THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF. AMERICA.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, - S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI
GESLO:
IN ZAFADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. CHICAGO, ILL., PETEK, 14. AVGUSTA — FRIDAY, AUGUST 14. 1925.
NAJSTAREJ3I IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN. SLOVENSKI,
list y združenih
drŽavah
[AMERIŠKIH,
Naši romarji napadeni.
NAŠA MATI SLOVENIJA JEČI V VERIGAH SUŽENJ. STVA, KATERE SO JO UKOVALI, NE SRBSKA VLADA, TEMVEČ LASTNA SLOVENSKA TIRANSKA VLA-DA BREZVERCEV IN VERSKIH JANIČARJEV.
Preserje pri Borovnici, dne
25. julija. (Izvirno). — Srečno smo prišli v domovino in se že 14 dni veselimo lepote naše mile stare domovine. Kakor se otrok zveseli, ko vidi po dolgi ločitvi zopet svojo milo mater, tako smo veseli mi.	,
Toda naše veselje nam kazi nesrečno stanje, v katerem ječi naša mati, nesrečne verige suženjstva, v kateiega so jo vkovali, ne srbska vlada, temveč lastna slovenska tiranska vlada brezvercev in verskih ja-ničarjev. Tudi mi slovenski r romarji iz Amerike smo britko začutili krutost in nesramnost tega tiranstva, ljubljanske liberalne in brezverske vlade.
Na Jakobovo nedeljo smo se zbrali na Žalostni gori v Pre-serski fari. Od blizu in daleč je prihitelo zato priliko veliko bivših Amerikancev in sorodnikov v Ameriki bivajočih rojakov, da bi kaj zvedeli o svojih dragih in sprejeli darove, katere so jim morda poslali.
Vrhniški fotograf je najprve vse navzoče slikal. Nato je pa vladni svetnik g. Pire, bivši načelnik Orlov pozdravil v imenu domovine vse ameriške rojake, in jim klical prisrčni dobrodošli!
G. Grdina se je čutil dolžnega odgovoriti na ta pozdrav v imenu Amerikancev. Toda komaj je stopil iz vrst občinstva, pririnil se je izmed množice nenadoma žandarski poveljnik z nasajenim bajonetom in zakričal, kakor kak turški paša nad ubogo paro: "To je politični shod. Prepovedujem na-daljno govorjenje. Imam strog ukaz, da preprečim ta shod."
Kakor strela iz jasnega neba, tako je zadel ta nesramni turški nastop žandarja vse navzoče. Vse je osupnilo za trenutek. Kaj takega, kdo bi pričakoval v "svobodni demokratski" Jugoslaviji? Ne, ne, to se je zdelo vsem nemogoče. Odtod to presenečenje. Drug drugega so se vsi spogledali, kakor bi se bili hoteli prepričati, če je to resnica, ali so samo sanje.
"Torej se tudi za lep pozdrav zahvaliti nesmem?", je vprašal g. Grdina kot junak, bled sicer ocKpresenečenja in razburjenja, vendar majeste-tično in dostojanstveno kot pravi amerikanski gentleman.
"Ne!'', odgovori surovo in neolikano žandar.
Glasno mrmranje med ljudstvom je kazalo, da razburjenje narašča. In res skrajna nervoznost je zavladala. Bati se je bilo vsaki trenutek, da vulkan izbruhne.
"Allright," pravi mirno zopet g. Grdina in pozove navzoče, da se mirno razidejo.
Samo besedica, samo najmanjša iskrica provokacije — pa, Bog sam ve, kaj bi se bilo zgodilo. Ljudstvo sicer čuti britko pezo sedanjega tiranstva verskih in narodnih izda-jic. Toda, da bodo te propali-ce *ako nesramne, da bodo pre-povedavali celo rojaku pozdraviti svoje rojake, svoje ožje rojake, ko jim je prinesel na tisoče darov prijateljev in sorodnikov, tega pa niso verjeli. Le zaveden nastop g. Grdinata
in ti-ezna premišljenost našega ljudstva je dosegla, da se je ljudstvo premagalo in se go-drnjaje in pest stiskaje razšlo. | Da brezverci v Ljubljani, zamašili ste usta rojaku, ker ste se ga bali, toda vaš turški nastop, pa je glasneje kričal in še kriči globoko v dušah tega katoliškega ljudstva, s katerim , se vi igrate in kriči po maščevanju. Ce je Vaše gospodarstvo na tako slabih nogah, da ga en govorce k rojaka iz Amerike, postavlja v nevarnost, potem, sram Vas bodi in ne bo! dolgo, ko bo vse skupaj padlo Iv nič. Ubogo ljudstvo!
Cela Slovenija se zgraža nad I tem sramotnim nastopom, pro-! ti gostom iz Amerike, proti dr-jžavljanom one države, pri kateri je tudi Jugoslavija beračila za podporo. Ko so pa poslanci berači prišli v Ameriko, smo jim pa mi svobodno pustili govoriti.
Toda ta brutalni nastop na ! Žalostni gori pa nam mora od-: preti oči, da spremenimo tudi mi Ameriški Slovenci svojo taktiko. Nikomur več iz Jugoslavi-; ie ne smemo dovoliti govoriti v Ameriki. Posebno pa bo naša ,dolžnost nastopiti takrat, ko, bodo prišli poslanci te države prosit podaljšanja plačevanja! dolgov. Takrat bomo pa mi zamašili usta njim, kakor so jfh zamašili sedaj oni nam ameriš-ikim državljanom.
Pozneje smo izvedeli še več. Most železnice črez Ljubljanico so stražili 4. žandarji celo nedeljo in niso nikogar pustili čez most, da je moral iti daleč i naokrog črez Podpeč, kdor je hotef iz Brezovške fare iti na žalostno goro, ali iz Žalostne gore domov, samo, da so dražili ljudstvo.
Tako nas je sprejela "materinsko" naša "mati domovina." Tako je sprejela "mati'* Jugoslavija vzlasti moža, ki še je za časa vojske in bojev za svobodo toliko eksponiral za njeno ujedinjenje in njeno svobodo —: kakor je to storil g. Grdina.
V strašnem ogorčenju samo čakamo, kdaj bomo zapustili to tiransko vlado. Narod plače, narod zdihuje, orjunci, sokoli, brezverci pa vihte nad njimi svoj bič. Sovražniki Italijani in Nemci pa zasajajo svoj moril-ni nož vedno globje v srce našega-nesrečnega naroda. Uboga; uboga mati Slovenija, kakq si nesrečna! Nesrečno brezver-stvo, ki si tako sfantaziralo in poturčilo lastne brate!
-o-
SMRT VSLED VROČINE V CHICAGO.
Chicago, 111. — Ni še dolgo, ko smo se zavijali in stiskali proti mrzlemu vetru, ki je bril iz severo-vshoda, in to še meseca julija, zdaj v avgustu je pa le solnce pokazalo, da je še pri moči in potisnilo živo srebro do točke 87, kar je tudi i-melo za posledico, da je Louis Dyer, star 65 let, se zgrudil mrtev na tla, ko je nosil premog v poslopje na 4422 Beacon ^t. Zdravnik je izjavil, da je smrt nastopila vsled vročine. -o—
Širite am. Slovenca.
POLICIJA V DRESDENU IMA NOVI MOTORNI BUS.
V Dresdenu na Nemškem so si omislili novi veliki motorni bus, s kateri^ jim je mogoče poslati večje število policistov na mesto, kjer je to potreba. Bus, katerega nam kaže go-
renja slika, ima prostora za 32 mož.
PAN-AMERIŠKA
DELAVSKA ZVEZA.
KRIŽEM SVETA. PREMOGARSKA KRIZA.,
Voditelji vsega ameriškega delavstva se snidejo 27. augu-sta na velevažni sestanek, na stal se ne ve, na gašenje katerem se bo razmotrivalo misliti, ker tam ni vode. o načrtu vseameriške delavske zveze.
— Montpellier, Francija. — Premog ar j i mehkega in trdega
premoga za solidarni nastop. — Zahtevali bodo svojo skupno mezdno pogajanje obeh organizacij.
Iz neodrešene domovine.
■	O ; ■
RAZMERE NA KOROŠKEM —ZMEŠNJAVA V DRŽAVLJANSKI PRIPADNOSTI. —BARKOVLJANSKA CER-KEV OKRADENA— DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Razmere
na Koroškem.
Gozd Verdierest, ki se nahaja na vrhu hriba Cevennes je ves v plamenu. Kako je o^enj na-
ni za
Washington, D. C. — Pan-American Federation of Labor izjavlja, da je njih načrt, združiti vse delavce Sew, Juž. in Centralne Amerike v eno veliko močno organizacijo.
V ta namen se bo vršilo zborovanje voditeljev delavstva v prostorih American Federation of America v Washingtonu dne 27. aug. Na temu zborovanju se bo razmotrival ta načrt, ki je v resnici velevažen. Dotaknili se bodo tudi vprašanja naselniške postave. Za to vprašanje se posebno zanima Edward Moneda, g-lavni tajnik mehiške delavske federacije, izjavil je, da se bo najbrže tudi on vdeležil konference dne 27. aug. Ako se bo na tej konferenci izdelal načrt, ki bi bil vsestransko zadovoljiv, bo predložen ameriški in mehiški vladi v odobritev.
—	Chicago, 111. — Calvin Hanks, star 31 let, S. Aberdeen st. se je prepiral s svojo boljšo polovico, katera pa potegne re- i volver in ustreli na njega, ter ga smrtno rani. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer nimajo u-panja, da bi okreval.
—	Great Falls, Mont — Od
tukaj poročajo, da so občutili precej močan potresni sunek, ki je trajal 30 sekund. Škode ni napravil.
—	San Francisco, Cal. — Avto, s katerim so se vozili ban-diti k.o so izmaknili osem vreč zračne pošte iz truka, namenjen proti poštnem uradu so policisti izsledili. Aretirali so šest moških in dve ženski, na
Atlantic City, N. J. — Smernica združenih rudarskih delavcev v Ameriki je, da ako bo vlada posegla v spor lastnikom in premogarjev trdega premoga, mora vzeti v poštev tudi obnovitev jacksonvilske pogodbe na polju mehkega premoga.
Od zdaj naprej, tako zahtevajo, se mora ozirati pri mezdnih pogajanjih na 158,000 premogarjev trdega in 500,000 mehkega premoga. Toraj boj je enak za vse delavce v pre-mogarskih industrijah, kar morajo vpoštevati posredovalci v sporu med lastniki in premo-garji trdega premoga.
Koroški Slovenec" prinaša članek, o zmešnjavi v državljanski pripadnosti, v katerem se člankar bavi o prepovedi oblasti, seveda po naročilu "hei-matdiensta,,f da se odreka državljanstvo celo koroškim domačinom, niti potnih listov jim ne izstavijo, še manj seveda jim dajo kakšno službo. Glede nato, je člankar objavil člen 64 senžermenske pogodbe, ki se glasi: "Avstrija pripozna pravno brez vsake formalnosti za avstrijske državljane vse osebe, ki imajo v času, ko stopi pogodba v veljavo, domovinsko pravico na avstrijskem državnem ozemlju padniki kake druge druave."
Ob razpadu Avstrije pa je pribežalo na tisoče in tisoče Nemcev in renegatov v našo siromašno republiko. Nekateri so optiralin drugi ne in tako še danes po sedmih letih vlečejo pokojnino, brezposelno podporo,1 ali stoje v državni službi, kljub temu, da so tuji državljani.
* * v.	p* Y
IZ PRIMORJA. '
Barkovljanska cerkev okradena.
V noči bo se neznani tatovi
vtihotapili v župno cerkev v Barkovljah ter pokradli vso dragoceno cerkveno posodo. Tatvino je odkril zjutraj bark-ovljanski župnik Salvadori. Pred oltarjem so bile razmetane po tleh hostije in črepinje neke pozlačene posode. Tudi monštranco {so tatovi ukradli
družbi nekaterih oseb iz domače vasi z vozom na sejem v Sežano. Ko so sejmarji dospeli v bližino Dutovelj, se je konj, ki je bil vprežen pri vozu nenadoma splašil, se spustil v divji tek, tako da se je voz končno prevrnil, pri čemer so seveda vsi, ki so sedeli na njem, zleteli na trda tla. Sirca * je padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo ter se precej hudo pobila po glavi in po levi nogi. Ostale osebe so ostale nepoškodovane.
Volkovi v Istri.
V okolici Velikega Brguda v Istri so se v tamošnjih gozdo-in niso prMvih pojavili zopet volkovi, o katerih že dolga leta ni bilo sledu. Prebivalstvo zasleduje zverjad, a nima uspeha. V, kratkem prirede opatijski lovci velik, pogon na volkove.
Glede nato, da so se mezdna ter sploh pobraij vse, kar se
pogajanja v industriji antracita izjalovila in prekinila dne 4. augusta, jih ne veže več nobe-pogodba, da bi morali de-
jim je zdelo dragoceno. -o-
sumu, da so v zvezi z omenjeno tatvino.	I augusta, jin ne veze vec nooe- odpis davčnih zaostankov za
— South Bend, Ind. — Kom- na	da bi	de-	Istro.
panija električne poulične že- ,avci mShkeKa oziroma trdega Ministrski svet je sklenil, da leznice in lastniki busov so si v Premo*a it! vsak P° sv°i» Poti-!se odstopijo vsi zastali davki v laseh, kar publika odobruje, '.temveč njih pravični boj hoče-:Istrit ki jih ima terjati država,
! in 7\'nini'<ifi rr ftimn nK wnm!	I ^
Carigrada in
Vprašanje naseljevanja Mehikancev v Zedinjene države pa daje veliko pomisleka Mr. Greenu, predsedniku A. F. oflbo iz Rima do
L., kakor tudi druginr uradni-	južne Rusije, kom federacije. Kajti, lansko — Mexico City. — Mehika
leto je naša vlada dovolili 5000	in Zedinjene države sta skle-
Mehikancem, da so prišlo sem-	nili obe državi zvezati potom
kaj za delo na južnem polju,	kabla, po katerem se bo pošilja-
kjer prideljujejo bombaž. Dva	lo brzojavke direktno iz Me-
kajti ona ima dobiček, ker je I'0 Rojevati z ramo ob rami. vodstvo železnice znižalo vož-1 , ^ezident Lewis opozarja njo od 3 na 2c za miljo.	vlado « ameriško publiko, naj
— Rim. - Italija namerava fe ?aved»; 1da se	krivica
ustanoviti zračno potniško služ- jjacksoimllski pogodbi, vsled
tedna po temu so pa razen 200, vsi drugi prišli ob delo, in naravno, iskali so dela pri drugih podjetjih tostran meje.
NEMČIJA ZAHTEVA SVOJO LASTNINO.
Washington. — Grof Ago pl. Maltzan, nemški poslanik za Zed. drž. je predložil državnemu tajniku Kelloggu noto, v kateri zahteva nemška vlada, naj Amerika povrne Nemčiji vso lastnino, katera ji je bila odvzeta za časa vojne.
Ta zahteva pa ni presenetila vladne kroge v Washingtonu, kajti na to so bili pripravljeni.
— Escanaba, Mich. — V pokoj je stopil 70 letni kapitan Boren Kristensen, kateri je bil neprenehoma na morju skozi 54 let. Njegovo življenje je bilo v pravem pomenu besede — viharno.
-Oh
^ ŠIRITE AM. SLOVENCA.
xico City do New Yorka in o-bratno.
—	Negaunee, Mich. — V protestu proti zmanšanju njih plače so tukaj zastavkali rudarji in drugi delavci v Char-lote rudniku.
—	Spooner, Wis. — "Iščite moje truplo pod želez, mostu." Tako je napisal na listek svoji ženi Mr. E. Elliot, podpredsednik državne banke v Spooner, star 52 let. Ker ga le ni bilo domu so šli pogledati pod most, kjer so našli njegovo truplo s prestreljeno glavo.
-o-
V DAKOTI CENA GASOLINU PADLA.
Mitchell, S. D. — Standart, Texaco in White Eagle postaje za gasolin so znižale ceno za 4c pri galon. Prejšna cena je bila 26c, sedaj je le 22c. Tudi iz New Yorka poročajo, da so znižali ceno gasolinu za 2c pri galon, in sicer velja danes 20c galon.
tega bo potreba ustaviti delo v industriji premoga po vsej državi, med tem časom se pa bo pogajalo, se li bo vpoštevala jacksonvillska pogodba, ali ne. -o-
IZGUBA PRI AMERIŠKI POŠTI.
Washington. — Iz poštnega oddelka v Washington poročajo, da je imela ameriška pošta v fiskalnem letu, ki se je končal 30. junija, za leto 1925, $37,000,000 deficita.
-o-
DVA STRAŽNIKA IN JETNIK USMRTENI.
Salem, Oreg. — Iz tukajšne državne jetnišnice so pobegnili trije hudodelci, boj se je vnel med stražniki in pobeglimi, dva stražnika in en jetnik so ostali mrtvi, dva jetnika sta pobegnila.
-o-
PARIZ - CARIGRAD - MOSKVA V TREH DNEH.
Pariz. — Francoska avijati-ka, Arrachart in Carol, sta preletela od Pariza do Carigrada in dalje do Moskve, to je 4544 milj v 41. urah in 27 minut. Ta polet je imel namen pokazati svetu, da izdelujejo v Franciji najboljša letala.
korist občin in pokrajinske uprave. To velja za Istro in Voloski politični okraj. S tem sklepom hoče država pomagati občinam do primernih dohodkov in obenem razbremeniti davkoplačevalce, ker bo vsled to cesije davčni vijak občin znatno popustil.'
. ... j
Nesreča, ali samomor.
V	torek zjutraj, dne 14. m. m. sjo na progi v bližini sežanske postaje našli truplo moža, ki ga je vlak skoro popolnoma raztrgal. Dognalo se je, da je ponesrečenec Ivan Trebeč iz Orlovega pri Opčinah. Ni znano, ali se je ponesrečil ali pa je izvršil samomor.
-o-
Družinska tragedija.
V	noči se je dogodila v Isoli pri Kopru družinska tragedija, ki je zbudila splošno sočutje v vsej okolici. Alojzij Drioli, ki se je vrnil že z gališke fronte kolikor toliko bolan na umu, je ponoči ustrelil s puško svojo ženo, potem pa še samega sebe. Ravno so ga nameravali prepeljati v Trst, da bi ga preiskali zdravniki, medtem pa se je ponoči zgodila navedena tragedija. ,
-o-
Namesto na sejem — v bolnišnico.
39-letna kmetica Frančiška Sirca, doma iz Pliskovice na Krasu, se je te dni peljala y

Nepošten poštni uradnik.
Ker je odpiral poštne zavoje in kradel iz njih raznovrstne dragocene predmete, je bil aretiran poštni uradnik J. Gro-puso, nameščen pri tržaškem carinskem poštnem uradu. Pri preiskavi v njegovem stanovanju so policijski organi našli celo zbirko raznovrstnih predmetov, svilenih šalov, finih žepnih robcev, kravat, svilenih ženskih nogavic, igrač in raznih drobnarij. Gropuso se je sprva zagovarjal, da so ti predmeti njegova zasebna last, končno pa je moral priznati, da jih je deloma ukradel iz poštnih zavojev. Ker so policijski organi tekom preiskave iz-taknili tudi bodalo in nabasan revolver, se bo moral Gropuso, ki je bil odveden v zapor, zagovarjati tudi radi nedovoljene nošnje orožja.
Smrtna kosa.
Umrla je na Gorici štev. 7 pri Mošnjah zgledna krščanska mati Apolonija Resman. Pokojna je bila žena bivšega župana Ivana Resmana, odličnega pristaša SLS. Duši blage pokojne Apolonije želimo večni mir, njenemu možu in otrokom pa izražamo iskreno so-žalje.
DENARNE P0ŠIUATVE
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO.
' AYSTRIJO, ITD.
NaSa banka ima svoje lastne mil s pošto in zanesljivimi bankami I starem kraju in naše pošiljatre so stavljene prejemniku na dom ali al zadnjo poito točno in brez Hlk—1 odbitka.
Naša cene za poSOjke ▼ dinarjih ia 9* rah so bile včeraj sledeče: Skupno • poštnino:
500 —	Din..................$ 9.70
1,000	—	Din.........$ 19.05
2,500 —	Din.........$ 47.50
5,000 —	Din."................$ 94.50
10.000	—	Din..................$188.00
100	—	Lir ........' $ 4.45
200	—	Lir ................$ 8.55
500	—	Lir ................$ 20.50
1,000	—	Lir .........$ 39.75
Pri poiiljatrab nad 10,000 Din. «• nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker te cena denarja cestokrat mfe nja, dostikrat docela nepričakorea* je absolutno nemogoče določiti e«a| ▼naprej. Zato se poiiljatre nakaže}« po cenah onega dne. ko mi sprejlM« mo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUF1 V JUGOSLAVIJO IN SICER 1» POSTI KAKOR TUDI BRZOJAy« NO.
Vse poiiljatre naslovile na—SLO VENSKO BANKO
ZAK.RAJ&ELR ft CEŠARBK 455 .Wt *2nd ST., NEW YORK CITY
"AMERIKANSKI SLOVE
AMERIKANSKI SLOVENEC
IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Ustittovfjen leta 1891. first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891.
Izhaja tssld torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after —holiday.	„
— PUBLISHED BY -a
Edinost Publishing Company
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILLINOIS
Telephone: Canal 0098
Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rate« on application.
Za Zedinjene driave za celo leto..................$4.00
Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50
For United States per year.......................$4.00
For United States per half year...................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
For Chicago, Canada and Europe per half year____$2.50
NAROČNINA:
SUBSCRIPTION:
Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan.-Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
West Park, Ohio.
Rev. J. M. Trunk je svoje-časno omenil v Amer. SI. - Ed. o kranjskih Janezih, ki so jo leta 1919 ubirali pred Koroškimi folksberovci. Kar je pisal g. Trunk je gola resnica. To marsikdo dobro ve. Toda kljub temu so nekateri javno napadli gospoda, seveda zgolj zato, ker je duhovnik. Ker je tu prišlo skoro do debat v listih ter se napada g. Trunka si u-sojam tudi jaz malo vmes poseči. Prvič kot nekdanji Kranjski Janez sem tudi jaz služil pri železnem polku. Drugič, ker mi je stvar nekoliko znana sem tudi jaz hodil leta 1919 s puško po Koroškem. Naj nekoliko povem, spomladi leta 1919,
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Entered as second class matter October 11th, 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd, 1879.
Vojni dolgovi in reparaciji.
Pregovor pravi, kadar se prepirata dva, tretji dobiček ima. Ta pregovofr oz i njega posledice se čuti v vsakem- sporu in v vsaki vojni. Tudi zadnja krvava svetovna vojna je pustila za govcu Kobiju sem vozil hlode, so lahko veselo živeli na račun bilko porabilo in vpilo, kakor,• cerkvi,
katere sa prodali oče imenova- koroških Slovencev. ' Nas vpo- da bi bili že Boga ubili. A mo- Ljudje
Če smo hoteli na Koroško smo morali Nemce preganjati. Precej je pokalo, pa žrtev ni bilo dosti. Sli smo čez Prevalje, Pliberg, Sinčo vas, preko Drave naprej blizu Celovca.
Država in posamezniki so i-meli nepotrebno škodo radi teh orožnih vaj, radi brezbrižnosti nekaterih vojakov, ki so bežali iz Koroške. Kot smo mi zvedeli od prebivalcev, ki so se tedaj udeležili službe na Koroškem ter bežali so bili dotični "junaki" zanimali vse bolj za druge stvari, kot vojaške. Misli-
sil, pa nič i*e vidim. Vidim, da htano stanovanje in primerno se. moram zopet malo poprijet! plačo. A le malo Jfcdo če iti na
in odbit malo grde napade, katere vprizarjajo protiverski listi dan za dnem. Med vsemi rdečimi listi se odlikuje najbolj Prosveta. Kakšno godlo meša zadnje tedne, da presega že vse meje. Dostojnosti nobene, pa kaj bi človek pričakoval dostojnosti od umazancev okrog korit, odtam se ne sliši drugega, kakor kruljenje. Rečem, da satan sam v vsej svoji hudobnosti bi ne mogel bolj besnet proti katoliški veri, kakor to delajo odpadli sinovi slovenskega naroda. Pri Scopsovem procesu, kakor so ti odpadli ljudje štulili v zadevo katoličane, da so zraven s svojim sv. pismom in tako dalje,, kar je pa gola laž in uredniki, ki so to pisali so lažnjivci. Zakaj zasledoval sem vso stvar v angleškem jeziku, pa nisem videl
li so le, kje bi ukradli prešiča, niti besede, da bi bili v proces kokoš ter pekli in jeli, mislili'zapeleteni katoličani, bili so to so le kje bo ples, kje bodo pun- protestantovski fundamentals ce itd. V takem položaju so sti. Ameriški časopisi so bili pri Bilo je jih folksberovici iznenadili in vsej stvari dostojni in so poro-datuma ko je to prišlo, pa hajd v beg. čali tako, kakor je bilo. Slo-natančno nevem. K lesnemu tr- BiH so večina mladi fantiči, ki vensko časopisje pa je vsako
farme.
Pred par meseci sem se menil s starim pametnim možem, ki mi je povedal, da v fabriki mora eden za tri delati. Dobil je delo in bos mu je naročil naj si dobi partnarja, pa ga ni mogel. Nekatere mlade je sram delatifza $3. ali $4. na dan. Pa prišli bodo časi, ko se bo rado delalo še za $1.50 ali $2. In ti časi niso posebno daleč. Zato hranite in delajte sedaj, kdor more.
Pozdrav vsem, kateri so prijatelji Amer. Slovenca!
Naročnik in član tiskovnega podjetja.
Milwaukee, Wis.
Pred nekaj leti je zadostova-
Najmanj tolikrat, kakor je umrl Lenin predho je rtes umrl, jč že rezigniral naš zvezni zakladničar Mellon. Te dni je zopet krožila vest, da bo podal rezignacijo. lMetlon jJa, kakor hitro je to vest zaslišal, je jo hitro dementiral kot neresnično. Pejte no, Mellon pa blagajna to je nerazdružljiva stvar.... * * ♦
Posvetovanja glede vojnih dolgov so na dnevnem redu. V kratkem pride v Ameriko italijanski poslanik de Martino, da se posvetuje glede italijanskih dolgov Ameriki. To je vse
la tukajšnim Slovencem mala allright. Evropejci govore o na-cerkev sv. Janeza Evangelista. Činih plačevanjem, a ne pla-A danes je pa mnogo premajh- Ičajo nič. Posnemajo Kovačevo na. Vsaka nedelja to nam spri- Mico, ki je pila, a plačala nič!
čuje, vsako nedeljo je navadno 1	* * *
dvakrat natlačeno polno, vse klopi zasedene, tako, da se morajo ob stenah in posredi postavljati še posebne klopi. Koliko več vernikov bi še imeli v
seboj neizmerne gora takih posledic v' obliki vojnih dolgov.
Države: Armenija, Austrija, Belgija, Čehoslovakija, Estonija, Francija, Grška, Ogrska, Italija, Latvija, Liberia, Litvin-ska, Poljska, Kutnunija, Rusija in Srbija dolgujejo skupaj Združenim državam $7,057,575,898.00. Kot govore poročila niso v te svote všteta privatna posojila ameriških bankirjev. Tudi te svote se stekajo v velikanske svote. Od vseh dolgov mora Evropa letno plačati 434. miljonov dolarjev samih obresti. Do-šedaj evropske države razven Anglije niso bile v stanu zmoči niti obresti. Kdaj bodo zmogli še plačevati na glavnico?
Vprašanje nastane, kako bo Evropa te dolgove plačevala. V zlatu jih ne more, ker ga nima. Plačevati jih bo mogla v blagu, s produkti itd. Francija sprejema od Nemčije na račun reparacij silne množine premoga in razne železne rude. Poro-
če bi bilo prostora, izprevidevajo, da se
nemu trgovcu. Ko se proti ve-|klicane rezerviste je bilo sko-',tite se. Bog še živi in on bo Vas'mora cerkev povečati, sploh se jčeru vračam domov s konji, ro sram, kar so nekateri ta- enkrat sodi! in tedaj boste spo- mora nekaj ukreniti, da se ko-srečam par naših vojakov s ;ki počenjali po Koroškem. Sme
puško in nahrbtnikom in z vso lo trdim, da je marsikateri Ko
znali, kje je resnica.
Smešno je tudi zaletavanje
likor mogoče zadosti potrebam. V nedeljo po Velikem Šmar-
vojaško opremo, ki se rabi, vsa rošec Slovenec pri plebiscitu mladega Zavertnika v. - Dr. nu dne 16. augusta se priredi
zaprašena od prahu, vidno, da rajši volil za Austrijo kot Jugo-	Kreka. Kadar bodo rdeči vodi- piknik v parku rojaka Sam ; ž
sta naredila precej dolgo pot. slavijo, ker je videl obnašanje	tel j i na Lawndale lastovali le Sluga, Corner Beloit Rd.
Začuden ju gledam in ko pri- nekaterih in kakšne babe, da	en odstotek tiste iskrenosti in Woodlawn avenue, kjer
deta do mene ustavim konje so. Če bi se obnašali tedaj na	poštenosti do ubogega
in so
Pašič in Radič sta končno postala prijatelja za silo. Pašič je Radiča zatvoril, ter pro-proglasil, da je Radič revolu-cijonar, dasi je PašiČ dobro vedel, da je Radič toliko revoltf-cijonar, kot njegove opanke, Zdaj sta se zbogala in skupaj kramljata kot dva dedeja. Bogami, lomijo ga in kozle streljajo navadni ljudje, a še veliko bolj jih lomijo stari državniki.
* * *
Pregovor pravi, da pameten
delov- imeli že svoj piknik dr. sv. Ja-j človek malo govori. Potemta-
ter ju vprašam., Hej fanta, od- Koroškem res kot vojaki in kot nega^ ljudstva, kakor je lasto- neza Evang. §t. 65 in združena kem je naš predsednik Coolidge
okriljei najpametnejši človek na svetu.
* * *
kod pa? ali na dopust ali kaj, rojaki Slovenci, stražili Koroš- val Dr. Krek, potem bi š^ bilo,1 drvštva spdajoča pod
ali na Italijane?
"Ne, iz Koroškega gremo," pravi eden izmed nju. "Nemci
ko, dali lep zgled in varovali ,a dokler bodo samo frazarili in KSKJ. v Milwaukee in West interese Korošcev, smelo trdim, farbali so pa še daleč, da bi se Allis, Wis. Cisti dobiček pikni-
smeli imenovati za delavske ka dne 16. augusta bo prvi pri-
Nikdar razne ljudi na Lawn-dale bolj ne razdražiš, če jim
^^^^^	da bi danes več Koroške spa	_	. . ______ ___ _ _
čila pfravijo, da prejme Francija v blagu, več, kot jo rabi nje- so nas nepričakovano napadli dalo k Jugoslaviji kot jo spada, prijatelje. Zato se je mladi Za- spevek, kateri se bo porabil W praviš, da črpajo svoje kloba-
na industrija. Toraj Francija, kot druge države, bodo skušale onkraj Drave in nas nagnali, To sem napisal kot Kranjski vertnik pošteno ----- — ~ ' W "
poravnati svoj dolg s izvozom produktov in«raznega blaga. Kaj da smo niorali bežati, nekaj jih Janez bivšega železnega polka dalo je, kakor bi pa te? pomeni za Združene države? To, da bo potreba toliko J*e utonilo v Dravi, a nekaj so En udeleženec orožnih vaj na lo v velikega st;i
manj domačih produktov, kolikor jih bo sprejemala na račun uieli Nemci. Dfugi smo pa Koroškem leta 1910. Kranjski ^lona, ki ga ne more niti gani- večina katoliško mislečih
To pomeni v deželi brez- in bežali naravnost domov, Janezi oz. Slovenci so se res ju- ti. Sicer je prav, le smešite in vencev
41 kajpak" odvrne naško bojevali pod Austrijo, lagajte še naprej, bo veliko preveč, tega nihče ne vsaj toliko prej Vas zanika. Storili so za njo več kot kaki tiči da ste! za bi mogli. A Avstrija Slovencem
vojnih dolgov od evropskih držav
delje.	pristavim.
t*.	, .	, .	...	drugi, "kaj-smo pa hoteli kot
K temu vprašanju je te dni spregovoril neki odličen ame-j^^j "
riški strokovnjak, da je mnogo boljše, da Amerika pusti . oz.
prekliče dolg, ki ji ga dolguje Evropa. On pravi, boljše je in železni
Ste ga pa zelo polomili
To sem napisal kot Kranjski vertnik pošteno osmešil. Zgle- povečanje cerkve sv. Janeza'sarije iz čifutskih virov. Bogsi-
se tele zalete- Evang. v Milwaukee, ali pti gavedi, če v njih žilah ne polje u-ega močnega sploh tako, kakor bo odločila čifutska kri? Če bi nekatere
Slo- po nosovih sodil, bi si na noben Milwaukee. Torej način ne mogel ubraniti mislim, narod prosimo, da se tega piknika u- da so čifutski potomci, spoznal,, deležite vsi Slovenci iz Mil-j ,t	* * ♦
waukee in okolice. Kajti to bo Kadar je na dnevnem redu Prepričan sem, da je pri na- v korist cele naselbine. Poseb- med Slovenci kaj posebno važ-
mnn„n nn .	, _ . .	j	, . ,	r-------- regiment,'' odvrnem kot Slovanom ni dala tega, kar rodni podporni jednoti več kot! ne pomoči se pričakuje od stra- ne<?a tedai zanika tudi nI
ZinH»r ' fl lmr°A dra Z,vahr:nd,usrij8k0 J«- "Ali se niste m^i malo jim je šlo. Bili -so samo za Ka-'polovico katoličanov. Zato jcini članov druftva sv. Janeza Spent n hoče	^
življenje, da imajo nase delavske družine svoj kruh, kakor pa;ustaviti in Nemcem vrniti zob || ■	I	I	Luttapent in hoče
razkladati
ranje. Na Koroškem pa, ko je čudno, da ti dopuste, da se ta- Evang. štev. 65. KSKJ. in od logiko. Če ta slovenska zvezda.
PHiSVOji^ Z.ahteval! in dob[m° ™ d^ove od Evro- |za zob. Ce~ ste Vi ušli, potem bilo res nekaj storiti za rodno ko le blati vero. cerkev in njih strani članic' društva pe odplac.la v blagu, katero ne bo prineslo deželi drugega has- Nemci lahko marširajo, kakor grudo, se je pa bežalo. Več najzaslužnejše duhovnike. Vseštev. 173, KSKJ
na, kot4?rezdelje našim delavcem
daleč jim ljubo lahko v Ljub- narodne zavesti je bilo treba, kar je prav, a taka podla gonja Za obilno udeležbo se pri-
■W	-11 1	, .	------ J---- .J	.......U . UJU'J- muuuiit <,<11 i on jg uiiu llCkfd, ..... J V-	«. . , « icmn puuia gunj«	ua v
Marsikdo bo mnenja da je strokovnjak, ki je tako izjavil ijano če hočejo." — "Naj vra- a ravne te ni bilo. Kaši napred- mora presedati vsakemu količ- poroča
protiamerikanec. Pa ni, kar to sam jasno dokaže. On pravi, ^ mi odgovori "pa pojdite Injaki so pač tako prištimani, kaj pravičnemu rojaku. Baha-
da če ni kdo njih mišljenja, jo se. s članstvom. Lahko se ba-j potem po njem, zlasti, če je du- hate, ker ste jih dobili s samimi
West Linn, Oregon.
Bog živi našega vrlega
sv. Ane, ki so jo imenovali "Vseinnič" tako rad razlaga, zakaj ne razloži tudi tega, kakašna logika Odbor. je to, ko kdo gre pred katoliškega župnika ter priseže, da se s pravim namenom vrača
Amerika je kljub temu, da je posodila biljone dolarjev Evropi, vi drugi Še nad nje." Tu ga
^rnLnfjb°fatKjŠa d1aVa ™svetlYn ima cei° več vse*a» kar jimaš si mislim, pa ' odvrnem, potem po njem, zlasti, Ce je du- nate, Ker ste jin ciooiii s samimi; nog živi našega vrlega voj-'nazaj v naročie sv cerkve ko
pzl\da" štemorda bo - ^ * - nimaio dvjega nvaran:ijnko ?vbljud -k^dja in	^^ ^
Amprik, evoi Hni,	PV ° "II!	t 3	'	posbeno slast, pa naj bo se ljah prostost, da je lahko vsak castitega g. Trunka. Takega toliškem listu. Potem gre zopet
Amerika svoj dolg odpustila Evropi, seveda proti gotovim pogojem. Ti pogoji naj bi bili splošna razorožitev. Amerika s takimi predlogi lahko pronajde, koliko je evropskim narodom za splošni mir. Ako jim je kaj, bodo pristali na splošno razo-
Kmalu potem je bilo objav- tako naroden. Tako je tudi v	kar hoče, a v vašem časopisju je bilo nam že davno
Ijeno, da se poziva letnike polemiki med g. Trunkom in	pa satansko napadate, kdor z proti našimi brezverci, ki kva
1890-92^93-91. na orožne vaje. našimi naprednjaki v Ameriki,	vami ne tuli. Kako ste pridobi-^ rijo po Ameriki naš narod.
Kje bodo te vaje smo vedeli, Gospod jim bere resnico za	1« dr. sv. Barbare
___v •,___ _ j	. , .. , ..... _	----— - —j « ' V.UVH, vivouuu lun yci t ivomvv a r" • •	? 1 n Conne-
roziter, pod pogojem, da se jim odpusti velikanske vojne dolgo- j da na Koroškem, ker so dru*i resnico in so popravici poveda- maughško zvezo ne vem. A ve. lfi Amerika pa s temi svotami lahko kupi človeštvu tra- naši odtam zbežali in jen mir. —	|Nemci pa 2a ^^
Ko prejmem list s pošte, de-nem vse drugo na stran pa hajd na pisano polje, pogle-
Tako torej sugestira strokovnjak. Kdor ta njegov pred- mon? popraviti smo djali. To temeljito prouči in preteTita, mora potrditi za njim, da je ?e b!10 dirindaja, orožniki so
log
to krasna misel — a žalibog za tem predlogom so se mnoga vprašanja. Kdo bo pripravil velekapitaliste na Wall Streetu, da bi se odpovedaal svojim vojnim načrtom? Ne tega ne bo.
A idealna misel pa je in vsak pošten in človekoljuben jo mora iz dna srca pozdravljati.
imeli polno posla z nami. Jaz sem bil tudi med navedenimi letniki. Treba je bilo iti v človek |LJublJano, odtam pa naprej v
seveda li, ne da bi hoteli žaliti Kranj- skoro bo, da ste bili tedaj ogr Stvar se ce, pa vendar to nekaterim ze- njeni z ovčjimi oblačili. Taki j dam, kako je obsejano in vsa-lo preseda, ter jih zato napa- jsvetniki ste torej. Ko so bilijkokrat najdem zdravega zrna,
pred leti premogarji na stavki t. j. dobrih naukov za vsakega, lin so prosili iz milijonskega'ki jih hoče poslušati. Kako ne-sklada pomoči, jim- niste dalijumorno
gre zopet
treba frfied brezverce in poljublja njih copate. Kakšna logika je to pl. jLuftagent? Ne drugim, ampak sebi naj zakliče: Uči se Zvon-ko, uči, da boš vsaj lastno logiko razumel!
dajo.
Josip Grdina.
—o-
ruje osat po našem
Pittsburgh, Pa. nič- Pa pravite, da ste delavski slov. pisanem polju in zbira 2e dolgo ni bilo nič slišati iz prijatelji. Povejte kakšni? Ali ljuliko iz dobrega žita, ter ob-
Slovenji gradeč na Štajerskem, naše naselbine. Čakam in ča- samo taki, da znate delavce'enem popra brezversko god-^	j	ker ^emci so bili že tako daleč, kam, da se bo kateri drugi ogla- skubsti? ! Se poznamo gospodje Ijo, ki jo prinašajo rdeči listi.
'	---—povdarim, da na čuden na- Ničesar se ne ustraši, ne gro-
ps® , .. „	lčin iniajo osoljene možgane ti- ma ne treska, on gre pogumno
vse tisoče letja. Otroci pa, ki so čitali;iz katere je izstopil, ga je v I. 1915 lord sti, ki se pustijo, da jih strižete. jnaprej za staro pravdo. Bog
Odkod je prišlo ime -- kava?
Objavlja slovenski farmar.
%
(Konec.)
Javnost zatrjuje, da sta bila dva Arabca, nam pove nadalje zgodovina samo o enem, ki je razodel skrivnost svoji^ ženi in žena je povedala skrivnost drugim.
Do leta 188! še niso bile, pač pa kmalo sza tem vse "murne" prenesene v muzejem. Pri odpiranju in odstranjenju puvljov ali ovitkov od mum, so naleteli na spise, kateri odkrivajo in kažejo neovrgljivo resnico, da je bila tista murna od Ramesses-a II., ki je bil "faraon" — kralj in ostali sO bili pod njegovo vlado. Eden od raziskovalcev pristavlja k celi zgodovini ko je našel to grobnico tudi to-le izpoved: "Tu je bil skrit kralj zavarovan pred vsemi pokopališkimi roparji in. daleč proč od grobnice, ki je bila sezidana
z£ njega, tam se je namreč skri-i
pripovedke in se učili o "faraonu" in nje-Carnarvon zopet uposlil in mu dal nalogo,' Pozdrav vsem čitateljem govi trdosrčnosti v dvomih je li v resnici da naprej zasleduje grobnico kralja Tut.,! drugič kaj več.
in
kdaj živel ali ne, mu danes lahko v obraz pogledajo.''
katera, kot nam je že znano,' da se jo ni j moglo najti. Mr. Carter je tedaj nadalje-, val to raziskovanje do jeseni 1. 1922 ko jej ^ Bil je Amerikanec po imenu Mr. Teodor dogotovil in našel to kar je iskal. Ta tomba
John Golobic.
-o-
Joliet, 111.
...................... r_________________ Cenjeno uredništvo: — Pro-
Davis, ki je prezimoval v letu 1902 v E- kralja Tut, je bila tako varno skrita, da ko'sim za par vrstic v našem pri-giptu. On je postal zainteresiran v preisko- i0 tombo Remesesa VI. zidali, so ves gra- ljubljenem Amer. Slovencu. V vanj^e grobnic in sploh starin in tako je na- mos zmetali pred vhod grobnice kralja žtev. 123. berem dopis iz naše
ob tut., ki se je nahajal uprav pod tombo Re- naselbine, da se premalo zani-easu glavni inšpektor za Egipt in je nadzo- meseca. Ampak storijo o iznajdbi te vred- mamo za novice poročati. Po-roval raziskovalce starin in tomb za Kairo nostne tombe, katera vrednost je bila ce- 'ročevalec s tem sam sebe uda-museum. V letu 1903 so bile dve tombe njena na 50 miljonov dolarjev, vam hočem ri. Zakaj pa sam ne poroča, odprte po Mr. Carterju, potem pa je neki opisati ob drugi priliki, drugi mož prevzel njegovo mesto v 1. 1904.|. Ta čas je bil Egipt popularen kraj za bo-
Dr. McKaskil, teolog, piše zelo obširno
saj je sam dober poročevalec. Jaz sem se že posvetoval na dostojnem mestu, da bi dobil
gatince, ki so hodili tje v zimskem času, in natančno o tombi Remesesa II. kot fa- izpise in pošiljal vsak teden med katerim se je nahajal tudi Mr. Davis,Iraona. On tudi zatrjuje, da je bil tu kraj! novice, pa nisem bil uslišan, ki je postal zelo zainteresiran za preisko- kjer je Bog z Mojzesom, govoril, mu nare-|Po sodnijah pa nimam časa; da
vanje grobnic.
koval in zapovedoval. Takisto, da je bil tu Mojzesov rojstni dom. Dr. McKaskil pa ne
Lord Carnarvon iz Anglije je ta čas pre- samO trdi slepo, pač pa vabi vse nevrjetne-zimoval v svoji luksuriozni hiši, ki je bila-že, da naj pridejo k njemu in si ogledajo
7 0rraiona na pftltin no	VI1 Tu J?	J _ i ■________t	.	. , .	•
bi jih hodil poslušati , kaj se razpravlja o divorsih in drugih -I zločinih, ker s tem se naselbini tudi ne dela časti. Klativitezov
ga živi in nam Slovencem še mnogo let ohrani!
Mrs. M. P.
-o-
Pueblo, Colo.
Cenjeno uredništvo:— Prosim Vas, da mi odstopite nekoliko prostora v našem glasilu, da izrazim svoje mnenje v korist Z. S. Zveze.
Neka legenda pripoveduje, da je nekoč prišla svinja vsa umazana, ker se je malo prej v gnojnici valjala med tropo belih golobov, ki so zobali žito. "Uvuk'*, zarenči svinja nad golobi, "boste šli v kraj, da se med vami ne zama-
žerrr......"—Na to legendo sem
se spomnil, ko je te dni prišel Peter Zgaga in zarežal nad uglednim pisateljem Rev. J. M. Trunkom, da švinjari v našem listu. Ta dogodek pokazuje, da tudi new^orška svinja tako misli, kakor ona, ki jo zgorajšna
legehda omenuje!
* » *
Peter Zgaga je menda že pozabil, da je imel radi svojih j svinj arij že sitnosti pred sodiš-
zgrajena na čolnu na reki Nil.- Tudi on se dokumente in druge predmete, katere je.se nikjer ne manjka ne v Jolie- ristilo celemu članstvu spadajo-
Bratje delegatje in gl. od- |či. Vsaka stvar ima sVoj vzrok borniki. Držimo še našega le-,in zato pravimo, tega kriv je pega gesla, ki se izgovarja ta-j ta vzrok. Pri Petru pa lahko ko v lepih besedah. . Bratstvo, rečfemd, tega kriva je njegova svoboda in napredek. Torej |gofla pridimo skupaj v bratski ljubezni. Pomnimo, da obstanek naše dične odganizacije je odvisen na našem žmernem delovanju, naj ne bo noben iztned gori imenovanik sebičen, ampak glejmo, da storimo vse v svoji moči, kar bo najbolj ko*
je zelo zanimal za raziskovanje grobnic, našel v tombi, ki so lastna priča resnice. Itu ne drugje. In ravno v času, ko je Mr. Carter postal Toraj ob drugi priliki bomo slišali kaj! truden od svojega dela in državne službe, več o tem.	. ! de
če pod okrilje ZSZ.
V prvi
Nasvet. — Nikoli ne udari človeka, ako nisi siguttin, da je to zaslužil: pri teih fca ne pozabi preje dobro pomisliti, ako ni on fnočnejši.
Pre d no sta se poročila sta včasih dq treh Zjutraj skupaj
Na farmah je poleti za mla-jvrsti moramo gledati, da ižvo-|ha, ona dbtfeh ii^f x^l®' in zdrave dosti dela. Imajo | (Dalje na 3. strani.) tnj;ga _ ^ma.	^
\\ .in !!■■■■■ »i/kSH*.-.^■—■■■iI■ ■■ i. )i
| Družba ifegSM sv. Družine j
'AMfeftlKANSKI SLOtfclSfEC"
(THE HOLY FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLJENA ». NOVEMBRA 1914.
sedež- joliet, ill.
Naše geslo: *'Vso za vero. dom in narod; vsi za enega, eden ia vse."
GLAVNI ODBOR. Predsednik ..........GEORGE STONICH. 815 N. Chicago St.. Jolict 111.
I.	podpredsednik .... JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podprcds.....JOS PAV LA KOV IC H, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa.
Gl. tajnik ................ JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, 111.
Zapisnikar ............ PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111.
Blagajnik ............ SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Jolict, III.
Duhovni vodja .. REV. P. K. ZAKRAJSEK, 1852 W. 22nd PI. Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR. ANDREW GLAVACH, 1844 W. 22nd Place, Chicago. 111. JOSEPH MEDIC. 823 Walnut St.. Ottawa. 111. JOHN PETRIC 1202 N. Broadway St.. Joliet. 111.
POROTNI ODBOR.
POSLANO!
IZ SLOV. NASELBIN [tolikega shoda naj vidi jav-<Nadaljevanje 2. strani.)	tudi pri nas, kaj je s!av_
limo predsednika, ki bo v vseh;noatni katoliJkl Sprevod in ka- Vabilo k svetišču Matere Božje ozinh gledal na red, ki je zrno- ^^	v Carey, O.
žen predsedovati. Ako vidi, da Drflfi bfatje in cenj	i-f k * »
kakšen delegat vedno veliko1^ moROlne matere K S K J Ze petdeset let obsto^ sve" govori in da malo ati sploh nič pokažihl0 rtcUstraieno na dan ^ ČaSt MatCre B°Žje P°d ne pove, naj se mu odvzame katoliškega shoda, da nas je beseda, oz. njegova dolžnost Teliko, da hočemo živeti in sije, da gleda da se v vseh ozirih 'cer j^tolliko živeti!
čas prihrani, da končamo naše, Dobrodošli! sobojevniki za I^r^HiT naporno delo ter, da se povrJsveto stvar, vam že 8edaj kliče ,
imenom: "Tolažnica žalostnih v Carey, O." Tisoč in tisoč romarjev prihaja semkaj iz vseh narodov in jezikov, med tefni
Zafrknik, Vol
VOLEK:
nemo na svoje domove, kakor hitro mogoče. Ravno to velja ostali delegaciji, da sodelujemo s konvenčnim predsednikom, da mu gremo na roke, v vseh
Pripravljalni odbor.
Poroke na Brezjah.
ljudstva. Njihovo število je od leta do leta večje, ki prihajajo semkaj, da prosijo pomoči v svojih stiskah pri Jezusu, sko-
V tifkajšnjem Marijinem fzi priprošnjo Device Marije: ozirih, ter na ta način prihra- svetišču so se poročili: Mirko,i4Tolažnice žalostnih." nimo Z. S. Zvezi veliko nepot- jRupert, učitelj pri Dev. Mariji Romanje tu sem se vrši več-rebnih stroškov. Zveza naj v Polju> 2 Frano Lipove, uči- krat v letu. Prihodnjo in naj-ostane na nepristranski podla- teljico na Uncu; Ciril Zupan, večje pa je dne 15. avgusta na gi, kakor doslej.	čevljarski mojster v Ljubljani,1 čast Marijinega vnebovzetja.
Kar se pa tiče za napredek, 3 Frančiško Krodčič iz Št. Jer- Na ta dan bodo posebni vlaki moramo gledati, da izboljša- neJa na Dolenjskem; Jožef Si- vozili v Carey iz Clevelanda in mo pravila v nekaterih točkah, cherl, uradnik v Belgradu, z Toledo, 16. avgusta pa iz Co-
ker pri izboljšanju pravil bomo Natalijo Prah, učiteljico pri	lumbus, Youngstown, Akron in
odprli vrata za novo članstvo^ Sv- Urbanu nad Ptujem; Ja-	Barberton. Vsak dan se služijo
da bomo prišli do zaželjenega kob Tavman, kurjač na Jese-	zaporedoma tihe in pete sv.
Do dne 31. dec. 1924. je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, cilja, do večje in močnejše Z. nicah» s Karolino Kotar, šiviljo	Tnaše, pridige, procesije iiv^bla- .VOLEK:
ANTON STRUKEL, 1240 Third St.. La Salle, TU. JOS. KLEMENCIČ.1212 N. Broadway. Joliet. 111. FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St.. Universal. Pa.
Prerad Ki mi Pa tež Zato mi Utonila In zrave Kar sež Že pis* V nebo Da zda In prošl Ukori
SV. PETER:
ter njihovim dedičem raznih podpor. $35,993.91
poškodnin in posmrtnin t znesku
Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško aH žensko društvo, ter ga pridružijo Družhi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov (ic). Spre-^ jemajo sc moški in ženske, od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta.
Zavaruje sc lahko za $250.00 ali $500.00. i\o dosežemo število 2000, se zvi?a zavarovalnina na $1.000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine še zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije.
ROJAKI, PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE!
IZ URADA PREDSEDNIKA D. S. D.
S. Z.
Konečno pozdravljam članstvo ZSZ. osobito pa delegate in gl odbornike, ker na njih bo veliko ležeče glede bodočega napredka in obstanka Z. S. Z. za prihodnje štiri leta.
Ostajam Vaš sobrat
Anthony Jeršin, predsednik in delegat dr. št.
16. Z. S. Z.
-o
(Opombra uredništva:— Ta
|v Ljubljani; Jakob Rozman,; poslov. vse delavec v Boh. Srednji vasi, z Zlati jubilej, ali petdesetlet-| Rozalijo Sodja, vdovo posest- niča tega svetišča se je sloves-
nico istotam.
Joliet, 111. j vsaj približno pokrili take ve-Slavnim društvam se nazna- like stroške v slučaju operacij, nja, kakor je bilo to že označe-| Nadalje bp potreba nekaj u- f.opis bl bil. moral biti -°bjav-no v zapisniku na polletni seji kreniti za naraščaj malih dru- jlje? v zadnJ1 sredini številki, a gl. odbora, da 6 ta konvencija štev. Srce me boli, ko vidim se je nam v t,ska™i nekako za-DSD. bi se imela vršiti 8. sep- po nekaterih Slovenskih na--lozi1 kar J*e nam Jako neljubo, tembra t. . v Chicago, 111. Ker prednih naselbinah pa imajo objav,jamo &a danes in upa-se pa ravno naš častiti gospod po 8—9 do 14 članov v druš- mo' da bo PrišeI na svoj cilj Duhovni vodja nahajajo na ro- tvu. Kaj je temu vzrok, to naj 1>recl konvencijo Z.S.Z.)
Hinje.
Iz strahu pred naborom izginil
manju v Evropi je gl. odbor kdo drugi odgovori. Morebiti sklenil na svoji polletni seji, da zanemarjenje dolžnosti ali kaj bi ne bilo ugledno za našo mla- temu podobnega. Tudi temu do organizacijo, da bi ne bilo bomo morali najti zdravilo.
Duhovnega vodja navzočega na ako ga je sploh mogoče. In še vdeležite seje, v soboto
IZ URADA DR. KRS. ŽENA IN MATER.
no obhajala in nova cerkev je
bila posvečena od škofa dne 28.
junija t. 1. Ta cerkev je jako
velika in lepa. Razume se, da
.	. . ., „ ,„je je stala veliko denarja. Ker pa
neznanokam ,*fn,l Fehk, je na „jej ve]iko do] ^
Turk iz Visejca V.del. so ga obraiamo na dobra srca, da bi
se, kako je v gozdu sameura se-	•• • j •
. . J v.. . K	nam s svojimi darovi prišli na
be imenoma klical, se smejal	pomog
in zajedno otožno gledal v da-	Namerava se naročiti velik Ijavo. Vse .skanje vaščanov je a]t kamor se bode postavila
brezuspesno. Sumijo, da je sko-	čudovita podoba M. B _ Ime_
cil v globoko jamo, ki se jih	na dobrotnikov, kateri bi v ta
nahaja vec v okolici.	namen darovali $100.00, bodo
Aha, Žadjat Hinavsfc Kako Moje Sam Bog
Resnice Za žark< Ze vse Zastonj
ŠIRITE AM. SLOVENCA.
vsekana v posebno tablo, katera se bo vzidala blizu altarja. Imena dobrotnikov, ki bo da-
NAZNANILO IN ČILO.
Vsem cenjeni naročnikom
PRIPORO- rovali po $5.00 aH več, pa bodo napisana na pergament in vložena v altar.
i •	. ,	, * . i Za vse dobrotnike se bodo
Prosim da se prav gotovo in.vsem rojakom po državi >,užile ^	.
in se bodj> o-pravljale molitve, dokler bode
I	je[Minnesota naznanjamo, da jih
konvenciji in ker nam je po-(veliko drugih važnih stvari bo. na praznik Marije v nebovza- bo te dni obiskal naš Potovalni ^^^^ ^ trebna vsaka umetna pomoč za prišlo na razpravo prihodnjo tja. dne 15. augusta. Prosim zastopn'^ Mr-	Mladič, ki
procvit in napredek. Radi tega konvencijo. Toda bratje in ses- tudi da katerf je le mogoče naj Je Pooblaščen pobirati naročje gl. odbor premenil čas gl. tre na noge, pridite s svojimi pride zv. v cerkev od 7:15 uri ■ n*no za Amerikanski Slo-
zborovanja, namesto 8. sep- nasveti v javnost, da se že pred tembra se bo vršilo 28. septem- konvencijo pomenimo potom bra v Chicago, 111. mesto, ki ga našega glasila, kaj bi bilo ko-je izvolila zadnja konvencija, ristno in kaj ne.
Pridite na božjo pot v Carey, O. in Marija: "Tolažnica' žalostnih'* bode Vam v pomoč.
SV. PETER:
da molimo skupno sv. rožni ve-' venec in list Ave Maria ter na" nec. Po večerni pobožnosti birati za imenovana lista ogla- Rev. Alojzij M. Fish, župnik, naj vsaka gotovo pride v cer-ise in vse' kar v zvezi" s temi,Carey, Ohio.
S sobratskim pozdravom Ceo StonicH,
predsednik DSD.
-o-
Pittsburgh, Pa. Članom in članicam društva
svoje verne rojake iz ChicageJ p,idobivati nove naročnike za ^	w n	,, nQn „ »Jolieta,, iz Waukegana, iz; Amenkanskega Slovenca da
razmotrivanje '"'JDruzme' lt.1,'.D8D- VT Sheboygana, iz Bradleya, sploh dob,n °L amengk, Slovenci cim-, ... . .potom naznanja, da se nebode ;y hii*n;n	«« ___;J P»*eje katoliški dnevnik. Vsem
Vapored bo v našem1 glasilu A-merikanskem Slovencu objav- j Ijen pravočasno.
Nadalje sem že zadnjič opozoril cenjeno članstvo, da sedaj jim je odprta pot potom glasila "za javno
•	«	* 1 • V	• I f v	IIU<j««MIMMI Vtll
za spremembe in zbo jsanje razmotrivaIo 0 praviHh in dru_ pravO^za splosno zboUsanje nasvetih za bližajačo se za napredek m trajni obstanek konvendjo DgD na	d '
nase slavne organizacije Druz- ' be sv. Družine.
Al! žalibog v tem smo jako, Kcr tega dne priredi naSa
mirni in tihi, kakor da naša Sl,„ •• . . , .
'	,župnija velik izlet na King
DSD. bi ne potrebovala nobe- Tut,g Grove y Glenshaw> in
ne javne debate m agitacije m ygakdo težko pričakuje tega
kakor, da bi bilo vse v pravem dne> kjer ge bo praznovalo ve.
tiru napredka. Ampak mi ve- ge]i gQd patrone cerkve MaH.
mo, da to ni vse tako in da m, jinega Vnebovzetja, v prosti
kveno dvorano.
Mary Kobal, pred.
NA POMOČ KLIČE SO. CHICAGO.
podjetji.
Rojake po Iron Range uljud no prosimo, da gredo Mr. Mladiču na roko pri razširanju katoliškega tiska. Pomagajte mu
(seji, 16. avgusta, kakor je to 1 bilo določeno.
ravno danes potrebujemo najbolj važnih podatkov za napredek.
Radi tega Vam blagovolim jaz sam le nekaj glavnih točk, katere vzemite trezno v pre-
naravi.
Tozadevna seja se bo vršila
dife 20. septembra, na katero
se vsi prav uljudno vabite,
vsak naj prinese, kak dober na-
, .	. , , svet, za boljši in večji napre-
tres. Zgodovina nam je doka- dek naše maJe organizacije
zala, da potem načinu kot se- g D Prihodnja geja 16 avgu_
sta bo med 9 in 10 uro zjutraj, vsak naj pride pravočasno, da
ar.j bi se znalo organizacijo spustiti v slabe finančne razmere in to je vzrok in je naša sveta dolžnost, da to dobro prertiišljujemo in preudarimo. Mi bomo primorani preurediti lestvico, ker smrtninska lestvica je zelo nizka in nam ni potreba čakati, da bi jo preuredili še le potem, ko bi nam državna postava tako zaukazala, ker potem bi znal biti hujši u-darec, kakor sedaj. Zato vzemimo si lestvico za prvo nalogo in imeli bomo dovolj premišljevanja za nekaj časa.
Drugo je, da mi lahko zbolj-šamo slučaje operacij, kajti dobro nam je znano, kakšni stroški so danes pri operacijah. Zdravniki danes računajo od $150.00 do $200.00 za svoje delo in potem pride še bolnišnica s svojim računom, ki je o-krog $75.00. Z malo doklado bi se dalo v tem oziru operacijske odškodnine zvišati, da bi
bo nam mogoče se, - udeležiti skupno sv. maše z drugimi društvi vred ob 10. uri.
Vse članstvo Družbe sv. Družine sobratsko pozdravlja,
Odbor dr. štev. 11.
iz bližnje okolice na primer iz Summita in dobrodošli zastopniki tudi od drugih naselbin. Dne 20. septembra, na dan ka-
ga prav toplo priporočamo.
Uprava Amer. Slovenca.
ZAHVALA.
PRIPOROČAM SE
da
FRANK GRILL
Edina slovenska mlekarna
Razvaža mleko na dom
točno vsaki dan. 1818 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. Slovenci podpirajte slovensko podjetje.
KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE
A. F. WARHANIK
Tem potom se zahvaljujem vsem prijateljem v Calumet, Mich., ki so mi bili na strani ob smrti nepozabnega strica
JOHN BUKOVETZ-A bodisi v bolezni ali ob smrtni postelji.
Posebna hvala pa onim, ki 30 me pravočasno obvestili o smrti.
Vi nepozabni stric počivajte v miru in tuja žemljica bodi Vam lahka.
Žalujoči:
John P. Judd.
St. Paul, Minn., dne 8. aug., 1925.
rojakom 11a Ely, Minn., kdor potrebuje sveže rože in zanesljivi lekarnar — zaloga vence, dobi največjo iz bero fotografičnih potrebščin. /
pri meni.
FR. PENGAL, Ely, Minn.
(č)
2158 W. 22nd Str.,
vogal Leavitt ceste.
CHICAGO, ILL.
ROJAKI!
SLOVENSKIM ROMARJAM V CAREY, OHIO.
Naznanjamo, da bo letos zopet Slovenski duhovnik na razpolago Very Rev. P. Hugo Bren, O. F. M. iz Lemont, 111. bo v Carey 15. augusta. Ker vlaki iz Clevelanda dospejo bolj pozno je predstojništvo romarske cerkve v Carey do-voljilo, da bo sv. maša s pridigo pozneje, kot druga leta. Natančen čas bo oznanjen v cerkvi.
LED!
LED!
LED!
VOLEK:
Dober in splošen liniment
Paift-fixpeller
Ce va« mučita revmatLzem ali nev-lalgija, vdrgnit* t« iz boren domaČi liniment na bdleča mesto in sledila bo hitra odpomoč. 33 ia 70 cintov v lekarnah. Parite na tvorniiko znamko Sidro.

P. AD. EICHTER & CO. Berry ft South Sth Sta. Brooklyn, N. Y.
%

L
Oni, ki se namerava preseliti i v staro kontro, se mu nudi da si ustanovi lepo bodočnost! U-godno se proda v bližini Ljubljane, ob prometni cesti, ob vodi dobro idoča gostilna z tra-| fiko (med vojno se opustila trgovina). Vse je že preko 30 let vpeljano. Obstoji pa iz d?eh priti, solid, zidanih hiš, hleva, nov dvostruki na dva okna — kozolec. Troje lepih njih, travnik, vrt, dva gozda. Vse v neposredni bližini hiše in na ravnini. Hiši sta tik prijetnega potoka. Vprašati se je na Kramar, Celje h. št v. 77, SHS.
S-p.-s.
V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pija-. če, da meso ne radiši, mleko ne skisa,
i. t. d.	SV. PETER:
Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Ka-I tera ga od slovenskega ledarja še ne ktipupe naj to Stori: Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prasajte za:
JOE PAPESH 1825 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča.
NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE:
. Kapsa
2000 BLUE ISLAND, AVE., CHICAGO, ILL Phone: CANAL 1614 Trgovina vsakovrstne ielcznine, strojniške naprave, električne potreb-icine, cevi za plin, avtomobilske potreb-ičine, vae železne potrebe ža postavlje-aje garage ali hiš. 1500 drugih različnih predmetov v zalogi. Naše cene so naj-ntijel
Blago dovažamo na dbm, v vsaki del me rta ali predroesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naii stalni prijatelji.
(S. fc P.)
V	nebo Hoteč Bog vs En čas, Nekoč Pri h ru 1 o Da vaše Pač bil Ki mislil Presega,
V	nebo Ta bil In zda. Stolet j Možje Objel Ze dav Kaj vs« Z njim Kaj v Da bi Ter vrg Pa Bog Kar je Na veko Zastonj Zdrobiti Naj se Zaganja Iz boja Prišla Zdaj
V	beseč Zmlatit Kar dru Ker ste Preveč Ne vesti
V	nebes Pa mec Prekunš Da z Pomije
Usmilj In pusti Saj vidiš Preveč
Naj bo, Za boln Vam pa Seboj Kako je Pogled Tu vzbi Za gled Pogled Prelepo Tu solne In setev Jaz dal Za bolni Vas mer Cifutsko Pogled Bi zleču Ki nosit Na čelu In drug Vas Le gl Vam Pojdite Nikar Pripra Vam
_____
MUM
" ......
(JladiatorjI
Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Why te Melville. Prevedel Paulus.
Ponosno je dvignil glavo, smehljal mu je zaigral na ustnicah in oči so mu zasijale. Spomnila se je, da je tako izgledal, ko je pozdravljal cesarja v amfiteatru, spomnila se je tudi na dvoje črnih oči, na bledo lice, ki je tako strahoma sledilo vsaki njegovi kretnji.
"Tako zelo, da se jej rad odpovem in je ne vidim nikdar več, če jo za to ceno morem rešiti. — Kako bi mogel misliti na samega sebe, če gre za njeno srečo in njeno varnost.'*
Vkljub vsem svojim slabostim je bila Valerija izrazit ženski značaj. Sanjala je o taki t isti, resnični ljubezni, vedela je ceniti in občudovati njeno plemenitost in vzvišenost. Sama je bila ponosna in plemenita in ni mogla prenesti, da bi jo kdo prekašal v plemenitosti.
Eskin predlog, da se vrne k njej in postane njen suženj, koj, ko izvrši svojo nalogo, je popolnoma razorožil njeno ljubosumnost. Vrhu tega ni bila vajena, da bi razkrajala svoja čuvstva in brzdala svojo strmoglavost, ravnala se je vedno po svojih trenutnih nagonih. Ni se ustavila, da bi premišljevala o morebitnem kesanju, ki se ji bi zbudilo, o o-čitkih, ki se bodo oglasili, ko bo minil bolestni čar samopremagovanja in žrtev, in o praznoti v svojem življenju, ki jo je dosedaj mučila, in ki jej bo odslej še neznosnejša. In če se ji je morebiti tudi prikradel v srce rahel prlas hude slutnje, da bo pozneje kedaj svoj korak obžalovala, ga je naglo udušila, preden bi jej še mogel prevpiti njena plemenita čuvstva, in prigovarjala je Eski, naj jo zapu-~ sti, ker ni zaupala svojemu srcu, da ne bi morebiti omahovalo v svoji požrtvovalnosti.
"Sam si,'* mu je rekla, naglo je govorila in se silila k mirnemu glasu, "sam si v velikem mestu, pa pogumen si in zvest. Taki značaji so redki in vredni Cele legije. — Vsekakor pa, Če hočeš kaj doseči, moraš imeti zlato v žepu in meč za pasom. Oboje ti bom dala in povedal boš temnookemu dekletu, da je Valerija rešila tebe in njo!"
Njegove sinjemodre oči so počivala na njej z izrazom najglobokejše in najvnetejše hvaležnosti —.
In spet je vzkipela v njeni duši divje, ko^ prneča ljubezen in grozila, da preplavi vsako drugo misel, vsako drugo čutenje —.
Pa njegov odgovor je kakor hladen val odnesel hrepenenje njenega vročega srca:
"Večno bova hvaležna! O, da bi mogla kedaj to najino hvaležnost pokazati! — Nikdar ne bova pozabila Valerije 1"
Mirina je premišljevala, da izgleda njena gospodarica kakor kraljica, ko jo je poklicala in je naročila, naj jej prinese mošnjo zlata iz sobe in meč, ki je visel v vestibulu, in naj oboje izroči Eski.
In ponosna, bleda je stopala proti hiši, navidezno brezčutna za njegova zahvaljevanja. Pred pragom se je obrnila in mu dala roko v ~~poljub.
V tistem hipu se je vrnila Mirina iz hiše in je videla njen obraz, ko se je Eska sklonil nad njeno roko, in celo to lahkomiselno dekle je ganila divja nežnost in otožnost, ki je sijala iz njenega obraza —.
Toda ko se je Eska vzravnal, je bil njen obraz spet hladen, miren in brezstrasten kakor marmor —.
In počasi je izginila v portiku in niti drzna Mirina ni imela poguma, da bi jo motila v njeni sobi —.
VI.	T*
Velo listje —.
Neštete zvezdice so sijale na strehe carskega Rima.
Koliko mnogoličnosti v željah, upih, stras-tih, pregrehah in čednostih, v veselju, razkoš-nosti in trpljenju so krile te strehe —! Kake
neverjetnosti so se dogajale* pod njimi, kaka nasprotstva so ločile tenke stene iz desk in opeke —!
Tukaj ubogi, izmučeni delavec, zabuhlih, pekočih oči, upadlih lic, sklonjen pri slabo brleči oljnati svetiljki nad delom, ki ga ves celodnevni trud ni mogel dokončati — tam masten, rejen suženj, pijan od ukradenega vina in poln obilih ostankov od mize svojega gospoda, smrčeč ogabno na svojem ležišču. Na tej strani ulice, — cela mnogoštevilna, poštena družina, tesho stlačena v zatohli podstrešni sobici, — na oni strani prostorna palača z marmornatimi tlemi, z visokimi hodniki, z zračnimi dvoranami, posvečenimi udobnemu uživanju, sramotni pohotnosti enega samega človeka — patricija, senatorja, bogataša, — pa zategadelj nič manj razsipneža, •>rezznacajneža, izdajalca, pohotneža —.
Da bi bilo mogoče dvigniti vse te strehe, odpreti te sobe milijonom nebeških zvezd, ki so se zdele, da jih tako pozorno gledajo, — koliko brez d no pokvarjenosti bi razkril cesarski Rim —!
Rane so se skrivale pod blesteči m se škrla-tom svetovnega mesta, rane, ki so gnile in razjedale mozeg 111 kosti "gospodarice sveta." —
Šest stopnic visoko gori, pod visečo streho, v beraško revni sobici se je vršil prizor — o-gaben sam ob sebi, pa še daleč presegajoč nizkotno hudobijo in podlo izdajstvo Rima.
Damasip in Oares, Placidova klienta, sta storila svojo "dnevno dolžnost" pri patronu, 111 ju več potreboval in podala sta se domov.
Njuno stanovanje je bilo eno najslabših, kar se jih je dalo najti v velikem, pa natlačeno polnem mestu. Štiri prazne stene, raz-pokane od vročine, so podpirale golo strešno tramovje, opeka, še vroča od solnčnih žarkov, je gledala v sobo. Lesena, razgugana in škripajoča postelja z ubožno slamnjačo, skozi katero so gledali šopi slame, je stala v enem kotu, v drugem napol strt glinast vrč, narejen po grških vzorcih in napolnjen z mlačno, nesnažno vodo, — to je bilo edino pohištvo v prazni sobi poleg polomljene police, na kateri so stali lončki in steklenice z mazili in dišavami za negovanje las in kože. Kos ples-nivega kruha je ležal ob zaboju, polnem razne obleke in druge navlake, in poleg njega prazen vrč za vino.
Prebivalca tega skrajno revnega stanovanja pa vkljub temu nista kazala na svoji o-bleki nobenega sledu uboštva. Še precej dobro rejena sta bila, saj sta se hranila na račun svojega bogatega patrona, in čedno in snažno sta bila oblečena. To je zahteval njun poklic: povečati ugled patronov in izvrševati razne posle, ki so bili sicer često u-mazani, ki se jih je pa dalo oprati le v snažni obleki in z vplivnim nastopom. — Zares, Damasip in Oarses bi ne bila delala stramo-te niti Cezarjevim predsobam.
Spadala pa sta ta dva tribunova oproščan-ca med ljudi, ki živijo zabavi — zabava v pomenu, kakor se razume v velikih mestih _.
rned ljudmi, ki živijo samo čutnim potrebam teiesa. Svoj zaslužek, večinoma pridobljen po nepoštenih potih, sta zapravljala v tistih nizkotnih nasladnostih, ki jih je Rim nudil nenasitni poželjivosti, kolikormogoče po ceni sta si jih poskrbela in se solnčila v grešnem veselju, ki se klati po velikomestnih ulicah, — ter potem spet zlezla nazaj v svoj brlog' kakor ostudna golazen, — kar sta tudi bila v resnici.
j Egg ZA DRUŠTVA 11
1 1 b&t« -- h 9
cerkvena, podporna ter razne slav-	JU ^
nos ti.	O ^
Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, ®
0	t ~	-	regalije znake itd.
H Pečati, štampilje in druge potrebsči- y ffi F \" -f.,	ne naročite pri
1	M&y AMERIKANSKI SLOVENEC |
S /Win	1849 WEST 22ud STREET y
Ij^m^	CHICAGO, ILL.
iiM^^i v
CLEVELANDCANJE I
kadar potrebujete poRrebnika se spomnite redno na prvi slovenski pogrebni zavod
GRDINA IN SINOVI
1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite:
Randolph 1881 ali 4550.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naro čila premoga, katerega pripo I j am na dom. Prevažam pohi< stv«. ob Sašu selitev in vse leaf spada v to stroko. Pokličite ma po telefonu I
2018 W. 21st Plačo CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221.
-.. . .
Nov most.
Na Kudenčicah je podjetnik g. Cengle iz Radovljice začel graditi betonski most, za katerega je lansko leto za časa Davidovič Koroščeve vlade poslanec Brodar izposloval znatno podporo. Primankljaj bo
pokrila občina.
Umrli so v Ljubljani.
Karel Modic, mizarski mojster, 27 let. — Alojzija Mencinger, dninarica, 21 let. —Ciril Meden, bivši posestnik, u-žitkar, 77 let.

>
Evelethski zdravnik brez zdravil
Chiropractic in Electro-Phisiother-apy zdravljenje' za akutne, kronične, nervozne in bolečine v hrbtu. — Ne glede nato kakšna je bolezen. Tudi, ako vas nihče ni mogel pozdraviti, poskusite mojo novo« metodo zdravljenja.
Skušnje imam že devet let z najboljšimi vspehi.
Preišeem vas brezplačno.
Dr. O. C. Lorentzen
Miners National Bank Bldg.	Eveleth, Minn.
^IPISANO POLJE
& -—J. M. Trunk-, -
K

Članico društva v Springfield, 111., se zahvaljuje "materi naravi" (pa niti z veliko črko ni pisano!), da je zopet zdrava. Prav, prav, tudi nara-
tudi gospodarsko svobodo. Obojna svoboda se krati- Slovencem na Koroškem in Goriškem in za obojno se je bil boj. Zadovoljnost je pa druga stvar.
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ...	Cleveland, Ohio.
TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC !
Randolph 1881 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA: 15303 — Water Joe Road — Phone Eddy 5849
SLOVENSKE GOSPODINJE
•o prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše — MESO IN GROCERIJO *— istotako vse vrste drugo sveie in prekajeno meso. ter vse druge predmete, ki spadajo t področje mesarske in grocerijske obrti.
JOHN N. PASDERTZ-
Cor. Center and Hutchins Street,	JOLIET, IZX.
Chicago telefon 2917.
Bseeeea
Phonei: 2575 in 2743.
Anton Nemanich & Son
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L- 1895.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krite in ienitovanja. — Cene zmerne.
va je nekaj dobrega, a kdo je Namiganje na Jugoslavijo ne ta "mati narava ?" Kako ji je drži, je niti v Rusiji nikoli ne ime? Morda Urša? To se mo- bo, je utopija. Neka vrsta žara stiskati, da pride preko- dovoljnosti se more doseči, a
Boga, ki je vendar gospodar [ravno socialistom je na tem, tudi narave. Ni čuda, da je čla- da delavstvo ni zadovoljno, niča vse narobe. Cerkev je ma- Pri zadovoljnem delavstvu, la in pritiklava, župnisče kras- poudarjam, kolikor pač je tana stavba, plesna dvorana pre- ka zadovoljnost mogoča, zma-lepa, duhovnik je od sile de- njka socialistom tal. bel, delo "premučno". Vse narobe. Narobe bo pa samo v glavi in še bolj v srcu članice, in samo radi tega je baje vse narobe. Te napake v srcu pa ne more popraviti nobena — mati narava.
* * *
"Bogami je hudo na svetu.— '' sem zapisal; cikalo je to na nekoga drugega. Mr. Molek pa misli, da sem to zapisal zase. Kaj še? Svetuje mi, naj
to hudo odložim, "ker vam vse
•s_i pa---Vsekako je vas stras-
no potegnil profesor J. H.
Konec pomenkov je pa zopet pod vsako kritiko. Kdo bo božjo podobo iskal na slonu, ušesih, dlaki ? ? "Vsaka žival ima gotovo mero pameti.../' Ali je to zrastlo na lastnem zelnjaku, ali ste pobrali stvar v kaki knjigi? Zdi se mi; d^Je zadnje resnično, ker si ne morem misliti, da bi kak priprost delavec mOgel kaj takega trditi. Ako trdite iz lastnega, potem ste pač ali izredna luč, alf
to pisano delo ne bo nič koris tilo". Sebi ne iščem nobene koristi. Ali tudi drugim ne bo koristilo ? Ko bi ne koristilo, bi
Moore, katerega navajate.
Konj pa kristjan...... bežte,
bežte, ta profesor je lopov alL
bil g. Molek gotovo svetoval,)	. . ,
noj pišem dalje in garam. Ni-| norc' Pa m treba vsega pobra-
sem kak enoleten zajec in vem,
kam pes taco moli.
Pride zopet "ž1ajm'\ Hvala, ste že prej povedali, pa ne škoduje. Mr. Molek pravi: "Navaden delavec sem". To ni nobena napaka. Drugo je, ko pravi, da "zajemam iz znanstvenih virov". To pokazuje, kako malo se zanese na lastno
ti, kar kak tak prismuknjenec zapiše.
Pri ti priliki povem lahko še nekaj. Profesorji, "učenja-T ki'% ki pišejo razne knjige, morajo pač pisati, da knjige spravijo med svet, toraj pišejo, kakor mislijo, da se bo ljudem dopadlo. Resnica je včasih prav stranska stvar. Kar bi ljudem
1002 — N. CHICAGO, ST.
JOLIET, ILL.
sodbo, in veruje znanstvenim, j ne ugajalo, tega se skrbno ogi-Ni treba, da bi bil kdo biolog, j bajo, ali pa zavijejo tako, da profesor, tudi navaden delavec ni pes ne mačka. Vi padate lahko razsodi, da ne more biti: kar z vrati v hišo, n. pr. da je vse resnično, kar pove kak pro- j prasnov večna. Odkritosrčnost fesor biologije je, n. pr. da je, je lepa lastnost, a ne sme biti žlajm, prasnov večna, nima bedasta; lepše se to izrazi, ko konca ne kraja. To je absurd-'pravimo, da je tak človek-nai-no, nesmiselno, in naj trdi tako ven, manj lepo, da je—pri-sto profesorjev. Sam pravi: smuknjen, ko vse veruje, kar "Naj je bil proces življenja na mu kdo zapiše.
zemlji kakršenkoli......" Tu je(	'	{
pes pokopan. Tega vam ne'
pove noben profesor, noben DRuSTVO SV. DRUŽINE znanstveni vir, ker vsi profe- (Holy Family Society)
sorji se bojijo ravno tega naj- it. lm D. D> joliet niSnoU.
važnejšega uprašanja kakor Ustanovijeno 2. nov. 1914. ognja, in preidejo preko njega Geslo: „Vse za vero. dom
Phone: Canal 4172
WESTERN PLAYER ACTION CO.
Manufacturers of Player Pianos. 2055 W. 22nd St., Chicago, UL
Fonografe, plošče in rol£ v vseh jezikih. — Razne inštrumente. Ne zavrzite stare piane, ker mi vam z njih napravimo nove. — Prihranite si denar, pokličite nas, podatki brezplačno. — Piane uglašujemo zanesljivo.
Brezplačno violino onemu, ki se vpiše pri nas za enoletni pouk po $1.00 za vsako nalogo. Ne zamudite te prilike.
s kako puhlo frazo. Kemične spojine, prvine, molekuli, atomi, elektroni......so samo majčken znanstven ocvirk, ki naj zakrije glavno, odkod prva snov, in kako bi se mogla mrtva snov razviti v živa organizma.
O politični svobodi naroda, pravi Mr. Molek, ima od mene širši pojm, ker njegov obsega
GROZDJE.
BOLJŠE DELO ZO-BOZDRAVILSTVA ZA MANJ NOVCEV.
Ako imate kaj sitnosti s svojimi zobmi, je najbolje, če jih daste popraviti predno greste na dopust ali počitek. Ako jib zdaj ne daste popraviti, se vam bo to odtegnilo, ker na potovanja ali od doma, ni misliti na zobozdravnika.
Mi popravimo vaše zobe v kratkem času. da bo-
I
VSE DELO JAMČENO
i
ste zadovoljni.
Preiščemo in ocenimo zastonj! — Bostrežnice.
Phone 4®54.
BURROWS
;t
ZOBOZDRAVNIK D'Arcy Bldg. 2 nadstropje.
Odprto vsaki dan in zvečer ob nedeljah do poldne- — Vogel Chicago in Van Boren ceste.	Joliet. HL
»s *
*
I t
t
3UK
V državi New York bo letos grozdje zaradi zelo toplega vremena zgodaj zrelo in zato bo izredno lepo in sladko. Mi borna kakor že zadnjih pet let tudi letos razpošiljali grozdje na debelo. Vsi oni, ki nameravajo naročiti to grozdje, naj nam čim prej pišejo po podrobna pojasnila, a naši stari odjemalci naj nam sporoče, koliko vagonov grozdja nameravajo rabiti. Zaradi pičlosti pridelka, naj se vsakdo čim prej preskrbi, sicer utegne biti razočaran. New-yorško grozdje je našemu ukusu najprijetnejše in zato je povpraševanje po njem od leta do leta večje. Mi smo lansko le-t to razposlali blizu pedeset vagonov grozdja po raznih naselbinah. V vašo korist je, da nam poverite nakupi grozdja to leto in uverjeni ste lahko, da bode-
te dobili najboljši pridelek. _
Za vsa nadaljna pojasnila se o-bmite na
JUGOSLAV AMERICAN CORP.
(Prej J os. Vogrič) 455 W. 42nd Street, New York, N. X
za vero,. dom m
narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1925.
Predsednik........George Stonič
Podpredsed.....John Kramaric
Tajnik Paul J. Laurich.
Zapisnikar ........ Frank Videč
Blagajnik .............. Jos. Grsič
Reditelj ............. Martin Bluth
Nadzorniki: Frank Vranichar, Joseph An« cel, Jakob Strukel.
Društvo šteje 507 članov in članic ter 261 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $13,421.00 bolniške pore.
Dne 1. Dec.1924. se je na hajalo v blagajni $4922.41.
Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo.
Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo.
Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših.
Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor:
Predsednik: Geo. Stonich 815 N Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. Vsi v Jolietu, 111.