rld. — Za L j u h 1 jano hrez pošiljanja na dom za celo leto 1.3 (rl<l., 7.a četrt leta 'A glđ. „0 kr., za en mesec 1 »Id. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliku već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šol h in »dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po pošti prejeman za ćetrt leta 3 gotd. — Za oznanila se plačuje od četiriHtopne petit-vrste G kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., čc se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Kokopisi so ne vračajo. — U redni št v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovcj hiši št. 3 gledališka stolha". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Nesramna impertinentnost uradnega lista „Laibacher Zeitung".
Večkrat smo imeli uže priliko fakturu konstatirati, da se ljubljanski oricijalni ali uradni organ ureduje popolnem v strankarskem ultra-nemškem duhu in v duhu narodnej stranki ljuto sovražnem. Človek bi mislil, da bi imel takov uradni list pri nas vsaj objektiven biti, nepristransk, tembolj, ker izhaja na stroške ubozega slovenskega zarubljevanega kmeta, kajti „Laibacher Zeitung" redi in pase svoje borno nemško življenje le z razglasi dražeb in davkovskim denarjem. Ko bi bila na prostovoljne naročnike navezana in na strankarje, umrla bi bila uže davnaj. Ker tedaj „Laibacher Zeitung", če svoje iuserate in svojo administrativno knjigo pogleda, lehko ve, iz čegave sklede prav za prav ona je, morala bi toliko dostojnosti imeti, da ne bi v isto skledo pljuvala, ampak vsaj molčala in se objektivnega poročanja držala.
Višek oticijozne nesramnosti pa doseza ljubljanski uradni list, ki brez štemplja in s c. kr. orlom na čelu izhaja, v sredo 26. febr., ko prinaša pod obliko dopisa iz Kranja članek, v katerem se predrzne prav v „Tagblattovem" arogantnem stilu trditi, da ljudstvo ali prebivalstvo „nehče ničesa vedeti o slovenskem gimnaziji" in da so „le neki eksaltirani ljudje" za doslovno izvršenje § 19, kateri pa ueinajo razumka za ljudstveno Jblagost („d enen d e r s i n n f ii r d i e wahren bedurtnisse des volkes liingst ab-handen gekommen ist.u). Torej kakšen bore ponemčen kancelist ali drug neinšk človek sme pri nas v uradnem listu trditi, da naši poslanci ne poznajo potreb svojih volilcev in naroda, katerega zastopajo! In mi narodnjaki, sinovi tega naroda,  vzrasli  iz njega in živeči
to izusti iz Italije.
vi.
Gospa! Ko sem kot petleten dečko prakticira] pri vaškem pastirji, postarnem a hudomušnem Suhljcži — kakor so ga sploh imenovali zavoljo njegove potegnene postave, — vprašal me je enkrat, če hočem videti Benetke. Radoveden, kakor sem bil, pritrdim mu, in on me vzdigne za obe ušesi kvišku, tako, da so se mi iskre delale pred očmi. Od tega časa imel sem „Benetke" za nekaj strašnega in ko mi je pozneje enkrat sosedov Francelj — stisnivši prste desne roke na neki poseben način — dejal: „na, tu-le gori se vsedi, boš pa Benetke videl!" zbežal sem, kar bo me noge nesle, domov, ter sem se skril za peč.
mej njim, ne bi poznali potreb njegovih, temuč vprašat naj gremo male birokrate „Laibacher Zeitung" po teh potrebah! Mi vprašamo: Kdo je volil naše slovenske poslance ? Volil jih je narod slovenski, zaupal jim, da zastopajo njegove težnje, volil jih je na podlogi narodnega programa v kmetskih občinah enoglasno, tako, kakor nikjer drugod po celej Avstriji. Naši slovenski poslanci zastopajo isti program naroda slovenskega uže BO let, in naš narod je ta program priznal in sprejel kot svoj program. Torej je skrajna oficijozna imperti-nenca, ki presega celo „Tagblattovo" znano nesramnost, ako uraden li.st našim poslancem drzno očita, kakor da bi bili zdaj nekaj n o-vega, volilcem in narodu prej neznanega terjali, če terjajo večjo pravico našemu jeziku v šolah, učno pravico.
Celo posebno impertinenco pa kaže „Laib. Ztg." z naslednjim stavkom, s katerim se predrzne kranjskim narodnim poslancem nauke dajati; pravi namreč: „Naj bi naši gospodje zastopniki na Dunuji vendar to imeli jasno pred očmi, da se jih nij za to volilo, da bi jahali na tem ali onem paragrafu, ampak da pazijo na prave potrebe naroda in se dostojno nanj ozirajo", ali nemški: „miichten doch un-sere berren vertreter in Wien sich das eine klur vor augen halten, dass man sie nicbt dazu ge\vahlt hat, um auf diesem oder je-nem paragraphen herumzureiten, sondern damit sie die vvirklichen bediirfnisse des volkes ina auge fassen und demselben die gebli-rende rechnung tragen."
Kdo je tisti »man", ki je naše kranjske poslance volil V „Laib." oticijosus jih gotovo nij volil in nesramno je potlej naloge in nauke dajati poslancem, ki se za vas ni zmeniti neinrjo. Naši poslanci ne potrebujejo informacij in mstrukcij niti  od  kakih kanceli-
Od takrat poteklo je uže veliko vode in tudi časa, jaz pa sem mej tem veliko slišal in videl, ter morebiti še več skusil. Tudi svoje mnenje o Benetkah sem čisto spremenil in želel sem uže dolgo časa videti jih.
Sedaju ko sem eno noč v njih prespal, prišel mi je pa nehote na misel moj nekedanji strah pred njimi, in povem Vam, gospa! da se mi Benetke res tako strašne zde, tla bodem še jutri zjutraj pobral svoja kopita ter se preselil dalje — dalje za lastavicami; kajti toliko mraza, ko nocojšnjo noč, nijsem uže dolgo preste 1.
Benetke sicer veljajo za klimatično jako ugodno ležeče mesto, kajti o navadnih zimah tu o mrazu nič ne vedo; letošnja zima jim je pa zmedla čisto račun in jako zmotil se je, kdor je iz zdravstvenih uzrokov svoj severno ležeči dom zapustil, ter se preselil v Benetke, da se mrazu umakne, kajti  prišel je z dežja
stov, niti od „Laib. Ztg." Supantsehitseh-a; slovenski narod, ki jih je volil, ta jih je volil na podlagi programa, ki brala želje in težnje narodove, in temu so samo odgovorni. Kaj pa pisaler „ Laibacberci" pod „pravimi" potrebami slovenskega naroda misli, to dobro vemo, to je poneinčenje našega naroda, in pripravljanje za „most do Adrije". Kajti nemškutarji so v srci vsi jedni, ali nosijo livreje ali pa so samostalni.
Vtem arogantnem dopisu trdi „Laibacher Zeitung" dalje, da je kranjski gimnazij počel od onega Časa propadati, ko se mu je vzel nemški značaj in da Kranjci in Gorenjci hočejo samo nemški gimnazij. Narobe je res. Tradnemu listu povemo mi to-le: Kranjski gimnazij je pričel propadati od onega trenotka, ko so se nastavili na njem nemški ni besedice slovenščine neznajoči učitelji, kakor je bil nemški agitator in rovar W o u vv e r m a n ns in drugi, ki so nemško politiko smatrali za svoj poklic in še ob časi zadnjih volitev v kranjski deželni zbor kakor besni javno in na pohujšanje slovenske mladeži divje agitirali za nemstvo. T u je ležal pravi uzrok propadanja gimnazija v Kranji. Da pa hočejo Kranjci in Gorenjci samo nemšk gimnazij, to je oficijozna izmišljetina in pobožna švabska želja, da bi se gimnazij v bodočo res tako osnoval, — kar bodo pa Gorenjci uže znali pošteno odbiti. Gorenjec hoče, da se tudi nemško uči — in to hočemo tudi mi in hočejo naši poslanci — ali naš domači jezik mora pri nas doma učni in prvi jezik biti.
Politični razgled.
!\<»tritllj«» <1 <*>.<'!<>.
V Ljubljani 20. februarja. Državni zbor jevzadnjej seji vtorek zavrgel obravnavo o vojaškej taksi do tja, ko
pod kap. Pri Vas, gospa ! se ne zmenite veliko, ako toplomer pade tudi na 1"» do 20 stopinj pod ničlo, vsaj se lehko vsedete v toplo sobo k peči, v katerej ogenj tako prijazno prasklja. O, kako sem Vas jaz denes zavidal za Vaše peči!
V Benetkah imajo namreč uže dva meseca tako hud mraz, da so mrtve lagune — kakor se imenujejo lagune, na katere pritok in odtok morja nema več upi j iva — popolnem zamrznile in da po mestnih kanalih vidite sem ter tja plavati led. Ta huda zima premrazila je vsa stanovališča, po katerih navadno nemajo pečij in katerih podnice so s kamenjem krite, — tako, da se tu še o parketu govoriti ne more.
Polu oblečen legel sem spat in čakal sem komaj, da se je dan zaznal. O polu sedmih zjutraj bil sem uže vstal, in niti umivši se, hitel ven na trg sv. Marka, da se milo spre-
njej vrat prerezati, in res je imela majheno rano.  Deklica je pa molčala, ker jej je mati pretila  s palico, Če bode  kaj zinila o tej stvari. Mati je bila gotovo zblaznela, ker dru gače se ne da misliti, da bi bila tako ne usmiljena se svojimi otroci.
* (Zanimiva najdba.) Blizu izliva Rio de la IMata so nedavno našli delavci dve kepi srebra, vsaka 700 funtov teška. Ud kod to srebro V Pravijo, da je ladija „ Avrora ki se je peljala 1. 1772 iz (.'bile v Montevideo, imela veliko srebra in da se je na tem svojem poti vtopila. Iskali so potem sicer na dnu morja po srebru, a nijso ničesa našli. Zdaj je ljudem slučaj pomagal. Da bi pa še več našli, najeli so potapljavcev, in ti iščejo zaklada, ki se je pred več nego sto let skril v vodi.
Pri Btavbcneni odboru v P"»ian*«»ii» ti~|gi& pri Poljanah na Dolenjskem se bode
popravljanje
na ondašnjih farnih poslopjih pg dražbi oddajalo 15. marca lMttO
in sicer:
1, ZlilnrNkn tlela l materijalom,
659
10
6S9 23
68 20
vožnjo in ročnim delom vred
2. iVttarskH <lela tudi i materi* jalom, vožnjo in ročnim dolom vred..........
3. HlfznrHkH dela z materijalom
4. KlJučurMktt «lclu z materijalom ..........6.">
b. Kleparska <l«»ln z materijalom   11   ,,   — „ vkupe   . 144N gid. 15 kr. Vse to delo se ho oddalo skupno Jedneniu »Minomu  podvzetniku,  ki  pa  mora pred dražbo 200 gld. (dve sto) v gotovem  denarji, v državnih
33
obligacijah ali pa v ljubljanskih hranilničnih bukvicah
položiti za vadiura, kar velja ob jednem tudi za kavcijo.
Sprejemajo ae tudi pimiene ponudbe s kulukom za r>0 kr., v katerih pa mora omenjena kavcija s 'JiNifjld. priložena, znesek, za katerega so delo sprejme, v številkah in s črkami pisan, in ime, starim arije in karakter podvzetnika naglašen biti, z odločnim pri-stavkom, da so podvrže vsem dražhenim splošnim in posameznim pogojem.
Imenovani' pogoje, črnilnik in načrt more vsakdo pri podpisanem odboru pregledati
Stavbeni
za
v Starem tiifu pri §**>IJanuh
dne 9. februarja 1880.
Tujci.
24. februarja:
Pri Slona t Tansig iz Dunaja. — Kob h Zagreba. — <io sche iz Mo.-iakova, — Sabeo iz Ereeg Novi.       Wi>'>d iz Londona.
Pri Malici: pl. Verneda, Branno iz TrBta. — <iayi'r iz (Jradoa, — ('rachi iz Dunaja.
Išče se gostilničar
za jako dobro obiskano gostilnico tik velike ceste. Natančneje se izve iz prijaznosti v administraciji ..Slovenskega Naroda". (56—4)
W W W W W W W W W ^ W W W W W W W W XX. ^ ^ W W W W W W W W W W w
I      Odpretje trgovine.
w Visoko Čestitemu občinstvu tukaj in drugod udano naznanjam, da sem odprl čisto
^■v.  novo, najlepšo izbrano
8 trgovino se suknom, platnom * in manufakturnim blagom.
jKk Prosim tedaj, naj me slavno občinstvo počasti so svojim pogostim pohodom, ker so
W   bodem trudil, vsem naročnikom pošteuo in ceno postreči.
M     Izgledi željenega blaga se rado oddajajo, vnanje narocbe <5 skrbno izvršć.
Priporočajoč bo uljudno šo enkrat, zaznamljam sč spoštovanjem
Anton Schuster,
v Ljubljani, špitalske ulice št. 7.
(53-4)
Gospodu Aleksandru M.....cu v Ljubljani.
Kamor Te usoda vodi, Vselej pomni in povsodi: Da na sveti nij je sreče Urez bntkostij in trpenja A največjo slast živonja Žensko da srce ljubeče! V Mostaru dnu 18. februarja 1880.
(69) _Dr&gica.
Dunajska borza 25. februarja.
(Izvirno telegrafičuo poročilo.i
Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   71 gld. 40 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   72   n 20 „
Zlato renta.........85   „ 50 „
1860 drž. posojilo......HO   f — „
Akcijo narodne banke   .... 842   „ — „
Kreditne akcije.......306   „ 40 „
London..........117   „75 „
Srebro..........—   „ — L
Nspol...........9   „ 41 „
0. kr. cekini........5    „ 56 n
Državne marke.......57   _ 95
'        5 5.,
I
o O
W P* F O
<
o o
I*
*▼* »
j* trB ° 5» <
g. B
3» S ,
»k
PT g a
s: ar
B 5* T3 p £<
» n ^ p -i o
a
< — »j
2. S- p- 1
o rt
S -P p
£2
CD
rS S (d s« . j g tuo So ~ o o
4? 3
i: rt
~ K)
,M
Ćujte, glejte in strmite!
Blago od britanija-srebra, katero smo prevzeli od konkurzno mase nedavno na nič prišlo veliko tovarno za britanija srebro, ki ima celo tovarniško znamenje: „eohte Brlttania", odda so za vsako ceno, ali bolje, zastonj. Po poštnem povzetji, ali kdor pošlje 6 gld. 70 kr.,
dobi vsagdo tole stvari za četrti del prave vrednosti, in sicer: 6 kom. vrlo dobrih namiznih nožev, z ručnikom od britanija-srobra, s pravo angleškimi srebrno-jeklenimi ostrinami; 6 n jako tiiiih vilic, britanija-stobro, iz jednoga kosa; 6 „ teških žlic za jedi od britanija-srebra; 6 „ žlic: za kavo od britanija-srebra, najboljše kvaliteti; G    „ podnožnikov;
1 teški zajemalec za juho od britanija-srebra;
1 masivni zajemalec za mleko od britanija-srebra; 6 kom. Viktorija-podstavkov, lino cizelirani;
2 krasna namizna svečnika;
1 salonski namizni zvonček od britanija-srebra, srebrnega glasu ;
1 košek za kruh, masivni, od britanija-srebra. 42 kom. Vseh teh 42 reči j je izdelano iz najfinejšega britanija-srebra, ki je na celem svetu jedina kovina, katera ostane večno bela in 80 od pravega srebra tudi po 25 letnem rabljen ji no more razločiti, za kar se garantuje. V dokaz, da mojo naznanilo
IP0£~ nij wloi>txi*JSt,v o, ^|
zavežem se s tem javno, da, ako blago ne bi bilo po volji, jo vzamem brez ugovora nazaj. Omenjam tudi mnogo meni priposlanih zahvalnih pisem, katera si bodem dozvoljeval polagoma objavljati. — Kdor hoče tedaj dobiti dobro in solidno blago a ne slabo za svoj denar, naj se obrne na: (696—tt)
/\      _f T3iSS 9  ^a©tla.e3a.tli.-a.rr3n.str£».s=e 3, gcgeniibcr fl«>m «>rzl>iHelio(lielicu 1'uluia, 11 li:>.
vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni.
Ohranjenje zdravja
naslanja se večjim delom na iiščenjo in snaženje Bokrovice in krvi in na pospeševanju do'brega protavljenja.   Najboljšo za to sredstvo je
dr. Roza
življenski balzam.
Življenski balzam dr. Božov odgovarja popolnem vsem tem zahtevam; isti oživi vso predavanje, na rej a zdravo in čisto kri, in truplo dobi Bvojo prejšnjo moc in /tliavjo zopet Odpravlja vso teško preba-vanje, osobito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost, bljevanje, kr& v želodci, zaslinjenost, zlato žilo, preobtezenjo želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domačo sredstvo, ki seje v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja občo razširilo.
1 velika skleni ca 1 fjM., pat sklentee i« kr.
Na stotino pisem v pri/nanie jo na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetja svote.
Volespoštovani g. Fragnerl Prosim vas udano, pošljite mi za priloženih 18 mark zopet „dr, Kozov življenski balzam". Ta balzam jo prav posebno sredstvo zoper gnjus do jedi, Bhujsanjo, in ako so ne uiore spati. Ljudje, nad kojimi so uže obupali zdravniki, postali so po tem „življenskem balzamu" zdravi in kropki.   Prosim za takojšnje priposlanjo.
V štovanju vam udani H. Stolzenberg.
Loos-Ueinersdorf polog Milnclioborga 14. avg. 1875.
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. n. gg. naročnike, naj povsodi izrecno tir. Itozov *lvljeu»ki balsain iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opaiil sum, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo življenski balzam, in no izrecno dr. Rozovega zivljenskega balzama.
Pravi
dr. Rozov življenski balzam
dobi so samo v giavnej zalogi i^deovaloa Mi. l1 #•«//#!«'*•-/lokama
„k črnemu orlu" v Pragi, Ecke dor Spornoigaaso Nr. 206—3. V Ljubljani: G. Piccoli, lekarna; Jos. Svoboda, lekarna. V Novem mostu: Dom. Rizzoli, lekarna. V Kamoniku: Jos. Moćnik, lekarna. jjm} Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenskega balzama. Isto tam:
Pragska občna domača inaz,
gotovo in izkusouo sredstvo za ozdravljenje vsacoga prisada, rane in otekline, a *5 iu 'd-  kr. av. v.
llalzaiit za uho.
Skuseno in po množili poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po nJem so dobi tudi popolno užo zgubljen sluh. 1 Bklonica 1 gld. a. v. (2'<0—20;
Izdatelj in urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne
7
5181
stimo in se na slovenske liste naročimo. Svoji k svojim naj vendar uže enkrat meso postane!
Od Ormozn 21. februarja. [Izv. dop.] V 40 Številki ^Slovenskega Naroda" graja neki dopisnik učiteljsko društvo v ormoškem okraji očitajoč mu, da njegovi udje pridno k sejam ne prihajajo. Istina je, da so se dne 12. februarja, na kateri dan je bila druga letošnja seja razpisana, samo trije udje zbrali, ali dopisnik moral bi vedeti, predno začne pisati uzrok, zakaj je bilo tako. Vsled ukaza višje Šolske oblasti, mora sedaj vsak učitelj na več-razrednicab, ako je v tednu kateri dan praznik, imeti v četrtek istega tedna šolo. Tako bila je tudi dne 5. februarja šola, na dan 12. februarja pa seja razpisana. Sedaj imajo učitelji zraven šolskih poslov raznih pisarij in radi tega teško na mesee dva jim (namreč na več-razrednicab, na enorazrednicah žalibože nobenega) za počitek odmerjena dneva žrtvujejo. Tako slučilo se je tega meseea. Dne 5. febr. moral je vsak učitelj imeti šolo, a dne 12. februarja moral hi iti k seji v Ormož. Gospod dopisnik bi moral tudi pomisliti, da je veČina tukajšnjih učiteljev po dve uri od Ormoža oddaljena in da vsled tega in v tako strašansko hudem mrazu tem gospodom nij bilo lehko mogoče v Ormož priti; a ormožki učitelji, kateri so kot mestni učitelji ne kaj posebni prijatelji njihovih selskih kolegov, pa nijso udje tega društva, a eden, ki ima najbližje v Ormož, pristopil je, kakor je videti, nekomu za ljubav in sebi na korist k učiteljskemu društvu v Ptuji.
Učiteljska društva razvijajo se lehko po mestih in večjih krajih, kakor v Mariboru, Ce-Jji in Ptuji, kjer je mnogo učiteljev in kjer se gospodje nadzorniki Bami vsake seje udeležujejo. Učitelji po selih in obče po manjših krajih nijso glede tega pod nikako kontrolo in radi tega časih, ako jih le kaj zavira, redno k sejam ne prihajajo, a da zbog tega ne bi marali za napredek, to se jim ne sme očitati. — Da bi gospod dopisnik raje druge gospode učitelje, katerih je 18 v našem okraji, a nijso vsi udje tega društva, z lepa nagovarjal, naj društvu pristopijo, bilo bi mnogo bolje, ker z lepimi besedami bi morebiti še katerega pridobil. —
Domače stvari.
— (Iz odbor ove seje „ Glasbene Matice".) G. predsednik Kavni h ar naznani, da je ljubljanska hranilnica društvu naklonila
basrelifi, ki so na pročelji umeščeni, na človeka nekako tak vtis napravi, ko da bi bil prestavljen pred kak zaklet grad iz pravljice „tisoč in ena noč".
Cerkvi nasproti stoji veliki stolp sv. Marka, v katerega je, kakor znano, Napoleon I. jahal. To se mi je doslej nerazumljivo zdelo. Sedaj pa sem spoznal, da je prav lahko mogoče; kajti v stolp pelje nekaj črez meter široka pot, katera nadomestujoč stopnice, se okolo srednjega, skoro dva metra debelega zidu vije tako, da nikdar ne visi bolje, ko v razmeri 1:8.
Vse ostalo tri strani trga okrožujejo tako imenovane prokuracije, v katerih so nekeduj stanovali „prokuratorji sv. Marka", kakor so se imenovali najimenitneji uradniki republike. Dandenes se severni del rabi za privatna sta novanja in so se n. pr. vanj umestili ne manj ko trije veliki hoteli, ne govoreč o množici druzih strank, v njih stunujočih. Južni in zapadni del prokuracij služi sedaj za kraljevsko
SO gld. podpore, kar se zahvalno na znanje vzeme. Prečita se zapisnik zadnje seje in odobri, potem pa se preide na dnevni red, in tfotr k točki o kompozicijah, ki so bile .Glaft-benej Matici" poslane, da bi jih ta sprejel* in dala v tisk. Kompozicij artistični odsek še nij presojal, zato se o njih nij še poročalo, a prouzročile so vendar kratko debato. Nekatero kompozicije so namreč cerkvene vsebine, „Glas-bena Matica" bi morala tedaj v principu odločiti se, ali bode v prihodnje sprejemala tudi cerkvene napeve; to vprašanje je ostalo nerešeno. G. Stegnar je pri tej priliki zagovarjal stališče cecilijansko, nasprotno pa opozarja p. Hlavka na to, da se cecilijansko petje pri nas ne bode nikdar udomačilo, da si je pravilno, kajti naš narod se je prijel v petji tako zvnnega Hiharjevega sloga, tako, da se sme reči, da so te pesni dandenes narodne. „fllns-bena Matica" mora stati na principu narodnosti. Naposled so se vse priposlane kompozicije izročile artističnemu odseku, da o njih do prihodnje seje poroča. Nadalje se je sklenilo o nagradi g. D Fajglju za preludije, ki jih je „Glasbena Matica" vlani izdala. Potem se sklene, da se da v tisk imenik vseh kompozicij, ki jih je doslej društvo izdalo. Mnogo druzih vprašanj glede letošnjega izdanja kompozicij „Glasbene Matice" je ostalo nerešenih do prihodnje seje, a na predlog g. Majerja se v principu sklene, da društvo izda mej drugim tudi zvezke glasov h kompozicijam od društva izdanim. Prihodnja seja je 14. marca.
— (Z Dunaja) se „Novicam" telegra-fira 25. febr.- Denes so bili naši poslanci pri novem ministru Conradu in se potegnili za Kranjsko gimnazijo, kar menda ne bo brez vspeha.
— (Iz Vipave) se 24. t. ni. piše: V podporo vsled slabih letin onemoglih vipavskih družin se bodo napravila v Vipavi z 29. svečanom t. 1. počenši vsako nedeljo v postu popoludne ob 4. uri javna predavanja v g. Anton Uršičevej dvorani. Predavali bodo : 1. V nedeljo, 29. svečana, g. doktor Albin Poz ni k; ces. kralj, sodnijski adjunkt v Vipavi. 2. V nedeljo, 7. sušca, g. Gustav Pire; pristav na sadje-vinorejskej šoli na Slapu. 3. V nedeljo, 14. sušca, g. Fr. Ksav. Stajer; notarijatski kandidat v Vipavi. 4. V nedeljo, 21. sušca, g. Rihard Dolenec; vodja sadje vinorejske šole na Slapu. G. dr. A. Poznik predava „o prihodu Magjarov na Ogersko". Predmeti drugih treh gospo-
palačo in je, kakor se mi je pripovedovalo, v notranjem jako okusno deloma po starej, deloma po novej šegi opravljen.
Celo to poslopje prokuracij napravi na človeka v umetniškem obziru jako dober vtis; kajti, dasi so stebri, s katerimi je obkroženo v pritličji ter mej prvim in drugim nadstropjem, v svojih kapitelah eden od druzega popolnem različni, vendar predstavljajo harmonično celoto in popolno simettijo, pri katerej različnost ornamentike pri kapitelah na oko še celo jako ugodnu upljiva.
Pritličje prokuracij predstavlja jako lepe, Z marmornimi ploščami obložene, po (i metrov široke mostovže — Italijansko imenovano „sot-toportici", — pod katerimi se je namestila množica nnjsijajnejših beneških prodajalnic, go-stilnic in kavarn, V katerih poslednjih eno sem — ogledavši si površno trg sv. Marka — tudi jaz stopil.
V Italiji, dne 1. februarja 1880.
dov govornikov se naznanijo ob svojem času. Vstopnica 20 kr., vstopnica s sedežem 30 kr. Vstopnice so dobivajo mej tednom pri gg. trgovcih: A. Hitrimi in .1. Možetu v Vipavi. Večji doneski se hvaležno sprejmejo.
— (Kranjska kmetijska družba) je izdala v svojem letošnjem naznanilu in tudi v posebnih odtiskih prav dobro pisano knjižico: „Navod, kako naj se napravi j a jo vodnjaki in kapnice, in pouk, kako naj se nabira, hrani in čisti pitna voda." Spisal jo je inžener Vitschl. Opozoril jemo nanjo prebivalce tacih krajev, kjer ljudje in živina pomanjkanje vode trpe. Za male krajcarje se dobi ta „Navod" pri kmetijskej družbi v pisarnici odborovej.
— (O o s p. prof. p I. Kleimavr) nam naznanja, da mu je ostalo še precej iztisov: „Pr i-p o m očka zgodovini slovenskega slovstva" in jih dijakom naših srednjih šol in učiteljišč po znižanej ceni a 10 novč. podaja, če se dotičnih zavodov in šol naročniki skupno pri njem v Kopru (Capodistria) naročo. Vsak dvanajsti istis brezplačno.
— (Deček) 14 let star, računanja, slovenščine in nemščine zmožen, se sprejme v Špecerijsko štacuno. Kje J pove opravništvo „Slovenskega Naroda".
Razne vesti.
* (Phy 11 oxere nij več!) Časniki pišejo, da je letošnjo hudo zimo povsod v Evropi strašna trtna uš „phylloxera" pozebla in uničena s celim zarodom. Če je res, sme se kakova časa izpiti na njeno srečno smrt.
* (Blazen vodja v zavodu za blazne.) Neke državne blaznice na Nemškem vodja je ukazal nedavno svojemu asistentu, da pripelje k njemu jednega bolnika, da ga preiščeta. Blazni je imel majheno rano na roki, za to se je moral sleči. Vodja po-glpda rano, potlej pa v veliko začudenje pomožnega zdravnika reče: „Nu, ne bo druzega, nego da roko odrežemo," ter zgrabi nož, kateri je imel uže pripravljen. In res se je bil pripravil rezati. Zdravnik ga je opozarjal, da je to početje nesmiseljno, a vodja si nij dal nobene reči, ter je z nožem nameril na roko blaznega. V tem trenotku ga zgrabi asistent za roko, ter mu jo ostavi. To je pa vodjo tako raztogotilo, da je zdaj z nožem planil na asistenta, — blazni pa je ušel in klical na pomoč. Mladi zdravnik pa je še o pravem času prijel za zvonec in zazvonil. Prišli so ljudje na pomoč, ter ga rešili, in še le zdaj se je opazilo, da je vodja sam zblaznel mej blaznimi.
'* (Na poti k poroki!) Pred altar jem židovskega templja v Pešti se je pred kratkim vršila poroka. Rabinar je baš hotel par blagosloviti, ko skozi gledalce prodre mlada de-vojka, stopi pred ženiha očitajoč mu, da je prisego prelomil, svoja dva otroka pa da pusti v nemar. Vse je neprijazno gledalo ta neljubi prizor. Vsi udeleženci so se umaknili na stran v sobo. Tam pa so „pogodbo" hitro sklenili : po kratkem pričkanji potegne ženili denarnik iz žepa in svojej ogoljufunej ljubici odšteje 250 gld., češ, s tem bodi zadovoljna. In ker je svet dandenes tako materijalističen, zadovoljila se je, spravila novce, ženili pa je stopil se svojo nevesto k altarji.
f*4fr«*ltllM».
Z Dolenjskega. K „poslanomu" v „Slovenskom Narodu" štev. 44 od vtorka 24. februarja.
„Poštenje je Bogu in ljudem ljubo". To je resnica, t.oila ne morem drugače, da ta nauk tudi na tiste može zavrnem, katere čestiti gospod dopisnik zastopa, namreč „gospode da-carje*. Tudi tem je to priporočati sploh, (ako se u*e izjem, kakor pri oštirjih in mesarjih, delati nehč •). Mislim pa, da je tu kakor tam le nekoliko tacih, ki so potrebni, da se jim ta nauk večkrat v spomin pokliče.
pride na vrsto predloga o olajšanji vojaške ] postave.
Novi finančni minister baron Krloprsaii je v budgetnem odseku 24. t. m. izjavil, da glede vladnih davkovskih predlog  stoji on in ; vsa vlada na stališči  prestolnega  govora, po katerem naj se deficit pokrije z novimi davki, i in da bode vlada v pomnoženje državnih dohodkov predložila jeseni načrt osobnega dohod- , ninskega davka.
Avtonomistiška stranka fro»|n»«lske zbornice se je baje organizirala in določila svoj program. V Lvovu je bila v to sviho 16. t. m. konferenca pri knezu Schvvarzcnbcrgu, in „Gazeta Narodova" objavlja zdaj posnetek programa, ki se je bil tačas določil. V tem programu se glasi, da hoče avtonomistiška stranka povsod zagovarjati pravo in pospeševati sporazumljenje mej državo in cerkvijo; ravnopravnost vseh narodov v državi, ravnotežje v državnem gospodarstvu.
Na OSkom so nemški ustnvaki tam, kjer je prebivalstvo mešano, pričeli silno agitacijo za  spomenico nemških profesorjev na vseučilišči v Pragi zoper spomenico češko. Zato je tudi mestni odbor v Pragi sklenil 24. t. in. v seji z vsemi zoper 3 glasove izreči svoje priznanje za češko spomenico, in to naznaniti češkemu klubu in ministerstvu. Ustavak Brosche 1 je dejal, da Praga tega ne sme storiti, ker je prebivalstvo mešano, a dr. Czcrnv mu je , odgovoril, da tudi v Litomiricah in Libercih je prebivalstvo mešano, a mestni odbori so se vendar izrekli za nemško spomenico; kar je 1 jeduemu dovoljeno, naj bode tudi drugemu. |
Češki „Pokrok" poroča, da volilci čeških : poslancev zahtevajo, da naj ti stopijo iz držav- , nega zbora, če bode ministerstvo še nadalje pasivno ostalo.   Ali Čehi še nemajo dosti se svojo 18 letno pasivno politiko.
ViiiBiiJo «lrŽMV«».
Kutke novine z nevoljo odbijajo nemškega poslanca Kardorfa v berlinskem parlamentu izgovorjeno frazo, da ruski panslavisti hočejo „Carigrad zasesti v Berlinu"  in da jeza to Nemcem treba vojsko povečati.
Glede onega Hartmana, voditelja mo-skotakega atentata, katerega je francoska vlada prijela, se nič še ne ve za gotovo, ali ga bode izročila Rusiji, ali ne. Tu gre namreč za vprašanje, ali je ..kraljemor" ali „car-jcmor" navadno ali politično zločinstvo.
V zadnjem svojem listu smo poročali o kriku, kateri je zagnala nemška „N. A. Ztg." na Rusijo zaradi njenih utrjevanj na meji. Denes ta časopis uže sam zavija, in pravi v drugem dopisu, da vsaka neodvisna država sme storiti na svojej meji, kar se jej vidi dobro. „Kbl. Ztg." pa očita „Norddeutshe AUg. Ztg." da ta se svojim hrupom nekaj namerja. Spioh tudi nemški listi obsojajo nepreneh-Ijivo hujskanje tega lista na Francijo in Rusijo.
Iz Carijrr««lai se poroča 25. t. m., da je turška policija našla pri nekem baje pod angleškim   varstvom   stoječim Papadopu-
hodiin, in tako svoje otrpnene ude ogrejem. — Toda, kdor je pod nesrečno zvezdo rojen, tega nesreča vedno spremlja, in tako je bilo tudi z mapo; kajti, komaj sem vstopil na trg, uže me obstopi kacih 10 mož, ki mi začno pripovedovati, da so „uradno pooblaščeni kažipoti", ter se mi eden črez druzega ponujajo za spremljevalce, naštevajoč mi s strahovito zgovornostjo, kaj vse v Benetkah videti morem. Jaz sem uže prej sklenil, da ne vzamem nika-cega kažipota soboj, kajti nič mi nij neprijet-nejega, ko Če tak človek s svojo suho besedo hoče pripovedovati kritiko o umetniških delih, na katere me opozoruje; kritiko, ki jo je posnel Bog ve od kod, kajti sam nema smisla za umetnost, ampak le za zaslužek. — Glede na ta svoj sklep, pravim obstopivšim me možem, da kažipota ne potrebujem, ter hitim kolikor mogoče po trgu proti cerkvi sv. Marka. Ko so videli, da z mano ne opravijo nič, popustili so
losom bombe in drugo strelivo. Sumi se, da se je namerjal napad na sultana. Več osob so prijeli ter pričeli preiskavo.
Zdaj se zopet enkrat javlja, da so se dogovarjanja mej vadkanom in Nemčijo prenehala. Prusija hoče, da država povsodi ukazuje in nehče dovoliti papežu nikakih koncesij, k večjemu to, da odpravi one zakone, ki so direktno katoliško cerkev napadali. Naposled so se dogovarjanja vršila na Dunaj i mej papeževim nuncijem in nemškim poslanikom.
Dopisi.
Iz cerkniške okolice 22. februarja. [Izv. dop.l Za gotovo upam, da je postonjska čitalnica, ko to pišem, uže storila prvi korak za veliko narodno besedo vseh notranjskih narodnih društev v Postojni. Zatrjevalo se mi je namreč, da namerava omenjeno društvo takoj razposlati vabila na pogovor o ve-licej besedi. Stvar je sama na sebi še le predlog posameznih od daleč. Ali pošten iz-vršetek je važen v interesu narodne naše reči in naše skromne narodne umetnosti posebe! Zatorej se ne sme nobeno narodno društvo obotavljati, da pošlje posredno ali neposredno uplivnega pooblaščenca na pogovor, da se more sprožena stvar na vse mogoče strani prereše-tati, da se potem vkoristijo in postavijo „na polje" povsod najbolje moči, da se kolikor le mogoče složno in solidarno v občo zadovoljnost in na slavo slovansko izvrši naše podjetje.
Ako se po delegatih sklene, da se projekt izpelje, bode njihova imenitna naloga, da se kostenjaku preskrbi žilavo meso in v to napelje po zdravih žilah rdeča oživljajoča kri, da lehko tujcem in zaničljivim renegatom pokažemo, da smo to mi in naši lastni pridelki iz tisočletne sužnjosti.
To se samo po sebi ume, da naj odlični in merodajni narodnjaci pridejo na pogovor, ako bi slučajno ne bili prijeli ,,ad personam" vabila in nijso v zvezi in v bližini kacega narodnega društva. Za občno narodno dobro se moramo na vsak migljaj, na instinkt oborožiti!
Tek mu j mo torej vsak posebe, da bo celota toliko sijajnejša in uspeh tudi pri naših malih močeh veličasten in velikanski Delo, le delo nas more krepiti, povzdigniti in narodno vzdržati! „Sč slovom, dejanjem vsi za dom!"
Postscriptum: Od mnozih stranij, ki so v resnici vneti za naše narodno blagostanje, Čul sem povpraševanja, zakaj se ne izda izvrstni spis: „Od Francozov se učimo umno gospodariti" v posebnej brošuri, katera bi se morala pridno kot narodno blago spravljati mej
me; le eden je bil tako silen, da je vedno še šel za mano, ter naposled, ko je videl, da vse njegovo govorjenje nič ne pomaga, pristavil: „ik ferste auk dajs".
Sedaj sem se pa jas mislil postaviti. Zbravši torej vse svoje znanje italijanskega jezika, povem mo/.u, da sem po Benetkah uže znan in da italijansko, kakor vidi, dobro razumem. Vse to, zdelo se mi je, da sem mu prav dobro po laški povedal; toda podvojena zgovornost njegova, s katero je v svojej originalnoj nemščini začel siliti v me, podučila me je, da sem se moral jako slabo italijanski izraziti. Da se torej moža rešim, dni sem mu pol franka, kar je z zahvalo sprejel, ter me potem vendar pustil pri miru.
Sedaj še le bilo mi je mogoče, prosto ozreti se po velikanskem trgu sv. Marka. Po-i vem Vam, gospa!  da tacega vtisa name nij ' napravil še noben trg, kolikor sem jih doslej
ljudstvo. Kdo bode po dobrih člankih mislil takoj na želeni uspeh? Ali dajte ljudem tva-rine in hrane duševne in marsikaj palo bode na rodovitna tla! In- enkrat se mora začeti resno in praktično delati! Kje so naša politična društva? Kaj nij teh prva svrha narodna in politična zrelost in narodno blagostanje? (Zgodilo se je uže po Vašej želji, oni Članki so v posebnej knjižici natisneni, ki pride v prodajo. Ur.)
ti GrorcnfMkcfra 21. febr. flzv. dop.j V dobi brutalne nemške ustavo verne vlade Auersperg-Lasserjeve je bilo uradnikom strogo prepovedano slovenske časopise brati, o slovenstvu debatirati, sploh še : slovensko misliti. — Nij torej Čudno, da smo si naročevali na „Tagespost", ali kak drugi tak list.
Marsikateri je z bolečim srcem v listih, s svojim denarjem soplačenih, o „propadlem" Slovenstvu i. t. d. čital in potem molčal, ker drugače bi se mu bila slaba godila.
Zdaj, ko nekako prosteje dihamo, ko se pozna, da je nas nehala nemčurska mora tlačiti, smo uže opustili „Tagespost" in druge vredne liste in beremo brez strahu slovenske časopise.
In iz enega teh slovenskih listov smo po-izvedeli, da ima graška „Tagespost" nekega dopisnika v Radovljici, kateri svoje peneče sline po Slovencih bruha in Gorenjce pred svetom sramoti! —
Na prvi mah bi človek sodil, da ta dopisnik nij domačin, ampak kak tuj kruho-borec, ako se pa reč bolj na tanko ogleda, mora se žal še soditi, da omenjeni dopisnik v graško „Tagespost" je lahko domačin, in sicer iz naslednjih razlogov:
1. Ako se pomisli, da se dobe tudi uradniki, katerim je „Tagespost" sv. pismo in dunajska „Neue freie Presse" koran.
2. Ako se na dalje pomisli, da ljubljanskih birokratov glasilo „Laib. Tagblatt" iz-kij učljivo le še uradniki Čitajo, posebno starejši.
Razvidno je iz tega, da ako omenjeni dopis v graško „Tagespost" nij prišel od kakega krivonosnega judovskega agenta, kateri vedno lazijo po našem kraji, moral je priti od uradnika birokrata.
Mi Gorenjci pa izrekamo zaničevanje dopisniku „Tagesposte" in g. dr. Vošnjaku naše polno priznanje.
Onim pa, kateri se od enakik kreatur dado še za nos voditi, kličemo naj se zdramijo.
„Tagespost" in druge njene vrstnike opu-
po različnih mestih videl in kakor veste, prehodil sem uže precej sveta, ter videl dokaj mest, od Višnje gore pa do nekaj večjega Dunaja.
Po tem trgu uže človek lehko sklepa na nekdanjo moč, veljavo in velikost Benetek; ta trg, dejal bi jaz, je verna podoba ne samo beneške umetnosti, kakor se je od časa do časa razvijala, ampak tudi beneške mogočnosti, kakor je od stoletja do stoletja rastla; kajti poslopja, ki okrožujejo trg sv. Murka, sezidana so v stoletjih, a vendar tako, da so veličast-nejša bila sezidana ali vsaj dopolnena v 15., IG. in 17. stoletji, v katerih je slava in mogočnost Benetek svoj vrhunec dosegla.
Proti vshodu, to je na onem kraji, na katerem je trg najširji, sezidana je prekrasna cerkev sv. Marka, katere pet v bizantinskem slogu sezidanih kupelj, kakor tudi ostala dragocena ornamentika  ter  različne mozaike in