St. 7(1697) Leto XXXIII NOVO MESTO četrtek,
18.	februarja 1982 Cena: 12 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
Jedrska prvič s polno močjo
Stourna 100-odstotna obremenitev je eden od pogojev VVestinghousa za predajo atomskega prvenca elektrogospodarstvu — Še 2 milijardi dinarjev
Minuli četrtek ob 13.40 je jedrska elektrarna Krško dosegla polno obremenitev in jo zadržala nekaj ur. Stoodstotna obremenitev je izmed pogodbenih pogojev, po katerem bo Westinghouse predal našemu elektrogospodarstvu elektrarno šele tedaj, ko bo vsaj J00 ur obratovala s polno zmogljivostjo. Predvidoma bo to v zadetku aprila.
Takrat bi bilo konec poskusnega obratovanja JF Krško, ejektrarna bi postala gospodarski objekt, po svečani otvoritvi
Prispevek znanosti
Prihodnje leto v Novem mestu o NOB na območju Zumberka in Gorjancev
Območje Žumberka in Gorjancev, ki obsega dobrih 1000 kv. kilometrov ozemlja petih slovenskih in treh hrvaških občin, je v preteklosti, še posebno pa med narodnoosvobodilno borbo, odigralo pomembno vlogo, katere pa do današnjih dni še niso znanstveno zadovoljivo raziskali. Zato so pred dobrimi tremi leti, ko so ustanovili skupnost spominskega območja Žumberak -Gorjanci, zapisali v program poleg ostalih nalog tudi izdajo Posebnega zbornika, v katerem bi združili znanstvene prispevke, ki bi podali vsestranski pomen lega območja, poudarili pa njegovo veliko vlogo v NOB.
Odbor za pripravo znanstvenega simpozija, ki ga vodi Rade Bulat, je storil enega prvih korakov k uresničitvi te zamisli s sestankom, kije bil 9. februarja v Novem mestu. Člani pripravljalnega odbora so sklenili, naj bi bilo znanstveno srečanje prihodnje leto v mesecu maju.
bi se naš atomski prvenec konec junija konstituiral kot delovna organizacija. Elektrarna takrat še nekaj časa ne bo mogla trajno obratovati s polno močjo. Obratovanje bo namreč .motila nečista reka Sava, oziroma odpadki iz tovarne „Djuro Salaj” v Krškem. Ta nadloga bo občasno zahtevala čiščenje hladilnih sistemov JE vsaj še nekaj mesecev, dokler ne bo v Krškem v celoti zgrajena čistilna naprava.
Do končne izročitve elektrarne elektrogospodarstvu bo treba poleg 100-urnega delovanja ob polni moči in čistilnih naprav izpolniti še nekatere druge pogoje. Spričo nezgode v ameriški elektrarni na Otoku treh milj bodo na objektu potrebne nekatere dopolnitve, zagrebški klinični center se bo moral usposobiti za zdravljenje ožarčenih delavcev (če bi prišlo do nesreče), pri Inštitutu Jožef Stefan je treba ustanoviti šolski center za šolanje strokovnjakov, povečati je treba skladišča za izrabljeno gorivo ter zgraditi skladišča za shranjevanje malo in
VEČER PODOKNIC
V Novem mestu bo jutri gostoval Ljubljanski oktet. V Domu kulture bo zvečer nastopil s sporedom podoknic, napitnic in drugih tovrstnih pesmi. Prireditev pripravlja Zveza kulturnih organizacij.
srednje radioaktivnih tehnoloških odpadkov. Izpopolnitve bodo stale dve novi milijardi dinarjev, kar pomeni, da se bo cena JE Krško ustavila nekje pri 23 milijardah dinarjev. m. B.
PLAKETE OBČINE ČRNOMELJ
Na jutrišnji slavnostni seji v počastitev praznika občine Črnomelj bodo podelili tudi nai-višja občinska priznanja, plakete občine Črnomelj. Dobili jih bodo: Ivo Tavčar za zasluge pri ohranjanju kulturne dediščine in za razvoj ljubiteljske kulture v črnomaljski občini; Janez Vitko-vič ob življenjskem jubileju za prispevek v revoluciji in povojni graditvi socialistične družbe; delovna organizacija GOK ob 35-lenici uspešnega samoupravnega in gospodarskega razvoja ter za pomemben prispevek k napredku občine Črnomelj; delovna organizacija Belt za uspehe pri razvoju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov in prispevek k napredku občine Črnomelj; stalni odbor za jurje-vanje ob 20-letnici delovanja, za prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine in razvoju turistične dejavnosti v občini Črnomelj.
J
ŽEJA V SUHOKRANJSKIH VODNJAKIH - Dolgotrajna suša, ki je torkov sneg ni prav nič ublažil, je prizadela zlasti kraje, kjer ljudje še nimajo vodovoda" Suhokranjska vas Podgozd je bila do nedelje domala brez pitne vode. Na pomoč so prišli gaslci z Dvora, ki so vodo načrpali iz močno usahle Kike. Vsakodnevno opravilo Jožeta Klevišaija (na sliki), učenca 8. razreda žužemberške osemletke, je nošenje vode pa tudi sekanje drv in kuhanje, saj je njegova mati težko bolna. (Foto: J. Pavlin)
Partijske liste usklajene
Znana imena kandidatov za vodilne funkcije ZK v občinah — MS ZKS za Dolenjsko podprl prizadevanja Dolenjskega lista
Občina Črnomelj praznuje
3raznik v spomin na zasedanje SNOS pred 38 leti — Z 51. na 40. mesto v Sloveniji — Lani 30 novih stanovanj
£utr* bo poteklo 38 let, ^ar je v Črnomlju zasedal Prti slovenski parlament, Slo-Jtenski narodnoosvobodilni svet. Uan zasedanja SNOS, 19. februar, so si črnomaljski občani •zbrali za svoj praznik.
Danes šteje črnomaljska občina ■500 prebivalcev, od teh je 6.500 aPosIenih. Občina sicer ni več ne-razvita, je pa še vedno dotirana.
Vsekakor pa ni moč spregledati Velikega napredka občine v zadnjih et'h, medtem ko je bila 1975 leta P° družbenem proizvodu na prebi-a,ca na 51. mestu v Sloveniji, je Sedaj na 40. mestu.
Zbor pionirjev Jugoslavije jo v Črnomlju
^•izu 5.000 pionirjev in 9ostov iz vse domovine
Med večje pridobitve v lanskem letu pa gotovo sodi velika nova proizvodna dvorana v semiški Iskri, Iskrin obrat v Adlešičih, kjer bo letos steklo delo, zgrajenih je bilo 30 novih stanovanj; Beltova Livarna je vložila precej denarja v posodobitev proizvodnje. Lani so v občini posodobili več cest in vaških poti, ter opravili še več drugih pomembnih javnih del.
V okviru praznovanja bodo danes v Semiču odprli novo poslovno-sta-novanjsko stavbo, v kateri je dobila prostore tudi tamkajšnja pošta, jutri pa bo v Starem trgu slovesen začetek del za gradnjo obrata Uniorja iz Zreč.
Medobčinski svet ZKS za Dolenjsko je na ponedeljkovi seji v Novem mestu pregledal usklajene liste kandidatov za vodilne partijske funkcije v vseh štirih občinah in delegate, ki bodo dolenjsko regijo zastopali na 9. republiškem in 12. zveznem kongresu ZK.
Za predsednike občinskih konferenc in za sekretarje občinskih komitejev ZK kandidirajo: v Črnomlju Rade Vrlinič in Pankracij Zupanc, v Metliki Janez Videtič in Jože Matekovič, v Novem mestu Lojze Pado-van in Vilma Manček (Andrej Počr-vina je predlaga n za izvršnega sekretarja) in v Trebnjem Janez Zajc in Igor Slak.
Za delegate na slovenskem partijskem kongresu so predlagani: v Črnomlju: Peter Vipavec, Ernest Haler, Leopold Bečaj, Milena Huter in Janez Dragoš; v Metliki: Jože Suklje, Jože Nemanič, Ivana Radovič in Jože Mozetič; v Novem mestu: Martin Pungerčar, Željko Bošnjak, Jože Šiško, Alojz Serini, Marjan Simič, Jože Knez, Sonja Kastelic, Ivo Ivkovič, Jože Franko, Janez Vokač, Jože Škufca, Majda Vranešič, Ljubica Murn, Zvone
Špelko, Branka Bukovec in Boštjan Smerke, v Trebnjem pa:	Rozi
Drnovšek, Drago Kotar, Branko Sladič in Janez Zajc.
Medobčinski svet je ob tem sprejel poročilo o svojem delu in delu njegovih komisij za minulo leto ter delovni program le-teh za leto 1982. V krajši razpravi so člani menili, da je nujno podpreti Dolenjski list v njegovih prizadevanjih za finančno oziroma gospodarsko stabilnost. Pri tem sta predsednik medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko Mirko Jelenič in predsednik komisije za agitacijo in propagando Tone Gošnik poudarila, da Dolenjski list brez plačila zneskov, ki jih pričakuje od ustanoviteljic - občinskih konferenc SZDL - na podlagi pogodb o sofinanciranju, nikakor ne bo mogel uresničiti nalog, danih z vsebinsko zasnovo.	'	L	Z.
SKLEP O PRIJATELJSTVU
Delegati vseh zborov občinske skupščine Krško bodo v četrtek, 25. februarja, sklepali o prijateljstvu in sodelovanju med občino Krško in Ohrigheim iz Zvezne republike Nemčije. Sodelovanje s to občino sega že v leto 1970, ko so si Krčani v okviru priprav gradnje jedrske elektrarne ogledali tamkajšnjo jedrsko elektrarno in se seznanili s problematiko izgradnje, ekološkimi vprašanji in varnostjo obratovanja.
Naglica ni ne priporočljiva ne potrebna
Kaj pravi o obravnavi zaključnih računov Stane Kunej, direktor SDK Krško
Konec lanskega leta so uvedli v službi družbenega knjigovodstva Slovenije računalniško obdelavo zaključnih računov, zato so podatki zdaj na voljo že sedem do deset dni po predložitvi. Znano je, da je rok za predložitev zaključnih računov SDK konec februarja.
V številnih tozdih v Posavju po besedah direktorja SDK Krško Staneta Kuneja ne obravnavajo na zborih rezultatov gospodarjenja dovolj temeljito ter se izgovarjajo, da je premalo časa. Po drugi strani pa pri SDK, ki pokriva Posavje, ugotavljajo, daje okoli 80 odst. tozdov, kjer se srečujejo z vprašanjem ažurnega pripravljanja zaključnih računov.
Res pa je tudi, da se samoupravni organi, zlasti samoupravne delavske kontrole, premalo ukvarjajo s podatki, kijih daje na voljo SDK. Šele ko kontrola službe družbenega knjigovodstva ugotovi nepravilnost, samoupravne delavske kontrole ukrepajo, a še to precej poredkoma.	p.	PERC
AKTIV KOMUNISTOV NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV
Prejšnji teden seje v Metliki sestal nov aktiv komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev, ki šteje 13 članov, sestavlja pa ga po en član iz vsake OO ZK v tozdih. Za novega sekretarja aktiva so izvolili Janka Bračiko iz Beti,' tozd Metraža.
Boj za vsakega mladinca
Temeljite vsebinske priprave na kongres ZSMS v vseh osnovnih okoljih — Povezava najširšega kroga mladih
Vsebinske priprave na 11. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, ki bo oktobra v Novem mestu, bodo v vseh osnovnih okoljih, kjer mladi živijo in delajo. Osnutki kongresnih dokumentov so že pripravljeni in bodo v kratkem šli v javno razpravo. O njih so pretekli
letošnji zbor pionirjev Jugo-RaiSi- k° junija v Črnomlju.
UREDNIŠTVO V GOSTEH
V četrtek, 25. februarja, bomo novinarji Dolenjskega lista obiskali krajevno skupnost Šentrupert. Od 17. ure dalje bomo gostovali v Jakličevi gostilni v
V ŠENTRUPERTU
Ze nekaj časa je preteklo, odkar smo se prvič sestali s krajani te krajevne skupnosti. Mnenja smo, da seje v tem času marsikaj spremenilo, da imajo krajani za jutrišnji dan že nove načrte. Prav zato upamo, da se bo v gostilni Jaklič zbmlo veliko krajanov, ki nam bodo lahko kaj več povedali o življenju svoje krajevne skupnosti.
Lra
teden na delovnem srečanju v Novi Gorici govorili predsedniki in sekretarji občinskih konferenc ZSMS, potrdil pa jih je tudi pripravljalni odbor za kongres.
Boj za vsakega mladega človeka je bila rdeča nit pri pripravrdokumen-tov. Na delovnem srečanju so opozorili, da je bila mladinska organizacija najuspešnejša vedno takrat, ko seje povezovalaz. najširšim krogom mladih. To pomeni tudi povezovanje z družbenimi organizacijami in društvi, v katere se vključujejo mnogi mladi, ki sicer ne čutijo potrebne po politični aktivnosti.
SARAJEVSKO PRIZNANJE ZA JUTRANJKO
11. februarja so v sarajevski Sken-deriji na 12. mednarodnem sejmu ,,Moda, cvetje in lepota" podelili priznanja najboljšim konfekcionar-jem. Poleg še štirih slovenskih kolektivov je zlato diplomo prejela za razstavljene izdelke tudi Jutranjka iz Sevnice.
Same niso kos vsem nalogam
Delavske univerze v dolenjskih občinah tare zlasti pomanjkanje denarja — Bo izobraževanje delegatov pripomoglo, da bodo skupščine sisov manjkrat nesklepčne?
S KOLESOM ČEZ DRN IN STR.N — Kolesarski klub Novo mesto in OO ZSMS Drska sta v nedeljo pripravila kolesarski kros, ki se ga je udeležilo blizu 70 kolesaijev iz Ljubljane in Novega mesta. Prireditev je bila odlično pripravljena in naj bi postala tradicionalna, za kar se zavzema vodstvo KS Drska. Med pioniiji v prvi skupini je prišel prvi na cilj Stangelj, v drugi skupini pionirjev pa so se Novomeščani uvrstili na prvih pet mest: 1. Judež, 2. Zaletelj, 3. Pavlič, 4. Turk, S. Brulc. Med mladinci je bil Božič tretji, med starejšimi mladinci pa je Papež zasedel drugo mesto. V skupini članov je zmagal Vehar, med rekreativci je prišel prvi na cilj Stih, med veterani pa Majes. (Foto: Janez Pavlin)
Načelna opredelitev vloge in pomena izobraževanja ob delu ni sporna, nedvomno gre za potrebno sestavino izobraževalnega sistema. A podatki govorijo drugače, zadnja leta je prišlo do občutnega upada tovrstnega izobraževanja, v posameznih slovenskih občinah še zmeraj ne premorejo, drugod pa se zavzemajo za ukinitev delavskih univerz ali kako drugače imenovanih ustanov, katerih cilj
je približati izobraževanje odraslim.
Kakšno je stanje v štirih dolenjskih občinah, o tem je prejšnji teden tekla beseda na posvetu, ki sta ga v Novem mestu pripravila medobčinska sveta Socialistične zveze in Zveze sindikatov za Dolenjsko.
V črnomaljski občini ugotavljajo, da še tako skrbno pripravljenega programa ne morejo uresničiti v celoti, in to zaradi pomanjkanja denarja. Sis zc izboraževanje jim ne priskoči na pomoč, in tako krijejo
stroške le z neposrednim zaračunavanjem storitev. Zato so cene precej
(Nadaljevanje na 2. strani!
Ob koncu tedna bo prevladovalo pretežno oblačno vreme. Nekoliko topleje bo in v glavnem brez padavin.
—
Ljubljansko pismo c.
Prezrte zadruge
Zakaj in kakšna nova ,,mreža" kmetijskih organizacij?
Na seji zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ 3. februarja letos je predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo Milovan Zidar v uvodni besedi prikazal pat pozicijo,, v kateri seje znašlo naše kmetijstvo v prvem let (ne)-uresničevanja politike razvoja agroindustrijske celote zaradi nesprejetega družbenega dogovora * o uresničevanju te in takšne politike.
Sodeč po razpravi na seji zbora, več ko enoletne zamude pri sprejemu družbenega dogovora ne gre opravičevati z uspavalnimi vestmi, češ da je ob dosedanjem dogovarjanju večje število vprašanj že usklajenih. Kajti „to je lažno upanje, zato ker je tisto, kar je še neusklajeno, vsebinsko zelo pomembno za spremembo položaja v agro-industrijski celoti,1' je med drugim povedal eden od delegatov.
Vsebinska sprememba položaja v kmetjjstvu pa je v razkoraku med zamislijo o razvoju (industrijske kmetijske proizvodnje na eni in zamislijo o večjem vključevanju kmetov in njihovih proizvodnih zmogljivosti v razvoj kmetijske proizvodnje na drugi strani.
V tem smislu je Milovan Zidar v svojem uvodu poskrbel za presenečenje - vsaj zame! - z idejo o mreži samoupravnih, uspešnih poljedelskih organizacij, ki bodo združevale množine kmetov, in bi to mrežo bilo treba postaviti po vsej državi. Povzemam:
„Ker imajo kmetovalci v svojih rokah veliko obdelovalne zemlje, zaradi velikih socialnih in demografskih sprememb in vedno večje odvisnosti od dohodka kmetijstva, prevladuje mnenje, da je treba izpolniti družbene, materialne, kadrovske in samoupravne organizacijske pogoje ter poskrbeti za to, da bi se zainteresirani kmetovalci zbirali v organizacijah in v lastnem ter družbenem interesu prevzeli obveznost razvijati blagovno proizvodnjo ter z razvojem lastne storilnosti dela izboljšati življenjsko raven in zagotoviti socialno varnost. V ta namea je treba zgraditi mrežo kmetijskih organizacij v vsej državi ter dobiti bitko za samoupravno demokracijo in odločanje v teh organizacijah, kar je v skladu z njihovim prispevkom k doseženim rezultatom."
Preseneča, da predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo govori o mreži kmetijskih organizacij, ne da bi omenjal kmetijske zadruge ali temeljne organizacije kooperantov, ki so tudi kmetijske organizacije in prek Zadružne zveze Jugoslavije tvorijo vsedržavno mrežo kmetijskih organizacij, takšnih, kakršne pač so. V glavnem res niso niti organizacije kmetovalcev niti organizacije kooperantov, kajti sicer se ne bi bilo treba boriti za samoupravno demokracijo in odločanje kmetovalcev v teh organizacijah ter za delitev doseženih rezultatov v skladu s prispevkom kmetovalcev.
Toda ali je za to potrebna nova mreža kmetijskih organizacij, ki bodo združevale množice kmetov? Mislim, da tudi sedanje zadružne organizacije zajemajo dokajšnjo množico kmetovalcev na papirju, manj pa v proizvodnji in še manj v prometu kmetijskega blaga, ki odžira večji del kmetovega dohodka. Ali ob nobnovi zadružništva nismo hoteli imeti „trans-misije ga politiko" namesto pro-izvodno-prometne zadružne organiziranosti?
Poti iz prehranske zagate ni iskati v novi, temveč v boljši organiziranosti kmetovalcev. Pred tem pa se je treba vprašati, zakaj „kmetje, ki imajo zemljo, niso z ničimer motivirani niti stimulirani, da bi pridelali več in bolje in po zakonih blagovne proizvodnje," kakor je na seji dejal srbski delegat Ljubisav Markovič.
Ali ni to posledica politične in gospodarske diskriminacije kmetov, ki imajo v Jugoslaviji 85 do 9 odstotkov obdelovalne zemlje?
STEFAN KUHAR
Same niso...
(Nadaljevanje s 1. strani)
višje, kot bi lahko bile, za nekatere (izobraževanja sicer potrebne) uporabnike pa pogosto nesprejemljive. Težave imajo tudi s kadri in materialno opremljenostjo.
V Metliki nimajo delavske univerze, zaenkrat jc še ne nameravajo ustanoviti, to pa ne pomeni, da se ne trudijo s pripravljanjem izobraževalnih programov, zlasti za delegate. Četudi še ni jasno, kdo bo plačnik, bo izobraževanje steklo takoj po marčevih volitvah, višek pa •bo doseglo jeseni.
Potisnjeno je na stran, namesto da bi bilo deležno vsestranske podpore. To velja za novomeški Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela, čigar dejavnost je omejena zaradi nenehnega pomanjkanja denarja. Zato je težko dosegati glavne cilje, denimo, družbenopolitično usposabljanje, izobraževanje za delo in za življenje nasploh. Zavodu nikakor ne uspe, da bi v okviru sisa za izobraževanje zanj zbirali sredstva za leritje t. i. fiksnih stroškov.
Posle delavske univerze v Trebnjem opravlja Center za izobraževanje in kulturo; ta je edini na Dolenjskem, ki ima kolikor toliko urejeno financiranje. Na roke jim gre sis za izobraževanje, nekaj denarja pa bodo skušali dobiti še od kulturne skupnosti, kajti v okviru centra deluje tudi knjižnica.
Izobraževalni programi, ki jih uresničujejo prek delavskih univerz, se zelo hitro menjajo, delo teče v glavnem jeseni in pozimi, zaradi ' razvejene mreže šol bo čedalje manj izobraževanja za poklice - to je nekaj od razlogov, ki otežujejo stalno rešitev denarnega vprašanja, a zato andragoške dejavnosti vseeno ne bi smeli krčiti. V sodelovanju z združenim delom kaže pregledati izobrazbeno sestavo zaposlenih, potrebe po kadrih, skladno s potrebami pa programe delavskih univerz prilagoditi usmerjenemu izobraževanju, pri čemer družbenopolitično usposabljanje ne bi smelo biti zapostavljeno. Prepuščene same sebi, delavske univerze ne bodo kos vsem nalogam, zato morajo pri iskanju možnosti za njihovo denarno neodvisnost sodelovati tudi družbenopolitične organizacije, odpraviti pa je potrebno kratek stik med delavskimi univerzami in drugimi izobraževalnimi ustanovami.
Na posvetu so opozorili tudi na to, da ni več kaj odlašati s pripravami za usposabljanje delegatov, ki bodo na bližnjih skupščirfskih volitvah prevzeli odgovdme dolžnosti. Izkušnje iz dpzdajši\jih mandatnih obdobij kažejo, da so izobraževanja potrebni zlasti delegati v skupščinah sisov, ki so bile pogosto nesklepčne.
D. RUSTJA
METLIKA
IZOBRAŽEVANJE
OBRTNIKOV
Obrtno združenje iz Metlike si neprestano prizadeva za dopolnilno izobraževanje obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Oblike izobraževanja so raznovrstne. Tako bo v mesecu marcu organizirata enodnevni tečaj in izpite iz varstva pri delu za samostojne obrtnike in pri njih zaposlene delavce, okrog 20. marca pa tridnevni strokovni izlet z avtobusom v Muenchen, kjer bodo med drugim obiskali mednarodni sejem obrti inopre-tne za obrt. Stroške tečaja in izleta bo za delavce, zaposlene pri obrtnikih, kril sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev. Prijave za tečaj sprejemajo do 15. februarja. Vsi zainteresirani se lahko glede prijave in informacij oglasijo v Obrtnem združenju.
M. K.
Enotno vodeni gasilci
Center za požarno varnost za Posavje v Krškem? Boljša tehnična opremljenost — Povezanost s SLO
NOVI POKLICNI GASILCI — Decembra lani je dislocirani oddelek ljubljanske šole za poklicne gasilce v Krškem uspešno končalo 19 gasilcev. Med kandidati ni bilo prijavljenih iz Brežic in Sevnice, kjer niso pokazali zanimanja za šolo.
Kdo naj zares izobražuje
Neenake, predvsem pa neustrezne razmere delavskih univerz v Posavju — Izobraževanje bliže uporabnikom
Republiški izvršni svet in skupščina interesne deupnosti za varstvo pred požari sta lani priporočila, naj bi v regijah ustanovili centre za požarno varnost. To naj bi povsod v Sloveniji opravili še v tem srednjeročnem obdobju.
Smisel ustanovitve takega centra je v tem, da bi ustrezno organizirali vodenje vseh razpoložljivih sil. Hkrati bi morali zagotoviti, da bi bili centri povezani tudi s teritorialno obrambo in drugimi sestavinami splošne ljudske obrambe. Ker gre v bistvu za koncept enotnega vodenja, tudi v Posavju razmišljajo, kdo naj bo nosilec centra v regiji, kar pomeni, da si ena izmed posavskih občin naloži nehvaležno breme, drugi dve pa po dogovorjenih meri-
lih pomagata pri delovanju centra.
Čeprav so za zdaj podrobnosti o obveznostih ustanoviteljev manj dorečene, pa jc vendarle na dlani, da ima krška občina največ možnosti, da ob poklicni gasilski enoti tam razvijajo, še center za požarno varnost. V Krškem imajo že skoraj vso opremo - pričakujejo le še del tehnike iz uvoza.
UKV zveze so že enotne, kar je sicer tehnološka nuja, vsekakor pa zaokrožen sistem obveščanja v pokrajini daje upe, da bo s ceptrom za požarno varnost znan ves potencial. Pomembno je, da so za delovanje centrov dolžne poskrbeti tudi območne in republiške sis za vodno gospodarstvo, ceste in železnice, to je pa že skorajda zagotovilo, da bodo gasilci, primerno opremljeni, nam vsem še bolj v pomoč.
P. P.
O vlogi delavskih univerz ne bi smelo biti toliko nejasnosti, saj so sindikati lani septembra o tem sprejeli posebna stališča. Tudi zakon o usmetjenem izobraževanju opredeljuje njihovo vlogo. Kljub temu, opažamo zadnji dve leti nazadovanje delavskih univerz.
Razmere so nezavidljive tudi v vseh treh posavskih občinah. To je bilo _ ugotovljeno na posvetu v Krškem 10. februarja. V Brežicah in Sevnici delujeta univerzi v okviru posebnih zavodov, v Krškem pa 'samostojno. Slavko Sribar iz Krškega, kije opisal to delo v Posavju, je kritično opozoril na razkorak med zakonom in interesi. Delavske univerze so skušale v Posavju sodelovati z izobraževalnimi skupnostmi pri sestavi načrtov. Uspeli so malo, pravzaprav le pri večernih osnovnih šolah. V brežiški občini pokriva izobraževalna skupnost vsaj osebne dohodke za dva delavca, v Krškem
za enega, v Sevnici pa za nobenega. Neenak položaj je tudi pri družbenopolitičnem izobraževanju. Upravni organi so se pridržali večino izobraževanja za splošiji ljudski odpor.
Izobraževanje delavcev ob delu naj bi po sklepu s tega posveta pomagal širše zastaviti medobčinski svet SZDL s sodelovanjem regijske gospodarske zbornice. Koordinacijski odbori za izobraževanje pri občinskih konferencah SZDL naj bi čimprej proučili gmotno plat delavskih univerz. Vsi skupaj so pred velikimi oalogami ob bližnjih volitvah. V Posavju bodo izvolili nad 8.000 delegatov, mnogo med pjimi bo novih. Za bolj poglobljeno odločanje ne bo dovolj splošno usposabljanje delegatov, temveč bo potrebno tudi spoznanje posameznih vprašanj, preden se morajo delegati o njih odločati.
A. ŽELEZNIK
Milanu Kostevcu v slovo
V soboto, 13. februatja, smo se za vedno poslovili od našega tovariša, upokojenega polkovnika JLA in dolgoletnega predsednika ZZB NOV v Brežicah Milana Kostcvca.
Milan se je rodil 1924 v Globokem v številni družini naprednega malega trgovca • Mihe Kostevca Po osnovni šoli v domači vasi je odšel v Ljubljano in tam obiskoval nižjo
timnazijo in trgovsko šolo. To je bil as druženja z napredno mladino, ki je močno vplivalo na njegov pogled na svet. Iz Ljubljane se je vrnil domov k očetu-in dočakal zlom stare Jugoslavije,-nemško zasedbo ter preseljevanje slovenskih družin v delovna taborišča širom po Evropi. Njegova družina je zbežala v Pišece in se tako rešila izgnanstva. Milan se je takoj spočetka pridružil Osvobodilni fronti in z vsem mladostnim žarom pridobival simpatizerje NOB v občini Globoko, sodeloval pri
zbtranju orožja, v propagandni dejavnosti in prvih povračilnih akcijah OF zaradi izseljevanja Slovencev.
Leta 1942 je postal obveščevalec druge čete Kozjanjskcga bataljona. Po nemški mobilizaciji jc leto dni pozneje pobegnil iz nemške vojske in postal borec Kozjanske čete, kjer se je boril do osvoboditve. Se isto leto je postal član Komunistične partije. Konec vojne je dočakal v Prekmurju kot komandant Kozjanskega bataljona. Službo v JLA je zapustil 1972. Kmalu po tistem seje vrnil domov v Brežice, v kraje, kamor .ga je srce od nekdaj vleklo.
Škodljivo usmerjanje na pamet
Na Dolenjskem letos spet težave z usmerjanjem učencev v izobraževanju — Krona težavam neznane potrebe združenega dela po kadrih
Usmetjanje učencev za izobraževanje v dolenjski regiji ni bilo brez vzroka glavna tema seje izvršilnega odbora medobčinske skupnosti za zaposlovanje za Dolenjsko 9. februatja. Lanskoletnim težavam	smo	namreč	priča	tudi	letos. Za	nekatere	usmeritve je
učencev	preveč,	za	druge	premalo ali nič (predvsem	za skrajšane
programe), še manj Vo lani bo štipendij in še vedno so tako rekoč neznane potrebe združenega dela po kadrih, posebno dolgoročnejše.
mladih bo treba navdušiti za druge programe.	Čeprav to	ni najbolj prijetno, bo	verjetno šlo. A-kam jih
usmeriti, da ne bomo ustvarjali kadrov „na zalogo", kar se nam lahko še hudo otepa? Dokler delovne organizacije nimajo izdelanih kad-
Osmošolci so. doslej pokazali veliko zanimanja za kmetijsko usmeritev, medtem ko štipendij zanjo skoraj ni, čeprav je kmetijstvo prednostna panoga. Prijave spet obetajo velik naval v clektro in zdravstveni usmeritvi, malo pa je namer za skrajšane programe predvsem kovinske in gradbene usmeritve. Tudi mnoge nejasnosti so očitno naredile svoje. Problem zase sta naravoslovna in družboslovna usmeritev, ki sta v veliki meri ostali priprava za nadaljnji študij, a s slabo pripravljenim prehodom. Drugje naj bi nekako šlo. Celo za lani problematično družbo-slovno-jezikovno usmeritev v Črnomlju kaže, da bo imela dovolj učencev. Tudi razmeije med namerami za proizvodne in neproizvodne usmeriwe je zadovoljivo.
Stanje pa le kaže, da trud občinskih skupnosti za zaposlovanje, izobraževalnih skupnosti in učiteljev v šolah ni rodil pravega uspeha. Precej
rovskih potreb (kratkoročnih in dolgoročnih), temelji usmerjanje na bolj ali manj posrečenih predvidevanjih. Drži, da je v sedanjem gospodarskem položaju vsako planiranje, pa tudi kadrov, zelo težka in odgovorna naloga. Bolj ali manj sposobnim kadrovskim službam dodatno veže roke resolucijsko omejevanje . zaposlovanja. Povsem jamo pa je, da prihajajoče mlade generacije, ne smemo pustiti brez možnosti izobraževanja in kasnejše zaposlitve. Davek za tako ravnanje bi bil lahko prehud.
Z. LINDIČ-DRAGAS
Takoj se je vključil v družbenopolitično delo, najbolj aktiven pa je bil v borčevski organizaciji. V tem času je s svojim delom znova oživljal Kozjansko. Zbiral je arhivsko gradivo za monografijo Kozjanskega odreda in veliko je tudi sam zapisal. Spoštoval je tisti čas in se trudil, da I bi seznanil z njim mlade rodove,.da I bi spoznali, kako se je utrinjala svetloba njihovega rojstva in njihove bodočnosti. Kot komunist in kot borec je gojil tudi bratstvo in enot* nost, skovano v časih skupnih akcij slovenskih in hrvaških partizanov. Milan Kostcvc je pošteno in do konca opravil svojo dolžnost.
MARJAN SELIŠKAR
Izhod je v združevanju deviz
Po novem bodo morale delovne organizacije kredite, najete v tujini, odplačevati v devizah iz sredstev, ustvajenih z lastnim izvozom — Glede tega vrsta novih težav
V letošnjem letu začnejo veljati Hovi predpisi, ki urejajo odplačevanje tujih kreditov, vendar se s to problematiko v gospodarstvu ubada le ozek krog ljudi, medtem ko samoupravljalci o novostih malo vedo ali pa se še ne zavedajo, kako jih je udarilo. Da bi osvetlili novonastali položaj dolenjskega združenega dela, ki je, kot je znano, močno zadolženo tudi na tujem, smo prosili za kratka pojasnila Brono Bernard, vodjo sektoija deviznih poslov in ekonomskih odnosov s tujino pri Ljubljanski banki v Novem
— mestu. Povedala je;
PLANINSKI
TABOR
Dvanajsti planinski tabor ljubljanske regije bo letos na Kočevskem. Osrednje prireditve ob tem taboru bodo 20. junija pri koči Planinskega društva Kočevje, ki je pri Jelenovem študencu za Mestnim vrhom.
Iz zadnjega PAVLIHE
KRITERIJ PRI IZBIRI NADOMESTKA ZA KL0ZET
— Sto) LoJie, ne televizorja! Lastno«! materiala je vaina, ne pa vaeblna.
„Doslej so delovne organizacije, ki so se zadolževale v tujini bodisi za repromaterial ali opremo, najemale kredite s pravico nakupa deviz na deviznem trgu. Zelo'malo sc jih je obvezalo te kredite vrniti iz lastnih deviz. Ker pa je devizno tržišče v letu 1980 prenehalo delovati, je vse breme zagotavljanja devizne likvidnosti padlo na poslovne J>anke. Te pa ne razpolagajo z dodatnimi devizami, marveč le s tistimi, ki so last delovnih organizacij, in o teh one odločajo. En vir razpolaganja z devizami v poslovnih bankah je bi! do lanske pomladi še odkup deviz iz meujalnic, a je tudi ta vir usahnil. Tako pridobljene devize gredo zdaj direktno v Narodno banko v Beograd.
• Tistim dolžnikom, ki ne bodo mogli pravočasno zagotoviti deviznega odplačila kreditov, bo banka skušala pomagati tako, da jim bo za določen čas prodajala devize, da bodo lahko premostili neskladja med lastnim prilivom in zapadlostjo anuitet. Gre za neke vrste začasno posojilo, ki pa ni rešitev za tiste, ki imajo v devizni bilanci primanjkljaj.
Po samoupravnem sporazumu za devizni režim za leto 1981 in 1982 razpolaga združeno delo samo s 65 odstotki lastnega deviznega priliva, medtem ko sc preostalih 35 odst. združuje za skupne družbene in proizvodne potrebe: za uvoz nafte, za intervencije v zdravstvu itd. Glede na tako delitev in velike
potrebe po repromaterialu bodo na Dolenjskem zelo zelo težko zagotavljali odplačilo kreditov v devizah.
Predvsem se je treba zanašati na lastne sile, vse bolj pa bo moralo priti do izraza tudi združevanje deviz z delovnimi organizacijami, ki deviz ne porabijo same. Ta možnost je bila dana že doslej, vendar ni bila dovolj izkoriščena. Res pa je tudi, ] da deviz že povsod zmanjkuje. Orne-nim naj še eno možnost, ki pa je i zelo skromna v primeri s potrebami: | to je odkup deviz od občanov. Naša banka že od jeseni 1981 zbira devize od občanov na ta način, da daje nanje dinarske kredite v razmeiju 1:2. Tako pridobljene devize preus-meijamo v gospodarstvo.
R. B. !
Nepravilnostim ob rob
Metliška rrriadina kritično o svojem delu
Mnoge težave, ki so se v zadnjem letu pojavljale v novoustanovljeni osnovni organizaciji ZSMS Metlika, so dale vedeti, da so metliški mladinci v krizi in da tako ne gre več naprej. Zato so se znova sestali ter kritično pregledali dosedanje delo.
Osnovna organizacija je bila neustrezno organizirana, saj so se tako znotraj nje same, kakor tudi navzven kazale mnoge nepravilnosti. V OO sta se pojavili dve struji, med katerima je prihajalo do trenj, a tudi Mladinski kljub, ki naj bi deloval pod okriljem te organizacije, se tega ni držal. Mladinskemu klubu so očitali preveliko zaprtost, sami mladinski organizaciji pa, da je nezadovolji-
vo in finančno nesistematično poslovala, saj je plačevala z gotovino; poslovanje ni bilo nikjer registrira->no.	*
Veliko besed je bilo izrečenih tudi za*stran prostorov, v katerih naj •bi se zbirala mladina. Izvršni svet občinske skupščine Metlika in komunalna skupnost se strinjata, da ji odstopijo v uporabo prostore stare kinodvorane, a ker do sedaj niso bili primerno vzdrževani, jih bo potrebno najprej adaptirati. Pri tem se bodo morali seveda izkazati tudi mladinci s prostovoljnim delom.
V osnovni organizaciji so izvolili novo vodstvo: predsedstvo je prevzel Dani Orlič, njegov pomočnik pa je postal Janez Bevk.
M. KRUMPAČNIK
DEŽURSTVO OB PORODU - Justina Jurečič iz Velikega Mraševega je v soboto v svinjaku skrbno opazovala eno izmed 15 plemenskih svinj, kajti vsak hip je bilo pričakovati porod. Kaj kmalu je lahko postavila pod toplo infra žarnico dva pujska, kasneje pa še šest. (Foto: P. Perc)
ČRNOMALJCI V GOSTEH - Posntek je iz Posavskega muzeja v Brežicah, kjer so v soboto priredili sprejem ljubiteljskim kulturnim skupinam iz črnomaljske občine. Pod geslom „Spoznajmo se!” so isti večer nastopile v Dobovi in Artičah ter vrnile obisk artiškim amaterjem. (Foto: J. Teppey)
TEMELJI ZA ŠOLO — Sevniška poklicna oblačilna šola zajema učenke iz širokega zaledja: od Rogaške Slatine do Zasavja in Posavja. Gradbinci sevniškega Betona so se lotili temeljite prezidave stare zgradbe in dozidave. Konfekcionarke se bodo torej šolale blizu industrije. (Foto: A. Železnik)
OCENA VIN — Vinogradniki ožjega vinogradniškega okoliša Podbočje so v petek v Kerinovi gostilni ocenjevali svoja vina. Alojz Goričar iz Slivja (na sliki) je bil z oceno svojega cvička — 15,3 zadovoljen, kajti kakovost je porok, da bo iz hrama lahko prodal še pet hektov tega cvička. (Foto: P. Perc)
V iGK DOBiLI REZERVNE DELE S CARINE
V Industriji gradbene keramike na Račjem selu sicer še niso dobili plina, (o tem smo več pisali v prejšnji številki), vendar so s carine dobili rezervne dele za obnovo stiskalnic. Zato se je že lahko začela obnova strojnega parka v tej tovarni. Vendar bo zastoj v proizvodnji vseeno velik in močno dvomijo, ali ga bodo lahko nadoknadili do konca leta. Obnova stiskalnic bo namreč trajala, če vmes ne bo zapletov, celih štirinajst dni.
Tudi Dolenjska ni še nič dala
Sanacijski program IMV še vedno ni sprejet, medtem pa izguba iz dneva v dan raste — Samo v lanskem letu nad 1 milijardo dinarjev primanjkljaja
Sejmišča
NOVO MESTO: Na ponedeljkovem sejmu je bilo 375 prašičev do treh mesecev starosti in 16 starejših od tri mesece, prodali pa so jih 169. Cene so se mlajšim prašičem gibale nad 2.400 in 3.500 din, starejšim pa nad 3.600 in 4.200 din.
BREŽICE: Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 416 prašičev, mlajših od tri mesece, in le 10 starejših od tri mesece. Prodanih je bilo 290 prašičev, cena pa je bila za mlajše 120 din, starejše pa 80 din za kilogram žive teže.
10. februaija je delegat IMV poročal zboru združenega dela v Novem mestu o trenutnem položaju tovarne. Delegati so že na enem prejšnjih zasedanj zahtevali redna poročila. Do prihodnjič bi radi več podaticov o uspehih pri uvedenih stabilizacijskih ukrepih znotraj tovarniških zidov.
Tudi tokrat so v razpravi o stanju v IMV poudarjali, da bi moralo čimprej priti do odločitev pri vseh, ki imajo karkoli opraviti s sanacijskim programom IMV. Sanacijski program je namreč že več mesecev v razpravi pri sanatorjih; medtem so ga že dopolnili, oziroma precej spremenili, pa še vedno ni odločitev.
Trenutno je krita le izguba iz leta 1980 - še ta samo s premostitvenimi krediti - ni pa sredstev za tekoče normalno poslovanje. Zaradi tega tudi številni poslovni partnerji IMV prihajajo v resne težave. Lanska izguba je ocenjena (bilanca bo v kratkem!) na dobro milijardo dinarjev in je v celoti nepokrita.
V IMV po besedah njihovega delegata menijo, da bi izhod iz čedalje resnejše finančne krize latiko našli z nekaj potezami: da bi iz skladov skupnih rezerv dolenjskih občin zbrali 50 milijonov dinarjev. Akcija poteka že od lani, vendar tudi na domačih tleh ni posebnega navdušenja, da bi hitro pomagali. Nekdo
Kmetijski
Temelj ostaja domača ovca
Le kje so še tolikšne , notranje rezerve" kot v slovenski ovčereji, tej svoj čas odpisani kmetijski dejavnosti, ki v naših gospodarskih načrtih dolgo ni našla ne razumevanja ne podpore! Zadnja leta se je začelo izboljševatij :ani so v Sloveniji našteli 25.000 ovac, to pa je še vedno približno tridesetkrat manj, kot dovoljujejo naše naravne možnosti. Lahko bi redili, tako zatrjujejo strokovnjaki, do 800.000 ovac, če bi izkoristili vse hribovske predele, ki za govedorejo niso primerni ali pa so že napol prazni.	,
Slovenija pa nima le dosti primernih zemljišč, ampak tudi avtohtono (domačo) kvalitetno pasmo ovc, primemo za mesno usmeritev, ki je najvažnejša v proizvodnem programu slovenske ovčereje. To je jezersko-solčavska ovca, glede zunanjosti najbolj znana po značilnem izbočenem profilu glave. Sloves o tej pasmi je že pred stoletjem segel čez slovenske meje, saj je bila na svetovni živinorejski razstavi v Parizu že takrat posebej pohvaljena. Njepa izjemna lastnostjo tako imenovana poliestri čnost, kar pomeni, da se ovca te pasme lahko mrka v kateremkoli letnem času, to pa je odlična prednost, ki pripomore do večjegštevila jagnjitev.
Z dobronamernim, vendar nepremišljenim in nepreizkušenim ukrepom pa bi v bližnji preteklosti skorajda uničili, kar so rejci, (ki so s križanjem domače primitivne ovce z bergamaško in padovansko ovco vzgojili jezersko-solčavsko pasmo), s trudom naredili. V neodjenljivi želji po napredku seje v Jugoslaviji pred kakimi 20 leti začela splošna merinizacija, to je križanje domačih pasem ovc z merino ovcami, ki dajejo mnogo več volne in boljšo.
Pri tem je bilo nestrokovno zanemarjeno dejstvo, da so metino pasme primerne le za suhe predele, ki imajo manj od 700 mm dega na leto. V tem primeru se njihovo gosto in zaprto nuio ne kvari zaradi vlage že na ovcah. Pri nas je padavin dosti in zgodilo se je prav to, razen tega pa so merino ovce manj Plodne in manj odporne. Jezersko-solčavska ovca zato ostaj ena feUreljnih pasem za ponoven vzpon slovenske ovčereje.
Inž. M. L.
je v razpravi omenil, da z odločitvami v združenem delu cincajo iz bojazni, da ne bo še ta denar izgubljen. Razen tega želi IMV pomoč republiškega sklada skupnih rezerv, in sicer spet 500 milijonov kot premostitveni kredit na račun pokrivanja izgube. Glede investicij in delnega kritja dosedanje izgube pa predlagajo, naj bi jim omogočili porabo letošnjih lastnih sredstev za amortizacijo. Povedali so še, da imajo v tovarni domala vsak dan obiske iz partnerske tovarne Renault, na katerih proučujejo možnosti za pogodbe o dolgoročnem sodelovanju.
Tudi osebni dohodki v IMV postajajo predmet vročih razprav. V kolektivu že nad leto dni niso povišali vrednosti točke, zaslužki vse večjega števila delavcev pa so celo pod ravnijo minimalnega poprečnega dohodka v Sloveniji. V zboru združenega dela pa so o nizkih osebnih dohodkih v IMV podvomili, češ da imajo vzdrževalci v izgubarski tovarni IMV višje dohodke kot v dobro idoči „Krki“. Dvom je bil izražen tudi glede izboljšanja discipline, češ da je delavce IMV med dopoldanskim n popoldanskim delom videti po raznih mestnih bifejih. Spričo takih razprav so sprejeli priporočilo, naj IMV na prihodnjem zasedanju poroča o notranjih ukrepih za izboljšanje razmer, pa tudi malo natančneje o osebnih dohodkih po izobrazbeni strukturi ^zaposlenih.
R. BACER
I
t
0
0
0
0
0
\
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
I
0
0
0
0
0
0
0
0
0
'0
0
0
0
'0
0
0
Politika cen
Bili bi kmetje
Celo nekmetje od drugod se zanimajo za kmetovanje na Kočevskem — IMi denarja
V občini Kočevje je 14 usmerjenih kmetij. Od tega jih je 10 usmerjenih v mlečno proizvodnjo, tri v pitanje govedi in ena v rejo
svinj. Kot usmerjeno kmetijo štejejo tisto, ki daje nad 10.000 1 mleka na leto. Največ, 56.126 1 mleka, je dala lani kmetija Antona Makšeta iz Spodnjega Loga.,
Prvo svinjsko farmo je odprl Dragan Jančevski, in sicer v Rajndolu. Ima 40 plemenskih svinj. Računa, da bo na leto priredil okoli 600 odojkov, težkih 20 do 25 kg.
Zanimivo je, da seje pri temeljni organizaciji kooperantov Kočevje oglasilo kar preko 30 interesentov, ki bi radi kmetovali. Večina med njimi je takih, ki niso kmetje, največ pajihje iz Štajerske. Vsak potrebuje zemljo, hleve, skratka vse. Pri TOK pravijo, da bi oni dali takemu družbeno organiziranemu kmetu zemljo in hlev, ostalo pa naj bi si oskrbel, oz. plačal kmet (živino, stroje). Dohodek bi potem delili sorazmerno z vloženimi sredstvi.
V občini Kočevje bi tako vsako leto lahko na novo organizirali dve do pet takih kmetij. To bi zmogli glede na strokovno službo, ki jo imajo. Seveda pa pri TOK in sploh v občini nimajo denatja za odpiranje takih kmetij, saj bi za eno potrebovali do 6 milijonov.
J. P.
Vrnili knjižice
Disciplinska komisija v krškem Agrokombinatu je imela v januarju dosti dela
Brez discipline in doslednega spoštovanja sprejetih delovnih dolžnosti bodo delavci, kjerkoli že delajo, le stežka izpolnili zastavljene proizvodne, delovne in sploh razvojne načrte. Tega se zavedajo tudi v krškem Agrokombinatu, kjer je imela disciplinska komisija januarja polne roke dela.
Zaradi hujše kršitve delovnih dolžnosti je komisija izrekla petim delavcem ukrep prenehanja delovnega razmerja, s tem da se pri enem delavcu izvršitev ukrepa preloži za eno leto, pri drugem delavcu pa za pol leta. Dvema delavcema so izrekli javni opomin, eno delavko pa bodo razporedili na druga dela in naloge.
Kar štirje delavci, zoper katere so sprejeli omenjene ukrepe, so zaposleni v tozdu Trgovina - servisi, dva delavca sta iz tozda Vinogradništvo - kleti, po eden pa iz tozda Sadjarstvo in delovne skupnosti skupnih služb.	p.	P.
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
\
0
0
0
I
0
\
0
\
5
0
'0
0
0
5
0
0
0
'0
0
0
\
0
%
0
!
0
0
0
0
0
%
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
\
0
\
0
0
EN
HRIBČEK BOM KUPIL-.
Ureja: Tit Doberšek
Predpisi o vinu
Kot smo pisali v letošnji 12. in 4. št. Dolenjskega lista o pogojili za točenje neustekleniče-nih namiznih vin z geografskim poreklom, ki jih je določil pristojni republiški upravni organ, povemo, da v Sloveniji poleg uradnega dokaza na obrazcu št. R. 3., ki ga vinogradnikom izda pristojni občinski upravni organ kot dokaz o resničnem geografskem poreklu vina, obstaja še druga zahteva tega oigana:
potrdilo o analizi vina
Pravilnik o minimalnih pogojih za promet z neustekleniče-nim namiznim vinom z geografskim poreklom	in vinskim
moštom v gostinskih obratih (Uradni list SRS štev. 18/77) v 9. členu določa:
Namizno vino z geografskim poreklom mora ob nabavi spremljati potrdilo o analizi vina, ki ga izda pooblaščena organizacija združenega dela za analizo vina.
Potrdilo vsebuje naslednje podatke: alkoholno stopnjo (dejansko), prosti žveplov dvokis, ekstrakt, skupno kislino, hlapno kislino, pepel in organoleptično oceno vina ‘ '»otovitev, da v vim-
L- analizo vin so S' 'liiii pooblaščeni: Kmetijski institut Slovenije, Ljubljana, Hacquetova 2, Kmetijski zavod Maribor, Vinarska 14, in Kmetijsko-veteri-narski zavod Nova Gorica.
Društvo vinogradnikov Dolenjske in občinska skupščina Novo mesto si prizadevata, da bi te analize smel opravljati tudi Zavod za socialno medicino Živilski laboratorij Novo mesto, Med vrti 5, s komisijo, sestoječo iz vidmh strokovnjakov tega območja. Vendar iz prestižnih ozirov že pooblaščenih zavodov republiški upravni organ tej upravičeni vlogi dolenjskih vinogradnikov doslej še ni ugodil. Tako moramo Dolenjski vinogradniki svoje vzorce vin dajati v analizo Kmetijskemu inštitutu v Ljubljano. Poleg visoke cene analize (letos znaša 1100 din, novih) so še stroški za dostavo v Ljubljano, ker je po pošti vzorce vina skoraj nemogoče dostavljati. Nekdanja zbirna mesta za zbiranje vzrocev vina pa je Kmetijski inštitut opustil.
Potrdita,oziroma spričevalo o analizi vzorca vina, ki ga izdaja Kmetijski inštitut na posebni tiskovini, ima to pomanjkljivost, da ne daje možnosti pritožbe in superanalize, to je pouka o pravnem sredstvu, saj je izdano potrdilo po zakonu o upravnem postopku uradna listina, ki mora dopuščati možnost pritožbe.
Ostali pogoji pravilnika
za promet z neustekleničenim namiznim vinom z geografskim poreklom veljajo v glavnem za
gostinske obrate, delno pa bi naj to veljalo tudi za tiste vinogradnike pridelovalce vina, ki se bodo odločili za direktno točenje vina potrošnikom preko kmečkega turizma in vinotočev.
Ti pogoji so v glavnem naslednji:
- Temperatura v kleji (čl. 3.) ne sme bij) nižja od 8 C in ne	«
višja od 16 C.	J
- Klet mora biti urejena tako	S
(čl. 4.), da je možno naravno	<
zračenje ah zračenje s prezrače-	j
valnimi napravami, imeti mora	}
električno razsvetljavo ter	1
termometer. V kleti mora biti	<
omogočeno čiščenje s tekočo vodo in urejen mora biti odtok	J
vode v skladu s sanitarnimi pred-	1
pisi. Tla v kleti morajo biti iz	i
materiala, ki se da mokro čistiti,
tla pred vhodom v klet pa mora-	J
jo biti tlakovana oziroma proti-	1
prašno obdelana.	1
I
- Vino se mora hraniti v po-	t
sodi (čl. 5.), ki mora biti higien-	'
sko neoporečena. Za higiensko	!
neoporečno se šteje posoda, ki	\
ni skisana (ciknjenaj, plesniva ali	1
zatohla, ki je strokovno’ negova-^ 1 na in pravilno ovinjena in ki ne 's! pušča v vinu kakšnih škodljivih snovi, ki povzročajo spremembo	1
kakovosti vina. Razen lesene in	1
steklene posode mora posoda imeti atest (potrdita) o primernosti posode za shranjevanje	1
vina.	1
- 7.1 ■- .- i-i-.nje z neustekleničenim /inom (10. čl.) z geografskim p> - jkl '. mora gostinski obrat določ!ti odgovorno osebo, ki mora imet. tsijezno strokovno usposobljeivi.;. >	-,i pridobi s končano najmanj poklicno oziroma srednjo gojili sko, kmetijsko ali živilsko šota, ki imajo v učnem programu predmet vinarstvo oziroma kletarstvo. Kdor nima strokovne usposobljenosti, lahko opravi preizkus usposobljenosti pred strokovno komisijo po programu Gospodarske zbornice Slovenije.
- Nevstekleničeno namizno vino (12. čl.) z geografskim poreklom lahko točijo le tisti gostinski obrati, ki mesečno prodajo povprečno najmanj 250 litrov posamezne vrste vina, računajoč povprečje preteklega leta.
- Gostinski obrati lahko točijo vinski mošt (14. čl,) do 15.-novembra v tekočem letu proizvodnje.
- Gostinski obrati morajo voditi evidenco (čl. 15.) o prometu Z neustekleničenim vinom z geografskim porekom, in to o nabavi (obrazec št. 1.) tega vina in o prodaji (obrazec št. 2.) tega vina.
Ker 18. čl. pravilnika pri OZD odpravlja vinotoče, .ni urejeno vprašanje vinotočev vinogradnikov pridelovalcev vina, kot je bil običaj pred vojno. V spremenjenih in vedno težjih tržnih razmerah pri prodaji vina bo treba urediti tudi to vprašanje.
DT
/O ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka Novo mesto
Z VAŠIM PREDLOGOM 00 BOUŠIH STORITEV
Ukrepali smo in naredili prvi korak!
V teh dneh boste v naših enotah, ki vodijo vaše hranilne in druge račune, opazili posebne nabiralnike. V njih bomo zbirali kritične ocene našega poslovanja, vaša zapažanja ob morebitnem neprimernem odnosu naših delavcev do vas, zbirali bomo vaše predloge za izboljšanje storitev, pa tudi pohvale, če ste bili ob obisku v naši banki hitro in vestno postreženi.
Ne smemo si dovoliti, da bi bil kateri koli od občanov nezadovoljen z našimi storitvami. Zato pričakujemo vaše sodelovanje, računamo na vašo pripravljenost, da nam boste pomagali pri sprotnem odpravljanju drobnih ali večjih nesporazumov.
Vse vaše pripombe, nasvete in opažanja bomo obravnavali izjemno skrbno in z vso zavzetostjo.
OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE ČRNOMELJ IN SE PRIPOROČAMO
/!» ljubljanska banka
Tamaljna dolanjafca banka
hitreje do cilja
	
■Silil	
mmmm	
sitotisk bostjan krže
IZDELUJEMO:
plakate, letake, brošure, prospekte, nalepke in ostale tiskovine. Aranžiranje.
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ČRNOMELJ!
ČRNOMELJ, ULICA 21. OKTOBRA 17 c
telefon: (068) 51-624
J
ISKRA, INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO, Bršljin 63
OBJAVLJA PROSTA DELA OZ. NALOGE:
- KONTROLOR
Pogoji:
elektrotehnik—šibki tok ter 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
- KONSTRUKTOR
Pogoji:
diplomirani inženir ali inženir elektro jakotočne smeri ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
Rok za vložitev prijav je 15 dni.
Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po sprejemu sklepa.
Poseben pogoj je poskusno delo.
NOVOSTI IZ BLAGOVNICE METALKA!
Tandem kolesa niso samo atrakcija v blagovnici Metalka, temveč so že v javni prodaji. Oglejte si jih na avto oddelku. Spomladanski izleti bodo s kolesom za dva še prijetnejši. Za utrjevanje in pripravo pa si na športnem oddelku oglejte trim kolo. Cena ugodna.
Lične omarice za shranjevanje raznih drobnih predmetov so spet v prodaji. Uporabne so,za dom pa tudi obrt, skladišča, trgovine. Iz
njih je mogoče sestaviti celo predalčno steno. Prodaja jih blagovnica Metalka, prva klet.
V Metaiki je stalna izbira lestev, najrazličnejših oblik in za različne namene. Tre-n utno je posebej dobra izbira sestavljivih lestev (lesenih in aluminijastih). Vse so atestirane in obsegajo razpone tudi do 10 metrov.
V blagovnici Metalka raz-, stavljajo dva tipa novih podstrešnih stopnic. Stopnice so na ustreznem podstavku, tako da se odlično vidijo njihova prednost in uporab-
nost. Poleg tega razstavljajo na istem oddelku še kompleten program strešnih oken po zelo ugodnih cenah.
metalka
Spoznati Kitajsko je prav gotovo posebno doživetje. Vsak, kdor je videl to daljno deželo, lahko o njej govori samo d 'A: *' državi z najštevilnejšim prebt~3t‘ . - y». romne velikosti, vzorne v -ti-uče, nadvse prijaznih ljudi,	n*zacije, dobre
kuhinje, ure>	-.teta	itd. Skratka,
dobrih last' .	naštel še in še. Naj
pov~,	jb	bili še taki razvajenci i
,\u tem potovanju nadvse zado-
-01.
.iVs te daljne dežele je omogočila puovidna organizacija JAT-air lift. Z (redno) letalsko linijo Beograd - Peking, ki je poletelo vsako nedeljo, se je potnikom pridružila tudi prijavljena skupina turistov, ki v 10 dneh, kolikor traja potovanje, dokaj dobro spoznajo del te velike in nam mak) znane dežele.
2e Marko Polo je leta 1200, ko je šel spoznavat Kitajsko, rekel, da je to mistična in čudežna dežela. Preden je prišel tja, je moral preiti sedem morij in sedem gora. Potovanje je takrat trajalo več let. Danes je to drugače: veliko štirimotorno reakcijsko letalo Boeing 707 pripelje potnika po skupno približno 18 urah vožnje do cilja.
Med tako dolgim poletom, ki je potekal zelo mirno, je čas kar.hitro minil. Stevardese so najprej podelile časopise, vrstili so se topli obroki pripravljenih jedi, nekateri so igrali karte, gledali smo celovečerni film, pa tudi malo zaspati sc je dalo. Potnikov je bilo 61, tako da je bil zaseden le vsak tretji sedež. Poleg nas 30 turistov je bilo še 30 Avstrijcev, ki so šli kot navijači bodrit svoje tekmovalce v hokeju na ledu. Ravno ta čas je bilo namreč v Pekingu svetovno prvenstvo C skupine v hokeju. Z nami se je peljal Irci potnik en sani Kitajec.
Kapetan letala nas je med poletom sproti veščal,.nad katerimi kraji letimo. Zares . ga letalska linija je potekala preko našle ‘njih znanih mest oz držav: Sofija, Cari-
grad, Bejrut, Bagdad, Kuvvajt, Dubaj, kjer je bil tehmčni postanek - prevzem goriva itd, ;j:rcrijiu-.< sr j tsmf posadka letala. S svežo posadko smo nadalje- J pot preko Irana, Pakistana, Karačija (Indija), Kalkute, južno od Himalaje, Burme, Bangladeša ui nazadnje preko velike Kitajske do Pekinga, ki je bil prvi cilj našega potovanja. Po kapitanovem sporočilu smo zaradi ugodnega vetra med poletom prispeli v Peking skoraj pol ure pred časom, leteli smo namreč z brzino, ki je bila blizu hitrosti zvoka.
Organizacijo potovanja po notranjosti dežele je takoj pri prihodu v Peking prevzela kitajska turistična agencija „LUXINGSHE”. Zelo prijazen in simpatičen vddič, po imenu Lio, ki je znal dobro srbohrvaški, nas je spremljal vso pot po Kitajski. V ostalih mestih pa so se mu pridružili lokalni vodiči.
NEKAJ OSNOVNIH PODATKOV
Ljudska republika Kitajska je po številu prebivalstva največja na svetu, saj sc število približuje že skoraj milijardi. Po velikosti pa je tretja in meri 9.595.961 kvadratnih kilometrov (to je približno 38 površin Jugoslavije). Reliefno je precej razgibana, približno polovica države je gorata, drugo polovico pa zav/cmajo stepe, planote, puščave ter nižine s plodno zemljo ob primorju. Danes spada med največje poljedelske države na svetu, čeprav je mehanizacija še vedno na nizki stopnji. Na njivah skoraj ne vidiš traktorjev, toda založenost trgovin s poljedelskimi pridelki, posebno zelenjavo, je dobra in kljub tako številnemu prebivalstvu pred trgovinami ni vrst. To je nedvomno velik napredek, da imajo dovolj hrane, kajti pred 20 30 leti je vladala še velika lakota, zaradi katere je umiralo mnogo ljudi.
KMETIJSTVO
Sele ko bodo premagane težave v kmetijstvu, bo Kitajska zaživela. Potrebna pa bo predvsem modernizacija; sedaj prevladuje v kmetijstvu pretežno ročno delo. Umetnih gnojil je zelo malo, mehanizacija je slaba itd. Kljub temu da nimajo dovolj traktorjev, so z njimi zorali približno 40 odst. Orne zemlje je od skupne površine le 10,5 odst. Iz tega se vidi, da je zemlja skopa, zato je potrebno to, kar imajo, dobro izkoristiti in obdelati. Velik poudarek so dali tudi na ohišnice, zvišali so odkupno ceno kmetijskim pridelkom ter znižali obvezno oddajo za državne potrebe. Obnovili so vaške sejme, ker ti, kot pravijo, povezujejo tržno naravo kmetijstva. Tudi dejstvo, da živi na vasi štiri petine (približno 800 milijonov) prebivalstva, je vzrok, da se pri večkrat poudarjenih nujno potrebnih štirih modernizacijah (kmetijstvo, industrija, znanost - tehnologija ter narodna obramba), daje kmetijstyo vsekakor na prvo mesto. Vodstvo Kitajske seje torej odločilo za bolj prožno vodenje kmetijske politike. Narašča odstotek zasebnih obdelovalcev zemlje. Tako smo zvedeli, da zasebniki poleg pridelka od ohišnice lahko pridelajo in prodajo svinjsko meso, perutnino, jajca itd.
OMEJEVANJE ROJSTEV
Po izračunu sociologov in statističarjev bi imela Kitajska leta 2000, če bi vsaka žena rodila po tri otroke, že 1.415 milijonov ljudi, to pa bi bilo preveč. Zato sta vlada in partija izdali poziv ia omejevanje rojstev. Ukrepov za to je več. Poroke naj bi se sklepale s starostno mejo za moške 22 let, ter ženske 20 let.- Geslo je: „Ena družina en otrok." Prekrški se občutno kaznujejo. Pri drugem otroku ne dobijo več otroških doklad, kar znaša 5 juanov, nimajo prednosti v vrtcih ali pri vpisu v šolo. Pri tretjem otroku odtegnejo že 10 odst. od plače obema zakoncema, če sta seveda oba zaposlena. Partija kršitelje, posebno mlade komuniste, na javnih mestih kritizira.
Podnebje je različno: od kontinentalnega v Mandžuriji, monsumskega v primorskem pasu, subtropskega na jugu pa tudi alpskega na visokih planinah. Padavin je v notranjosti malo, v primorskih krajih dovolj.
Jezik je kitajski, najštevilnejši je mandarinski, imajo pa tudi precej dialektov. Od celotnega števila prebivalstva je 94 odstot-
kov Kitajcev, 6 odst. odpade na ostale etnične manjšine.
Denarna enota je juan, ki je razdeljen na maoe in fene. En juan predstavlja približno naših 20 din. Plače delavcev so od 30 juanov do nekaj	preko	100	juanov,	Povprečna plača je	okoli	55	juanov.	Kot
primer naj povem, da je imel naš vodič 65 juanov plače. Za predstavo kupne moči prebivalstva naj navedem nekaj cen, ki sem si jih zabeležil:	1 kg	riža	0,55 juana,
steklenica piva 0,6 juana, par nogavic 2,5 juana, čevlji 20 juanov, moške hlače 15 juanov, srajca 13 juanov, hladilnik 800 juanov. Zelo poceni pa je stanovanje, sicer skromno (4 5 kvadratnih metrov na enega člana) stane le 4 juane. So pa zato drage cigarete, ki stanejo 1,6 juana, zato skoraj ni opaziti kadilcev. Veliko vrednost predstavlja kolo, saj	stane	od	150 do	170
juanov, zato jc lastnik kolesa približno le vsak deseti Kitajec. Avtomobil stane preko
20.000	juanov, zato je za državljane nedosegljiv. Kljub temu je na cestah opaziti že precej domačih in tujih avtomobilov, posebno japonskih. Avtomobilov v zasebni lasti seveda ni. Delovni čas v tovarnah poteka od 7.30 do 16.30. Vsi delavci imajo kosilo v tovarni, čas kosila pa sc ne šteje v delovni čas. Delajo tudi ob sobotah, na kmetijskih posestvih, če je potrebno, pa tudi ob nedeljah.
Dopustov praktično nimajo. Sicer imajo proste nedelje, toda ne vsako. Prostih dni, ali bolje rečeno praznikov, imajo skupaj sedem dni; dva dni za kitajsko novo leto, en dan za koledarsko^leto, en dan za prvi maj, en dan za prvi oktober in dva dneva ostalih praznikov. Skupno je zaposlenih približnV) 104 milijone prebivalcev. Zaradi tako številnega prebivalstva nastaja problem, kako vse zaposliti. Zato morajo nekateri sprva delati kot prjložnostni delavci. Kot nam je povedal lokalni vodič v Ninkingu, jc sedaj srečen, ko je po dveh letih čakanja le dobil stalno službo, in to 700 km daleč od doma.
Vojaška služba je na Kitajskem posebna čast. Zato so vojaki le tisti, ki se posebej izkažejo tako politično, kot z delom v svoji komuni. Službovanje ni obvezno, je pa precej dolgo, od 3 do 5 let v mornarici. Oficirji so enako oblečeni kot vojaki in brez vsakršnih našitkov činov. Ko smo vprašali, kako se to pozna v službi, so nam povedali, da v kasarni vojaki tudi brez naznačenega čina presneto dobro poznajo svojega predpostavljenega.
Ljudje so oblečeni enotno, lahko rečem uniformirano. Največ jc plavih, zgoraj zapetih oblek, blago je slabše kvalitete^ in kar je značilno, nobenih razlik ni v oblačenju med navadnimi delavci in izobraženci. Vse ženske nosijo hlače( Lepo pa je videti, da ima vsak vzorno čisto obleko.
OSKRBA Z ENERGIJO
Ker je bilo potovanje samo turističnega značaja, žal ne moremo opisati vseh podrobnosti o njihovih elektrarnah, prenosnih daljnovodih, RTP itd. Zato lahko le površno opišem to, kar sem videl.
'Daljnovod visoke napetosti (220-110 KV) so kot naši eno- in dvosistemski na železnih jamborih, ki potekajo od 4iidro-elcktrarn itermoclcktrarn. V predmestjih, kdKor tudi v mestih sem videl velike razdelilne transformatorske postaje 220-110-10 KV.
Celotna oskrba mestne mreže poteka prostovodno po betonskih drogovih (lesenih drogov zaradi pomanjkanja lesa skoraj ni!) Zgoraj poteka 10 KV napetost, spodaj pa nizkonapetostna 380/220 V mreža in javna razsvetljava. Na vsakih 200 - 300 metrov so na dveh betonskih drogovih montirane na železni konzoli transformatorske postaje 10/0,4 KV s transformatorji moči 250 -630 KVA. V gosto naseljenih mesP1 nih ulicah, ki so dokaj široke, poteka oskrba z električno energijo po obeh straneh večinoma prostovodno. V večjih stanovanjskih zgradbah (blokih) imajo v glavnem flurescenčno razsvetljavo z žarnicami največ 20 W, zaradi štednje in ekonomičnosti. V Nankingu poteka električna mreža med drevesi platan, ki so tako obrezana, da imajo tokovodniki med vejami svoj prostor, oziroma koridor.
Nafte ima Kitajska dovolj, tako da jo trenutno lahko celo izvažajo. Po večjem razvoju industrije ter avtomobilizma pa bo potrebno poiskati dodatna nahajališča.
Premoga, največ črnega, imajo dovolj in ga prav tako izvažajo, predvsem v bližnjo Japonsko. Za kurjavo veliko uporabljajo brikete.
(Nadaljevanje
prihodnjič)
pisma
in
odmevi
POHIŠTVO LIP BLED
lesna industrija
64260 Bled, ljubljanska c. 32 teletom (064) 77-661 telegran^ lip bled tele« 34 525 yu lipe«
NOVOMEŠKA POSTAJA NAJ OSTANE, KJER JE
Ko ste v 6. številki letošnjega Dolenjskega lista pisali podpis k sliki ..Zadnje ure bivše davkarije", ste pozabili napisati, kako je poskrbljeno za novomeško avtobusno postajo. Ali ni odločitev, da bi avtobusno postajo prestavili na drug konec/nesta, neodgovorna in vredna javne kritike? Ob mnogih takšnih polovičnih rešitvah nas je že bolela glava. Ali ni sedanji prostor najprimernejši za avjobusno postajo? Razlogov je več, najpomembnejši pa so; da je sredi mesta, v bližini šol, železniške postaje, uradov, hotela.
Menim, da bi moral vaš in naš list bolj kritičnoobravnavati, ne le beležfti dogodke.
,NOVOMEŠCAN
f f
OPOMBA UREDNIŠTVA -Resnici na ljubo je treba dodati, da je Dolenjski list objavil dva dovolj kritična prispevka o tem (DL št. 3, DL št. 6), ki ju je bralec morda prezrl in ki sta, žal, ostala brez ustreznega odmeva pri odgovornih dejavnikih.
MILIČNIKA IN MODRASA
11. februarja letos je Dolenjski list objavil na zadnji strani sliko dveh modrasov in za moje pojme dokaj nenavadno spremno besedilo. V primeru, da tega niso že tudi sami opazili, bi uredništvo Dolenjskega lista opozoril, da sodita omenjena slika in besedilo prejkone v rubriko „Fotoslišal”. Nadvse poučno pa bi bilo slišati, kaj menijo o hrabrem dejanju črnomaljskih miličnikov tisti, ki si pri nas prizadevajo za zaščito narave in življenja v naravi, pa naravoslovci, ne nazadnje pa tudi Kitajci, ki pojav kač pozimi upravičeno povezujejo z geološkimi pojavi, tudi s potresi. V našem primeru pa, v skladu z očitno perverznim pojmovanjem življenja v naravi, predlagam, da vrla miličnika (škoda, da se ob modrasih nista še onadva slikala) nagradimo, denimo s knjižno nagrado - z ..Živalstvom Evrope”.
BODRIN
 —
Še vedno na robu domovine
V Beli krajini vrsto let sprejemajo .televizijski program z motnjami — Obljube za nov oddajnik le na papirju
To, kar doživljamo Belokranjci zadnja leta, presega vse meje. Kljub temu da enakopravno z ostalimi Slovenci plačujemo naročnino TV, ne dobimo zanjo tistega, kar pričakujemo, oziroma s čimer se v Ljubljani trudijo, da bi nam posredovali in nas preko malega ekrana informirali, osveščali, zabavali in še kaj.
Ne da se prešteti na prste, kolikokrat na leto smo na tej strani Gorjancev namesto slike na zaslonu ..občudovali” sneženje, ki ga je spremljal za sneženje sicer nekoliko premočan glas. Ob neugodnih vremenskih razmerah, ko je zapadlo nekaj centimetrov preveč snega, smo imeli televizijski „mrk” celo po nekaj dni. In potrpežljivi Belokranjci seveda še bolj potrpežljivo čakamo, da se nas bo „nekdo”, ki naj bi zgradil nov oddajnik na Gorjancih, ker stari na Mirni gori ne ustreza več, končno le usmilil.
Siti smo obljub, da bo oddajnik zgrajen naslednje in spet naslednje leto. Imam pravico, in ne le jaz, ampak tudi ostali občani metliške in črnomaljske občine, da spremljam televizijski program. Mar zahtevam preveč? Je preveč, če kot Slovenka lahko spremljam le prvi program zagrebške televizije? Mar naša televizija zares ne more posredovati pri tem, da bi s svojim pro-
gramom „pokrila” slovenski prostor? In pri tem si pripisuje vlogo najpomembnejšega informativnega medija - tako se je v slovenski reviji pred kratkim izrazil eden od televizijcev. Pri tem je natresel svoje misli o tem, da bi plačevali za televizijsko naročnino določen odstotek osebnega dohodka. Ali ta tovariš sploh ve (ali pa se v tem primeru tega ni domislil), da Belokranjci mnogokrat spremljamo le en program, in še ta ni ljubljanski, medtem ko ponekod po Slovenip „lovi-jo” celo po pet programov? Ta tovariš in še mnogi drugi sploh vedo, da so na osnovni šoli Vinica nekatere oddaje, ki jih je posredovala ljubljanska televizija, prenesli na videorekorder in jih posredovali otrokom v šoli, ker v mnogih vaseh te krajevne skupnosti ne morejo spremljati slovenskega programa, ampak le hrvaškega? Človek s tefevizije se lahko sredi Ljubljane zavzema za pravice oziroma privilegije svojega medija, Belokranjci pa smemo le nemo opazovati početje, ki nas še bolj, kot že sicer smo, potiska na rob Slovenije.
Naj že preneha rasti oddajnik TV na sestankih in papirju in naj končno požene tam, od koder nam bo na to stran Gorjancev posredoval sliko in ton sprejemljive kvalitete.
MIRJAM KRUMPACNIK
Metlika ^
Neurejeno zbiranje
Jugoslovani smo po številu izdanih značk med prvimi t» svetu. Večina zbiralcev zbira značke le po številu, samo da jih ima čimveč, ncgledc na kakovost, pomembnost, namen izdaje itd. Za izdelavo značk je bilo lani izdanih nad 500 milijonov dinaijev. Tako trdijo poznavalci tega sodobnega konjička. Žal je bilo veliko te vsote izdane za nekakovostne in kičaste značke.
V Kočevju je veliko zbiralcev. Dobro bi bilo, da bi ustanovili društvo. Vodili naj bi ga znač-karji, ki sc na to spoznajo, da bi lahko pravilno usmeijali zbiranje. Le tako bi nastale lepe in smiselne zbirke.
ANDREJ ARKO
Veliko besed, malo dejanj
Zelena bodočnost belega mesta Kočevja in okolice
N.if.iK-r les s -,»0|0 strukturo in b,nvo d,i|<- toplino in svojstveno pri|etnosl pohištvu LIP Bled. ki s svojo bo 9->t0 obliko sprosen in osvobaja človeka v domačem ambientu PohiSivo LIP Bled s svoiim. razkošnimi obn ‘,fT,‘ ,r1 dimenzijam, poudarja udnosl m Irpeznost barvami pa nam pomaga pr. usklajevanju m poz.viivi
Pohištvo LIP Bled je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa. površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat izvedbi
Pohištvo LIP Bled prodajajo v vseh večjih trgovinah s pohisivom Prepričajte se m zadovoljni ooste!
ZLATOPOROČENCA — 8. februarja sta 50-letnico poroke v krogu svojih najdražjih obhajala Marija in Stanko Zemljak s Konjskega. Za seboj imata težko življenje. Ob začetku vojne sta morala preko Rajhenburga v pregnanstvo s petimi majhnimi otroki, najmlajša, Anica, je imela komaj tri tedne. Sicer imajo v rodbini že enega pravnuka in 16 vnukov. (Foto: A. Železnik)
Pritegniti mlade
Krajevna organizacija ZRVS Dolenjske Toplice je imela 7. februaija volilno konferenco. Na njej so ocenili delo v preteklem mandatnem obdobju ter zastavili nove naloge.
Topliška organizacija ZRVS je bila v preteklem obdboju ena najboljših v novomeški občini. Člani so sodelovali . na vseh prireditvah in tekmovanjih občinske organizacije ZRVS, izpeljali pa so tudi nekaj samostojnih akcij.
V prihodnje bodo morali poživiti delo aktiva ZK ter pritegniti mladince. Nadaljevali bodo akcijo „Naša obramba v vsako družino”, s katero so v zadnjih mesecih v topliški krajevni skupnosti prodobili 40 naročnikov. Kot uspešno so ocenili ludi sodelovanje z osnovnošolsko mladino. Toliko bclj kritično pa so se lotili problema strelske družine, ki je ob ustanovitvi s pomočjo osnovne šole in sredstev delovnih Organizacij zbrala veliko kvalitetnega orožja, a je obležalo na postaji milice, ker družina ni delovala.
Pod tem naslovom smo lani v časopisih brali o sestankih in o kočevsko-ljubljanskih dogovorih o izkoriščanju 18.000 hektarov opuščene orne zemlje na območju kočevske občine.
Tedaj so ugotovili, da brez hrane preprosto ne gre. Velika potrošniška središča so se donedavna oskrbovala nenačrtno. Zato so porasle cene, potrošnikom pa je primanjkovalo nekaterih živil. Ljubljana ni bila
PLANINCI PRI „TRIGLAVU“
Lani je zaživela planinska sekcija pri novomeški Zavarovalnici Triglav. Organizirali so vrsto pohodov v domače hribe, ki sc jih je udeležilo poprečno 14 mladih. Izlete so sami financirali razen pohoda na Triglav. V planinarjenju so nekateri že vešči, drugi se temu šele privajajo, za vse pa je hoja v gore prijetna in koristna. V letošnjem letu bodo tovrstno izletniško dejavnost nadaljevali
NAJPREJ ZEMELJSKA DELA
V Boštanju načrtujejo za letos več komunalnih del. Med drugim bodo na vrsti izboljšave tudi na cestah. Takp so že stare pobude za asfaltiranje ceste proti pokopališču, v Grahovici (cesta, ki vodi nato dalje proti Vrhu) in Puglju. Ta del vasi tudi sicer opozarja na ozko cesto. Na zboru občanov v nedeljo so menili, da bi na vseh treh odsekih hkrati opravili najprej zemeljska dela. Tako bi bolje izkoristili stroje. Cestišče bi zatem prevlekli z asfaltom, če bo na voljo denar.
POZORNI DO PREDLOGOV ZAKONOV
Na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Sevnici 1. februarja so obravnavali več zakonskih predlogov. Pri podjetjih, ki poslujejo z izgubo in izplačujejo zajamčeni osebni dohodek, naj bi za izračun ne uporabljali le trimesečje, temveč daljše obdobje za nazaj. Menijo, da bi se tako izognili možnostim nastavljanja osebnih dohodkov za čas morebitne izgube. Pri spremembah zakona o zaposlovanju in nadomestilih za čas brezposelnosti naj bi predvideni dodatek v višini 5 odst. na družinskega člana povišali na 10 odst.
Vest, da sta se v gorah okrog Tamarja smrtno ponesrečili Majda Rajer in Nada Spiler, nas je globoko pretresla. V petek, 5. februarja, sta-se odpravili v hribe, v soboto pa se je na normalno pristopni plezalni poti v Kotovo Špico zgodila nesreča. Padli sta 300 metrov globoko v dolino Koritnice, kjer jih je v pone-
deljek, 8. februaija, našel pilot helikopterja gorske reševalne službe.
Gore veliko dajo, lahko pa tudi vzamejo. Nam so vzele dvoje življenj, dve prijateljici Težko najdemo pravi izraz za našo bolečino. Obe sta bili polni hrepenenja po odkrivanju gora, v sebi sta nosili veliko mero življenjskega optimizma in vere v ljudi. Skupaj smo delili mnogo radostnih trenutkov. Z njuno smrtjo je umrl tudi del nas. Vedno nam bo ostalo v spominu zadnje srečanje.
ALPINISTIČNI ODSEK NOVO MESTO
Še enkrat: Proste sobote na pošti
Zapiranje pošt ob sobotah vendarle ni tako enostavno in razumljivo samo po sebi
Ce bomo vsi tako na široko pojmovali humanizacijo dela in socialistično moralo, kot jo pojmuje tov. Evgen Cestnik, ki se na dopisniški strani Dolenjskega lista zavzema za to, da bi imele tudi poštne delavke proste sobote, potem lahko pričakujemo še dodatne zahteve te vrste.
Kaj kmalu se ogiasijo lahke še trgovci, ki bodo rekli, da ob sobotah ne bodo prodajali, za njimi še gostinski delavci, potem železničarji, piloti pa kmetje, novinarji, zdravniki in vsi, ki morajo delati, ko to zahteva narava dela in velika večina drugih delovnih ljudi počiva. In po logiki, ki jo zastopa Cestnik, do tega niti ne bi bili neupravičeni. Saj so tudi med njimi družinski očetje in matere, ki imajo ravno tako družinske dolžnosti. Iz teh delovnih okolij doslej še ni bilo slišati, da bi morali ukiniti delo ob sobotah in nedeljah, še nihče se ni pritoževal, da je tarča nezadovoljstva strank ipd. Kako pa bi tudi izgledalo, če bi v skladu s ,.socialistično moralo” še železničarji in natakaiji in zdravniki dosegli, da ob sobotah ne bi delali?
Zato za poštne delavce (saj na pošti vendarle ne delajo samo ženske, matere in gospodinje) ni rešitev v krajšanju poslovnega časa, ampak v izboljševanju delovnih razmer, v boljši organizaciji dela, v boljšem nagrajevanju. Njihove boljše storitve pa bodo pripomogle, da bodo manjkrat tarča nezadovoljstva, kar pa se zdaj pogosto dogaja, saj kvaliteta uslug na pošti vse bolj pada. Le tako bodo poštni delavci lahko pokazali svojo moč, ne pa da meni nič tebi nič, ukinjajo sobotne časopise, tako kot so nekoč že ukinili nedeljsko izdajo Dela.
Pismo E. Cestnika niti ne bi zaslužilo posebne pozornosti, če bi ne kazalo na krepitev mišljenja, kako je treba pri nas s kar največjo lagodnostjo opraviti delo in za to prejeti dobre osebne dohodke.
J. SlMClC NOVO MESTO
»Dolenjski list« v vsako družino
Majdi in Nadi v slovo
izjema. Ugotovili so tudi, da bo razdrobljeno in z denarjem siromašno kmetijstvo le težko pridobivalo hrano.
Dogovorjeno je bilo, da bodo izdelali načrte in programe, da bi opuščene kočevske kmetijske površine postale ljubljansko zaledje za proizvodnjo hrane. Proizvodnji mleka in mesa se torej obetajo lepši časi. Potrebna pa bodo denarna vlaganja, kar bo koristilo Ljubljani in Kočevju.
Seveda vse to ne bo uresničeno v enem letu, kajti površine so obsežne in je v prošnje, če bo sploh prišlo do uresničitve dogovora.
Pomlad bo kmalu tu in škoda bi bilo zamuditi še eno leto. Zal, da do takega dogovora ni prišlo že prej, kajti že leta in leta zaraščajo kočevske orne površine plevel, grmovje in gozd. Upamo, da se ne bo spet kje zataknilo.
ANDI^ARKO
ZA ZLOŽBO V GRIBLJAH
V srednjeročnem načrtu krajevne skupnosti Griblje je med drugim, da bodo do leta 1985 opravili komasacijo na 25 hektaijih njiv. Na Cer-kvišču bodo letos komasirali 54 ha površin, pred dnevi pa je bil v Gribljah sestanek, na katerem se je 45 lastnikov izreklo za zložbo 160 hektaijev. Letos naj bi vso zadevo pripravili, prihodnje leto pa izvedli.
Kmetom nasvete, ne višjih davkov
Belokranjski kmetje želijo pomoč strokovnjakov, olajšave pri nakupih in komasacijo
glavnem ne razumejo. Zato prihaja tudi do mnogih nesporazumov.
V zadnjem času si prizadevamo, da bi bili čim manj odvisni od uvoza hrane. Doseženi so bili dobri uspehi, saj smo na primer lani posejali toliko pšenice, kot že nekaj desetletij ne. Ljudje so se začeli zopet obračati k zemlji, da pa bi pridelali čim več, ne potrebujejo novih davkov, ampak več strokovnih nasvetov, obiskov strokovnjakov, olajšave pri nakupih umetnih gnojil. Nesprejemljivo je, da strokovnjaki sedijo za pisalnimi mizami in se ukvarjajo s pisanjem različnih potrdil, kijih zahtevajo predpisi, ter s statistiko, delo, ki bi ga morali opravljati, pa postaja postranskega pomena.
Naša družba se menda še vedno boji, da bi kmetje obogateli. Za Belokranjce smem trditi, da od kmetovanja še noben ni postal bogat, nalagal denar v tujih bankah ali ga zapravljal na morju. Ob nakupu reprodukcijskega materiala in kmetijskih strojev pa morajo kmetje plačati visoke prispevke. Cene teh izdelkov se tudi sicer dvigajo veliko hitreje kot cene kmetijskih pridelkov.
Ne smemo prezreti tudi dejstvo, da je v Beli krajini kras, daje na poljih mnogo kamnov, da so parcele razdrobljene. Zato kmetje potrebujejo družbeno pomoč pri čiščenju njiv in komasaciji zemljišč. Predvsem mladi kmetje se močno zavzemajo za združevanje zemljišč, saj bi se s tem skrajšale dovozne poti, poraba goriva za kmetijsko mehanizacijo pa bi bila manjša.
FRANC DERGANC
SPOSOJENO TRNJE
Ankete kažejo, da ima naša mladina raje glasbenike kot politike. Morda zato. ker politiki pri svojem delu ne uporabljajo sodobnih instrumentov, temveč mnogi pihajo v — isti rog.
(Iz POLITIKE EKSPRES)
Predvidene spremembe kmetijskih davkov so povzročile med Belokranjci veliko razlag. Zavedajo se namreč, da bodo nove davčne obveznosti veliko večje, saj potre*-bujemo vedno več denaija za administracijo in sestanke, z večjimi davki pa se ne bo dvignila kmetijska proizvodnja, ampak bo marsikdo izgubil veselje za obdelovanje zemlje.
Hkrati velja povedati, da so napovedi o davčnih spremembah predstavljene javnosti tako načelno in megleno, da jih kmetje, ki se jih te spremembe najbolj dotikajo, v
Martin Kolar
Pirnat
Danica Zaletel
Ciril Zaletel
Ciril Muhič
Zdravko Zaletel
Šmihel pri Žužemberku NESLOGA ODVRAČA NAPREDEK
Darinka Nose
Šmihel pri Žužemberku se v zgodovini prvič omenja leta 1136. Je gručasto naselje, stisnjeno okrog velike cerkve. Ljudje so se pred vojno bavili predvsem s kmetovanjem, vinogradništvom in tudi čebelarstvom. Imeli so dve trgovini in nekaj gostišč. Vas je znana po tem, da so v njej odkrili rimske stavbe, nagrobnike in rimske novce. Šola je bila ustanovljena že 1885.
Močno strma in ovinskasta cesta povezuje vas s Pajčno, od koder je asfaltna povezava v smeri Novo mesto in Ljubljana. V začetku februarja 1944 je v župnišču nekaj časa nastanjen štab 7. korpusa, zato so Nemci prve dni marca 1944 Šmihel bombardirali Več hiš je bilo porušenih in požganih. Poleti 1944 pa je bila v vasi partizanska podoficirska šola.
Danes ima Šmihel z bližnjimi zaselki 140 gospodinjstev, 2 gostilni, 1 trgovino, šolo štiri-razrednico. Kmetijstvo nazaduje, krajani pa se vsak dan vozijo na delo v Ljubljano, Ivančno gorico, Žužemberk in Novo mesto. Veliko je zaposlenih, s kmetijstvom pa se ukvarjajo le v prostem času. Na vsem šmihelskem območju ni nobenega trdnega kmeta. Na zunaj je vas posodobljena, ima že precej velikih, po mestno grajenih hiš, spada pa h krajevni skupnosti Žužemberk. Lani so dobili vodovod.
V tej vasi smo bili z uredništvom prvič v gosteh 9. februarja letos. S krajani smo se sešli v gostilni Darinke Nose in moremo reči, da smo bili novinarji Ria Bačer, Zdenka Lindič-Dra-gaš in Ivan Zoran kar presenečeni nad dobrim obiskom. Prišli so mlajši, krajani srednjih let in starejši. Večinoma so kritizirali vsevprek, ni pa bilo nikogar iz krajevne skupnosti in tudi vaške organizacije so bile slabo zastopane.
Bolj ko se je pogovor razvijal, bolj so ljudje postajali glasni in očitno je bilo, da je tu pravzaprav vsak zase. Ni govora o slogi in dobrih sosedskih odnosih, kakršne smo srečevali drugod. Krajani so nam naštevali veliko osebnih težav in sporčkov, se pridušali, da se jim godi neznanska krivica, vsi pa bi radi od širše družbe celo vrsto ugodnosti.
Kot je dejal Anton Pirc, predsednik vaške organizacije SZDL, edini uradni zastopnik družbenopolitičnega življenja na našem „letečem“ uredništvu, bodo krajani celo odrekli krajevni samoprispevek, če ne bodo dobili sodobne ceste po desni strani Krke do Žužemberka pa telefona in sodobnejše ter večje trgovine, najmanj, kar je, pa asfalta skoz vas. Po njegovih besedah Šmihelčane krajevna skupnost Žužemberk zapostavlja, zato razmišljajo, da bi se organizirali po svoje. Verjetno ob tem ne razmišljajo, kako bi bilo s kadri, saj je več kot na dlani, da ravno dela-voljnih, sposobnih in zagretih aktivistov v tem kraju manjka.
Franc Palčar
Srečko Turk
Ignac Muhič
Danica Kastelic
lavci in jo pozimi tudi plužili. Prošnje, ki so jih naslavljali na krajevno skupnost, so ostale brez odmeva. Boje se, da avtobusi ne bodo hoteli več prihajati, če ne bo poskrbljeno za varno vožnjo. Na omenjeni cesti je namreč kar osemnajst avtobusnih prog, vozijo pa se delavci, šolarji in tudi drugi krajani. Po Mavrovem mnenju se za prevoze ne bi bilo treba toliko bati, če bi zgradili novo cesto na desnem bregu Krke, povezovala pa bi kraje Šmihel, De-šečo vas, Budganjo vas in Stransko vas. Ta cesta je v načrtu, le začetek gradnje je, kot se zdi, še hudo daleč.
Podoben problem je nastal zaradi vodovoda, pri gradnji katerega so pomagali tudi krajani, vendar ne vsi. O tem, kdo je delal in koliko brezplačnih ur je opravil, nimajo nikakršne evidence, vodo pa hočejo imeti vsi. Franc Turk iz Klečeta meni, da se je zaradi tega vnela med krajani besedna vojska, ki ji ne vidijo konca. Prostovoljno delo so namreč šteli za obveznost posamezne domačije pri gradnji. Olje priliva na ogenj neplačana škoda, narejena med gradnjo glavnega vodovoda, ko je bilo treba teren minirati. Čeprav so se jasno dogovorili, da bo Škoda plačana takoj, ko bodo opravili glavno delo, ni še nihče videl odškodninskega dinarja.
Premajhno odškodnino pa dobivajo kmetje, ki jim pridelke pospravlja divjad, posebno divji prašiči. Alojz Lobe s Plešivice je dejal, da je letel iz iovske družine samo zato, ker je na sestanku lovcev povedal, da se ne strinja s takim obravanjem škode, ki jo kmečkemu človeku povzročajo hostne živali.
Karel Maver
nikdar živel,'* je zatrjeval pa še miril druge, ki so trdili drugače. Ddrugi zdomec je bil Alojz Glavič. Slučajno je doma na obisku, sicer pa že 13 let dela v Nemčiji. „Ko pridem domov, samo gledam, kako ljudstvo dobro živi. Kdor se vozi na delo, ga pride avtobus iskat domala pred hišo, res pa je, da je veliko zemlje v pušči."
TUDI MLADI SO NEMOČNI
Čeprav je v Šmihelu in okoliških zaselkih kar precej mladih. najmanj tretjina, tega po življenjskem utripu teh krajev ni čutiti. Sami se tega dobro zavedajo, a načina, da bi bilo drugače, nekako ne znajo najti. Mladi so sicer zraven pri vseh akcijah za napiedek, a čutijo, da to ni dovolj. Pomagali so graditi cesto, vodovod, pozimi posipavajo cesto, saj sicer ne morejo iz vasi drugače kot peš, tudi pri napeljevanju želenega telefona ne bodo odpovedali, radi pa bi še kaj drugega. Nimajo nikakršnih možnosti za zabavo in razvedrilo, čeprav drži, da tudi prostega časa ni veliko. Kulturnega življenja ni, proslave in prireditve pa so le tiste, ki jih pripravljajo v šoli. Edina zabava jim je poletno kopanje v Krki. Če se hočejo ukvaijati s športom, morajo v Žužemberk. Igrišče so si začeli sami urejati, a so jim prepovedali in je načrt padel v vodo.
Za svojo dejavnost in srečevanje nimajo nobenega prostora. To so s kančkom jeze omenjali vsi naši sogovorniki, Ciril Muhič, Zdravko Zaletel, Marjan Pirnat, Janez Gregorič, Janez Vidmar, Srečko Turk, čeprav nekateri ne sodijo več v
Ignac Mrvar
Domala vsi so se pritoževali nad trgovino, češ da prostor v gasilskem domu ne ustreza, ker lokal nima niti vode, je pretesen in nima dovolj izbire. Kakšno je stanje kmetijstva v tem kraju, pa je lepo razbrati iz besed edine trgovke: „Ob petkih vozijo meso iz Škofje Loke, zelenjavo dovažajo iz Ljubljane. Včasih so ženske iz teh krajev nosile jajca na trg v Ljubljano, zdaj jih iz Ljubljane vozijo v Šmihel in večina jih kupuje v trgovini.
SLABA CESTA VSEM PIJE KRI
Najbolj žgoča je vsekakor cestna problematika. Na vsem šmihelskem območju ni niti za pedenj cestišča, ki bi omogočalo varno vožnjo. Najhujše preglavice delajo ovinki, ki se začno že na levem bregu Krke, tam, kjer napačen napis „Šmi-helj" opozarja, da je treba z asfalta zaviti na makadam in nato strmo navzdol proti mostu. Onkraj mostu so ovinki tako ostri, da se avtobusi skoznje stežka prebijejo do vasi. Krajani so pričakovali, da bo te nevarne ovinke zravnala že minula petletka, pa tudi, da bodo dobili asfalt vsaj v Šmihelu. Iz vsega tega ni bilo nič. In še marsičesa ne bi imeli, če ne bi sami poprijeli.
Karel Maver iz Drašče vasi, ki se že devetnajst let vozi v Litostroj, kjer je topilec, je povedal, da so pred šestimi leti, ko so širili in gramozirali cesto Dečja vas — Šmihel - Pajčna, samo njegovi sovaščani brezplačno delali 1600 ur. Takrat je v njegovo vas sploh prvič pripeljal avtobus. Zdaj pa je ta cesta zelo slaba, saj je nihče ne vzdržuje. Do lani so jo Litostrojevi de-
HVALA JE IZJEMA
Kazno je, da drobnjarije, zaradi katerih je posamezna hiša prizadeta, močno kvarijo družbenopolitično vzdušje kraja. Danica in Ciril Zaletel sta odločno izjavila, da negrestana volišče, ker jima je inšpekcija lani podminirala komaj začeto gradnjo kašče. Trdita, da je stala na kamniti in nekmečki zemlji, da pa je naokrog vse polno vikendov na lepih kmečkih parcelah. Vsi so zrasli na črno, porušili pa so samo njihovo kaščo. Glasen je bil tudi Rafael Lavrič zaradi zemlje, češ da jo uničujejo vozila z dovažanjem blaga v trgovino. On je dal na razpolago zemljo le gasilcem za veselico, zdaj jo uporabljajo še drugi, in ker ga nihče ni vprašal za odškodnino, je ves besen. Tretji je trdil, da mu je krajevna skupnost zalegla pes-kolom, ki je bil krasen vir dohodka, pa tudi ni dobil nič. Po lastnih besedah nima niti toliko, da bi prispeval za napeljavo vodovoda.
Ob takih osebnih zgodbah, ki jih pišemo nepreverjene z druge plati, le po besedah krajanov, pa sta današnje življenje v kraju in širše na moč hvalila le dva zdomca. 83-letni Ignac Muhič, najstarejši krajan Klečeta, ki vsaj 10 let skrije, si je v francoskih rudnikih prislužil pokojnino. „Tako dobro še nisem
Rafael Lavrič
Poleg cestne in vodovodne problematike, ki sta najbolj žgoči, so bile pripombe na javno razsvetljavo. Šmihel sicer ima nekaj luči, ampak ne gorijo, medtem ko si Drašča vas, Klečet in Dešeča vas lahko ponoči svetijo le z luno.
„uradno“ mlado generacijo. Enotni so si bili, da bi raje šli v telovadnico ali svoj klub, kot pa v gostilno, ki jim ostaja edino shajališče, edina zabava. Mladinsko sobo oz. klub, ki ga tako zelo pogrešajo, in na to valijo precejšen del krivde za svojo nedejavnost, so že imeli. Prostor pa so morali dati trgovini. Takrat so jim rekli, da le začasno, a se to vleče že nekaj let. Vedo, daje trgovina nujna, ajih vse skupaj le jezi. V načrtu imajo razširitev gasilskega doma, kjer naj bi spet dobili prostor, pa je vse še v zraku.
Zavedajo se, da jim vsega, kar želijo, ne bo nihče prinesel na krožniku in da so za sedanje razmere tudi sami krivi. Kljub temu jih boli, da v krajevni skupnosti Žužemberk, v sestavu katere so, s svojimi željami in potrebami prevečkrat naletijo na gluha ušesa. Podporo pa bi potrebovali. Čeprav niso daleč od centrov, se počutijo kot na koncu sveta, odmaknjeni in pozabljeni.
Tudi organizirani niso najbolje. So v vrstah žužemberške osnovne organizacije ZSMS, ki se zanje ne meni pretirano, sami pa se ne znajdejo najbolje. Tudi niso dovolj povezani med sabo. Prav to, da tem ljudem manjka 'j občutka za skupnost in složnost, je krivo, da ni napredka. Srečko Turk pravi, da ga nepovezanost v krajevni skupnosti zelo moti, odkar je prišel v Šmihel. Posamezne vasi še nekako organizirajo akcije, nič pa ne steče skupno. Poleti je bilo veliko hrupa o tem, kako jim bodo pri cesti pomagale mladinske delovne brigade in žu-žemberška mladina. Brigadirji j so se enkrat res pridružili peščici domačinov, to pa je bilo tudi vse.
Med mladimi je nekaj takih, j ki se vozijo v šolo v Ivančno gorico in Ljubljano, večina pa je že zaposlenih in jih avtobusi vsak dan odpeljejo na delo v Žužemberk, Ivančno gorico, Ljubljano, nekaj tudi v Novo mesto. Poleg tega obdelujejo zemljo in pravega prostega časa res ni. Zmeraj pa se ga nekaj najde, a te praznine ne morejo zapolniti. Kljub vsem problemom in težavam mladi ostajajo v teh krajih. Kmetijstvo je sicer le „za povrh", saj je ni hiše, kjer ne bi bil vsaj eden zaposlen.
Zemlja je slaba, kamnita in kmetije majhne, tako da ne dajejo dovolj. „Poleg tega v kmetijski zadrugi kar pozabljajo, da tudi mi rabimo gnojila in še kaj," pravi Ciril Muhič* tudi sam polkmet. Ciril je nekaj let delal v Nemčiji, nato pi je živel in delal v Ivančni gorici. Ker je življenje v mestu postalo drago, je prišel nazaj, a zaposlitve ni pustil. Tudi z drugimi je tako. Muhič je prepričan, da bi se dalo marsikaj narediti, več dobiti tudi iz zemlje. Pobrati bi ! morali kamenje, da bi lahko obdelovali s stroji, ki jih mnogi že imajo. Tudi pri tem bi mordi biti bolj složni in povezani, in ne živeti vsak sam zase. A to se sedaj zdi skoraj nemogoče.
Franc Prijatelj
kultura
in
izobra-
ževanje
Prof. Jože Škufca: ,Najrazličnejše ugotovitve kažejo, da bo treba o mreži šol srednjega usmeijenega izobraževanja še večkrat razpravljati.”
srednjih programov in trije skrajšani programi. Izvaja jih enajst šol, ki so vključene v 14 posebnih izobraževalnih skupnosti. V šolskem letu 198^83 bo taka mreža še ostala vendar ji bo dodan še lesarski program v Novem mestu. Tudi število oddelkov v posameznih usmeritvah oziroma programih ne bo bistveno drugačno.
Slabi obeti za „hišo sanj”
V Vibi, slovenski „hiši sanj“, se je naposled premaknilo vsaj toliko, da so kljub težkim razmeram in pomanjkanju denaija spet stekle filmske kamere. Končujejo film „Učna leta izumitelja Polža", ki ga je režiral Jane Kavčič. Na montažni mizi je ..Deseti brat" v režiji Vojka Du-letiča. Pred kratkim so začeli snemati ..Razseljeno osebo", poteka pa tudi snemanje osmih kratkih filmov.
Vsi ti filmi so še iz lanskega programa, medtem ko ima Viba letos v načrtu pet celovečernih in petnajst kratkih filmov. Tu niso upoštevani filmi, ki jih načrtujejo skupaj s televizijo, in ne posebni oziroma naročeni filmi. Seveda je malo veijetno, da bo vse to uresničeno, saj je republiška kulturna skupnost za Vibo predvidela vsega 58 milijonov dinaijev, kar je pol manj, kot predvideva plan.
Slovenskemu filmu se po vsem tem tudi letos ne obetajo nič kaj prida časi.
šf
»Spričevalo” polletja ne navdušuje
Komentirano poročilo novomeške organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo o polletnem uspehu v prvih letnikih srednjih šol usmerjenega izobraževanja opozarja, da izobraževanje za delo ne poteka brez pomanjkljivosti — Kaj pravi prof. Jože Škufca?*
V Dolenjski galeriji razstavlja mladi slikar Jože Slak, dolenjski rojak — Nov plod sodelovanja med galerijami
ZAČETEK Z RAZSTAVO — Iskrina delavca Sandi Grulja in Jože Hribar v pogovoru z organizatoijem kulture Poldetom Miheličem (v sredini) ob postavitvi njunih slikarskih poizkusov v sejni sobi tovarne v Bršljinu (Foto: Janez Pavlin)
Niso le opazovalci,
V novomeški Iskri klije tudi kulturna dejavnost
Med redkimi so delovne organizacije v novomeški občini, kjer delo organizatorja kulture ni le na papiiju, temveč seje njegova skrb za kulturno izobraževanje že globoko zajedla v delovni vsakdanjik. Za eno takih bi lahko šteli tozd Iskre - tovarno napajalnih naprav v Bršljinu.
V sejni sobi te tovarne so pretekli četrtek zaprli slikarsko razstavo svojih delavcev Sandija Grulje in Jožeta Hribarja, ki se v prostem času ukvarjata s slikanjem. Razstava je bila prvi primer v tej delovni organizaciji s 500 zaposlenimi, ko bi naj delavci v kulturi ne bili le opazovalci in uporabniki, marveč aktivni v tovrstnem življenju.
Avtorja sta se po tej poti Prvič predstavila javnosti. Kontrolor Sandi Grulja iz Tomažje vasi pri Šmarjeških Toplicah je razstavil oljne podobe s fantazijskimi motivi, elektromehanik Jože Hribar iz Novega mesta pa se navdušuje bolj za portretno slikanje.
Ob razstavi velja zapisati misel direktorja tovarne ing. Ivana
Longarja, kijo je zapisal v knjigo vtisov:	..Razstava je prijetna
popestritev kulturnega življenja naših delavcev. Na tak način ^ bilo potrebno popularizirati tuof V' ostale oblike kulturnega udejstvovanja delavcev, saj pri tako w številnem kolektivu ne manjka takih, ki se ukvarjajo z ročnimi deli. glasbo, kiparstvom, petjem in drugimi oblikami amaterizma."
O direktorjevi pripombi že razmišlja kulturni animator Iskrinih delavcev Polde Mihelič in namerava že v najkrajšem času med delavci izpeljati anketo o pripravljenosti, da bi delali na kulturnem področju.
V Iskri bodi letos pripravili tri proslave skupaj z vojaki in pionirji osnovne šole iz Bršljina. Obiskali bodo ljubljansko Opero in abonmajske predstave v Novem mestu. Še posebej se pripravljajo na obisk v Ravnah, saj nameravajo prav z ravenskimi železatji skovati tesnejše kulturne stike.
J. P.
 /
Ob razstavi »novih podob”
V Dolenjski galeriji so minuli petek zvečer odprli razstavo likovnih izdelkov akademskega slikaija Jožeta Slaka, dolenjskega rojaka iz Jablana pri Mimi peči. Na tej skupni prireditvi Dolenjskega muzeja iz Novega mesta in Obalnih galerij iz Pirana je po uvodni besedi umetnostnega zgodovinatja in kritika Andreja Medveda nastopil šansonjer Marko Brecelj s kitaro.
Za dela, s katerimi se komaj 31-letni avtor predstavlja prvič javnosti svoje rodne pokrajine, je že na prvi pogled značilno, da se po obliki, vsebini in sploh načinu izražanja razlikujejo od vseh, ki jih je bilo do zdaj moč videti v novomeški galeriji. Ta različnost je tako prevladujoča, da razstava zadovolji samo obiskovalce, ki so pripravljeni priznati, da je lahko slika tudi brezobličen, zato pa barvno izredno mikavno „zapet” fantazijski trenutek, prenesen v vidno obliko.
Razstavljena dela sodijo v zvrst tako imenovanih „novih slik”, kič-arta, za katerega jc, kot pravi Andrej Medved, značilno, da pomeni „dvig banalnih materialov in doživetij na
Za 2156 učencev v prvih letnikih srednjih šol usmeijenega izobraževala v dolenjski in posavski regiji so se z nedeljo iztekle tritedenske zimske počitnice. V ponedeljek se je pouk nadaljeval, vendar s 47 učenci manj, ker so v prvem polletju izstopili. Učenci nekaterih oddelkov so začeli ta dan dvotedensko delovno prakso. Slednja je obvezna za vse prve letnike, opravili pa jo bodo do konca šolskega leta. V delovnih organizacijah se bodo pod vodstvom posebej usposobljenih delavcev vključili v življenje in delo tako, da bodo spoznali tudi samoupravne odnose.
Novomeška organizacijska enota Zavoda SRS za šolstvo je pripravila obširno komentirano poročilo o značilnostih usmeijenega izobraževanja v prvem polletju. Avtor poročila, pedagoški svetovalec prof. Jože Škufca, pravi:
„V primerjavi s prvim ocenjevalnim obdobjem v novembru 1981 so se vzgojno-izobraževalni rezultati v prvih letnikih srednjega usmeijenega izobraževanja izboljšali za 10 odstotkov. Toda še vedno je povprečen uspeh komaj 63-odstoten, kar pomeni, da Je več kot tretjina učencev neuspešnih. Približna polovica .cvekarjev’ ima po eno nezadostno oceno, zato neuspeha, zlasti še, ker gre za polletje, ne gre motriti prehu-, do kritično. Kljub temu moram iariti, da usmeijeno izobraževanj e pozna tako imenovane negativne selekcije, zato je treba učence usmeriti v tiste smeri izobraževanja, ki so primerne njihovim sposobnostim in interesom. Le v skrajnih primerih bi negativno ocenjeni učenec lahko letnik tudi ponavljal, vendar samo enkrat, ali pa bo zanj nujno oskrbeti zaposlitev. Za vse to
bodo morale skrbeti predvsem same šole kot najbolj odgovorne.
Kar zadeva poročilo, naj pripomnim, da so ga ravnatelji srednjih šol že obravnavali, v naslednjih dneh pa ga bodo podrobno pretresali tudi v učiteljskih kolektivih ter na skupnem posvetu predstavnikov osnovnih in srednjih šol. Prav tako bodo dobile to poročilo vse občindce izobraževalne dtupnosti in občinske konference SZDL.”
V okviru dogovoijene mreže šol je v dolenjski in posav^ri regiji 17
KURENT NAVDIHUJE — Kurent kot kralj pustovanja oziroma kurentovanja je navdihnil že več slovenskih besednih in likovnih umetnikov. Med slednjimi je poleg Franceta Miheliča, akademskega slikaija, ki je Kurentu posvetil cikel svojih najboljših del, mladi ptujski naivni slikar Boris Žohar edini, ki ga vprašanje Kurenta najbolj zaposluje. Razstavo njegovih kurentovsko uglašenih podob so ljubitelji likovne umetnosti lani videli v Trebnjem, Žihar pa je Kurente slikal tudi na trebanjskem taboru, od koder je pričujoči posnetek.
raven vrhunskega estetskega užitka”. Jože Slak je še z nekaterimi avtorji predstavnik tiste slovenske slikarske generacije, ki pomenijo na prehodu v sedanje desetletje naj-odločnejši premik našega sodobnega slikarstva v smeri tako imenovane „nove podobe”.
I.	Z.
BOGATEJŠE ZBIRKE
Minulo leto je Belokranjski muzej v Metliki ter njegove zbirke v Semiču in Vinici obiskalo 15758 ljudi. Slovenski gasilski muzg, ki je v metliškem gradu, pa si je ogledalo 5720 obiskovalcev.
Muzej ima v svojih zbirkah in depojih skupno 6641 predmetov, kar je za 171 muzealij več kot leta 1980. Največ predmetov je v letu 1981 pridobila etnološka zbirka — kar 150.
Kakšna bi bila rešitev za jerebovce?
Odbor za glasbeno dejavnost pri novomeški ZKO razpravljal o problematiki zborovskega petja — Izboljšati se bo morala tudi gmotna pomoč za ljubiteljsko delo
»SPOZNAJMO SE” V BREŽIŠKI OBČINI
V okviru medobčinske kulturne akcije pod geslom »Spoznajmo se” sta si gostovanja kulturnih skupin do zdaj izmenjali le črnomaljska in brežiška občina. V soboto, 13. februarja, so folklorne skupine, tamburaši in pevci iz Črnomlja, Vinice, Butoraja in Gribelj uspešno gostovali v Artičah in Dobovi. Kdaj se bodo odpravile na gostovanjsko pot kulturne skupine iz drugih občin dolenjske in posavske regije, še ni znano, akoravno so se občine že seznanile z medsebojno kulturno ponudbo.
Ena od sicer nepodnaslovljenih slik oz. „novih podob”, kakršne ustvaija Jože Slak.
j. Vse to pa še ne pomeni, da je mreža šol dokončna, saj jo bo treba ponovno pretresti in prilagoditi dejanskim srednjeročnim in dolgoročnim kadrovskim potrebam združenega dela,” pravi prof. Škufca. Po njegovem mnenju tega ne bo moč obravnavati mimo vloge, ki jo ima izobraževanje ob delu in iz dela. „To področje je bilo v tem šolskem letu dokaj zapostavljeno,” ugotavlja prof. Škufca. „Na to kaže že premajhen odziv kandidatov iz delovnih organizacij za omenjeni način izobraževanja.”
Vse šole, ki so prevzele odgovornost za izvajanje programov srednjega usmeijenega izobraževanja, bodo morale biti verificirane najkasneje v dveh letih. Z delom bodo lahko nadaljevale le tiste šole, ki bodo izpolnjevale ustrezne, s predpisi določene kadrovske, prostorske, materialne in druge pogoje. „Zato se mora skrb za mrežo šol povezovati s temi zahtevami,” pripominja prof. Škufca. „Toda odgovornost za izpolnitev teh zahtev ne gre naprtiti le šolam ali pristojnim delovnim organizacijam, ampak je to skupna odgovornost šol, njihovih ustanoviteljev in združenega deta, ki je za mrežo šol tudi najbolj zainteresirano. Seveda je treba poudariti, da imajo pri tem posebno in nenadomestljivo vlogo in odgovornost tudi družbenopolitični dejavniki.”
Preobrazba vzgojno-izobraževal-nega sistema teija pospešene napore v skladu z zahtevami posameznih programov, ki jih pri nas izvajamo. ..Sleherna drugačna pot ne more biti uspešna niti za šole niti za njene učence. Ravnatelji kot pedagoški vodje šol se morajo z vprašanji preobrazbe šolstva odgovorno ukvaijati, saj ni treba posebej po-udaijati, da je to njihova temeljna naloga. Žal je treba na to posebej opozoriti,” pravi prof. Škufca, ki kot predstavnik Zavoda SRS za šolstvo še posebej spremlja delovanje posameznih šol.
Tudi naši zraven
Literarno gibanje, ki ga poznamo kot srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov, ima pri nas že lepo tradicijo. Nič manj kot deset let vabi Zveza kulturnih organizacij na območne okrogle mize in literarne večere vse, ki se poskušajo s peresom, in prav toliko časa žirije predlagajo najboljše avtoije za zaključni, republiški nastop. Slednji je vsako leto v Gradišču, manjšem kraju v Slovenskih goricah.
Letošnje srečanje, ki se je končalo ob koncu minulega tedna v omenjenem kraju, je bilo jubilejno, zato so narij poleg redno izbranih povabili še nekatere avtoije s prejšnjih srečanj, zlasti tiste, ki so se medtem že precej uveljavili. V Lenartu so si literati začetniki med drugim lahko ogledali tudi razstavo revij in drugih publikacij, ki objavljajo literarnprispevke.
Dolenjski avtoiji v Gradišču niso redki udeleženci. Malone vsako leto do zdaj so žirije predlagale za nastop v Gradišču tudi začetnike iz dolenjske in posavske regije. Tokrat se je republiškega srečanja udeležila mlada pesnica Lilijana Potisk iz Brestanice, izbrana na območnem srečanju, ki je bilo v avli novomeške tovarne zdravil Krka. Njeni prispevki so bili med najboljšimi tudi v Gradišču, zato ni naključje, da so jih v zbornik „Prve stopinje" desetega srečanja uvrstili na uvodno mesto. Potiskova je nekaj verzov objavila tudi v Literarnih listih, ki jih jc začel izdajati krški Literarni klub, katerega članica je. Čeprav je težko prerokovati, vseeno lahko zapišemo, da bomo pesmi Lilijane Potisk še lahko brali.
Splošno znano je, da ima zborovsko petje med ljubiteljskimi kulturnimi dejavnostmi posebno mesto in prednost. Označimo ga lahko za skoraj nepogrešljivo vzgojno sredstvo. S pevsko literaturo domoljubne, socialne, revolucionarne in etične vsebine predstavlja zborovsko petje močan idejnovzgojni dejavnik patriotizma, humanizma in etike, s tipičnim načinom dela v zborih pa si pevci prisvajajo mnogo vrlin, kot so delavoljnost, natančnost, doslednost, požrtvovalnost, tovarištvo, nesebičnost, kolektivnost itd.
Vseh teh posebnosti in prednosti se je zavedal odbor za glasbeno dejavnost pri ZKO, ko je pred kratkim razpravljal o problematiki na tem področju kulturne dejavnosti v občini Novo mesto, še posebno pa o težavah, v katerih seje znašel moški pevski zbor Kulturnega društva Dušan Jereb.
Odbor za glasbeno dejavnost je ocenil delo dosedanjega moškega Pevskega zbora »Dušan Jereb" kot izredno pomemben prispevek pri povojnem razvoju kulture. Hkrati je menil, daje do sedanjih težav nujno moralo priti, ker pevski zbor v Preteklih letih ni nenehno vključeval v svoje vrste mlajših pevcev in se sproti pomlajeval. Danes je poprečna starost članov pevskega zbora 52 let, kar nujno vpliva na kvaliteto, vključevanje mlajših pevcev k taki starostni stopnji pa je izredno težavno.
Za rešitev nastalih težav predlaga odbor ponovni poizkus vključevanja mlajših pevcev, vendar ob podpori v«eh odgovornih družbenih dejavnikov. Če ta poizkus ne bo uspel, pa odbor meni, naj bi se starejši pevci vključili v mešani pevski zbor društva upokojencev ter s svojimi dolgoletnimi izkušnjami prispevali k boljši kvaliteti tega zbora, mlajši pa naJ bi sc vključili v enega iztned treh Paskih zborov, ki delujejo v organi-Zac'ijah združenega dela v Novem "!«tu (Krka, IMV, Pionir). Ta zbor 1 lahko nadaljeval tradicijo pev-
skega zbora »Dušan Jereb" im morda celo prevzel njegovo ime.
V zvezi z dejavnostjo ostalih pevskih zborov v občini je odbor za glasbeno dejavnost pri ZKO sprejel naslednja stališča oziroma ugotovitve:
Število pevskih zborov iz leta v leto raste. Ta hip je v občini Novo mesto mimo dveh moških oktetov kar 26 otroških, mladinskih, ženskih, mešanih in moških pevskih zborov. Številčnosti pevskih zborov nihče ne nasprotuje, vendar mora vzporedno s tem nenehno rasti tudi skrb za kvalitetno raven teh zborov.
Nezadovoljiva kvaliteta izvedb pevskih programov našim zborom ni omogočala, da bi se v zadnjih 15 letih udeleževali republiških revij in tekmovanj, še manj pa, Ida bi se uvrstili med najkvalitetnejše pevske zbore v republiki.
Znano je, da kvalitetni pevski zbori večinoma vključujejo 50 do 60 pevcev. Za novomeško občino pa je značilno, da imajo pevski zbori v
poprečju 20 do 30 pevcev in da so večinoma tudi glasovno neurejeni, saj jim dostikrat manjkajo posamezni glasovi. Zaradi tega bi bilo smotrno razmišljati o združitvi posameznih pevskih zborov.
Zvečanjem števila pevskih zborov raste tudi potreba po novih zborovodjih. V občini Novo mesto ne bomo nikdar imeli tolikcr zborovodij, kolikor je pevskih zborov. Za ustrezno kvaliteto pevskega zbora lahko jamči le zborovodja, ki vodi en sam pevski zbor.
Odbor za glasbeno dejavnost pri ZKO predlaga, naj bi se na ožjem področju mesta ne ustanavljali novi pevski zbori, ampak naj bi se obstoječi zbori številčno krepili. Na ta način bi bilo lažje rešljivo tudi vprašanje strokovno usposobljenih zborovodij, katere bi usmerjali v te številčnejše in kvalitetnejše pevske zbore.
Spremeniti bo treba dosedanji odnos pri vrednotenju in tehtanju koristi, ki jih ima družba od te vrste najbolj množične ljubiteljske kulturne dejavnosti. Temu področju bo potrebno v prihodnje namenjati tudi več denarja. Od drobtin, ki odpadajo od kulturne mize za ljubiteljske dejavnosti, za enkrat ni pričakovati večjih uspehov.
BORIS SAVNIK
Šugman navdušil
*n*m slovenski dramski igralec vere *uPnan> Iri v zadnjem času ^ jko gostuje po podeželskih odrih nQ ,,*novim »Neposrednim prc-sorn”, je minuli teden s to mono-uj lro dvakrat nastopil tudi v Novem raz' ^ petek popoldne je najprej ^dril pedagoške delavec novo-zv i °^'nc> zbrane v Domu JLA, vr Pa druge obiskovalce v Domu
OBJEKT, FOTOGRAFIJA, TEKST - Jutri ob 18. uri bo v razstavišču ,JPri slonu v gosteh" v Novem mestu otvoritev razstave fotografij znanega nemškega fotografa Ulricha Tillmanna, predstavnika tako imenovane nove nemške fotografije. Na ogled bodo dela, nastala po letu 1979. Razstava bo odprta do 11. marca.
1»«TA
m s in?
■2*
■ Na enotno kazen 4 leta in 4 mesece zapora je obsodil senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto 40-letno Davorko Bečirovič iz Ljubljane. Bečirovičevi so dokazali ponarejanje listin, goljufije in tatvine.
dežurni
poročajo
NA HLADNO - Zužemberški miličniki so 10. februaija zvečer pridržali do iztreznitve 46-letnega Marjana Mrvarja iz Žužemberka. Možak je razgrajal v svoji hiši. Moral bo k sodniku za prekrške.
PRETEP V HOTELU - Novomeški miličniki so 13 februaija zvečer dali na hladno 25-letnega Jožeta Fiderška iz Novega mesta, ker je razgrajal in se pretepal v hotelu Kandija.
MOTOR IZGINIL - V noči na 14. februar je v Semiču izginilo motorno kolo ZG 63-669, last Kre-šimirja Macona.
NAD POHIŠTVO - Šentjemejski miličniki so 15. februarja ponoči pridržali do iztreznitve 49-letnega Antona Jeneta iz Zavinka pri Škocjanu. Jene je doma razgrajal in razbijal opremo. Moral bo k sodniku za prekrške.
VLOM NA GRADBIŠČU - V noči na 10. februarje bilo vlomljeno na gradbišču Belta v Črnomlju. Nepridiprav je vdrl v pisarno in premetal omaro. Odnesel je kombinirane klešče, ključe, izvijače ter nekaj kosov oblačil v vrednosti 3.000 din.
OB DOBROTE - V Suhorju nad Prečno je Kukmanovičevim te dni izginilo iz sušilnice več kosov svinjskega mesa in drugih dobrot. Hrane je bilo za 7.000 din.
SPET VLOM V ZIDANICI
V noči na 7. februar je bilo vlomljeno v zidanico Danice Flandi-ja na Trški gori. Nepridiprav je vdrl v klet, od tam je skušal priti še v druge prostore, kar pa mu ni uspelo. Vlomilec je odšel brez plena. Kaže, da je ta neznanec vdrl tudi v sosednjo zidanico Franca Luštka s Kuzar-jcvega kala..
Bečirovičeva je nekega dne poleti 1979 našla v Novem mestu pred trgovino „Nova moda” osebno izkaznico na ime Marije Skube. Sprva jo je nameravala vrniti, potem pa se je premislila. Z britvico je iz osebne izkaznice izrezala sliko Marije Skube, vanjo vstavila svojo fotografijo ter s tako ponarejeno osebno izkaznico in ponarejenimi prijavno-odjavnimi listki odprla 8 hranilnih knjižic na ime Marija Skube. V vsako od njih je naložila nekaj malega denarja, nato pa sama povečevala vloge in salda.
Ko je Davorka Bečirovič tako prišla do hranilnih knjižic, v katerih je
Spet dve nesreči s traktorjem
Enkrat ranjen sopotnik, drugič pa voznik, ki je moral v bolnišnico
Franc Kavšek iz Zagorice pri Mirni peči je 11. februarja popoldne vozil traktor s prikolico za prevoz mleka od Mirne peči proti Selom. Na prikolici je sedel Alojz Metelko s Sel. Ko je traktorist zavijal v Sela, je zapeljal na nasip, traktor se je prekucnil po strmini in obstal na boku. Metelko je bil laže ranjen, gmotne škode pa je za 30.000 din.
V soboto pa se je pri delu s traktorjem poškodoval 19-letni Franc Brulc in Dol Suhadola. Brulčevi so vlekli iz gozda drva. Ko je popoldne v gozdu ostal še zadnji hlod, se je Franc Brulc sam odpravil ponj s traktorjem. Med vožnjo po gozdni poti je zapeljal na rob in traktor se je prevrnil. Med prevračanjem je voznik padel izza volana in se ranil po glavi. Odpeljali so ga v bolnišnico.
ZA 80.000 DIN ŠKODE - Terezija Mirtič iz Gorenje vasi je 9. febru. 'a popoldne vozili z osebnim avta n l 1 Šentjerneja v ': r;o mesto. V Žabji vesi je zavijala v I vo, kojc ra sereaforu roreli ' a luč. Iz r. le i :i'	.:ivr pripekal z
- ■	-	-	\ iz Creš-
!.t. Mrako-ž.im-,a, raiotne
povečala vloge in salda, je 15. oktobra 1979 izpolnila 8 dvižnih listkov po 4.000 dinarjev. Listke je spravila ,,v promet” v poslovalnicah Jugobanke in Kreditne banke v Mariboru. Delavce bank je s tem spravila v zmoto glede istovetnosti, denar so ji izplačali neupravičeno.
Bečirovičeva je vsa omenjena kazniva dejanja odkrito priznala. V zagovoru je navajala, da je takrat živela v nemogočih razmerah, mož ji je nagajal z maltretiranjem, tožbami na sodišču, ovadbami in obrekovanji. Ko je prišlo do sporov tudi v delovni organizaciji, v kateri je bila zaposlena, je zbolela na živcih in se tudi zdravila. Njeno stanje se je 'še poslabšalo, ko ji ovadeni od bivšega moža, na sodišču ni uspelo dokazati nedolžnosti glede kaznivih dejanj razžalitev, obrekovanj in tatvin. Po besedah Bečirovičeve se ji je vse bolj vcepljal občutek osamljenosti in preganjanja. Kot odgovor na vse seji je porodila želja po maščevanju. Uresničila jo je z omenjenimi goljufijami, ponarejanjem in tatvinami. Ko Bečirovičeva danes mirnejša ocenjuje svoje početje, vse storjeno obžaluje. Pri odmeri posameznih in na koncu enotne kazni je sodišče obtoženki štelo kot olajševalno odkrito priznanje in obžalovanje, ki ga senat ocenjuje kot iskreno, skrb za mladoletnega otroka in obljubo, da
TEPEL TUDi ALKOHOL
V novomeški bolnišnici so 13. februarja pripeljali 46-letno Marijo Juršič iz Vel. Cerovca. Ženska je imela zlomljeno roko. Med zbira-> njem obvestil so miličniki ugotovili, da je Juršičevo tako hudo poškodoval njen mož Ivan, vmes pa je bil tudi alkohol. Ivan Juršič bo moral pred sodnike.
PRETEP V METROPOLU
Novomeški miličniki so 13. februarja popoldne pridržali do iztreznitve 19-letnega Štefana Mitroviča iz Novega mesta in 25-letnega Antona Cesarja iz Šentjurja. Fanta sta razgrajala in se pretepala v hotelu Metropol v Novem mestu. Zaradi prevroče krvi. bosta morala pred sodnike za prekrške.
HVALEVREDNO, VENDAR ... - Ko so prejšnji teden zamenjali ostrešje in strešno opeko na hiši zraven rotovža na novomeškem Glavnem trgu, so delavci poskrbeli za pokrit hodnik, ki naj bi pešcem nudil varen prehod. Do tu je vse lepo in prav: hiša je pokrita z novo streho, ki ima starinsko opeko (bobrovce), vendar pa smo na uredništvu kot sosedje opazovali tudi nevarno početje dviganja strešnih tramov z neustrezno dvigalno napravo, ki je kdaj pa kdaj tovor komaj komaj zmogla. Če bi se kateri od težkih tramov zrušil na zavarovani prehod, bi pod njim kljub varnostni strešici ne ostalo nič živega. (Foto: MiM)
PADEL >. M- ■ Zagorc s Puh? popoldne polj jem po Ulici ta:. M d vožnjo ga je p.Je! Odpeljali -bolni .vco.
Jožtt
-U Cilja :otor-: 'x
VLOMILCEM
V ŠOLO NA SLEDI
V noči na 10. februar je bilo vlomljeno v črnomaljsko osnovno šolo. Vlomilci so vdrli skozi okno in v ravnateljevi pisarni vse razmetali. Premetali so tudi omaro v zbornici. Odnesli so 4.800 din in v kuhinji pospravili več konzerv. Storilcem so na sledi.
Gasilci v sleherni dom
TOVORNJAKA TRČILA - Turek Taccttin Gunar je 10. februarja popoldne vozil tovornjak s priklopnikom od Zagreba proti Ljubljani. Pri Ždinji vasi je prehiteval tovornjak, ko je nasproti prav tako s tovornjakom pripeljal Anton Žabjek iz Ljubljane. Vozili sta trčili, gmotne škode je bilo za 200.000 din.
MIMO PREHODA - Željko Matijevič iz Ljubljane je 8. februarja zvečer peljal z osebnim avtom iz Drnovega proti Cerkljam. V Hrastju ' je srečal traktor in zasončil luči in pri tem spregledal 45-letnega Ivana l :H.ča iz Hrastja, ki je šel čez i / en prehoda za pešce. Huje '.nega LA.nča so odpeljali v
SPOSOJENO
TRNJE
Na sestankih, na katerih razpravljajo o osebnih dohodkih', ie vse več kruhoborcev, ki ne govore iz svoje glave, temveč iz svojih
želodcev.
’	' ČERM.IIH NOVOSTI)
bo oškodovani banki povrnila škodo. To dejansko že dela, ko od zaslužka v kazensko popravnem domu, kjer prestaja kazen, banki mesečno nakazuje po 100 din.
Predkaznovanost je sodišče Bečirovičevi seveda štelo v slabo, prav tako pa tudi dejstvo, da je goljufije in tatvine storila v škodo družbenega premoženja.
M. B.
KDO POTREBUJE KABEL?
V noči na 12. februar-so bili tatovi na obisku med bloki na Cesti herojev v Novem mestu. Delavci Novomontaže, ki so tam polagali električni kabel, so po končanem delu kolut s kablom pustili kar na delovišču. Zjutraj so ugotovili, da si je neznan tat ponoči postregel z nekaj metri kabla.
OB 1.300 MARK IN TRI URE
Med 4. in 11. februarjem, je bil Anton Potočnik iz Grm ja na obiskih v tujini, je nekdo vlomil v njegovo hišo. Tat je stanovanje razmetal in odnesel 1.300 nemških mark, 4.000 din in tri ročne ure.
VEČNA TEMA — Hoja po progi je teijala že veliko starih in mladih življenj in jih bo, sodeč po fotografiji, žal, tudi v prihodnje. (Foto: J. Pavlin)
Delo bolj važno kot pomoč?
Denarna kazen za Jožeta Makovca iz Dol. Dol, ki je podrl kolesarko Maro Kovačevič -Ko ga je prosila, naj jo pelje v bo!nišnico,odgovoril z zmerjanjem
Na 4.000 din denarne kazni je obsodil senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto 22-letnega Jožeta Makovca iz Dolenjih Dol pri Škocjanu. Makovec je kot voznik osebnega avta povzročil prometno nesrečo, v kateri je bila hudo ranjena kolesarka Mara Kovačevič. Po nesreči ranjenke ni hotel odpeljati v bolnišnico, čeprav gaje prosila.
Sevniški gasilci bodo med preventivno akcijo obiskali 1.200 domov
Sevniško gasilsko društvo se je odločilo obnoviti pred leti opuščeno, vednar koristno akcijo pregledov domačij. Analize požarov in drugih z njimi povezanih nesreč namreč dostikrat kažejo, da bi bilo v mnogih primerih mogoče preprečiti divjanje rdečega petelina.
Sevniški gasilci so svoj veliki požarni okoliš razdelili med dvajset popisnih četvork, sestavljenih iz članov gasilske operative. Vsaka izmed njih bo morala obhoditi okrog 60 hiš. Na sestanku operative so gasilci z razumevanjem sprejeli to nelahko nalogo. Skupine so sestavili tako, da je v vsaki praviloma vsaj en nižji gasilski častnik.
Pobuda sevniških gasilcev zasluži pozornost tudi zato, ker so v ta namen založili posebne tiskovine, ki bodo hkrati zapisnik ob ogledu.
Dokazano je, da je Makovec 16. julija 1980 ob 13.45 vozil s „škodo“ iz metliške smeri proti Novemu mestu in v Gotni vasi v križišču s cesto, ki vodi proti parkirišču IMV, zavijal v levo in pri tem z zadnjim delom svojega avta trčil v kolo, na katerem mu je pravilno nasproti pripeljala Mara Kovačevič. Pri padcu si je Kovačevičeva zlomila desno podlahtnico in bila zato 8 tednov na bolniški.
Kovačevičeva je peljala za kolono osebnih avtomobilov, Makovec pa je čakal priložnost, da bi zapeljal v letvo. Pri tem je spregledal kolesarko, kar je senat ocenil kot nezavestno malomarnost.
Makovec je takoj po trčenju pristopil h Kovačevičevi, ob kateri je bila Darinka Fidcršek. Vprašal je Kovačevičem, če jo kaj boli. Ranjenka ga je skupaj s Fiderškovo prosila, naj jo odpelje v bolnišnico, ker jo je desna roka v podlahtniei začela hudo boleti. Makovec je Ko-vačevičevo zmeijal. Ni je hotel odpeljati v bolnišnico, češ da njemu „šiht“ pomeni več kot ona in da bo sicer zamudil delo. Kovačevičeva se je s pomočjo Fiderškove nato sama napotila po zdravniško pomoč. Do bolnišnice sta komaj prišli, ker je Kovačevičevo že obhajala nezavest. Senat ni imel razloga, da bi ne vetje! Kovačevičevi in Fiderškovi. Obtoženi Makovec se je namreč zago-vatjal, da je kolesarka sicer tožila o bolečinah, niti ona niti njena znanka pa ga nista prosili za prevoz v bolnišnico.
Pri izreku kaznijo senat Makovcu štel v olajšavo priznanje, daje povzročil ne.srečo, nekaznovanost in mladost, obžalovanje in dejstvo, da se je v začetku zanimal za poškodo-
POGORELO DO TAL
Na gospodarskem poslopju Ivana Lekšeta iz Senuš je 9. februaija popoldne začelo goreti. V poslopju je bilo seno in listje. Kljub pomoči sosedov in gasilcev je zgradba, velika 11 krat 14 metrov, pogorela do tal. Škode je za 70.000 din. Vzrok ognja še ni znan.
NESREČA PRI DELU
Med popoldansko izmeno seje 9. februaija v rudniku Kanižarica poškodoval pri delu 38-letni Franc Požek s Hrasta pri Vinici. Požek je z lopato nakladal premog na transporter. Lopata se tnu je zataknila za transporter, z ležišča seje sprožil kovinski del in ga zadel v glavo. Možaka so morali zaradi rane na licu odpeljati v novomeško bolnišnico.
vankino počutje. V slabo pa so Makovcu šteli njegov poznejši odnos
do Kovačevičeve, ko jo je zmeijal in odklonil prevoz v bolnišnico. Sodišče je menilo, da so olajševalne okoliščine takšne, da bo tudi z omiljeno kaznijo dosežen namen kaznovanja. Zato je Makovcu namesto predpisane zaporne kazni izreklo denarno. Temeljni javni tožilec seje zoper sodbo pritožil.
JE ZAŽGALA CIGARETA? — Prejšnjo sredo zjutraj je izbruhnil požar v stanovanju Mire Badovinac v Metliki. Vse kaže, da je ogenj povzročila cigareta. Čeprav so metliški gasilci hitro in učinkovito posredovali, je v stanovanju zgorela oprema, Badovinčeva, ki je dobila opekline, pa je v novomeški bolnišnici. Škodo so ocenili na 100.000 dinaijev.
Med tatovi tudi otroci
Lani je na novomeškem območju prišlo navzskriž z zakonom 200 Romov — Velik odstotek otrok in mladoletnikov
Lani je novomeška uprava za notranje zadeve posebej spremljala kriminaliteto med Romi. Zabeleženo je, daje lani 200 Romov storilo 133 kaznivih dejanj, od tega 115 premoženjskih in 18 zoper življenje in telo. Nekatera teh dejanj, zlasti ropi, roparske tatvine in vlomi, so bila storjena na zelo drzen in grob način.
Presenetljiv je podatek, da je med dvema stotnijama romskih storilcev kaznivih dejanj kar 30 odstotkov mladoletnikov in otrok, 27,5 odstotka storilcev spada v starostno skupino med 18 in 25 leti, petina Romov, ki so imeli opravka z zakonom, je stara od 25 do 30 let, kriminaliteta med starejšimi letniki pa upada.
Čeprav so več let trajajoča družbena prizadevanja za odpravljanje romske problematike že dala nekaj pozitivnih sadov, pa večina najvažnejših vprašanj ni rešenih, zaradi pomanjkanja denarja se njihovo reševanje celo odmika. Zlasti Romi iz naselij v okolici Novega mesta, Žužemberka in Semiča so težko prilagodljivi in težko spreminjajo način življenja. Med njimi je tudi največ Romov, ki so imeli opravka s sodiščem, tudi zaradi medsebojnih krvavih obračunov.
Nekateri Romi so se v zadnjih letih motorizirali, kar preganjanje storilcev iz njihovega okolja še bolj zaplete, saj so zaradi vozil hitreje gibljivi. Pojavlja pa se tudi nova zvrst kaznivih dejanj: tatvine razervnih delov, goriva in celo vozil. Poleg tega Romi večinoma slabo poznajo cestnoprometne predpise in s tem ter zaradi dotrajanih vozil ogrožajo promet.
M. B.
Draga želja po maščevanju
4 leta in 4 mesece zapora za Davorko Bečirovič iz Ljubljane, ki ji je novomeško sodišče dokazalo ponarejanje listin, goljufije in tatvine
Imenovan je lahko kandidat, ki poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjuje še naslednje:
— da ima najmanj srednjo izobrazbo strojne ali elektro smeri,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj,
— da ima ustrezne organizacijske samoupravne in moralne kvalitete za uspešno vodenje temeljne organizacije,
— da ima strokovni železniški izpit o urejenosti in varnosti prometa po pravilniku 646 o strokovni usposobljenosti delavcev določenih poklicev na JŽ.
Mandatna doba traja štiri leta.
Pismene prijave z ustrezno dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi na naslov: ŽTO, tozd za vleko vlakov Novo mesto. Kolodvorska 9.
Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa.
95/7-82
PIONIRJU ODBOJKARSKI TURNIR — Pred bližnjim nadaljevanjem tekmovanja v odbojkarskih ligah je bil v soboto v novomeški športni dvorani pregledni turnir, na katerem so nastopile moške šesterke Bleda, Fužinarja, bihaškega Signala in domačega Pioniija. Presenetljivo so zmagali odbojkarji Pionitja, za njimi pa so se uvrstile ekipe Fužinaija, Bleda in Signala. Uspeh Pioniija zasluži posebno pozornost, saj so gostujoče ekipe članice 1. B ZOL, Pionir pa nastopa v 2. ZOL in je tudi prvič na svoji uspešni poti premagal prekaljeno ekipo Fužinaija. (Foto: J. Pavlin)
V SOBOTO ODBOJKARSKO PRVENSTVO
Pod pokroviteljstvom Dolenjskega lista bo v soboto, 20. februarja, v športni dvorani v Novem mestu odprto zimsko odbojkarsko prvenstvo. Sodelujejo lahko tudi moštva, ki ne nasto-pajo v ligah. Vnaprejšnja prijava ni potrebna, začetek tekmovanja pa bo ob 8. uri, ko bo žrebanje nasprotnikov.
Delavski svet 2TO, tozd za upravljanje in vzdrže vanje prog Novo mesto
razpisuje (reelekcija) delovno mesto
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA za štiri leta.
Kandidat mora imeti najmanj srednjo strokovno Izobrazbo gradbene smeri, najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega tri leta na delih, za katera se zahtevajo organizacijske in vodstvene sposobnosti, družbenopolitične in moralne vrline, izpolnjevati mora pogoje iz varnosti železniškega prometa in opravljen železniški strokovni izpit.
Rok za priglasitev je 15 dni od objave na razpisno komisijo.
93/7-82
BETI METLIKA Razpisna komisija DS TOZD KONFEKCIJA METLIKA
objavlja
prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
individualnega poslovodnega organa - DIREKTORJA TOZD KONFEKCIJA I^TLIKA
Pogoji:
— višja ali srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri,
— 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih in nalogah,	✓
— organizacijske in vodstvene sposobnosti,
— moralna in politična neoporečnost.
Razpis je v veljavi 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 20 dneh po končanem razpisu. Delovno razmerje Bo sklenjeno za obdobje 4 let.
Prijave zbira kadrovska in splošna služba s sedežem v Metliki.
96/7-82
DOLENJSKI
VELESLALOM
V soboto, 13. februarja, je bilo v Kranjski gori odprto prvenstvo Dolenjske v veleslalomu, na katerem se je pomerilo 120 tekmovalcev. V posameznih skupinah so bili najboljši: cicibanke: Kusič, cicibani: Zuruč, mlajše pionirke: Skedelj, mlajši pio-•urji: Koprivnik, starejše pionirke: “ačcčič,starejši pionirji: Grandovec, mlajše mladinke: Kordiš, mlajši mladinci: Jasnič.
DOSLEJ
NAJMOČNEJŠI
ROKOMETNI
TURNIR
Tradicionalni ženski roko-j^tni turnir, ki ga vsako le-■° °b 8. marcu, dnevu žena, ®rganizira RK Novo mesto, 0 letos zagotovo najmočnejši, kar jih je bilo do-
r,eJ- Na turnirju bodo nam-* e poleg selekcije Dolenjske astopile še ekipe beograj-e8a Radničkega, evropske-Pfvaka, članska državna Pieaiitana, ki bo tačas . Pripravah v Novem mestu In reprezentanca SRS.
Zvedeli smo...
da prireja trgovska hiša Maximarket iz Ljubljane v soboto, 27. februarja, ob 10,30 že X. VELESLALOM CICIBANOV na smučišču Podles v Kranjski gori za POKAL MAXIMARKET.
Prijavijo se lahko cicibani in cicibanke, rojeni v letih 1973, 1974, 1975 in mlajši. Kategorizirani tekmovalci nimajo pravice do nastopa.
Prijavnina je 30 dinarjev in jo je potrebno vplačati ob prijavah, ki jih sprejema športni oddelek (II. nadstropje) trgovske hiše Maxi-market samo osebno.
Žrebanje štartnih številk bo 25. februarja 1982 ob 17. uri v kletnem prehodu trgovske hiše Maximarket.
Vsa potrebna navodila bodo prejeli tekmovalci ob prijavi.
Na začelju se spet zapleta
Po porazu Novomeščanov v 16. kolu II. ZKL in uspehu Ježičanov znova negotovo pri
dnu — Katastrofa Novomeščank v SKL
Novomeški košarkarji so v soboto v 16. kolu II. zvezne košarkarske lige gostovali na splitskih Gripah, od koder so se, kot je bilo pričakovati, vrnili praznih rok. Že čez dva dni čaka ekipo Novolesa novo težko srečanje, ko jim prihaja v goste moštvo Novega Zagreba. Morebiten podvig bi bil izredno dobrodošel, saj je ekipa Ježica po uspehu nad Puljanko znova zmanjšala razliko na vsega dve točki.
DALVIN - NOVOLES 94:86 (57:42) - Poročila iz Splita govore, da je bilo srečanje, ki mu je prisostvovalo kakšnih 200 gledalcev, nezanimivo, saj sta se srečah dve neenakovredni ekipi. Domači košar-
Jože Kerin: cilj je prva republiška liga
Brez dvorane jurišajo na vrh
Pri ŠD Podbočje dajejo ton košarkarji — Govori J. Kerin
V Podbočju poznajo Jožeta Kerina, 34-letnega tehnika in vodjo proizvodnje v Iskrinem tozdu Kostanjevici, pravzaprav vsi vaščani. „Kako tudi ne, ko pa gre za manjši kraj!” bo kdo dejal, a pri Jožetovi priljubljenosti vsekakor velja poudariti, da ne izhaja le iz preprostega, mirnega značaja, marveč-iz predanosti športu.
- Sami ste se raje posvetih organizacijski plati v športnem življenju kraja.
- „Res je. Gimnazijci so pričeli igrati košarko in leta 1975 so dozoreli nekateri pogoji za ustanovitev športnega društva v Po dbočju. Največja pogumnost je veljala košarki. Od 1975 do 1979 smo zmagovali v dolenjski ligi. Zadnje leto smo imeli celo selekcijo mladincev, ki je zmagala brez poraza."
- Postaviti na noge novo dejavnost ni tako enostavno. Kdo va n je priskočil na pomoč?
- „Pri ustanovitvi nam je veliko pomagala medobčinska zveza v Novem mestu in tudi z novomeškimi košarkarji imamo dobre odnose. V začetku je bil to čisti amaterizem. Prvi trener je bil Jože Černoša, drugi - Tone Pirc je dal več poudarka na kolektivno igro in moč, zdaj je naš trener Ljubljančan Janez Alič, sicer zaposlen v šentjemejski Iskri.”
Pravite, da ste se, kar zadeva igralce, oprli bolj na lastne sile?
..Pravzaprav so to res sami domači fantje. Iz Krškega je prišel s 16 leti le center Jazbec. To je izjemno enoten, homogen kolektiv. Tudi razumevanje in navdušenje krajanov sta precejšnja spodbuda, da v 2. slovenski košarkarski ligi - vzhod že tretje leto jurišamo na vrh lestvice. Že prvo sezono smo bili drugi do tretji, potem je cela prva peterka o dšla k vojakom in smo se uvrstili v sredino. Zdaj so se fantje vrnili in ne skrivamo pričakovanj, da bi sc lahko uvrstili v prvo republiško ligo.”
karji so bin vehko boljši in njihova zmaga ni bila nikoli ogrožena. Novo-meščani so bili tokrat res brez moči, čeprav jim ne gre očitati neborbe-nosti. V košarkarskem znanju pač niso bili kos rutiniranim Spličanom, ki se bore za vrh na prvenstveni razpredelnici.
Novoles: Cerkovnik 10, Skube 20, Bajc 7, Kek 4, Golobič 7, Seni-čar 4, Lalič 20, Plantan 14.
S tem porazom ostajajo Novo-meščani skupaj s Heliosom na 10. mestu, vendar se je predzadnja, Ježica, približala na vsega dve točki razlike. Ježičani igrajo v soboto doma s Heliosom, Novomeščani pa, kot že rečeno, z Novim Zagrebom. Marši-
Devet zimskih atletskih
kaj bo po sobotnem kolu jasnejše.
MENGEŠ - NOVO MESTO 109:51 (54:34) - V nadaljevanju prvenstva v SKL za ženske so Novo-meščanke v 12. kolu gostovale v Mengšu in močno izgubile. Prvo katastrofo gre pripisati dejstvu, da ni igrala najboljša članica Bunčeva, ker je na pripravah reprezentance staknila poškodbo, pa tudi dejstvu, da so dekleta med 14-dnevnim premorom dokaj neredno trenirala. Najboljši pri gostjah sta bili Žure-tova z'18 koši in skakalka Srebrnja-kova.
V naslednjem kolu gostujejo Novomeščanke v Kopru, kjer točki nikakor nista nedosegljivi.
KOČEVJE - RUDAR 78:96 (38:51) - Tudi po 11 odigranih kolih v SKL za moške ostajajo Kočevci praznih rok. Tokrat so jih visoko premagali igralci Rudarja in za Kočevce ostaja le malo upanja, da bodo na prvenstvu osvojili kak par točk.
V soboto bodo roški gozdovi ponovno oživeli
V soboto, 20. februaija, bodo roški gozdovi ponovno oživeli. V Občicah pri Dolenjskih Toplicah bodo pod pokroviteljstvom časopisa TV-15 in Zveze kurirjev Slovenije in v organizaciji smučarskega društva Rog Novo mesto, SD Bela krajina in novomeškega Kolesarskega društva že šesti smučarski teki za pokal TV-15 in dolenjsko pionirsko prvenstvo.
Organizatorjem te množične tekaške prireditve so na pomoč priskočili OO ZD Novo mesto, OS ZS Novo mesto, GG Novo mesto, TTKS Novo mesto in Črnomelj ter ZTKO Novo mesto in Črnomelj. Prireditev se bo pričela ob 9.30 s krajšim kulturnim programom, konec pa je predviden ob 13. uri, po kosilu za vse udeležence. Pravico do nastopa imajo pionirji in pionirke, kurirji, borci NOB in rekreativci.
Zadnji rok za prijave je danes. Prijaviti se je treba na natlov: GG Novo mesto (v roke Alojzu Seriniju). Kasnejših prijav organizator ne bo sprejemal. Morebitna odpoved prireditve bo pravočasno objavljena v Delu.
V soboto pričetek letošnje atletske sezone
V soboto in nedeljo se bo z zimskima dvoranskima ptvenstvoma v Ljubljani in Celju ter naslednjo soboto s prvenstvom SRS v metih v Novi Gorici pričela letošnja atletska sezona. In kaj lahko od teh nastopov pričakujejo najboljši dolenjski atleti?
Se posebno v Novem mestu od letošnje atletske sezone vehko pričar kujejo. Za zimske nastope so Novomeščani dobro pripravljeni, saj so vadili vse od lanskega decembra, najboljši med njimi pa so se januarja in februarja udeležili republiških in zveznih priprav. Do sedanja forma in rezultati kažejo, da Novomeščani v zimskem prvenstvu SRS kandidirajo kar za 9 republiških naslovov. Poglejmo, kdo: Keržan na 60 m, Kranjčič v troskoku, Cujnik v metu kopja, Okleščen v metu diska, Malnar v metu kladiva in Primc med mladinci v metu krogle in diska. Dve zlati odličji se nasmihata tudi dekletom: Greti Hren v teku ^ovirami in Križetovi v skoku v višino. Skoda le, da Novomeščani zaradi premalo denarja ne morejo na zimska prvenstva prijaviti večjega števila tekmovalcev.
J. MIKEC
64 EKIP NA TURNIRJU
V novomeški športni dvorani poteka že nekaj čajp velik nogometni turnir, na katerem nastopa kar 64 ekip iz vse Slovenije. Turnir se igra ob nedeljah, ko se zanimiva srečanja vrstijo domala ves dan.
DRŽAVNA REPREZENTANCA V NOVEM MESTU
Od l. pa vse do 8. marca bo v Novem mestu na pripravah ženska državna rokometna reprezentanca. Naše najboljše rokometašice bodo med osemdnevnimi pripravami odigrale več propagandnih srečanj za popularizacijo rokometa v Trebnjem. Šentjerneju in Črnomlju.
IT AS - DUPLJE 16:10(8:5)
V prijateljski rokometni tekmi so igralke Itasa (sicer prvakinje jesenske republiške lige) v trening tekmi premagale ekipo Dupelj s 16:10 (polčas 8:5) Najboljša strelka Kočevja je bila S. Jerič (7).
Za rokometaše ni počitka
Sevniški rokometaši se pripravljajo za nastope
VREME UBOGALO - Medtem ko je ves minuli teden dolino pokrivala megla, se je vrh Lisce kopal v soncu. Omejeno število dni priprav so lahko zato izkoristili za vaje dopoldne in popoldne. (Foto: A. Železnik)
Sevniški rokometaši so v jesenskem delu tekmovanja v II. slovenski ligi nizali same zmage. Zagrizeno sc nameravajo boriti v spomladanskem delu, ko žehjo načrt o preporodu sevniškega rokometa dokončno kronati z zmagp na prvenstvu.
Zato zima zanje ni čas počitka. Trener Janez Simonič je kljub slabim možnostim za zimske priprave v Sevnici pripravil poseben načrt. „Male telovadnice so omogočale le delo s trojkami,” omenja težave, ker pač mesto ne premore športne dvorane, Telovadnico so uporabili še za. nekatere oblike telesne priprave igralcev, med drugim so dvigah uteži.
10. februarja je moštvo 14 članov in treh mladincev odšlo peš na Lisco. Sestopih so v nedeljo popoldne. Fantje, kolikor ni?o dijaki, so si za delovne dni vzeli dopust. Za spremembo krvne slike, čemur naj bi služile take priprave v planinah, bi morali delati vsaj še dobrih 500 metrov više, trajati pa bi morale tudi dlje časa. Sevničani so načrt pač uskladili s svojimi denarnimi možnostmi. Planinci so jim za bivanje odstopih Jurkovo kočo.
Trener Simončič je po razpoložljivih petih dneh porazdelil prepletajoče se prvine tako imenovanih osnovnih in posebnih priprav. Poglavitna faza se zače-
nja sedaj, zadnji mesec pred prvenstvom. ,,Tu bomo dajali poudarek na rokometno tehniko in taktiko. To bodo tudi prijateljska srečanja. Navezah smo stike s Slovanom za tekmo 18. februarja,” pravi Simončič.
A. Ž.
VRATARJEV ODRIV -Med pripravami sevniških rokometašev so skrbno merili višino odriva, to je tako imenovani abalakov test! Na sliki: uspešen skok vratarja Antona Možica.
ZG Ljubljana—2TO Novo mesto, tozd za vleko vlakov n. sub. o. Novo mesto. Kolodvorska 9
razpisuje po sklepu DS tozda za vleko vlakov Novo mesto dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -
DIREKTORJA
tozda za vleko vlakov Novo mesto.
(TELEVIZIJSKI SPORED^
19.	II.
petek 1
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Angleščina, TV gledališče
10.00 POROČILA
10.05	TV V ŠOLI: Zgodovina, Risanka, Ne vprašajte mene, Mali program, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute
16.55	SMUČARSKI TEK NA 10 KM, posnetek tekmovanja za ženske iz Osla
17.25	POROČILA
17.30 KAJ JE NOVEGA NA POD-STRF^Jl J
18.00 TELESTART 81, glasbena oddaja
18.30 OBZORNIK
18.45	Človekovo telo: biološki NAČIN MIŠLJENJA
19.15	RISANKA 19.26. ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	A. Marodič: NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST
Zadnja od sedmih humorističnih oddaj ljubljanskih televizijcev ima delovni naslov Kulturo ljudstvu.
20.55 NE PREZRITE
21.10	TI DNEVI, TA LETA: FILMSKA KRONIKA 1952
21.55 SPREMLJAJMO, SODELUJMO, športna oddaja
22.05	NOČNI KINO: DON JUAN Režiser pride v malo mesto, da bi na tamkajšnjem odru pod njegovim vodstvom uprizorili opero Don Juan. Režiserjeva zamisel je na moč osebna, zato pride navzkriž z glav-
nim pevcem, do Sc večjih zapletov pa privede ljubezenska zveza med režiseijem in mlado pevko. Kakor v operi, tako je možakar kaznovan za donjuanovstvo, in to kljub temu da je predstava uspela. O tem bor govoril vzhodnonemški film, ki ga je posnel Siegfried Kuehn, glavne vloge pa igrajo Hilmar Thate, Beata Tyszkie\vicz, Ewa Szykulska in Helmut Strasburger.
16.55	Test - 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik -
17.45	Nihče kakor jaz - 18.15 Koraki — 18.45 Zvezde, ki ne ugasnejo
- 19.30 Dnevnik - 20.00 Glasbeni atelje - 20.50 Zagrebška panorama
— 21.05 Vidiki — 21.55 Nasmejana ženska (italijanski film)
20.	II.
sobota 1
8.20	POROČILA
8.25	POTOVANJE ŠKRATA SPANCKOLINA
8.35 CICIBAN, DOBER DAN: PEKARNA
8.50	S. Rozman: OBLAČEK PO-
hajaCek
9.05 KAJ JE NOVEGA NA PODSTREŠJU
9.35 PISANI SVET: NENAVADEN DOGODEK V GOZDU
10.05 ZGODOVINA LETALSTVA
11.00	ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE
11.10	OTROK IN IGRA: IGRA IN IGRAČE KOT VZGOJNA METODA IN SREDSTVO
11.30	PO SLEDEH NAPREDKA
1 2.00 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka z Bjelašnice
13.30 POROČILA
14.25 ŽELJEZNICAR: HAJDUK, prenos nogometne tekme
16.15 SMUČARSKI TEK NA 30 KM, posnetek tekmovanja za moške iz Osla
16.45 CIBONA: ZADAR, prenos koša rkarske tekme
18.15 MUPPET SHOW (gostuje BEVERLY SILLS
18.45 NAŠ KRAJ: MARKOVCI PRI PTUJU
19.00 ZLATA PTICA: ŽGODBA PERZIJCA ALIJA
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 VOJNA MED MOŠKIMI IN ŽENSKAMI, ameriški film
Napol slep risar se poroči z ločenko, nato pa ima nenehne težave z ženinim bivšim možem. Glavno vlogo igra Jack Lemmon, to pa je že
kar dovolj za izvrstno komedijo. Ob njem nastopajo še Barbara Harris, Jasen Robards, Herb Edelman in drugi, režiserske posle pa je opravil Melviile Shavelson.
21.40 ZRCALO TEDNA
21.55	ZABAVNOGLASBENA ODDAJA
22.40 POROČILA
16.20	Test - 16.35 Otroška oddaja
- 17.35 Vroči veter - 18.30 Tek na 30 km za moške (posnetek iz Osla)
- 19.00 Praznični dnevi slovenske folklore - 19.30 Dnevnik - 20.00 TV kaseta: Zafir Hadžimanov —
20.30	Poezija — 21.05 Poročila
21.10	Človek in čas - 21.40 Športna sobota — 22.00 Izziv novega
21.11.
nedelja
8.10 POROČILA
8.15	ŽIVŽAV
9.05	PREBUJAJOČA SE DEŽELA
11.10 TV KAŽIPOT
11.30	CEZ TRI GORE: VOKALNI OKTET TOSAMA
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA
13.00 POROČILA
13.10 SMUČARSKI SKOKI, prenos iz Osla
16.00 NOČ PO IZDAJI, ameriški film
17.30 ZAKAJ IN ZATO
18.00 ŠPORTNA POROČILA
18.15	SESTANEK V NEBOTIČNIKU
19.10	RISANKA
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 NEPOKORJENO MESTO
Na sporedu bo prva od štirinajstih oddaj zagrebške nadaljevanke, ki bo govorila o dogodkih in osebah iz predvojnega Zagreba pa tudi o usodi hrvaškega glavnega mesta med zadnjo vojno. Oddaje so zrežirali štirje
režiserji, številna pa je tudi igralska ekipa.
21.30	ŠPORTNI PREGLED
22.15	POROČILA
15.20	Anton Čarovnik (vzhodnonemški film) - 16.45 Nedeljsko popoldne — 18.30 Dinamo: Crvena zvezda (reportaža o nogometni tekmi) -19.00 Risanke 19.30 Dnevnik — 20.00 Zgodbe o jazzu — 20.4> Včeraj, danes jutri - 21.00 Kritična točka - 21.35 Človek hoče navzgor
22.	II.
ponedeljek
8.45	TV V ŠOLI: Koledar, Povej mi, povej, Šolski muzej, Sodobna afriška književnost
10.00	POROČILA
10.05	TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Naši kraji, Prvaki v matematiki, Risanka, Iz sporeda šolske TV, Zadnje minute
15.35 KMETIJSKA ODDAJA
16.35 SMUČARSKI TEK NA 5
KM, posnetek tekmovanja za ženske iz Osla
17.05	POROČILA
17.10	MESTA: STOCKHOLM
18.00	DELEGATSKI VODNIK Današnja oddaja bo govorila o občini kot družbenopolitični skupnosti, o sestavljenosti njene skupščine, o delovanju organov in nalogah delegatov na občinski ravni.
18.20	SPEKTER:	ONESNAŽE-
VANJE ZRAKA
18.30 OBZORNIK
18.45	HIT MESECA, mladinska oddaja
19.15	RISANKA 1 9.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	35 MM - FILMSKA DELAVNICA
21.30	MINIATURE: FRAN TRATNIK
21.45	V ZNAMENJU
17.10	Dnevnik v madžarščini —
17.30 Dnevnik - 17.45 Lukičiada —
18.00	Miti in legende - 18.15 Vsi so naši otroci - 18.45 Glasbena medigra - 18.50 Športna oddaja -
19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost -
20.55	Zagrebška panorama - 21.15 Lice ob licu
23.	II.
torek
9.00 TV V ŠOLI: Koledar, Varnost v prometu, Živinoreja v Liki, Dnevnik 10
10.00 POROČILA
10.05	TV V ŠOLI: Rastlinski laboratorij, Risanka, Književnost in jezik, Govori D. Petri<yč, Risanka, Glasbeni pouk, Zadnje minute
16.,	5 ŠOLSKA TV: Zimske operacije 1943/44, Streha v naravi
16.45	SMUČARSKI TEK NA 15 KM, posnetek tekmovanja za moške iz Osla
17.15 POROČILA
17.20	POTOVANJE ŠKRATA SPANCKOLINA
17.30 JUGOSLOVANSKI NARODI
V PESMI IN PLESU: LJUDSKI OBIČAJI V BiH
18.00 PUSTOLOVŠČINA
18.30 OBZORNIK
18.45	OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA
19.15 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME •
20.00 ODPRTO ZA USTVARJALNOST
Hrana je postala ena najpomembnejših strateških surovin zdajšnjosti.
V drevišnji oddaji bo govor o tem.
kako se lotiti posla, da bi doma pridelali čim več hrane. Očitno je, da brez posegov znanosti v kmetijstvo ciljev ne bo moč doseči.
20.40 NANA
21.40 V ZNAMENJU
17.10	Dnevnik v madžarščini -
17.30	Dnevnik - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 Knjižni klub -
18.45 Glasbena medigra - 18.55 Jugoslavija: Kuba (prenos rokometne tekme s svetovnega prvenstva) -
20.45 Anglija: Severna Irska (prenos nogometne tekme) - 21.30 Zagrebška'panorama	.
24.	II.
sreda
9.00 TV V ŠOLI: Koledar, Vstaja jugoslovanskih narodov, Na Sutjeski, Zanimivo potovanje
10.00 POROČILA
10.05	TV V ŠOLI: Biologija, Risanka, Poklici, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute
16.40	SMUČARSKI TEK NA 4 x 5
KM, posnetek tekmovanja za ženske iz Osla
17.10	VELESLALOM ZA MOŠKE, posnetek tekmovanja na Bjelašnici
17.40	POROČILA
17.45 CICIBAN, DOBER DAN: NA TOPLI PF.Č1
18.00	KATKA
18.30 OBZORNIK
18.45 KERN JAKOVE PESMI
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 FILM TEDNA: CIKLUS
Z iranskim filmom se na Slovenskem redko srečamo, zato si bo gotovo zanimivo ogledati delo, ki je napeijeno proti korupciji v Iranu. Dogajanje, ki kaže podkupovanje v neki bolnišnici, ni prikazano zgolj politično, film premore tudi umetniške vrednote. Zrežiral ga je Darius Mehrjui, igrajo pa lsmail Noham-mad, Said Kangarani, Ezat Ertezami in drugi.
21.40	MINIATURE: KOSITER
22.00 V ZNAMENJU
25.	II.
četrtek
8.55	TV V ŠOLI: Koledar, Dihanje,
Sonce, Nalezljive bolezni
10.00	POROČILA
10.05	TV V ŠOLI: Kemija, Risanka,
OZN, Domača naloga, Risanka,
Pravljica, Zadnje minute
14.55	SOLSKA TV: Zimske operacije 1943/44, Streha v naravi
16.25	POROČILA
16.30 SLALOM ZA MOŠKE, posnetek z Bjelašnice
16.45	SMUČARSKI TEK NA 4 x 10 KM, posnetek tekmovanja za moške iz Osla
17.15	S. Rozman: OBLAČEK PO-HAJAČEK
17.30 KUHINJA PRI VIOLINSKEM KLJUČU: O VIOLINI
18.00.	MOZAIK KRATKEGA FILMA
18.30 OBZORNIK
18.45	MLADI ZA MLADE: IMETI PROBLEME ...
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 BOBU BOB
21.30 ČELE KULA, balet
22.00 V ZNAMENJU
ZAHVALA
V 74. letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in
teta
IVANA LEGAN
roj. Sadar iz Stavče vasi 3 pri Dvoru
Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in Vence ter pokojno v velikem številu spremili do njenega poslednjega doma. Posebna zahvala delovnim organizacijam Iskra Keko Žužemberk, Novoles TC> Dvor, Varnost - TOZD Novo mesto, Itas Kočevje in KK Kočevje. Zahvaljujemo se sodelavcem vseh imenovanih podjetij za denarno pomoč, dr. Kocutarju za dolgoletno zdravljenje in lajšanje bolečin, tov. Glihi za govor pri odprtem grobu in pevcem ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sinovi in hčere z družinami, sestri Lojzka in ,Rezka z družinama ter ostalo
sorodstvo
R
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete
MARIJE BRUDAR
iz Gotne vasi 2
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem, ki ste našo drago mamo spremili na zadnjo pot, ji darovali vence in cvetje ter z nami sočustvovali. Enaka zahvala sodelavcem v kolektivih: Novoles TPP, Tovarna obutve, Tovarna zdravil „Krka“, krojaštvo Kovačič in PM Brežice — Bizeljsko. Hvala dr. Vodniku za številne obiske in zdravljenje na domu, pevcem iz Stopič za zapete žalostinke in župniku za poslednje spremstvo in pogrebne svečanosti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice in prababice
FRANČIŠKE SKOBE
roj. Pleterski
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, vašč anom iri sosedom, ki so z nami sočustvovali, pokojni darovali cvetje in jo tako številno spremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja Dolenškovim za nesebično pomoč, pevcem1 Avtomontaže iz Ljubljane za čustveno in doživeto zapeti pesmi in govornici za ganljiv govor. Hvala vsem za izraze sožalja.
Hčerke Fanika, Marichen, Marta, Bibijana in Štefka ter sinova Žani in Rudi z družinami, vnuki in pravnuki
Celje, Mokronog, Ljubljana, Melbourne, Novo mesto, 10. februaija 1982
▼
ZAHVALA
Ob boleči izgubi na šegi dragega moža, očeta, starega očeta, dedka, brata in
strica
IVANA FINKA
z Broda 15 pri Novem mestu
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in vsem, ki ste ga z nami spremljali na zadnji poti ter njegov grob prekrili s cvetjem. Posebno se zahvaljujemo Občinski gasilski zvezi Novo mesto, gasilskim društvom Šmihel — Novo mesto, Novo mesto, Stranska vas, Stopiče, Lakovnice, novomeški godbi, pevskemu društvu Šmihel in govornikoma ter družbenopolitičnim organizacijam in delovnim organizacijam. Še posebej se zahvaljujemo duhovnikom za pogrebni obred. Iskrena zahvala zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnice v Novem mestu za nego in lajšanje bolečin med težko boleznijo. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustila naša (Jraga mama, stara mama in prababica
JOŽEFA PAPEŽ
i z Črnomlja, Kolodvorska cesta 47
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zalivalo smo dolžni tudi zdravnikoma zdravstvenega doma v Črnomlju, duhovniku za opravljeni obred ter godbi za zadnje slovo. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: hčerka Fančka, hčerka Zofka in sin Janko z družinama
Osnovna šola v Dragatušu
Kokošja farma na Krasincu-KZ ČRNOMELJ
PRAZNIK OBČINE ČRNOMELJ - PRAZNIK OBČINE ČRNOMELJ
DOLENJSKI LIST
Več prizadevanj za uresničitev načrtov
Letos mineva že 38 let, odkar je v Črnomlju (19. in 20. februarja 1944) zasedal Slovenski narodnoosvobodilni svet in Položil temelje državnosti svobodne Slovenije v demokratični 2vezi z bratskimi narodi in narodnostmi Jugoslavije. V spojin na dan prvega zasedanja SNOS in v spomin na obdobje, ko so napredne sile zadajale okupatorjem zadnje udarce, Dri nas pa smo gradili osnove nove ‘epublike, praznujemo vsako leto 19. februarja naš občinski praznik. Zgodovinski pomen zasedanja in tega odbobja sploh je velik in trajen. Ohranjamo ga kot revolucionaren čas, ki je imel odločilen vpliv na izgradnjo ljudske oblasti, zato nas ti spomini še posebej zavezujejo, da sedaj na teh zgodovinskih vrednotah narodnoosvobodilne borbe gradimo, razvijemo in plemenitimo duha samoupravne socfalističnie skupnosti.
Občinski praznik pa je hkrati priložnost, da z vsakoletnim kritičnim presojanjem doseženih rezultatov dela na vseh področjih družbenega in ekonomskega življenja preverimo uveljavljanje daljnosežnega izročila tega zgodovinskega zasedanja.
Nahajamo se v drugem letu uresničevanja srednjeročnega plana za obdobje 1981-1985. To je v času, ko že lahko ocenimo družbenoekonomski trend v občini za doseganje zastavljenih
razvojnih ciljev. Značilnost preteklega leta je bila prav zaradi statusa občine, ki se je pravkar izkopala iz manj razvitih, aktivnost, usmerjena v uveljavljanje gospodarskega razv.oja, dogovorjenega s plani in resolucijo, prizadevanja za družbeno ekonomsko stabilizacijo, do-večanje izvoza ter razvoj dohodkovnih in delegatskih odnosov.
Kljub relativno hitremu razvoju občine v zadnjem in začetku tega planskega obdobja, saj je v tem času le-ta napredovala po stopnji družbenega proizvoda na prebivalca z 51. na 40. mesto v SRS, se čuti v zadnjem letu neka stagnacija. Cilji, ki so bili zastavljeni z resolucijo 1981, niso bili v celoti doseženi. Tako smo zaostali za načrtovano rastjo družbenega proizvoda, v produktivnosti, v zaposlovanju, rasti realnih OD, še posebej pa je bil občuten izpad v investijski porabi. Posledica te stagnacije je tudi redna zmanjšana rast splošne in skupne porabe — razvoja infrastrukture, družbenih objektov ipd. Opisani izpad je bil predvsem posledica nedoseganja planirane proizvodnje v GORENJU in proizvodnih težav v ISKRI.
Problemi, ki so se pojavili že v prvem letu planskega obdobja, se nadaljujejo tudi v drugo leto, tako da je že sedaj realizacija srednjeročnega plana vprašljiva. Prizadevamo pa si z
vso odgovornostjo da nas zaostreni gospodarski pogoji ne bi zaustavili pri gospodarskem napredovanju občine. Ffesolucija za leto 1982 je na realnejših temeljih, njeni trendi pa so po-
vsem dosegljivi. Garancija za to so smotrne naložbe v letu 1981 in načrti za leto 1982.
Rezultati se kažejo in se bodo še pokazali pri povečani proizvodnji v tovarni kompresorjev
OB PRAZNIKU OBČINE ČESTITA JO OBČANOM:
—Občinska konferenca SZDL —Občinska konferenca ZSMS —Občinska konferenca Z K —Občinski sindikalni svet —Občinski odbor ZZB NOV —Skupščina občine
*
★
★
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
★
★
★
*
★
*
★
★
★
★
★
*
*
*
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
*
*
★
*
*
Gorenje, pri funkcioniranju v preteklem letu odprte hale v Iskri Semič; v letu 1982 bo začela obratovati tudi proizvodna hala ISKRE v Adlešičih, v preteklem letu zgrajena farma piščancev KZ Črnomelj že obratuje s polno zmogljivostjo, z dobrim startom v leto 1982 pa so začele* tudi nekatere po-membnejše*delovne organizacije v občini, kot so BELT, KOVINAR, Rudnik.
Izgradnja objektov infrastrukture in družbenega standarda je sicer počasneje napredovala, vendar ponekod le zadovoljivo. Pohvalimo lahko napredovanje izgradnje kolektorja v Črnomlju in vodovoda v Adlešičih, kjer so prispevale svoj de-1 lež mladinske delovne brigade, izredno uspešno izgradnjo mostu Sodevci — Blaževci v sodelovanju z nekaterimi sosednjimi občinami in JLA. Zgrajenih je bilo preko 30 stanovanj z ustrezno infrastrukturo, prostori za telefonsko centralo v Semiču, TV pretvornik na Vinici itd. Ne moremo pa se pohvaliti z napredovanjem modernizacije cestnega omrežja, kjer imamo še veliko neizvršenih obvez. Na tem področju je bil v preteklem letu zgrajen le del partizanske magistrale na relaciji Vrhovci — Marindol. Sredstva občinskega samoprispevka, za katerega se bomo dogovorili v letu 1982, bodo zato dragocen prispevek k
izgradnji prepotrebnih komunalnih oBjektov in naprav.
Ob vsem navedenem se moramo zavecteti, da bodo uspehi odvisni te od naše skupne volje in zavzetosti. Pri vsaki akciji pa moramo imeti pred očmi širši družbeni interes in uresničevati usmeritve, ki smo si jih skupno zadali s planom.
Te zahtevne naloge bomo lahko uresničevali le ob enaki ali še večji zavzetosti, kot je bila v preteklem obdobju, na samoupravnem in delegatskem področju, zlasti pa z aktivnim uveljavljanjem družbenoekonomskega položaja delavcev v združenem delu. Osveščenost in pripravljenost delovnih ljudi za izboljšanje naše stvarnosti se kaže tudi v njihovi aktivnosti v pripravah na volitve, saj se zavedajo, da bo skupne probleme lažje reševati s pravimi ljudmi na pravem mestu. Z novo delegatsko' strukturo bomo še pogumneje premagovali ovire pri hitrejšem napredovanju samoupravnega in ekonomskega razvoja, krepili našo samoupravno in samozaščitno sposobnost ter tako zavarovali in očuvali bratsko skupnost narodov in narodnosti Titove Jugoslavije.
S to željo čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom naše občine za letošnji praznik.
NIKO POŽEK predsednik skupščine občine Črnomelj
Nova hala Iskre v Adlešičih
No> stanovanjski blok v Semiču
-.-V"*	-
VMVO
NOVOTEKS
©) »BELA KRAJINA«
OBRTNA ZADRUGA ČRNOMELJ
Ul. 21 oktobra 17 b
P.O. tel.: [068] 51-614
Obrtno združenje občine Črnomelj
Občanom čestitamo ob prazniku občine Črnomelj in se priporočamo s svojimi storitvami
NOVOTEKS - TOZD KONFEKCIJA VINICA
VSEM OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ČRNOMELJ IN JIM ŽELIMO VELIKO USPEHOV IN NOVIH DELOVNIH ZMAG!
Delovna organizacija za gradbeništvo, obrt, komunalo in industrija gradbenega materiala
USPEŠNO PREHOJENA 35-LETNA POT GOK'
fr*****************************************************************
ČRNOMELJ
GOK Črnomelj slavi v letošnjem letu 35-!etnico. Ob tem visokem jubileju ugotavljamo, da je bila prehojena pot težka, toda uspešna. Dosežena stopnja razvoja, procesi povezovanja ter kadrovska in materialna usposobljenost trdno zagotavljajo obstoj in uspešnost tudi v bodoče.
GOK Črnomelj združuje z letošnjim letom gradbeno, obrtno in komunalno dejavnost ter industrijo gradbenega materiala. S tem je uspešno končano povezovanje organizacij gradbeništva in komunale.
♦ J********-****.**-*.*.#-*.*#.****.*-'!**.*-*)*-**'*)****
TOZD INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA v Kanižarici oskrbuje z gradbenim materialom in izdelki
Delavci TOZD KOMUNALA skrbijo za komunalne objekte in storitve
Za praznik ob§ine Črnomelj čestitamo
vsem občanom, naročnikom naših storitev, investitorjem > in poslovnim sodelavcem.
Partizanski most čez Kolpo so zgradili naši delavci TOZD BEGRAD in TOZD OBRT prej kot v tren mesečin
HI E
Pitanje govedi obrat Lokve-KZ ČRNOMELJ
PROIZVODNI PROGRAM:
- STROJI IN OPREMA ZA RUDARSTVO IN GRADBENIŠTVO
- OPRAVLJANJE USLUG KOVINSKOPREDELOVALNE STROKE
OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE ČRNOMELJ
SLOVENIJA CESTE - TEHNIKA, LJUBLJANA
n
ČRNOMELJ
PROIZVODNI PROGRAM:
kopalke, trenirke, telovadni dresi, spalne srajce, pižame, obleke za prosti čas
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ČRNOMELJ VSEM OBČANOM IN DE LOVNIM LJUDEM!
PEKARNA ČRNOMELJ
DNEVNA PONUDBA:
— mlinci z jajci
— krofi
— keksi
— potice
— izdelki po naročilu. Trajneje svež TURIST kruh.
Občanom čestitamo za praznik občine Črnomelj.
CAMPING KOLPA VINICA — prijeten prostorček za oddih in rekreacijo na bregovih tople in čiste Kolpe
DO GOLF TURIST Ljubljana
TOZD GOSTINSTVO „BELA KRAJINA'
ČRNOMELJ
Hotel Bela krajina, gostišče Na Dragah, gostišče Veselica, kopališče v Metliki, penzion Lahinja, restavracija Grad in bife Kolbezen v Črnomlju, penzion Smuk v Semiču, camping Kolpa Vinica in kopališče Podzemelj.
Pralnica in kemična čestilnica v Črnomlju
ČESTITAMO ZA PRAZNI K OBČINE ČRNOMELJ IN SE PRIPOROČAMO |j
Kmetijska zadruga Črnomelj s temeljnimi zadružnimi organizacijami,.KMETIJSTVO" Črnomelj, Dragatuš, Semič in Adlešiči, tozd tovarna „BELSAD", tozd „2lVINOMESO" in DSSS čestita kooperantom in poslovnim partnerjem za praznik občine Črnomelj ter jim želi obilo delovnih uspehov.
TT
Očmetifoka	uaduu^
PRAZNIK OBČINE ČRNOMELJ - PRAZNIK OBČINE ČRNOMELJ
DELOVNIM LJUDEM OBČINE ČRNOMELJ ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK, OBLETNICO ZASEDANJA SNOS - POMNIK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI.
%
sozd
revirski energetski kombinat edvarda kardelja, trbovlje
Rudnik rjavega
premoga Kanižarica - Črnomelj
p. o.
68340 Črnomelj
OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE'
INDUSTRIJA
KONDENZATORJEV
SEMIČ
s temeljnimi organizacijami:
TOZD TOVARNA ELEKTRONSKIH KONDENZATORJEV TOZD TOVARNA ENERGETSKIH KONDENZATORJEV ✓ *
TOZD TOVARNA MEHANSKIH DELOV IN NAPRAV TOZD TOVARNA KONDENZATORJEV ZA ODPRAVO RADIOFREKVENČNIH MOTENJ DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
,,lskra", industrija kondenzatorjev, Semič, je s 1500 zaposlenimi in s približno 1.350 milijoni celotnega prihodka največja delovna organizacija v občini Črnomelj. Svojo dejavnost opravlja v proizvodnih prostorih v Semiču, Črnomlju in Adlešičrh. Proizvodnja je stekla v novih prostorih v Semiču. Zgrajena pa je tudi proizvodna dvorana v Adlešičih, ki jo je potrebno še dokončati in opremiti, kar pa ob zaostrenih gospodarskih in investicijskih pogojih ne bo lahko.
V treh tozdih teče proizvodnja kondenzatorjev za potrebe profesionalne in zabavne elektronike, elementov za odpravo radiofrekvenčnih motenj, kondenzatorjev za fluores eenco in elektromotorske pogone ter kompenzacijo jalove energije v elektroenergetiki. Zelo pomembna je proizvodnja strojev in opreme, ki se proizvaja ne le za lastne potrebe, ampak tudi za druge uporabnike. Poudariti je potrebno, da je vsa tehnologija in konstrukcija strojev plod lastnega raziskovalnega in razvojnega dela.
S planiranimi 15 milijoni dolarjev izvoza je Iskra pomemben izvoznik in se je uveljavila na zahtevnih tujih tržiščih.
ČESTITAMO VSEM DELOVNIM UUDEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK
OBČINE ČRNOMELJ!
BELOKRANJSKA 2ELEZOLIVARNA IN STROJNA TOVARNA
DPT HP
P Cul A Ji
ČRNOMELJ
Rešitev iz prejšnje številke
						a					&		
				•S	M	u	č	A	N	•3	£	:5r	ar
					A	K	0	P-	1?	€	R	K	A
				—	H	U	P	A	S?	L	1	N	A
				fcr -r.v	A	L	I	N	L	1	\l	A	R
		m		'V	L	e	Z	Ti	1	C	A		
“		~°s	!#	t	O	L	£	A	M	A			A
	0	K	A	N	--	A	L	P	(■	..	la	R	1.
	P	A	R	A	»~F-	ir	1	R	A		A	N	1
■	T	R	1	s?	P	A	R	A	L	1	T	1	K
K	1	-p	6.	R	A	T	1	v	S."	L	O	K	A
—	IC	A	L	0	R	1	K	A	....	0	&	A	R
prgišče misli
Ni bogat tisti, ki veliko ima, temveč tisti, ki veliko daje. ' 'E.FROMM Sproščenost je znamenje premoči, kakor je domišljava samozavest znamenje poprečnosti. S. PRUDHOMME Kdor zaničuje današnji dan, dokazuje, da včerajšnjega ni razumel. M. MAETERLINCK
glasen
smeh
izloček ustnih Žlez
naša to
Vssss-
inaonez
otok
rim
državni!
5.sklort
kosik)
izoJacii
vrsta
tkanine
evr.
veletok
padavina
mme
spreme litev v kamen
siektro-dar
sv. p is. pseba
drevo
zver
am.m.
ime
prebival lec irske
rever
turist
e9 bog sonca
tavčar
strojilo
John
prizade tje
ponosa
srb
mirne
nagova
razisko valeč jam
am. m
ime
Drevesna skorja za rakete
Človek uporablja plutovino že 5.000 let — Najlepši kosi za steklenice šampanjca — Dobra tudi za vesolje
lbakterijami do več mesa
Biokemiki so s cepljenjem genov izdelali novo cepivo zoper parkljevko — Mikroskopsko majhne delavke
Ameriškim biokemikom je uspelo narediti nekaj, kar bo v bližnji prihodnosti omogočilo večjo prirejo mesa v svetu. S pomočjo sodobnih jnetod genskega inženiringa so pro-jzvedij cepivo, kije poceni in učinkovito zoper parkljevko, nadležno oolezen, ki vsako leto povzroči živi-norejcem občutno škodo. Bolezen napada govedo, ovce, svinje, in četudi jo z dragimi zdravili, ki pa niso povsem nenevarna, ozdravijo, holna žival izgubi na teži in kvaliteti. nicsa, pa tudi prireja mleka pri So ved u zelo upade.
Dosedanja cepiva proti parkljevki so izdelovali iz omrtvičenih virusov, p) bolezen povzročajo. Izdelava je hila draga, bilo pa je tudi nekaj h^ganja, saj se je večkrat zgodilo, "a niso bili omrtvičeni vsi virusi v cepivu in so namesto ozdravitve Povzročili poslabšanje bolezni ali celo pogin cepljene živine. Novo cepivo ne more povzročiti česa takega.
Delajo ga Iz proteina VP 3, ki »nahaja v povrhnici virusa parkljevke. Odkrili so, da ta protein sPodbuja samozaščitni sistem v ži-
valskem organizmu. V nadaljnjih raziskavah so našli gen, ki je odgovoren za tvorbo proteina VP 3. S t.
i.	cepljenjem genovjim je uspelo gen vsaditi v bakterije, ki so potem proizvedle na milijone kopij proteina VP 3. Delo teh mikroskopsko •majhnih živih bitij je dejansko novo cepivo.
Hitro celjenje
Letošnja zima s snegom ni preveč radodarna, kar je dobro vsaj za to, da so nezgodni oddelki in mavčar-nice po naših bolnišnicah nekolikanj matij zasedene s polomljenimi smučarji, in tudi škoda, ki jo prinaša dolgotrajno zdravljenje polomljenih nog, je manjša. V bodoče pa kaže, da bo zdravljenje težkih zlomov hitrejše in tudi cenejše. Tako vsaj obljubljajo vesti, ki prihajajo iz Sovjetske zveze.
Sovjetski travmatolog in ortoped Gavrila Ilizarov je povsem ovrgel zakoreninjeno mnenje, da je kost najbolj počasi zaraščajoče se tkivo in da ima najmanjšo sposobnost obnavljanja. S tisočimi operacijami je dokazal, da je kost zelo aktivna, vendar le pod določenimi pogoji. Po svoji metodi, ki pa je še zavita v skrivnost, sovjetski strokovnjak brez skalpela učinkovito zdravi zelo zapletene zlome, podaljšuje kosti, nadomešča dele, ki so jih morali odstraniti zaradi prevelike poškodo-vanosti ali tumorjev. Kako mu to uspe, iz poročila v reviji Sovjetski horizonti žal ni mogoče razbrati, a upanje na lepše čase za »polom-ljene“ le zbuja.
Posnetek skrivnostnega Saturna.
Vroča, a redka
Medtem ko vesoljska avtomatska sonda Voyager 2 hiti skozi vesoljske praznine Uranu naproti, pa na Zemlji znanstveniki še vedno niso obdelali vseh podatkov, ki jih je poslala na Zemljo med srečanjem s skrivnostnim Saturnom lanskega avgusta. Med najnovejšimi odkritji je ugotovitev, da je oblak ioniziranih plinov, ki obkrožajo Saturn, na nekaterih mestih najbolj vroča snov v našem osončju, če seveda izvzamemo samo površino Sonca.
Pri obdelavi zbranih podatkov so v raziskovalnih laboratorijih Hopkinsove univerze ugotovili, da doseže temperatura na nekaterih mestih več kot pol milijarde Celzijevih stopinj. Saturnova plazma ima torej ponekod tristokrat višjo temperaturo kot Sončeva korona.
Najbolj vroča mesta so odkrili v plazmi blizu Saturnovih • Jun Dione in Rheje. Zanimivo je, da je vesoljski Popotnik 2 potoval skozi silno vročo maso brez škode, saj je snov izjemno redka. Našteli so vsega približno 90 delcev-v prostorskem metru.
Tekoči premog za avtomobile
Avtomobili na premogov prah ali na tekoči premog
Že pred letom dni smo pisali o poskusih v avtomobilski industriji, da bi izdelali avtomobil na premogov prah. Pred tedni je velika tvrdka General Motors Corporation demonstrirala svoj prvi model avtomobila s turbinskim motorjem, ki ga poganja izjemno fin premogov prah, vendar napovedujejo, da bo model zrel za velikoserijsko proizvodnjo šele prihodnje stoletje.
„Še prej bomo na cestah zagledali avtomobile, ki jih bo poganjal tekoči premog," trdi Howard H. Kehrl, podpredsednik GMC. Svojo trditev opira na naslednja dejstva: obdelava premoga v tekoče gorivo je že skoraj povsem razvita in cenejša od mletja v fin prah, premogovo tekoče gorivo ne zahteva bistvenih posegov v sedanji ustroj avtomobilskega motorja. Tudi razpečavanje goriva ne bi zahtevalo bistveno drugačnih črpalk, kot smo jih vajeni danes.
Seveda pa je ena plat zadeve, ki je danes težko sprejemljiva. Izgorevanje premogovega prahu in tekočega goriva iz premoga veliko huje onesnažuje zrak kot sedanja naftna goriva. Avtomobilski konstruktorji bodo morali izdelati učinkovit prečiščevalni sistem. Nedvomno pa je vejika prednost avtomobilov na premog v tem, da so zaloge premoga velike.
Človek še ni izdelal umetne snovi, ki bi se lahko kosala z navadno skorjo, v katero se oblači sredozemski htast plutovec. Skorja tega drevesa ima vrsto odličnih lastnosti: je odličen toplotni in zvočni izolator, ne prepušča vode, odlično plava, nima vonja ne okusa, prijetna je za dotik n hojo, za nameček pa jyše odporna proti ognju in skoraj neo-brabljiva. Po vsem tem sodeč, je pravi naravni zaklad in tisti čudoviti izdelek narave, ki človeku iokazuje, da se lahko od narave še veliko nauči.
Pluto so prvi uporabljali stari Egipčani v tretjem tisočletju pred. n. št. Egipčanski ribiči so kose plute navezovali na ribiške mreže, podobno kot to dandanes še vedno počnejo nekateri. Za njimi so po pluti posegla tudi druga sredozemska stara ljudstva in jo uporabljala ne samo za plovce pri mrežah, temveč tudi za zamaške vrčev, loncev in celo čebelnih panjev. Tudi pete pri sandalah so podlagali s plutovino.
Kasneje so na koristno plutov-čevo skorjo skoraj pozabili. Šele v 17. stoletju so jo ponovno odkrili lekarnarji, ki z zamaški iz voska niso bili preveč zadovoljni. Za njimi so koristnost plutovinastih zamaškov odkrili tudi drugi in kmalu je postala vsakdanji gost. Tisti čas so zobozdravniki uporabljali pluto tudi kot polnilo v ustih. S plutovinastimi vstavki so popravljali zunanji videz lica, da se ni videlo udrtin zaradi izgubljenih zob.
Danes je snov vsestransko uporabna, saj iz nje delajo tako zamaške za fina vina, kot plošče za talne obloge in zaščito vesoljskih ladij. Mešanico sintetične gume in plute uporabljajo za tesnila v avtomobilskem motorju, za izdelavo ročajev pri ribiški palici, na loparjih ipd. Razumljivo, da poraba plute strahovito raste, saj se je od leta 1900 početverila, naravne zaloge pa niso bistveno večje. Sredozemski hrast se namreč ne prilagaja človekovim potrebam, marveč raste in tvori plutovinasto skorjo tako počasi, kot to počne že tisočletja.
Plutovec je nizko drevo in raste na Portugalskem, v Španiji, v Severni Afriki, najdemo pa ga tudi v južni Franciji in Italiji. Deblo zraste največ do višine 2 metrov. Mlado drevo tvori močno brazgotinasto skorjo, ki se debeli 25 let, preden jo prvič odstranijo. Tej skorji pravijo deviška, cenijo pa jo predvsem dekoraterji in umetniški oblikovalci, medtem ko industrija bolj ceni kasnejše pridelke. Ko skorjo previdno narežejo v valje in jo razprejo ter odstranijo, je pod njo že glad-kejša »ženska" skorja. V osmih do desetih letih se primerno odebeli in postane „moška“. To je čas, ko plutovce ponovno začno slačiti. Posamezno drevo lahko izkoriščajo do sto petdeset let.
Na plantažah plutovccv pridelajo vsako leto pribl. 400.000 ton pluto-vine, katere vrednost sc vrti okoli
140.000	milijonov dinarjev. Glavni proizvajalec plute je Portugalska, ki goji sredozemske hrante na skoraj 40 milijonih arov površine že vrsto de-
setletij. Nanjo odpade dobra polovica vse svetovne proizvodnje, sledi pa ji Španija z 28-odst. deležem.
Delo na plantažah je še vedno predvsem ročno. Lupilci piutovine se imajo za nekaj posebnega med drugimi delavci. Menijo, da je njihovo opravilo izjemno zahtevno, zato ponavadi veščino prenašajo z očeta na sina. Njihov ponos ni iz trte izvit. Nerodnež bi s preglobokim rezom kaj zlahka uničil kasnejšo dobro plutovino, zato lupljenje, najraje zaupajo poznavalcem tega opravila in se ne ogrejejo za nikakršne lupilne stroje.
Ko drevesa olupijo, surove kose plute kuhajo okoli tričetrt ure, da se izlužijo taninske kisline in mineralne soli, snov pa dobi prožnost gume. Šele tako obdelano surovino začno valjati in razrezovati.
Najlepše in najčvrstejše dele piutovine prvi odberejo proizvajalci šampanjcev. Tradicija in kvaliteta zahtevata, da so zamaški zares nepropustni, zato zamaške za Cepljenje steklenic šampanjca pa tudi plemenitih vin izbirajo strokovnjaki tako, da vsak zamašek ročno pretipljejo in pregledajo.
Če bi pluto pogledali pod mikroskopom, bi videli, da jo sestavljajo
14-stranske celice, katerih polovico prostornine zavzema zrak. Zaradi tega je pluta lahka, plovna in odličen izolator. V prostorskem centimetru plute je okoli 250 milijonov celic.
..Drobcene celice plute delujejo kot balončki, ki se ob pritisku stisnejo, potem pa zavzamejo prejšnjo obliko. Če pluto prerežemo, zagledamo površino milijardnh povsem zapečatenih obel. Mokte ali suhe, čiste ali pomešane plutovinaste celice dajejo pluti njene izjemne lastnosti," pravi Luis Velasco Fernandez, vodja madridskega inštituta za kmetijske raziskave.
Strokovnjaki, ki se ukvatjajo s 'pridelavo piutovine, opozarjajo, d=> bo te surovine začelo resno primanjkovati, če ne bodo v deželah, kjer plutovci lahko rastejo, posadili več teh dreves. Dokler človek ne bo izdelal umetne snovi, ki bi lahko nadomestila pluto, bodo potrebe po nji kvečjemu naraščale, zanesljivo pa ne upadale, še posebno ker tehnologija 21. stoletja ni zanemarila te naravne snovi. V vesoljskih plovilih, jedrskih podmfirnicah, pri prevozu radioaktivnih odpadkov in še marsikje drugje je plutovina pomembna surovina.
Užitka ni mogoče vzeti, ne da bi užitek dali. H. HESSE V bridkosti človek ne laže. 1. CANKAR
MARJAN
BREGAR
ILIR SE VRPčn
i
1
«
*
Ta hip se je zgodilo nekaj nenavadnega. Se preden je bučna družba zapustila šotor, je aj nenadoma prebledel. Kapljice ledenega P°‘u so se zasvetOe na njegovem čelu. Zaječal Je> se zgrabil za prsi in omahnil. ^Navzoči so priskočili, ga položili na ležišče. Uležal je brez znamenja življenja. Tedaj pa se je iz ozadja pognala postava ...
Vatuza! Vrgla se je v Anesto, jo podrla na tfa. Segla ji je z žilavo roko v nedije ... Vse se je zgodilo v trenutku. Nihče ni mogel ugotoviti, je res, ali se spreneveda, (čo je Vatuza vstala in visoko molela svojo desnico. . -..Poglejte, kaj sem našla pri njej! Stnip! je zavpila, in kazala majhno stekleničko prisotnim. „Zastupila ga je!“ je zaoralo po šotoru.
Častniki so obstopili Anešto. ..Barbarka!” je zadonelo grozeče. * „Še hip!” je zadrhtela knežnja, »In vse bo končano...” Poslednji živec v njej se je napel. V drobcu sekunde je šinilo skozi njene možgane sto misli. N^j zavpije: Vatuza laže!? Ne! Naj prosi za usmiljenje. Ne! Naj ... Ne, ne! Tu ni rešitve! In skočila je na stol, za hip obisjana z iskro upanja...
»Priznam!” je kriknila, „Ujeli ste me! Dala sem mu strupa! ’ Vatuza je onemela, častniki obstali. »Storite z menoj, kar hočete!” je hitela Anesta. »Vendar vedite, Gaj še ni mrtev! In JAZ ga še lahko rešim ...” Pomolčala je. »Izbirajte!" je dejala resno. »Moja smrt - ali njegovo življenje? ” Ozrla se je naokrog. Čutila je, da zmaguje.
ČETRTKOV INTERVJU
Davkarija ima nove naloge
Pri davkoplačevalcih je največ dolga v prispevku za starostno zavarovanje kmetov — Letos prevzeli celotno izterjavo
Ze v letu 1981 je novomeška uprava za družbene prihodke prevzela celotno odmero in izterjavo prispevkov za interesne skupnosti družbenih dejavnosti, ž letom 1982 pa bo take posle opravljala tudi za vse interesne skupnosti materialne proizvodnje: za stanovanjsko, komunalno in zemljiško skupnost. Tako bodo vsi prispevki in davki vodeni ter obračunani na enem mestu. O delu in težavah te službe je dal vrsto zanimivih podatkov Zvone Šušteršič, direktor uprave za družbene prihodke.
Zvone Šušteršič: „Če kdo ne more plačati prispevka za starostno zavarovanje kmetov, bo naredil prošnjo za zmanjšanje ali odpis, posebna komisija pa jo bo reševala."
- Prispevek za starostno zavarovanje kmetov je ne le v novomeški, ampak tudi v drugih slovenskih občinah običajno na-slabše izterljiv. Kako je bilo s tem lani? ,
„V letu 1981 je bilo odmerjenih za 22 milijonov dinaijev prispevkov za starostno kmečko zavarovanje, plačanega pa je bilo manj kot 13 milijonov ali 57 odstotkov. Približno taka je-iz-teijava že vsa leta. Kljub temu da nam predpisi dajejo možnost, se rubežev in vknjižb nismo posluževali. Letos bo pri tem pla-
čevanju nekaj sprememb, ker je skupnost starostnega zavarovala kmetov sprejela pravilnik, ki predpisuje merila in pogoje za znižanje teh prispevkov v upravičenih primerih, kot tudi za vknjižbo na zemljo. Posebna komisija bo prošnje obravnavala in jih reševala. V vseh primerih, kjer ta prispevek več let ni bil plačan, pa bomo izvedli vknjižbo za zemljo."
- Koliko pa je bilo lani predpisanih vs#h kmečkih davkov od zemlje in morda z dohodkom od gozda?
„V občini je bilo 9194 zavezancem tega prispevka odmerjenih vsega skupaj 5,6 milijona dinarjev davkov, plačanega pa je bilo le 86 odstotkov. Davki na zemljo in gozd so komaj vredni omembe, pač pa je kmet veliko bolj ooremenjen z drugimi pris-pevki od zdravstvenega do vodnega, za krajevno skupnost itd. Vse skupaj pa nanese seveda več.
- Kaj menite o novi predlagani obdavčitvi kmetijske dejavnosti? Bo res moral kmet voditi poslovne knjige?
„Novi predlog zakona je sprejemljiv, toda v njem je še precej nejasnosti glede spremljajočih predpisov in meril za določanje načina obdavčitve. Poslovne knjige pa so neupravičen bavbav, ker smo ravno pred dnevi ugotovili, da prideta za tako poslovanje v poštev v vsej občini samo dva krajana. Seveda je dobro, če ima kmet zase neko evidenco o porabljenih gnojilih itd., kar pa so vestni gospodarji tako in tako že delali."
- Prevzemate nove naloge. Ali jim boste tudi kadrovsko kos?
„Glede kadrov smo v hudi zagati. Zaradi stabilizacijskih ukrepov ne smemo povečevati števila zaposlenih, ob zdajšnji zasedbi pa ne bomo mogli dovolj učinkovito delati, zlasti pa ne izvajati vseh ukrepov po dogovoru o uresničevanju davčne politike."
R.B.
Priznanja za izjemen trud
Društvom in krajanom podeljena državna odlikovanja
NAJZASLUŽNEJŠIM PRIZNANJA - Uroš Dular, predsednik novomeške občinske skupščine, izroča državna odlikovanja na pri-godni svečanosti	*
V petek, 12. februarja, je bila v slavnostni dvorani novomeške občinske skupščine slovesnost ob podelitvi državnih odlikovanj, s katerimi je predsedstvo SFRJ odlikovalo zaslužne občane in društva za njihov izjemni prispevek bodisi v revoluciji ali v povojni graditvi in za delo na delovnem mestu. Odlikovanja je izročil Uroš Dular, predsednik občinske skupščine, ki je v nagovoru čestital odlikovancem, Dolenjski oktet pa je poskrbel za program in slavnostno vzdušje.
Medaljo za vojaške zasluge so prejeli: Alojz Derganc, Franc Jenkole, Miroslav Levstik, Jože Tomšič in Jože Turk. Medaljo zaslug za narod je dobil Bogdan Zupanc. Red za vojaške zasluge s srebrnimi meči: Jože Majerle, Dragomir Milojevič in Zdenko Pečar.
Red dela s srebrnim vencem so prejeli: Jože Bezeg, Franc Brulc, Albina Kosec, Angelca Nenadič,
Alojzij Tešar in Anton Verstovšek. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo: Gasilski društvi Dol. Toplice in Šentjernej ter Jože Malnarič in Marija Potočar. Največje priznanje pa je tokrat dobil Jože Udovič, in sicer red zaslug za narod z zlato zvezdo.
Do kdaj samo iz rok v usta?
Perilo iz mirnopeške Beti bodo tudi letos nosili v Sovjetski zvezi, kupce pa imajo tudi na Zahodu — Izvoz povečujejo za 1 odst. in delajo ob sobotah
V GLOBINO PROBLEMOV
Za danes, 18. februarja, sklicuje konferenca osnovnih organizacij sindikatov v Zdravstvenem centru Dolenjske problemsko konferenco, ki naj bi razgrnila zdravstveno problematiko z vseh plati. Na konferenco so vabljeni tudi predstavniki štirih dolenjskih občin in medobčinskih družbenopolitičnih organizacij kot gostje iz Ljubljane.
Betin tozd v Mimi peči, kjer delajo predvsem perilo za oba spola, se je lani kot vsi ostali tekstilci boril s težavami zaradi pomanjkanja surovin. Tudi v letošnjem letu ne bo brez težav.
Resda v mirnopeški , Beti” dovolj, da bi bili lahko neodvis
110 zaposlenih lani nobenkrat ni šlo na prisilni dopust zaradi pomanjkanja surovin in tudi proizvodnja po več ur ni stala, ni pa dosti manjkalo, da bi do tega prišlo. Pomanjkanje bombažne preje je najhujša negotovost za to tovarno, ki je lani navzlic vsem težavam ugodno končala poslovno leto. Sklenili so nekaj samoupravnih sporazumov z domačimi dobavitelji preje, zato bo letos nekaj količin preje zagotovljenih, ne pa
TAVČAR O SINAJU
Hortikulturno društvo Novo mesto bo v sredo, 24. februarja, ob 17. uri priredilo v novomeškem sindikalnem domu zanimivo predavanje ..svetovnega popotnika" Staneta Tavčarja iz Kranja z naslovom „Moja pot na Sinaj". Vabljeni!
Novomeščani so za znižanje
Zbori novomeške občinske skupščine bodo v republiški skupščini sprožili vprašanje glede možnega znižanja 0,5-odstotnega davka delovnih organizacij
Delegati zbora združenega dela novomeške občinske skupščine so 10. februarja širše razpravljali zlasti o osnutku odlokov iz davčnega področja ter o izhodiščih za letošnjo splošno porabo v občini.
Osnutki novih odlokov o obdavčevanju nasploh prinašajo nekaj novosti, ki so bile delegatom natančneje razložene. Ne gre pa za novosti samo na območju novomeške občine, femveč v republiki sploh, zlasti za uskladenost obdavčevanja v regiji. Po novem bo bistveno vlogo igrala učinkovitost davčne službe, ki bo morala po odloku, če bo sprejet, zagotoviti najmanj 95-odstotno izterjavo vseh davkov v občini. Glede na dosedanjo prakso se zdi to težko dosegljiv cilj. Znano je namreč, da je bila doslej najboljša izterjava samo 85-odstotna. Do prihodnje seje bodo te osnutke oblikovali v predloge odlokov, potem bodo o njih glasovali.
ZAČELI BODO Z ZDRAVSTVOM
Osnutek za delo zborov občinske skupščine Novo mesto v letu 1982 je v krajevnih skupnostih, združenem delu in v družbenopolitičnih organizacijah naletel na precejšnjo pozornost. Do prvih dni februarja je na osnutek prišio že 50 predlogov in pobud, kaj naj bi zbori letos obravnavali. O osnutku programa je tekla beseda tudi na zboru združenega dela 10. februarja. Poudarili so, da bo glede na lanske izkušnje letos manj zadev prišlo v razpravo pred občinske zbore, da pa je v več primerih upoštevati možnost skupnega zasedanja z zbori posameznih interesnih skupnosti. 2e v prvem trimesečju je napovedana skupna seja, na kateri bodo prestresli problematiko zdravstva.
Največ razprave pa je bilo o tako imenovanem „dodatnem“ davku 0,5 odstotka, kigapla-čujejo delovne organizacije in jc po mnenju delegatov previsok glede na to, da standard delavcev prehudo pada, in tudi zato, ker gre dobršen del tako zbranih sredstev v republiko, kjer pa so premalo natančno določeni nameni koriščenja. Novomeščani bodo preko svojih delegatov v republiški skupščini načeli vprašanje, če je možno ta davek zmanjšati.
Drugo neskladje se je delegatom zdelo pri izhodiščih za splošno porabo. Letošnji občinski proračun bo predvidoma razpolagal z 200 milijoni dinarjev. Ob tem, ko ni mogoče kriti tudi upravičenih zahtev porabnikov in bo zlasti trda predla
pri investicijah, pa je po drugi strani skoro zagotovljen presežek v dohodkih, ki pa spet pretežno ne sme biti porabljen v domači občini, namensko za ridelavo hrane in vlaganja v metijstvo, ampak se združuje za take namene* v republiki. Tudi glede tega bodo skušali doseči drugačno dovoljeno porabo.
ni od uvoza.
Letošnji proizvodni plan, ki so ga v kolektivu že sprejeli, določa okrog 40 odst. celotne proizvodnje za prodajo v tujino. Trenutno imajo dela čez glavo za izpolnitev pogodb za Sovjet-
Ali so borci dovolj aktivni?
Na konferencah obračun jdela in podelitev značk
Februarja so se začele na vsem območju novomeške občine letne konference krajevnih organizacij ZB NOV. V vseh 28 krajevnih borčevskih organizacijah obravnavajo letna delovna poročila in programe za delo v letu 1982. Ob tej priložnosti kritično ocenjujejo aktivnost članstva in njegovo socialno zdravstveno stanje, ki zaradi let postaja vse bolj pereče.
Med borci je vse več takih, ki se čutijo osamljene, in četudi ne potrebujejo nobene gmotne pomoči, seje treba zanje bolj zavzeti. Do prigovorov in zamer pa prihaja večkrat zato, ker nekaterim uspe vsako leto, nekaterim celo po tfečkrat v enem letu priti na zdravljenje, drugi pa ne pridejo na vrsto.
Sicer pa povsod razen o teh stvareh razpravljajo še o splošnem družbenem vzdušju glede na gospodarsko stanje, o pripravah na bližnje volitve in lctošrge kongrese.
Na letnih konferencah bodo podeljevali tudi značke ob 40-letnici OF, dobili pa jih bodo borci in aktivisti, ki imajo priznano posebno dobo v dvojnem štetju neprekinjeno do 15. maja 1945.
ODBOR ZA MLADINSKI KONGRES IMENOVAN
Zbori novomeške občinske skupščine so na ločenih zasedanjih pretekli teden imenovali 45-članski pripravljalni odbor za kongres ZSMS Slovenije, ki bo letos oktobra v Novem mestu, prav v prazničnih dneh. V zboru združenega dela so zlasti poudarili, naj pri očiščevalnih in olepševalnih akcijah m to priložnost pomaga mladina s prostovoljnim delom in ngj bo kongres v organizacijskem smislu na dostojni ravni, vendar po zunanjem videzu bolj skromen glede na stabilizacijo.
SPRIČEVALO SKRBI ZA OKOLJE - Ob glavni cesti iz mesta do železniške postaje je več košev za odpadke, ampak dogaja se, da so le-ti prazni, kup papiija in odpadkov pa je stresen zraven na tleh. Da jih lahko veter raznaša in da se mimoidoči lahko obregajo ob nesnago! Kdo to počne, najbrž ni potrebno ugibati. (Foto: R. Ba-čer)
sko zvezo, od tam pa dobivajo prejo. Ko bodo zadostili tem pogodbam, bodo delali tudi za zahodni trg, kjer kupca že imajo. Ker pa imajo 5 šivilj manj, kot bi zahtevala polna proizvodnja, in ker jih lovijo pogodbeni roki, delajo zadnje čase tudi ob prostih sobotah.
Posebnost Betinega tozda v Mirni peči je morda še v tem, da imajo v pisarnah vsega štiri ljudi z direktorjem vred. Nekaj režijskih mest je sicer še v proizvodnji, vendar je vsega okrog 15 odst. ljudi plačanih po pravilniku za režijce.
Ker v zadnjem času nekateri zaposleni odhajajo v pokoj, bodo letos na novo zaposlili nekaj mlajših. Računajo na domačo delovno silo, ki bo prišla v tovarno ob zaključku šolskega leta in se bo delu priučevala.
O NAČRTU ZAPOSLOVANJA
Za 24. februar napovedano skup-šč ino novomeške skupnosti za zaposlovanje čaka precej dela. Poleg poročila o delu v lanskem letu in uresničitvi finančnega načrta bodo delegati obravnavali programsko usmeritev in finančni načrt za letošnje leto, prav gotovo pa bo potrebno posebno temeljito pregledati načrt zaposlovanja v novomeški občini za letos. Držali naj bi sc namreč 1,1-odstotne resolucijske stopnje, kar zahteva precej usklajevanja med načrti temeljnih oiganizacij.
OBČNI ZBOR UPOKOJENCEV
V nedeljo, 28. februarja, bo ob deveti uri v Domu svobode v Straži občni zbor Društva upokojencev Straža-Dolenjske Toplice. Društvo vabi vse člane in druge upokojence v teh krajih, da se ga udeležijo v čim večjem številu.
Ohranili bodo stare posebnosti
Gostišče Rotovž le v zasilni prenovi, medtem študija za temeljito adaptacijo
Lani je Krkino gostinstvo kupilo hišo, kjer imajo že več let gostišče Rotovž, in ker je bila stara stavba zanemarjena, so se za zdaj lotili le popravila strehe in nekaterih manjših del v likalu. V nekaj tednih bo gostišče spet poslovalo, novost pa bo za zdaj le v tem, da bodo nabavili nekaj igralnih aparatov, namenjenih mladini, in pa biljard.
Študija za temeljito obnovo gostišča Rotovž je v delu, na večja obnovitvena dela pa računajo šele čez dve leti, ko bodo iz finančnih ozirov taka dela možna. V tej gostilni, znani še iz predvojnih časov, ki je bila tudi zgodovinskega pomena za mesto, želijo ohraniti stare posebnosti in pristnost nekdanje mestne gostilne.
Enako študijo pripravljajo v Krki za odkupljeno Mušičevo domačijo v Kandiji, ki je zaenkrat tudi le zaščitena pred propadom in čaka boljših časov za temeljito obnovo. Idejno zamisel za bodočo ureditev Mušičevine je dal arhitekt Braco Mušič, pomeni pa za Novo mesto svojevrstne rešitev in privlačnost.
Novomeška kronika
NOVOMEŠKI REKORD - Ce bi bila za Novo mesto napisana knjiga rekordov, potem bi vanjo gotovo prišlo izredno hitro odstranjevanje porušene davkarije na avtobusni postaji. Ogromne kupe stare opeke in drugega materiala so odstranili v treh dneh, kar jc doslej naglica brez primere.
POMARANČE IMAJO - V letošnji sezoni so se pomaranče pojavile v mestu pred dobrim tednom dni. Ker so lepe in v primeri s ceno jabolk ne predrage, saj stanejo okrog 60 din kilogram, ie razumljivo, da je zanje veliko zanimanje. V trgovinah jih sicer ni dobiti ob vsakem času in povsod, ampak če malo povpraša na več mestih, jih kupec lahko nabavi.
BORBA ZA VSTOP Na avtobus, ki odpelje iz Novega mesta proti Ljubljani med 14. in 15. uro, ie vsak dan težko priti, zato potniki krepko uporabljajo komolce, da se zrinejo v vozilo. Nemalokrat pa stojiš vse do Ljubljane. Kaj pravijo k temu avtobusni prevozniki?
SEST DOJENČKOV v novomeški porodnišnici so minuli teden rodile z območja mesta: dr. Nadu But -Cigler iz Muzejske 14 Blaža, Majda Ukmar z Ljubljanske 19 -Mileno, Martina Jamnik iz Ločne 12
Aleša, Marija Vedrič iz Šegovc 1 - Heleno, Biserka Abramovič, Nad mlini 41 Aleša in Polonca Praznik s Ceste herojev 36 - Andreja.
ENOSTRANSKA IZBIRA - Novomeška tržnica je bila tudi v ponedeljek, kot že nekaj tednov poprej, založena s sirčki, fižolom, jajci po 7 din, smetano, medtem ko drugih stvari, zlasti zclegjavc, domače prodajalke niso prodajale. Niti krompirja ne jabolk ni bilo. Na stalnih stojnicah pa je izbira večja in tudi obrtniki konfekcijske in pleteninar-ske stroke imajo precejšnjo ponudbo.
/
Eno gospo zanima, č«f se bo število zaposlenih v vseh občinskih interesnih skupnosti kaj zmanjšalo, odkar so celotno iz-teijavo in evidenco prispevkov prepustili davčni upravi. Doslej so namreč navajali, da je s tem največ dela ...
od delegatovi za delegate
Prezrta stvarnost ?
Za Rome skrbe samo občine, v katerih žive, ne pa tudi širša družba — Slabe izkušnje z zaposlovanjem
Lani je bila v Novem mestu v okviru priprav na nedavno tretjo konferenco slovenskih sindikatov razprava o romski problematiki v naši občini. Takrat so se odločili, da bo Darja Pod-bevšek, vodja Centra za socialno delo, prikazala delegatom na konferenci to problematiko, ki naj bi našla mesto tudi v konferenčnih dokumentih.
Darja Podbevšek:	»Romi
danes ne bi bili več tak problem, če jih ne bi vseskozi prepuščali le sociali ...“
O zagotovljeni socialni varnosti za Rome ne moremo govoriti. Ta naj bi izhajala iz dela, z njihovim zaposlovanjem pa so precejšnje težave. Ker sami niso sposobni prebroditi razkorak med svojo zaostalostjo in razvojem družbe, jim moramo pri tem Pomagati. 44 Romov v novomeški občini je stvarnost, ki je pač ne moremo prezreti, čeprav ljudi kakršnakoli	pomoč
Romom nemalo razburja. Je reševanje romske problematike le stvar naše občine?
„Ne,“ pravi Darja Podbevšek, »zato smo se tudi odločili priti z romskim vprašanjem na sindikalno konferenco o socialni varnosti. Hoteli smo izpostaviti to obrobno družbeno skupino, za katero skrbijo le ožja okolja oz. občine, kjer Romi so, ne pa tudi širša družba. Pri tem naj bi bili deležni republiške pomoči, solidarnosti sredstev. Doslej so se v reševanje romske problematike vključevale le republiška skupnost socialnega skrbstva, otroškega varstva in delno izobraževalna."
— Med ljudmi je slišati, da Rome preveč	,,nosimo	po
rokah", da jim dajemo. Občane v bližini romskih naselij razburjajo njihove kraje pridelkov, krme, njihova izzivanja, pohajkovanje itd. Kaj storiti?
»Romi so zelb zaostali za našim razvojem. Delno so za to zaostalost in obrobnost krivi sami, ker so težko prilagodljivi, delno pa mi. Do leta 1978 smo stalno spreminjali mnenje, kaj narediti. Takrat so problematiko obravnavali vsi občinski zbori in sprejeli enotno politiko reševanja, ki jo sedaj tudi izvajamo. Za to skrbi posebna, delovna skupina, sestavljena iz ljudi z različnih področij. Nekaj rezultatov je že. Romsko vprašanje pa moramo gledati celovito in kolikor toliko sočasno reševati vsa področja. Največji problem je v tem, da Romi nimajo urejenih osnovnih življenjskih razmer, bivališč, vode, elektrike. Jedro problema je seveda Žabjak s skoraj polovico vseh v- novomeški občini živečih Romov in z najslabšimi pogoji."
— Kaj je vendarle bilo narejenega, kaj pa nas še čaka?
»Dokaj v redu tečejo programi vzgoje, izobraževanja, otroško in socialno varstvo, kjer pa ne dgjemo pomoči kar vsevprek, delno tudi urejanje naselij. Manj uspehov je z zaposlovanjem. ImeU smo že usposabljanje zanje, za kar smo dobili tudi 26 starih milijonov republiških sredstev. Precej se jih je zaposlilo v IMV in Novolesu, a na delu ne zdržijo dolgo. Nekako jim moramo vcepiti, daje prav delo osnova za drugačno življenje. Moram reči, da smo ravno tu veliko zamudili. Naredili naj bi analizo del, ki bi najbolj odgovarjala njihovim psiho-fizičnim sposobnostim in navadam. Zakaj jih trpati za stroj v zaprt prostor, če bi na zunanjih delih lažje in dlje zdržali?
Če bomo izpeljali sedaj zastavljene programe, mora priti napredek, vsaj pri mlajših, ki so .vključeni v šole. Žal ne gre čez noč in nikakor brez strpnosti tako krajanov, kot tudi Romov. Dosti več pa bi že dosegli, če bi se vseskozi vključevali v reševanje problema vsi vsaj toliko, kot se sedaj. Narobe je bilo, da je bila romska problematika vedno prepuščena sociali, ki lahko naredi le manjši del."
Z. L.—D.
BO KRKA SPET BISTRA? — Delavci gradbenega podjetja Pionir v teh dneh hite z deli pri postavljanju glavnih kanalizacijskih vodov, ki vodijo od Kike do Irče vasi. Veliko dela je že opravljenega, v teh dneh bodo prekopali magistralno cesto proti Straži. Ko bo izdelana celotna kanalizacijska mreža, bodo glavni vod priključili na novomeški S kanal. Se bo potem Krika spet zbistrila? (Foto: J. Pavlin)
Za zdravje premalo denarja?
Sisi družbenih dejavnosti v novomeški občini letos ne bodo širili obsege pravic — Omejena sredstva — Zdravstvo načrtuje izgubo — Krčenje zdravstvenega varstva?
V marcu potujoči vrtec
Vzgojnovarstveni zavod Novo mesto bo tudi letos pripravil 80-urni vzgojni program za petletne otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Vsak otrok naj bi bil namreč deležen vsaj osnovne predšolske vzgoje pred vstopom v malo in kasneje v osnovno šolo. Program bodo izvajali dvakrat na teden po tri ure popoldne v vrtcih, kjer bo dovolj prijav. V vsaki skupni naj bi bilo vsaj 15 otrok.
Prijave sprejema do 26. februarja Vzgojnovarstveni zavod Novo mesto, Ragovska 18, pismeno ali po telefonu 25-366. Prijava mora vsebovati ime in priimek, rojstne podatke otroka, bivališče in v katerem vrtcu naj bo program organiziran. Programi se bodo pričeli predvidoma 3. marca, vse pravočasno prijavljene otroke pa bodo o tem še naknadno obvestili.
Dejavnost financira novomeška skupnost otroškega varstva, starši pa bodo prispevali le za malico.
Letošnji programi novomeških interesnih skupnosti družbenih dejavnosti so že znani. V veliki meri jih je krojila zahteva po 25-odstotni nižji rasti sredstev za skupno porabo od rasti dohodka v občini, ki pa ne bo pretirano velika. Jasno je, da s srednjeročnimi plani in sporazumi sprejetih nalog ne bo mogoče uresničiti. Tudi obsega pravic, doseženega v lanskem letu, ne bo moč širiti. Pravzaprav bomo lahko veseli, če nam bo uspelo obdržati lanskoletno raven.
Za vse družbene dejavnosti in investicije naj bi letos v novomeški ojjčini zbrali 1,142 milijarde dinarjev po skupni prispevni stopnji 22,17 odst. Predvidena sredstva bodo razen v občinski zdravstveni skupnosti nekako zadostovala za pokri-
DANES PREDAVANJE O SEMAFORIH
Novomeško Društvo za ceste organizira danes, 18. februarja, ob 16.30 v hotelu Metropol v Novem mestu zanimivo strokovno predavanje Tomaža Kastelca »Semaforizacija in optimalni zeleni val", ki ga bodo spremljali diapozitivi. Društvo vabi na predavanje vse, kijih zanimajo najsodobnejša dognanja iz načrtovanja in projektiranja sistema semaforne mreže.
Mladost j	e lahko ti	idi	delavna
Dober začetek novomeškega študentskega servisa — Mladi v sedmih mesecih zaslužili 2,6 milijona dinarjev — Vsi niso izpolnili obljub — Naročila vnaprej			
Novomeški študentski servis že od junija lani uspešno posreduje občasno delo mladini dolenjdce in posavske regije ter tako pomaga delovnim organizacijam odpravljati ozka grla predvsem v proizvodnji. Lahko rečemo, daje upravičil svoj obstoj.
Vodja servisa Ivanka Ravni- meškega dosti nižje. Očitno so
kar pravi, da smo s poslovanjem ?etvisa lahko zadovoljni. Videti J«, da ga delovne organizacije že Poznajo, še bolj pa mladina, ki skuša občasno zaslužiti kak dinar. Servis ima 350 članov, °d tega dve tretjini učencev in hetjino študentov. Sodeluje s celo regijo, posebno dobro pa s trebanjsko občino. Največ dela riudijo mladini preko servisa Podjetje za ptt promet, Iskra, r*bod, mirenska Dana, GG Mokronog, nekaj dela so posredovali članom tudi v Črnomlju, Krškem in na Senovem. Prav tako se dosti obračajo na servis obrtniki. Razočarale pa so nekatere delovne organizacije, ki s° pred ustanovitvijo servisa najbolj obljubljale delo, a so Potem povsem odpovedale, npr. novomeška „Krka“.
Lani je šlo preko servisa 2,6 nhlijona dinarjev, ki jih je zasluga mladina s svojim občasnim delom. To pomeni povprečen ^aslužek na vsakega člana okrog «00 starih tisočakov, a niso vsi delali. Povprečno plačilo na uro ^Uiša 52 dinarjev, kar je približno enako kot po drugih sl°venskih servisih, čeprav so urne postavke po ceniku novo-
bili »delodajalci*1 zadovoljni z opravljenim delom mladih rok in so jim plačevali več. Mladi opravljajo največ lažje fizično delo, pa tudi poučevanje v šolah ni zanemarljivo. Malo je administrativnih del, kar kaže na precejšnje rezerve v združenem delu. Malo so ljudje iskali inštruktorje, varstvo za otroke, kar bi lahko delalo precej članov. Glavnina opravljenega dela odpade na počitniške mesece, čeprav ga je nekaj tudi za sproti. Vsekakor pa povpraševanje mladih precej presega ponudbo delovnih organizacij.
Ker se le ždi, da delovne organizacije pozabljajo na servis, so se na nedavnem sestanku sveta dogovorili, naj bi za tako stalno povezavo skrbela medobčinska gospodarska zbornica preko svojega delegata v svetu servisa. V obojestransko
korist bi bilo tudi, če bi servis nekoliko prej poznal ponudbo del predvsem za čas počitnic. Tako bi bilo najlažje zagotoviti primerne mladince za določeno delo.
Z. L.-D.
vanje dejavnosti, medtem ko so vse investicije še odprte. Pozna se lanskoletno združevanje sredstev za center usmerjenega izobraževanja, saj bo letos treba povrniti že porabljena sredstva. Skupna prispevna stopnja z družbene dejavnosti je nekoliko nižja kot lani, še vedno pa ena najvišjih v Sloveniji. Zaradi gospodarskih težav pa bo še ta sredstva težko dobiti.
Investicij v družbenih dejavnostih letos skorajda ne bo. Za vse bo šlo nekaj manj kot 100 milijonov, od tega skoraj 77 milijonov v izobraževalni skupnosti, ostalo pa v kulturni skupnosti za obnovo doma kulture in zdravstveni skupnosti, ki bi morala nujno zgraditi pralnico. A sredstev za to ne bo dovolj.
Občinska zdravstvena skupnost je tudi s sredstvi za redno dejavnost v najtežjem položaju. Leto 1981 je zaključila s skoraj 12-milijonsko izgubo, od katerih dobra četrtina še nima kritja, čeprav so že lani druge skupnosti prispevale v ta namen del svojih presežkov. Novomeški izvršni svet je že razpravljal o problemu sredstev za zdravstvo, celotna problematika pa bo prišla tudi na zbor združenega dela, ko bo izdelan zaključni račun in analiza uporabe zdravstvenih sredstev. Kako pa zagotoviti dovolj sredstev za zdravstveno var-
stvo, še ni znano. Poleg boljše organizacije dela v zdravstvenih organizacijah bo očitno prišlo tudi do nekaterih omejitev zdravstvenega varstva, še posebno, če se vsi ne bomo obnašali nekoliko bolj gospodarno.
Z. L.-D.
POTREBE SE NAD MOŽNOSTMI
Po resoluciji naj bi letos v novomeški občini zaposlili 1,1 odstotka novih delavcev. Kljub usklajevanju predvidenih kadrovskih potreb temeljnih otganizacg se je stopnja povzpela na 2 odstotka, kar pa verjetno le ne bo uresničeno. Skupaj naj bi letos dobilo delo 1.066 novih delavcev, od tega 145 pripravnikov
Bistveno se je izboljšala tudi izo brazbena struktura potreb, saj je odstotek potreb po delavcih ozkega profila padel na petino.
Zdravil niti za sproti
Mnoga zdravila na voljo le občasno — V lekarni veliko truda, da bolnik ne odide praznih rok
SPOSOJENO TRNJE
Če je molk zlato, potem so člani samoupravnih delavskih kontrol pravi bogataši. (IzSLOBODNE DALMACIJE)
e dlje
časa srečujejo s stalnim ali občasnim pomanjkanjem različnih vrst zdravil in novomeška ni nikakršna izjema. Zaenkrat tudi ni pričakovati bistveno boljše preskrbljenosti z zdravili, saj ima farmacevtska industrija velike težave z zagotavljanjem potrebnih surovin, ki jih v veliki meri uvažamo. Prepoved izvoza zdravil, dokler jih doma ni dovolj, ki je dvignila toliko prahu in straha med proizvajalkami zdravil, lahko problem preskrbe s surovinami in z zdravili le še zaostri.
V lekarni redno zmanjkuje precej vrst zdravil, nekaj tudi takih, brez katerih bolniki nikakor ne morejo (npr. za sladkorno, želodčne bolezni itd.). Tudi s kemikalijami za zdravila, ki jih v lekarni sami izdelujejo, so velike težave. Večina zdravil se si-
cer da nadomestiti z drugimi, ki učinkujejo enako ali podobno, vsa pa ne. Težava je tudi v tem, da ko zmanjka osnovnega zdravila, kaj hitro poidejo tudi vsa nadomestna zanj.
Kljub vsemu se le redko zgodi, da bolniku ne morejo dati ničesar. V novomeški lekarni se trudijo na vse načine, da bi ublažili pomanjkanje zdravil, kar pa jim daje dosti dela. Brez veliko dobre volje in tesnega sodelovanja z zdravstvenimi delavci bi lahko že vsakega drugega, ki pride v lekarno, odpravili z „nim_mo’. Tako pa za večino le uspe zagotoviti zdravila.
Novomeška lekarna dobiva zdravila kot vse druge po razdelilnem ključu, nikakor pa ne toliko, kot bi glede na potrebe želeli. Tudi če bi bilo dovolj sredstev, o zalogah za vsaj dva, tri mesece ni niti govora. Najbolj potrebna zdravila dobivajo le za sproti, za nekaj dni.
Kdor trdo dela, se izpoje
Generalni direktor Laboda Zdravko Petan odhaja v pokoj, hkrati pa je praznoval 60-letnico rojstva. Še poln življenjske moči in mladostnega videza seje odločil izpreči. Zakaj?
»Po mojem je pri šestdesetih čas, da odstopiš svoje mesto mlajšim. Kdor je vsa leta trdo delal, se je izpel, ima pa še vrsto možnosti, da svoje izkušnje, delavoljnost in vse drugo s pridom izkoristiš v raznih dejavnostih svojega okolja. Še vedno si lahko sredi vseh družbenih dogajanj in ni treba zato prevzeti kakšnih vidnejših funkcij. Potrošniški sveti, turistična dejavnost hortikultura in podobno se mi zde kot nalašč za ljudi mojega kova, da si še lahko družbeno koristen in se ne čutiš naenkrat odrinjenega. Prav nič se ne bojim, da bi mi bilo dolg čas, zlasti ne zato, ker me veseli sadjarstvo, čebelarstvo in še kaj. Tudi doslej sem se bavil s tem, vendar le toliko, kolikor mi je čas dopuščal.
Tovariš Petan je kot vršilec dolžnosti direktorja začel v Labodu julija 1962. Vsa leta se je vozil v službo iz Krškega. V kolektiv je prišel takrat, ko je bil ta tik pred razsulom, ko je delal v Novem mestu v najemnih prostorih bivše Mcdičeve tovarnice, v zdanjšnji. blagovnici Mercator, ko ni bilo kadrov niti urejene organizacije dela. Skladišča so bila na sedmih krajih, polna izdelkov. Tudi nesoglasja v kolektivu so bila znana. Začeti v takih razmerah je prav gotovo pomenilo tveganje, toda: »Prepričan sem bil, da je Labod možno postaviti na noge, in to sem tudi dokazal," je rekel.
- S kakšnimi prjjemi ste zainteresirali kolektiv za boljše delo in drugačne odnose?
»Poudarjal sem, da morajo biti komunisti drugim zgled, da se v tovarni ceni predvsem opravljeno delo. Ker pa sc na
šivanje srajc sprva nisem nič razumel, sem spraševal . sodelavke. Najprej smo spremenili norme, potem je šlo. Delavci so v meni videli človeka, ki mu ni za stolček, ampak zlasti za napredek. Poprijel sem za razna dela, ki sploh niso sodila k direktorskemu, isto pa sem zahteval tudi od drugih. Eno mojih načel je bilo tudi: Pravega človeka na pravo mesto, daj vsakomur, da se izkaže! Več kot osem let sem bil v službi tudi po 16 ur na dan, potem so se razmere urejale."
Daje uspel, je dokaz današnji Labod, ki ima skoro 2000 zaposlenih v 6 tozdih in je ena najbolj uglednih konfekcijskih tovarn v državi pa še daleč preko njenih meja. Zgradili so nove tovarne, nabavljali sodobno opremo, širili proizvodni program in se leta 1968 začeli spuščati v izvoz. Danes je nad tretjino celotne proizvodnje namenjene konvertibilnemu tržišču, kjer je najhujša konkurenca. V zadnjih letih pa so svoje izkušnje ponudili še več tovarnam v zadnjih zdihljajih, kot Delti iz Ptuja, novomeškemu Rogu, Tip-top v Ljubljani in kasneje še ljubljanskemu »Krimu". Vsi ti pod Labodovo streho zelo donosno poshtjgo.
- Kako sta pridobivali kadre? Ali imate sposobne ljudi, ki vas bodo nadomestili?
»Kdor počasi hodi, ni za mojo družbo, in kdor roke iz žepa v žep predeva, tudi ne. Tisti, ki so se tako obnašali so sami odšli od nas, ostali pa so ustvarjalno usmerjeni s pravim samoupravnim pristopom, kar se mi zdi še posebej važno. Vrsta ljudi je v Labodu sposobnih za najzahtevnejša dela, mislim pa, da smo za novega direktorja izbrali najprimernejšega - Milana Bratoža. Prvi dan februarja sem mu predal ključe, počasi pa predajam vse posle."
Zdravko Petan, rojen kot dvojček v skromnih razmerah v Artičah, je zrasel v družini z 11 otroki. Vsi so živi. Sedem je bilo izseljenih v nemška taborišča, trije mlajši z Zdravkom vred pa so bili v partizanih. Za požrtvovalno delo in velike uspehe je prejel več visokih odlikovanj in priznanj, posebej pa velja omeniti Kraigherjevo nagrado, najviše slovensko priznanje dobrim gospodarstvenikom, ki jo je dobi) predlani Šopek cvetja, ki so mu ga izročile delavke za njegov življenjski praznik, pa mu je tudi veliko pomenil.
R. BAČER
BREŽIŠKE VESTI
S 25.580 knjigami je občinska matična knjižnica v Brežicah dosegla pred leti postavljeni cilj eno knjigo na prebivalca. Medtem pa se je v slovenskem knjižničarstvu že uveljavilo novo merilo — dve knjigi na občana. Pri nakupu novih del pomaga manj razvitim Brežicam republiška kulturna skupnost. Od 1880 novih knjig jih je lani kupila 767. Nakup je še vedno premajhen, saj bi morali kupiti letno vsaj eno knjigo na 10 prebivalcev.
Izposoja narašča. Lani je matična študentov. Na domačo knjižnico so
knjižnica izposodila 48.065 knjig, kar je za 41 odst. več kot leta 1980. Obiskovalcev je imela 17.100 ali za 38 odst. več kot prejšnje leto. Pozna se, da se knjige dražijo in da je povprečna cena zanjo zdaj že 500 dinarjev.
Prevladujejo mladi bralci Med njimi je 60 predšolskih otrok iz otroškega vrtca, 675 učencev osnovnih šol, 500 srednješolcev in 100
KOLIKO IZ SAMOPRISPEVKA?
V Dobovi se bo letos za novo osnovno šok) nateklo iz samoprispevka nekaj več kot 17 milijonov dinarjev. Za začetek bo to že nekaj. Medtem si bodo priskrbeli lokacijsko dokumentacijo in odkupili zemljišča, nato pa po možnosti takoj zastavili gradnjo prve faze. Osnovna šola bo stala v bližini otroškega vrtca in bo imela površino 100 kv. metrov.
vezani tudi dijaki novomeških srednjih šol in krške tehnične srednje šole, zato marsikdaj zmanjka zlasti knjig za obvezno čtivo. Letos se to zaradi enotnejšega učnega programa pozna še toliko bolj, saj morajo vsi prvi letniki prebrati ista dela. Nekaterih, žal, ni mogoče kupiti, zato morajo dijaki večkrat poskusiti srečo, preden dobijo zaželeno branje.
Ta teden bo začela delati enota brežiške knjižnice v Pišecah. Iz potujoče knjižnice je dobila 1240 knjig, katerim bodo te dni dodali še kakih 50 novosti. Nove knjige jim bodo tudi pozneje sproti pošiljali, da bodo z vsem na tekočem. Na voljo imajo mladinsko literaturo,
leposlovje za odrasle ter poljudnoznanstvena dela za ml?dino in starejše bralce. Knjižnica v Pišecah ima prostor v novem večnamenskem domu in je urejena po prostem pristopu in po strokovnih skupinah, kar je za bralce veliko bolj privlačno in primemo.
Druga enota potujoče knjižnice je v Domu upokojencev v Brežicah. Ta dela že od sredine 1979. leta. Lani je izposodila 919 knjig 252 obiskovalcem. Korak naprej bo gotovo napravljen tedaj, ko bodo zaživele tudi vzajemne knjižnice v delovnih oranizacijah. Z njimi niti v brežiški občini niti drugod v Posavju še niso poskusili V Brežicah pravijo, da zahteva to dodatno delo, za kar pa trenutno nimajo na voljo dovolj ljudi. Zato pa so zaposlenim kar trikrat na teden odprta vrata knjižnice tudi popoldne, saj dela ta ob ponedeljkih, sredah in petkih nepre-kinjeno od sedmih 2jutraj do petih popoldne.
J. TEPPEY
Sproti, nič odlaganja
V ZRVS stalno preverjajo vojaško in politično znanje
Občinska organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin v Brežicah je takoj na začetku
SAVO BODO UKROTILI, da se ne bo več razlivala po poljih. Na sliki je pogled na gradbišče pod starim mestom v Brežicah, kjer bodoči nasip že požira prve kubike betona, gramoza in drugega nasipnega materiala. Z zavarovanjem levega rečnega brega bodo rešili pred poplavami okoli 1000 hektarov plodnih površin. (Foto: Jožica Teppey)
NOVO V BREŽICAH
leta začela uresničevati program za 1982. Ta mesec je na vrsti seznanjanje članov s politično, gospodarsko in varnostno situacijo v občini. Ta je izhodišče za izbor nalog, ki jim jih narekujejo razmere v tem trenutku.
V izobraževalni program je organizacija ZRVS že januarja sprejela dodatno temo o protioklepnih sred-stvin in boju proti njim, s katero so se predavatelji iz njihovih vrst vključili v usposabljanje občanov za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Predavanja so bila do zdaj opravljena v večini krajevnih skupnosti, za starešine pa so izpeljali vajo na terenu.
Člani so se dolžni izobraževati tudi s samostojnim proučevanjem prispevkov v Komunistu in Naši obrambi ter tako slediti vojaškim in političnim gibanjem v svetu. Dobili bodo še druga študijska gradiva, ki jih morajo predelati, da bodo lahko zadovoljili izpraševalce na „izpitih“. Vojaško znanje bo ZRVS preverjala na orientacijsko-taktičnih vajah, ki so stalna oblika dela.
Letos se bodo člani ZRVS še tesneje povezah s šolami in kot mentorji pomagali pri kurirčkovi pošti, pri organizaciji obrambnih dnevov, orientacijskih tekmovanj in delu obrambnih krožkov. Sodelovali bodo v pripravah na množični pohod po poteh Brežiške čete in izurili tekmovalne ekipe za medobčinsko srečanje ZRVS v Posavju. V programu so strelske vaje z vsemi člani komitejev za SLO in člani lovskih družin v občini.
Stike s sosedi onstran republiške meje bodo v prihodnje še popestrili in poglobili
J.T.
SPOSOJENO
TRNJE
Birokrat se duši v delovnem vzdušju.
(IzSATIRtKONA)
Ena knjiga na prebivalca
V brežiški občini med bralci največ mladih ljudi — Te dni izposoja v Pišecah
Kljub pridnosti le povprečni
Avguštinovi z Goleka bodo obnovili hlev
Je morda kakšen napotek, kako priti do večjega zaslužka? „Dobro je treba delati, pa se dobro živi. Držimo se tudi reka, ki pravi, da ne kupuj tistega, česar ne potrebuješ ker boš sicer moral prodati tisto, kar rabiš. Sedanje odkupne cene, ki so še preeej daleč od ekonomskih, pač omogočajo le povprečno življenje."
Razmišljate o večji specializaciji?
„Ta je dvorezen meč. Mi smo lani na pobudo pospeševalca Alojza Bizjaka pričeli še s kumaricami na desetih arih. Dela je veliko, še dobro, da med šolskimi počitnicami pomagajo otroci. Če bi bile odkupne cene izdelkov in repromateriala bolj usklajene, da bi videli prihodnost v ožji specializaciji bi se gotovo marsikdo odločil za ta pomemben korak pri razvoju kmetije. Zaenkrat je tveganje še preveliko. Letos bomo preuredili hlev, kjer bo namesto sedanjih šestih do sedmih glav živine našlo prostor deset glav. Računamo tudi na posojilo TOK Agrokombinata."
Bi lahko uvedli kakšne druge, sodobnejše prijeme gospodarjenja? „Na Goleku na košno-pašni sistem ni misliti; prevladujejo travniki in senožeti. Imamo traktor, a z njim ne moremo kositi po strmih hribih, zato smo kupili kosilnico. Imamo še plug in obračalnik. Koruza bi rastla na zemlji, kjer danes Kovinarska. Tam smo imeli poldrugi hektar njiv. Zemlje nimamo toliko, da bi ob današnji tehnologiji živela dva. Sin Ivan je v srednji gradbeni šoli v Novem mestu in rad pomaga, pridni pa sta tudi hčerki."
Srečanje z Abrahamom kmetu Ivanu Avguštinu z Goleka 7 ni na obrazu in utrjenem telesu pustilo kakšnih sledov. Zdravje pa je pri delavoljnem možu, kot je Ivan, že več kakor pol uspeha. Sam sicer pravi, da spada njihova kmetija, ki se razprostira na 12 hetarjih, med povsem povprečne. Na sedmih hektarjih obdelovalne zemlje - od tega je poldrugi hektar vinograda - čudežev res ni pričakovati, a kmetija se vendarle odlikuje po umnem gospodarjenju.
Ivan Avguštin: nova polnilnica Agrokombinata je pridobitev
..Kooperant krškega Agrokombinata sem, odkar obstoji TOK. Oddajam mleko, predvsem pa grozdje. Lani smo pridelali 6 ton grozdja, predlani pa 8 ton grozdja in hektoliter vina. Zbiralnica mleka je pri nas že 8 let. Nihče je ne mara, ker gre pač za zastonjsko delo. Vsako jutro moraš biti poleg; pozna se, da so na kmetijah ostali pretežno ostareli, mladi pa so si poiskali delo v dolini, saj so bile pred leti na zbiralnici štiri posode mleka, zdaj pa kar dvakrat manj mleka. Resje tudi, da so cene slabe."
NAGRAJENO ODREKANJE - ' Godbenikom delavskega pihalnega orkestra DKD Svoboda s Senovega se je za prijetni večer ob petkovem koncertu v Krškem zahvalil tajnik kulturne skupnosti Mirko Kustec. Ko je izročal šopek dirigentu prof. Janezu Ceglarju (levo), je izrazil prepričanje, žal, maloštevilnega občinstva, da bo odrekanje oikestra ob številnih vajah nagrajeno na prihodnjih nastopih. (Foto: P. Perc)
KAM PRIPELJE PREPIR
OKOLJE, DEVETA SKRB? Krajevne skupnosti se slabo odzivajo na zahtevo, da morajo povsod tam, kjer smeti ne odvažajo, izbrati primeren kraj za odlaganje odpadkov. Bi-zeljanci so se prvi dogovorili za lokacijo in jo predložili v odobritev skupščini. Kaže, da se drugod teže odločijo ali pa jim ustreza nenadzorovano odlaganje smeti, ne pomislijo pa, da s tem močno kazijo podobo okolja.
KNJIGE TUDI POPRAVLJAJO. Malokdo ve, da bi bila življenjska doba knjig za izposojo veliko krajša, če jih v brežiški knjižnici ne bi sproti popravljali, zavijali in jih po potrebi tudi na novo zvezali. Nekatere so že tako zdelane, da jih komaj še za silo skrpajo. Gre predvsem za obvezno čtivo, za katero ni ponatisov. Učenci so srečni, da knjigo dobijo, pa čeprav manjkajo v njej cele strani.
IZKORISTILI BODO ZIMSKI ČAS. Mladi kmetovale bodo imeli že letos priložnost za dopolnilno izobraževanje. Ponuja jim jo Delav-
ska univerza v Brežicah. Priredila bo seminar in jih na njem seznanila z novostmi pri obdelovanju vinogradov, polj in sadovnjakov, prihodnje leto pa bo verjetno odprla oddelek kmetijske šole in tako omogočila mladim obvladati novosti, kijih rinaša sodobno gospodarjenje v metijstvo.
NOVA INTERESNA SKUPNOST? Zamisel za ustanovitev občinske skupnosti za cestno dejavnost bo verjetno v kratkem dobila pristaše tudi v brežiški občini. Izvršni svet je že imenoval iniciativni odbor, katerega predsednik je Stane Ilc. Ta odbor bo pripravil predlog za novo samoupravno organiziranost in možnost za njeno delovanje znotraj komunalne interesne skupnosti.
ZA LUČ PO TISOČ DINARJEV VSAKA HIŠA. V Dečnih selih vaščani postavili sedem svetilk skozi naselje. Investicija je vredna 1,1 miljjona dinaijev. Kabel je prispevalo Elektro Krško, vse ročno delo pa so opravili krajani prostovoljno že lansko jesen.
V Dolgi Raki sta se 11. februaija zaradi sečnje v gozdu prepirala Justin Pevec iz Dolge Rake in Justin Žam iz Podulc. Iz prepira se je rodil pretep, Zam je nekam zadel v glavo, poleg tega pa ga je Pevec brcnil v zadnjo plat. Drugi dan je Zam dobil vrtoglavico, odpeljali so ga v novomeško bolnišnico, kjer so ugotovili, da je njegovo življenje v nevarnosti.
Šole in vrtci pod isto streho?
2ivahna razprava o reorganizaciji šolstva in otroškega varstva v krški občini
VAJA DELA MOJSTRA - Na tekmovanjih, ki jih prireja ZRVS sodelujejo razen članov tudi mladinci in tekmovalci iz sosednjih občin.
SROMLJANI BODO DREVI NASTOPILI V BREŽICAH
Nocoj ob '19.30 bo Amaterski oder iz Sromelj v Prosvetnem domu uprizoril „Župano-vo Micko" Antona Tomaža Linharta. S tem delom proslavlja skupina devetletnico ljubiteljskega dela na gledališkem odru. Z ..Zupanovo Micko" je po premieri v domači vasi doslej gostovala v Kapelah, na Zdolah in v Butoraju. 26. februarja bo nastopila v Delavskem domu v Krškem, dan pozneje v Artičah in 28. februarja v Koprivnici.
IZ ZARAŠČENE KOTANJE -POLJE - Delavec novomeškega Cestnega podjetja Alojz Poljšak se je lotil v soboto odstranjevanja akacije in grmičevja iz kotanje ob lokalni cesti pri Podlogu. Spominja se, da so tam še pred dvajsetimi leti kopali gramoz, zdaj pa naj bi kotanjo zasuli z zemljo iz raznih odkopov. Za kmetijstvo bo pridobljen približno hektar zemlje, Poljšak in nekateri njegovi sodelavci pa se bodo lahko z drvmi greli ob zapečku. (Foto: P.P.)
Do 30. marca letos naj bi po poprej usklajenih interesih v vrtcih in osnovnih šolah v krški občini pripravili strokovne predloge za reorganizacijo šolstva in otroškega varstva. Javna razprava je doslej pokazala, da se v vrtcih bolj ogrevajo za samoupravno organiziranost, kjer bi bili vrtci tozdi povezani v vzgojno—izobraževalno organizacijo (VIQ).
Za enovito organiziranost otroškega varstva se je že soglasno opredelil zbor izvajalcev občinske skupnosti otroškega varstva in za takšno organiziranost se zanimajo celo v eni manjših šol v občini - v Koprivnici. Ponekod v Sloveniji, denimo v Laškem, je že v praksi organiziranost šol in vrtcev v dveh enovitih delovnih organizacijah. Toda eden od poznavalcev in zagovornikov povezovanja šolstva in otroškega varstva pod isto streho magister Franc Bizjak (mimogrede: pripravil je tudi osnutek sporazuma o združitvi
tozdov v VIO Krško), meni, da bi moral prevladati interes za celovit, kakovosten in racionalno organiziran vzgojno-izobraževalni sistem v občini.
„V nadaljnji javni razpravi naj bi dosegli večjo enotnost. Ne kaže hiteti, da ne bi prišlo do neustreznih rešitev. Potrebno bo zelo dobro pretehtati razpravo oz. željo vrtcev. Delavci v vrtcih bi morali dobro utemeljiti kje so prednosti take organiziranosti, drugačne od že prej domišljene. Razlagajo, da je strokovnost drugačna. Že od nekdaj je želja, da bi se otroški vrtci strokovno povezovali, združili s šolo," pravi
predsednica OK SZDL Margareti Marjetič.
Nekateri se sprašujejo, če bo sve tovalna služba v VIO otroškega varstva drugačna kot enoviti VIO osnovnih šol in vrtcev. Od novembra lani je sestavljalec osnutkov gradiv za novo samoupravno organiziranost upošteval že 82 pripomb, zvečine gmotne narave. Strah, da bo tozd izgubil,kar je s svojim delom pridobil, je odveč, poudarjajo pobudniki združitve šol in vrtcev. Na osnovni šoli dr. Mihajla Rostoharja, kjer se nenehno bojujejo za ustrezne prostorske rešitve s preureditvami stare šole, želijo uresničitev načrtov za rešitev šole, saj ne gre le za obljube iz dveh preteklih srednjeročnih obdobij.	,
Nasploh pa je javna razprava, kakorkoli bi že radi nekateri obsojali raznoterost pogledov, pomembna prav zaradi številnih pobud, ki jih bo moč le z dogovarjanjem spraviti na skupni imenovalec. Skupščina občinske skupnosti otroškega varstva, ki bo do 10. marca, bo verjetno eden pomembnejših korakov v poenotenju stališč.
P. P.
KRŠKE
..ELABORAT" ZA POHOD - Za
nedavni 11. pohod Krčanov po poteh 14. divizije na Bohor so same pohvale. Občinska konferenca ZSM v Krškem je požela obilo priznanj zavoljo množičnosti in vsebine. Da je takrat odšlo na pohod okrog 150 mladih pohodnikov, teritorialcev in vojakov, imajo ..zasluge" ustrezne priprave na to pomembno družbenopolitično manifestacijo ohranjanja revolucionarnih tradicij NOB. Pri OK ZSM so družno z drugimi predvidenimi sodelavci izdelali zajeten program, ki so ga nekateri zaradi izdelanosti in obsega poimenovali kar elaborat. Sicer pa ni važna „fasada“, temveč vsebina, in tak pogled na akcijo sc je dodobra obrestoval.
PODBOCJANI BLIZU STOTICE - Košarkaiji domačega športnega društva so v soboto v prvenstveni tekmi druge slovenske lige vzhod zlahka premagali Kamničane z 99 :
NOVICE
79, polčas 56 : 43. Naj učinkovitejši I za KK Podbočje je bil Strgar z 31 j koši. Podbočjani so tako trdno na 3. . mestu in se še vedno borijo za uvrstitev v prvo republiško ligo. V * prihodnjem kolu odhajajo v goste k ptujski Dravi. Zaradi kurentovanja t bodo tekmo odigrali že v petek. Morda bo Kurent prinesel novo' zmago?
NOBENIH SPREMEMB MED TRINAJSTERICO - Krški občinski upravi za družbene prihodke so skupne prihodke v lanskem letu prijavili še zamudniki. Med njimi ni , bilo nikogar, ki bi se uvrstil na ‘ lestvico trinajstih občanov, ki so lani zaslužili nad 40 starih mili;, jonov. V trdnem vodstvu je torej uslužbenka Westinghcjusea z blizu 60 starimi milijoni dohodka, na * lestvici pa so še štirje delavci iZ jedrske. Pravijo, da sedmi dodatek k pogodbi (podražitev!) NEK nima. nobene zveze s temi dohodki.. .
OCENILI VINA
Na prvo pokušnjo vin ožjega vinogradniškega okoliša Sevnica-Boštanj so vinogradniki prinesli v oceno 51 vzorcev vin. Večina vin je bila rdečih (kar 41), 10 pa belih. Splošna ocena ocenjevanih vin je nadvse dobra. Najbolje ocenjen cviček je prinesel kmet Alojz Klenovšek iz vinograda v Trnovcu (zbral je 14,1 točke), drugi je bil Jure Šlogar iz Boštanja, 3. Tine Klemenčič iz Lampreč. Pri belih vinih je ko-misija prisodila 1. mesto vinu kmeta Avgusta Sinkoviča iz Brezovega (15,6 točk), 2. Antonu Kraglu iz Sevnice, 3. Tinetu Klemenčiču itd. Med šestimi črnimi vini je dobil največ točk za svoje vino Ivan Možic iz Sevnice (M,5). V začetku marca bo društvo prikazalo pravilno rez vinske trte na treh-različnih kra-jih. Pripraviti nameravajo tudi predavanje o zaščiti vinogradov.
KAKŠNI DAVKI? — Predvidene spremembe davčne politike zelo zanimajo ljudi. Dokaz je nudila tudi polna dvorana pokleškega gasilskega doma v nedeljo popoldne na zboru občanov. Ker manjkajo predvsem spremljajoči predpisi, ni mogoče povedati, kakšne bodo nove obremenitve. Kljub temu je direktor uprave za družbene prihodke Jože Žvegiič (na levi) pojasnil, da glede na sestavo kmetij občine verjetno še dolgo ne bo nikogar, Id bi plačeval davek po čistem dohodku. (Foto: A Železnik)
Pospeševalci ne bodo praznih rok
V sevniški občini urejajo financiranje — Pospeševanje kmetijstva po novem
V sevniški občini so vse od nastanka pospeševalnih skupnosti za kmetijstvo opozarjali na neprimeren način financiranja. Čisti dohodek kot vir se je namreč izkazal kot neprimeren. V občini so Jani na ta način zbrali namesto načrtovanih 1,75 milijona dinarjev le 561 tisočakov.
Novi republiški zakon o intervencijah v proizvodnji mane, sprejet konec januarja, naposled omogoča zajemanja denarja tudi za kmetijsko pospeševalno skupnost iz osebnega dohodka delavcev. Za seje zborov občinske skupščine danes (družbenopolitični zbor
RAJANJE ZA MALČKE
Medtem ko bo konec tedna po gostiščih poskrbljeno za veselo pustno razpoloženje, na pustni torek pa op ob 15. uri po sevniških ulicah tudi pustni karneval, bo društvo prijateljev mladine poskrbelo za naj-'Majše. Kot običajno bo rajanje za otroke v jedilnici „Lišce“. Njim in staršem bo to torkovo popoldne ■gral ansambel Seplan.
se je sestal včeraj) je pripravljen osnutek odloka. Denar naj bi po njem zbirali po stopnji 0,3 odstotka. Toliko je znašala stopnja tudi doslej.
Skupno še z nekaterimi denarci iz republike naj bi pospeševalna skupnost za kmetijstvo letos zbrala nekaj nad 4,5 milijona dinarjev. Denar nameravajo usmeriti v povsem določene načrte. V prvi vrsti je to pomoč pri preusmeijanju kmetij in regresiranje obrestnih mer. Nekaj denana naj bi pomagalo postaviti na noge stanovanjsko gradnjo kmetov. 600 tisočakov naj bi imeli na voljo kmetje za nakup reprodukcijskega materiala, semen in proizvodne poskuse. Regresirali bodo tudi nakup plemenske
Programi družbenopolitičnih I °rganizacij so nemalokrat prepolni naštevanja nalog, kaj „se •bora" ali ,je treba4' postoriti.
*
|*>bro znanje - sedem
"°jk mladih kmetijcev iz kra-^vnih skupnosti se je v soboto Pomerilo na kvizu znanja in spretnosti iz kmetijstva v Božanju. Na regijsko tekmovanje Pojdejo Janez Jazbec iz Drožan-J®, Irena Klenovšek iz Radeža in Barko Beci iz Razboija. Mladi J*krnovalci so imeli pred seboj polno dvorano gledalcev. Zmagovita ekipa, ki je tekmo-^1® pod imenom Sevnice, si je Prislužila pokal, vsi udeleženci 80 prejeli še strokovne knjige.
Že zaradi gostobesednosti razvodeni prenekatera koristna družbena akcija, preden je sploh zaživela.
Ohlapnost tudi ne pripomore k načrtnosti. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je zato v svoj operativni načrt za obe četrtletji zapisalo manj nalog. Občinski sindikalni svet naj bi konec meseca ocenjeval obravnave zaključnih računov po osnovnih organizacijah. Na seji v marcu naj bi prišli na dnevni red pravna pomoč in ocena razmer v stanovanjskem gospodarstvu. Tačas se nameravajo v občini dogovoriti o enotnih določilih in merilih za dopuste. Tudi v sindikatih nameravajo spregovoriti o tem, kako daleč so v vsebinskem pogledu pripeljali integracijo v Kmetijskem kombinatu in nekdanjem Trgovskem podjetju. Doslej je običajno slišati le ugotovitve o formalni povezavi.
Aprila bodo sindikati sklicali skupščino organizacije. Maja bodo zbrani tudi že podatki o gospodarjenju v letošnjem prvem tričetrtletju. Med vsebinskimi obravnavami bodo ocenjevali izvajanje dogovorov o razporejanju dohodka in materialnih stroških ter inovacijski dejavnosti v občini. Kako daleč so v občini z delitvijo po delu, bodo obravnavali junija. Po volitvah nameravajo širše zastaviti delo raznih odborov in komisij.
A. 2.
SEVNIŠKI PABERKI
jSENOVCANI V GOSTEH - skupine so pred leti večidel same se-oW z,ve^er se ljubiteljem gledališča	i——
m.f t ~P dogodek. V gasilskem do-
mu Lrij uuguuc
ob uri gostovali igralci Svobode. V režiji Zinke vesel ? "bodo uprizorili Kleistovo »Razb t'8r°-’-V dvanajstih prizorih
Sami dali ZGLED - Priza-ne članice boštanjske foklorne
šile belokranjske in prekmurske narodne noše. Sedaj želijo plesati tudi gorenjske plese. Zanje je treba vse potrebno večidel kupiti. Člani skupine so prispevali iz žepa po tisočaka. Hkrati so na številne naslove poslali prošnje za pomoč. Upajo na razumevanje. Z novimi plesi bodo nastopi prizadevne skupine še dosti pestrejši.
Si:
živine. Nameravajo oblikovati račun, s pomočjo katerega bi blažili nihanje cen pri mleku in živini, seveda pri kmetu, in ne klavnicah. Kot je znano, je zavarovana tudi vsa v jeseni posejana pšenica. Naposled naj bi bil spodbuda za nadaljnji razmah umetnega osemenjevanja krav regres v znesku 210 ' dinarjev na en pripust.
Vsi ti ukrepi ne bodo kaj prida hasnili, če ne bo prave pospeševalne službe. Po novem naj bi za pospeševanje na terenu določili tri pospeševalce. Ta služba seje morala doslej ukvarjati z vsem, da se je nekako preživela.
ALFRED ŽELEZNIK
Manj nalog, a tiste resneje
Sindikati v programu le bistvene sindikalne naloge
Divjad žanje
Miloščina za uničeno koruzo v Rogačicah
Pri sevniškem temeljnem obratu za kooperacijo opozarjajo, da kmetje še niso dobili ustreznega jamstva za zaščito minulo jesen posejane pšenice pred divjadjo. Kmetje so na številnih sestankih opozarjali, da bi v večji meri sejali in sadili po hribovski zemlji, če se ne bi bali divjadi. Akcija prijavljanje škode od divjadi, žal, tudi ni obrodila sadov. Kmetje so večinoma le skomig'-nili z rameni, češ, saj se ne izplača niti prijavljati.
Kmet Alojz Androjna in sin imata izredno slabe izkušnje z izplačano odškodnino. ..Boštanj-ski lovci so najprej preskopo odmerili uničeno koruzo. Dejansko je je bilo 17 in ne le 13 arov, kolikor so oni namerili. Priznali so sicer, daje uničena 95 odstotno, a kaj, ko so spet določili tako nizek hektarski donos! Menim, da bi morali priznati za koruzo, kakršna je moja, vsaj 4 tone na hektar, in ne polovico manj,“ pravi Androjna. Po njegovem mnenju je bil oškodovan tudi pri ceni.
Za primer, kako jalovo je karkoli saditi, navaja Androjna njivo krompirja: ..Posadili smo 9 gajb krompirja, za divjimi svinjami pa smo jih izkopali 10, torej smo za ves trud dobili le gajbo!44 Da je mera polna, je doživel še eno razočaranje. Ob ponujenih 2.300 dinarjih za uničeno koruzo je lovcem odkrito povedal, da je nezadovoljen, zato je odškodnino tudi odklonil. Se bolj začuden je bil, ko je prispel denar z nakaznioo. Dobil je namreč borih 560 dinarjev!?
A. 2.
Alojz Androjna st.;„V takih razmerah se ne splača saditi koruzo!44
Kandidati za telesa ZK predlagani
V trebanjski občini so sredi priprav na volilno-programsko konferenco — Za predsednika občinske konference ZK predlagan Janez Zajc, za sekretarja pa Igor Slak
Delovanje trebanjskih komunistov ta čas ni omejeno na izpolnjevanje aktualnih političnih nalog, saj je v občini tudi vrsta drugih vprašanj, kjer je pri njihovem reševanju prisotnost komunistov neogibna. Kar v treh trebanjskih delovnih kolektivih so se namreč delavci lotili dograjevanja samoupravnih odnosov, pojavlja se vrsta problemov v zvezi z gospodarstvom, hkrati pa je pred njimi tudi programsko-volilna konferenca, za katero pa so priprave tudi že stekle.
V okviru priprav na konferenco so sklicali posvet sekretarjev osnovnih organizacij, na katerem so se dogovorili, kako bodo konferenco izpeljali, prav tako pa dali tudi pripombe na gradiva, ki so zanjo pripravljena. Ta teden začne delovati občinska politična šola, evidentirali bodo kandidate za sprejem v Zvezo komunistov in zanje izvedli seminar, ker bi radi že pred kongresom slavnostno sprejeli v organizacijo nove člane.
Uteha za kupce
Trebanjski Mercator je lani izvedel več uspešnih prodajnih akcij — Letos jim bo manjkalo 2 tisoč ton premoga
Največ slabe volje je lani v trebanjski občini povzročalo med kupci občasno pomanjkanje kave, olja in pralnega praška. Vendar za to niso bili krivi trgovci, prav tako pa ne za pomanjkanje tako imenovane bele tehnike, gradbenega materiala, drugega tehničnega blaga in bižuterije. Zavedajo pa se, da bi bilo moč oskrbo precej izboljšati, če bi se vendarle že dogovorili za delitev dela, saj se še vedno dogaja, da imajo vsa tri trgovska podjetja na zalogi iste vrste blaga, ki pa se zaradi velike ponudbe ne obrača tako, kot bi se moralo.
V celoti gledano, so z lanskim letom vendarle zadovoljni tudi v trebanjskem Mercatorjevem tozdu Gradišče, kjer so dosegli lanske plane, čeprav fizičnega obsega prodaje bistve-
Martin Hrastovšek
no niso povečali. Vodja komerciale Martin Hrastovšek pravi, da se tudi letos oskrba glede kritičnih artiklov ne bo bistveno izboljšala, saj bo kave manjkalo še naprej, nič boljše pa niso možnosti za belo tehniko in ostalo tehnično b’ago. Zato je letošnji plan prodaje približno enak, kot je bil lani.
„Najbolj kritična bo vsekakor oskrba s premogom,44 pravi Hrastovšek. „Čeprav smo pravočasno pripravili načrt potreb po premogu do leta 1985, kar so terjali od nas, pa kaže, da bomo letos dobili namesto 4 tisoč ton premoga le 2 tisoč ton. Kljub našim prizadevanjem in dogovorom direktno z rudniki tega vprašanja še nismo rešili in ne vemo, kako bomo dobili premog za okoli 500 naročnikov.44
Čeprav je vprašanje premoga in kave, katere so lani prodali za okoli 40 odstotkov manj kot pretekla leta, ta hip skoraj nerešljivo, pa se oskrba v trebanjski občini vendarle	izboljšuje.
TOZD Gradišče je lani dogradila dve trgovini (eno na Čatežu in drugo v Vdlikem Gabru), izpeljala pa je tudi dva prodajna sejma smučarske opreme, v Trebnjem in v Novem mestu. Uspešen je bil tudi sejem pohištva. Vse to priča, da v Trebnjem razmišljajo o novih prijemih pri prodaji blaga, brez pomoči pa so, kadar manjka na našem trgu posameznih artiklov. In če je to lahko uteha za kupce, potem jo trebanjski kupci v Mercatorjevih trgovinah prav gotovo imajo. To pa je tudi nekaj.
J. S.
Slejkoprej je v ospredju zanimanja tudi razprava o možnih kandidatih za funkcije v občinski konferenci in njenih organih ter delegatih za 9. kongres ZKS in 11. kongres ZKJ. Komite občinske konference ZKS je že obravnaval pripombe na listo možnih članov konference in tudi že oblikoval predlog kandidatov za posamezne organe. Tako naj bi občinsko konferenco sestavljali: Aleksander Bevc, Bogdan Breznik, Marija Brezovar, Franc Cvelbar, Marija Dežman, Bojan Bukovec, Jvan Gole, Borut Grčar, Štefka Gregorčič, Martin Hočevar, Branko Kirm, Anton Koščak, Andrej Kožar, Ludvik Lovše, Ivanka Pavlin, lana
Petrovac, Janez Platiše, Alojz Podboj, Bojan Potočnik, Anton Praznit:, Marjan Rozman, Igor Slak, Ivan Starič, Ivan Vovk, Janez Zajc, Zdenka Zi. ic in Jože Zupan. Na predlogu liste kandidatov za člane komiteja OK ZKS Trebnje pa so: Bogdan Breznik, ."rane Cvelbar, Štefka Gregorčič, Branko Kirm, Ludvik Lovše, Ivanka Pavlin, Jana Petrovac, Igor Slak in Ivan Starič. Po usklajevalnem postopku s predsedstvom CK ZKS je oblikovan tudi predlog za funkcionarje občinske organizacije ZK. Predsednik naj bi bil še naprej Janez Zajc, sekretar pa Igor Slak. Za člane medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko pa so predlagani: Bogdan Breznik, Štefan Kamin, Janez Mihevc, Igor Slak in Janez Zajc.
Za delegate na 9. kongresu ZKS so predlagani: Rozi Drnovšek, Drago Kotar, Branko Sladič in Janez Zajc, za delegata pa je po dogovoru z metliško občinsko konferenco ZK predlagan Ivan Malšič.
J. S.
Obrt res tako nedonosna?
V trebanjski občini avtoprevozniki kasne z davčnimi napovedmi — Največ je zaslužil zdravnik
Čeprav je bil rok za oddajo davčnih napovedi do konca januaija, jih v trebanjski občini še niso oddali vsi obrtniki. Posebno radi kasnijo avtoprevozniki, med njimi zlasti tisti iz drugih republik, katerih pa se tudi nameravajo otresti, saj takega odnosa do uprave za družbene prihodke niso pokazali prvič.
Vendar zakasnelo oddajanje davčnih napovedi ni edini problem, ki ga bodo morali trebanjski davkarji rešiti. Veliko število obrtnikov je namreč prikazalo tako majhen dohodek, da je vprašanje, ali bo sploh kdo plačal davek. Večina med njimi se izgovarja na visoke stroške, posebej za energijo, prav tako ne gre verjeti vsem napovedim glede skupnega prihodka. Večina obrtnikov izkazuje osupljivo nizke prihodke, zlasti so glede tega na črni listi zasebni gostilničarji, katerih knjige govore drugače, kot kaže obisk v njihovih lokalih. Kot je povedal direktor trebanjske uprave za družbene prihodke, so nekaj podatkov o tem zbrali že med letom, nekaj pa jih bodo še zdaj. Kljub prizadevanju
davkarjev pa bo vprašanje, od kod tako veliki stroški posameznih obrtnikov, ostalo še skrivnost.
Zato je vprašanje, koliko obrtnikov bo plačalo davek, nekako že vnaprej znano, še več, nekatere napovedi kažejo, da bodo mnogi s svojo dejavnostjo komaj krili svoje osebne dohodke. Tudi med ostalimi državljani glede davčnih prijav ni veliko sprememb, saj spet vodi trebanjski zdravnik, ki je letos prijavil okoli 440 tisoč dinarjev skupnega dohodka.
J. S.
KMALU OPRAVILI TEČAJE PRVE POMOČI
Letni občni zbori krajevnih organizacij Rdečega križa bodo v trebanjski občini kmalu končani. Doslej le še dve organizaciji nista tega opravili. Vendar pa ta čas ne potekajo samo te akcije, saj je delavna tudi komisija za krvodajalstvo, ki že pripravlja delovni program za letos. Prav tako že potekajo tečaji prve pomoči, ki jih nameravajo izpeljati do konca marca.
š« -
SfefcŠŽi r '
ODPRAVLJAJO POSLEDICE ŽLEDA - Tudi v gozdovih KPD Dob je žled letos opravil svoje. Kot je povedal vodja delovne ekipe, ki je pretekli teden čistila njihove gozdove, bodo na piano spravili okoli 350 kubikov lesa. Večina od tega bo šlo za drva, nekaj pa tudi za celulozo in ostale potrebe. (Foto: Simčič)
IZ KRAJA V KRAJ
DO ZDRU2ITVE ŠE NE BO PRIŠLO - Vsaj tako kažejo razprave, ki so jih doslej o tem vprašanju izvedli v Gradbeno opekarskem podjetju na Mirni, kjer so za to združitev zahtevali dodatne podatke o tem, ali je združitev ekonomsko upravičena ali ne. Med temi zahtevami je treba omeniti tudi to, da jim ni všeč ime, pod katerim se bo v javnosti pojavljala bodoča velika delovna organizacija.
LJUBLJANČANI SO SPET PRIŠLI NA SVOJ RAČUN - Znano je, da jeseni številni Ljubljančani začutijo nepremagljivo željo po tem, da spet obiščejo svoje stare kraje. Seveda to željo potešijo tudi na ta način, da se dobro oskrbe z jesenskimi pridelki. Vendar se je v zadnjem času ta niihova želia raztegnila na vse leto. To je še posebno očitno v zadnjem času, ko so „podeželjski” kraji bolje oskrbljeni z nekaterimi živili Kot centn. rreteKio soooto so namreč številni Ljubljančani v Trebnjem
pokupili skoraj vse pomaranče, pa še v vrsti jim ni bilo treba čakati.
VERIFICIRAN NAPIS - Vojna o tem, kakšen napis naj bi stal na pročelju nove osnovne šole v Trebnjem, je zdaj končana. Pred nedavnim so namreč sprejeli v Trebnjem sklep, da se dosedanji napis spremeni z družbeno verificiranim. Poslej sc bo na napisu jasno videlo, da so šolo zgradili delovni ljudje in občani občine Trebnje, nekje v kotu pa bo omenjena tudi občinska izobraževalna skupnost.
NAJ VSAK SAM UGANE -Menda sy dosedanja predsednica tfe-banjske zdravstvene skupnosti zelo veseli, ker ji po preteku dveh mandatov (osmih letih), ne bo treba več opravljati to dolžnost. Vsi, ki poznajo delo, ki ga mora tak predsednik opravljati, se pri tem hudobno hihitajo in pravijo, naj vsak sam ugane, zakaj se omenjena predsednica ob predaji dolžnosti tako veseli.
TREBANJSKE NOVICE
DOLENJSKI LIST
19
Tudi lani na čelu uspešnih
Lornat posluje že več let dokaj uspešno — Boljši lanski rezultati v precejšnji meri plod večje produktivnosti — Dosegajo nemške norme — Letos večji izvoz
Tako kot že več let nazaj velja tudi za poslovanje Kometa v lanskem letu, da je bilo eno najboljših v metliški občini. Čeprav še niso znani vsi natančni kazalci poslovanja, je moč trditi, da je ta delovna organizacija, ki zaposluje 445 ljudi, v glavnem žensk, tudi uspešno nosi ovala.
O tem govore tudi tile podatki: dohodek je v primerjavi z letom 1980 porasel za 43 odstotkov, čisti dohodek za 37 odst., ostanek čistega dohodka pa kar za 60 odst. V Kometu priznajo, da gre del tega povišanja na račun višjih cen v lanskem letu, vendar res le del, saj so se lani cene njihovih proizvodov povečale povprečno za 19 odst.; povedati pa je treba, da so vse te rezultate dosegli tako rekoč z enakim številom delavk kot v letu pred tem. V glavnem gre torej to povečanje na račun večje produktivnosti. Res pa je, da so v lanskem letu prodali tudi nekaj več izdelkov, ki so jih naredili v letu pred tem, torej, da so se zmanjšale zaloge. Vsekakor pa velja, da je bila proizvodnja v lanskem letu za 6 odst. večja kot v letu pred tem.
Več kot polovica proizvodnih zmogljivosti Kometa dela za izvoz; v glavnem za tako imenovani John posel", kjer dosegajo visoko postavljene nemške norme, pa tudi primemo kakovost. Medtem ko izdelujejo za domači trg v glavnem nedrčke in steznike, pa delajo za izvoz tudi druge konfekcijske izdelke.
Vendar se je v lanskem letu izvoz na konfertibilno tržišče v primerjavi z letom 1980 za petino zmanjšal in je znašal 34,6 milijona dinarjev; na klirinško se je povečal za 64 odst. in je bil vreden 20,2 milijona dinarjev; lani je Komet uvozil za 24 milijonov dinarjev reprodukcijskega materiala, kar je slaba četrtina več kot v letu pred tem. Vendar je treba povedati, da znaša pokrivanje konvertibilnega uvoza s konvertibilnim iz-
Pohvala dala spodbudo
Pred člani ZK veliko nalog ljudi v Zvezo komunistov -
- Dobro delo krepi zaupanje V večini 00 nova vodstva
Tako na zadnji seji komiteja kot na posvetu s sekretarji osnovnih organizacij Zveze ko* munistov v metliški občini je beseda tekla o aktualnih nalogah komunistov v občini. Po programsko-volilnih sejah v decembru in začetku januarja pripravljajo osnovne organizacije akcijske programe, pri izdelavi katerih upoštevajo tudi usmeritve delovne skupine CK ZKS, ki je obiskala metliško občino.
Ugodne ocene te delovne skupine o delovanju ZK v občini in kasneje predsednika Popita so za metliške komuniste vsekakor dobra spodbuda. z ugotovitvami pa je treba seznaniti vse delavce. Sedaj v občini potekajo intenzivne predkongresne priprave, v začetku prihodnjega meseca pa bo programsko-volilna seja občinske konference Zveze komunistov.
Veliko nalog čaka komuniste v okviru aktivnosti v razpravah o za-
ključnih računih, pri sprejemanju letnih gospodarskih načrtov, planiranju, skratka pri uresničevanju ciljev gospodarske stabilizacije. V tem mesecu bodo potekale razprave o poročilih o lanskoletnem gospodarjenju v metliški občini, o čemer bodo poročila pripravile tudi interesne skupnosti.
Tudi na področju idejnopolitičnega usposabljanja čaka komuniste precej nalog; tako je treba čim bolje usposobiti nova vodstva OO ZK, saj ima v več kot polovica od 36 osnovnih organizacij nova vodstva, zato bodo pripravili seminar za sekretariate OO, izvedli pa bodo tudi druge oblike idejnopolitičnega izobraževanja.
Skratka, v občini si prizadevajo, da bi slehernega člana Zveze komunistov čim boj tvorno vključili v prizadevanje za uresničitev številnih nalog. To bo, poudarjajo, tudi najboljša priprava na kongrese, tako se bo tudi krepilo zaupanje ljudi v Zvezo komunistov.
SAMO DA FILM MALCE DlSl po pornografiji, se v kulturnem domu tare gledalcev, ki jih sicer ni nikoli videti pri filmskih predstavah. Tako je bilo pred kratkim, ko so vrteli Emmanueto. Ljudi je bilo toliko, da so morali znositi v dvorano dodatne stole, najbolj žegni golote in vsega, kar človek navadno počenja gol, so se zrinili celo v projekcijsko kabino, najbrž meneč, da bodo vsaj malce deležni vsega, kar se bo odvjjalo na platnu. Kaj hočemo: vsakdo si želi, česar mu manjka.
ČLANI METLIŠKE FOLKLORNE SKUPINE IVAN . NAVRATIL pa si belijo glave s problemi, ki sicer niso takšni, da bi se človek zavoljo tgih metal po asfaltu, .l etos nameravajo namreč nastopiti udi v Zahodni Nemčiji in zdaj bihtajo, kje bodo staknili denar za j ot tja in nazitf. Obrnili se bodo na
združeno delo, o katerem zadnje čase beremo, da mu ne gre slabo. Upati je torej, da bodo finančniki razvezali mošnje in odšteli nekaj milijonov, ki bodo potrebni za plačilo avtobusa ali vlača. Nekaj cven-ka pa bodo zaslužili folkloristi in tamburaši tudi sami.
VSE KAZE. da je nastopila sezona plesov, predvsem mladinskih. Tako je skrbel na Lokvici za srbeče
vozom 145 odst. Klirinški izvoz se je povečal predvsem zato, ker zaradi pomanjkanja materiala niso mogli izpolniti pogodb za leto 1980 in so precej tega dela opravili lani. Za letos načrtujejo, da bodo izvoz na konvertibilno tržišče za 35 odst. povečali, na klirinško pa za četrtino zmanjšali; pokrivanje uvoza z izvozoma naj bi bilo letos 155-odstotno.
A.B.
SREČANJE Z DUHOVNIKI
Prejšnji torek je Socialistična zveza v Metliki pripravila srečanje in pogovor z duhovniki iz občine. Na srečanju so ugotovili, da so odnosi med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi dobri, korektni in da si obe strani prizadevata za čim boljše nadaljnje sodelovanje.
POSVET Z DIREKTORJI
Na nedavnem posvetu z direktorji, ki ga je sklical metliški izvršni svet, je beseda tekla o predlogu resolucije o izvajanju družbenega plana v letošnjem letu, dopolnitvi srednjeročnih planskih dokumentov, aktivnosti ob sprejemanju zaključnih računov in o razpravi v združenem delu o skupni porabi v lanskem letu in planu za letos.
Kmetovati ali ne, to ni vprašanje
»Zemlje ne sme zarasti grmovje," pravi polkmet Janez Galovec — Težave z gorivom
Janez Galovec iz Krasinca je eden od 1.700 polkmetov v metliški občini. Kot kooperant kmetijske zadruge se ukvarja v glavnem z živinorejo.
„Z ženo sva oba v službi, jaz v Novoteksu, ona v Beti, starši so pa doma. Imamo 6 hektarjev zemlje, od tega 5 ha obdelovalne. Redimo štiri krave, mleko pa seveda oddajamo. Poleg mleka pridelujemo za prodajo krompir, zase pa še vedno ostalo," je povedal Galovec. Pravi, da o tem, ali se splača zemljo obdelovati ali ne, sploh ne razmišlja. ..Moramo jo obdelovati, menda je ne bomo pustili, da jo bo grmovje zaraslo, to bi bil greh pa še ljudje bi se vsakemu takemu smejali. Res pa je, daje življenje polkmeta naporno.
POVSOD SO JIH VESELI - Mešani pevski zbor Beti, mg večji v Beli krajini sploh, nastopa na številnih prireditvah v občini. Pod vodstvom pevovodje Franca Mileka je zbor dosegel visoko kakovostno raven in vsak njihov nastop privabi številne ljubitelje zborovskega petja.
SPREHOD PO METLIKI
pete trio Stcfanič. skupina, o kateri še nismo veliko slišali, a je v suši ansamblov dobrodošla. Odkar so prenehali razsajati novovalovci, ki so se šli punckovce, je Metlika z ansambli bolj revna, če odmislimo Bele breze, fante, ki šopajo popevke in narodnozabavne melodije. Nič ne bi bilo hudega, če bi povabili Bele breze v hotel Bela krajina, da ne bi bilo ob sobotah v mestu tako hudičevo dolgočasno.
Oba z ženo delava v izmenah, jaz tudi v nočni, na kmetiji se pa samo nič ne naredi."
Tako kot precej kmetov ima tudi Galovec traktor in več priključkov. ..Zadrge mesece je težko z gorivom za traktor. Čeprav sem kooperant in imam naročilnico zadruge za 200 litrov nafte že od septembra, te količine doslej nisem mogel dobiti. Zaradi pomanjkanja nafte nam je dajejo le toliko, kolikdr je gre v rezervoar, to je manj kot 50 litrov; nam pa je nerodno za vsako hodit v Metliko po gorivo, še posebno pozimi. Na leto porabim 3 do 4 sode nafte, se pravi 600 do 800 litrov."
Galovec je povedal, da imajo na Krasincu strojno skupnost, za ustanovitev katere so dali pobudo tamj-kajšigi čisti kmetje. »Štirje, pet kmetov skupaj smo kupili razne kmetijske stroje: sadilnicc za krompir in koruzo, škropilnico, cisterno za gnojnico in druge; tiste stroje, ki jih kmet vsak dan rabi, pa ima vsak svoje^*
A. B.
KOTALKE NAMESTO SMUČI - Pravkar minule zimske počitnice so bile v resnici bolj spomladanske. O snegu ne duha ne sluha, zato so si deklice prejšnjo sredo v Črnomlju Pod lipo na noge privezale kotalke namesto smuči. No, s prvim šolskim dnem pa je zima pokazala, da se še ne da.
SEZNANITI STARŠE
Na skupni seji sta se pred dnevi sestala center za mladinske delovne akcije in center za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Črnomelj; govorili so v glavnem o pripravah na letošnje mladinske delovne akcije. V okviru priprav bodo na osnovnih in srednjih šolah v občini pripravili razstave o mladinskem prostovoljnem delu in o tem prikazali nekaj kratkih filmov. Tako razstave kot filmi bodo namenjeni ne samo mladini, ampak tudi njihovim staršem. Na seji so podprli stališče, naj se učencem prvega letnika usmerjenega izobraževanja udeležba na delovni akciji ne bi štela kot delovna praksa, medtem ko se v višnjih letnikih lahko.
SPOSOJENO TRNJE
Preglasno korakate, ne sliši se pohojenih!
(Iz MLADOSTI)
Delo, množičnost in tradicija
AMD Bela krajina uspešna tako na vzgojnem kot na športnem in drugih področjih Doslej 23 dirk — Usposobili več kot 7.000 voznikov motornih vozil
Letos bo Avto-moto društvo Bela krajina proslavila 35-letnico svojega uspešnega delovanja. AMD Bela krajina ni samo eno najstarejših povojnih društev v črnomaljski občini, ampak ves čas tudi eno vsestransko najbolj dejavnih in s 1.260 člani tudi najbolj množično in njeno delovanje zajema celotno Belo krajino.
O pomenu tega društva
pomenu dovolj pove že samo podatek, da je v teh letih avto šola, ki deluje v okviru društva, usposobila več kot 7.000 voznikov motornih vozil. Že dolga leta društvo vsako pomlad in jesen organizira javne tribune in predavanja s področja varnosti v cestnem prometu v večjih krajevnih skupnostih.
Pred devetimi leti so organizirali prvo dirko v moto krosu in v tem času je društvo na tem športnem področju doseglo odlične uspehe. Do sedaj so pripravili 15 dirk za državno in republiško prvenstvo ter osem mednarodnih tekmovanj; letošnje prvomajske mednarodne dirke se bodo udeležili tekmovalci iz šestih držav. Mladi člani AMD Bela krajina so se razvili v odlične tekmovalce in v moto-
NESREČE PRI DELU V ISKRI
V lanskem letu se je v semiški Iskri pripetilo 43 nesreč pri delu, zaradi katerih so bili delavci 364 dni v bolniški; 14 nesreč, ki so se pripetile na poti na delo oz. z dela, pa je povzročilo 19 dni bolniških izostankov. Najpogostejši vzrok za nesrečo pri delu je nepazljivost, največ nesreč - 25 - pa se je pripetilo v tozdu III. V Iskri ugotavljajo, da delavci, ki organizirajo in vodijo delo, še premalo upoštevajo varstvene predpise.
Manj kadrovskih štipendij
Mladi za boljšo štipendijsko politiko v črnomaljski občini — Klubi štipendistov
krosu dosegli izvrstne uspehe. Tako je bil Božo Štukelj v kategoriji do 50 kubičnih centimetrov dvakrat državni pravak, v tej kategoriji je bila AMD Bela krajina tudi ekipni državni prvak, v svojih vrstah pa imajo tudi drugouvrščenega z državnega prvenstva in republiškega prvaka ter več mladih obetajočih tekmovalcev.
Tako za organizacijske kot športne uspehe društva so v prvi
vrsti zaslužni delavni člani; več kot 200 jih redno deluje v raznih odborih, komisijah, krožkih in drugje, najaktivnejši pa so gotovo športni funkcionarji, teh je kar 76.
V naslednjih letih namerava društvo razširiti prostore avto šole, še obogatiti dejavnost krožkov, prizadevalo si bo, da bi v Črnomlju čim prej zgradili prostore za tehnični pregled vozil. Do konca tega srednjeročnega obdobja naj bi bilo kar polovica vseh voznikov motornih vozil včlanjenih v AMD Bela krajina.
A. B.
Prireditve za praznik
V Semiču nova poslovno—stanovanjska stavba, v Starem trgu začetek gradnje obrata Uniorja iz Zreč
Prireditve v okviru praznovanja praznika občine Črnomelj so se začele že prejšnji ponedeljek z otvoritvijo 5. tedna jugoslovanskega filma in razstave filmski plakat. V torek, 16. februarja, so v Črnomlju slovesno podpisali družbeni dogovor o ustanovitvi glasila za delegate in občane. Včeraj dopoldne je bil posvet o razvoju drobnega gospodarstva v črnomaljski občini, zvečer pa so v Črnomaljskem gasilskem domu odprli razstavo obrti. Na slovesnosti v centru srednjih šol so novosprejetim članom Zveze komunistov podelili izkaznice, slušateljem občinske politične šole pa spričevala.
Danes ob 12. uri bodo v Semiču odprli novo poslovno--stanovanjsko stavbo, v kateri bo prostore dobila tudi tamkajšnja pošta. Kot je že v navadi, bodo slavnostno akademijo ob 19. uri v črnomaljskem kulturnem domu pripravili gostje iz pobratene občine Duga Resa.
Jutri, na dan praznika, bo ob 9.30 v kulturnem domu slavnostna seja občinske skupščine in izvršnih organov družbeno-plitičnih organizacij ter interesnih skupnosti, ob 12. uri pa bo v Starem trgu slovesnost ob začetku gradbenih del za obrat tovarne Unior iz Zreč.
V počastitev praznika je bilo oziroma bo tudi več športnih prireditev. Tako so se v nedeljo tradicionalnega turnirja v streljanju z zračno puško udeležili strelci iz Duge Rese, Velike Kla-duše, Ozlja, Trebnjyga, Metlike, Novega mesta in Črnomlja. V soboto bo v športni dvorani v Loki tekmovanje v namiznem tenisu, popoldne pa bodo na sloveshoti podelili plakete TKS Črnomelj, Bluodkove značke in pokale za uspehe v lanskem letu. Semiška Iskra pripravlja za nedeljo, 21. februarja, šahovski turnir, v četrtek, 25. februarja, pa bo v črnomaljski športni dvorani tekma v malem nogometu med »zlato selekcijo" in ekipo Beltove Livarne.
Zadnjega posveta o štipendiranju, ki sta ga v Črnomlju pripravili konferenca mladih delavcev in konferenca mladih v vzgoji in izobraževanju pri OK ZSMS Črnomelj, so se udeležili tudi vodje kadrovskih služb večjih delovnih organizacij. Beseda je tekla o upadanju kadrovskih štipendij, in to kljub temu da je v črnomaljski občini z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom dogovorjeno, da morajo biti kadrovske štipendije temeljna oblika štipendiranja. Mladi . so kritično ocenili izvajapje štipendijske politike v občini, zavzemajo se, nsg delovne organizacije svojo kadrovsko politiko načrtujejo dolgoročno ter da deficitarne oziroma sufici-tarne poklice ne bi določali v okviru občine, ampak regjje oz. republike. Pri dodeljevanju štipendije je treba upoštevati tako socialni vidik kot potrebe po kadrih in družbenopolitično aktivnost posameznega mladinca.
Ker obrtniki še vedno ne razpisujejo štipendij, se mladi zavzemajo, da bi v okviru črnomaljske obrtne zadruge ustanovili štipendijski sklad. V večjih delovnih organizacijah pa naj bi ustanovili klube štipendijstov; sedaj imajo tak klub le v semiški Iskri.
ČRNOMALJSKI DRORIR
TUDI MLADI - Skrb za čim
boljše informiranje pa očitno ni samo domena starejših, naj t modri občinski možje ali pustni
bojo to
prestarji. Tudi črnomaljski mladinci so sklenili, da bodo izboljšali svoje informiranje. Poleg mladinskega glasila Tiri naj bi poslej izdajali sprotne informacije, ki bodo mlade seznanjale z novicami o delovanju mladinske organizacije. V ta namen bodo pripravili mladinsko novinarsko šolo.
OJ PREDPUST, TI ČAS PRESNETI - Da se navade (in zablode) od Prešernovih časov sem niso na tem področju kaj prida spremenile, se je dobro videlo tudi v zadnji predpustni soboti, kq je bilo po mestu in okolici nenavadno veliko fantovščin in dekliščin. Pust je pač čas norčij, marsikatera predpustna ljubezen pa tudi.
PRIVLAČNI FILMI - Zadnji teden jugoslovanskega filma v Cmo-mlju je znova potrdil, da je v tem mestu veliko ljudi, ki si radi ogledajo dober film. Med gledalci, ki so dan za dnem polnili kinodvorano, je bila kakšna tretjina takih, ki sicer ne hodijo v kino.
ENI IN DRUGI - Letos sta občinski praznik in pust precej skupaj. Črnomaljsko pustno društvo Presta, ki zadrga leta pripravlja pustne sprevode skozi mesto, bo v letošnjem pokazalo tudi toliko časa objjubljano radijsko postajo. Da pa kljub temu informiranje ni zapo; stavljeno, so pokazali občinski' možje, ki so slovesno podpisali družbeni dogovor o ustanovitvi občinskega glasila za delegate in občane.
I0LENJSK1 LISTJ
■ 'g- :__________
V bodoče bolje pripraviti voiitve
Tako so menili na temeljni kandidacijski konferenci v Kočevju — Iz posameznih podjetij, panog ali ustanov (pa tudi občin) preveč kandidatov, izdrugih.premaioali nič
V pripravah na sedanje volitve smo marsikaj zamudili, oz. opravili površno, za bodoče, se pravi čez štiri leta, pa se je treba bolje pripraviti, so ugotovili na temeljni kandidacijski konferenci za območje mesta Kočevje, kije bila 9. februarja. Podobna ugotovitev je veljala že za volitve pred štirimi leti.
Delegati so potrdili predlagane kandidatne liste za člane raznih delegacij, pa tudi kandidate za vodilne dolžnosti v občini, republiki in zvezi. Kljub temu so imeli več pripomb in kritik.
Te pripombe bi kazalo v bodoče upoštevati. Ni prav, ‘da se eno ime pojavi v ožjem izboru za najodgovornejše dolžnosti y občini celo do štirikrat, saj je v občini dovolj sposobnih ljudi. Ni prav, da so možni kandidati le iz nekaterih okolij, iz drugih jih pa sploh ni. Predsednik društva invalidov Mile Opačič (kije bil kasneje določen za delegata za Prvo sejo občinske kandicacijske komisije) je povedal, daje njihovo društvo evidentiralo 32 možnih
Ugotoviti znamo
Zatakne se pri reševanju
Uresničevanje ustave, zakona 0 združenem delu in drugih sistemskih zakonov je bila temeljna usmeritev delovanja kočevskih komunistov v zadnjih štirih letih. Tako ugotavlja poročilo o aktivnostih občinske organizacije ZK Kočevje za programsko-volilno sejo občinske konference ZK, ki bo to soboto.
Poročilo samokritično ugo-tavlja, da so bili doseženi uspehi Pri sprejemanju samoupravnih aktov in sklepov ter organiziranosti; premalo pa je bilo narejenega za vsebinso uveljavljanje zakona o združenem delu v Življenju. Same organizacijske spremembe še ne zagotavljajo samoupravljanja.
Nadalje ugotavlja poročilo, -a SIS niso opravile v celoti svoje vloge. Tudi delo komunistov v raznih okoljih, organih m organizacijah ni bilo vedno uspešno. Tudi uveljavljanje odgovornosti šepa. Pomanjkljivost še ugotovimo, odpravimo Pa je ne, oz. krivca ne kaznujmo. Tudi vprašanje zaupnice Posameznim odgovornim delav-Cem se pogosto obravnava v nasprotju z načeli politike ZK.
. Poročilo torej ni „lakirano “ }n bolj kot podobna poročila urugih organizacij stvarno ocen-luje položaj. Ima pa pomanjklji-v°st, da ne pokaže rešitve, ‘zhoda. Tega naj bi našli v osnovnih organizacijah in delegati naj bi možne rešitve pove-na seji konference. Tako je innenje občinskega vodstva, ki ntu ne kaže oporekati.
J. PRIMC
kandidatov za delegate, vendar sta se med kandidate „uvrstila“ le dva; osnovna organizacija ZK njihovega terena pa je evidentirala 21 možnih kandidatov, vendar sta na kandidatno listo prišla tudi le dva, in je poudaril, da se mu to ne zdi prav.
Delegat Stane Jarm je menil, daje na listah premalo prosvetnih delavcev. Spet drugi so ugotovili, da so na najdogovornejših položajih v občini kar štirje prosvetni delavci, kar je preveč, in bi jih moralo biti več iz gospodarstva. Stane Jarm je menil, da so nekateri res že pred več ali manj leti odšli na te odgovorne položaje, a so za prosveto zelo -verjetno izgubljeni in prosvetni delavci jih niti nimajo več za svoje, ker se noben ni vrnil v njihove vrste in kaže, da se tudi ne bo. Delegati so nadalje ugotovili, da marsikje ni bilo opravljeno evidentiranje (sindikalne organizacije in organizacije SZDL) niti za možne kandidate za delegate v občini niti za odgovorne dolžnosti v republiki. Predstavniki vodstev političnih organizacij so ob tem valili krivdo na „bazo“, ker ni izpeljala evidentiranja tako, kot so od njih pismeno in ustno zahtevali; delegati iz baze pa so menili, da gre za krivdo vodstev političnih organizacij, ki niso ustrezno ukrepala v tistih osnovnih organizacijah, iz katerih niso dobili poročil, da so
izvedli evidentiranje. Upravičeno so kritično obsodili tudi odnos do evidentiranja za odgovorne dolžnosti v republiki in zvezi, saj je bil za te dolžnosti evidentiran v občini le en možni kandidat. Med to razpravo je delegat Anton Križ, ki je tudi član ZZB, vprašal (podobno, kot so člani ’ ZZB NOV storili že na nekaj prejšnjih sestankih); „Kje so naši komandanti? “ s čimer je menil, da bi lahko partizanske komandante evidentirali za nekatere (odgovorne) dolžnosti v republiki in zvezi. Pri tem je omenil imeni narodnih herojev in generalov Jožeta Ožbolta in Andreja Cetinskega—Leva.
J. PRIMC
KULTURNI CENTER
Na zboru delavcev na novo ustanovljenega Kulturnega centra Kočevje, ki je bil minuli teden, so izvolili za predsednico zbora Franjo Virant, za v. d. vodje tega centra pa Emo Štrumbelj. V novi center so se pred kratkim z odločitvijo na referendumu združili Ljudska knjižnica, Pokrajinski muzej in Kino Jadran. Novi kolektiv šteje skupaj le 9 članov. Na zboru so sklenili, daje treba pripraviti vse potrebno za registracijo novega centra, razpisati mesto direktorja itd.	*
Živahno v spomin Prešernu
Prireditve skozi ves februar
Na Kočevdtem je ves mesec februar posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku. Večina prireditev je že bila, nekatere pa še bodo.
Prva je bila že kar 1. februarja. Takrat je v Seškovem domu v Kočevju gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s komedijo Marcela Aymeja „Clerambard“. 4. februarja je imel prof. Miloš Humek v Ljudski knjižnici predavanje ..Popotovanje po tropskih otokih". 5. februarja je bil v Željnah literarni večer, na katerem sta brala svoja dela domača književna ustvarjalca Peter Vovk in Rudi Mohar. Ob. te priložnosti sta nastopila harmonikar Cveto Križ in nonet „Rog“ iz 2eljn.
V sredo, 10. februaija, so v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo del, predvsem jugoslovanskih krajin, slikarjev Franca Klemenčiča (1880-1961) in Frana Zupana (1887-1975). To je pravzaprav razstava slik iz stalne zbirke ljubljanske Narodne galerije. Odprta bo še do 28. februarja.
V petek, 12. februarja, je bil v Seškovem domu koncert moškega pevskega zbora Kočevje. Dirigiral je Peter Klun.
Danes, 18. februarja, bo ob 19.30 v Seškovem domu predstava Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta. Nastopili bodo z delom Ferda Kozaka „Punčka“.
Jutri, 19. februarja, pa bodo v Kočevski Reki odprli razstavo del
kočevskih likovnikov slikarja Rada Megliča in kiparja Matije Glada. Odprta bo do 24. februarja.
DROBNE IZ KOČEVJA
2 FILATELISTI ZA DAN ŽENA -znamk Filatelističnega •““«va Kočevje (članice, mladinke Pionirke) bodo za dan žena pri-Prva samostojno razstavo. To bo ^ tovrstna samostojna razstava
P^ažuje
medved odgbvarja
n Kaj praviš na to, da Ljub-6	odkupujejo
ir® mleko s tolščobno stopnjo l>* po 10,75 din, posneto mle-* tolščo 2,8 pa prodajmo po
>35 din?
■ " Molzejo kmeta in potrošni-> Pa unajo kljub temu izgubo!
filatelistk v Sloveniji, kajti društva v drugih krajih in celo v večjih mestih nimajo toliko zbiralk, da bi lahko priredila samostojno razstavo. Ko-cevke bodo prikazale zbirke znamk z likom Tita in še z motivi narodnih noš, zlatnine, športa, cvetlic in še druge.
BOJ ZA KAVO IN POMARANČE - Naskok na trgovine je silen, kadar imajo kavo in toaletni papir. Pralnega praška je dovolj. Zato pa je naval na pomaranče, ki jih bo verjetno tudi kmalu dovolj. Opažamo, da se po trgovinah prerivajo vedno isti in celo tekajo iz trgovine v trgovino, da si tako nabirajo zaloge. Imajo pač čas. Tistim, ki res delajo, se bolj redko ponudi priložnost za take nakupe.
NEVARNOST ZA POŽAR -Okoli mizarske delavnice v Tesarski ulici se pogosto igrajo otroci. Deske so zunani in notri. Tu je tudi lesena baraka. Možnosti za požar je torej več kot dovolj, in ko bo gorelo, bo težko gasiti, zganili pa se bomo najbrž vendarle. *
kočevske novice
Ponavljamo stare napake?
Tako se sprašuje delegat Štefan Kolenc
..Analiza je pokazala, da je naša delegacija za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Kočevje kar dobro delala," pravi
Štefan Kolenc, upokojenec, delegat KS Kočevje-mesto, prej sekretar, zdaj pa namestnik sekretarja osnovne organizacije ZK Šeškov teren, član krajevne konference SZDL, delegat v SIS za vodno preskrbo itd.
Tako so v svojem mandatnem obdobju dosegli, da seje začela in že skoraj končala posodobitev ceste Kočevje-Dvor in posodobitev Ljubljanske ceste v Kočevju. Sestanki delegacije so bili v glavnem sklepčni.
Štefan Kolenc
„Naš teren šteje okoli 1000 prebivalcev. Sekretariat naše OO ZK je skupno s terenskim odborom SZDL že lani poleti evidentiral 104 občane kot možne kandidate za letošnje volitve. Evidentirali smo take, za katere vemo, da so pripravljeni delati in da so tudi razgledani. Upoštevali smo tudi, da smo sorazmerno zastopali člane raznih organizacij pa tudi mladino, ženske in vodstvene delavce v OZD. Preseneča pa me, daje koordinacijski odbor pri SZDL pri izdelavi kandidatne liste izpustil veliko starejših, a izredno aktivnih evidentiranih z naše liste, tudi take, ki so v sedanjem mandatnem obdobju dobro delali. Tako so izpadli trije rezervni vojaški starešine, 4 člani ZZB in več komunistov. Seveda so tudi iz teh organizacij tovariši ostali na kandidatni listi. Po moji sodbi so ostali predvsem taki, ki so bolj malo aktivni. Zato sklepam, da se bodo nekatere stare pomanjkljivosti spet ponavljale."
Delegati nimajo dovolj vpliva
..Delegati nimamo posebnega vpliva na odločitve skupščin SIS. Naše pripombe so redke. Sprejemamo v glavnem take sklepe, kot so bili predlagani v materialu, ki smo ga dobili za sejo."
Tako meni Janez Merhar, ki je vodja združene delegacije v tozdu Inles Ribnica za zbore uporabnikov v samoupravnih interesnih skupnostih za zaposlovanje, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, telesno kulturo, otroško varstvo in socialno skrbstvo.
„Sodražani so imeli na primer veliko pripomb in zahtev v skupnosti otroškega varstva, ker bi radi nov vrtec. Doslej jim še ni uspelo. Lažje pa smo zgradili v Ribnici plavalni bazen, vendar ga pa ne uporabljamo."
Janez Merhar
V združeni delegaciji je 14 delegatov, v posameznih skupščinah pa imajo po eno delegatsko mesto. Za vsako sejo dobe le po en izvod materiala.
„Na prvo sejo delegacije so od 14 delegatov prišli le trije. Slučajno sem dobil gradivo kar za tri : seje skupščin in tako je vsak dobil material za eno skupščino. Potem smopa kar določili stalne delegate za posamezno SIS. Izbrali smo bolj resne. Najpogosteje pa sem moral na sejo kar sam. V tednu dni ali nekaj več se običajno zvrste seje. vseh SIS? Takrat bi morali delegati delati le na teh vprašanjih in delno zanemariti proizvodnjo."
Ob zaključku je še povedal, da povratnih informacij ni; da o materiali preobširni; da za razpravo o gradivih SIS ne sklicujejo posebnih sestankov z volilci, pač pa jih včasih vsaj delno le obravnavno z volilci skupaj z drugimi zadevami.
V Dolenji vasi plešejo
Razen folklore še vaje za standardne in disko plese
Daleč naokoli je znano, da Dolenje vaščani prizadevno delajo na kultumo-zabavnem področju, in to v okviru svojega KUD „France Zbašnik". Pri tem KUD že pet let uspešno dela folklorna sekcija, ki jo vodi Cveto Križ iz Kočevja. Skoraj ni večje prireditve na ribniškem območju, da na njej ne bi slišali Cvetove harmonike in videli mladih ,JLončaijev“, ki plešejo v nadornih nošah.
Mladinska organizacija iz Dolenje vasi pa je v začetku februaija organizirala v sodelovanju z ribniško vojaško enoto plesne tečaje. Tako so mladinci že utečeno sodelovanje z vojaki na področju športa in kulture razširili še na ples. Plesni tečaj namreč vodi plesni učitelj Dragan
Simonovič iz Beograda, ki služi zdaj vojaški rok v Ribnici. Tečaj bo trajal vse do maja, se pravi dobre tri mesece, na njem pa se bodo mladi naučili standardne in disko plese.
Mladi Dolenjevaščani menijo, da bo ples še bolj zbližal mladino s tega območja in jo -hkrati pritegnil k ostalemu mladinskemu delu. Mladinska organizacija v Dolenji vasi šteje -namreč kar 130 članov, med katerimi pa jih komaj petina sodeluje pri raznih delih.
M OLAVONJIC
SPOSOJENO TRNJE
V pomanjkanju papirja bomo izdajali tudi ustne časopise.
(Iz ASA)
Več živine, manj dela
Tuje izkušnje prilagojene lastnim potrebam
Kmet Franc Andoljšek iz Velikih Poljan jsicer star že 80 let, pa se je kljub temu odločil, da bo v sodelovanju s sinom Jožetom, ki je kmetijski inženir, in kmetijsko zadrugo Ribnica uredil sodoben hlev za 30 glav živine.
Danes je hlev že pod streho, dokončan bo do konca tega leta, napolnjen z živino pa v letu 1983. Tudi silos je že do polovice narejen.
V hlevu ne bo molznic, ampak mlada pitana živina, ki bo prosta v štirih boksih (v vsakem bo prostora za 8 glav). Živina bo na rešetkah in kidanje gnoja ne bo potrebno, živina pa bo kljub temu čista. Tudi krmila se bo živina v glavnem sama, saj bo pozimi lahko hodila sama v silos jest, poleti pa bo na paši. Seveda bodo v hlevu tudi napajalniki.
Sin Jože Andoljšek pravi: „Takih hlevov pri nas še ni veliko, oz. je le nekaj podobnih. Naš je izdelan bolj po moji zamisli, saj smo koristno izrabili celo nagib zemljišča. Dohodek bo v začetku majhen. K temu bo pripomogla tudi stalna dražitev sena, saj je cena porastla že od
1,50	din zkilogram na 4 din. Če ne bo hkrati porastla tudi cena
pitani živini, se pitanje ne bo splačalo, čeprav je hlev še tako sodoben. Morda bo le nekoliko bolje v kasnejših letih, ko bomo vse potrebno seno pridelovali na domači kmetiji."
J. PRIMC
Jože Andoljšek: „Zdaj redi oče pet glav živine, ko bo hlev dograjen, pa jih bo 30. Hlev bo najsodobnejši, kakršne sem videl v Avstriji in Italiji, pri nas pa le na Planini pri Sevnici, podoben manjši hlev pa še na Gori nad Sodražico." (Foto: Primc)
Tudi za šivilje topla malica
Uspešno delo sindikata v majhnem kolektivu — Utrditi samoupravljanje
V ribniški občini se nadaljujejo občni zbori osnovnih organizacij sindikata. Trajali bodo predvidoma do konca meseca, le v izjemnih primerih pa bodo še v marcu.
V ..Šivalnici" v Loškem potoku, ki je obrat Bombažne tkalnice in predilnice Tržič, so ugotovili, da je njihova sindikalna organizacija dobro delala. Njihova osnovna organizacija je tako organizirala razprave o vseh samoupravnih aktih, ki so jih sprejemali v okviru tozda in delovne organizacije. Bila je tudi pobudnik za doseganje večje produktivnosti in s tem tudi socialne varnosti delavcev. Uspešno se je vključevala v delovanje delegacij. Delo te osnovne organizacije sodi med boljše v občini.
V programu bodočega dela so zajeli še nadaljnje .utrjevanje samoupravljanja pa tudi še tesnejše sodelovanje s krajevno skupnostjo. Posebne programe imajo za delo na področju športa in rekreacije. Še pred leti delavci tega kolektiva sploh niso odhajali na letni dopust, zdaj jih vedno več letuje na morju.
Največji uspeh kolektiva pa je, da bo končno le uspelo zagotoviti
tople malice. Prostore za jedilnico in drugo, kar je v zvezi s tem potrebno, so si v glavnem že uredili. S potoš-kim tozdom Inlesa pa so se dogovo-
rili, da bodo od 1. marca dalje inlesovci kuhali za člane kolektiva „Šivalnice“ tople obroke.
J. S.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ - V prostorih doma JLA v Ribnici je bila pred kratkim odprta razstava fotografij članov skupine „Šolt“ iz Ljubljane. S svojimi deli so se predstavili avtorji: Peter Kosmač, Oskar Dolenc, Dragan Arrigler, Tone Stojko, Marjan Smreke, Mitja Vidmar, Janez Bogataj, Miroslav Zdovc, Miško Kranjec, Lado Jakša, Janez Korošin, Marjan Dobovšek, Zoran Vogrinčič, Tihomir Pintarič, Tomaž Brivelj, Božidar Dolenc, Bojan Arrigler, Fran Vršnik in Dragotin Horvat.
KMALU SE ENA IGRA - Mladi iz Dolenje vasi tesno sodelujejo s svojo krajevno skupnostjo, se pravi tudi s starejšimi občani. Skupno so
POPRAVLJAJO VODOVOD -Vodovodna skupnost Sušje bo letos kasirala po 150 din vodarine na občana, na glavo živine in na avtomobil. Tako zbrani denar bodo porabili za obnovo svojega vodovoda, in sicer za odsek od Vinic do Za-potoka. Lani so tudi obnavljali svoj vodovod, in sicer od Vinic do Sušja. Denar za lansko obnovo so zbrali člani te vodovodne skupnosti sami, in sicer skupno kar nad 300.000 dinarjev.
KOMUNALA. VEC DISCIPLINE
Potrebna bo večja delovna disciplina, posamezniki pa bodo i.iorali spremeniti svoj odnos do strojev, naprav in orodja, se pravi do osnovnih sredstev. To so ugotovili na občnem zboru osnovne organizacije sindikata ..Komunala" Ribnica. Sindikalna orgnizacija razpravlja o vseh predlaganih pomembnih odločitvah v delovni organizaciji in daje nanje pripombe. Dobro so poskrbeli tudi za letovanje članov kolektiva na morju.
Zvedeli smo, da študirajo še eno igro, s katero se bodo v kratkem predstavili. Razen tega so mladi iz Dolenje vasi organizirali to zimo smučarske izlete na Koblo in Zatr-nik.
POPIS PADLIH - Te dni so začeli v ribniški občini popisovati padle in umrle borce NOV pa tudi aktiviste in internirance. Zbrane podatke bodo objavili v zborniku, ki bo izšel jeseni in bo namenjen počastitvi 900-letnice Ribnice.
— Zakaj tako rad hodiš na rokometne tekme?
— Ker le tu lahko tulim, skačem, trobim in celo psujem, pa me ne bo ničhe proglasil ne za nekulturnega občana in ne za pop pevca.
REŠETO
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, SOKOLSKA 1 URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING
Četrtek, 18. februarja - Simeon Petek, 19. februarja — Konrad Sobota, 20. februarja	Leon
Nedelja, 21. februarja	Irena
Ponedeljek, 22. februarja - Marjeta Torek, 23. februarja Pust . Sreda, 24. februarja - Matija Četrtek, 25. februarja — Aleksander
LUNINL MEN L
23. februarja ob 22.13 mlaj
BREŽICE: 19 in 20. 2. ameriški barvni film Plava laguna. 21. in 22.
2.	ameriški barvni film Nekdo je ubil njenega moža. 23. in 24. 2. ameriški barvni film Mož na preizkušnji.
KOSTANJEVICA: 20. 2. ameriški film Meteor. 21. 2. jugoslovanski film Bog je umrl zaman.
NOVO MESTO KINO KRKA: Od 19. do 21. 2. ameriški barvni film Xanadu. 22.‘ 2. slovenski film Trenutki odločitve. 23. 2. slovenski film To so gadje. 24. 2. slovenski film: kratki filmi Ivana Marinčka. 25. 2. slovenski film Let mrtve ptice.
SEVNICA: 19. 2. jugoslovanski film Partizanska šola - Široko je listje. 20 in 21. 2. ameriški film Peti mušketir. 24. in 25. 2. nemški film Letovanje v Grčiji.
ni
SLUŽBO DOBI
FRIZERKO z nekaj' prakse zaposlim. Salon , JELKA", Novo mesto.
POŠTENO DEKLE z veseljem do dela v gostilni zaposlimo takoj. Pogoj dokončana osemletka. Hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. GOSTILNA MLAKAR, Lož 52, Stari trg pri Ložu, telefon (061) 797 052.
KV NATAKARJA sprejmem takoj v redno delovno razmerje. Za hrano in stanovanje preskrbljeno OD
10.000	din. Oglasite se na naslov Gostilna	„PR1 JERNEJU",
Marko Jeršin, Pokopališka 17, Kranj Kokrica, telefon (061) 24 134.
STANOVANJA
SOBO oddam dvema dijakinjama. Naslov v uprav? lista (603/82).
Motorna vozila
R 10. registriran do septembra, počen' prodam. Naslov v upravf lista (600/82).
vW, letnik 1967, v voznem stanju, neregistriran, prodam. Cena po dogovoru. Franc Borštnar,' leper-jek, Tržišče.
126 P, letnik 1976, prodam. Jože Ccšnovar, Ardro 10 (Vel. Trn), Krško.
ZAPOROŽCA ugodno prodam. Panjan, Dragatuš 1, telefon 57-326.
ZASTAVO 750, letnik 1975, registrirano do 7. 2. 1983, prodam. Merica Kržan, Gubčeva 8, Brežice.
ZASTAVO 101, letnik 1975, neregistrirano, poceni prodam. Naslov v upravi lista (601/82).
ZASTAVO 101, letnik 1978, plinska naprava, dodatna oprema, prodam. Telefon 69 709 od 7. do 14. ure.
ZASTAVO 750, letnik 1972, ugodno prodam. Telefon 25-694.
ZASTAVO 750, letnik 1972, obnovljeno, registrirano do novembra 1982, prodam r rane Jordan,
Čisti breg 7, 68310 Šentjernej.
ZASTAVO 750, letnik 1975, v nevoznem stanju, prodam. Anton Mausar, Dobindol 34, 68323 Uršna sela.
DIANO, letnik 1977, modre barve, registrirano do 31. decembra 1982, gume, tla in pragi novi, prodam. Ponudbe vsak dopoldan na telefon (068) 24 - 200.
ALFA ROMEO, letnik 1968, prodam Foršček,' Adamičeva 34, Novo mesto, telefon 21-010.
ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do konca leta, prodam. Ogled po 14, uri. Tone Pirc, Cesta herojev 32 (novi blok), Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1971, poceni prodam. Okvara dinama, sicer dobro ohranjena. Jože Tisov, Pristava 4 pri Stopičah.
ZASTAVO 101, malo karambolira-no, registrirano do avgusta 1982, nujno prodam. Cena 2 M. Gradac 66, Bela krajina.
126 P, letnik 1976, prodam Ogled po 15. uri. Dušan Kmet,Šegova 6, Novo mesto.
ŠKODO 110 L, letnik 1972, v zelo dobrem stanju, prodam. Ogled možen vsak dan po 15. uri. Ivan Kodrič, Vrhovska vas 8, Cerklje ob Krki.
ZASTAVO 750, letnik avgust 1977, prodam. Vinko Plankar, Pod Trško goro 44, Novo mesto.
R 4, letnik 1974, v dobrem stanju, prodam. Slavko Vidmar, Stopiče 64.
LADO 1200, letnik 1972, v dobrem stanju, prodam. Informacije na telefon (068) 25-068.
R 4, letnik 1978, prodam Vidmar, Dolenja vas, Otočec.
126 P, letnik 1978, ugodno prodam Informacije na telefon 25-565 od 15. do 19. 'are.
GOLF, letnik 1977, prodam Telefon dopoldne 21 -407.
FIAT 850 specila, v voznem stanju, neregistriran, ugodno prodam la-nez Saje, Gubčeva 19, Novo mesto.
OPEL KADET, letnik 1965,, kompleten ali po delih, prodam Franci Kerin, Vel. Podlog 28, Leskovec.
FIAT 126 P, letnik 1977, prodam Janez Knapič, Cesta herojev 30/5, Novo mesto.
R 4, garažiran, letnik 1979, ugodno prodam. Telefon 22-989.
ZASTAVO 750 LE, letnik 1981, prodam ali zamenjam za ZASTAVO 101, isti letnik, z doplačilom Telefon 24-413.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski.list, Novo mesto
USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organizacije 960 din - Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških dolarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zari'ji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 ..used 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase vetje do preklica cenik št. 13 od 1.11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (Št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
FEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu' 52100—603 -30624 — Naslov uredništva 68001 Novo mesto. Glavni *r9 1 < P- p. 33 (telefon (068) 23—606 — Naslov uprave Jenkova 1,p. p. 33 tel. (068) 22—365 — Naslov ekonomske propagande in malih oglasoč: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni. stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list, oddelek grafične priprave Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
KOMBI ZASTAVA 430 K, letnik.
1978, registriran do 12. januarja 1983,'prodam po zelo ugodni ceni. Kličite po telefonu (068) 75 - 5 78 v večernih urah.
ZASTAVO 101, letnik 1976, z obnovljeno karoserijo in'motorjem, registrirano do januarja 1983, prodam. Avbar, K Roku 15 (Šmihel), Novo mesto, telefon 22 669.
DUCATI 250, Huscjvamo 250, Arni 8, neregistriran, lahko po delih, prodam. Brane Uherruk, Otočec 48.
FIAT ZASTAVA 645 AD, letnik
1979, registriran, 'n RENAULT 16, letnik 1971, registriran, prodam. Ogled vsak dan popoldne. Janez Kastelic, Žabja vas 36, Novo mesto, telefon (068) 22 -993.
126 P, letnik 1977, registriran do 1983, zelo dobro ohranjen, in motorno žago prodam. Vinko Guštin, Križcvska vas 10, Metlika.
126 I1, letnik 1977, motor 1981, prevoženih 10.000 km, prodam. Pokličite na telefon 58 165.
j; Kmetijski stroji ji
55	■■
s::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
ZETOR 2511, vozen, prodam. Alojz Bajc, Goli vrh 1, Raka, telefon 75-581.
PRODAM malo rabljen premični molzni stroj in žago Stihi 0,51. Jože Grabnar, Mali kal 6, Mirna peč.
PRIKOLICO za prevoz živine, novo, prodam. Krevs, Mirna peč 109.
KOSILNICO BCS in kotel za žganjekuho (200' 1) prodam. Kastelic, Žabja vas 39, Novo mesto.
TRAKTORSKO PRIKOLICO, enoosno, prodam. Slavko Vene, Pod Trško goro 21, Novo mesto, telefon 25 -915.
OBRAČALNIK MARATON za kosti nico BCS in koso za traktor Ursus prodam. Matija Lasič, Otok 5, 68332 Gradac.
P R O D A M
MIZARSKI STROJ Hoby, nov, kombiniran, ugodno prodam. Alojz Hosta, Sela 6, 68310 Šentjernej.
KOZOLEC prodam po ugodni ceni. Anton Hafner, Gunte 8 pri Brestanici.
PRODAM 3000 kosov nove strešne opeke Novi Bečej (Polet). Stanko Pfiege, Mrtvice 44, 68273 Leskovec, telefon (069) 72-453.
HARMONIKO znamke Hohner, tri-inpoltonsko, navadno, prodam. Marjan Hočevar, Gorenja vas 20, Šmarješke Toplice.
HI F1 kombinacijo HITACHI (2 x 40 W) z zvočniki (50/70 W - 40 hm) prodam. Telefon 23-539.
400 klanih kostanjevih obdelanih kolov prodam po zelo ugodni ceni. Vidmar, Gumberk 4, Otočec.
PRODAM radio Savica, TV panorama -polux (črno-beli), pralni stroj Gorenje, štedilnik (4 električne plošče), štedilnik na trdo gorivo. Informacije vsak dan od
15. ure dalje na telefon 23-251.
PEVSKO OZVOČENJE „H H”
(100 W) in mikrofon „SHURE ' prodam. Informacije v oglasnem oddelku Dolenjskega lista (602/82).
ARMATURNE MREŽE (9x6) prodam. Ždinja vas 26, 68222 Otočec.
PSA novofundlanca, brez rodovnika, starega eno leto, prodam. Telefon 22-989.
GOSTINCI! Ugodno prodam malo rabljeno gostinsko opremo: točilni pult, omizje, igralne aparate. Naslov v upravi lista (604/82).
SPALNICO z jogijem, zelo ohranjeno, prodam zaradi selitve. Cena ugodna. Janez Kotar, Nad mlini
16. Novo mesto, telefon 25-724, ali 21- 926.
RABLJENE PLOHE, deske in morale, ugodno prodam. Ogled od 15. ure naprej. Naslov v upravi lista (60S/82).
SEDEŽNO GARNITURO Nada Meblo N. (trosed je lahko postelja) in dva fotelja prodam. Naslov v upravi lista (606/82).
VOZIČEK za dvojčka (kombiniran, globoki in športni vložki), Trcbu-ra prodam. Naslov v upravi lista (607/82).
GRADBENI MATERIAL Teroterm PŽ za 300 m2 prodam. Vprašajte na telefon 61-020.
DROBILEC za koruzo (šrotar) Lifam prodam po zelo ugodni ceni. Senica, Obrh 11, Dolenjske I oplicc
PRODAM omaro Triglav, kotni kavč Javor, klubsko mizo in garderobne omare. Ogled od 16. do
17. ure. Matija Jerančič, Maistrova 16, Novo mesto.
PRODAM tri bele prašiče, težine od 110 do 130 kg. Martin Gazvoda, Gabrje 39, Brusnice.
TERMOAKUMULACIJSKO in KRUŠNO PEČ prodam. Telefon 21' 970.
PRODAM motorno žago, moped avtomatik, okopalnik, gramofon s 140 ploščami, vse v dobrem stanju. Naslov v upravi lista
(608/82).
POCENI PRODAM kopalno kad, WC školjko in skoraj novo preprogo (3,50 x 4 m). Angelca Mila-vič, Šolska 15, Novo mesto, tel. 24-866.
PRODAM večjo količino hlevskega gnoja. Alojz Drobež, Gorenja Gomila 2, 68220 Šmarješke Toplice.
DIATONIČNO HARMONIKO, tovrstno C, F, B (Železnik), nujno prodam. Anton Smolič, Preska 16, 68211 Dobrnič.
PRODAM ležišče (postelja) in otroško posteljico. Daničič, Regerča vas 144, Novo mesto.
PRODAM rabljeno spalnico, kavč in dva fotelja. Zupančič, Ragovska 9/a, Novo mesto.
KRAVO, brejo, prodam. Kastelic, Gor. Podboršt 11, Mirna peč.
TRIMO PLOČEVINO MS bele barve (100 m2) in 1000 modelarnih blokov (30 x 20 x 15) prodam. Anton Božič, Vavta vas, Straža, telefon 84-558.
PRODAM električni štedilnik, pomivalno korito, visečo omarico in delovni pult. Naslov v upravi lista (599/82).
K U P I IVI
STAREJŠO HIŠO v krški občini kupim. Naslov v ■ upravi lista (597/82).
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, lahko v okvari, in žrebico, staro okoli leto dni, kupim. Jože Vrhove, Pod gozdom C. IV/15, 61290 Grosuplje, telefon (061) 772-314.
KUPIM za adaptacijo primerno podstrešje. Telefon 21-826/363 (dopoldne) ,
NAKLADALKO za seno kupim. Prodam zadnji del pasqualija. Martin Brodarič, Rosalnice 6, Metlika.
KUPIM električni betonski mešalec znamke „Brestanica”. Telefon 23- 633.
KUPIM njivo (do 30 arov) med Šmihelom, Birčno vasjo in Stransko vasjo. Avbar, K Roku 15 (Šmihel), Novo mesto, tel. 22 -669.
PRODAM 16 a vinograda in 18 a travnate površine z zidanico v Čužnji vasi pri Trebelnem. Naslov v upravi lista (598/82).
MARTIN REBERŠAK iz Blatnega 42, Globoko, obžalujem žaljivke, ki sem jih izrekel zoper Marijo RIBIČ iz Blatnega 41, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
JOŽE ŠPELKO, Dol. Kot 10, Žužemberk, prepovedujem Francu Puclju iz Dol. Kota 11 pašo kokoši po mojem vrtu in hojo po mojih parcelah. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
SLAVKO KRAMZAR, Čanje, Blanca. preklicujem žalitve Rudija Bromšeta in se mu opravičujem.
BARBARA MALI, Dol. Suhadol 13, Brusnice, prepovedujem sosedu Alojzu Sašku iz Dol. Suhadola 12 pašo kokoši, hojo sin vsako odlaganje odpadkov (drv) na mojem vrtu (parcelna številka 70/2). Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
JOŽICA PUNGERČAR. Radovlja 12, Šmarješke Toplice, prepovedujem Jožefi in Francu Pungerčar prodajati ali oddajati karkoli iz posestva. Kdor bi kaj vzel ali kupil, ga bom sodno preganjala.
r^OBVESTlLAl
Dragi mami PEPCI MRGOLE iz Zbur pri Šmarjeti za njen 73. rojstni dan želijo vse najlepše hčerki Pepca in Marica, sinova Franci in Janez, šest vnukov in pravnuk Uroš.
Dragemu možu, očetu iri staremu/ očetu FRANCU POVŠETU iz* Dobindola 2 1 pri Uršnih selih želi-] jo za 60. rojstni dan obilo sreče, j zadovoljstva, največ pa zdravja njegovi: žena Marija, sin Franci,-hčerka Marica z družinami.
Dragi in skrbni mami PEPCI BAN iz Vel. Brusnic 71 iskrene čestitke za 70. rojstni dan z željo, da bi bila zdrava in srečna v krogfi svo- > jih domačih. Otroci z družinami.
Dragi mami FRANCKI JERŠIN iz Jelš 6 pri Otočcu želi za 76. rojstni dan vse najboljše, predvsem pa zdravje, vseh osem otrok z družinami, dvajset vnukov in pravnukinji Zvezdana in Maja.
STANOVANJSKO HISO v centru Črnomlja prodam. Možnost delnega plačila z osebnim avtomobilom ali kamp prikolico. Informacije po telefonu (061) 451-130 vsak dan od 17. do 19. ure.
PARCELO v bližini Drage, primerno za vikend, prodam. Bele, Draga 7, Šmarješke Toplice.
VINOGRAD (10 arov) na žici prodam, Dostop mogoč z vsakim vozilom. Lepa sončna lega. Pavla Bergant, Iglenik 9, 68212 Velika Loka.
VINOGRAD z nedograjeno zidanico ali samo del vinograda v Slatenski gori (Hribih) prodam. Anton Bojane, Mala Cikava 4, Novo mesto.
VINOGRAD z zidanico na Dvoru pri Žužemberku prodam. Zupančič, Stavča vas 20, Dvor.
PRODAM 6 arov vinograda in 3 are košenice v Lubancu, v bližini trgovine na Uršnih selih. Preko vinograda gre napeljava elektrike. Dostop z vsakim vozilom Jože Zupančič, Selišče 5, 68350 Dolenjske Toplice.
KMEČKO HIŠO, leseno, v dobrem stanju, pokrito s strešno opeko, primerno za izdelavo vikenda, v velikosti 8,5 x 5 m, prodam, lože Črnič, Eučkovci 5, 68341 Adlc-šiči.
VINOGRAD v'Smolenji vasi prodam po ugodni ceni. Primerno za gradnjo vikenda. Anton Mali, Krka 13, Novo mesto.
ENODRUŽINSKO HIŠO v Krški vasi, Skopice 12, 2. km od Ča-teških Toplic, prodamo. Potrebna je še nekaj popravil. Ogled možen 21. februarja od 11. do 16. ure na kraju samem.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da montiram stavbno pohištvo, stenske in stropne obloge. Obloge nabavim sam po 330 do 420 din za 1 m2 (bor in smreka). Priporoča se JOŽE BAŠELJ, Rimska cesta 19, Trebnje.
RAZNO
Pri zahvali za JANEZA ŠIŠKA s Tolstega vrha, ki je bila objavljena v prejšnji številki, je bila pri žalujočih izpuščena hčerka Marija z družino.
STAREJŠI FANI' s svojo hišo, nekaj zemlje, nekaj gozda, v bližini avtobusne postaje, želi spoznati dekle srednjih let, lahko z enim otrokom ali mlajšo vdovo. Samo resne ponudbe pošljite pod šifro: „ZADOVOLJNA’ .
PROSTOR v, individualni novo-„ gradnji (IV. fazd) na širšem področju Novega mesta, primeren za skladišče, oddam v najem od aprila dalje. Informacije na telefon (068) 23-305 vsak dan med
16.	in 20. uro.
V času od 4. do 10. februarja sdv9 novomeški porodnišnici rodile: MflM ka Šircelj iz Rihpovca - Petro, Maf ja Bulič iz Sadinje vasi - Lidiji Ivanka Hrovatič iz Koroške vasifiS Dejana, Anica Matko z Dolenjih Ha mene - Tino, Stanka Ribarič iz 1 manja - Dejana, Kristina Grduti Zilj - Mirana, Vera Bartolj z Vrha Bojana, Andreja Rifelj iz Lešmce.3 Mateja, Zdravka Čuk iz ČrnomljajH Nino, Anica Šuklje iz Metlike - JPJ mona, Jelka Podbršček s Trške g<gn - Alenko, Marija Šneijer s Sela P[,l Dragatušu - Roberta, Jelka Ramd^l iz Bojanjc vasi - Tino, Vilma Vircd| Trebnjega - Natašo, Marica Gj voda iz Konca - dečka’ in SlavW| Matičevič z Rateža - d ečka. Čestt tamo!
NA PROIZVODNEM DELU
Učenke prvih razredov usmelj nega izobraževanja tekstilne strdj iz Beti so te dni na proizvodnem i lu, kjer ne spoznavajo samo san upravne in proizvodne organizirati sti delovnih organizacij, ampak tU delajo. Proizvodno delo opravljajov Kometu, novomeškem Novoteksujfl v Beti. Inštruktorji so bili na njih! prihod dobro pripravljeni, izobralj valni center Beti pa je poskrbel 1| povezave šole s proizvodnjo. UčejtF ke srednjega programa bodo opravljale proizvodno delo dva tedna, učenke skrajšanega programa pa tli-
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 72. letu za vedno zapustila naša druga sestra in
teta
ANTONIJA BEVC
iz Brezij pri Tebelnem
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Brezij in Globočdola in vsem ki so nam v težkih trenutkih pomagali ter sočutvovali z nami, pokojni podarili vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem, župniku pa za opravljeni obred.
Žalujoči: brata, sestre ter ostalo sorodstvo
Utrgaj belo si planiko, iz naše zemlje zrasla je,
. v njej je vsa ljubezen moja, ki me vlekla je t> gore.
ZAHVALA
V	*	/	«
V 19. letuje v gorah tragično preminila naša hčerka, Sestra in vnukinja
MAJDA RAJAR
študentka I. letnika fakultete za gradbeništvo iz Gor. Ponikev 21 pri Trebnjem
Ob prerani izgubi sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, pokojni Majdi podarili vene-in cvetje ter jo tako številno spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sosedom, posebej Kukenhergerjeviin in Gutlibovim, Alpinističnemu odseku Novo mesto, GRS Kranjska gora, UJV Trebnje, DO in ZSMS Trimo Trebnje, DO Novoteks, OO ZSMS Ponikve, želežniškemu pevskemu društvu, nekdanjim sošolcem, župniku /a opravljeni obred ter planincem za ganljive besede cb odprtem krogu.
Žalujoči: mami, ati, brata Lojze in Maijan, stari ata ter ostalo sorodstvo
-I
v
ik
i-
3.
CA
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta in brata
ALOJZA
MEDICA
iz Verduna 4 pri Uršnih selih
iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem •<n znancem, ki so pokojnega v lepem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in osebju pljučnega oddelka Bolnišnice Novo mesto za nego in pomoč, podjetjem Bor Dolenjske Toplice,‘Novoles Straža, Pionir Novo mesto, Gozdni obrat Crmošnjice za vence, GD Dobindol za vence in poslovilni govor, enako vaščanu Zupančiču za govor in ZB za venec. Vsem fe enkrat hvala! '
f **
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 74. letu je prenehalo biti srce našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica
ALOJZA CIMERMANČICA
iz Vinje vasi 8
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in sindikatoma Iskre Šenjternej ter Splošne bokiice Novo mesto za podarjene vence in izrečeno sožalje. Iskrena hvala župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojnega tako številno spremili na zadnjo pot.
Žalujoči: žena Marija, sin Jože, hčerke Marija, Anica, Vera z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dobrega brata, bratranca, strica in svaka
STEFANA ŠUŠTARŠIČA
upokojenega krojača iz Novega mesta, Ob Težki vodi 6,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaščanom, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani in nam pomagali, izrazili sožalje ter nas tolažili in bodrili. Zahvaljujmo se tudi župniku za lepo opravljeni pogrebni obred, tople poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babica, tašča, sestra in teta
ANA KLOBUČAR
iz Gor. Mraševega 3
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, Francki Šušteršič za nesebično pomoč, podarjeno cvetje in vence. Zahvala velja ZB Straža, PTT Krško, Kovinarju Novo mesto, mizarstvu Šibelja, Komen. Hvala vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Franc, hčere Justina, Anica, Fanika, Elka, Milka, snaha Veronika, brat Matija, vsi z družinami, ter ostalo sorodstvo
	ZAHVALA Ob boleči izgubi najine drage mame • •	
	ANE PAPEŽ	.
	iz Novega mesta	
	se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Iskrena hvala Mladinski knjigi iz Novega mesta, TOZD železniSkega prometa iz Novega mesta in sodelavcem, sosedom, znancem, številnim sorodnikom, pevcem in duhovniku za opravljeni obred. Posebej se zahvaljujemo dr. Vodniku za vso skrb in prizadevanje v zadnjih dneh njenega življenja.	
	Žalujoči: hčerki Saša in Milena	
ZAHVALA
Ob boleči resnici, da nas je prerano in za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama
ZORKA PAVLIN
z Mirne 54
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, posebno pa družini BEC z Mirne, ki §o nam izrekli sožalje, pokojnici poklonili cvetje ter jo spremili na zadnjo pot. Hvala kolektivu 1MV Mirna, IMV Novo mesto, kolektivu Kolinske Mirna, povcem in duhovniku za opravljeni obred.
Z globoko žalostjo v srcih: vsi njeni
ZAHVALA
"Ob boleči resnici, da ni več med nami našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta in brata
l
ANGELA GABRIJELČIČA
se srčno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga tako številno spremili na zadnji poti in se poklonili njegovemu spominu. Hvala vsem za pismene in ustne izraze sožalja in za darovano cvetje in vence. Zahvaljujemo se govornikoma Jožefu in Stibriču za tople Poslovilne besede, krajevni organizaciji' ZB in SGP Pionir Novo mesto ter pevskemu društvu Dušan Jereb za prelepe ganljive pesmi. Iskrena zahvala osebju Splošne bolnišnice Novo niesto, posebno zdravnikom dr. Vodniku, dr. Novakovi, dr. Starcu in dr. Lučevu za skrb in toplino v zadnjih letih. Njegova beseda je utihnila — misel bo ostala!
Vsi njegovi
1
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta
ALOJZA FABJANČIČA
s Senovega
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se poslovili od njega in ga spremili na zadnji poti, sorodnikom, sosedom, znancem, gasilskemu društvu Senovo, godbi in peVcem s-Senovega, kolektivom Metalne Senovo, Elektrarne Brestanica, Tovarne elektroakustičnih naprav Djurdjevac za vence in cvetje ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Ljubi naš Jože, že leto dni.v grobu spiš, a v naših srcih še živiš Ne mine ura, dan, ne noč.
Povsod v mislih si navzoč.
VSPOMIN
Minilo jc leto žalosti in trpljenja, odkar si tako nenadoma in mnogo prezgodaj odšel od nas, ljubljeni mož, oče, sin, brat, zet, stric, svak in bratranec
JOŽE BAJUK
z Radoviče 70
Kar ne moremo verjeti, da si za vedno odšel. Ko nemo stojimo ob tvojem grobu, se utrne misel: „Glej, kako smo si blizu, vendar tako strašno daleč, da ne seže noben klic tebe, ljubi naš atek! Lepo je bilo, ko si bil med nami, 'n tako boleče je, odkar smo te izgubili.“
Hvala vsem, ki nam pomagate in ste našega Jožeta ohrani-■t v spominu.
Žalujoči: vsi njegovi
'Z AH V A A
V 77. letu nas je zapustil naš ljubi mož, ata, ded, praded, tast in stric
JURIJ * MOHORKO
Šegova 7. Novo mesto
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, Rudniku Kanižarica, IMV Novo mesto, Mercatorju,- TOZD Standard Novo mesto, kolektivu stanovanjske skupnosti Novo- mesto za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter za spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in strežnemu osebju pljučne bolnišnice Novo mesto, pevcem in župniku za opravljeni
obred.	... ,
Vsi njegovi
Novo mesto, Dreieich, Geelong
UBRtŽIŠKt.j PORODNIŠNIC« ‘
V času od 6. do 12.- februarja 1982 so v brežiški porodnišnici rodile: Terezija Tomšc iz Dvorc - Joži-
Ko bi solza koga obudila,
tebe, mama, ne bi črna zemlja krila.
ZAHVALA
V 80. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, žena, stara mama, babica, sestra in teta
MARIJA FLORJANČIČ
por. Kotnik iz Bogneče vasi 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in z.Tiancem, ki ste pokojni darovali vence in jo spremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo sosedom Draganovim iz Zgornjih Češnjic. Hvala za vence Iskri Novo mesto in IMV Novo mesto. Zahvala velja tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
co, Katica Premužič iz Obrežja -Valentino, Katica Skendrovič iz Rud - Željko, Marija Pavlin iz Vrhovščaka - Marka, Marija 1-rigelj iz Jesenic - Zd enko, Višnja Ka-radžič iz Sav. Marofa - Danijela, Slavica Sajevec iz Senovega Anito, Terezija Mlakar iz Kališovca -
Tatjano, Ana Zidarič iz Globokega
— Aneja, Bernarda Koprivc iz Čateža - Ireno, Cvetka Hostnik iz Brežic
— Boruta, Anka Harapin iz Sv. Tlorijana — Nikolino, Maran Calič-Bazikian iz Zaprešiča - Milana, Nevenka l-juština iz Male Rakovice -Sretana, Dušanka Germovšek iz Za-
kota - Milana, Albina Klešin iz Gorice - Lidijo, Majda Krošelj iz Okljukove gore - Andrejo, Ružiča Zrinjan iz Medsav - Anito, Anica Nepužlan iz Radakova - Nevenko, Branka Zadiavec iz Krškega - Blaža. Čestitamo!
|8 5
Nenehno je v gibanju, zato ga je težko dobiti v pisarni. In kaj bi tudi počel v pisarni, saj kultura ne nastaja tam In tako se zdi, kot da vse, kar naredi, pride samo od sebe. V resnici pa kulturi, še posebej pa ljudem ki v njej delajo, posveča sleherno minuta, a nikoli samo od šeste do druge ure. Pravzaprav niti nima delovnega časa. Kamor gre, naj bo to šola, delovna organizacija, Ljubljana ali Beograd, najde toliko časa,da se pogovori o načrtih, ki jih imajo v trebanjski občini na področju kulture. In iz tega nvidez ne načrtnega delovanja nastajajo prireditve, predstave, srečanja, priznanj za kulturnike.
Stane Peček, ki že šesto leto opravlja naloge tajnika trebanjske kulturne skupnosti, kjer prejema plačo, in tajnika zveze kulturnih organizacij, kjer dela nepoklicno, je namreč prepričan nasprotnik vseh formalizmov. Prav zato najde stik in je pripravljen pričeti razpravo s prijazno besedo tako s kmetom ali delavcem, ki poje v njegovem pevskem zboru, kot z umetnikom, ki ga je sloves razgibanega kulturnega okolja pripeljal v Trebnje: In s to človeško širino, ki jo tako razsipno razdaja v kulturi, v teritorialni obrambi, družbenopolitičnih organizacijah, občinski skupščini, si je pridobil veliko prijateljev, ki so pripravljeni pomagati, kadar je to najbolj potrebno.
In s takim načinom dela, kjer ni v navadi zapiranje v slonokoščene stolpe, kjer ni prostora in ne časa za „glo-bokoumne razprave“ o različnih izmih, je dosegel, da
kulturna skupnost ni od občanov odmaknjena institucija, kamor vodi pot mimo strogih tajnic in skozi razkošne pisarna.
,,Pri svojem delu se držim načela, da moramo mi k ljudem če oni ne pridejo k nam, “ pravi. „In prav tu je še veliko dela. Kultura kljub razvoju, ki ga je dosegla v zadnjem času, kar pa je plod dela številrih ljudi, še ni postala potreba vseh ljudi. In škoda je velika, saj ljudje pogosto še tistega ne izkoristijo, kar s prispevki plačujejo. Mi pa moramo iti po poti, ki nas bo pripeljala, da bo kultura potreba vsakega delovnega človeka. In to ne samo kultura, ki jo bomo enačili z visoko umetnostjo, ampak tudi kultura v odnosu do življenjskega, delovnega okolja. “
v;
•• š
C
%
%
%
%
*
H
%
%
LJUBKO, TODA LE NA POGLED — Okrog 200 ovac se je 9. februaija popoldne paslo tik Dvora na livadi med cesto in vinogradi. Z njimi je bilo nekaj redkobesednih gonjičev, od katerih je bilo moč izvedeti le, da so prišli s Kočevskega. Pogled na tolikšno čredo je bil za popotnika ljubek, lastnik parcele pa je najbrž gledal z jeznimi očmi. (Foto: R. Bačer)
Letošnji Pust po dolenjsko
Tradicionalne pustne karnevale tudi letos pripravljajo v Kostanjevici, Gradcu inŠentjer neju - Selmarji se držijo stoletnih navad, „mački" bodo postavili carino, v Šentjerneju
Zaupanja v svoje delo hi deležen samo v domači občini, kjer z ženo, ki je tudi glasbenica, sodelujeta ne samo pri pevskih zborih in lutkarjih, ampak povsod, kjer je nujna pomoč potrebna. Hkrati s funkcijami v trebanjski občini je še vodja delegacije Zveze kulturnih organizacij Slovenije pri republiški konferenci SZDL, član slovenske delegacije ZKO v Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij Jugoslavije in predsednik odbora ZKOS za stike s tujino. Pevcem njegovih treh pevskih zborov z Mirne pa tudi ne bi bilo prav, če njihov Stanc ne bi deloval tudi v strokovnem svetu šentviškega Tabora pevskih zborov, saj je v vojaški glasbeni šoli dodobra spoznal trobento in kontrabas.
J. SIMČIČ
pa bo tradicionalna kurentova poroka
Na Dolenjskem na pustno nedeljo ne bodo žagali babe, preganjali hudiča in coprnic, lahko pa se bomo na treh dolenjskih pustnih karnevalih, ki uspešno nadaljujejo s tradicijo šeg in navad, do solz nasmejali. Tako zattjujejo „pcrfocenhav7,atji“ iz Kostanjevice, gradaški »mački" in šentjernejska »Kurentova oblast".
Kostanjeviški šelmaiji s svojim društvom »Perforeenhavs* se na Dolenjskem najbolj drže že stoletja starih pustnih določil. V nedeljo zjutraj bo meščane zbudila godba, ki se zbere le v času Pusta. Sledil bo oklic kurenta, prižig pustnega ognja in obisk vseh gostiln v bližnji in daljni okolici. V ponedeljek ob 18. uri bo baklada, ob 19. uri pa občni zbor „Perforcenhavza“ v kulturnem domu. Uradni del bodo zaključili z nagrajevanjem mask in plesom v restavraciji. Ljudska izročila ob prebujanju pomladi bodo oživeli v torek zjutraj z gonjenjem medveda po ulicah, zvečer pa bo promenadni koncert godbe na pihala. Blago-pokojnega kurenta bodo spravili k večnemu počitku v sredo ob 45. uri in z njegovim pokopom naznanili stabilizacijsko resnost.
po carinskih ukrepih, slabi založenosti naših trgovin, pomanjkanju rezervnih delov, nenasitnosti sisov itd. Obiskovalcem bodo na stojnicah ponujali plastično južno sadje, majhne nedrčke in hlačke, za pomiritev pa kavo, kuhano vino in žganje. Sprevod pustne povorke po črnomajskih ulicah pa pripravlja tamkajšnje pustno društvo »Presta".
NOVI FOSILI V NOVEM MESTU
Eden najpopularnejših jugoslovanskih ansamblov Novi fosili bo v ponedeljek, 22. februtja, ob 19.30 nastopil v športni dvorani v Novem mestu.
Šentjernejska »Kurentova oblast" edina v novomeški občini pripravlja pustne norčije. V nedeljo ob 9. uri bodo pripravili tradicionalni pustni sprevod kurentove poroke in pustna poročila kurentovega radia. Višek šentjernejskih pustnih norčij bo kurentova poroka, ki jo bodo ob 15. uri istega dne ponovili na novomeškem Glavnem trgu. Tokrat vabijo k sodelovanju Novomcščane in jim za najbolj duhovi; predlog, kako rešiti krizo IMV, obljubljajo najmanj liter prave dolenjske kapljice.
Poslednji
vzpon
V gorah sta omahnilj članici alpinistične odseka Novo mesto
6. februarja sta se v gora) smrtno ponesrečili članici alpi nističnega odseka Novo mesto, 18-!ctna Nada Špiler iz Krškega in 20-!ctna Majda Rajar iz Zgornjih Ponikcv pri Trebnjem Vzrok nesreče ni znan, domnevajo pa, da sta omahnili pri sestopu s Kotove Špice (2376 m).
Obe sta bili zelo aktivni * alpinističnem odseku, bili sta izkušeni alpinistki in mladinski vodnici; v gore sta krenili s polno mero znanja in dobro opremljeni. Majda Rajar, študentka 1. letnika gradbene fakultete, je bila članica odseka dobro leto, opravila je tudi alpinistično šolo ter okrog 15 zahtevnejših vzponov. Samo letos sta z Nado plezali na Grintovec, Kalško goro in Jalovec. Nada Špiler, učenka 4. letnika srednje gradbene šole v Ljubljani, je prišla k alpinističnemu odseku Novo mesto avgusta lani, a je že prej plezala. Hkrati je bila aktivna tudi v Planinskem društvu Krško in v tamkajšnjem plavalnem klubu. V alpinističnem odseku, kjer je bilo 14 članov kot sinovi in hčere velike družine, sta pustili za sabo vrzel, ki bo ostala v srcih njunih kolegov kot neizbrisen spomin na dobri, tovariški prijateljici.
M. K.
Upamo, da se letošnji Pust na Dolenjskem ne bo ustrašil resnice in da bo povedal, kaj ga je vse leto žulilo. Dobrim pogruntavščinam pa se bodo tisti, ki bodo obiskali katero od prireditev, za gotovo do solz nasmejali.
J. P.
Domač stroj cepi drva
Tudi pri nas je mogoče kupiti stroj za klanje hlodov
p
P
p
p
P
p
P
%
p
p
P
p
p
P
p
p
P
P
p
p
p
P
p
S
5
5
s
Pustno društvo »Gradaški mački" iz Gradca, ki se tudi letos uspešno dogovarja z vranoviškimi .jazbeci", pripravlja za nekaj tisoč zijal pravo pašo za oči. Letos bodo »praskali"
SPET NAŠKARADA NA MIRNI
Po štirih letih premora bodo imeli številni Miren-čani in okoličani znova izjemno priložnost, da se našemijo ali pa da snamejo maske, ki jih nosijo v vsakdanjem življenju. KUD Svoboda z Mirne bo namreč v soboto, 20. februaija, organiziralo v prenovljenem Domu TVD Partizan veliko maškarado. Prireditev se bo začela ob 19. uri, za ples pa bo igral ansambel Akord. Pet najboljših mask bo dobilo bogate nagrade.
Letos bo treba iz gozdov spraviti precej več lesa, ker je zima polomila veliko drevja. F.no izmed opravil pri tem je cepljenje hlodov, ki je, če ga opravljamo ročno, dokaj zamudno delo. Vendar je pri nas mogoče kupiti kar štiri vrste cepilnih strojev, ki jih izdeluje po lastni tehnologiji zasebni obrtnik Jože Skaza iz Slovenj Gradca.
Cepiln: stroj CF.SS - 1 je mogoče priključiti na vsak traktor z zmogljivostjo oljne črpalke 20 litrov na minuto in s pritiskom 150 barov. Ta stroj more razcepiti 30 prostor-ninskim metrov hlodov v osmih urah, hlodi pa smejo biti do 30 cm debeli in do 110 cm dolgi. Drugi ce-pilni stroj CESS - 2, ki ga je tudi mogoče priključiti na traktor, je nekoliko zmogljivejši, saj v osmih urah z njim lahko razcepimo 40 prostor-ninskih metrov hlodov, debeline največ 40 cm. Skaza pa izdeluje tudi cepilnc stroje z lastnim pogonskim agregatom, vendar so ti manj pri-
merni za zasebno rabo, saj pridejo bolj v poštev za papirnice ali tovarne ivernih plošč. Vse štiri vrste cepilnih strojev je mogoče kupiti pri Obrtni zadrugi v Slovenj Gradcu ali pri Metalki v Ljubljani. Žal naš vir informacij ne omenja, kolikšna je cena zanje.
KRHKA GLASBENIKOVA REBRA
Metličan, sicer pa udomačeni in »ukročeni" Črnomaljec Silvester Mihelčič, skladatelj in mojster na elektronski harmoniki pa ravnatelj črnomaljske glasbene šole, je imel bolj kilave počitnice. Podal se je na smučanje, vendar si je že prvi dan polomi! tri rebra. Zdaj lahko pričakujemo novo skladbo, pa ne »Kopalnico ima", ampak kaj takega kot »Rebra ima"? Se veda pa ga polomljena rebra ne ovirajo toliko, da nc bi sodeloval pri oblikovanju svoje mladinske rock opere »Maček Muri", ima pa tudi samostojne koncerte po različnih slovenskih krajih. Domov sc včasih vrne z mačkom, ki ni Muri.
Reka Sava še zadržuje steklino
Veterinarji so že v jeseni opozarjali na večji razmah stekline v času parjenja lisic. Ta čas je že tu. V sevniški občini so se odločili, da uplenjenih ali najdenih lisic z levega savskega brega poslej ne bodo več dajii v virološko analizo. Vsi odposlani novi primerki so namreč potrdili to hudo kužno bolezen. Dipl. veterinar Alojz Mihev iz Sevnice, ki je tudi predsednik komisije za zatiranje kužnih bolezni pri občinskem izvršnem svetu, navaja, da so do petka, 12. februarja, dobili potrditev o ugotovljeni steklini na vseh enajstih lisicah, odposlanih na pregled po 1. februarju. Vse te lisice so pobili ali našli ljudje na levem savskem bregu. Ostaja vprašanje, koliko časa bo Sava še zadrževala to bolezen. Veterinar Mihev navaja izkušnje Pomurcev, kjer je Mura bolezen zadrževala kar sedem let.
. Velika nevarnost za to, da bi se s steklino okužil kdo od ljudi, so mačke’, opozarja• veterinar Mihev. Kdor prinese lisico, prejme po sklepu sevniškega občinskega izvršnega sveta nagrado 1000 din. Se bolje je, da o najdeni živali obvestijo veterinar-sko-higiensko službo, ki bo lisico odstranila.
Blago iz starih skrinj
MAŠKARADA NA DVORU
Aktiv kmečkih žena pri krškem TOK Kooperacija pripravlja razstave, predavanja in tekmovanje žanjic
Aktiv kmečkih žena pri TOK Kooperacija krškega Agrokombinata je tudi letos pripravil vrsto izobraževalnih oblik za svoje članice. Izvedli so že predavanje o negi in vzgoji otrok, v sredo 24. februaija ob 16. uri pa bo verjetno precej kmečkih žena privabila v veliko dvorano občinske skupščine tema o odnosih v družini, saj bo na predavanju beseda tekla o zdravljenju nevarnega družbenega zla - alkoholizma.
mu izvoljencu, ko se je odpravljal v vojsko.
Mladinski klub Dvor priredi v soboto, 20. • februarja, ob 19. uri v klubskih prostorih tradicionalno dis-co maškarado. Presenečenj ne bo manjkalo. Izbirali bodo tudi miss maškar. Pe t najboljših mask bo nagrajenih. Za pustno razpoloženje bo poskrbel ansambel Potop.
SLAVKO MIRTIČ
t
700 GLEDALCEV ZLATE SELEKCIJE - V petek so se n« Senovem pomerili v malem nogometu člani Rekreacije 500 in Zla V selekcije, ki jo sestavljajo sama znana imena, predvsem športnik1; Po vodstvu domačinov 5:3 v prvem polčasu, ti blizu 40 minut nis®
dosegli zadetka in Zlata selekcija je zmagala'z 9:7. Pomembneje p® je, da se je v blagajni Zveze paraplegikov spet nabralo nek#
J*., uu ov JV v (/lu5uJ,u	OJIVS . IUU.IUVI ***-	*
tisočakov. Na sliki: kapetan Zlate selekcije Miro Cerar prejema rok Romana Sotleija simbol Senovega - rudarski premogom. (Foto: P. Perc)
voziček *
: Končno bi bili sklepčni
^ II. J    * .  ,' 1 .. .. .  .... ...... —      I ..	I	t	,11. rt r , .1	., . **	^	J__ .
O podrobnostih letošnjega delovnega programa, tako o predavanju o njivski pridelavi vrtnin, tekmovanju žanjic v Mladju, medobčinski razstavi kulinarike in strokovni ekskurziji, bomo še poročali. Tokrat naj opozorimo na zanimivo razstavo lz starih skrinj, ki jo bodo povezali s praznovanjem dneva žena. Razstava, ki bo odprta v leskovški osnovni šoli Milke Kerinove v soboto, 6. marca, od 13. do 19. ure in v nedeljo, 7. marca, od 7. do 16. ure, bo privlačna zavoljo številnih starih prtov, ročno izdelanih in umetelno okrašenih prtičkov, rjuh in podobnega narodopisnega blaga, ki se malce zaprašeno in obledelo skriva v marsikakšni skrinji. Med zanimivejšimi eksponati bo tudi 120 let star robček, ki ga je dekle poklonilo svoje-
Med prvimi je prirušil v kulturni dom predsednik skupščine kulturne skupnosti Repičeva draga tovariš Kultu-rič, in ker v preddverju še ni bilo nikogar, je dvakrat zapored pogledal na ročno uro, nato pa se je zazrl v reklamne filmske slike, ki so bile s selotejpom prilepljene na leseno stensko oblogo.
Kmalu za njim je prištor-kljala predsednica izvršnega odbora kulturne skupnosti tovarišica Zadirčnikova.
»Danes pa bo, kaj? “ je globoko dihaje rekla namesto pozdrava. Tovariš Kulturič se je nasmehnil, zagonetno, potuhnjeno.
Kljuka se še ni ohladila, ko
so jo ponovno segrele roke treh ljudi: dveh moških in ene ženske. *
»Poznam jih. !z Hitrotkala , so," je ocenila tovarišica Zadirčnikova, medtem ko je tovariš Kulturič še naprej buljil v s selotejpom nalepljene fotografije.
»Dobro, da smo med prvimi," so rekla usta iz skupine, ki sojo sicer poznali Repičani po uspešnih nastopih v narodnih nošah in tamburicah v rokah.
»Danes pa bo udeležba," je prišlo iz drugih ust, ki so prav tako pripadala skupini, ki se je razporedila ob steni, nasproti katere je bil prostor za prodajanje vstopnic.
, Dober večer," je pozdravil tovariš Župan in nastala je mučna tišina, molk, ki ga poznamo, kadar koli se pojavi med navadnimi smrtniki veličina z občinske, republiške ali zvezne ravni.
»Še dobre pol ure je do začetka," je hrupno izstisnil iz sebe kapelnik Violinič, vodja godalnega orkestra s preko stoletno tradicijo.
»Zadnjič vas ni bilo na skupščino kulturne skupnost', tovarišica Zadirčnikova, kajne? “ se je odselotejpil od slik tovariš Kulturič.
»Preobremenjena. Sestanki, sestanki, sestanki! Saj bi človek ponorel," se je po kratkem postopku izmuznila predsednica izvršnega odbora.
Kot da bi se dogovorili, je prišlo skoraj sočasno v kulturni dom enaindvajset ljudi iz Hitrošiva. Tovariš Kulturič je spoznal med njimi pet delegatov skupščine kulturne skupnosti.
»Letos smo že petkrat sklicali skupščino in vsakokrat smo bili nesklepčni," je rinil v tovarišico Zadiičnikovo tovariš Kulturič.
, Danes pa je naroda," je zinila le-ta in z očmi begala po množici ljudi,
»Škoda, da niste sklicali skupščine Za nocoj," je še navrgla, in ne da bi spustila glas, kot so to spodobi pri piki, je zaklicala znancu pri blagajniškem okencu: »Eno. V devetnajsti vrsti. Za Emma-nuelo, da, menda ne za Krizno obdobje."
TONI GAŠPERIC
0
0
0
P
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0