leto XXIV.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 »lin (za inozemstvo: 210 din), za 'It leta BO din, za Vi leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska
TRGOVSKI UST
Številka 55.
Dredniscvo: LjubUam, Gregorčičeva ulica 23. Tot 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. TeL 47-6L. Rokopisov ne vračanja —
Plato intožl se vijubljani. Časopis za trgovino. Industrijo, ohrt In denarništvo Račun prl 1X541111 hIBall‘
nlcl v Ljubljani St. 11.958.
Miala SS.-TSS
Llubllana, sreda 21. mala 1941
Cena p°fiame*n* 1'Sfl
VCfICf številki din ■
Pred kronaniem Hrvat, kralia
Po vrnitvi hrvatske delegacije v Zagreb je poglavnik dr. Pavelič takoj sklical sejo hrvatske vlade, na kateri je podrobno poročal o sklenjenih pogodbah med Italijo in Hrvat »ko. Seja je nato razpravljala tudi o kronanju vojvode Spolet-skega za hrvatskega kralja. Kronanje bo v najkrajšem času. Na seji se je razpravljalo tuidi o rezidenci kralja.
Vest o ustanovitvi hrvatske kraljevine je bila na Hrvatskem sprejeta z velikim zadoščenjem in veseljem. Listi zlasti podčrtujejo, da se je s tem Hrvatska popolnoma pridružila državam osi in novemu redu v Evropi.
Posebno simpatično pišejo listi o osebnosti novega kralja ter zlasti naglasa jo njegove odlične vojaške sposobnosti, njegov poguim, ki ga je izpričal v mnogih bitkah in bil tudi 'ponovno za svojo hrabrost odlikovan. Tudi njegove zasluge na znanstvenem in diplomatskem polju naglašajo listi.
Enako laskavo pišejo o vojvodi Spoletskem tudi nemški in drugi tuji listi.
Italijansko vojno poročilo št. 348.:
Severna Afrika: Nekaj sovražnih napadalnih poskusov na bojišču j»ri Tobruku je bilo zlomljenih ze v zadetku.	1
Včeraj so sovražna letala na Egejskem morju ob jutranjih urah letela nad otokom Rodos in vrgla nekaj bomb, ne da bi napravila škodo.
Vzhodna Afrika: Posadka vAm-ba Alagiju je dobila ukaz, naj neha z ‘bojem, potem (ko se je upirala čez mejo vseh možnosti. Primanjkovalo ji je že hrane in vode 111 dejansko ji je ibilo nemogoče polagati svojimi ranjencem. Med boji pri Amba Alagiju so se zlasti odlikovali Kraljevi Karabinjerji «Amba Alagi», četa Arditov «To>-selli», 6©ta mornarjev 91. divizije, savojski grenadirji, bataljon strojnica r jev, polk savojskih grenadirjev, druga in tretja skupina kolonialnega topništva in 24. skupina topništva s topovi 75 mm.
Sovražnik je izkazal čast junaštvu naših vojakov in jim dovolil nositi orožje, častnikom samokrese in je odločil, naj naša posadka Pri odhodu iz Amba Alagija opravi v orožju mimohod mimo angleških Čet, ki so jim izkazale vojaške časti.
Vojvoda Aosta deli usodo svojih čet.
Odpor se nadaljuje v pokrajini Gimma in Gondar.
Priznanje vojvodi D’Aosta
Na (brzojavko vojvode d’Aosta ^ i® storil vse, kar je sploh človeško mogoče in da se bo kmalu vrnila italijanska vojska v to deželo, ki je napojena z italijansko krvjo, ker vojne še ni konec, je odgovoril Duce z naslednjo brzojavko:
Visočanstvo! Gotovo je, da ste se Vi in Vaši junaki branili junaško in da ste dajali odpor preko meja človeških možnosti. Italijanski narod Vam bo sledil, ker Vas ofečuduje in ker deli Vašo odločnost za jutri v Vami.
Vojno poročilo št. 349
pa se glasi:
V Severni Afriki smo na fronti Pri Tobruku zlomili majhne na-
Sloveniia in italijanske paroplovne družbe
Dežele, ki gravitirajo k Sredozemskemu morju .veže z vsem svetom italijanska pomorska plovba, ki jo opravljajo štiri velike paroplovne družbe: «Italia», «Lloyd Triestino», «Adriatica» in «Tirrenia», združene v grupo «Finiparc».
Slovenija, ki se njen promet začenja direktno na Jadranskem morju, uživa po svojem zemljepisnem položaju in po svoji združitvi z Italijo posebno ugoden in razen tega značilen položaj v veliki mreži italijanske pomorske službe.
Po širokih in najmodernejših načelih gospodarskega prospeva-nja si Italija ne samo prizadeva ohraniti Sloveniji njene stare tr-govinsko-prometne poti, poti, ki so deloma že tvorile eno izmed najbolj čvrstih vezi med italijanskim polotokom in slovensko pokrajino —, temveč jih namerava tudi še vedno bolj razvijati ter končno ustvarjati nove, ki bodo ustrezale današnjim potrebam in težnjam Slovenije bodisi glede izvoza bodisi glede uvoza. Dobavno sredstvo tega prometnega potenciala, tega razvoja gospodarskih podjetij v Sloveniji, je prav italijanska trgovinska mornarica (ena izmed prvih mornaric na svetu in za dolgo plovbo največja na Sredozemskem morju), ki je že zdaj sposobna in pripravljena prevzeti na vseh morjih mesto, katero ji odkazuje nova doba.
Tržaško pristanišče, ki je oprema ljeno z izjemnimi tehničnimi napravami (velikanske pristaniške takelaže, organizacije skladišč, prvovrstna železniška služba), je že v preteklosti razvijalo svojo delavnost in jo bo razvilo v najbližji bodočnosti še 'bolj kakor sploh kdaj prej, in sicer s posebnim ozirom na slovenske interese.
Kar še tiče prave in naravne pomorske službe, lahko rečemo, da so vse italijanske linije, ki se začenjajo na Jadranskem morju — in slasti tiste, 'ki jih opravljajo družbe iiz grupe »Finmare« -ustanovljene v direktni zvezi s potrebami slovenske trgovine ali pa vsaj v popolnem skladu z njo.
Z razkladiSči v Trstu in na Reki poslužujejo italijanske pomorske linije Slovenijo na trgovsko-prometnem sektorju, ki se razteza od Jadranskega morja do Ame*-rike, do Afrike, do Indije, do Kitajske, do Japonske in do Avstralije; razen tega v manjši meri do vseh obal Sredozemskega morja in severne Evrope: treba je torej vedeti, da je Slovenija po Jadranskem morju zvezana z italijanskimi paroplovnimi linijami z vsemi pristanišči, z vsemi trgi na svetu.
Orjaška mreža italijanskih prekooceanskih linij se razteza kakor pahljača s Sredozemskega morja in sega na eni strani v Ameriko
v vsej njeni širini, po drugi strini pa v Indijo, Daljni Vzhod in v Avstralijo ter obkroža vso Afriko. Znotraj samega Sredozemskega morja še italijanska pomorska služba razteza od Jadranskega in Ti renskega morja na Egejsko morje, na Leva n to, na Črno morje, v Egipt, na vso afriško obalo, da ne pozabimo omeniti Španije, ter še ‘dalje na obalo severne Evrope.
Paroplovne družbe «Italia», «Lloyd Tr,iestino», «Adriatica» in «Tirrenia>, ki tvorijo, kakor smo že zgoraj omenili, grupo «Finma-re>, opravljajo ta izredni kompleks službe, pri čemer razvija vsaka izmed imenovanih družb svojo lastno delavnost na svojem posebnem sektorju, ki je natanko opredeljen.
V pogledu teh posameznih družb omenjamo, da ima družba «Italia», ki je njen sedež v Genovi, brodovje s približno 460.000 tonami. Ta družba opravlja službo za Severno in Južno Ameriko, za Srednjo Ameriko, tako za južno kakor za severno Tiho morje, za severno Atlantsko morje, za Zapadno Indijo in Mehiko.
«Lloyd Triestino», ki ima sedež v Trstu in razpolaga z brodovjem približno 610.000. ton, opravlja plovibo za vse obale Afrike, za Azijo in Avstralijo.
Družlba «Adriatiea», ki ima svoj sedež v Benetkah ter ima na raz-
polago brodovje močno okrog 140 tisoč ton, opravlja plovbo na vzhodnem Sredozemskem morju (Dalmacija, Albanija, Grčija, Rodos, Mala Azija, Egipt, Palestina, Sirija, Cmo morje).
Družba «Tirrenia», ki ima svoj sedež v Napolju ter ima okrog
160.000	ton močno brodovje, opravlja službo za Libijo in za zapadno Sredozemsko morje (Tripolis, Bengazi, Dema, Sardinija, Korzika, Tunis) in onstran Gibraltarja za severno Evropo.
Z ozirom na interese srednjeevropskega zaledja, med katerimi so na enem izmed prvih mest tudi interesi Slovenije, se velik del teh plovb začenja v Trstu1, kjer ima družba «Lloyd Triestino» svoj glavni sedež in družbi «Italia> ter «Adriatica> sedež podružnice ter brodovja. Številne linije se začenjajo ali pa imajo eno izmed glavnih razkladališč na Reki. Razen tega obstoji med štirimi največjimi paroplovnimi družbami v Italiji po zaslugi direktiv, ki jih je dala grupa «Fimnare», silno širok sistem zvez med posameznimi linijami, med posameznimi družbami; ta sistem omogoča tržaškemu pristanišču, da je že samo s pomočjo plovbe tega velikega organizma italijanskih paroplovnih družb zvezano z vsakim morjem, z vsako deželo na svetu, po najkrajših potih in na najhitrejši način.
Vrnitev Eksc. Vis. Komisarja
V ponedeljek se je vrnil iz Rima v Ljubljano Eksc. Visoki Komisar Grazioli. Njegovo potovanje je mnogo koristilo Ljubljanski pokrajini, saj je Duce po njegovih poročilih odredil velika javna dela v gospodarski, socialni, in kulturni prospeh pokrajine.
Težak poloiai SUZOR-ia
sprotnikove akcije ter zajeli nekaj ujetnikov. Naši letalski oddelki so bom ha udirali Marsa Matruh in Tobruk ter povzročili razsežne požare. Sovražnik je izvršil napad na Bengazi.
V Vzhodni Afriki je v odseku pri Gondarju naš energični protinapad pregnal sovražnika s postojank, katere mu je uspelo zasesti 17. in 18. maja. Izgube, ki smo jih prizadeli nasprotniku, so 'izdatne. Tudi naše izgube so občutne.
SUZOR v Zagrebu je v likvidaciji, ker bo namesto njega za Hrvatsko ustanovljen nov urad za zavarovanje delavcev. Sedanji poverjenik SUZORja dr. Gentner je predstavnikom zagrebškega tiska opisal težave, v katere je zašla ta važna socialna in gospodarska ustanova.
Največja težava in škoda je zaradi tega, ker urad ni bil razmejen ali razdeljen. Če bi se' bilo to zgodilo, kakor je bilo tudi sklenjeno, bi bilo danes delo dosti lažje. Število članov SUZORja je padlo od 750.000 na kakih 320.000 in temu primerno so padli tudi dohodki. Razen tega je velik del rezerv, iz katerih bi se morale plačevati rente, vložen v državnih papirjih bivše Jugoslavije, ki so sedaj mnogo izgubili na vrednosti. Drugi del rezerv je do preko polovice vložen v nepremičninah, ki
so izven današnje Hrvatske. Po navedbi «Novega lista> so znašale rezerve preko 000 milijonov din, v državnih papirjih je od tega okrog 400, v posojilih izven Hrvatske pa 206 milijonov.
Zaradi tega se je postavil SUZOR na načelno stališče, da se rente izplačujejo samo občanom hrvatskih občin, dočlm naj se vsi drugi člani obračajo na zavarovalne urade v svojih domovinskih krajih.
Ker v seznamih članstva SUZORja ni zabeležena domovinska pristojnost, bo preteklo seveda še precej časa, preden bo novemu uradu v Zagrebu mogoče napraviti točno člansko evidenco.
cTrgovski list» je dosledno in vztrajno zahteval razdelitev SUZORja in ustanovitev avtonomnega zavarovalnega zavoda za Slovenijo. Sedaj se je izkazalo, kako upravičena je bila ta zahteva.
Spremembe predpisov o prometu in lavnih obratih
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi komisariatske naredbe št. 13 z dne 29. aprila 1941-XIX odreja:
Člen 1.
Čas, v katerem je dovoljen promet v Ljubljanski pokrajini, se spreminja takole: od 5. ure do 23.30 ure v ljubljanski občini, od 5. ure-do 22.30 ure v ostalih občinah.
Člen 2.
Policijska ura javnih obratov se podaljšuje do 23. ure v ljubljanski občini in do 22. ure v drugih občinah.
V javnih obratih (kavarnah, ba rih, restavracijah itd.) je prepovedano točiti alkoholne pijače, iz-vzemši vino in pivo. Lastniki in upravitelji javnih obratov ne smejo postreči z omenjenimi pijačami prekomerno ali osebam, ki kažejo znake pijanosti.
Člen 3.
Vse druge določbe komisariat ske naredbe št. 13 z dne 29. aprila 1941-XIX ostanejo nespremenjene, tudi kolikor gre za zadevne kazenske in upravne določbe.
Ljubljana dne 15. maja 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Prošnje za uvozna in izvozna dovoljenja
Trgovinsko-industrijska zbornica v Ljubljani opozarja vse stranke, ki nameravajo vložiti prošnje za izdajo uvoznih ali izvoznih dovoljenj, da se predhodno obrnejo na zbornični urad, kjer prejmejo natančna pismena navodila o načinu, kako je treba sestaviti prošnje in o podatkih, ki jih morajo v prošnji navesti. Da bi se iz-begle nepotrebne zakasnitve, ki nastajajo zaradi tega, ker se morajo strankam vračati nepravilno in ‘pomanjkljivo sestavljene prošnje, ki ne vsebujejo vseh predpisanih podatkov, je v interesu vseh uvoznikov in izvoznikov, da se ravnajo natančno po izdanih navodilih Visokega Komisariata.
Zaloge hrvatskih tekstilnih tovarn
Zagrebška industrijska zbornica je pozvala vso industrijo, naj javi svoje zaloge surovin ter navede, kolike količine surovin so potrebne v posameznih obratih za mesec dni, normalnega obratovanja. Pozivu je ustregla že velika večina tekstilnih tovarn, med njimi največja v vsej Hrvatski. Nekatere tovarne imajo surovin le za nekaj dni, druge za nekaj tednov, le malo je takih, ki so založene do konca leta, in le ena je navedla, da ima dovolj surovin za 8 mesecev.
Največji del tekstilnih tovarn dobavlja surovine iz Nemčije, Češko-moravskega protektorata in iz Italije; surovine so se uvažale tudi iz Egipta, Turčije, Švice, Grčije, Romunije in Slovaške, malo število podjetij pa ima dobave samo od domačih predilnic. Mnoge tovarne so naročile surovine že dolgo pred vojno, pošiljatve pa niso prispele, čeprav so bile deloma že plačane. V mnogih primerih ni znano, kje so pošiljatve zaostale.
Obnova poštnega prometa s Hrvatsko
Od 20. maja naprej sprejemajo vse pošte v Ljubljanski pokrajini pisemske pošiljatve za Hrvatsko, ki pa morajo biti frankirane po poštni tarifi za, inozemstvo.
Sosvet za zunanjo trgovino
bo ustanovljen pri hrvatskem ministrstvu za narodno gospodarstvo v Zagrebu1. Naredba o tej ustanovitvi predvideva najožje sodelovanje med oblastjo in privatno podjetnostjo na področju zunanje trgovine. Uradu za zunanjo trgovino bo sosvet dajal svoje mnenje in predloge v vseh načelnih vprašanjih. Poleg uradnih referentov bodo delovali v sosvetu predstavniki vseh trgovskih in gospodarskih organizacij in ustanov. O načrtu naredbe o ustanovitvi sosveta za zunanjo trgovino je kot prvi poročal »Hrvatski narod« 15. t. m.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 21. maja 1941.
štev. 55.
Minister za javna dela
Eksc. ing. Gorla, ki se že nekaj dni mudi v Ljubljani, si je v spremstvu italijanskih in domačih strokovnjakov ogledal poslopja Moderne galerije, vseueiliških institutov in vseučiliške knjižnice. Obiskal je tudi ljubljanski grad in splošno bolnišnico.
Ljubljanski trg
Mestni tržni urad je v sporazumu s prodajalci in gospodinjami določil za ta teden naslednje maksimalne cene zelenjave: očiščena berivka 14 din, neočiščena berivka do 12 din, njivski radič do 6 din, vrtni radič do 12 din, špinača s stebli do 8 din, špinača brez stebelc do 10 din, grah do 16 din, uvožena solata do 18 din in krompir do 2.50 din kilogram.
Lanske povrtnine že primanjkuje, dobijo pa se že mlada zelena kolerabica, redkvica, rabarbara in beluši, ki pa so dragi (32 din kg). Pridno se zalagajo gospodinje s fižolom, ki ga je še precej na trgu. Več kakor druga leta še kupujejo v tem času kislo zelje, ki je obdržalo ceno 4 din za kg.
Malo je jabolk, ki stanejo do 20 din kg, precej pa še suhih sliv po 18 do 20 din kg.
Prijava	obv
za terjatve in dolgove, državne in zasebne vrednostne papirje, glaseče se na dinarje
Občni zbori
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 4. junija 1941 ob 16. v svojih poslovnih prostorih v Ljubljani, Miklošičeva c. 19. Občni zbor je sklepčen, če zastopajo člani na njem najmanj 200 glasov, sicer je pol ure pozneje drug občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočnih članov. Vsak član sme prisostvovati občnemu zboru, če je položil osem dni pred občnim zborom pri ravnateljstvu družbe polico.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino
na podlagi komisariatske nared-be (št. 8 z dne 25. aprila 1941-XIX odreja:
člen 1.
Vse ustanove, vsi organi in uradi bivše jugoslovanske države in bivše dravske banovine, druge javne in avtonomne ustanove, finančni, zavarovalni in kreditni zavodi, trgovinske družbe in zadruge, zasebne združbe, verske družbe, katerih osrednji sedež ali pa podružnica, agencija ali zastopništvo so v Ljubljanski pokrajini, kakor tudi f izične osebe, ki so pristojne ali stalno bivajo v Ljubljanski pokrajini, so 'dolžni prijaviti vse na dinarje glaseče se terjatve in dolgove proti enakimi ustanovam in osebam katerega koli državljanstva, ki imajo ali so imele pred 12. aprilom 1941-XIX osrednji sedež ali podružnico, zastopništvo, agencijo, domovinstvo ali stalno bivališče na ozemlju bivše jugoslovanske države zunaj' Ljubljanske pokrajine ali v drugih državah, izvzemši Italijo.
Člen 2,
Te prijave, v katerih je treba navesti pravni naslov obveznosti, se morajo vložiti na posebnem obrazcu v treh primerkih do vštetega 26. maja 1941-XIX pri Hranilnici dravske banovine.
Člen 3.
Do vštetega 31. maja 1941-XIX morajo v členu 1. navedene ustanove in osebe poleg tega prijaviti
na način, določen v prednjem členu, vse državne in zasebne vrednostne papirje, glaseče se na dinarje: delnice, obveznice in kreditne papirje, ki so njih last in so kjer koli ter jih je izdala bivša jugoslovanska država ali je zanje prevzela jamstvo in ki so jih izdali druge javne ali zasebne ustanove, finančni, zavarovalni ali kreditni zavodi, trgovinske družbe in zadruge, zasebne združbe, verske družbe z lastnim sedežem ali fizične osebe, ki imajo ali so imele pred 12. aprilom 1941-XIX svoje domovinstvo ali stalno bivališče na ozemlju bivše jugoslovanske države zunaj Ljubljanske pokrajine.
Člen 4.
Prijava iz prednjega člena je obvezna tudi za vse ustanove in zasebnike, ki imajo iz katerega koli naslova tamkaj omenjene vrednostne papirje, ki so last ustanov ali oseb s sedežem, domovinstvom ali stalnim bivališčem kjer koli drugod nego v Ljubljanski pokrajini. V prijavi morajo biti natančno navedeni lastnik, njegovo državljanstvo, sedež in domovinstvo ali stalno bivališče in .iz katerega naslova1 jih ima.
Kršitelji te naredbe, ki stopi takoj v veljavo, se kaznujejo po zakonu.
Ljubljana dne 17. maja 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino:
Emilio Grazioli
Racioniranie
Gospodarske vesti
Gospodarska pogajanja med Nemčijo in Hrvatsko so bila te dni zaključena. Sklenjen je bil sporazum o izmenjavi in plačilu blaga. Določeni so bili tudi izvozni in uvozni kontingenti. Ustanovil se je nov nemško-hrvatski kliring. Da bi mogel ta takoj pričeti delovati, je bil določen poseben kredit v višini 15 milijonov mark. Obračunski tečaj za marko je bil določen na 20 din.
Na Koroškem bodo letos začeli saditi tobak. Zemlja in klimatične razmere so baje za tobak ugodne.
Bolgarski finančni minister Bo-žilov je izjavil, da bo bolgarska vlada najela 1,8 milijarde levov notranjega posojila za kritje izrednih vojaških izdatkov.
Bolgarska vlada je določila tečaj dinarja na 1.60 leva za 1 din ter na 0.60 leva za 1 drahmo (na zasedenem grškem ozemlju).
Z bombažem zasejana zemlja bo v Romuniji v bodoče zemljiškega davka oproščena. Vladni krogi upajo, da se bo zaradi tega površina z bombažem zasejane zemlje zvišala od 25 na 35—40 tisoč hektarov.
Da dvigne živinorejo, je romunska vlada prepovedala klanje telet, starih do dve leti, ter svinj izpod 80 kg.
Švicarski uvoz se je v aprilu dvignil v primeri z onim v 1. 1940. od 135 na 240 milijonov šv. fr., izvoz pa je nazadoval od 131 na 107 milijonov.
Tedenski obrok masti je bil na Madžarskem znižan od 20 dkg na 16 dkg.
Argentinska vlada je prepoveda la vsako prodajo argentinskih trgovskih ladij inozemskim ladijskim družbam.
Ko so v Zagrebu drugič za teden dni podaljšali prepoved prodaje blaga za oblačila in obutev ter mila in konserv, je izšel v dnevniku cHrvatsiki narod» članek, ki poudarja:
V normalnih časih je poslovanje trgovca v skladu s povpraševanjem po blagu. Ko potrošnja blaga raste, ne predstavlja dopolnitev zalog nobenega problema, ker si lahko vsak trgovec hitro nabavi potrebno blago. Zdaj v vojni dobi pa trgovčevo poslovanje ni več odvisno od povpraševanja po blagu, temveč od ponudbe ter od možnosti nabave iskanega in potrebnega blaga.
Iskanje blaga je v zadnjem času zavzelo prevelik obseg. Vojna psihoza je tako vplivala na potrošnike, da so jeli kupovati blago na veliko. Mnogi so si po višini svojih dohodkov napravili rezerve za šest in več mesecev. V normalnih razmerah bi bil vsak trgovec vesel dobrega poslovanja, ker bi mogel v dovoljnih količinah nabaviti zahtevano blago. Dejstvo pa je, da si morejo danes veliki in mali trgovci nabavljati blago le v omejenih količinah, ker sta močno znižana proizvodnja in uvoz raznega blaga. Zaradi zmanjšane ponudbe blaga in ker povpraševanje po blagu od dneva do dneva narašča, bi tržišča naenkrat ostala brez najnujnejših življenjskih potrebščin širokih potrošniških slojev. Premožni ljudje,
ki so si napravili rezerve za eno leto in še več, ki so si nabavili po deset in še več parov čevljev ter blaga za več oblek, se ne bi brigali za prazne trgovine in za vso veliko stisko drugih. Vso težo take situacije bi bridko občutili delavci, nameščenci in uradniki, ki tvorijo večino potrošnikov in si s svojimi tedenskimi i,n mesečnimi prejemki sploh ne morejo kupičiti rezerv. Njih položaj' bi postal obupen, ker v trgovinah ne bi bilo potrebščin, ki so jih prej Sproti kupovali.
Izredne razmere zahtevajo, da se omejijo nekatere naše potrebe in to ne samo pri onih, ki jih je draginja zajela pri starih nizkih dohodkih, temveč tudi pri onih, ki razpolagajo z veliko kupno močjo. Vse omejitve morajo v enaki meri občutiti vsi člani narodne skupnosti, ki se mora v prvi vrsti udejstvovati in izkazati kot socialna skupnost.
Na podlagi takega razmotriva-nja naglaša- članek, da predstavlja začasna prepoved prodaje 'najvažnejših življenjskih potrebščin učinkovito zaščito socialno šibkej ših slojev, ki tvorijo večino potrošnikov, ter da služi izvedbi priprav za racioni ran je potrošnje po sistemu potrošniških izkaznic,
Doma in po sveti
Stalna italijansko-hrvatska gospodarska komisija, ki jo predvideva ravnokar v Rimu sklenjena pogodba med Italijo in Hrvatsko, bo zasedala v Rimu ter ji bo predsedoval znani italijanski industrialec grof Volpi.
Italijanska radijska družba je izročila prometu novo brezžično1 brzojavno progo med Rimom in Bagdadom.
Kipar Alojzij Repič je umrl v Ljubljani. Pokojnik je izdelal več znamenitih spomenikov in bil zlasti priznan kot portretist. Kot učitelj na obrtni in pozneje na srednji tehnični šoli je vzgojil celo vrsto naših kiparjev. Bodi. mu ohranjen lep spomin!
Matija Zamida, bivši višji ravnatelj deželnih uradov, je umrl v Ljubljani v starosti 85 let. Slovel je kot odličen-pravnik in organizator. Bodi mu ohranjen svetal spomin!
Vse prošnje in vloge na urade se
smejo na Spodnjem štajerskem v bodoče vlagati samo v nemškem jeziku.
Drv in premoga primanjkuje v Mariboru, ker še niso vpostavljene vse prometne zveze z Mariborom. Železniške delavnice v Mariboru
bodo Nemci tako razširili, da ho zaposlenih v delavnicah 4000 delavcev.
Bivši frančiškanski samostan v Mariboru preurejajo za zavod, ki bo namenjen za »Hitlerjugend«.
Red kralja Zvonimira je bil ustanovljen na Hrvatskem. Rede podeljuje poglavnik dr. Pavelič. Red daje pravico do naslova vitez. Red ima tri stopnje.
Indeks življenjskih stroškov ▼ Zagrebu je po podatkih Benka-Grada narastel do konca aprila za 64.53%, in sicer za prehrano za 84.53%, za obleko in obutev za 90.00%, za kurjavo in razsvetljavo za 32.89%, dočim je ostal za stanovanja neizpremenjen.
Nemški zunanji minister v. Ribbentrop pride v kratkem v Pariz ter bo sestavil francosko-nemško izjavo o sodelovanju Francije in Nemčije.
Francoski visoki komisar v Siriji je po angleškem napadu na sirijska letališča izjavil, da se bo Sirija z orožjem branila proti angleškim napadom.
Združene države Severne Amerike so zaplenile 12 francoskih parnikov s skupno tonažo 175.000 ton. Med zaplenjenimi je tudi največ ji francoski parnik »Norman-die«. Združene države so zaplenile tudi pet jugoslovanskih parnikov, ki so bili last družbe Topič na Su-šaku. Ti parniki vozijo sedaj za Angleže.
V gostilni in restavraciji
zahtevajte vedno izrecno
Rogaško mineralno vodo
Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen.
Dunajski Credit - Anstalt - Bank verein je ustanovil svoje podružnice v Mariboru, Celju in Kranju. Tudi dunajska »Landerbanka« je ustanovila v Mariboru svojo podružnico.
Islandski državni zbor je sklenil, da se zvezna pogodba z Dansko ne bo več podaljšala, vendar pa se dokončna odločitev odloži do konca vojne. Državni zbor je nadalje sklenil, da se po razrešitvi državno - pravnih zvez z Dansko proglasi Island za republiko.
Porast pridelka sladkorne repe
Že nekaj let se v posameiznih evropskih državah poveča vajo nasadi sladkorne repe. V Italiji znaša letos skupna površina nasadov okrog 150.000 hektarjev. V Nemčiji se je površina v primerjavi z lanskim letom povečala za 30.000 hektarjev, porast pridelka pa bo znaten tuidi v Češko-moravskem protektoratu, v Slovaški in na Madžarskem. V Romuniji so se povečali nasadi od lanskih 37.500 na 55.000 ha, na Danskem je
48.000	ha nasadov, večji pridelek bo letos tudi v Franciji, Belgiji in v Švici, manjši kakor lani pa samo v Nizozemski. Veliko skrb je porastu pridelka posvetila Bolgarija. Njeni nasadi sladkorne repe so lani obsegali samo 15.500 ha, letos pa 21.150 ha. Površina nasadov v Rusiji znaša okrog 1,250.000 hektarjev.
Pridelek sladkorne pese bo letos v Evropi tolik, da bi moglo biti dovolj sladkorja za vse evropsko prebivalstvo.
Haraiajte in Sirite .Trgovski list"!
barva, plesira in
7p u 71 urah*»>«■•■■*•*
LU f L1* Ul 011 0biekei ki0buke
itd. Skrobi in svetiolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 8 Telefon št. 22-72.
A. ŠARABON 8 CO.
LJUBLJANA
 i------------------
Bvož ktrtonlJalM rob« VatrtrgotiM s tpffljo Vejepiažama n kave Mlini »a dISave
Glavna zaloga rogalo-
skib vodA
Brzojavni naslovi
ŠARABON LJUBLJANA Telefon it 26-66
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2°/„ll Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
w V
(loteva se rdeCiml orel,
našo najbolišo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užitek!
Emettiamo degli assegni circolari del Credito Italiano, facciamo delle rimesse di denaro e tutte le altre operazioni di bamca per tutte le piazze d’Italia
Istituto di Credito per Commercio ed Industria, Lubiana, Prešernova 50
Izstavljamo cirkularne čeke na Credito Italiano, izvršujemo bančna nakazila ter vse ostale bančne posle po vsej Italiji
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani, Prešernova 50
Izdajatelj »Konaoreij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pleea, urednik Aleksander 2elenaikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, val v Ljubljani.