J <7 - * List slovenskih delavcev v Ameriki. TEUEFON PISARNE: 4687 COETLANDT. Entered as Second-Cla« Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. :— -: 50.000 Readers. TELEFON PISABNE: 4687 COETLANDT. NO. 15. — STEV. 15. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 19, 1916. — SREDA, 19. JANUARJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Položaj na Balkanu. -o- ZAVEZNIKI SO POSLALI GRŠKEMU KRALJU NOTO, KI IMA ZNAČAJ IN SMISEL ULTIMATA. — ČE NE IZŽENE POSLANIKOV, OA BODO STRMOGLA VILI. ZAVEZNIKI SO IZKRCALI V KORINTU SVOJE ČETE. — SITUACIJA JE POSTALA ZELO RESNA. - AVSTRIJA IN CRNAGORA. Vzhodna fronta. Berlin, Nemčija, 18. januarja. — Francija in Anglija Mu jM**lali Grški noto, ki ima značaj in smisel ultimata. Y nori zalitevata. cla naj (»rška izžene avstrijskega in nem*' till ur; Avstrijci zatrjujejo, da so Ruse r Besarabiji popolnoma premagali Petrogr&jsko poročilo. Petrograd, Rusija. Iti. januarja. Veliki ruski generalui štab poroča : — Xa zapadni ruski frouti je položaj neizpremenjen. Petrograd, Rusija, lis. -januarja. V Dvinsk so se vrnile vse mestne oblasti, ki so bile pred par meseci pobegnile, ko so se začeli Nemei bližati mestu. Sedaj ne proti I>vin-sku nobena nevarnost. Kijev, Rusija. 18. januarja. — Begunci, ki so dospeli sem, so iz- .....................\ " v o »i 9U uwjjrji arm, .•>«» i-Ue^a pnshmika. < e se to ne zgodi v osemillštiridese- povedali, da bodo Nemei najbrfe urah. bodo zavezniki napravili potrebne korake. |zapustili trdnjavo Lutzk v Voli- Or-kemu kralju preostajata zaenkrat dve poti: ali Viji- Zadnje dui je dospelo v Ki-. , . . i »■ i . .lev z lUfrozaoadne fronte 4000 iet- naj se ukloni zahtevi zaveznikov ali pa naj odstopi. Če so jiuj grški kralj ne bo hotel ukloniti, bodo zavezniki zasedli glavno mesto Grške, odstavili kralja, prokla-mirali republiko in izbrali za predsednika bivšega ministrskega predsednika Venizelosa. Venizelos je že od začetka vojne zaveznikom zelo naklonjen. Berlin, Nemčija. 18. januarja. — Zavezniki niso samo v Solunu izkrcali svojih čet, pač pa tudi v zaiivu Plia-kron in pri Koriutu- Iz zadnjih brzojavk je razvidno, da so Korint že zavzeli. Grška vlada bo najbrže spravila vse svoje najvažnejše listine v Lariso Amsterdam, Nizozemsko, 18. januarja. — "Koelni-sehe Zeitung'' je dobila iz Sofije poročilo, da bodo nastali; v Atenah kmalo velike demonstracije. Ljudstvo je je- jev z jugozapadne fronte 4000 jet ni kov. Berlin, Nemčija, 18. januarja. Na Dunaju je bilo izdano danes sledeče poročilo: Avstrijci so premagali Kuse na 130 kilometrov dolgi fronti in jih poguali v beg. V bojili se je posebno odlikovala naša infanterija. Bitka se je začela 24. decembra in i je trajala do 15. januarja. Rusi so izgubili na mrtvih, ranjenih in ujetih kakih 70,000 mož. Papnove spletke. PL Hoegen, advokat v New Haven, je primal, da mu je plačal Papen. Nemci taje Papnovo krivdo. N«w Haven, Cbun., 16. jan. — Dasi je prizual advokat Maximili-jan pl. Hoegen. da je dobival pla-. čila od bivšega nemškega atašeja Papna. vendar zatrjuje, da je bil ta denar za preiakavauje. kake krogle delajo tukfjšne tovariše za zaveznike. Neka opazka v Papno-vih listinah se je glasila, da je pla-čal neko svoto pl. Hocguu za '' dum-dum-pomoč* Hoegen je rek*. da je našel krogle za zaveznike, ki so prepovedane v sedanj i 1 vojn i in te dokaze da je izročil Papnu. Hoegna so večkrat videli v bližini tovarn za orožje tukaj iu v Bridgeportu in so zato ostro pazili nanj. Ko so ga vprašali za pojasnilo, je rekel Hoegen. da je bil on le zaposlen od nemške vlade v pravnih zadevah in da, ji je služil tako dobro, kakor bi frlužil vsakemu drugemu, ki bi hotel njegove službe. — Berlin, Nemčija. lt>. januarja. Danes se je zvedelo iz poluradnih virov, da nemški atašej Franc pl. Papen ni nikdar plačeval nikakih svot posameznim ljudem s tem namenom, da bi uničili ali razrušili tovarne in mostove in druge na prave v Združenih državah. Vso Železniška nesreča — 25 vagonov razbitih. Little Falls, N. Y., 18. januarja. zno na kralja, ker noče z. barvo na dan. Sedaj ni še niko- ^T popojdn^S€ VT^Vt TJ^IZ^0-^ . . .. . _, J ... * nekein mostu New York Central da ti govore vec. kakor je res m 1,1,11 <**' sr zavzema za Avstrijo IU Nenu-ljo all pa železnice, 25 milj od tukaj ena da bi radi zapletli Združene drža za zaveznike. S kraljem Konštnatinom siinpatizirajo sa- najhujših železniških nesreč, kar * * ino višji častniki, navadni vojaki in nižji častniki se pa Je zgodilo v zadnjih letih v a ^ * __ I _ - - ___1 " Z____♦ n fer v Mri • K11 4• ■ tukajšni bližini. Nek tovorni vlak se je pretrgal na dvoje, skočil s tira ter se )hnašajo zelo sumljivo. London, Anglija 18. januarja - Neka tukajšnja br- ^ na . tira ter "'javna a-entnra je dobila iz Amsterdama poročilo, da so 2akrtcl Y nek dragi tovorni vlak. An^h zt in Francozi zasedli Korint, ki leži 58 milj zapad- ki je stal na sosednjem tiru »iu od Aten. Berlin, Nemčija, 18. januarja. — Atenski dopisnik "Frankfurter Zeitung" je sporočil danes: Na {irskem je zavladala zelo resna situacija- Bivši ministrski predsednik Venizelos je že večkrat odločno nastopil proti kralju. Tega bi ne upal storiti, če bi ne imel na svoji strani francoske in angleške vlade. \ sa grška pristanišča so zablokirana, vsled česar je nastala na Grškem velikanska draginja. Zavezniki poskušajo dobiti ljudstvo na svojo stran; če se jim to posreči, so vse dosegli London, Anglija. 18. januarja- — Zavezniško bro-dovje preiskuje grško otočje ter hoče na vsak način razkriti skrivališče avstrijskih in nemških podmorskih čolnov. Turki so prepeljali z Galipolisa v Xanthi 400 topov. V Ghevgeli je baje koncentriranih 150.000 avstrijskih in nemških vojakov. Berlin, Nemčija, 18. januarja. — Neki tukajšnji ča-sopis je dobil danes poročilo, da so se francoske in angleške čete, ki so se bile izkrcale v zalivu Phaleron. vrnile zopet na transportne Iadije. London, Anglija, 18. januarja. — Dopisnik 4'Evening Standarda" poroča iz Aten. da se je pojavilo uad mestom Petrič šestindvajset francoskih letalcev, ki so metali bombe na bolgarsko taborišče. Veliko bolgarskih vojakov je bilo mrtvili oziroma ranjenih. Povzročena škoda je precejšnja. Dopisnik pristavlja, da se nahaja bolgarska armada v zelo slabih razmerah, ker so ceste tako zasnežene, da ni po njih mogoče skoraj ničesar transportirati. Berlin, Nemčija. 18. januarja. — Neki v Atenah izhajajoči «\isopis je sporočil, da so francoski vojaki v Solunu vdrli v neko cerkev in pokradli vse dragocenosti- Berlin, Nemčija, 18- januarja. — Vrhovno poveljstvo avstrijske armade je izdalo sledeče poročilo: Včeraj so se začela pogajanja med avstrijsko in črnogorsko armado. Avstrijske čete, ki so dosedaj operirale v Novem Pazarju, so bile včeraj odpoklicane. Upati je, da se bodo pogajanja srečno iztekla. Bojni plen. Berlin. NemClJ*. 18. januarja. — Avatrijbke ki so dospele v O- titije. mo našle tnefato v primeroma do-breuj stanju. Civilno prebivalstvo je ska ministra ter neki major črnogorske artilerije; rekli so, da ee žele pogajati z Avstrijci. Avstrijska vojaika oblast jim jt- odgovorila, da se pogaja nja lahko takoj začno kakorhitro od vojakom zel« ua roko. Sprejelo jih1 Črnogorci orožje. Ministra sta je prijazno in jih Je postreglo ž vsem. kar je bilo na razpolago. Avstrijci so zaplenili veliko množino p«sk. Hrojolii pttffc. t of H*v in mu-iiieije. Kraljeva p*la£a je popolnoma nepoškodovana. Videlo se je. da jo je kralj T veliki naglici zapustil. Postelja v »palnici ^ ni bila postlana, v njegovi delavni sobi je bilo na mizi vse polno važnih dokumentov. VftL Berlin, N«mi«Ja. XS. januarja. — Glade kapituUcijaldJh pogojev so bile podrobnosti ostala v Cetinjn. Ko so črnogorski vojaki odložili o-rožje. so jih Avstrijci spravili v kou-wntracijsko taborišče. Zaenkrat imajo kontrolo nad državo avstrijski in ogrski vojaki, ki imajo nalogo izstrebiti vse roparske bande. ki so pobegnile v gore. Kralj Mirita. London, Anglija, 18. jantarja. —I gora, de afc smemo misliti, da je voj Neka tukajšnja brzojavna ageutura je dobila iz Cetinja poročilo, da je ir- Bela zastava Je bila najprej razvita pri grahova. Tatu je tudi izrodil kralj Nikita avstrijskemu poveljniku svojo sabljo. Generala Visovič iu Valutovac sta polieguila k Srbom v Albanijo. Nemški državni zbor. Berlin. Nemčija, 18. januarja. — Predsednik Johanes Kaempf je prekinil danes v državnem zboru delta to ln naznanil, da je Črnagora kapitulirala. Med poslanci je nastalo silno navdušenj**. Peter in Nikita. Berlin. Nemčija. IS. Januarja. — Beri lusko časopisje se bavi na dolgo in Stroko s kapitulacijo črnogorske armade. — KraU Nikita. — pravi neki časopis — je povsem drugačen, kakor je srbski kralj Peter. Peter sedi lepo v Rinja in pričakuje poročil o otvezni-ških zmagah, kralj Nikita je pa še pravčoasno IzprevUiel, da mali narodi ne smejo ničesar pričakovati od zaveznikov. Kralj Nikita je dobro ve-del. kako nesmisleno bi bilo žrtvovati vso armado, vse prebivalstvo in celo deželo. j 4- t '- -Mnenje nemških časo^isoi. Berlin. Nemčija. 18. januarja. — "Berliner Tageblatt" piž«?: — Tega zadnjega uspeha nikakor ne smemo precenjevati. <*'magora je bila v političnem ozirti nas najslabši in najmanjši sovražnik, vsled česar ne smemo misliti, da smo z zavzetjem « rnegore premagali že vse zaveznike. Toda ta kapitulacija Ihj imela zelo važne posledice. Narodi bodo izprevi-deli. da je kralj Nikita rajSe izročil svoj narod sovražniku, kakor da bo ostal nadalje prijatelj Francozov in Angležev, ki so ga na tako nesramen natHn izdali. *'Tagesz»-itung" piiie: — Kralj Nikita je izkui^n vojak in zelo spreten politik. Ta kapitulacija !>o imela zelo velik upi i v na vse ostale balkanske narode. "Boersen Zeitung" piše: — Sveta dolžnost Italije je bila priskočiti Crnigori na pomoč. Zavezniki bi jo bili k temu z lahkoto prisilili, samo če bi hoteli. Vse časopisje hvali hrabrost črnogorske armade. Zadnja prošnja. Berlin, Nemčija. 18. januarja. — Ko je kralj Nikita izprevidel, da preti Črnogorski armadi velika nevarnost, je še enkrat naprosil Francoze, Angleže in Italjane za takojšnjo pomoč. — Kolikor še je dozdaj dognalo. nI niti odgovora dobil na svojo prošnjo. Ta je še premalo. Anglija. 18. januarja. dal črnogorski kralj Nikita na prebi valstvo proklamacijo, r kateri mu na-xnanja, da črnogorski armadi ne pre- kakor ndatt se. __________________________ SO. vc v kake zaujke. Zaplemba kavčuka. London, Anglija, 18. januarja. AngleSke oblasti _sq zaplenile v Kirkwalu na danskem parni kti "Frederick VIII.*' 125 poštnih zavitkov kavčuka, ki je tehtal kakih 1375 funtov ter je bil namenjen v Gothenburg na Švedskem. Dva Zeppelina. uničena. Amsterdam, Nizozemska. 19. ja nuarja. Nek časopis v Maastricht poroča, da so sestrelili Francozi iz zraka dva nemška zrakoplova in sicer severno od Rhcimsa. — Oba zrakoplova sta padla ua zemljo baje od Nemcev zasedeno ozem- Ije. Dr. Liebknecht. Amsterdam, Nizozemska. IS. ja nuarja. — Dr. Kari Liebknecht, ki so ga pred kratkim izgnali nemški socijalisti iz svoje .stranke, je naprosil uradnike v Reichstagu, naj črtajo njegovo ime iz seznama soeijalistov ter ga upišejo v seznam poslancev brez stranke. Dresura. Izmed vieh živali je pse najlažje dresir&ti. — Dresirane pse se uporablja v rasne namene. in. konj sta najbolj zvesta človeku. Kdo še ni bral o slavnih bernardinskih pseh, ki poeimi re-Snjejo ponesrečene potnike, -jih spravijo k gostoljubnim menihom ter jim s tem rešijo življenje? — Pes in človek sta neločljiva prijatelja. Psa se da lahko dresirati in se ga lahko uporabi za razne namene. Posebno v sedanji vojni igrajo psi zelo važno ulogo. — V francoski armadi imajo pse, ki prenašajo važna poročila, ki iščejo po bitki ranjence in ki avizirajo prihod sovražnika. Pes je posebno prvim četam v zelo veliko pomoč. Večkrat se je že zgodilo, da je našel pes ranjenca dye ali tri milje vstran od bojne črte, nakar je pritekel k četi in začel toliko časa cviliti, da se je odpravila ž njim vojaška patrulja in našla ranjenega vojaka. V letošnjem Koledarju dobite zelo zanimiv članek 4Pes v vojni'. V njem Je natančno popisano, kako so se posluževali psov že stari ^^^ ne'J^ Grki, ter Je povedano k* sledeč« _______kakšno ulogo igra pes v sedanji — S trn. d« smo premagali ČYno- v°jni. —V Slovensko-Ameriškem fe afe smemo misliti, da je voj- Koledarju najdete še veliko lepih na končana. Nasi uspehi 90 Mil doae- povesti, raznih drugih člankov in dtJ CT*"31- »d^jtti nas pa ni- reliko šale. Koledar krasi nad. tdr ricj as h—— ——— — smemo mirovati, dokler d_t ,ik ...---- Avstrijci in Italjani. Avstrijski letalci nad Jakinom. — Veliko his je razdejanih. — Avstrijska artilerija. Berlin, Nemčija, lb. januarja. Na Dunaju je bilo danes uradno razglašeno, da so se pojavili uad Jakinom (Ancono) avstrijski letalci in da so povzročili v inestu veliko škodo. Bombe so razdejale kolodvor, del pristanišča in razne električne naprave. Rim, Italija, 18. januarja. — Italijansko uradno poročilo se glasi: Na višinah severnozapadno od lioriee. smo začeli s protiofenzivo. ki je bila še precej uspešna. Kljub temu. da bila avstrijska artilerija neprestano v akciji in da je straš 110 obstreljevala naše postojanke se je našim hrabrim četain posre čilo zavzeti nekaj sovražnih strelnih jarkov. Položaj pri Tolminu iu pri Bovcu je neizpremenjen. Rim, Italija, 18. januarja. — Škoda, ki so jo napravili avstrijski letalci v Jakinu, ni posebna. Po Škodovaue so le dve ali tri hiše. Dve osebi sta bili ranjeni. Štirideset dni brez pošte. Berlin, Nemčija. 18. januarja. Amerikanei v Berlinu so skrajnr nezadovoljni, ker ne dobivajo pošte redno, iu sicer vsled tega, ker jo zaplenilo Angleži. Kolikor se more dognati, je bil ameriški poslanik Gerard v Berli nu edini A meri kanec, ki je dobil pisma iz Združenih držav, ki so bila datirana kasneje, kakor U decembra 1915. Pisma za poslani štvo prihajajo v uraduo zapečate nih vrečah, ki jih Angleži niso od pirali. Odkar je izbruhnila vojna, je rabila pošta iz Združenih držav s Berlin od tri do štiri tedne, zda; pa že štirideset dni ni nikake po šte. Italijanske izgube. Rim, Italija, 18. januarja. — Nek poluradni seznam, ki ga je izdalo vojno ministrstvo, ki pa je bilo cenzurirano, našteva skupne italijanske izgube do 31. deeem bra na 134.500 mož. in sicer 31 000 ubitih, 94.000 ranjenih. 5000 se jih pogreša, ujetih pa je 4500. Italija se bojuje od 23. maja 1915. Cenijo, da ima Italija na avstrijski meji kakih miljon mož. — Sodeč po hudih bojih, ki so se vr-šili pred nekaj časa. znašajo italijanske izgube mnogo več. kakor pa priznavajo Pozor, pošijatolji denarja! Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRI JO, KOROŠKO, HRVATSKO, in druge kraje v AVSTRO.OGRSKI blizo 7 milijonov kron. Vse te pošilja-tve so dospele v roke prejemnikov, ne tako hitro kakor prej v mirnem Času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in naslov osebe, kateri se ima izplačati. Cene: C 11». 1»« 141 Zasedanje kongresa. Mehiške razmere. EDINI SOCIJALISTIČNI KONGRESNIH, M. LON DON, PRAVI, DA JE ČAS ZA MIR TU. — SOCUALI STI PROTI OBOROŽEVANJU, A BI VSI BRANILI ZDRUŽENE DRŽAVE, ČE BI BILE NAPADENE. — CARRANZOVI VOJAKI ZOPET USTRELILI NEKE GA VILLOVEGA BANDITA. Washington, D. C.. 18. januarja. — Danes je govoril v kongresu edini soeijalistieni kongresnik Meyer London ter odločno nastopil proti pripravljenosti, ki zdaj a-gitirajo zanjo posebno v kapitalističnih krogih. V svojem govrou je zatrjeval, da ne grozi Zdr- državam nobena tuja velesila in da se je začela propaganda za pripravljenost Združenih držav v vojaškem oziru predvsem od zasebnih izdelovalcev lnunicije iu drugih vojnih potrebščin, ki bi imeli velikanski dobiček, če bi zvišale Zdi*, države število svojega vojaštva in povečale mornarico- Rekel je. da bo nastala najobsežnejša in najbolj krvava revolucija, kar jih pozna zgodovina, če ne bo vojna kmalu končana. Vstrajal je pri svojem nmenju, da je zdaj najpripravnejši čas za mir ter je nujno prosil zbornico, naj se peča z obravnavanjem njegove rezolueije za mednarodni mir, ki jo je stavil prvi dan letošnjega zasedanja kongresa. Ves čas njegovega govora so mu navzoči sledili z velikim zanimanjem ter ga večkrat prekinili s ploskanjem. Enako zanimanje so kazali tudi poslušalci na galeriji. Ko je končal svoj govor, so ga začeli vpraševati njegovi tovariši-kongresniki o stališču, ki bi ga zavzeli so-eijalisti v slučaju, da bi bile Združene države napadene ter o drugih vprašanjih. Na to je odgovoril M. London, da bi branil vsak socijalist v Združenih državah svojo domovino, če bi jo napadel kak sovražnik. Tem besedam so ploskali navdušeno vsi kongresniki, in ko je odhajal z govorniškega mesta, so mu iskreno čestitali demokratični in republikanski člani kongresa. Med drugim je omenil M. London, da so ustanovitelji socijalizma že leta 1871. prorokovali to vojno in da oni nikakor niso krivi tej nesreči, ker so ji nasprotovali do zadnjega. Potem je povdarjal, da gredo Združene države v naročje nesreče, če se bodo začele oboroževati, ker še ne vemo proti komu in zakaj se nam bi bilo treba oboroževati. Treba je tudi vedeti za vzroke, ki privedejo do vojne. Y tem oziru ni ničesar novega. Vse države se bojujejo iz gospodarskih vzrokov. Vsaka država hoče odvzeti drugi trgovske ugodnosti- Kljub temu pa bi še vedno ne prišlo do vojne v Evropi, Če ne bi imele države velikih vojsk in mornaric. Iz tega se Združene države lahko mnogo nauče 111 lahko se izognejo vojne, ki si jo žele edino-le oni, ki si delajo iz nje dobička- El Paso, Texas, 18. januarja. — Danes je bil vstre-ljen v Juarezu prejšnji Villov polkovnik Manuel Baca Valles, ki so ga ujeli Carranzovi vojaki ta teden blizu mesta Juarez. Njegovo truplo in ono generala Rodriguez, ki so ga tudi ustrelili, sta na javnem prostoru izpostavljeni. Valles je umrl hladnokrvno in brez pritožbe. Znan je cr»1 VilW 4 4 vo Vini i" Iri ™ K S ... 10 ... IS .. to .„ K ... SO .. «... 40... M.... 60... 60 ... M... 70 ... 76 ... t .90 1.60 t. 30 3.00 «.70 4 40 K. 10 5 80 <3.60 7.20 7 66 8 65 9 93 10 66 11.36 12 0* 12 76 16( 17< „M 161..-i9<;.... •fit'..— 360 «0— M0— 700.... 600.... $ 16 80 16.20 19.60 21.00 N.4-13.80 16 20 16.60 18.0» 36.00 42,00 49.00 66.00 63.03 70.C0 64.00 09.00 U2.0C 126.C0 138.00 bil kot Villov "rabelj". ki je izvrševal smrtne obsodbe. Mesto vojaškega oddelka, je izvršil obsodbo nek vojak, ki mu je \ alles ubil brata. Nastavil je revolver na srce Val lesa in ga ustrelil. Washington, D. C., 18. januarja. — Senator Borah iz države Idaho je zahteval od odbora za zunanje zadeve da napravi resolucijo, da bi Združene države intervenirale v Mehiki. Če tega ne bi storil ta odbor, da ga bodo razpustili in vsa zadeva bi prišla pred senat. Neka druga resolucija pa zahteva, da se da predsedniku Wilsonu polno moč, da more rabiti vojsko in mornarico Združenih držav v varstvo ameriških državljanov v Mehiki. : Angleški p&rnik potopil podmorski coin. Berlin, NemCija, IS. januarja. Berlinski časopisi zatrjujejo, da je ugledal angleški parnik "Kash-gar" nek podmorski čoln v Sredozemskem morju ter ga začel obstreljevati. dasi je imel omenjeni parnik 151* potnikov na kroVu in med njimi veliko število žena. — Pravijo, da je en strel zadel podmorski čoln. ki je nato izginil pod vodo ter se bržkone potopil. 1000.. -----cene sedaj pogosto spreminjajo, nij rojaki vedno fiedajo nansi ogJae. POZOR, ROJAKI! xalo^iTkLrib UM^fc^rfdli darjer. Kdtr ga »e nI dobil. Me lautf ie nega, naj n D-edaJ le Nemci niso potopili "Persie". Washington, D. C., 18. jan. Danes je naznanil zvefcni taji Lansing, da je sporočil nemški nanji urad amerikanskemu slaniku Gerardu v Berlinu, se že javili vsi nemški po< čolni in da ni nobeden od nj topil parnika "Peraie", je obenem poginilo tudi^ potnikov, med njimi koj ženih držav za Aden »OJAKI F GLAS NARODA, 19, JAKUABJj "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned and publish««] by tba BLCVENIC PUBUSHINO 00. (a corporation.) FRANK SAKSER. President. LOFIH BEN ED IK, Treasurer. Place of Boslm and address«« of above officers: 02 Cortlandt Street. Borough of Manhattan. New York City. N. Y Za celo leto velja list xa Ameriko in Canado......................$3.00 „ pol leu .................... 1.50 „ celo leto sa mesto New York.. 4.00 „ pol leu u mesto New York.. 2.00 I .. nosti je nudila Nemčiji in njeni iprebraorski trgovini Italija. Zato I je poskušala Nemčija na vsak način, da se izogne vojni z Italijo, ker ji je ta država služila dolgo časa kot morsko opiraliŠče za njeno trgovino. Zdaj pa jo zaprt Nemčiji poleg Italije tudi Egipt Of the Corporation in nima »ikakega opirališča več v "Sredozemskem morju. Iz tega se jasno vidi, da je bila Nemčija z gospodarskega staliča opravičena, da je polagala toliko važnost na svojo vojaško moč, ker je mislila, da si bo edino na ta način obranila svojo gospodarsko stališče med drugimi uarodi. Ve- Evropo ta »se leto.......... 4.50 _ . „ pol leta............2.55 ]jko važnost jr z upravičenjem po „ .. fetrtleU.......... 1-70 S pota po slovanski zemlji. *4 POLJ AŠTVO.' * Na Ruskem se identificira narodnost in vera. Pravoslavje je "ruska" vera, katoliška vera pa "po-Ijaštvo" ali poljska vera. Prestopiti h katoliški veri pomeni torej kmetu na Podlesju isto kot sprejeti "poljaštvo". • NABOllA" Izhaja vsak dan Ikv»-ui5I ne«lelj Id praznikov_ "ti L A S NAKODA- 4"Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays. SnhwrlT*'«*! yearly $3.00 %dverHsement on agreement. Doplal brez podpisa Id osobnostl se ne prloWuJejo. Denar naj se blagovoli pofiljati po — M<»uey <»rder. Pri spremembi kraja nar da morajo ljudje k popu k izpovedi. Kdor ni Se eneera dogodka se >la gospodarska. Oe se bo posrečulo zaveznikom plaeno delovati, se že vnaprej zahvaljujemo. Za možke je vstop-1 4___________________sporni-j prišel, je plačal hudo denarno ka- — Ali ste bili vi tudi uporna ? katerega mi je istotako po- zen. Ljudje so plačevali, ee so kaj premagati Nemčijo, ali pa če ne nina centov Zfl ženSke je pro bo zmagala nobena stranka odlo čilno v vojni, go Anglija iu njeni zavezniki trdno odločeni, da v bodoče osamijo Nemčijo v trgovskem oziru ter ji odvzamejo s tem možnost, da bi s pomočjo trgovine — Poprej sem bila; toda sem dobila "poljaštvo" že prej, še sta. Za dobro pivo in za prigrizek pred carskim ukazom bo izvrstno preskrbljeno. Priče-tek ob osmi uri zvečer v dvorani Kako je pa to bilo ? vedala takrat v naglici za vratmi imelj> in s taeo v rokah: Nekje, ne vem, če tudi pri sose- Slednji. ljubše, je pa skrbel za red in snago v hiši. pometal stopnice itd. Kmalu je pa izvedela vlada, da je "upor-irk" dobil to službo, in je naznanila hišnemu posestniku, da do-a k izpovedi niso hodili, tični gospod, ker je "upornik", ' je postalo popom samim nima pravice opravljati take slu-da ljudje niso hodili k žbe. Gospod je pa naredil prošnjo dovih, so bili sami otroci doma.'njim k izpovedi, ker so jim kazni, na gubernatorja in sled n j h" mu je — Moj oče je bil Poljak, mati ker so odrastli delali na polju, katere so morali plačevati kmet- sv. Jožefa, 53 Danube St. Pridite I)a Ruska, jaz sem bila najmlajša Stražnik pride, da bi pobral, kar je, več nesle kakor pa izpovedi, vsi! _ Slovenski fantie. I med otroki. Moje sestre so bile .ie bilo še nekršeenega. Otroci ga! V katoliških cerkvah jt1 stil Opomba fantje. , ... uredništva: Pozabili v«e krščene v katoliški cerkvi in zagledajo skozi okno koče in za- žaudar poleg izpovedniee, da /.opet poVhpela in napredovala V povedati, kdaj se bo veselica doma st> nas vzgojili Čisto po polj- pro vrata. Vrata pa niso imela bi se prikradel kak "upornik" k sko. Takrat je namreč pri nas ključavnice, ampak samo lesen izpovedi. bila še "Poljša". Potem so pa od- zapah od znotraj. V vratih je bila) Vsak grešnik je moral, predno pravili "poljaštvo" in nas vse.luknja in kdor jc hotel v hišo. je je prišel izpovedovat se svojih prepisali za pravoslavne. Jaz sem'moral skozi luknjo vtakniti roko grehov, pokazati žandarju potni jjacikem oziru. Ta namen j jasno naznanil vršila. Bridgeville, Pa. inji -----—___ Prosim vas, angleški poslanski priobGite ta dopifi iz naše si0Ven- Wah. r Runeiman, pred- ske na8elbinc> Razen tovarn, ki •govske zbornice. Rekel obratujejo s polao paro imam0 pa i Ne duik trgovske zbornice da Anglija že pripravlja na- tadi"dVa premogorova. Ino iu obrambno vojno proti Dela se cerkvi. uči j i na polju mednarodne trine. V ta natuen že zbira v An-i vst* sile svojega obširnega 1 jest v a in svojih kolonij, da bo -ala po vojni Nemčijo, ko bo et prosta njena trgovska mor-iea. Več kakor gotovo je, da organizirala Anglija v ta na- vsak dan, samo tedaj ne, ko pri- bila krščena že v pravoslavni in potegniti zapali nazaj. Stražnik pride in vtakne roko skozi luknjo, da bi porinil zapah zaveznike. Pa ste hodili tudi v pravo-manjkuje voz. Zaslužek je od vi-j slavno cerkev? sen od delavca in od prostora. Po' — nisem bila nikoli. Ker , ... . nekaterih prostorih je toliko vo- je bil moj oče Poljak iu so bile niti mlajše bratce in sestriee, ter ] božji. Lju de, da se premoga sploh ne vidi. moje starejše sestre krščene še v se je od znotraj postavil s sekiro; zjutraj, še Cmevno je, da rojakom ne svetu- katoliški cerkvi, tudi name niso jem sem hoditi za delom, ker se toliko pazili. Pozneje sem pa do-precej težko dobi. Fantje imajo bila "poljaštvo". , veliko smolo, ker primanjkuje de-l I>r"i teh besedah so se dekletu list. in če je bil "upornik", ga je žandar pobasal. Ža udar j i so zastražili tudi kato- nazaj in odpri vrata. Najstarejši !&ke cerkve, da ne bi se ukradel deček je pa mislil, da mora bra-|kak "upornik" h katoliški službi Ljudstvo je prišlo zgodaj predno je stala pred v rokah k vratom, in ko pomoli cerkvijo straža, že ob treh. ter 1. . kit t. Prepričan sem, da se bo tudi zaiskrile drobne oči od tihe zado-■ ■ poroddi vsi ti načrti v tom oziru kaj izpremenn0. Po-| voljnosti. Ko se je nekoliko oju- □onu in voj Injen govor, ki je bil ■jue še ni konec Z(jrav Vsem Slovencem iu Sloven-1 načila in pričela hitreje govoriti, m » > zavezniki doslej še povsod karu žirom Amerike! — Anton je pozabila paziti na besede, in poražeui. Radi tega se je še nespa- j£met metno udajati kakim domišljijam. Vendar, kar se tiče trgovine In oblasti na morju, bo imela Nemčija kakor pa stražnik roko skozi luknjo, za-| vzdržalo do večera in se namolilo, mahne deček s sekiro ter mu jo 'dobro vedoč, da ko stopijo iz eer-odseka. k ve, pridejo v roke svetni pravici. Slednjič vprašam dekle: Redkejši so bili slučaji, ko so ko- — Kaj pa ste vi, Rusinja ali zaki vdrli v cerkev med bogosluž-Poljakinja? (jem in pričeli udrihati po ljudeh. Ironwood, Mich. — Zadnji čas poljski s tujim naglasom, je pre- Poprej sem bila Ruska, mi v začetku odgovori. — zdaj imam pa "po- je zima strašno pritisnila. Od 5. januarja imamo tak mraz, da ga mki nnogo slabse stalisee, skoraj ni m0?0-.e prestajati. Tu-Anghja in njeni zavez- kai y Ren0 je šola ki ^ precej \\ .ilter Runeiman je rekel, oddaljena od mesta. Ker poulična do Anglija po vojni zaprla železnica zaradi zanietov ni mo->ja pristanišča nemškim parni- gla posiovati, so pripeljali šele ob m, ki so se pred vojno navadno desetih zjutraj šest učiteljic iu avljali na potu med Kvropo m ( učiteljev na saneh. Ker jc bilo iieriko. le bosta sklenili isto preraai0 otrokr ni bilo šolskega ii Francija in Italija, bo Nem-J pouka> p^ otrocih se kaj radi po-a in njena trgovina pri tem hu-, javljata influenca in škrlatica. Pri meni so že osem dni trije bolni. Dne 1. februarja bodo imeli železorudarji za deset odstotkov povišano plačo. Pozdrav! — Mary Rrtmanich. ljaštvo". — Pa ste vendar še zdaj Ruska, saj po poljsko niti govoriti ne do prizadeta, poaebno pa že med Evropo in New Yorkom. Večina potnikov stopi namreč na parni-ke v angleških ali francoskih pristaniščih ali pa se pelje do tja na potu iz Amerike, dočiin bo tudi trgovina v Sredozemskem morju zaprta Nemčiji, če bo Italija tudi sledila Angliji ter zaprla svoja pristanišča nemškim parnikom. Ce se bo končala vojna v škodo Nemčije, potem bo položaj nem ških parobrodnih družb obupen. To si lahko predstavljamo, če pomislimo, da bodo zaprta raz ven vedskih, danskih in nizozemskih oro vsa druga pristanišča za ske parnike. To pa ne bo nič iaven Evrope, n. pr. v Azi er bo nemški trgovini vse za raxven nizozemskih kolonij prednost, ki jo je uii pr®d vojno na mor-ta, da je smela prosto onih narodov, s zapletena v voj-da sme rabiti in Francije ki so Naročnik pred nebeškimi vratmi. Angleški cerkveni časopis Wallasey Parish Magazine je neredno prejemal naročnino. Da bi naročnike spomnil na njihovo dolžnost, prinesel je razgovor nekega naročnika s sv. Petrom na pragu nebeških vrat. Peter: "Kdo si!" Duša: "Prebivalec iz Walla-seya.'' Peter: "Ali si bil naročnik Parish Magazina?" Duša: "Da." Peter: "Ali si plačal svojo naročnino!" Duša: "Pozabil 9em." Peter: (beri: marš!) LISTNICA UREDNIŠTVA. A. 0n Galena, DL — V Ameriki je I more knpiti vsak človek posestvo, ne glede na to, Ce je driavljan' kako narftdi pop. — Popa cumb ve- sel polagoma v čisto malorusko narečje. — Kako ste pa dobili "polja- zn"ate štvo"? vprašam dalje. . _ xie ne de. se bom že priva- Dekle me pogleda svetlo iu bi-Jdila. Ruska pa nisem več, ko stro, nato povesi oči in prične z imam '-poljaštvo". nekoliko zmedenim "-lasom: — Neki gospod je imel zveze, pa mi je dobil "poljaštvo". Spoznal sem, da sem se dotaknil strani, o kateri se nc govori rado. Po postavi je bila ona pravoslavna, ker rojena je bila od pravoslavne matere in na Ruskem'da ni bolj zanimive točke, kakor morajo po državni postavi vsi o- ravno verski "upor*7 bivših zedi- II UPORNIKI. Vrnimo se k "upornikom". V vsej zgodovini ruskega <;o-svoboditeljnega gibanja" je men- troei iz mešanih zakonov biti pra-'njencev v nekdanji voslavni. Slednjič se je pa našel holmski škofiji. katoliški neki človek, ki je imel za to potrebni vpliv in zveze, da ji je do- Ogromna država, ki ima na razpolago tako velikanske fizične si- bil "poljaštvo", menda kakšno le, ima vojake, žandarje, policijo, potrdilo od popa ali od policije,'tope in puške, ječo in knut, denar da je katoličanka. Morda je bilo in časti, država, ki jo upošteva treba za dotično v'poljaštvo" tu-j vsa Evropa, ni imela dovolj sil, di precej denarja šteti. Razume da bi strla verski upor nekaj sto-se, da se o taki stvari ne govori tisoč kmetov. Trideset let je div-nikdar. Ljudje so že naučeni, da'jal boj med vlado in ljudstvom in znajo molčati; kako lahko bi se se je slednjič zaključil s popolnim kdo zagovoril tudi nehote. — Kako pa, da ste šli potem sem služit? vprašam dalje. — Hotela sem se umakniti, da bi ne imela kakšnih neprijetnosti v svojem kraju. — Ali res cisto nič ne veste, porazom vlade. Pričel se je tako-le: Po smrti zadnjega katoliškega zedinjenega škofa v Holmu je vlada nastavila na lastno pest na- Toda večkrat je prišlo tudi do kr-voprelitja v cerkvi. Nalagali so "upornikom" denarne kazni. Pošiljali so jim ko-zake v stanovanje, ki so kradli, jedli, uničevali blago, posiljevali ženske. Ljudje so trpeli, molčali, a uklonili se niso. Slednjič je prišlo tako daleč, da so uradniki in popje izprevi-deli, da bi ue bilo dobro tirati dalje. Ce bi namreč ljudi le preveč potlačili, bi oropali sebe tudi svojih dohodkov. Torej naj ostane pri tej meji! In tako je ostalo do revolucije in do carskega odloka o verski strpnosti, po čigar besedilu ima vsaki ruski državljan pravico, da si sam izbira svojo vero. Ko je prišel carjev ukaz. je poslal rusinski metropolit in nadškof grof Andrej Septicki iz Le-vova na Rusko očeta Loinnickega, sedaj rektorja rusinskega bogoslovnega semenišča v Stanislavo-vu. Oče Lomuieki, redovnik reda sv. Bazilija, je eden najboljših poznavalcev ruskih cerkvenih raz- vlada res milostno dovolila, da >-nio opravljati službo hišnika, toda s pristavkom, da samo v zasebnih hišah. Seznanil sem se tudi z njegovim sinom, inteligentnim in simpatičnim možem. On je bil, ko je oče izgubil župnijo, v drugi latinski šoli. Uradno so tudi njega prepisali v pravoslavje, toda deček ni maral nič o tem slišati. Vsako uro, kadar je prišel pop v razred učit verouk, se je obrnil najprej k njemu: "Kakšnega si ti veroizpovedanja?" Deček je odgovoril vsakokrat: "Jaz sem grko-katolik." Nato ga je pop za kazen, ker ni hotel reči, da je Starodavna slovanska slika v Rimu. V baziliki sv. Petra in Pavla v Rimu se nahaja starodavna podoba, predstavljajoča Krista z dvema apostoloma. Zatrjuje se. da j«* avtor te slike sv. Metod sam. To podobo je baje sv. Metod naslikal v spomin svojega posvečenja v škofa leta 86S. ter jo je potem podaril gori navedeni rimski baziliki. Na sliki so napisana s slovanskimi črkami besede: "Js. Hs." (Jesus Christ os), "sv. Peter" in "sv. Pavel". Značaj teh črk kaže. da napis izvira iz IX. stoletja. Kdo da je ono sliko pravzaprav naslikal, se seveda ne da sedaj natanko dognati. Morda zares sv. Metod sam. Potem bi imela slika seveda neprecenljivo vrednost! Izreki o ženskah. Čudno je pač, da imajo v deže- grko-odtodokseu ali pravoslaven, lah. kjer se skazuje ženskam naj-nagnal klečat. |več galantnosti. r.ajsarkastičnejše Tako je prekleeal vsako uro vse izreke o njih. V tem pogledu sto-leto. Koncem leta je pa dobil naj- je na prvem mestu romanski na-slabši red iz vedenja in je bil spo- rodi: Francozi, Italijani in den iz šole. I Spanci. Drugo leto je bil sprejet v neko) Francozi pravijo: "Žena gimnazijo v Varšavi; toda godilo zlata je ravno toliko vredna kot se mu je enako. Ker ni hotel nik- mož iz slame." — 4'Lepa žena — dar priznati, da je pravoslaven, slaba pamet." — "Ženske, veter je bil kaznovan, dobil slabe rede in sreča se vedno izpreminjajo." in bil spoden iz šole. |— "Tašča in sinaha sta vihar in Potem je bil sprejet v neko za- toča." sebno trgovinsko šolo, ki je v Italijani pa imajo pregovore: poljskih rokah. Vse leto je imel "Dekle poročiti in konja kupiti tu mir. Koncem leta je pa prišel je najbolje pri sosedu." — "Žen-k izkušnji državni zastopnik: ska, ki stoji rada pri oknu. je po-"Ako rečete, da ste pravoslavni, dobna grozdu ob državni cesti-" boste izkušnjo naredili, drugače — "Kdor hoče imeti v svojem pa ne", je rekel pred izkušnjo načelnik dečku. "Ako je tako, pa rajši k izkušnji ne grem", odvrne deček, pobere knjige in gre iz sobe. Pozneje je dobil službo na neki zasebni železnici, kjer je imel mir do časa. ko je moral iti k vojakom. Tu so se pa začele komedije iznova. On je hotel biti vpisan za katoličana. toda tam so j?a imeli življenju sitnosti, si mora nabaviti ladjo ali pa ženo." — "Ako izgubi*mož ženo in centesimo (vinar), bo pogrešal centesimo." — "Narava je naprayla ženo in čreŠnjo lepo v njuno škodo." Med španskimi pregovori se nahajajo tudi sledeči: "Res je, na svetu je mnogo dobrih žensk, toda vse so že pod zemljo." — "Ženska naj bi šla samo trikrat v življenju iz hiše: h krstu, po- Moral je iti k pravoslavni službi božji in k izpovedi, a on ni maral. Peljali so ga z vojaškim sprem-mer. Skrb za nesrečne "uporni- stvom k izpovednici, toda niso ga -------- --------* ' c"---j — " ^ ^ vknjiženega, da je pravoslaven, j roki in v jamo." — Kdor prime ke" je bila že od nekdaj njegova najbolj priljubljena misel in pečal se je že dolgo vrsto let z na- ženo pri besedi in jeguljo pri ropu, ta lahko reče, da nima nič." DRHTENJE. mogli prisiliti, da bi se izpovedal. Veleli so mu, da mora zahajati k popu, da ga pouči. Sedi, poslu- Ne glej name, ne glej nikar, slednika, po imenu katoličana, ki'versko zedinjenje. Bil je človek črti ,kako obnoviti na Ruskem ša popa, a njegovi nauki se ga nc tvoj pogled peče kot požar. je pa vedno delal za vlado in za kako iz gleda pravoslavna služba pravoslavje in ni nikdar dobil pri- za tako nalogo kot nalašč. Pripravi se skrbno na pot, pre- I znanja iz Rima. Duhovnfki so de-'skrbi razna priporočilna pisanja božja 1 — Pravijo, da v cerkvi veliko lali dalje po svoje ter so metali (in odrine, pojejo in se po tleh mečejo, a pop v koš odredbe novega, vsiljenega primejo. Pop govori svoje, vojak ga posluša, potem mu pa pričnejdaz čem naprej Čez dol in grič. ugovarjati tako ostro, da se pop razjezi in prične zmerjati, Češ. da je on zakrknjen grešnik, pri ka- jaz čem svobodno v dalj pot ptič, brez strastnih želj, brez mučnih sanj. . , x v , ^ . .t . „ . , Po8r€lemu konštatirala realni po- kompleksu samo narekuje | po plesnobi. * v ' loža j in precizirala svoje stališče, svobodno zvezo y veliki centrali-i Imel sem grd občutek, da je šo- Tako je posebno, davno pred pr- z*rani državi. Kar je nemogoče, j la z vsemi svojimi pritiklinanii e- vo balkansko vojno, avstrijska za Sf>tla-i> za to — j na sama velika krivica, ki je nih- soc. demokracija pokazala ua va- Pret|P0&°j svežega in močnega: če ni bil nalašč postavil na svet, žnost jugoslovanskega vprašanja. živJienJa za Avstrijo in Balkan, j temveč je kakor podedovan greh. Po njeni inicijativi sklicala se je demokracija avstrijska in j od vsega začetka ponevedoma jug. soc. dem. konferenca v Ljub- slovenska, ki je bistveno svoje j storjen in od roda do roda neus ška in francoska. Pribiti moramo le, da je edeu najgenijalnejših zastopnikov so-eijalizma Jean Jaures že 1. 190-1 na kongresu v Amsterdamu dal energičen izraz trditvi: "da brez-silje nemške soeijalne demokracije tvori veliko nevarnost za mir iu svobodni razvoj cele Evrope/' Celo v Soz-Monatshefte so v diskusiji navedenega internacijonel-nega kongresa nemški sodrugi sami izrazili pomisleke proti ofiei-jelnemu stališču nemške soe. demokracije, ter ji očitali: "bojazen pred volitvami in bojazen, da ljaui iu skoro za njo balkanska »tališče v avstrijski politiki glede konferenca v Belgradu. Na obeh vprašanja precizirala, tu konferencah se je formiralo načelo, da je smatrati različna jugoslovanska plemena za en narod, ki je vezan po skupnem jeziku in po skupnih interesih. j Slovenska soc. demokracija je d i danes ob vojni ne more premi-njati svojega stališča. Prvič ne, ker je to stališče principijelno iu apriorno, a drugič, ker izid vojne, ali že ugoden ali neugoden za eno ali drugo vojujočo se stran, ne mere imeti 11a naše načelno stali- di za it v J\ od prvega početka obenem progla .. .... . . sila, da je polna avtonomija ju-, »'kakega vpliva, po. bi ne izgubile nemške organ,zaci- ,ovailBkihf lemeQ iu ^J Predvsem stojimo pred neznan- iranjun v- velike svoje nabrane rezerve * zdl4tev mogoča le v SO se pre- »1 prihranke, je najvišji zakon velike avstrijske države. nemške soc. demokracije . t.* ■ - 1 •. .... — . . . I btojec na ekonomienih temeljih, Po drugi strani je eden odlie- ob geografičnein položaju iu et nih zastopnikov nemške soe. de- uografičnem sestavu donavske in mokracije, revizijouist Calwer, balkanskih držav, prišla je slo- 1judstva. naravnost zavzemal stališče "da veiiska dem do skiepa da je| Vprvič združile so se milijon-mora stranka podpirati stremlje- naža poina narodlJa avtonomija ske kulturnih držav in de- mogoča le v velikem državnem sko velikim soeijalnim pojavom svetovnega militarizma. Vojna pokazala nam ga je v svojem bistvu in v svoji celi obliki. Nobena do I miljeno kaznovan. Ječa in prisilna delavnica klestita odraslo drevje, šola pa krivenči. pretvarja in pači voljne mladike, tako da jablan ni več jablan, temveč zoper uaturna spaka. Kdor je bil okusil ječo, sanja še v poznih letih vzdiliovaje o zaklenjenih durih, o trdi postelji, o samotnih nočeh: človek sanja o zdavnaj preboleli bolezni, najhujše pa so šolske knjige in sanje, ki preganjajo siromaka do sivih las in do -smrti. nje lastne vlade, kadar varuje ta janski pokazale orjaški orgaui- u\ .ko izrekli, da je vojna prišla pravične interese države priti ino- okvirju. da je sploh tvorilna moč zeni v°jske- V P1™ v človeški J» ilt na iti ipra' Dam P Xe ■ije IVO. St vropo in nad socijalno de-mokraeijo neutegoma ter zalotila iiiteruacijoualno socijalistično svetovno organizacijo nepripravljeno. ^Vko konitatiramo, da so vse stranke soeijalne demokraci-seh kulturuih držav, namera-sklicati intemacijonalni kou-tekom meseca avgusta 1. 1. )unaj, da bi se določila takti-n cilj intemacijoualne soci-i demokracije za slučaj sve • vojne, lahko trdimo, da je » vsem znakom bližajoče s» <• internacijonalna socijalua jkraeija resnično stala ne-jeua. . ko pregledamo pozor-l dogodke zadnjih šestih ujanje evropejske diplo-oboroževanje Avstrije Francije, Anglije in Ku-eruo našo politiko iu linam čudno, skoraj nemogoče zdi. da se je soeijalna de inokracija tolažila z nadami o hraniti svetovni mir — z dekla-macijami — a tudi uvidimo, da ravno vsled tega ni mogla zapaziti. kako smo se od leta do leta, od meseca do meseca, od dne do din bližali vojni in je ta morala priti prej ali slej — konečuo in nevzdržno kar čez noč. Iz tega moramo na splošno trditi, da je stališče in obnašanje nemške in francoske soeijalne demokracije ob vojni bilo nepre-membeno uarekovano po sili dej-stev. Nobena, tudi najmočnejša soc. demokratična stranka na sve-bila v stanu vojne prepreči-renutku. ko je bila mobili-diktirana, ko so prestale koiištitucijouelne moči vojujočih se držav, ko je militarizem v svoji najčistejši obliki in v vsi svoji sili nastopil. Tudi ni bilo mogoče nobeui še tako radikalni stranki postaviti se mobilizaciji in militarizmu v bran. Radi tega že a priori izrekamo. da mora tudi slovenska soeijalna demokracija brez diskusije sprejeti položaj uejstev in da bi bilo neumestno posebno naši loajhni stranki že sedaj kritično motriti obnašanje velikih soe. zgodovini pokazala nam je vojna. zemstvu. kajti ako izpodbija de- v poiitiki soc> demokracije polno lo lastne vlade, brezdvojno podpi- stremljenje po enotnosti in vdira interese inozemstva, ker je od kosti. stopnje drž. ekspanzije odvisen Kakor povdarja v ekonomič-gospodarski napredek 111 je od te- nela iu ^jalnem razvoju strem- ga odvisen napredek orgamzaei- ijenje k svetovui družitvi eko- so k #'dl»emu Clli»> koncentrirati siuša] je soc. demokracije posebej. Zato uomije in soc. približanju vseh se v eui smeri" v volji do ~ nju ' mora ista, ako ne podpira vlade »državnih in narodnih delov tako,zmaše vsaj stati ob strani* (je morala dosledno zavzeti av-. Kar je Jaures pred desetimi le- strijsko stališče jugoslovanskega ti videl naprej — se je danes iz- vprašanja načeloma in a priori ga polnilo: I mora tudi danes zavzemati. Vsa- Znani antimilitarist Herve. ki ko separatistično, nacijonalisti-je radi svojega agitiranja Francoskem marsikatero ske sama sebi edini smoter v državi. Vse (Konec prihodnjič.) u ■lji polnega sporazuma. Grška in Turška. Nemški listi poročajo iz Sofije. — Tursko-grški odnošaji so posta-na eno stremljenje posameznih jugo- ]i v zadnjem času posebno važni. Sku-težko slovanskih plemen, ali so že Bol- ludls in veliki vezir sta izmenjala pri kazen, je letos 11a kongresu frau- gari, ali Srbi. ali Hrvati, ali Slo-' 'srf'ue ,,rz<^avke- v Cari^du in v A coske soc. demokratične stranke venci, je načelno proti splošnemu | tcna|1 f ^ turška ugajanja . ..... ,.. V- ■ . «» nekaterih gosporiarskih z;idevah, zln- prememl to svoje prmcipijelno političnemu stremljenju soc. de Lti IX1 „ vprašanju mohamcdanskin stališče proti onim, ki so poprej mokracije, t. j. pustiti polno av-1 podanikov v Grški. Pogajanja naglo njegovo radikalno agitacijo obso- tonomijo posameznim narodno-1 napredujejo, upati je, da pride do po-jali, med njimi J. Jaures, ter izja- stim. vse pa združiti na enem o-vil. da je proti vsakemu nastopu zemlju, ki je po prirodi dano kot internacijonalne soc. dem. v spo- ena velika ekonomična skupina, ru narodov in glede vojne in raz-| Velika svetovna industrija iu loga. ker ni pričakovati odločue- trgovina, ki je predpogoj veliki ga stališča in še manj dejanskega soc. demokraciji, ne more se razkoraka proti vojni od strani nem. vi jati med majhnimi narodi iu ške soe. demokracije. Izjavil je, uarodiči, mogoča je le tam, kjer da bi bilo proti interesom franco- so dani materijelni predpogoji za ske države iu obenem proti inte-' veliko enoto. Ako je nadvladanje resom francoske soc. demokraci- majhnega naroda po velikem — je, ako bi se ona uprla vojni ter kulturna in politična krivica, pa pustila, da bi ves zjedinjeni nem- je še večja, nadvladanje malega ški narod napadel francosko veli- naroda po drugem malem naro- , . , . . .„.. .. - i ga nisem maral. Učitelj mi je bil ko kulturno državo jo umeil ali du. ko oba nimata predpogojev v\zoprn edinole zato, ker je bil oslabil tako. da bi francoski na- smeri velikega razvoja industrije nčit^H rod bil iztisnjen z visokega svoje- in trgovine. Večja ko je državna ga kulturnega in ekonomičnega skupina, bolj je tudi zajamčena stališča. j avtonomija sestavnih delov te sku Ob sedanjih svetovnih dogod- pine, kih je dejstvo pokazalo, da jej Ne sme nas motiti absolutisti-imel Hervc prav. Soc. demokraci- čua Rusija. Tam je vlada ločena ja vsega sveta mora priznavati, od naroda, tam ima dinastija svoda je bila nepripravljena, je mo- je lastne cilje, tam dinastija de-rala sprejeti dani položaj, kakor jaujski predstavlja vso moč drža- je bil, in je moralo delavstvo, ne ve, tam je ob različnosti kultur-le brez vsakega odpora stopiti v nega stanja posameznih delov tu-vojske, marveč se je moralo pod-'di nemogoča dejanjska avtonomi-vreči splošni državni in narodni ja posameznih narodnosti brez disciplini. Soc. demokraciji ne o-| vodstva in nadzorstva dinastije, staue druzega, nego tolažba, ka- Nasprotno tvori Avstrijo skupi-tero je izrekel sod rug Renner: na visoko kulturnih narodov, ka-— Prešibka, da bi vojno pre- kor so Nemei, Čehi, ltaljani. iu prečila, mora soc. demokracija bi-, lahko prištejemo tej skupini tudi ti močna dovolj, da jo prestane. ! sebe, Madjare, Hrvate, Srbe iu Vse naše stremljenje mora iti Bolgare. Kulturna zavest slovan-sedaj le na to, da vzdržimo svoje skih in drugih narodov v Avstri. Kar me je veselilo in modrilo, strokovne in politične organizaei- ji in na Balkanu je tolika, da sa- ni smelo biti v nobenem stiku s Bela cesta, polje in gozd, skri-sedanjih vojen ni bila vojna vse ti lazi in dremotni gaji — tam je življenje, posuto s pisanimi sanjami, kakor loka s cvetjem. Pozdravljen. tihi Močilnik. ti kape-liea vrhniška! Koliko sanj počiva v tvojem naročju! Niso pokopane. ne spe nevzbudno: pozdravi-kako postane organizacija voj j0 me smehljaje. Šepeeejo mi lju- 111 najvišji besede, kadar jih pokličem, državne in j Nerazločne pesmi so. zdavne 1 ljudske sile vstromljene iu napete melodije, ki jih je bil človek po- v onem prejšnjem življe-in ki časi ponoči zapojo v duši. Komaj zaslišim tiste pesmi, stoji pred mano. se ob spominu trepetajočim, nadzemeljsko lep obraz, stoji — ženska. Črno je oblečena; bela, ozka lica so prežeta s svetlobo in toploto. kakor da gori v njenem srcu tiha luč. Ustnice so stisnjene, tenka grba je med obrvmi, rjave in rosne, gledajo zamišljeno. Ni strogosti na obrazu, mirna, vdana milina je. odsvit večernje zarje, ki je še trepetala visoko gori na pobočju sivih skal. nad dre-majočim, hladnim Močilnikom. Ozrla se ni name — kako bi pač ? — šla je dalje z neslišnimi koraki. Zaskelela me je v srcu neznana bolečina; ali kakor je bila silna, ne izpustil bi je bil, jokal bi za njo in bi jo klical. Povsod sem videl njeno podobo: največkrat sem mislil nanjo v šoli. s tisto pobožnostjo. kakor misli jetnik na svetlo, visoko solnee. Učiteljev glas. plešnobni vzduh, zategujeuo, noslajoče blebetanje sošolcev, solzave, mrko-gledih naukov polne povesti iz berila — vse je kapalo neprestano. kakor gnusne črne kaplje v čisto posodo mojih sanj: prav tako mi je bilo, kakor da bi mi ob lepem dnevu curljala rumena lužnica v čevlje. V onih časih se je zgodilo z menoj nekaj neznanega, kar mi je dušo s trdo silo potisnilo k tlom. Zapazil sem, da so moje sestre tudi ženske: pogled mi je uhajal k njim, radoveden iu plah. poln sramu in gnusa. Zdelo se mi je o-gabno in pregrešno, da so ženske. Videl sem ženske povsod: na polju, na cesti, v eerkvi, kakor da je bil sam hudi duh začaral moje oči, da niso ne iskale ne ugledale drugega ničesar več. Videl sem jih nage. brezsram-no razgaljene. Zavedal sem se v svoji grozi, da ni zunaj kje ta er- Spisal Ivan Cankar. \ __ Šola je bila moj najhujši sovražnik. Se zdaj sem take misli, da so za zmirom zavržene in izgubljene vse brezštevilne ure. ki sem jih zeliaje predolgočasil na o-goljeui klopi, pred učiteljem, ki učitelj. Če bi se bil pogovarjal z njim doma. ali na cesti, bi ga imel naj-brže od srca rad. Priskutnost šolska je bila v ozračju, je bila v vzduhu, ki je smrdel po plesnobi, po cmakasti zapovedi: — Roke na klop! Sošolci, tudi moji najljubši prijatelji, so se mi zdeli v šoli čisto izpremenjeni, komaj da so prestopili prag; dišali so po plesnobi. v obraz so bili bledikasti, čemerni iu hinavski. Morda sem bil tako izpremenjen tudi sam. Dobrega tovariša sem imel. Iju-beznjivega, blagega fanta; ko je stopil iz šole, je raztrgal in razee-fral na drobne kosce vse šolske knjige ter jih pomendral v bla to. . .CENIK KNJIG katere ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. ^ 82 CORTLANDT ST. NBW YORK, IV. T. POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Domači zdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učitelja, L in 2. del, vsak 50c., oba Občna zgodovina Pesmarica, na grob nice Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sad j ere ja v pogovorih Schimpffov nemško-sloven- ski slovar Slovenski pravnik Slovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmariea, 1. in 2. zvezek vsak po Spisovnik ljubavnih pisem Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Žirovnik, narodne pesmi, 2. in 3. zvezek, vez., po Revolucija na Portugalskem —.20 Senila —.50 Stanley v Afriki —.30 —.30 Sherlock Holmes, —.40 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 —.70 Sveta noč —.20 —.50 Srečolovec —.20 —.50 Strah na Sokolskem gradu, r-.45 100 zvezkov $5.00 —.40 Strelec «—.20 —.15 Sanjska knjiga, velika —.30 Štiri povesti —.20 $1.00 Tegetthof —.25 $4.00 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.S3 $1.00 Zlate jagode, vez. —.30 —.50 Življenja trn jeva pot —.50 Za kruhom —.20 $1.00 Življenje na avstr. dvoru ali —.20 —.25 Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) -.79 ^—.20 —.30 s—.30 —.15 —.15 —.25 —.15 ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk Belgrajski biser Beneška vedeževalka Bitka pri Visu Bodi svoje sreče kovač Boj s prirodo Božični darovi Burska vojska Cerkvica na skali Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Deteljica, življenje treh kranjskih bratov Don Kižot Dobrota in hvaležnost Fabiola George Stephenson, oče železnic Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po Hustrovani vodnik po Gorenjskem Izanami, mala Japonka Jama nad Dobrušo Jaromil Jeruzalemski romar Krištof Kolumb Kaj se je Makaru sanjalo Y Leban, 100 beril Maksimilijan I. Marija, hči polkova Malomestne tradicije Miklova Zala Mirko Postenjakovič Na divjem zapadn, vez. Na jutrovem Na krivih potih Na različnih potih Naseljenci Na valovih južnega morja Nikolaj Zrinski O jetiki Odkritje Amerike, ves. Odvetniška tarifa Prihajač Pregovori, prilike, reki Prst božji Randevous SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 2. zv. Maron, krščanski deček 1—.25 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 8. zv. Tri indijanske povesti —.30 9. zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin r—.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.30 —.20 12. zv. Korejska brata —.30 _.20 zv. Boj in zmaga ■—.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja ■—.30 15. zv. Angelj sužnjev —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev —.30 $1.20: $2.00: $1.20| r—.60 —.40 —.40 —.50 —.50 —.50 TALIJA. Zbirka gledaliških iger Pri puščavniku Raztresenca —.25 —.20 ' Starinarica Idealna Tašča RAZGLEDNICE: Newyorske s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Torka po Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali .39 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 r—.45 —.20 —.50 Z|o ZEMLJEVIDI: —.20 Združenih držav, mali —.25 veliki —.35 Balkanskih držav —.20 Evrope, vezan —.60 Vojna stenska mapa —.30 Zemljevidi: New Tork, Co-—.30. lorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po —.80 Avstro-Ogrske mali —.30 veliki vezan —.30 Celi svet —.25 Velika stenska mapa U. 1—J20 na —.20 ;—.30 —.20 —.20 :—.03 —.25 r—-25 —.35 —.10 —.25 —.15 —.50 $1.50 —.20 —.20 —.15 —Jo .25; aret Kid rJ ■ ; - J •-.*. OPOMBA: Naročilom je pril< žiti denarno tovini, poštni nakaznici, ali poitaih Bn^v^h oenah Jfe vjačpnan*, __; ^ GLAS NARODA, 19. JANUARJA a : Jogislovanski B >, ki'k S Katol. Jsdnota B Inkorporirana one 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. ivwi uumna 7. i. «HM, S07 Ckenv Waj « k| t H dock. Pa. Padpredaednik i ALOIS BALA NT, 112 Sterling Avl* Paffctito* Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO. Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDKAVHK: 0». MARTIN mtO. 900 N. Chicago St., Jollat, m HADZORNTEX: miKM EUN1CH, 421—7th Sc, Calumet. Mick. •»■TEB ŠPEHAB, 422 N. 4th St., Kanu« City, JEaa* «>HN KRŽTftNIK Box 188. Bur dine Pa 'OHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle. HI JOHN AUSEC, 5421 Homer Ave.. N. H. Cleveland, a FOROTHm: rRAN JUSTIN 1708 E. 28th St. Lorain, O. 'OBKPH PISHLAR, 308—fith St Rock Springa, Wyo, • f PORENTA Box 701 Black Diamond Wash. POMOŽNI ODBOR: 'U0RPB MERTSL, od druitva n. Cirila In Metoda, Hot. 1 Sly, Minn. OOUIS CHAMPA, od drnitra »▼. Srea Jeanaa, Krv. B, Ml) Minn »OHN G RAKE K, at, od drnitra Sloven ee, Itn 114 Vb ca. Vb dopld tikajoči se uradnih sadev kakor tudi denarn -jfiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote. rac pr »fbe pa na predsednika porotnega odbora Na oaebna ali neuradna pisma od strani ilanov n *» kod DmRtrniio rlaaflo- "GLAS NARODA" Zadnji Bourboni. Spisal Venceslav Bele. vladanja so se začeli pojavljati ne miri. V decembru leta 1830 se je ljudstvo dvignilo proti lcgitimi-stoni — pristašem Henrika V. — Kmalu nato — 21. februarja lKll — je dala enajsta oblet niča umora vojvoda JWryskega povod novim nemirom. Razdražena množica je planila v cerkev, kjer so imeli legitimist mašo za umorjenim vojvodom. in po vandalsko vse r;izbila. Drugi dan je razdejala škofovo palačo. I);i>»i naperjeni proti l<-gi timisaom. so bili ti nemiri tudi vladi precej nevarni. Republikanci, ki so organiziral delavce, dijake, revne meščane ii jK»stopače s pomočjo izkušenih r varjev v svojo stranko, so v tajnii (Nadaljevanje.) Nekoliko zadaj, na drugem griču, je počivala Kostanjevica v svojem tihem, svetem mini. Po eesti, ki vodi za mestom od sedanjega tatterinijevega trga proti Solkanu, sta stopala dva gospoda, ponosnih, počasnih korakov. Osemdeset let ni starček, sivih las in lahko upognjenega hrbta, je stopal na desni svojega spremljevalca in govoril s tihim nemirnim glasom: Žalostna domovina, žalostni zvezah in po časopisih ščuvali ljud časi! Kakor so se puntali proti stvo {»roti vladi in neprstano iska-meni. tako sc.- puntajo proti 'me- li ugodne prilike, da bi jo izpodri ščanskemn kralju . — Ni še dovolj nili. — Ko je prišlo poročilo i/ žrtev! Ni bila dovolj vsa groza Varšave, da se je posrečila polj julijske revolucije. Ni še miru v Rka vstaja, so razpihali republi Franciji, iu ue bo ga! Iu nuj se je kanci izpod pepela nov ogenj in zdelo spočetka vladanje Louis Fi- uprizorili v Parizu in v drugih me-Ijpa se tako sreeno, razmere so i»o- stih nemire; najhujši je bil upoi kazale, da ni on nič bolj srečen, brezposelnih delavcev v Lvouu kakor sem bil jaz. In naj tujini še Preprosto ljudstvo revežev in si toliko kaže svojo popularnost, naj romakov je bilo ogorčeno, ker n so narodi še tako prepričani, da je imelo pravice pošiljati svojih za pjegovo stališče iieomajano. — po- stopnikov v državni zbor, zato sc kazalo se je prokletstvo, ki počiva je i!a bi podvrgli pa«" v-se upornike iu prisilili Pariz, da se poda." "Vojska in sila, a kaj je bol.' groznejra kakor bratomorna me ščauska vojna ' In ali nas ni dovol; jasno poučila usoda Henrika III. Henrika IV. in mojega nesrečne ga sina, da se dobijo v časih po litičnih in cerkvenih nemirov a vsaki s silo bajonetov zatiran stranki vedno novi Cleiuenti, Ka vaillaci, Louveli, ki radi izposta vijo nevarnosti lastno življenje samo da zadostijo svojemu političnemu fanatizmu in srdu in da z u morom vladarja vznemirijo drža vo iu red?" Blaeas je molčal: — Kar je ravnokar razložil kralj, je bil važei vzrok — in za plašnega in boje čega vladarja toliko važnejši, df se je odpovedal kroni in zapustil prestol, ki bi ga bilo mogoče vzdr žati morda le z grozo meščansk« vojske, če bi ga morda nov umor ne izpraznil. — Tako je končalo vladanje moža čigar blage namene za blagor ljud stva treba priznati, ki pa zasluži grajo radi svojih vladarskih nazorov in nesrečnega izbiranja mini strov. Izkušene može, krepke moči, je odpuščal in zaupal sebe in blagor prestola in Cerkve ljudem, ki začenjajo na papirju s predrznostjo, ;v boju pa iu v hipu odi o čitve izgubijo glavo. Tako je do bilo njegovo dobro začeto dejova nje radi slabe izvršitve nesrečen pečat. Kralj je pokimal z glavo iu iz-pregovorii: "Zdi se mi, kakor bi ne bilo pro ti temu, da bi rod Bourbonov po ravnal grehe svojih dedov, da b" zopet vpeljal, kar so oni s silo ii m o*" j o zatirali. — Oni so povzročili v Franciji nesrečno reforma eijo, vodili so hugenotske vojne in za časa reformacije tako hudo preganjali nemško cerkev; oni so pri vedli pred vrata nemške državne prestolnico Turke in huje kot ti divjali ob Renu in onečastili mrtve cesarjc v njihovih grobiščih; oni so sc s silo in zvijačo polastili ded ščine avstrijsko-španske rodbine in bi bili Španijo skoro uničili s svojim slabim .gospodarstvom; oni kljub pragmatični sankciji p< Karolovi smrti prvi napadli njego vo yelikoduino hčer Marijo Terezijo ; oni so se čisto mirno zadržali pri razdelitvi Poljske, ki je bila Franciji naklonjena; oni so šču- za drag denar izdal vojvodinjo, ki ko nenravnost svojega naroda; o-jo ujeli v Nantu, skrito v neki ni so prvi pregnali iz svoje drža-peči. Ko pa je v ječi porodila in ve najboljše varihe Cerkve in pre-prizuala. da se je tajno poročila z stola in se s svojimi intrigami me-italijanskim grofom Liieliese Pal- šali še v druge države. — Dasi ža-lijem. ji vlada ni več branila od- lostno, jc vendar skoraj naravno potovati v Sicilijo, ker je vied te in pravično, da je Ludovik Filip zveze izgubila ves ugled in ni bi- iztrgal iz franeoskega grba lilijo, la meščanskemu kralju nič več ne--zamenjati bi jo moral z osatom, varna. Ločiti se je morala od kra- žalostnim znakom pregrehe, pro-ljeve družine iu prepustiti sina v kletstva iu trpljenja. — Izginila je vzgojo vojvodinji Mariji Šarloti, lilija, ker so Bourboni odvladali; soprogi Ludovika. njegovega stri- jaz sem odvladal zase iu za sina in lcgitimistom so se ponesrečili vs poizkusi za Henrika; njegova mati nam pa za krono vsemu nared' še sramoto!" Utihnila sta oba. Kralj se ge zagledal v Kostanjevico; v vse mogoče nianse so se prelivale po griču barve iz zeleuega v rumeno in v temnordeče. Tih mir, blažen pokoj, je poči val vrhu griča okoli samostana in okoli eerkve. Kralj je iztegnil roko. pokazal f prstom proti vrhu in rekel svojemu spremljevalcu: "Tjakajle gor pojdem enkrat in vi me boste spremili!" "Z največjim veseljem, Veličan stvo!" Zgodilo se je to pet dni po kra ljevem prihodu v Gorico. Res je kmalu nato spremljal voj voda Blaeas svojega kralja na Ko stanjevieo. — a ne z največjim ve seljem, ampak v globoki žalosti. 191«. a \ Skoz vas. bežen v odpovedi! Bog fk brat. brat in Bog! To je njihova devi-za. Vsakdo jim je brat iu Bog jiii je* vse. — In sklonil je kralj glavo; ko jo je zopet dvignil, se je zagledal v Kostanjevico, še jedva vidno mraku. Koliko zrelih mož tam gori v najdražji odpovedi, a v miru božjem in v pravi, resnični sreči. Se niže se mu je sklonila glava in iz prsi je vstal globok vzdih — odpovedi. Mrak nad mestom se je zjasnil, po ulicah so zagorele luči, od Tr- _ novskega gozda je zavela čez Ko-i NA&I ZASTOPNIKI, stanjevieo hladna sapa. Kralj jej kateri so pooblaščeni pobirati aarofr zaprl okno. - j nino aa "Glas Naroda" in knjige, ka- Žalostne meditacije žalostnih kor ^^ M v8e dmse ▼ nago stroko i Nizke hiše v gostih jablan sredi, ozka okiia z drobnimi pogledi. Varne strehe z vdanimi pokloni, lepi dnevi s tihimi zatoni: Duši moji toži se za vam* včasih s smehom, včasih pa s zolzami. Silvin Sardenko. dni. — (Dalje prihodnjič.) Skandinavski protest. Skandinavske države so obuo-vile v Londonu svoj protest, da angleške vojne ladje motijo trgovino nevtralnih držav v Severnem morju. mogoče pri-1 tov, ki io se meseca julija vzdi ▼last-1 gnili za njenega sina. Vlada je u-1 vali in podpirali puntartko Ameri-________________________ kmalu zatrla in polovila več J ko; oni so z besedo in dčjanjem ne tate — ne ta rodne potomce imistnv ■ naposled je neki jud1 sankcioniral vsako pregreho, vsa- — To je odpoved v ljubezni in lju- Pod goriškim gradom leži sred' mesta prostran trg — Travnik; le po in veličastno lice dajejo trgi iinpozaiitno proeelje Ignacijev-cerkve in njeua dva visoko zvo nika. Mimo te — nekdanje jezuit ske eerkve — pelje skozi Šolskr ulico, tik ob gimnaziji, starem po slopju z nizkimi okni in temnim: sobami, in dalje skozi Ulico sv. Klare ob vojaškem skladišču, nek danjem zavodu klaris, in mimo za voda šolskih sester D. N. D. če korenski most lipi čez visok nasi ravua cesta v lep, kostanjev drevo red. Kjer se cesta v drevoredu m koliko zaokrene, leži ob koncu u? sipa na visokem korenskem breg krasen park in sredi njega star; palača grofov Coronmi-Cronberg. ki jo Goričaui imenujejo Cingraf. V tem gradu je dobil preti dva \ iusedemdesetimi leti zavetje pre ■ gnani francoski kralj Karol X. Z vso družino ga j«* bil velikodušn« sprejel grof Mihael O-oroniiii-Cron berg. — Pokrajina ob Komu j imela takrat seveda vse drugačn lice. a palača je ostala vedno ist? Bilo je čisto pod noč, ko je slo Tiel Karol na oknu. iz katerega s je odpiral krasen pogled čez Pl; euto.na mesto. — Na levi v ozadj Kostanjevica, iz srede mesta se j dvigal grad, pod njim sta molel visoko iznad streh zvonika s\ Ignacija. Na visokem bregu onstran lir dournika Korna je stala v isti v' šini z Graffenbergom obširna hiš: zraven je velik, prostran vrt, o' rastel z orehi, divjimi kostanji ii vitkimi cipresami. Po vrtu so f izprehajale postave v dolgih, č»-uili haljah, toliko da jih je bilo razločiti v gostem mraku. Pregnani kralj se je zagledal a bogoslovnieo, v tisto veliko, mračno hišo, v črne sence, ki so se i; prehajale v gostem mraku po pe ščenih stezah pod are v jem. Ie n pol še okrašenim z rumenim, ve lim listjem. V mraku in hladu se izprehajf jo sami s seboj in svojimi mislimi mračnimi morda kakor večer krog njih; hlad in mraz v njihovih cih kakor v novemberskem večeri vsenaokrog. Ni ga jasnega, toplega žarka! Bog ve! — Morda pa je sveti in jasno v njihovih dušah, toplo i prijetno v njihovih srcih! Odpovedali so se svetu, odpove dali se svoji mladosti, življenja žejni, hrepeneči po lepoti in rado sti; žrtvovali so svojo mladost, svo jc srce in svojo dušo, — vse to in sami sebe so položili v žrtev nv oltar Gospodov. Uklenili so svojo voljo in ubil* svojo mladost. In kdo ve, kaj jih čaka v svetu v takih razmerah in v takih časih, in sam-Bog ve, ka; prikriva šele prihodnost. Nihova črna suknja jim bo v za smeh in sramoto, oni pa jo bodo nosili z radostjo in ponosom. Kaj bi jim lahko ponudilo živ ljenje! Čast in slavo, bogastvo, morda iu razkošje. Vživali bi lahko s polnimi požirki, a oni so volili črno suknjo in trpko odpoved — In komu naljubo, komu nadra-go? Ne bo rodne krvi, ki bi se za njimi veselila sadu njihovega truda in.dela, ki bi žela setev njihovih anojnih srag in njihovih grenkih solza. Žadosten bo njihov delež med. svetom. In vse delo. in ves trud - Tajivka. Rekli so mi: — Morebiti je resnica? — Da tajiš vso ljubezen. Vendar z lica zarudiš ; kakor mak, kadar te pogleda mlad junak. So mi rekli: — Morebiti res si taka? Pod očmi uosiš dva oblaka, dve noči. Praviš, da te je ožgal žarek presvetal. Spet so rekli: — Morebiti niso v zmoti? — Da je včasih tvoja soba jekala, kakor da bi zibel v koti tekala. Praviš, da je tvoj kanarec v skriti kletki pel. Kdo bi. dekle, ti verjel? Silvin Sardenko. spadajoče posle. Jenny Lind, Ark. In okolica: Mihael Clrar. San Francisco, Cal.: Jakob Lovfiln. Denver, Cola.: Frank Skrabec. Lead vlile, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M Rojtz, Frank Janesh in John Germ. Salida, Colo, in okoliea: Louis Ca stello (The Bank Saloon). Walsenbtu-g, Colo.: Ant. Saftlch. Clinton. Ind.: Lambert Bulskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rud man. Woodward, la. in okolico: Loka* Podbregar. Aurora, 111.: Jernej B. Verbid. Chicago, OL: Frank Jurjoveo. Depne, DL: Dan. Badovlnaa. La Salle, 11L: Mat. Komp. Joliet, I1L: Frank Lanricb, John Za letel m Frank Bambich. Oglesby, 111.: Matt. Hrlbernik. Wankegan, DL: Frank PetkovSek In Math. O grin. 8«. Chicago, HL: Frank Černe In Bndolf Požek. Springfield, DL: Matija Barborlfi. Cherokee, Kans.: Frank Režisnik. Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Frontenae, Kans. in okoliea: Frank Kerne In Rob Firm. Kansas City, Kans.: Peter Selmeller Mineral, Kans.: John Stale. Mulberry, Kans. in okoliea: Martin j Ron. \ Ringo. Kans.: Mike Pencil. Calumet, Mich, in okoliea: Pave) šhaltz In M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okoliea: Frank Kotzlan. So. Range, Mich. In okoliea: M C LltoTleD Aurora, Minn.: Josip Futfna. Chisbolm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrieh. Dulju, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okoliea: Tvsn Gonla M L. Kapsh, Jos. J. Peshel In Loula M PonifiPk Eveieth. Minn.: Jurlj Kotze. Gilbert. Minn, in okoliea: L. VeeeL Hibbing. Minn.: Ivan PonSe Kitzville, Minn, la okoliea: Jot AM» mlch. Nash wank, Minn.: Geo. Maurln. Virginia, Minn.: Franfe Hrovstlck« St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Uriel, Bed Lodge. Mont.: J. Koprlvšek. Ronndup, Mont.: Tomaž Pauiin. Gowanda, N. ¥.: Earl Sternlša. Little Fails, N. Y.: Frank Gregorka. Cleveland. Ohio: Frank Hakser, J. Marlnčič, Chas. Earllnger, Jakob Bet-oik In John Prostor. Barberton, O. in okoliea: Alois Bat lant Bridgeport, O.: Frank HoCevar* CoUiiiwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, O. in okoliea: J. Kumše. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M Justin, Allegheny, Pa.: M Klarieh. Ambridge, Pa.: Frank Jak^B. Bessemer, Pa.: Lonis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ Bridgeville, Pa.: Rudolt Pleteršek. Burdiue, Pa. in okoliea: John Ker-žiSnlk. Canonsburg, Pa.: John Koklleb. Conemaugh. Pa.: Ivan Pajk In John Zupančlč. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Broughton, Pa. in okolica: A. Demšar. Darragh, Pa.: Dragutln Sla via. Dunlo, Pa. In okoliea: Joslp Snbor< Export, Pa. in okoliea: Frank Tra* bee. Forest City, Pa.: K. Zalar In Franl Leben. Farell, Pa.: Anton YalentlnCia. Fitz Henry, Pa.: F. Gottlleher. Greensburg, Pa. In okoliea: Joseph Novak. J Irwin. Pa. In okoliea: Fr. DemSar. Johnstown. Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc. Luzerne, Pa. In okolica: Anton O-solnlk. Meadow Lands. Pa.: Geora Sehulta, Monessen, Pa.: Math K.ikelj. Moon Run. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okoliea: Z. Jnk«ht, I. Podvašnlk, I. Magister In U. R. Ja-Kobinh. Steeiton. Pa.: AntoD Hren. Cnity Sta.. Pa.: Joseph ŠW1J. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: Fr. Seme In J. Peter-oel. Tooele. Utah: Anton PalPIC. Winterqnartera, Utah: L. Blarich. Black Diamoud, Wash.: Q. J. P* renta. Davis, W. Va. in okoliea: J. Broslch, Thomas, W. Va in okolica: Frank Kocijan In A. Korenchan. Grafton. Wis.: John StampfeL Kenosha, Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Joalp Tratnik la Franfe Meh. Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetlin. V\-st Allis, Wis.: Frank Skok Roek Springs. Wyo.: A JoKtln. YlV Stallcb In Valentin Man-lna Rcmmcrpr Wvo : Jo* Mf>fnh SLOVENSKO-AMEEIKANSKI K O LE D A za leto 1916. Velja s poštnino vred 35 centov. Obseg berila: Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke. — Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev,. ~ Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Romam. — Rmena pošast. — Doživljaji ▼ zraku. — Fodzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le BetaiL — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov. — Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov. — Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Špecialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi. — Smešnice. — Oglasi. Slike: Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na GalipolistL — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti. — Učinek avstrijskih granat v Zagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Praemyslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbiČna baterija v akciji.4— Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji — Avstrijske prednje straže v Rusiji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova — Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem — Ruski vojni jetniki — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogorje, SLOVENIC PUBLISHING CO.," 82 OOBTLANDT STREET, HEW YORK, N. J r« \ -V.' - 7. %Vi~ iskalci biserov na otoku Svetega Duha. o v e s t. Ruski spisal Emilij Muiik. Vse, kar sedaj pripovedujem, se je vršilo v enem trenutku, pri svitlobi bliska. Videl' sem, da je GLAS NARODI, 19. JANtTAfttl. 1M. ^ " Delovodja Anton!" Zaslišalo se je šumenje obleke, potem se je pokazala v plašč za- navši se, pomolel iz vode do pasu. Njegove oči so bile uprte vame iu jaz do moje smrti ne bom pozabil t»*ga strašanskega pogleda. Isto minuto se je zaeul krik, tako strašen in presunljiv, tako divji in ob-(Nadaljevanje.) upen. kakršnega še nikdar slišal Gosti oblaki «o pokrivali nei>A. nisi je poslala ono gine, more drugi prinesti poročilo sv. tri fWorni u^eVO lušeino; kot bi trenil, bil o grozeči vam nevarnosti. Usoda sem ua čoluiču in z naslado izlek-'je izbrala mene!" _ t)) nil sem se po njem v vso dolgost, j "A Rikardo?... Prosim vas, : čuteč se strašno upehanega vsled gospod Anton, povejte mi, kaj se! borbe z valovi in morskim vol-i je zgodilo z vašim sopotnikom!?" j kum; k temu pa sem ostal neobo-J "Gospodična, gospod Rikardo, rožen proti drugemu požerunu, ki je postal žrtev tintorere." j se je še vedno zlovestno svetil v j Erna je glasno za vpila in kakor, globočini. Bal sem se pošteno, da snop se zgrudila na tla. Spoznal ne bi dosegla pošast mojega pro- sem. da sem napravil neodpustlji-' tivuika, kateri je mogoče zdrknil vo budalost___ Tudi Kastiljo je raz svojega čolniča, osupnjen od deloma čul hčerin krik in prihitel mojega kliea. Mene je tako rado- v sobo. vala moja lastna rešitev, da ni-' "Brezvestuež". je on zavpil, sem čutil do Rikarda nobenega "kaj delate tukaj ponoči pod ok-sovra*tva in ga želel le rešiti, nom moje hčere? Poberite se k ja, vii iforna svrtloba požeruno-je precej izginila pred svetlej-sijajem bliskovitn, ki je oža-V»e povnšje razburkanega mor-spremijan z oglušečim gromo-treskom. Pri svetlobi tega svetlobi bliska sem jasno videl na bližnjih valovih pred seboj mojega tekme-ea. No. kakor bi trenil, ogrnil je zopet vse temni mrak. in jaz sem bil že znova na dnu zijajočega brezil na. Priznati moram, gospod lajtnaut. da so iui bližina požeruno-va, navzočnost mojega tekmeea, •■»v-tel blisk in strašen grom za nekaj hipov /medli pamet in jaz bi bil gotovo poginil, da sem tisto 11 iuuto naletel na tintorero. Ali hladnokrvnost se mi je brž vrnila: *aj jo nisem zastonj kot potap-Ijaiec tako često stavil na poskusijo! Bil sem trdno prepričan, da »e mora takoj, koj to minuto, od- Fringe Albert the national joy smoke ima okus, ki se popolnoma razlikuje od vseh tobakov, ki ste jih kdaj kadili. Patentirani način, po katerem je pripravljen, določi to — tudi ne grize v jezik. Raj še boste imeli tobak Prince Albert, ker je tako dober in zadovoljiv; zato, ker ga morete kaditi dosti, ne da bi vas grizlo v jezik ali pa izmučilo vaš okus! Kupite si takoj tobaka Prince Albert ter se sami prepričajte, da je vse to resnica, ker možje po celi Ameriki in po vsem svetu mu dajejo prednost pred vsakim drugim tobakom. In če se zdi drugim tako dober, se bo brez dvoma zdel tudi vam. Tobak Prince Albert morete zviti v cigareto, ali pa ga kaditi v pipi. Kupile Pr':n:t AlWt ptnod » rd čih mčicil pi S«; rdečih ikatljih pa i Or; ali pa v posod tb p» «n ali pol 'nta. ki imajo na rrho rl azile* z foVk*. R. J. REYNOLDS TOBACCO COMPANY, Winston-Salem, N. C. Na aid'rji era »i le rdeče ak»*.lj« t«. čila ti: "Proceaa paten!r4 Jab SOlk. 1907". M je dotesel, da tnje kade pipejkjer je rO?r»j le eden! Sam sem b-1 kolikor toliko brez svojemu staremu federalistu-oče- Vehk* naštevanka. 1 POTREBUJE SE nevarnosti m sklenil po močeh po- tu in naj bi vaša noga nikoli več y neki družbi so 4 ri kozaivu > magati tovarišu. Glasno sem ga ne prestopila mojega praga!" 'vinu za-eli DOKOVarjat{ koliko ie delavce m masimste. Dobra plača zaklieal po imenu in kar sem mo- Mene je tako mikalo prepustiti sedemnajst krat sedemnajst Neki 9131118 služl>a bre2 štrajka ali ka- gel zavpil, naj bi plaval proti starega vstaša njegovi usodi ter nrospod ; oi:.ali se je takoj Opravil kega oviranJa Pri delu- Ne zahte" . , , . , . . n °(l1iti brez vfkt beTie- aH spom- zgodovino računstva in je za-No. le bobnenje burje in odda- ml sem se črnih oei Erninih, do •iti najtua u-t • ■ i;t Plavajoč z **u« i roko, j»« ui z dru- iskal estake za svojim pasoiu obenem opr* uo oziral se na* Kakih dvajM •t korakov pn-d Ijajoče s*.« gromenje mi je odgovo- mislil se. da sedaj, po smrti An-rilo. ' gleževi, je ves uspeh ha moji stra- Ne neha je klicati Rikardovega ni in — ostal sem. imena, sem plul naprej po valo-j "Bolj tiho, gospod Kastiljo!" vili. dokler mi slednjič ni šinilo sem vsklrknil, o brni vsi se k starcu. 4*S takim kričanjem vi lahko zbudite sosede in ti vestno ne bodo držali jezika za zobmi ter povedali vojakom, kam ste pobegnili!" Stari je hipoma izpremenil čel s tem, kako je Adam štel drevesa v raju ter končal s tem, kako se bodo šteli glasovi pri d rža v-nozborski volitvi ter kozli in ovce pri poslednji sodbi. Celo oiniz- va se pristojbino. Vprašajte: Room (soba) 8 Barge Office, South Ferry, New York, N. Y. (6-19-1) 1« Vzdiir 'Timor, pljuča z kom vel i I fosforni prated nenavadne Itelkaste »••m mogel jasno razh»ee-ribi kaka dva lakta glo- morskim površjem. iv>i se napol iz vode, d varnosti presunljivo i potem gla>no zavpil: -a!" Potem zadušili m, rezkim zra-pustil se v globoeino. Stori vii dva-tri vzmahe. sem že videl uad seboj medlo, zlovestno svetlobo požerunovo. Riba me je oči v id no zapazila. Dobro sem razločeval nebrižuo-motue, svinčeuo-sive oči pož^runove, uprte vame. V tej globočini. v kateri sva se midva —- to je riba iu jaz — nahajala, bila je voda tako da je bil ko ona v raju. Tintorera — bila je »ainka. katera je uekoliko manjša od samca s»* je spuščala polagoma, hoteč • v glavo, da se mi Anglež morda posmehuje, srečno utckši tintore-ri, ter se že nahaja blizu otoka. Vzdignil sem glavo in zazrl naravnost pred seboj luč na otoku Sv. Duha. Nevihta je minila, veter je zapihal redkeje; oblaki so glas. se jeli pretresovati in na nebu so **Kaj pravite tukaj o vojakih se prikazale zvezde. in pobegu, gospod Rakunja J" je I Veter je gnal čolnič naravnost vprašal. . v pristanišče otoka. | "taisto istiuo, in vam svetujem. Nahajal sera se kakih sto kora- ne tratite časa! Prezideut Arispe kov rnl brega ter sem mogel jasno je za ukaza l prijeti vas in iz lia ZENITNA PONUDBA. Vdovec, srednje starosti z otroci v je se je čudilo njegovi učenosti, dobrem gmotnem položaju žeiiporo-Neki gospod je rekel: "Če pre- čiti Slovenko poštenega značaja, računimo, koliko je sedemnajst- Ako katero veseli, naj se obrne na krat sedemnajst, dobili bomo rezultat. ki je tako oddaljen ou števila svetlih zvezd, kakor je oddaljena deklica, ki toži v temni noči pri studencu ua jugu, od ledenih gora na severu." Tudi temu veleučeueuiu izvajanju se je vse vprek divilo. Zopet drugi je trdil, da spada ta problem v vrsto zamenjalnihj i .-i- * - * »-% . ..... . problemov, ker se obe številki 17; r^zlfM-iti hastiljevo stanovanje. Iz Paza so ze poslani vojaki mojemu , . , , - . , i . j , ._ v ! , • , i« 'auko zamenjata. John Zalar. R. F. I). No. I. Box 438 (lx) Long Beach. California. HARMONIKE bodisi kaar«uefcoU rrit« !aaeInJ«M i popravljam i« najnižjih cenah, a d' lo tipežno tn sanealjlvo. V popra • ■anesljlvo vsakdo pošlje, ker Km I-nad 18 let tukaj v tem poslu ln seda v svojem lastnem doma. V poprave v samem kranjske kakor vse dnu harmonike ter računanj po do;u kr korSno kdo sahteva kres asdalj* «X>rsiaaj JOHN WKNZKL IS!? Kast Rt (VndisA Okl> Slovensko-Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1916 Cena mu je 35c. Dobi se pri: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 Cortlandt St., New York. U zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki: Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Charles Kar linger, 3942 St. Clair Ave. Cleveland, O. Ft. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kans. Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa. L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio. M. Ogrin, 12 - 10th St., N. Chicago, HI. H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis. Alois Rudman, 737 Holmes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. M. Perušek, Ely, Minn, in več drugih naših zastopnikov po drugih naselbinah. Fr. Cherne, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, HL Rok- Firm, Frontenac, Kansas. Jakob Petrič, Chisholm, Minn. Frank Gabrenja, Johnstown, Penna. Louis Vesel, Gilbert, — Minn. Mat. Kamp, La Salle, Hi. Frank Skok, 438 - 52 Ave, West Allis, Wis. i »olnivii okna se je videla luč; to je očetu, kateri vas bodo pomagali "t« kazalo, da sta prebivalca »e bede- ujeti. Jaz sem preplul nocojšnjo la. A mogoče, da me je bil An- noč morje, da bi naznanil to go- glež prehitel, ju poučil o nevar- spodični Krni, a moja vest jo je T nosti in zdajci se družina priprav- tako presenetila, da se je onesve- lja k pobegu. stila." Zaškripal sem z zobmi od jeze. "Neumnost! Te babe imajo da sem bil tako glup ter sam dal živce n^lik pajčevini! Namesto sovražniku sredstvo v roke, da me opozoriti očeta, pa se valja tu po je zamoge! premagati. tleh! Brž vstopite, gospod Raku- Že sem menil stopiti ua breg. n ja! Vi ste poštenjak, tisočera mirna m°j hipoma pade na vam hvala; vsi svetniki naj vas »i t» žk'» si >r dat-i viti* k' ' jp hila člove o L ki j)t«< h avi i. t roka, krepko nekaj stiskajo Da je tudi ta modrijan žel ži-vahr.o priznavanje za svojo mo-ni treba posebej poudarjati. Nekdo pa. ki se je menda štel za najbolj učenega, je dejal: 4'Mi smo ja svobodni ljudje, katerim ni treba niti računati, niti kupče-vati. Sedemnajstkrat sedemnajst je problem od včeraj. J£z ne vzamem sploh nikakega stališča na- esui m se peni na po- - »•a. Nemara je gospod Rikardo poginil. Kakor bi trenil, skočil sem zopet v vodo nazaj. Roko sem vjel brez vsakega napora; poka-se je. da to ni bilo telo, temveč le roka do rame, z malimi o-stauki telesa. Roka je krčevito držala dolgi ,v . , . , . .. nož. v katerem sem spoznal svoje Držal si m » stako pripravljeno . . 111 i * - u-i , ■ • ,, • , ■ i » lastno bodalo; da. to je bila ne- • lfMiivi. t*r« eej ko je odprla , ., , ; m ' # V L i -1- sProti problemu, ki sploh ni blagoslovijo za to. kar ste storili Wem Vsako faevilo je ]e red. ubogemu prognancu! ^^ kjer ^ neha ^ me zagnati v večjo globočino. Ali vedel aein. kaj mi je storiti. S silnim udarom nog sem se pognal navpično naravnost ua požeruua. prognancu: (Konec prihodnjič.) vilo, se prične tragedija." Burno ploskanje je sledilo izvajanju tega govornika, ki je kot pristni svobodnjak postal junak je odprla kratka nižja ••eljust pošasti, je zasijalo .strašno žrelo, posejano s tremi vrstami ostrih zob. zasadil sem hitro- estako v požerpnovo žrelo. til roka dvojbeno karda Kakor da mi je mrena raz oei, bilo mi je vse jasno: pogled. kojega je uprl vame nesreč-! než. je bil izraz predsmrtne muke. *em orožje tu brzo iz- n^oy človeški krik je bil nje-makiiil roko. ramvAi jo do lakta gov posicdnji klie,- s katerim ^ na v.v u„^tih ob ostrih požeruno- je 0y,rjti.H\ Oo m(.uc ollo ulinuto. vih r.ubeh. I prav isto minuto me ko ^ je tilllon.rj| vlokia v g|0bo-v«m!h zavalila na rilw», kar mi -jlu> ' , V Tuneziji. Listi priobeujejo poročila, gla- tega dueva. som katerih se Francozom sovraž- Ne bomo se tedaj čudili, če je no gibanje v Tuneziji razširja, neki gospod, ki je dosedaj mirno dokaz, da se tam sveta vojska ši- poslušal, a potem vstal in rekel: r;. Tuneske in tripolitanske čete "Sedemnajstkrat sedemnajst je žel po { le par Rad bi izvedel za naslov svojega I očeta JAKOBA V1DIC, podo-J mače Jakobčkov iz Police pri! Višnji gori. Prosim cenjene ro-| jake. če kdo ve za njegov na-j slov. naj ga mi javi. ali naj sej sam oglasi svojemu sinu. —i Frank V i die, Box 154, Aliquip-| pa. Pa. (18-20—1) Iščem GAŠPERJA PAV LOV I C. j Pred dvema letoma je bival v j Oak Creek, Colo., in sedaj pa; ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake., če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. Za njega bi rad zvedel Jožef Ka-dunc, ki je pa sedaj v bolnišnici v Springfield, 111., zato naslovite naslov tako-le: Jacob Volka r, Box 743. Virden. 11!. (18-20—1) KDIN1 SLOVENSKI SALOOB ▼ Duluth, Winn Rojakom Slovencem nazuanjaci da te nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na dean-strani W. Michigan 8t. štev. 413 Za obilen poset se priporočam JOS SCHARARON Kadar Je kako drri£tvo namenjeno kupiti ttandero. sastaro, reci 1 J«, Sod be ne Instrumente, kape ltd., ali pa kadar potrebujete nro, verižico, privesk« prstane ltd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene ca cene vpraSate. CpračanJ« Vaa atan«' »e 2e. pa «1 hodete prllir8ulll dolarje Cenike , veC rrat pošiljam brezplačno Ptfitte ponj IVKN PA.JK & CO.. Conemaueh, Pa Box 328 nesrečnega" Ri- so i>red me9et*elu napadle Omsak, dvestodevetinosemdeset", žel po( NAXNANILO. 1 ^ a ki ga je po enotedenskem boju ne- teh imenitnih razpravah le par Rojakom ▼ Lorain, Ohio, In o jla ki francoski mejni bataljon osvo- pomilovalnih pogledov, kar ga je kolici naznanjamo, da jih bo ob bodil. zelo razburilo, ker takrat še ni iakal naš zastopnik vedel, da so oni gospodje hoteli s JOHN KUMtB, svojim modrovanjem prikriti, da fci ^ pooblatten pobirati naroi ne znajo velike naštevanke. I ««ft ^ f>1M Naroda. I S spoštovanjem Pet Amerikancev v francoski tuji UpravnAtro Glaa Naroda legiji ubitih. J b ^ t^J ^ rrfto ota? rrfte nt«b o^a * Zadnje novost. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjamo vsem soroflnikom, prijateljem in znan- Pariz, Francija. 16. januarja. — je bržkone pripomoglo k moji re-, <>n ^ bil mrtdV... jaz ^m . . . . . . . # . . ... ......... Hitvi. ka.jti inače bi me lahko ubi- zma^sl Erna je bila moja! Jau"«rJa P1*1 delu doletela smrt v gubilo pn zadnjih bojih pet ame Ta z repom ali me vsaj amotila.H ROJAKI NABOČAJTE SE NA eem žalostno vest, da je dne 12. Uradno naznanilo pravi, da je iz-j "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. Razkrečil sem bil otr lo roko l,remo£ok°Pu v rovu «lv- 23- na riških državljanov, ki so bili člani DRŽAVAH. Ja/ sem • hI skočil od rilK*. ki je po potegnili nabodalo T^^ga za- ^honia4i' W- Va- »epozab- tuje legije, svoja življenja, bliskovo hitro šinila mimo mene taknil ^ pas Zatem sJJn ^ Umnega V globino m hipoma sem bil na loži J okrvavljeno roko na breg, da* površju vode. bi ta tlel telesa nesrečneža bil! Pn d vsem sem zasopel polnih krščanski pokopan. | Pokojni je bil rojen v.Novi Va- \>rs. kajti dolgo Časa sem bil pod Stopil sem v bližnjo kočo, od- P*** Rakeku ill je bil član dveh vodo; potem sem se ozrl okoli. pri nezaklenjena vrata, vzel s kli- društev in sicer društva "Sloven- r i i k i. VBakevrste žganje, brir.jevec, slivovec, tropir.ovec itd., kakor indi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $1.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, boljše in vef kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri •alonerjih F. P. Barton piSe: "Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pisali. Pošljite še itu." Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je juno, da je blago v resnici hvale vredno. Pilite na : Z. JAKSHE Bos 366 North Diamond Station, PITTSBURGH, PA » i i r * i soproga LEOPOLDA K&A80VICA. Imam v zalogi MOHORJEVE KNJIGE m teto 1916. En iztis (6 knjig) slane po po- grmelo in bliskalo, vendar že ne gvetilniea je bila že uga«ena, a zahvala omenjenima društvoma, Kdor nxro^l knjige ali pa vplaea s poprejšnjo silo. Pred vsem mi jaz sem dobro vedel, kje je bila priredila lep pogreb, ka- adnino za prihodnje leto, dobi je trebalo najti prejšnjo smer, ka- soba moje ljubice. Edino njeno kor tudl vsem Prijateljem m znan- p^ do^aiiln SO cantor TRI- tero sem bil izgubil med mojim okno na vsem otoku je imelo šipe ce™» ki so ga spremd* k večnemu DESET KVADRATNIH CEV- podvodnim boje%anjem; no. to ni v okvirjih. Potrkal sem po oknu Počitku. LJEV VELIK ZEMLJEVID voj-bilo tako lahko. iz bodalovim držajem. i Ostane naj vsem v dobrem spo- skajoHh sedriav, s katerim se za- M H bliskanjem sem zagledal,1 "Kdo je?" se je aačul dekličji * Tebi dragi možm oee, pa mope Celo steno kako je Anglei z mogočnimi glas. * bodi lahka tuja zemlja. \-zmahi plul pred menoj, skušajoč "Tisočkrat prosim odpuščanja. predmet, gospodična Erna, ali jas vam mo- J«ra Knlovk, ieua. Frane ta Aloji, sinova. ^ri .7 ALOIS SKULJ, P. 0. Box 140% New York, N. Y. t 2 d) ZASTONJ MOŽEM 50,000 KNJIŽIC Ako trpite na katerikoli moški bolezni, pišite po na5o brezplačno knjižice tej knjižici iahko čitate, kako se možje, ki trpijo na bolezni kot je sastrnnliena I anitvAl4i »fiM Mna Iravna 4 MMA ^_-1 2» — _»____ kri, mozolji, stare rane, kožne bolezni, razne zastarele in nalezljive moške bolezni naduha, neprebavnost, zapeka ali konstipacijt, katar, zlata žila, revmatiaem okorela Jetra in želodčne ter mehurne bolezni, vspefino zdravijo privatnn (inm, z majhnimi stroški J 1 aTno uoma ,u Jjivi sapi. slabem spanju in slabih sanjah, utrujenosti in naglem razburil nervoznosti. ra^lraženosti in siabosti oh jutrih, ^rnih kolobarjih pod o<-mL L volje, gramežljivoati iu plašnosti v družbi, bojazni iu na prepadenosti * {»tomi jtomenijo. .!a ute pri slabem zdravju in da potrebujete Zdravniške n nasveta. Naša knjižica, katera se lahko imenuje kažipot k zdraviu. dobre podatke in nasvete za bolne ljudi. Zaloga znanosti ie in lahVn k zdravju, moči in kreposti. Pošljite kupon za brezplačno IcnJIžieo. n»« tUSSlLL PRICE CO., 8. 902, 308 N. Fifth Ave., Chisago, IU., U. S. A. locpodj«: —Poiljite mi takoj svojo brezplačno knjižico. GLAS NARODA, 19. JANUARJA. 1916. i ra T»riti ob enajstih preko mosta, zato juu je pa šla nekoliko nasproti, — Čakala jc iu čakala, pa ni hotelo biti. — Malo pred eno uro, je zapazila na Gaslonovem oknu luč. — - Moj Hop — je vzkliknila. - Rono hoče preplavati. Nekaj »trannepa, nekaj nepojmljivega se je moralo pripetiti. — Ko je prišla na breg. je padla na tla. — Malo je manjkalo, da lii izgii liila zavesti. Začela je strmeti v >iluo valovje, misleč, da bo slišala kak klie za pomoč. I Ja stori je dobro vedel, kaj je napravil, ko je skočil v reko. i)obro je poznal vodo in je vedel, da se «ra bo prej usmilila kakor bi j?« usmilili ljudje. — Najprej jra je bil vrtinec pojrnal k tlom, potem pa je pa vrglo zopet ua površje. —- Ko je priplaval na sredo re ke, mu je začelo zmanjkovati moči. - Bil j»- silno močan, toda reka je lala še močnejša. Koke so delale same od sebe. V glavi je imel samo » no misel, ki ga je bodrila : Na breg moram priti. — Z Valentino moram govoriti! Ham ni vedel, kako >e mu je posrečilo priti ua cilj. Valentina je ležala nezavestna na tleh. — J? težavo se je privlekel do nje in jo poljubil ua ustna. Odprla je oči in rekla s komaj slišnim glasom: — Gaston, ali si ti? — Torej te je vendar Bog pripeljal k meni? Objel jo je i u jo pritisnil k sebi. — Net Valetiua. Bog nima usmiljenja z menoj.... — Kaj se je zgodilo? — Povej mi. prosim te! — Zakaj si tvegal življenje? — Izdana sva. Valentina. — Ljudje vedo, da se ljubiva. . . . Sovraštvo. ki vlada med vašo in našo družino ne dovoljuje, da bi bila srečna. — O, moj Bog. izdana sva, izdana! — Kdo naju je izdal? — Človeku, ki je sramotil tvoje ime, sem porinil nož v prsa. Valentina ni vedela, kaj bi počela. — Bežati moram. — Bežati takoj. — £'e ne. uie bodo izsledili. — Kam nameravaš bežati? — Ne vem. kam. — Daleč, daleč. — Tja, ker me ne poznajo ljudje. Valentina je pričela ihteti in ni mogla izpregovoriti uiti besede. Dokaz, da te neizmerno ljubim je to, ker sem prišel v tej uri k tebi. V najinih srcih sva eno. eno sva pred Bogom. — Ti si moja žena. — Neizmerno te ljubim. Povej mi, ali boš dopustila, da bom sel sam ? — Gaktoii. rotim te pri živem Bogu.... Oh, saj sem vedel, saj sem vedel. — Torej nočeš bežati z menoj? — Torej me ne ljubiš? — Kar zahtevaš, Gaston, ne morem storiti. — Ne morež? — je zajeeal. Ah. Uaston. saj vendar veš, kaj si mi. Kar pa zahtevaš, ne morem storiti. — Ne moreš storiti? — Saj vendar veš. da bodo kazali za teboj. Naj kažejo. — Kaj me briga. — Ali sem se mogoče v kaki stvari poslabšala" — Kaj pa če izve tvoja mati ? Kavno zaradi matere moram ostati. — Ona ni bogata in sama t Moja dolžnost je ostati pri njej. - Vprašaš, če bi izvedela? — Kar sc je zgodilo, sem zaslužila in molčati moram. — Ljubica, nikar ne govori tako. — Zblaznel bom. — Zaradi me ue ti bodo očitali. — Ali se bojiš teh očitkov t Ne samo to, še kaj drugega bom morala prestati. - Kaj? — Povej. — Kaj st> je zgodilo? — Gaston, mislim.... ne. ne. strašno je... . — Ah, kaj boš. — To so prazni izgovori. — i>e nisem izgubil upanja. — Moj oče se je omehčal, mogoče se bo tudi tvoja mati. Očetu bom pisal, da naj te zasnubi pri tvoji materi. — Ne, ne stori tepa. — To bi bilo zanj preveliko ponižanje. Zakaj ? — Meni se zdi. da sovraštvo ni tako veliko. — Mogoče, toda to ni vse skupa j nič. — Mati hoče, da bi bila jaz redatvo, po katerem bi se povzpela do velikega bogastva. ■— In taki materi Ne hočeš žrtvovati f — Moram se! To je moja dolžnost. — Četrta božja zapoved mi zapoveduje. Vab utina. Val.-litina, nikdar me nisi ljubila. — Prepričan sem, ! niti \ tej uri v uri ločitve ne ljubiš. — .laz te ljubim drugače, ruma življenje /ame nobenega pomena. — Poglej, pred palcem us. I smrti. — Sedaj, ko vem. da me ne ljubiš, bom šel da m lire/ tebe minutami i Mart. — Slajša mi je smrt kot pa življenje brez tebe. Vata! jtf in sačel korakati proti reki. Valentina je skočila za njim m pa strastno objela. In to imenuješ ljubezen? — je vzkliknila. — So to bolečino mi hoče« prizadeti? — Kaj mi preostaja drugega ?.... — Gaston, zaupaj v Boga. — V njegove roke izroči svojo usodo. V njegovih rokah je najiua bodočnost. Bodočnost, praviš? — Ali misliš, da imava midva pravzaprav kako bodoi no»t ? — Da? — O. če je tako. te bom ubogal in bom živel. Da. živel bom, boril se bom in zmagal. Tebe inoram dobiti, tudi če m» peklo in nebo zarotita proti meni. — Praviš, da bi imela tvoja mati rada veliko premoženje? — Dobro, počakaj še tri leta. — Po preteku treh let se vrnem kot bogat mož----Predno pa grem. ti moram ne kaj izročiti. Po teh besedah je potegnil iz zlate mošnje materin nakit iu ga ji izročil rekoč; — To jc- nakit moje pokojne matere. — Vzemi ga in čuvaj, dokler s»e ne vrnem. — Če ne pridem v treh letih, vedi, da sem mrtev. n tem slučaju ohrani nakit zase v spomin na onega, ki te je ljubil do zadnjega diha. Valentina je vzela solznih oči nakit. In sedaj te prosim še nekaj. — Vsi bodo mislili, da sem vtouii Hon i. — To je dobro, to bo moja edina rešitev. — Očetu pa ne ran-fta napraviti take žalosti. — Pojdi zjutraj k njemu m mu povej. tsem rešen. — Ali bost Prisegam ti, da bom. Hvala, najdražja! — Z Bogom ! [aston se je sklonil k njej in jo poljubil. Kam nameravaš? Marsej. — Tam imam dobrega prijatelja, pri katerem bom da se bo eela zadeva nekoliko pozabila. " b®* p«"išel v Marše j f — Saj vendar veš, da te bodo videli * menoj k brodarju Menoulu, samo on te lahko reši. nekaj minut sta bila že pri brodarjevi koči. loul — je rekla Valentina staremu brodarju — go-noeoj oditi od tukaj in priti prejkomogoee do mor-peljati « svojim čolnom do izliva Rono? — Ne. voda je narasla, noč je. da človek ne vidi niti prsta pred nosom. — Ljubi oče Menoul, silno veliko uslugo mi mi napravili.... — Vam. gospodična? — Xo, če je tako. bom pa poskusil. Ko je pogledal Gastona natančnejše, je opazil, da je ves premočen in brez pokrivala. — Gospod, če hočete, vam bom dal obleko svojega sina, ki je tudi brodar. — Gotovo vam bo dobro pristojala. Gaston je bil s tem seveda zelo zadovoljen. Ko se je preoblekel so šli vsi trije na breg. — Ko je staree pripravljal čoln. sta se ljubimca še enkrat — zadnjič poljubila. — Zdravstvu j. Gaston, Zdravstvuj! — Bodi zdrava. Valentina! — Nasvidenje v treh letih! Starec je suuil s krepko roko čoln v valove in tri dni kasneje se je Gaston že nahajal na ameriški jadrnici ''Tom Jones*', ki je naslednji dan odplula proti Valparaiso. (Nadaljnje «e). Cenjenim naročnikom t Pena sylvsniji sporočamo, da jih ho v kratkem obiikal nil potoriloi sa-stopnik Iščem svojega prijatelja ANDRE- NAZNAHILO. JA JAGIČA, Lansko spomlad| Cenjellim rojakom v Minnesoti naznanjamo, da jih bo obiskal naš je delal v Gibson. N. Mex., in od tam se premestil ne vem kam. Prosim cenjene rojake sirom Amerike, če kdo ve za njegov naslov, da mi javi, za kar mu bom zelo hvaležen, ali če sam čita ta oglas, naj se mi javi. — Tonv Japus, Box 106. Monongah. AV. Va. (18-20—I) i zastopnik LOUIS M. PERUŠEK ki je pooblaščen pobirati naročnino in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. iofatU "GLAS MAJtODA" skoH Ittrt wmmm dnevno, tromB medalj fat postavnih praznikov. "GLAS HAJtODA" lakaja dnevno a» šestih straneh, tako, da dobite tedensko M strani berila, v 166 strani, alt 824 strani v Milk "GLAS NARODA' dnevno poročila s bojiiia In ke. Sedaj gs sleherni dni 11,0001 — Ta tterilkn jasno govori, da Je Ust selo rasiirjea. Trn oeobje Usta Jo organlsirano in spada v strokovno ulje. MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINI EEVBiTJJE PO NIZKIH CENAH. K>.tl * • DELO OKUSNO, * » • • ■ • IZVRŠUJE PREVODE J DRUGE JEZIKE, ■ m n UNUSKO ORGANIZIRANA. m * ii POSEBNOST SOt DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLET2, CENIKI I T. D. m NAROČILA POdLJm NA» SLOVENIC PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., New York, N.Y. Mr. ZVONXO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročni qo in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda" Prosti nasvet in infor- "The Bureau of Industrien and Immigration" sa drŽavo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali ■ katerimi se je slabo ravnali Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev s zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln. Daje se informacije v natarall-zacijskih zadevah: kako: postati državljan, kjer se oglasiti sa državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandn ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad ▼ mestu New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. ure. Veliki vojni atlas < ujskujočih se evropskih drža? in pa kolonij | sitih posestev vseh velesil 8 Obsega 11 raznih zemljevidov na SOtih straneh in vsaka stran je lOVfr pri 1B% palca velika S Cena samo 25 centov Manjši vojni atlas runih wmUvrldo ne f straneh, vsaka stran 8 pri 14 paleev. Cena samo 16 centov. Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da ee vsak lahko spozna. Označena so vaa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn o tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Poiljite 25c. ali pa 15c. v znamkah In natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, Cortlandt Street New York, N EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) T GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR 12 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki šele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se eanpno na njesa, kjer boste todao la solidno portuteal. TI Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost Je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov. Najbolj «.- ^ siio u jr •k* la moško tfifSP^ l&M. kakor tu di m mailt« brke In brado. Ako m rabi to Bo. »rastejo t 6 te-kraaol. in doial laajo. kakor tudi mceklm knuM brke 1» trrtdf in aebo-do odpadali la no osiveli. TTimeelleeni. kosti bol aU trganja v rekah. nogab in križu t 8 dneh popolnoma oedrartia. rano. opeklino, balo. ture. krma te in KTinte. potno nase. kurje oči, bradavice, ozebline T par (ineb popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brea uspeha r&bU. ma iomttm sa »6.00. Piti ta takoj po oentk ia knilltco. priljmn ■asfeooj. lits m JAKOB WAHClO, S4th Sfc, Z a dej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Aystro-Ogrske s Italijo. Cena je£15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov., ,„ r, Naročila in denar poiljite nat Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y M3gm Saj pcavtje va® e "Doli z orodjem!" 1st nUalsvH Tetetej Js |Wi KnJIce SMS s jem prabml in v njej nadel vaMko korlatn—a. Ta rvttva aa Sorska la obsess nebrol lepih misli.. FiMufc *L BainaMI: Odkar Je nmrla Mle aa sveta tako olavae pieeteljtffe kot Je Snttaerjeva. M Ar. A. Dodal: TPoU ■ orodje« Je pravo ogledale ssdaajd- m bUisJo Bovettva boUB CasL Kratkomalo: hIo dobra tajim. Dr. Lai. Mubmkl: To kajlco M Oovek bsJzbJIs isUeMl, V dno sna me Je pretraslo, ko esm Jo irnbiaL Štajerski pisatelj Peter »m«M plAs: Sedel s«n v Mite lull prt friulifh In mm bral knjl«o n naslovom "DoU e orod-lesr Fnblral mm Jo dva dneva nspreneboeu In esdaj labke nkn, da ste ta dva dneva nekaj posebne«* v najan Bvljsnjn. Be mm Je prebral« wtm eaielel. da bi se prestavilo knjige v vsi Nitmi 3 wl»e. da M Jo teSla vsskn knjlsarna. da bo Je tndl v lelak ne ssMle ■enjketl Me svetn se drotte. ki mdbjnjo Brate All U Si a« Mle asUnevltl Ma, n M casUrJala is eiartjlva ljodjo, ki ee borijo ea mtinTiSrl?! Sar so J1S ee»- ■sMlsjei (na shodu, katereenjo IsmI leta UM v Berlina) I Vej M tndl ta knjiga našla svoje opnotmja. ki M BI Me In van ves narode..« M w poslsnikl ebornid: dej Je bila pred kratka v pretresljiv ufla vojna. Knjlse nI napisal noben veja-diflavnlk. pad pa prlpioetn ' Vss. posvetite par nr team val nnvdnSeval sa vojno, d bs ptifenl Is! Slovenic Publishing Co., iS OortUzutt Btmt, Itv York tty ttgtttf mu g ttnmttgtwtPta .....A- m "COJUI HAXODA" JB SDIHI 8LOVKH8KI UHgVJUL ▼ SIMtUŽUlH D1£AVAH. - VAKOdlTS II IAV|j .S*.-'.. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne po&iljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem časa 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino," * 100 K velja sedaj $14.00 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y 6104 St Clair Ave., Qeveland, Ohio.