UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in Praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ':: sprejemajo. : ■ NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10'80, četrtletna * 5'40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za ’: ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36•—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ \ \ UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije lista so poštnine proste. 1 Štev. 297. V Ljubljani, v ponedeljek dne 3. junija 1912. Leto n. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in kne naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna...................................K 2160 Polletna..................................... 1080 četrtletna.................................... 540 HeseČna...................................... 1’80 Za Nemčijo: celoletna...................................K 2640 Polletna..................................... 1320 četrtletna......................................660 Mesečna.....................................* 220 Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron ^ sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Na-toČnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji •n tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav-ništvo ,Zarje" v Ljubljani. Italijanska volilna reforma. Italijanska zborica je, kakor smo že podali, pred kratkim sprejela nov volilni zakon, s katerim se število volilcev za državni parlament prav znatno pomnoži. Ali do volilne pralce, ki bi zaslužila označbo »splošna in enaka«, je tudi od novega volilnega zakona še jako da-‘eč. Vlada je sicer ob svoji obrazložitvi zakonskega načrta mnogo govorila o splošnosti. Kdor {Ja natančneje ogleda novi zakon, spozna prav "ttialu, da je Giolittijeva reforma sicer precejen napredek, da pa ni nikakršen ideal in da raVna zlasti z delavskim ljudstvom prav po Mačehovsko. V marsičem so razni načrti, ki se zdaj pojavljajo na Ogrskem, posnetki italijanske reforme. Giolitti je seveda že s to reformo dosegel velik uspeh Zakaj izvil jo je od zbornice, ki je P° svojem značaju pretežno reakcionarna in se do zadnjih časov trdovratno upirala vsakemu zboljšanju volilne pravice. V primeri z reformami. ki jih je ta parlament doslej z največjo trmo odklanjal, je Giolittijev načrt, ki ga je ista Gornica zdaj sprejela skoraj s slastjo in z navdušenjem. že veliko delo. Ce je ministrski predsednik nastopil z njim iz demokratičnega prepričanja, s čistim namenom, da odpre ljudskim Masam vrata zbornice, je pa drugo vprašanje. Nesrečna tripolitanska afera, ki je za nekaj taSa lahko opijanila ljudstvo, ga napolnila s kri-vo navdušenostjo nepremišljene slavohlepnosti, sMva v sebi tisoč nevarnosti. Pred zunanjim Svetom ni mogla ta brezuspešna kolonijalna v?ina nikakor dvigniti ugleda Italije; v deželi pa u?inkujejo zlagana poročila o zmagah, katerih ^ le toliko časa, dokler se ne spozna vsled dejstev vsa neresničnost triumfalnih vesti. . edaj pa se navdušenost lahko izpremeni v srd !n besnost razočaranja, in posledice so lahko ^tastrofalne ne le za vlado, temveč tudi za ruge institucije razredne države in za državo samo. T Ko je italijanska vlada napovedala vojno Určiji, je potrebovala nekaj, da izbriše vtisk Sadnega barbarstva in pokaže Italijo v luči Moderne države. Za roparski pohod v Afriko Je.vGiolitti potreboval nekakšno moralno opra-v’čbo. In to mu je dalo tudi moč, da je strl upor Večine, ki je sama po sebi sovražna vsakemu s°cialnemu napredku. t v Monopolizacija in volilna reforma sta oni °čki, s katerima je Giolitti hotel doseči svoj ^nien. in si pred svojim odhodom pribaviti p‘aŠč demokratičnega politika. Novi zakon, ki bo nedvomno tudi v senatu l^ejet in potem kmalu sankcioniran, daje vo-■lo pravico vsakemu italijanskemu državljanu 0(* 3o.leta. To utemeljuje po Golittjevem nazoru ^lošnost volilne pravice. Ali ta določba, ki je po sebi tesnosrčna, postaja odiozna vsled ker ne velja za vse državljane. V gotovih »točajih se namreč volilna pravica lahko doseže ,e ? 21.letom. Pogoji za to so sldeči: 1. Vojaška ‘užba. 2. Štirirazredna ljudska šola. 3. Devet-aist lir 20 centezimov direktnega državnega avka. 4. Stanovanjska najemščina, ki mora našati po velikosti občine in po cenah stanovi najmanje 150 do 400 lir. Razuntega ima od J* leta dalje volilno pravico, kdor ima rešilno et>njo ali pa vojno medaljo. Med volilci je torej tudi po novem zakonu JAka. in nesocialni značaj je v teh določbah fn P- Velika izprememba je ta, da dobi po re-d rt?i.res vsak državljan volilno pravico, če — lil Zlvi trideseto leto. Socialisti so zahtevali vo-•j>10 Pravico za vse državljane že od 21. leta. pHedlog je bil odklonjen, ker je večina gla-taVala, kakor ji je vlada ukazala. Na videz ima Ha str°ga, ali pravzaprav nazadnjaška določba A °težčati volilno pravico za one, ki ne njt.10 čitati in pisati, pa baje na ta način pritis-^ 1 Nanje, da si pridobe to znanje, ki jim po-3q ^a' da dosežejo volilno pravico vendar pred Za to, ker italijanska država ne skrbi Ijan Za l^ski Pouk. kaznuje torej one držav-nja c’ katerim ni dala niti najpriprostejšega zna- Ali idealno stremljenje, da bi se z volilnim nav?H0rri dvignila ljudskošolska izobrazba, je le Volil no* Jasno kažejo to določbe, ki dajejo aifJn° Pravico 21 letnim državljanom. Tudi an-I fcrjJ?et *aflko doseže to izjemno pravico, če na j er plačuje precej visok direktni davek ali pa razmeroma visoko najemščino. Prozorna militaristična tendenca tiči v določbi, da doseže volilno pravico pred 30. letom, kdor ima vojno svetinjo. Ta pogoj je v najtesnejši zvezi s tripo-litansko vojno, katero hoče ljudstvu napraviti slastnejšo. Da imajo poleg tega tudi oni predčasno volilno pravico, ki so odlikovani z rešilno svetinjo, je pač le dekoracija, zakaj prilike za tako odlikovanje so tako redke, da prihaja ta določba praktično komaj v poštev. Veliko protislovje je v predpisih o volilnih okrajih. Že stari volilni zakon je v § 54. zahteval, da se imajo po vsakem ljudskem štetju volilni okraji na novo razdeliti, tako da bi imeli vsi enako število prebivalstva. Ta predpis je bil vedno na papirju. Novi zakon ima enako določbo. Ali če bi se resno jemala, bi se bili morali okraji že sedaj na novo razdeliti, zakaj v dolgi dobi so se številke prebivalstva tako izpreme-nile, da so postali volilni okraji popolnoma neenaki. Škodo imajo seveda pred vsem kraji, v katerih se je industrija močneje razvila. Kljub temu ostane tudi sedaj število volilnih okrajev — 508 — ravno tako neizpremenjeno kakor njih razdelitev. Med drugimi določbami so zanimive one, ki se tičejo tajnosti volitev. Ta se ima doseči z dvojnimi sredstvi, ki so nekoliko podobni volilnim predpisom v Nemčiji. Ko pride volilec pred komisijo, se najprej dožene njegova opravičenost. Nato vzame predsednik komisije iz steklene žare kuverto, ki jo izroči volilcu. Te kuverte, ki so izdelane v državni tovarni za papirnat denar in ki jih dodaja volilnim komisijam ministrstvo za notranje zadeve, imajo privesek, na katerem je tekoča številka; privesek je per-foriran, da se lahko odtrga. Tekoča številka kuverte se zabelježi v volilskem imeniku poleg volilčevega imena. Ko ima volilec svojo kuverto, odide od komisije in vtakne v kuverto listek, na katerem je natisnjeno ime njegovega kandidata. Kadar je to opravil in zalepil kuverto, se vrne h komisiji in izroči kuverto predsedniku. Ta sedaj odtrga številko, volilčevo kuverto pa vtakne v volilno žaro, ki je tudi iz stekla, baje zato, da se lahko kontrolira če je res oddana le ena kuverta. / Volitve so kakor doslej tudi zanaprej ob nedeljah, in sicer po vsej državi obenem- Zakon obsega tudi predpise, ki imajo zajamčiti čistost volitev. Kazni za volilne sleparije so precej stroge. Tako n. pr. je za falsifici-ranje volilskih imenikov določena ječa do treh let in globa do tisoč lir; vplivanje na volilce z žuganjem ali z obljubami se kaznuje z ječo do enega leta in z globo do tisoč lir. Enaka kazen zadene volilca, ki se da podkupiti. Vsaka kazen zaradi volilnih pregreškov je združena z izgubo aktivne in pasivne volilne pravice od enega do petih let. Kakšna bo praktična posledica reforme v novi zbornici, je doslej pač uganka. Nekateri ljudje, ki nimajo nujnejšega opravka, so si z njo belili glavo in so jo izkušali rešiti s pomočjo nekakšne ankete. Na podlagi njenih meglenih računov napoveduje bivši državni podtajnik'' Luciani, da bodo največ pridobili klerikalci in socialisti. Klerikalcem, ki imajo doslej 34 poslancev, jih prerokuje 63, socialistom 79 namesto dosedanjih 42. Radikalcem pripisuje majhen dobiček: 52 namesto dosedanjih 50. Zato bi republikanci, ki štejejo sedaj 21 mandatov, izgubili enega. Vso ostalo izgubo bi utrpeli konservativci, liberalci in ustavni demokratje. V tem računu se menda namenoma pripisuje socialistom večji prirastek, nego je pričakovati. Zakaj četudi se je večina vdala Giolittijeti zahtevi, je vendar na dnu srca sovražna reformi in zato slika posledice bolj »grozne« kakor so, na tihem pa vendar upa, da ne bo tako »hudo«. Kakor v drugih državah, tako bo pač tudi v Italiji volilna pravica predvsem politična šola za volilce. Privadila jih bo, da se bodo bolj živahno zanimali ne le za volitve same, ampak tudi za parlament, ki ga izvolijo, in za njegovo delo. Šele njh izkušnja porodi zdrave posledice. Prvi uspeh reforme pa je ta, da si sploh morejo pridobiti izkušnjo. In za enkrat je tudi to znamenit napredek. Konvencija ameriških socialistov. Indiano pol is Indl, Thom-linson Hall, 13. maja. Včeraj ob 10. zjutraj se je začela v Thom-linson Hallu konvencija socialistične stranke v Ameriki. Na poziv tajnika konvencije se je odzvalo 282 izmed 293 delegatov zastopajočih. 49 izmed 52 ameriških držav in pa 6 neangle-ško govorečih organizacij. Prvi dan je bil izvoljen za predsednika sodr. Moris Hillquit iz New Yorka. Delo konvencije se je razdelilo v 12 komitejev in sicer je izbranih 9 članov za pripravo platforme (načela); 9 za pravila; 9 Za resolucije; 9 za pota in sredstva; 7 za poročilo strankinih uradnikoy; 5 za mednarodne zadeve; 5 za tisk; 5 za revizijo; 9 za neangleško govoreče organizacije; 9 za poročilo delavskih organizacij (unij) z ozirom na socialistično stranko; 7 za poročilo o zadružništvu; 9 za poročilo o municipalnem programu. • Vsak po enega delegata na konvenciji imajo Jugoslovani. Italijani. Čehi. Poljaki Fin- ci, Skandinavci in židovski agitacijski biro. Te organizacije predlože na izboljšanje sedanjih pravil, tičočih se neangleških organizacij. Zvečer je bil v dvorani, kjer zboruje konvencija. velik javen ljudski shod, na katerem so govorili Berger, Hillquit, Job Hrariman, Ana Maly in Frank Hayes, podpredsednik U. M. W. of A. Eno navažnejših poročil, ki bodo predložena po odboru konvenciji bo poročilo o delavskih organizacijah z ozirom na socialistično stranko, ki bo brezdvomno povzročilo največ debate in razprave. 2e dalj časa zahtevajo člani I. W. W. (In-dustrial Workes of the World). ki so zaeno člani socialistične stranke, naj se stranka jasnejše izrazi glede na stališče napram delavskim organizacijam. Dasi stranka v svojih načelih soglaša z 1. W. W.. večina zastopnikov stranke vendar noče proglasiti I. W. W. za edino pravo delavsko organizacijo, dokler staromodna »American Federation of Labor« še tako močno dominira v ameriškem delavskem gibanju, kjer se naravno rekrutirajo socialisti in I. W. Wisti. Večina socialistov je namreč mnenja, da je treba izkoristiti vsako delavsko gibanje — organizacijo sploh — v prilog socializmu ne glede na to. kakšno principijelno stališče zavzema do taktike in da je treba zato zavzeti nevtralno stališče napram vsem Unijam. V kolikor se da sedaj reči glede na ni-minacijo predsedniškega in podpredsedniškega kandidata za letošnje volitve, je gotovo, da bodo predlagani Debs. Charles E. Rusell, Job Harriman in mogoče W. D. Haywood. Socialistična stranka pričakuje letos v jeseni pri predsedniških volitvah nad pol drug miljon glasov, sodeč po zanesljivih članih, ki presegajo sedaj nad 150.000. Naš osmi strankin zbor. Predlogi in resolucije. Zadnji dan. preden so se opravile raznoterosti, je strankin zbor rešil predloge in resolucije, kakor je nasvetovala komisija, ki je bila izvoljena na prvi seji. Resolucije k točkama »Politični položaj« ter »Jugoslovanska socialna demokracija in bratske stranke« smo že objavili v prvem poročilu. K točki »Organizacija« so bili podani sledeči predlogi: Od poročevalca Kocmurja: V 1. Ime stranke naj se spopolni in naj se glasi; Jugoslovanska socialno demokratična delavska stranka. > Sprejeto. 2. Strankini odbori naj se imenujejo; Izvrševalni odbor, deželno strankino zastopstvo, i okrajno zastopstvo, krajevni odbor. Sprejeto. 3. IzvrSevalni odbor. Število članov ožjega izvrševalnega odbora se poviša na sedem, * širšega pa do dvajset. Sprejeto. Naslednji referantovi predlogi se odkažejo izvrševalnemu odboru, ki jih ima študirati in redigirati. po svoji stilizaciji doposlati članom kontrole in po njih odobrenju uveljaviti: »Točka 4. organizacijskega pravilnika se naj glasi: 4. Za vstop v stranko se je priglasiti pri [eni v smislu tega pravilnika ustanovljeni orga-inaziciji, oziroma njenih zaupnikih; pri politično posebno razglašenih osebah odloča o sprejemu deželno strankino zastopstvo, odnosno izvrševalni odbor. Točka 22. se naj glasi: 2. Izkaznice in potrdilne znamke naroča krajevni odbor pri deželnem zastopstvu stranke. Deželnemu zastopstvu je obračunati najkasneje do. 15. za pretekli mesec. Obračunati j je vse prispevke tako, kakor je sklenila de-iželna konferenca, odštevši samo troške za poštnino. Obračuni med krajevnimi in okrajnimi organizacijami se vrše neposredno, lahko pa tudi potom deželnega zastopstva. Pristojbine za list je vposlati naravnost njih upravam po dogovoru. Točka 23. se naj glasi: 23. Za manjkajoče znamke je prejemnik odgovoren onemu, od katerega jih je prejel. Načelo bodi. da se naročene znamke, kjer je le mogoče, plačajo takoj'. Pri vsakem naročilu mora biti predidoča dobava poravnana. Točka 33. se naj glasi: 33. Okrajno zastopstvo ima nalogo; Vsako četrtletje obračunati od krajevnih organizacij vposlani strankini davek deželnemu zastopstvu itd. Točka 36. naj odpade. Točka 38. naj se glasi: 38. Imena in naslove izvoljenih odbornikov je v teku osmih dni nazaiti deželnemu zastopstvu stranke. Točka 45.. al. b) in c) se naj glasita: b) volitev odposlancev na strankine priredbe. c) obračunavanje nabranega strankinega davka izvrševalnemu odboru, kakor je to določil izvrševalni odbor, odnosno zbor stranke, ter uvedba prostovoljnih prispevkov za deželne potrebe. , . ...... . Točka 48.. prvi odstavek, se na! glasi; 48. V kontrolo se ne morejo voliti parlamentarni zastopniki ter nastavljen« stranke in taki. ki opravljajo v stranki odgovorne funkcije. Točka 48., drugi odstavek, se naj glasi? Celotni izvrševalni odbor se sestane vsa| vsakega pol leta. sicer pa po potrebi; skliče ga predsednik na sklep ožjega odbora. Sestati se mora. če ga vsi zunanji odborniki ali pa dve deželni organizaciji zahtevati. Točka 49. se naj glasi: <» t < Nastavljenci stranke in njenih podjetij ne morejo biti v izvrševalnem odboru, morajo se pa udeležiti sej_če so vabljeni in imajo posvetovalni glas. Točka 52. se naj glasi: 52. Zastopnike na strankin zbor imajo pravico poslati; a) vsaka krajevna organizacija po enega do 50 članov in za vsakih daljnih 100 po enega, pri čemer velja število 50 in čez za celoto; b) vsaka okrajna organizacija po dva; c) vsaka deželna organizacija po dva. Kraji, kjer so ženske organizirane, smejo tudi te voliti zastopnice po ključu, ki je določen za krajevne organizacije. Za delegiranje je merodajno povprečno število članov (članic) dotične organizacije, ki se dožene na ta način, da se število pri deželnem blagajniku od predidočega zbora odvzetih in plačanih potrdilnih znamk razdeli skozi toliko mesecev, kolikor jih je med tem časom! poteklo; dobljeni drobec znači povprečno stanje članov (članic), na podlagi katerega je voliti odposlance Deželno zastopstvo ima najpozneje tedert po razglasitvi sklicanja zbora v smislu tega pravilnika podrejene mu organizacije še posebej pismeno pozvati na izvolitev delegatov, in jim sporočiti nanje pripadajoče število. Sedež in glas imajo na strankinem zboru nastavljeni tajniki stranke in strokovnih zvez ter uredniki strokovnih glasil. Organizirani so-drugi posameznih industrijskih skupin imajo pravico poslati iz vsake dežele po enega zastopnika; volitev teh osreduje nadrejeno tajništvo- odnosno deželno zastopstvo. Pravico do mandata ima najmočnejša skupina v deželi in če se ta odpove, oziroma ne posluži svoje pravice, ona, ki jej sledi glede števila Članov. Uredniki in upravitelji strankinega glasila imajo na strankinem zboru sedež in — v zadevah njih delovanja le posvetovalen — glas. Parlamentarni zastopniki stranke, izvrševalni odbor in kontrola morajo na strankin zbor in imajo na njem sedež in glas, ki je v zadevah njih delovanja le posvetovalen. Izvoljeni delegati morajo biti iz dotične organizacije. Mandate je izvrševati osebno in morajo biti overovljeni od dotične organizacije in deželnega zastopstva, kakor to določi izvrševalni odbor. Imena in naslove izvoljenih delegatov je vposlati najkasneje osmi dan pred zborom deželnemu zastopstvu, ki jih nato sporoči izvrševalnemu odboru. Izkaznice in vabila na zbor razpošlje neposredno izvrševalni odbor. Na zboru morajo vsi udeleženci oddati strankine izkaznice in pravilno overovljene mandate, ter če zastopajo industrijske skupine* tudi dotične članske knjižice. Dodatek: Program stranke, narodnostni program in organizacijski pravilnik je skupno natisniti v obliki knjižice, ki jo je vročiti vsem strankinim pristašem.« Ljubljana in Kranjsko. Za »Zarjo«! Naš osmi strankin zbor je zaključil svoje delo in naša naloga je, da gremo z vso vztrajnostjo in z vso žilavostjo na delo po začrtani poti. Razprave našega kongresa so nad vse jasno izpričale, da je »Zarja« srce naše stranke, porok naših napredkov. Z vnemo, požrtvovalnostjo moramo storiti vse, da oprostimo naš dnevnik finančnih težkoč in da ga postavimo na trdno gospodarsko podlago, da bomo listu samemu lehko zaupali njegovo bodočnost. Danes je minulo leto dni, odkar je »Zarja« ugledala prvikrat beli dan. Uspehi, ki smo jih v tej kratki dobi dosegli, so z ozirom’ na težavne razmere, ki jih ima premagati delavski, v slovenskem jeziku pisan list, narav-ntos sijajni in so nam bodrilo, da ne omagamo sredi pota in da hitimo s podvojeno požrtvovalnostjo cilju nasproti. Prvi jubilej naj vsi so-drugi, ki vedo ceniti važnost dnevnega tiska in ki jim niso neznane težave delavskega lista, obhajajo na ta način, da obdare »Zarjo« po svojih močeh in ji pridobe novih naročnikov. So-drugi, »Zarja« je Vaše delo in Vaša last! Ne zanemarite niti za trenotek dolžnosti, ki Vas veže do Vašega stvarstva! — Ljubljanski občinski svet ima v torek 4. junija ob šestih popoldne v mestni dvorani redno sejo. Dnevni red; A. Javne seje: L Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Volitev odbora za nadzorovanje zgradbe kanalov zbiralnikov. IV. Dvoje poročit personalnega in pravnega odseka. V. Finančnega odseka poročila: Izmed 12 poročil omenjamo: 1. o samostalnem predlogu občinskega svetovalca T. Novaka za vpeljavo delavskega reda in zavarovanje mestnih delavcev; 2. o samostalnem predlogu obč. svetovalca Marinka za pomaknjenje nižjih magistratnih uradnikov; v višji plačilni razred in o prošnji »Društva nižjih mestnih uslužbencev« za razno zboljšanje službenih razmer; 3. o samostalnem predlogu obČ. svetovalcev Lihega in Reisnerja glede na pomaknjenje magistratnih uradnikov v višji razred aktivitetnih doklad in o prošnji »Društva magistratnih uradnikov« za stalno ureditev draginjske doklade. 4. o prošnji učnega osobja mestnih otroških vrtcev za zboljšanje prejemkov,*^. o prošnji učiteljskega osobja mestnega dekliškega liceja glede na neko doklado. VI. Osem poročil stavbnega odseka. VII. Šolskega odseka poročilo o dopisu c. kr. mestnega šolskega sveta glede na ustanovitev meščanske šole v Ljubljani. VIII. Odseka za olepšavo mesta poročili: 1. o prošnji »Slovenske filharmonije« za zgradbo koncertnega paviljona; 2. o samostalnem predlogu občinskega svetovalca Štefeta glede razpisa nagrad za najlepša s cveticami okrašena okna in pomole. IX. Direkto-rija mestnega vodovoda in elektrarne poročila. Izmed štirih poročil omenjamo: 1. o dopisu deželnega odbora kranjskega glede dobave vode iz mestnega vodovoda za vasi Tomačevo in Jarše. X. Razni samostalni predlogi. B. Tajne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročila. Izmed petih poročil omenjamo: 1. o prošnjah za razpisano službo goz, darskega pomočnika; 2. o prošnjah za razpisano ustanovo za vojaške invalide. IV. Finančnega odseka poročila. Izmed petih poročil omenjamo'- 1. o prošnjah osmero vdov magistratnih uslužbencev za zvišanje vdovnin«* 2. o prošnji mestne policijske straže za nadaljno prejemanje izredne doklade. V. Direktorija mestnega vodovoda in elektrarne poročilo glede na upokojitev nekega uslužbenca mestnega vodovoda. VI. Direktorija mestnega užitninskega zakupa poročila. Izmed štirih poročil omenjamo: 1. o letnem računu mestnega užitninskega zakupa za leto 1911. 2. o prošnji preglednikov mestnega užitninskega zakupa za zboljšanje službenih razmer. VIII. Obrtnega odeka poročila o prošnjah za razne obrtne koncesije. — Seja izvrševalnega odbora danes ob pol 7. zvečer v »International« (Petrič). — Sankcionirane izpremembe ljubljanskega štatuta. Sankcioniran je deželni zakon, ki izpreminja nekatere določbe ljubljanskega občinskega in občinskega volilnega reda o občin-narstvu izven Ljubljane bivajočih občinskih davkoplačevalcev, o porazdelitvi preostajajo-čih mandatov na posamezne kandidaturne liste o barvi in kvaliteti volilnih kuvert itd. — Splošno pravovarstveno in strokovno društvo za Avstrijo, podružnica Ljubljana, vabi ha redni občni zbor, ki bo danes 3. junija ob pol 8. zvečer v gostilni »International« na Resljevi cesti. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Predavanje. 4. Raznoterosti. Na obilno udeležbo vabi odbor. — V Sp. Šiško! V pondeljek je občni zbor »Vzajemnosti« pri Sternu v Sp. Šiški. Začetek ob 8. zvečer. Vsi sodrugi so vabljeni k obilni udeležbi. — V torek je občni zbor železničarske podružnice Sp. Šiška pri Anžoku. Začetek ob 8. zvečer. Vsi železničarji so povabljeni, da se zbora udeleže. — Idrija. Iz seje bratovske skladnice z dne 18. maja t. 1. poročajo sledeče: Provizionirana sta bila dva, in sicer rudar A. Fajgel zaradi dolgotrajne bolezni z letno provizijo 552 K 24 v in vdova M. Vidmar s štirimi otroci z letno provizijo 275 K 83 v, Ani Božič pa se dovoli po § 36 pravil brat. skladnice 2 K 12 vin. mesečno. Po izjavi predsednika g. Billeka se za naprej več ne bodo vsem težko poškodovanim na delu prištevale petletnice, ampak le onim, ki po poškodbi ne bodo več sposobni za nobeno delo. Proti tej izjavi so ugovarjali delavski odborniki, ker težko poškodovani delavec vzlic petletnici ne more živeti od provizije in je prisiljen zopet iti na delo; čez par mesecev pa mora zopet ostati doma. Na tak način bi se delavcu le krajšale pravice. Ugovor delavskih odbornikov je z argumenti podprl tudi nadzdravnik dr.Štverak. Sklep je bil, da se ima vsak, ki je bil kedaj težko poškodovan, zglasiti pri zdravniku, da konsta-tira, če je poškodba vzrok predčasne onemoglosti, ker le s tem bo delavec vedel, pri čem da je. Bolniške podpore so se dovolile 12 članom v skupnem znesku 97 K. — Bolnikov je bilo zadnji mesec 76 ter jih je ozdravelo 32. Prosilci za hipotečno posojilo se imajo zglasiti pri predstojništvu, da povedo, kakšne zneske prosijo, ker je treba dvigniti obligacije, če bo privolilo c. kr. rud. glavarstvo. Končno se je prečitalo na predsednika naslovljeno anonimno pismo, v katerem pisec nekdanjo oskrbo v bolnišnici bratovske skladnice obrekuje, ne upa pa si z imenom na dan. Take pisače imenujemo navadne falote in obrekovalce, ki se predrznejo denuneirati na takem mestu, ne da bi se upali pod svoje trditve tudi podpisati. Piscu povemo, da se bo enkrat vjel v zanjko, ki mu ne bo ljuba, naj nikar ne misli, da ga ne poznamo. — Znižanje pristojbin za nenujne prekomorske brzojavke. V smislu dogovora avstrijskega brzojavne uprave z inozemskim upravami in habelskemi družbami se je s 1. junijem znižala za 50 odstotkov pristojbina za nenujne prekomorske brzojavke. Brzojavke morajo biti sestavljene v odkritem jeziku oddajne ali sprejemne dežele ali pa v francoščini in mora biti brzojavni upravi smisel brzojavke razumljiv. V slučaju, da brzojavna uprava ni v teku 72 ur po oddaji brzojavke izvršila naročila, vrne oddajalcu na zahtevo plačano pristojbino. Brzojavka desetih besedi z Dunaja v Novi Jork, ki je stala doslej 15 K bo stala odslej 7K 50 v. — Premestitev 27. pešpolka iz Ljubljane v Inomost? «Tagespost« poroča iz zanesljivega vira, da bo avgusta meseca prestavljen 27. (belgijski) polk iz Ljubljane v Inomost. — Nočna služba v ljubljanskih lekarnah. Ta teden so ponoči odprte naslednje lekarne: Bohjtic na Rimski cesti, Levstek na Resljevi cesti in pl. Trnkoczy na Mestnem trgu. — Občinski računi in dež. odbor. (Dopis s Sela pri Bledu). Naš deželni odbor s posebno naslado šikanira občine, ki niso v klerikalnih rokah. Občinsko gospodarstvo svojih pristašev pa glečla skozi prste in potrjuje račune, ki bijejo v obraz vsem načelom zdravega knjigovodstva. Naš gospodarski odbor je predložil račun brez vseh prilog; zaračunal si je nepotrebna pota k sodniji in županstvu, nepotrebno tožbo itd. Zoper tak spačen račun smo se pritožili na občino in na deželni odbor, ki sta pritožbo seveda odbila in ravnanje gospodarskega odbora celo pohvalila. Ker smo se predrznih dvomiti o pravilnosti takega računovodstva. je gospodarski odbor vložil tožbo na sodnijo zaradi razžaljenja časti in najel si je imenitnega advokata dr. Pegana. Ampak vse to ni nič pomagalo: Gospodarski odbor je s svojim pravnim pomočnikom sijajno pogorel. pravdni nasprotnik je bil oproščen, in s tem je sodnijsko ugotovljeno, da so računi nepravilni. — Samomor v Postojni. 29. t. m. si je pognal v Postojni kroglo 251eten kovač Ignacij Vilhar. Vzrok samomora so slabe gmotne razmere. — Preprečena cerkvena tatvina. 24. maja je 541etni postopač Pavel Jereb izmaknil v Škofji Loki trgovcu Lovrencu Planini nov dežnik izpred trgovine in hotel z njim ubežati. Popoldne se je splazil v kapelo v nunski samostan, in je hotel s stene sklatiti nabiralnike. Pri vsem ga je opazovala oseba, ki je poklicala cerkovnika. Cerkovnik je malopridnega tatu iz cerkve odpeljal in ga izročil deželnemu sodišču. — Najdeno truplo. Pri Lipah so našli v petek na levem bregu Ljubljanice truplo; policijska komisija ni mogla trupla agnoscirati, prepeljali so v mrtvašnico k sv. Krištofu. Če je res, da se dobro blago samo hvali — je pa na drugi strani tudi res, da je na dobro blago treba opozoriti tudi tiste, ki ga še ne poznajo. Tistim, ki še ne vedo, kateri kavni pridatek je najboljši, povemo, da je to Kolinska kavna primes. Naj jo poizkusijo, pa se bodo takoj o tem prepričali. Mi smo trdno uverjeni, da jim bo kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes, najbolj ugajala, kajti ona ima najizbornejši okus, najprijetnejši vonj in najlepšo barvo — torej vse lastnosti, ki jih mora imeti dobra kava, v največji meri. Poizkusite torej in prepričajte se, da imamo prav. Sicer vam pa to potrdi tudi vsaka gospodinja, ki Kolinsko kavno primes že rabi. Reformna gimnazija. Piše dr. Slane. (Konec.) Kaj poreče k temu sedanje vladanje državljanov, ki ne more prebiti brez jurista in duhovnika, teh pravih gojencev gimnazij,, na katerih je jemal mladini nauk grških in rimljanskih st rin toliko zlatega časa! — Ta dva stanova sta zavori do boljšega življenja. .Svetovna zgodovina ni nič druzega, kakor nasprotovanje velikanskih moči: principa zadruge in principa gospodstva.* — „Die Weltgeschichte ist nichts weiter, als d§s Wieder-spiel zweier gewaltigen Krafte: des Princips der Genossenschaft und desjenigen der Herrschaft.“ (Gierke). »Država je po svojem postanku celo in po svojem svojstvu v prvem svojem življenju skoraj celo ona družbena ustanova, ki je bila vsiljena od kakšne zmagovalne skupine ljudi zma-govanim ljudem z edinim smotrom, da ureja go-spodstvo zmagovalcev nad zmaganimi in varuje to ustanovo proti notranjim revolucijam ter proti zunanjim napadom. In gospodstvo nima druzega namena, kakor izčrpavanje zmaganih po zmagovalcih. — V vseh začetkih držav je prodiralo vojaško organizirano divje pleme čez meje manj bojevitega ljudstva, postavilo se kot plemstvo in ustanovilo državo.* (Dr. Gumplovicz, dr. Oppenheimer). Tako so nastale tudi starogrške mestne države in Rim, velika država Rimljanov. Nastale so po pomorskih trgovcih, ki so bili pravzaprav pomorski roparji, .Vojska, trgovina, rop, so trojica in se ne dajo ločiti." (»Krieg, Handel, Piraterie, dreieinig sind sie, nicht zu trennen.* Goethe). Vladajoči so začetkoma nemara nastopali, kakor medved v čebelnjaku, ki požre ves med, ali prav kmalu so izprevideli, da jo treba pustiti čebelicam nekaj medu, da se prežive pozimi in labko spomladi zopet začno svoje delo v korist čebelarjem. — In tekom stoletij je zmagoval v razvoju človeštva vedtio močni princip zadruge in ta je omilil vladanje plemstva, priboril vedno več samostojnosti tlačanom in podvržencem pozneje iz feudalnih držav se razvijajočih absolu-tičnih držav in vedno bolj zmaguje ta princip zadruge nad voljo vladajočih stanov, redov (Klas sen), zakaj tudi zdaj so države še razredne — »Klassenstaat*. ali kakor označuje državno oblast jezuit Cathrein, učitelj slovenskih duhovnikov: Božja volja je najgloblja podlaga, je magna charta državne oblasti, (Der Wille Gottes ist die tiefste Grundlage, die magna charta der Staats-gewalt.) Imeli smo tlakarsko gospodarstvo in državo stanov, fevdalcev, imeli smo absolutistično državo, v kateri je bil kralj vsegamogočen, zdaj imamo ustavno državo. »To je križev pot človeštva, pa tudi izveličanja, njena Golgata in njeno vstajenje k večni državi: od vojne do miru, od sovražnega razkosanja posameznih človeških plemen do miroljubne enote č.love-štva, od živalstva do humanitete, od roparske države do svobodnega državljanstva.« (Dr. Oppenheimer). In v teh državah so si vladajoči stanovi in posebno kralji vzgojili svoje uradni-štvo, vzeli so duhovništvo med vladajoče. V tlačanstvu je bil duhovnik merodajen uradnik fevdalne gospode in sam fevdalen gospod. Oni so proučavali sisteme vladanja prejšnjih pogreznjenih držav. Roparski Rimljani so ustvarili zasebno pravo, ki je služilo njih sistemu vladanja nad sužnji in prostimi državljani. To pravo so prevzele vse evropske države in posebno hierarhija katoliške cerkve, ki se je že v prvih stoletjih postavila v družbo kraljev-cesarjev. To rimljansko pravo je imenitno; ono je podlaga vseh postav poznejših držav. To rimljansko pravo je prilagodeno egoističnemu življenju in protivnik principu vzajemnosti, zadruge. V uporabi tega prava sta se odlikovala ju- rist in duhovnik. Ne stari Grki, ne Rimljani niso gojili nravnosti, kakor jo zdaj razumevamo; njih ropanje, bogatenje po delu sužnjev in vse drugo življenje nam ravno v pogledu morale ne sme biti zgled. Umrli so prav grdo vsaj Rimljani. Zaradi tega tudi njih kultura ni ravno najboljša podlaga omike sedanjega sveta. A za juriste, ki tvorijo državne uslužbence, morda so, za duhovnike posebno; Rimljani so znali strahovati velike mase. Ali danes zmaguje princip vzajemnost}, zadruge v gospodarstvu, in silam gospodarstva mora slediti vsa druga vrhna stavba družbe. »Zgodovinar se je moral učiti, da postavi kolektivne potrebe mase — in te so v prvi vrsti gospodarske, — kot mogočnega či-nitelja v svoj račun, v katerega je prejšnji zgodovinar postavljal kot računski faktor le voljo, hotenje posameznih »herojev«, gospodarskih narav, »Herrenmenschen«; zgodovinar je moral izprevideti, da razvijajo državo gospodarske moči, da jo izpreminjajo, in danes spoznava že ta učenjak, da gospodarskih moči ni prezirati«. Naj se pomiluje, da temne smotri takozvanega klasičnega časa, 18. stoletja, v katerem so se posebno kultivirali nauki, vzeti iz grških in rimljanskih starin, in da se na Nemškem, Angleškem v Ameriki, v teh največjih delavnicah sveta goje pred vsem naravoslovni in tehnični nauki, — ali toliko je gotovo, da deluje sedanji tehnik za pridobivanje zadostnih in dobrih za življenje potrebnih stvari in to za vse, tudi za mase. Danes ne gre več za omiko onih bogatih »gorenjih desettisoč«, ampak za omiko mase, — gospodarstvo to kategorično zahteva, ker ne more rabiti neukih delavcev, omikan delavec pa ne liže rok bodisikomu in se hoče tako dobro hraniti, kakor kdo drugi. Le mogočno razvita tehnika pa more ustvariti podlago, na kateri je mogoč hitrejši razvoj mas in se prej končajo boji mase proti — »čebelarjem«. V tej smeri se pa tudi razvija državno vladanje; takozvana vladajoča manjšina mora skrbeti za mase, naj kdo hoče ali ne. Za te mase pa skrbe najbolje dobro razviti, vsem pristopni tehnični nauki. Ta velikanska podpora človeškega dela je zdaj tu, ne da se odstraniti, ona si sama pribojuje prvo mesto. In kdo jo bo odstranjeval, ko kultivira svet, ustvarja ljudem vse udobnosti, olajšava njih boje za kruh z železnim sužnjem! S tem se tudi v nravstvenem, etičnem oziru ni nič izgubilo. Mesto, da bi čitali grške, rimljanske starine v originalu, je podana v našem času prav lepa podlaga občne omike v kulturni zgodovini vseh zgodovinskih narodov in posebno v naravoslovnih vedah, katerih nauki človeka zopet sprijaznijo z mateno naravo, ga podučavajo o onih močeh, ki lepšajo človeško življenje, dasi mu tudi škodujejo, ako jih še ne more uzdati. Uzdati naravne moči, ne pa bati se jih in klicati duhovnika na pomoč proti njim, je parola sedanjega človeka. Reformna gimnazija daje podlago za daljni študij vsem raznovrstno duševno razpoloženim učencem in to je prav. Mlad človek še redko-ve, kam naj se napoti, kakšna stroka dela mu bo ugajala, za katero je ustvarjen. Po dovršeni reformni gimnazaji mu je pot v vse discipline ved odprta. Mali Slovenci ne pomenimo kaj, ali morebiti bodemo pomenili kdaj kot okoličani jadranskega morja. In če nas zadene narodna smrt, vsaj kot potuj čenči naj še žive dobro naši daljni potomci na tej lepi in plodoviti zemlji. Morje vabi k sebi. Na njem je naravoslovec, tehnik pravi delavec in trgovec, katerega »imeti in dati« »Soli und Haben« je pospešil naravoslovne nauke, — on je zgolj učenec realičnih naukov, naukov praktičnega življenja. Slovenci smo se — žalj — šolali, kakor avstrijski Nemci/izjema so le Nemci na Češkem in Čehi. Tam na češki zemlji so že zgodaj začeli z realkami in danes so Čehi in Nemci na Češkem prvi industrialci, tehniki v Avstriji, katere tudi visoko tehnično izobražena Nemčija rada jemlje kot delavce v svoja podjetja. Pri nas v Avstriji je n. pr. predsednik eminentno tehnično-trgovskega podjetja, avstr. Lloyda bivši advokat. Na odgovornih mestih, na katerih bi imel stati kot prva oseba tehnik, stoji jurist, ki nima pojma o dotičnem tehničnem delu. Najmlajši politični uradnik, konceptni praktikant, ukazuje vladnemu inženirju. In v stoterih slučajih uravnavanja kmetijskega, obrtnega, fabričnega dela, kjer ima država kaj govoriti, pošilja svoje juriste. Juristarija je sicer nauk o razmerah življenja, ali v tehničnih stvareh ne razume jurist nič in v drugih naravoslovnih rečeh tudi nič, če ni iz posebne ljubezni botanik, kemik. Slovenci podajajo precejšen odstotek najboljših ljudi ameriškemu fabriškemu delu. Doma je vse polno prilik za dobro kmetijo, za razne rokodelske obrti — za fabrično delo, posebno pa za delo na ladjah na morju — v ladjedelnicah. Na tisoče tujcev dobijo tu dober kruh. Gimnazija s staro upravo ne vodi do tega kruha. Da vlada katoliški duhovnik na Slovenskem, kažejo številke, katere je prof. Wester navel. Čez 3000 gimnazijcev in le nekaj čez 700 realcev! Katoliški duhovnik je zavzet za »čebelarstvo« in tedaj še drugače biti ne more! — Ali to razmerje učencev na gimnaziji in realki nam razjasnjuje gospodarsko in seveda tudi drugo revo Slovenstva. Na Slovenskem pristopajo v srednje šole dekleta. Slovenska zemlja ni ustvarjena za kmetije na latifundijah, ker je svet hribovit; na tej zemlji, v najboljšem obnebju je odkazana velika naloga mali kmetiji, intenzivni, vrtnarski kmetiji in živinoreji. Za zdaj store naše kmetice veliko dela v reji prašičev, goveje živine, kuret-nine. V tej panogi ustvarimo Slovenci lahko najlepše gmotne razmere na kmetiji. Kaj bi se dalo teh živali izrediti na naši kmetiji in poslati na italijanske, nemške trge! — Kmetijske šole ze ženske! — V gimnazije ni pošiljati deklet, ako ostanejo njih učni načrti taki kakor doslej, one bi bile nekakšen proletariat, ki ni za nobeno pravo rabo v gospodarstvu; v realke — in potem v kmetijske šole z njimi! — Pa tudi reformna gimnazija bi dajala dekletom podlago za poznejše strokovno delo, ki zamore biti za nje najlepše v ljubi naravi,, na kmetiji. Tehniki na Sktvenskem so po večini politični uradniki. Ti imajo tiho živeti. V deželne zbore, v državni zbor ne volimo tehnikov-inženirjev. Jurist — Duhovnik! Ako bi kak bogataš mislil na to, da Slovenci ne pohajajo pogosto tehničnih visokih šol in ustvaril štimpendije za te delavce! — Revež dijak na tehniki rine grozno težavno naprej. Tehnika v Trstu! Ves slovanski jug je nima! Štajersko — Hrastnik. Kakor smo zvedeli, se ni pra-vilno razdelilo 5 odstotno povišanje pri gosposkih plačah, kajti eni so dobili 3 do 5 vin. premalo. Opozarjamo gospoda ravnatelja, naj da delavcem vsaj to, kar je družba dovolila, ker drugače smo primorani drugam to krivico P°" ročati. Vsem tistim delavcem pa priporočamo, da naj se zglase pri delegatih rudarske zadruge. — Z nožem. Dne 28. maja okolu 2. popoldne je napadel v Hrastniku z nožem rudar Fajdiga, star komaj 20 let, zidarja Juharta in ga zelo težko ranil. Vzrok napada je demon alkohol in pa maščevanje, ker je lansko let0 Juhartov brat napadel Fajdigo. — Pretep. Na binkoštni pondeljek so P°' pivali v Dolu pri Hrastniku fantje Soure Ru' doli in Miha. Jovan. Bedene. Pepelnak Stanko in drugi. Ko so zavžili precejšno množino al-kohola. je prišel prepir zaradi nekega dekleta kmalu so se obdelovali z nožmi in koli. Po končanem boju so bili več ali manj ranjeni brata Soure in nekaj drugih. Ko bi se mladi fantje bolj zanimali za organizacijo in čitanje, bi Š°' tovo ne bilo teli tepežev, ki se končajo z zaporom in bolnico. — Iz Trbovelj nam poročajo: Na rudarja Janeza Kitarja je padel velik kos premoga-Dobil je vsled tega težke poškodbe na glavi m levi nogi. Njegovo stanje je zelo nevarno. Pre" peljali so ga v rudniško bolnišnico. — Ponarejene krone. Iz Kozjega. V zadnjem času so posgnbo na sejmih v rogaškem in kozjanskem okraju krožile ponarejene kr°' ne. Krone so ogrskega kova in nosijo letnic0 1895. so pravim kronam skoro popolnoma P?' dobne, samo da so nekoliko lažje. Ako se i**1 natančno opazuje, se falzifikate lahko spozna; večje množine ponarejenega denarja so Pf1' šle čez hrvaško mejo, kjer so pred dobrim tednom izsledili večjo družbo ponarejevalce^ denarja. Koroško. — Lepe manire. Iz Črne nam pišejo: Pr® kratkim smo imeli birmo. Pri vhodu v cerkev J® slonel ob stebru ubog pohabljen starček, ki ^ bil rad videl škofa. Kar pride črnski cerkovnik-pa sune slabotnega starčka v prsi, da se 1® zgrudil in so mu morali drugi ljudje pomagat' na noge. Vsak pošten človek se je zgražal. Zadnjič je zaprl v cerkev nekega moža; ko je zjjf' traj odprl cerkev, ga je pretepel do krvi. T® dni je umrla revna žena; njena hči je vse mrli' ške in pogrebne pristojbine pošteno plačala-Ampak cerkovnik je hotel dobiti, sedem kron več kakor mu je šlo, kar pa je pravočasno pre-prečil neki občinski odbornik. Vsi pošteni ljudi® v Črni obsojajo nelepe mežnarjeve manire. Goriško. — Naš grob. Na binkoštno nedeljo zvečer je umrl po dolgi mučni bolezni v svojem rojstnem kraju Kanalu sodrug Alojzij Gorjup, kafl' čelist pri bosansko hercegovinski železnici v Sarajevu. Pokojnik je bil do smrti zvest so-cialistični ideji. Večkrat je navduševal svo)® znance in tovariše za socializem, v katere^ misijo je trdno veroval. Kako priljubljen je bjj sodrug Alojzij Gorjup, je pričal lep pogre«5 28. majnika. Rajnik zapušča ženo in dva otroka-Zvestemu sobojevniku socializma bodi zemljica lahka! — Strela v Lokvi pri Sežani. Minuli teden je udarila strela v lipo, pod katero je bi'* mnogo goveje živine. Strela je omamila ^ manj kot dvajset glav živine; okolo petnajs* glav so rešili, dočim je pet glav poginilo. Nekaj dni poprej je pogorela Perhavčeva hiša 2 vsem pohištvom; zgorela je tudi vsa man11' fakturna zaloga krojaškega mojstra Božeglava ter obleka in denar prodajalca tukajšnjega konzumnega društva. — Tatovi na delu. Komaj so nekoliko P°' tihnile novice o vlomih v goriški okolici. ^ zopet čujemo o vlomu v Podgori. Dva tatov^ sta v noči od sobote na nedeljo hotela vlom1*1 v trgovino g. Terpina, ki pa se je pravočasn0 prebudil in tatove pregnal. Imela sta že pove' zan sveženj ukradenega blaga, ki sta ga Pu' stila, kakor tudi šop vitrihov. — Koliko so vredni Čargotovi popravki' S svojim popravkom je zbudil kurat Čargo obi;° smeha po Nabrežini: nelogičen je tako, da zUa neresnica iz vsakega stavka. Da smo osvetli'1 njegovo nekvalificirano postopanje napram duhovnemu sobratu, mu ni bilo ljubo, pa se le skril v ponočni plašč § 19, ki usmili^0 pokrije vsako šet ako debelo laž. Čar£° trdi. da je pater Pudor ponudeno večerJ® odklonil. Ta bo bosa, ko je pa pater z velik*111 apetitom povžjj večerjo, ki mu jo je restavra* ter poklonil. Kurat se prav nerodno izgovarlj1 tudi z latinščino; ampak vsak otrok ve. .da mnogo samostanskih ljudi ne zna latinščine-Sicer pa kedar ne gre za telesna dela krščanskega usmiljenja črnosukneži nimajo strogih strokovnih zahtev in z veseljem na ' rajo tudi »nelatinske« glasove. Za enkrat na svidenje- . — Napačnega župana iz Bat, ki je hote pri podružnici kreditne banlo v Gorici i‘ \;* lagi ponarejenih listin dvigniti vsoto C< ■ ' so pred nekaj dnevi prijeli. Aretiranec sevea dejstvo taji. toda vsi dokazi so proti njegovi*1 trditvam. ^ Trst. Vprašanje slovenske porote. Vsled s o venskih razprav pred'tržaškim porotnim diščetn — pod katerega okrožje spada število pretežno slovenskih sodnih °*