msm Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List Slovenskih delavcev v ^Ameriki. The first Slovenic Daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. <9 TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. EitorW m Socomi-Olui Matter, »optemb tl, 1909, at the Port Office at Haw York. N. Y., under tha Act of Coafraaa of March S, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 REOTOB. NO. 26. — ŠTEV. 26. NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 31, 1907. — V ČETRTEK, 31. PROSINCA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV, V prid naseljevanja. Velikanski dobički Deputacija pri vladi. trusta za jeklo. ZASTOPNIKI LIBERAL IMMIGRATION LEAGUE OF MASSACHUSETTS P B I PREDSEDNIKU. Zahtevajo, da se naseljevanja ne dela ovir, ker je prepotrebno. PREDSEDNIKOVO MNENJE. Washington, 31. jan. Iz Bostona, Mass., dospela je k predsedniku Rjvoseveltu delegacija tamošnje Liberal Immigration League, ktera je protestirala proti nadaljnej omejitvi naseljevanja. Delegatje so predsedniku dokazali, da čas za omejitev še ni prišel, kajti v večini držav se naseljenci neobhodno potrebujejo. Pred vsem so pa delegatje protestirali nasproti trem točkam Dillinjrhamovega predloga, namreč proti onej, ki določa gotovo oliko, ki je naperjena proti slabotnim naseljencem in onej, ki določa. naj se pošlje posebne inšpektorje v inozemstvo. De legat je so priporočili. naj predsednik imenuje posebno komisijo, da natančno prouči našel nUko vprašanje, predno se glede te^a vprašanja store kaki postavni koraki. Predsednik je z delegati občeval zelo ljubeznivo in dejal med drugim, da so inozemci ravno tako dobri A-meričani, kakor domačini. Deleiratje so ostavili Belo Hišo z utisnm, da smatra predsednik neu-emstnim izdati nove zakone proti naseljevanju, ne da bi bilo to vprašanje natančno preiskano. Tudi zahtevano komisijo bode imenoval, da to vprašanje preišče. OBRAVNAVA PROTI MILIJONARJU THAWU. Še vedno iskanje porotnikov. — Rojak Frank Sakser porotniški kandidat. Za obravnavo proti milijonarju II. Thaw h. kteri je ustrelil arhitekta Stant'.rd Whiteja v New Yorku, še vedno *iii»o odbrali potrebnih 12 porotnikov. Slednjih imajo dosedaj še vedno le devet. Sicer so odbrali dva nova, toda ne>to njih so dva stara odpustili, ker je jeden pri slabem zdravju in ker drugi ne more ostati cele tedne proč od doma. Prva skupina porotnikih kandidatov je že zaslišana. Med drugo skupino je dobil povabilo za porotniško službo tudi naš rojak Frank Sakser, vendar je pa upati, da se bode radi slabega zdravja znebil dolgočasne in tudi dolgotrajne službe. Evelyn Neebit Thaw, njena tašča, t; rotita VarmouPhska in Thaveova ilruga sestra, jrospa Carnegie so bile ves dan pri sodišču, kar velja tudi o lepe j j.^ralki May McKenzie. Ženske niso skoraj ničesar govorile. PriSle so kakor običajno, par minut pred prieetkom obravnave in so čakale, da je prišel tudi Harry predhodnike in jih pozdravil. Potem so sedele mirno, dokler ri bila obravnava končana. Dvanajst izmed sto povabljenih povabljenih porotniških kandidatov se ni oglasilo in vsak je moral plačati po $100 kazni. * * * Včeraj zvečer, ko se je obravnava proti Thawu preložila na danes, je sodišče o< Ibralo še dva porotnika, tako. da sedaj manjka le še jeden. Mogoče bode že tekom današnjega dne odbran tudi 12. porotnik, na kar bode i«»krajin-ki pravnik Jerome obtožnico prečital in govoril svoj govor porotnikom, v kterem bode naravno trdil, da je Thaw Whiteja namenoma ustrelil, radi česar se ga mora kaznovati s smrtjo. Nato se prične zasliša-vanje prič, kar bode brezdvomno trajalo veČ dni. Pri včerajšnjej obravnavi niso bili v dvorani člani Thawove obitelji, le njegova žena in igralka McKenzie ter gospa Carnegie so biie navzoče. Ne-številni časniški slikarji, kteri so v dvorani izdelovali več ali manj lepe slike, so iznenadeni, ker jim je sodnik Fitzgerald naznanil, da se v dvorani ne sme več slikati. UNITED STATES STEEL CORPORATION IMELA JE V MI-NOLEM LETU ČISTEGA DOBIČKA $156,619,111. Največji dobiček v zgodovini imenovanega trusta. LETNO POROČILO. Dne 29. t. m. vršilo se je v New Yorku četrtletno zborovanje trusta za jeklo ali United States Steel Corporation, ob kterej priliki je tajnik poročal o finačnem položaju družbe. Tekom minolih treh mesecev je imel trust $41,744,964 čistega dobička, dočim je v istem četrtletju lanskega leta znašal dobiček le dolarjev 35,278,688. Čisti dobiček 1. 190(3 znaša velikansko svoto $156,619,111. NaroČil, ktera še niso izvršena, ima trust še za 8,489,718 ton, kar pomenja tudi dosedanji rekord. Trust je izplačal 1% odstotkov dividende. Sedaj ustanovi še livarne v Garyju, Ind., ktere bodo veljale $15.000,000. Četrtletnej seji letos J. Pierpont Morgan ni prisostvoval, kar se je prvič zgodilo, od kar obstoji trust za jeklo. JAPONSKO VPRAŠANJE. Člani kongresa iz Calif orni je pri predsednika. — 800 novih Japoncev, Washington, 31. jan. Californijski člani kongresa so se včeraj dve uri posvetovali s predsednikom, državnim in mornaričnitu tajnikom glede Japoncev, ki so se naselili ob našem pacifičnem obrežju. Kasneje so izjavili da bode to vprašanje rešeno v vsestransko zadovoljnost. Naselniškemu uradu se poroča, da je v minoleni tednu prišlo v San Francisco s pa mikom Alameda in Korea S00 novih japonskih naseljencev, kteri vsi so prišli iz Hawaii. Med njimi je najmanj 50 j>ogodbenih delavcev. Slednje sedaj stražijo in jih bodo poslali nazaj, ako jim dokažejo, da so v resnici pogodbeni delavci. Zopet nesreče v -premogovih rovih. V ROVU BIG MUDDY PRI JOHNSON CITY, IOWA, JE BILO PET PREMOGARJEV UBITIH. Vzrok nesreči je razstrelba velike količine smodnika. PRI ItONE PINE, o Marion, Iowa, 31. jan. V premo-govem rovu Big Muddy pri Johnson City pripetila se je razstrelba večje količine smodnika in pri tem je bilo pet delavcev na mestu uibitih. Nevarno ranjenih je jednajst premogar-jev in več ranjencev bode radi zadob-ljenih poškodb umrlo. Pittsburg, Pa., 31. jan. V nekem starem premogovem rovu pri Lone Pine v countyju Washinton je premog zasul izhod premogarju John Stevensu, kteri je tam delaL Stevens je dva dni prebil pod zemljo brez jedi in pijače. Medtem je pa ves čas odmetaval premog in končno prišel na prosto. Sedaj je tako slab, da mora ležati. Učenec Amerike in prevare v UDVAL SE JE V NEW YORKU NAUČIL, KAKO SE POSLUJE Z DENARJEM, Potem je "osrečil*' Rusijo ter zajed-no s pomožnim ministrom Gur-kom pokradel pomožne fonde. BIVŠI KROJAČ. NAPAD Z BOMBO. Na istočnej 24. ulici v New Yorku. Včeraj po noči se je izvršil bombni napad na tenementno hišo št. 347 na istočnej 24. ulici v New Yorku. Razstrelba bombe je bila tako jaka, da se je vse poslopje po treslo in da so stanovniki popadali iz postelj. Pravi čudež je, da ni bil pri razstrelbi nihče ranjen,. kajti med stanovniki je nastala velika panika, ker se je vsakdo bal, da se hiša ne podere. Ljudje so le površno oblečeni bežali na ulico in sicer po stopnicah in rešilnih lestvah. Napadalec je nameraval vreči bombo skozi okno v stanovanje Chas. Scramgerja v drugem nadstropju, kajti Scramger je dobil v novejšem času več grozilnih pisem, s kterimi je lopov od njega zahteval večjo svoto denarja. Južne republike. Velikansko podjetje. V REPUBLIKI CHILE BODO ZGRADILI ŽELEZNICO, KI BODE VODILA OD SE-VfeA DO JTJGA REPUBLIKE Železnica bode veljala $37,500,000. — Od peruanske meje do Tier-ra del Fuego. V PANAMI. Denarje v staro domovino pošiljamo; za $ 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.80 ............ 200 kren, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1020 00 ............ 5000 kron. Postarina je všteta pri tek v to tak. Doma se nakazane cvote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Nai« denarne požiljatr« izplačuje c. kr. peštni hranilni urad ▼ 11. do 12. dnak. Denarja nam poslati J« »ajprilič-neje do |3fi.M ▼ gotovini v priporočenem ali rofiztrevanem piamn, večje zneske po Domestic Poslal Money Order aH pa Vow York Bank Draft 7KAVX lA^ggfc, 199 Miooawiih Street, How Tnk. «104 tt Clair in. HJL Olsvalaai, 0. Santiago de Chile, 31. jan. Chilen-ski kongres je odobril zakonski predlog, kteri določa,. «la se zgradi železnica, ki bode vodila od severa do skrajnega juga republike. Gradnja železnice bode veljala $37,500,000 in vlada jamči 5% obrestovanje za gradnjo potrebnega kapitala. Semkaj so že dospeli belgijski in domači zastopniki sindikatov, da priredijo potrebno delo. Kongres je dal predsedniku pooblastilo sklepati pogodbe za to podjetje. Pogodbe pa mora potrditi senat. Nova železnica bode vodila od peruanske meje do Magellanove ožine, oziroma do Tierra del Fuego, in bode 2GOO milj dolga. Stranske proge bodo vodile do obrežja rudnikov in poljedelskih pokrajin. Colon, Panama. 31. jan. Angležki parnik Solent pripeljal je semkaj 1300 zapadnjeindijskih delavcev, katere bodo razdelili ob postajah gradnje panamskega prekopa. Brat Joseph Chamberlaina, Arthur Chamberlain, o^plul je s parnikom Atrato v Trinidad. _ • Znižane cene. Nastopne parobrodne družbe so znižale cene vožnjim listkom v med-krovju: HAMBURG-AMEBIC AN LINE: iz New Yorka v Hamburg... $30.00, iz New Yorka v Ljubljano... 36.80, iz New Yorka v Zagreb..... 37.40. iz New Yorka v Reiko....... 37.30. RED STAR LINE: iz New Yorka v Autwerpen.. $30.00, iz New Yorka v Ljubljano— 33.45, iz New Yorka v Zagreb..........39.55, iz New Yorka v Reko..............39.50. HOLLAND-AMERICA LINE: iz New Yorka v Rotterdam.. $30.00, iz New Yorka v Ljubljano... 38.50, iz New Yorka v Zagreb..........38.40, iz New Yorka v Reko.. 38.40. Parobrodni listki se dobe pri: % FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., Now York, m 6104 St. Clair Avenne, H. 15., Cleveland, Ohio. Erik Lidval je imel do sedaj vedno dobro karijero in to je tudi vzrok, da je zajedno z ruskim pomožnim ministrom notranjih zadev Gutrkom varal vlado za po njej nabavljeno žito v svrho pomoči pokrajinam ob Volgi, kjer je bila letina zelo slaba. Vsled tega so, kakor znano, nastali veliki škandati. v Rusiji. Lidval je v New Yorku dobro znan. Pred kakimi 8 ali 10 leti je bil tu za krojača-rezalca. v damskej delavnici O. Carlsona, 223 5. Avenue, in kasneje do leta 1902 pri C. G. Gunther's Sons, 1S4 5. Avenue. On je bil mojster v svojem poklicu in je dobival sijajno plačo. Lidval je lep človek dobrega obnašanja in je pred vsem ljubil tudi športe. Vsekako je pa bil prepričan, da je rojen za kaj višjega in ko je menil da se je od Američanov dovolj naučil. se je vrnil nazaj v Rusijo. Na poti proti domu našel je na parniku člana tvrdke, pri kterej je delal v New Yorku in temu je pripovedoval, da namerava v Rusiji z velikimi podjetji in da ima že pogodbo z nekim ameriškim tovarnarjem v svrho naprave velikih sanitarnih naprav v Rusiji. — ■Ko je prišel v Petrograd, je takoj pokazal, da se je v Ameriki mnogo naučiL Povsodi se je predstavljal kot zastopnik ameriških tvrdk in pri tem je razvil tako reklamo, da so se mu v Rusiji kar čudili. Na ta način se mu je tudi posrečilo svojim- rojakom dokazati, da so na polju sanitarnih hiš in stanovanj baš tako daleč za Ameriko, kakor vsa ostala Evropa. Njegova agentura je hitro napredovala. Dobival je velika naročila in po preteku leta dni je bil prisiljen iskati drugi "job". Radi tega je stopil v zvezo z newyorsko Kny-Sheerer Company in importiral hi-rurgiene instrumente v Rusijo. Pri tem se pa njegov nemirni duh in vedno prazni žep nista pomirila. Rusi so se morali zadovoliti z ameriškimi instrumenti, ameriške tvrdke so pa zvedele, da se jim je tudi v Rusiji prav lahko izmebiti denarja. Potem je pronašel, da v Rusiji še nimajo jamih igralnic in radi tega jih je ustanovil vse polno v Petrogra-du in na deželi. Pri tem se je naravno najboljše godilo njemu in ru-Sikim uradnikom, ktere je moral podkupovati. Razun tega je ustanovil še druge zabavne lokale, kar je pa bi'o le malenkostno. V nekej svojih igralnic, se je seznanil s pomožnim ministrom Gurkom in oba sta kmalo postala prijatelja -Najpreje je Lidval posodil ministru nekoliko denarja in potem mu je predlagal povsem nov "business', s kterim bi bilo mogoče prebivalcem Samarske, Saratovske, Kazanjske. Tambovske in Ufske gubernije odvzeti žitno podporo, ktero jim je vlada namenila radi slabe letine. Gurko. kteri je kot pomožni minister vodil podporno de o v imenu vlade. je skrbel, da je Lidval dobil pogodbe za nabavo žita za deset milijonov rubljev. Ves Petrograd se je čudil, kajti pogodbe je dobil mali in na borzi povsem nepoznani agent, dasiravno so tekmovali za pogodbe tudi najboljše tvrdke. Lid valu je vlada takoj izplačala na račun njegove pogodbe 800,000 rulbljev —' toda žita ni preskrbel in kmetje so zaman čakali semena. Ko je potem nastal vsled tega velik škandal, je Lidval zginil po-teVn, ko je Gutkotu po dogovoru plačal 200,000 rubljev. Proti Gurkotu se vrši sedaj preiskava, toda mnogo hudega se mu ne bode zgodilo. Lidval je sedaj v "zasluženem" pokoju in kmetje še vedno pričakujejo semena. Najbolje zdravilo proti trganja ali revmatizmu je gotovo Richterjev SIDRO PAIN EXPELLER, ktero je dobiti v lekarnah steklenica po 25e in 50«. Vesti iz Rusije. RAVNATELJA POLITIČNIH ZAPOROV NA VAZILJEVEM OSTROVU V PETRO-GRADU JE NEK TERORIST U-STREUL Socijalno - demokratični sodniki t Varšavi so umorili nekega pseudo-socijalista. OBLASTI JIH NISO VZNEMIRJALE. Petrograd, 30. jan. Na Vazdljevem ostrovu v petrogradskem predmestju, je danes nek terorist ustrelil ravnatelja političnih zaporov V. Guidema. Morilec je nek 18 let stari mladenič. Mladi morilec je bil oblečen v delavsko obleko in je na ravnatelja u-strelil dvakrat. Pogodil ga je v želodec in potem ušel. Policija dosedaj še nima o njem niti sledu. Guidema so teroristi že davno obsodili v smrt, ker je s političnimi jetniki slabo ravnal. Varšava. 31. jan. Socijalisti so danes sumarično obsodili in ustrelili nekega bandita, kteri je v tukajšnjej trgovinskej banki skušal dobiti $500. Nepoznanee je prišel v banko in zahteval ,od ravnatelja $500. Ravnatelj v to ni privolil, na kar je tujec odšel v čakalnico in dejal, da bode tam ostal, dokler ne dobi denarja. Bančni uradniki so se bali pozvati policijo in so ga radi tega pustili v miru. Nek uradnik je pozval potem telefonično socijalistični glavni stan in pojasnil položaj, na kar sta iz glavnega stanu prišla dva socijalista. Slednja sta se tujcu približala, mu vrgla vrečo preko glave in ga ustrelila, Policija ju ni nadlegovala. Petrograd, 31. jan. Dasi stražijo Carsko selo izza zadnjega atentata trojne straže najzanesljivejšega vojaštva in detektivov, vendar je vse urejeno tako, da se te močne straže malo opazijo. Car in carica ne marata, da bi ju kdo opazoval na sprehodih. Lahko se sprehajata po cele ure po grajskem parku, ki se razprostira več kilometrov na dolgo in široko. Parki so polni razne divjačine in car 'navadno nosi puško s seboj, da poljubno strelja, kar mu pride ravno na pot. Na vseh teh sprehodih ju ne srečava živa duša. ker so detektivi poskriti za grmovjem in po jarkih ter si dajejo med seboj signale z raznimi živalskimi glasovi. Car hodi tako po cele ure po parkih, oblečen kakor kak domačin. Često mu pride na takih sprehodih carica z otroci nasproti, in tu se prikaže idealna rodbinska slika. Na dvoru namreč vlada eeremonijal, ki ga mrzita car in carica. — Car rano ustaja. Najprej se okoplje, potem pol ure telovadi, a ob 8. uri sedi že pri pisalni mizi. Najprej sprejema ministre, nato slede slavnostne avdi-jence, parade in druge dvorske slav-nosti. Zvečer zopet dela pri svoji pisalni mizi. Za umetnost se car ne briga mnogo, pač pa je carica vneta za moderno umetnost. VSAKI SEDML Ako vpoštevamo dejstvo, da je na vsakej sedmi mi-tvaški listini naveden kot smrtni vzrok jetika, moramo se čuditi, da se ljudje tako malo zmenijo za to strašno bolezen. Zdravniki trdijo, da se jetika lahko ozdravi, če se prične pravočasno zdraviti. Kaki pa so prvotni simptomi te bolezni ¥ Neovrgljiv znak in svarilo je izmu-čenost, ne da bi človek vedel vzroka, od kje to prihaja, nadalje slabost in čestokrat tudi zguba teka. Dobro zdravilo, kakoršno. je Trinerjevo a-meriško grenko vino, kmalo ustavi nadaljevanje te bolezni. To vino podeli novo moč prebavalnim organom in uredi njihovo moč. Ono ne pripusti, da bi se telo slabšalo in to je glavna točka zdravljenja. Jako truplo se pa mnogo ložje ubrani vsem slabostim bolezni. Radi tega svetujemo tudi zdravim ljudem, da zavžijejo ob prilikah dozo Trinerjevega ameriškega vina, da si tako vzdržujejo zdravje in moč. Oni pa, ki so bolni na preba-valnih organih, naj rabijo nemudoma to sredstvo. V lekarnah. Joa. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chieago, HL Iz Avstro-Ogrske. Priprave za volitve. VLADA JE OBJAVILA POSEBEN MANIFEST, S KTERIM O-P O ZARJA LJUDSTVO NA POMEN VOLITEV DNE 7. MAJA. Razdvoj v Košutovej stranki. Stranka neodvisnosti izgubi dosti članov. USTAVNA STRANKA SE PO-MNOŽL Dunaj, 31. jan. Povodom zadnje seje avstrijskega državnega zbora objavila je vlada manifest, v kterem povdarja, kakega pomena bodo nove volitve, ki se vreš dne 7. maja po novem redu. Pred vsem povdarja vlada, da je treba sedaj naprej skrbeti za gospodarski razvoj in blagostanje dežele, ker to tvori jedro notranje politike. Domače gospodarske vire je treba pred vsem razviti. Budimpešta, 31. jan. Pravosodni ■minister Polonyi je sedaj formelno vložil svojo demisijo, dasiravno se je temu branil do zadnjega trenutka. V Košutovej stranki je prišlo radi Polonyijeve afere do razdvoja in mnogo dosedanjih pristašev stranke neodvisnosti bode še te dni prestopilo k ustavnej stranki. O RAZSTRELBI V PREMOGOVEM ROVU V WEST VXRGINIJI. Dosedaj še vedno niso nijeclnega rešili. Charleston, TV. Va., 30. jan. O oso-di v premogovem rovu Stewart pri Thurmonom, W. Va., vsled razstrelbe zasutih premogarjev, še vedno ni nič natančnega znano in od 80 premogarjev niso prinesli dosedaj ni jednega na površje. Najbrže so vsi premogarji ubiti. Rešilno moštvo ne more v rov, ker je poln strupenih plinov. Natančno število pogrešanih premogarjev še vedno ni znano. JAMAIŠKI GOVERNER SWET-TENHAM ODSTOPI. Njegova prošnja za rezignacijo je že sprejeta. London, 30. jan. Tukaj se zatrjuje, da je vlada že sprejela in potrdila prošnjo za odstop jamaiškega gover-nerja, Sir Alexander Swettenhama, dasiravno uradniki ministerstva ino-stranih zadev o tem še nečejo javno sporočiti in o tem slučaju sploh nečejo govoriti, kajti pred vsem je treba imenovati novega governerja za Jamaico. Swettenhain bode iz Jamai-ke odpotoval, kakor hitro bode pripravil vse potrebno za izročitev urada svojemu nasledniku. NAROČNIKOM! Na vsestranska vprašanja poročamo, da izide roman: WINNETOU, RDEČI GENTLEMAN v posebni knjigi, ktera bode obstajala iz treh zvezkov. Pivi zvezek bode v kratkem gotov. Ima 291 stranij in velja s poštnino vred samo 40 centov. Drugi in tretji zvezek bodeta imela tudi po toliko stranij. Kdor se naroči na vse tri zvezke, mu jih pošljemo, kakor hitro izidejo, s poštnino vred za jedea dolar. Razne novosti iz inozemstva. BOJI MED FRANČIŠKANI IN PRAVOSLAVNIMI REDOV- * NIKI V BETLEHEMU. 2 FRANČIŠKANA RANJENA. Agitacija karlistov na Španskem. — Izjemno stanje v Valenciji RAISUTJ. Rim, 31. jan. Iz Jeruzalema brzo-javlja tamošnji poročevalec lista "Corriere d'Italia", da so se v "sve-tej votlini" v Betlehemu katoliški frančiškani in armenski ter grški redovniki neusmiljeno pretepali. V "svetem" boju so rabili kot orožje metle, kole, stole, vrče, kamenje in druge predmete. Pravoslavni so bit hujši in o frančiškane prepodili. Dva frančiškana sta ranjena. Turške oblasti sedaj preiskujejo smešni boj v betleh^mskej votlini. Madrid, 30. jan. V Valenciji sxy nemiri radi davkov na dnevnem redd in vlada je morala proglasiti izjemne stanje. Valencia je glavno središče republikancev in soeijalistov. Medtem pa uspešno napreduje agitacija za ustanovitev municipalnih pekarn, v kterih bode dobivati kruh po izvirne j ceni. Madrid. 31. jan. Tukajšnje oblasti so zvedele, da je kljub vsem policijskim odredbam te dni obiskal vodje karlistov v Barceloni Don Javme, si» španskega pretendenta Don Carlosa. Radi trajnih delavskih nemirov v Valenciji je vlada proglasila tamkaj i»-jemno stanje. Tanger, Maroko, 31. jan. Snltan Abd ul Azis ben Hasan je razpisal veliiko nagrado na glavo roparja Rai-sulija. Mnogo Raisulijevih glavarjev se je v.'adi udalo. med temi tudi brat glavarja Zeliaija. Razmere v San Franciscu. San Francisco, Cal., 31. jan. Uradoma se naznanja, da še vedno primanjkuje v mestu delavcev, posebno pa onih lesne obrti. Tudi delavk za tovarne je premalo. To velja končno tudi o prodajalkah, telefonistinjah in služkinjah, klerkih in knjigovodjih. Zopetna gradnja mesta izredno hitro napreduje in po požaru so izdale oblasti že 7734 dovoljenj za gradnje novih hiš. Tekom tega leta se bode v mestu zgradilo za najmanj sto milijonov dolarjev novih hiš. Californijski hmelj in rozine še nikoli niso dosegle tako visoke cene, kakor letos. Pomaranč so letos pridelali 30,000 vagonov. Ribiči na plošči leda. Riga, 30. jan. Štirinajst ribičev je odnesla velika plošča ledu v tukajšnji zaliv. Ribiči so bili pri delu, ko se je led odtrgal, na kar jih je veter zanesel na prosto morje. Sedaj jih i&Sejo pomiki. New Orleans v nevarnosti. New Orleans. La., 31. jan. Reka Mississippi je tekom zadnjih 24 ur naraščala vsako uro po 2 palca in je sedaj že na robu struge. Jezove v predmestjih sedaj hite povišavati, da tako preprečijo večjo povodenj v o-kolici. KRHANJE PARNIKOV Dospeli oo: Kroonland 29. jan. iz Antwerpena. (že poročano) z 947 potniki. Neehar 30. jan. iz Bremena s 1441 potniki. Koenigin Luise 30. jan. iz Genove. Teutonic 30. jan. iz Liverpoola. Rovic 30. jan. iz Liverpoola. Dospeti imajo: Deutschland iz Hamburga. Alberta iz Trsta. Slavonia iz Reke. Pennsylvania iz Hamburga-Lucania iz Liverpoola. New York iz Southarnptona. Columbia iz Glasgow a. La Bretagne iz Havre. Victorian iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Lord Erne iz Hamburga. Odpluli so: La Lorraine 31. jan. v Havre. Odpluli bodo: Bosnia 1. febr. v Hamburg. Umbria 2. v Liverpool. Furnessia 2. febr. v Glasgow. Bordeaux 2. febrt. v Havre. • ••• •• - tcsm; "GLAS NARODA" Ltot slovenskih delavcev v AmerilcL Izdaja slovensko tiskovno društvo FRANK SAK^EI^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906. ta. leto velja list za Ameriko . . , $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropj, za vse leto ....... 4.50 " " " pol leta.......2.50 " Četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every day, except Sundays and Holidays Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Z:i ogiase do deset vrstic se plača 30 rentov. Doni?i hrez podpisa in osobnosti se ae natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Monev < Jrrter. Pri spremembi kraja naročnikov rro->iino, d.i se nam tudi prejšnje bivali f * nazp i i. da hitreje najdemo i aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam nare ite aaslov: "Glas Naroda" 100 Greenwich Street, New York City. Telefon 127'.» Rector. Oborožene delavske organizacije. V vojaških krogih v Washingtorm sto vznemirjeni, ker s ©dobili od vo-jaškejra inšpektorja, kapitana Henry H. Whitney a, } «>r< h" i !o o dobro ol>on>-žeoih organizacijah, k t ere nastale med j.nnio-arji l'ennsy Ivani je. Gla-oin t'.-ura ]n»r< -"-ilo so tamošnji premoga rji ustanovili neodvisne vojaške sot ni je. k t ere -o tajno oborožili in 'a t ere se tudi tajno vadijo. Namen teh organizacij je nastopiti v sluraju potrebe proti naeij. ualnej gardi (milici), in sicer povodom št raj ko v in druzih delavskih nemirov. Kapitan Whitney izjavlja, da obstoji d..sedaj meti premogarji Penn-syIvani je najmanj 37 takih vojaških organizacij, ktere so najhujše sovražnice državnih organizacij milice. Delavske vojaške organizacije imajo tako uniformo, kakor naša redna vojska. O teli ljudeh se je zvedelo, da si t'i.io nabavili orožje in da tvorijo nevarnost za državno avtoriteto in red. lak*, -e irlnsi poroeiio vojaškecra in-.pekt.ija o tajnih preniogarskih voja^kia s.»tnijah, ktere sedaj naravno prei-citjejo. : 7 k.ij<- vrste delavskih orvamzai-tj mi>.i v svojem poročilu 'jr. ~j»• i ! -j»ektor, toda prepričani «nn», d.i si i ^-a v Pennsylvaniji pošte-«o :ia!ari»:i!i. ko -o ga "informirali o sotnijah, ktere se tajno .r •/!• jejo in vadijo, oroča in- gih državah že stoletjau Tako bodo nastale tamkaj nove ideje in novi možje bodo prišli na pozoiisče. Baje bode sedaj v Avstriji narodnostni boj ponehal in brutalno zatirane slavjan-ske narodnosti, kterjh zastopstvo je bilo dosedaj v manjšini, .bodo morda vendarle dobile nekoliko svojih pra-vie. — Kurije so se torej razšle, ker niso imele dovolj moči nastopiti proti-srednjeveškemu absolutizmu, .ki je tam vladal do sedaj. Dne 7. maja bode prebivalstvo Avstrije volilo svoje nove zastopnike, o kterih bode končno pričakovati vendarle praktičnega dela in zastopanja koristi ljudstva. Mokronog. Prenovljena Avstrija. \ Avstriji nastopi v kratkem nova doba. V.'eraj smo poročali v "Glasu Naroda'', da se je parlament, izvoljen po starej volilni "pravici", ra/.sel in s tem so zginoli za vedno stare privilegije. Dne 7. maja se vrše ii e vo itve ]> ■ novej vililni pravici in iMitem bo h» — -:»j tako u; ujm.. — tudi v dvavii'm zboru zavladal nov duh. Avstrijska volilna reforma ni nastala vs!e 1 dem. kratične zavednosti Tjrd-iva in vsled soeijalnih bojev. Delo za reforme ni trajalo niti leto dni in pri tem to delo eelo na 4'dvorit** podpirali. Raili tega ima volilna ref nna speeijeliij a»st."ijski zna*a j, v kterem bode prav gotovo opaziti v-a dosedanja nasprotstva n>fii narodnostmi in verami to teni bolj, iker so novi volilni okraji razdeljeni za večino prebivalstva krivično in le za nemško manjšino u-godno. Kljub temu pa postane Avstrija demokratična državica in parlament, kteri bode v resnici izvoljen po ljudstvu, bode sedanji način svojega "poslovanja" gotovo spremenil. Morda bode celo storil konec slavnemu "paragrafu 14", kteri je politične j za-vednosti Avstrije tako škodoval. — Stara dežela ob Donavi nastopi sedaj jdovo dobo, k* era vlada v ramih dru- Čim lepši je .kraj in njegova okolica, tem večjo in zanimivejšo zgodovino ima. Mokronoška okolica spada gotovo med jako lepe kraje; zato -e je todi v* teku dolgih stoletij mno-iro dogodilo, kar je vredno, da se pove in zapiše. Kelti. Gaici, Rimljani in stari Slo veni so že imeli tod svoja bivališča. O Keltih so se našli te-le sledi: Kimljani so pa bili morda v tej okolici še celo cesto napeljali od Trebnjega (Munieipium Latibicorum) na Krško (Nevio d udi um). Tako cesto je hotel zaslediti profesor Mue.ler (glej njegovo knjigo "Emona") po Statenberski dolini čez Češnjice, Tre-belno in Mokronog na Krško. Juž-nozapadno od Mokronoga, v Zapečar-ju. so Rim jani že kopali svinec. Zavoljo tega imenuje ljudstvo starinski rudokop "ajdovske jame". O starih laselbinali^ izlasti o rimskih pričajo okostja, novci in dr, da se tukaj izkopava. n. pr. v vasi Ostrožnik. V L.r<»zdu Priča so leta 1S79 izkopali oko-lo 4000 bakrenih denarjev raznih Mt-mških cesarjev. Dokler se ni za-•elo krščanstvo okolo leta 600 po K l istu iufd došlimi Slovenci, molči zgodovina o teh krajih; ostaja pa nema še potem. Ljudska pripovedka se oglaša nekoliko ter pravi, da sta sv. slovanska ai>ostola Ciril in Meto-lij hodila po teh krajih, ko sta potovala k sv. očetu v Rim,- Pri sv. Pet>'u pri Trebelnem je namreč stara kapela, o kteri se pripoveduje, da bi bila ta prva cerkev na Kranjskem, in da sta še sv. brata Ciril in Metodij maševala v njej. ( V Va vazorjevi dobi je bila ta kapela farna cerkev v Trebelnem.) Ko so postali Franki i;i Nemci gospodarji Slovencem, poslali so v te kraje nemške grofe, ki so >i tukaj zidali gradove. Skoraj go-tovo je bil prej postavljen Gornji Mokronog (v fari trebelnski), nego _rrad v Mokronogu. Da je živel rod mokronožkih vitezov, je gotovo. Vsaj >e njih imena omenjajo v starih listinah. n. pr. leta 1137 je imenovan Henrik "de nazuoz", kakor priča v Milstatski samostanski istini, 1. 1143, Albert (isti v letih 115S, 1173). Oton 1177, 1215. V kterem gradu so ti »rebivali. ne da se določiti. Za Val-»azorja je bil Gorenji Mokronog seveda že podrtina. Gotovo je, da je bil Mokronog (spodnji) lastnina Koroške kneginje sv. lCme iz rodovine travngavskih grofov, soproga Viljema (I. ali II.) iz rodovine Seličkih in Brežkih gro-l'ov (Zaltschach in Friesach). Ona je dobila obširna posestva okoli Kozjega (Pilštajn). ob Sot i (Bizeljsko, "Vizel" piše Valvazor, Podčetrtek), ..b Mirni (Mokronog, Škrljevo) in Savinji. Sv. Ema je bila rojena naj-l.«rže okolo leta 933. umrla je leta 1044. Ker je bila po zgodnji smrti svojega soproga tudi s svojima sinovoma nesrečna — starejši je padel v boj in mlajši je tudi zgodaj umrl — lj*> pripovedki so rudarji umorili .ba), a. zato je darovala vdova Ema ali Hema (za svetnico je bi.a spoznana v 15. veku ix)d cesarjem Friderikom IV.) vsa svoja obširna posestva (tudi Mokronog) cerkvi in ustanovila s tem darovom samostan Krški na Koroškem (1042—1044), iz ktere-ga je postala kasneje Krška škofija (1. 1072). (V mokronožkem gradu shranjujejo še dandanašnji čeveljček klerega prilastujejo sv. Emi.) V 12. in 13. stoletju srečavamo po zgodovini pogostoma na ime Mokro-imenujejo se grad (12G5), go-i>odje Wolflierus (124S), Wolzlinus 11240). To so bili ali sami lastniki Trašt"in ali zakupniki (fevdniki) k *>kih škofov. Okolo leta 1200 — meni Šumi — da bi bi i imeli grofje Bo-gen ki šo imeli Krško, Trebnje in Vipavo, tudi še Mokronog. Ali oni so utegnili te graščine svoje zastaviti saleburškim škofom, .kajti denarja so /trebovali, ko so se udeleževali kri-•ar kih vojen. V dobi avstrijskega med vlad j a =e je bil začasno (I. 1279) koroški vojvoda Filip polastil Mokronoga, a že bodoče leto (12S0) je RuJ-dolf Habsburški poplačal zvestobo zvestobo Krškega škofa, ki mu jo je izkazal v boju zoper Otokarja s tem. la mu podaril dohodke od trga, stolpa, sod ni je i«n oskrbništva v Mokronogu, Višnjah, Walehenburgu in Viš-njigori. Listraa o tej podaritvi se 6e dandanes hrani v Klrškem (Ghirfc) aa , Koroškem. Ona spričuje, da je bil {Mokronog takrat še trg in da je stal takrat še "grajaki stolp", stara mokro nožka graščina, ki še stoji. Mokronog je že takrat imel svojo sodni-jjo in morda tudi svoj grb (bosa noga). Neprenehoma pa Mokronog niso imeli v lasti krški škofje, kajti proti koncu 13. stoletja se imenujejo grofje Andechs kakor posestniki. Seveda stara zgodovina ne razloččuje med Gornjim in Spodnjim Mokronogom. Rodovina gospodov v Gornjem Mokronogu se pogostoma imenuje v 13. in tudi 14. stletju: 1256 (Kaste-lan Ropatus, pokopan v Zatiškem samostanu), 1268, 1270, 1318, 1346, a je zamrja najbrže v 15. stoletju, ako je verjeti Valvasorju, ki pravi: "Im Jahre 1451 starb Herr Andreas Amt-mann von Nassenfuss, hinterlassend einen Sohn, Johann von Nassefuss. Dieses Geschleeht ist ebenmaessig sehon von laoiger Zeit abgegangen." Grad Mokronog je bil za Valvasorja razvalina* O trgu mokronožkem in njegovem gradu in cerkvah nam zgodovina še vedno veliko pripoveduje. Do leta 1437 so imeli trg v lasti .krški škofje, ki so mu dali pravico, da si smejo tržani sami svojega sodnika voliti (vselej o Božiču) in vino točiti. Leta 1437, ko so bili trdi boji s Celjani in vojvodo Friderikom (poznejšim cesarjem), vzeL je bil celjski stotnik Vitovec Mokronog (o tem prinaša Valvazor sliko), a po dokončani vojski in tudi po smrti zadnjega Celjana Ulrika ni prišel Mokronog v last deželni hknezov, marveč so ga pridržali krški škofje, pod kterimi se je leta 1515 Mokronogu prav tesno godilo, ker so ga bili kmetje napadli v takratnem uporu. Sedaj poglejmo, kako nam priljubljeni kronist Valvazor sika Mokronog. Piše ta kraj "Mokronog" in "Makronagh", latinski "inali pe-diurn". Ime je pač dobil kraj po močvirni okolici in pisava "Mokro-njek" bi bila najpravilnejša; korenina je pač "mokro", kakor pri '' Mokricah' \ Tako nekako se je dozdevalo tudi Valvasorju. (V obče so bili kraji v ''Slovenski krajini" čisto slovenski,, in tudi pisava imen je bila v tistih časih še dokaj pravilna slovenska, kakor pričajo ohranjeni urbarji mokronoški (od j. 149S). Pravi, da je bil Mokrono že enkrat malo mestece, ali vojna in požar sta mu Škodovala. Trg je bil nekoliko obzidan. kakor kaže slika v Valvazorju in kakor priča ime v Mokronogu **za zidom", ki je še ostalo, in kakor se osvedočijo ljudje, kedar kaj izkoplju-jejo. Valvazor pripoveduje potem na mestu, kjer opisuje Mokronog, o ustanovitvi krškega samostana, krški škofiji, sv. Hemi itd. Grad so bili krški škofje prodali nekemu gospodu Maherčiču, ki ga je prodal pl. Sche-renburgu. Sedanji grad ima pri vhodu vdoi-be«no letnico 1595 in se od Valvasorjevih časov ni dosta spremenil, kakor kaže podoba (takrat ga je imela vdova pl. Seherenburg). Pri cerkveni zgodovini se je naj-prvo ozirati na Gorenji Mokronog, kjer je bila fara v cerkvi (zdaj kapeli) sv. Petra že leta 124S'ustanovljena. Prvi župnik je bil Oton. V mokronožkem trgu se pa le kapela omenja leta 1370, ki je spadala pod faro Št.-Rupetsko. Beneficij je bil leta 1509 ustanovljen pri kapeli sv. Egidu v Mokronogu (Valvazor pravi Unter-Nassenfuss), kjer je po ustanovi graščaika Ern. Mihaela pl. Sche-renburga postala iz vikarijata 1. 1649 župnija. Za Valvazorja je bil župnik z imenom Sehratt. Brez dvoma. — Poljsko spisal Vladimir Orkan. — Prevel Fr. Virant. "Mama, ali je še daleč?" "Še pol imilje... Takoj bodo bajte za tem gozdom. Ti je mraz). Janezek?" "Xe, mama, ne..." Tako se je pogovarjalo v pretrga-uih stavkih dvoje ljudi — mati in sin. Mati je šla naprej in delala sinčku pot v sneženih zametih..... Iv.dikorkrat je globeje padla, se je obrnila k dečku in rekla: Janezek! pazi..... Pojdi na strani___" "Dobro, mama, dobro___" je šepetal fantič z mrzlimi ustnicami, stiskal usta in revež ni tožil, če tudi mu je ihraz segal, do .kosti... Tudi sedajo ko ga vpraša mati: "Ti je mraz, Janezek?..." odgovori on: "Ne, mama, ne___", toda kakor glas uftrgane strune drhteči govor potrjuje vprašanje, če tudi besede taje resnico. Dvoje ijudi v boju s sneženimi zameti ... Dvoje minljivih bitij, z vročimi čuvstvi, v boju z neomejeno, mrtvo naravo... Kdo zmaga — človek, ali brezdušni velikan?... "Mama, ali je Se daleč?" vpraša Janezek. "Takoj, takoj, samo pojdi Janezek, ne stoj!" ga opominja mati. "Za menoj, za menoj—" S koleni odriva sneg, dela pot skozi zmrznjeni, napenjaje še zadnje sile... Čuiti, da omaguje, toda tudi to čuti, da mora iti... Drugače objame mrzla smrt njo in Janezka. 1 "T>a bi vsaj sneg držal— da bi vsaj vetra ni bilo— " govori pri sebi nerazumljivo šepetaje... In tx» je kakor v odgovor zavel veter od gozda in ji sipal v obraz oster sneg; "Bog!..." je samo z aš epe t al a in prestavljala dalje zmrzle noge, mrtve, koščene___In za njo pa stopa — vodila ga je bolj nepojmljiva volja kakor sila — v sledi izstradani deček, zavit v plahto, ki jo je mati vzela s sebe..... Trenutek tišine in — veter je potegnil še močneje kakor prej, spojil vso meglo in nesel ostro snežnico k oblakom... "Mama..." "Kaj, moje dete?" "Mama___" šepeče fantič nerazločno in se sključen opira ob trdi sneg. "Janezek, kakor vsaj moreš— saj ni več daleč!___" ga opominja mati in v njenem glasu ji drhte vse strune: ljubezni), prošnje in neizmernega obupa. .. Vzame ruto raz glave — ogrne dečka. "Janezek! moje dete... še malo časa!___" '1 Ne morem... mama..." šepeče vedno tišje in pade brez moči v zmrz-lo sneženo naročje... Mati se je ustavila — vila je koščene roke, veter ji je pa — kakor bi hotel še dodati grozote tej presunljivi sliki — razvil črne lase in bila je strašna v tem nemem, v nebo vpijočem obupu... t Sjaežniea-mati, videč svoje pooseb-Ijenje. jo zbada z ostrimi poljubi po obrazu... "Janezek!..." šepeče skozi zobe in se skloni k dečku, kterega motne oči na njo brezizrazno obrnjene so ji odvzele zadnje sile. — Skuša dvigniti dečka in pade sama na kolena.... Mraz jo je stiskal, priklenil k zemlji in, sh.adivši kri, prišel k srcu... "Kje si, Bog, kaj pustiš poginiti dete?!" se je iztrgalo obuipno iz premrzlih usten. "Zakaj me tako strašno kaznuješ? Tu... brez duhovna. ,. " Skuša se vzdigniti, .kolena so ji primrzla k snegu___ "Pro kleti ljudje!... Izgnali so naju iz bajte— Naj jih Bog____" Ni končala. Zadnji obup je izginil s kletvijo. Strašna bolest ji stiskala srce, iz-žgala oči, in se z žarki razprostrla po celem te.esu___ Ustne so hotele še šepetati molitev; jnisel jo je končala, morda — na drugem svetu... Bleščali so sneženi diamanti, spreminjajoč se od svetlobe zvezd, ki so z redkimi očesci gledali izza črne megle... Bleščale so se zvezde po snegu — in štiri večje od drugih, kakor redki sijaj diamantov med peskom dragih kameno v___Bleščale so se oči zmrznjenih. Usmiljeni veter je sipal sneg na trup a in rastla je— rastla snežena gomila... In minuli so trije dnevi___Čas poteka, kakor voda. Bela vasica se sle-šči od sneženih zvezdic v hladni svetlobi solnca... Ljudje od blizu, pri eerki hite po štkri pa jočem snegu k sveti maši. Od daleč ne pridejo,, ker so zameti. "Komu so včeraj zvonili?____" vpraša stari gospodar ne več mlado žensko. "E, veste— tisti iz Hovanca." "Je umrla?" "Kaj še niste slišali? Reva je zmrznila predvčerajšnjim skupaj z o-trokom. Izgnali so ju iz bajte. Ta je tudi odš.a na noč... Našli so jo šele drugi dan — pod zameti. Delala jim je, delala!... Izgnali so jo, ko ji je že zmanjkalo sil, kakor niti — psa___" Stari je pokimal z glavo .— in na poti k eerkvi šepetal: "Večni mir" in pet očenašev. za dušo kočarice... Saj je tudi njemu delala... "A to je bilo res", je pomislil, "tako krivično— Saj so .judje hujši od zveri!___Izgnati jo v mraz___" in iznova je začel: 14Večni mir..." Pozor, rojaki! 5000 dolarjev se jamči, da si vsakdo ozdravi potne noge, kurje očesa in ozeblino samo edino od KNAJPOVEGA PRAŠKA! Zavitek praška stoji $1.00. Traja za jedno o«obo celo leto! > Denarje blagovolite pošiljati po Money Order ali priporočeno I Jakob Wahcic, 229 SOUTH FRONT STREET, _STEELTOW, PA. Kje je JERNEJ ZAVERL? Doma je iz Coikelj na Gorenjskem. Tm^rn mu poročati važne stvari. Kdor ve za ojegot naj mi naznani naslov najkasneje do 15. februarja. frvak Mikiavc, Box 115, Wfllook, P*. (28-31—1) Kje je MTHiATih BUTALA? Doma je iz Tančegore pri Črnomlju. Pred 4. leti je bival v Virginia, Minn. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani. Joseph Matkovich, Box 43, Ely. Minn. (29-1—2-2) DELO DOBE SLOVENSKI DRVARJI. Cleveland Cliffs Iron Company v Marquette, Mich., porabi vsaki mesec 17,000 vozov lesa, kterega spremeni v svojih treh pečeh v oglje. Ta dražba ima dovolj gozdov za 50 let, tako da imajo njeni delavci vedno dovolj dela. Delavcem izplačuje v gotovini deseti dan v vsakem mesecu. Za nasekan les plača po $1.15 za voz. Tu je več slovenskih bivališč, in sicer v družbenih taboriščih, kjer je dobiti dobro hrano in stanovanje za $16.00 na mesec. Družba nima svojih prodajalnic. Ako hočete zvedeti podrobnosti, pišite jednemu izmed naslednjih lastnikov boarding houseov: FRANK KNAUS, P. O. Limestone, Alger Co., Mich. KEKLE LUSTIK, Coal wood, Alger Co., Mich. FRANK DEBELAK, P. O. Rumley, Alger Co., Mich. NAZNANILO. Rojakom v Chicagu, HI., in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj naš zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, HI., vsled česar ga vsem toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". JOHN KRACKER EUCLID. O. Slovensko katoliško Priporoča rojakom m roja izvrstni VINA k ter a v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeč« vino (Concord) prodajan po 50c g&lono; belo vino (Catawba) uo 70c graiono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 OALON BRINJIVEC, za kterega sem in-portiral nrmje iz Kranjske, velja If steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 gaiona DROŽNIK $2.75 ga Iona. — Naj manj e posode za žganj? •o 4% gralone. Naročilom, je priložiti denar. Za obiia naročila «e priporoča JOHN KRAKER Euclid, Ohlfc. NAZNANJE SLOVENCEM. Slavni Dr. E. C. Collins, M. I., New York. Velecenjeni gospod:— Lepo se Vam zahvalim za Važa zdravila. Vi ste me izdravili popolnoma. Ta prvikrat, ko sem jih vzela. sem spoznala, da nueajo mojemu telesu. Za vsako bolezen se bodem na Vas obrnila. Prosim, proglasite to v slovenske liste, ker Vaša zdravila so resnična, resnična! Good-bye! Marija Terlep, Box 274, Forest City, Pa. IŠČE SE JOSIP ZORE, član društva sv. Jožefa št. 12 J. S. K. J. -v Pittsburgh, Pa., kteri ima prejeti bolniško podporo od omenjenega društva. Vsa pisma, ravno tako tudi Money Order ga niso našli, ampak prišlo je vse nazaj. Pisal je nazadnje iz Jenny Lind, Ark., Box 41. Cenjeni rojaki so pro-šeni, ako kteri ve za njega oziroma naslov, da ga naznani na društvenega tajnica. Joseph Muška, 57 Vi la St., Allegheny, Pittsburg, Pa. Slovencem in Hrvatom priporočam svoi SALOON ▼ obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra. \ Ina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke« Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni; preskrbi m pa* robrodne in železniške listke. V zvezi sem s g. Frank Sakseriem t New Ywku. Z relespoštovanjem Ivan Govže, , E a*, januarja 1903 v državi f»«niMijfl . ijj_n.li. -o-o- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAK ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: TV AN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Ta. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj ss pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. reet City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Box Mf. PRISTOPILI. K postaji št. 11 v Duryea, Pa., Josip Junec 30 let. K postaji št. 13 v East Mineralu, Kansas* Fran Valovšek 30 let, Filip Cesar IS let, Ivan Murn 28 let, Ivan Gobec 32 let, Dominik Kastelc 25 let. K postaji šti 16 v Willoeku, Pa.; Josip Udovie 20 let. K postaji št. 17 v Broughtonu, Pa., Andre jTomše 31 let, Ivan Češno-var zopet pristopil. Iv postaji št. IS v Flemingu, Kansas, Josip Drole 26 let. Fran Lipov-šek 24 let. K postaji št. 19 v Bridjreportu, Ohio. Alojzij Žitnik 32 let. Alojzij Moži na 30 let. Andrej Gradišek 27 let. Matevž Biš<-an 19 let. K postaji št. 21 v Little Falls, X. Yv Josip Zavolovšek 3.5 let. K postaji št. 25 v Jenny Lind Mine. Ark.. Ivan Junkar zopet pristopil. Ivan Kovač 22 let. Karo': Lukner 20 let. Ivan Kosmatin 33 let. K postaji št. 27 v Yale, Kansas, Alojzij Ilaein 30 let. Anton Prista-vec 24 let. K postaji št. 28 v South Lorainu, Ohio, Andrej Bombae 23 let. Matija Ziherle 20 let, Anton Tilsanee 23 let. Jmrij Ostrozjaji 27 let. Andrej V altar 31 let. Anton Horvat 26 let, Ivan Štrukel 20 let, Štefan Sziladi 26 let. K postaji št. 30 v Evelethu, Mian., Leopold Pevenik 10 let. K postaji št. 31 v Calumetu. Mich., Jurij Panjan 37 let. Josip Panian 29 let. K postaji št. 33 v Clevelandu, Ohio. Ivan Srebernak 32 let. K postaji št. 34 v Vandlingu, Pa., Anton Rode IS let;. IVAN TELBAN, glavni tajnik. NAZNANILO. Društvo sv. Jožefa št. 29 J. S. K. Jednote v Imperialu, Pa., priredi dne 9. februarja t. L PRVO PLESNO VESELICO v svoji lastni dvorani. VABILO NA NAROČBO MOHORJEVIH, KNJIG Do 1. marca sprejemamo naročbo knjig družbe sv. Mohorja za 1. 190S. Udnina s poštnino vred znaša $1.00. Naročniki prejmejo iknjige svoje- Začetek točno ob 7. uri zvečer. — časno po pošti registrovano. Družba Vstopnina za možke $1, dame proste, izda za 1. 190S sledeče knjige: Pijača prosta. Cisti dobiček je namenjen v društveno blagajno, zato ste vsi sobrati naprošeni, da se iste gotovo v polnem številu udeležite. Za dobro postrežbo in fini prigrizek skrbel bode ODBOR. I (26, 2S, 31 jn — 4, 7 fb) 1. Zgodbe sv. pisma. 14 zv. 2. Pamet in vera. III. zv. 3. Umni čebelar. I. zv. 4. Življenja trnjeva pot. 5. Slovenske veeernice. 59. zv. 0. Koledar za prestopno leto 1908. | Mi naročimo običajno več knjig, , toda imena poznejših narocrykov ne bodo v družbenem koledarju tiskana. Iščem rojaka MARTINA JAKŠE.' Xa-ihitreje dobe oni> 'kteri J^1 Pred letom je bil nekje v Iowi. ,pri naS narc*e- Kedor izmed rojaikov ve za njegov |UPRAVNIŠTVO 'GLAS NARODA*, sedanji naslov, prosim, da mi ga 109 Greenwich St., New York, N. Y. naznani, ker mu imam poročati važnosti iz starega kraja. Joseph Beži, Box 141, Maynard, Belmont Co., Ohio. (30-31—1) PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. RED STAR LINE Prekomorska parohrodna družba „Rudeča zvezda" posreduje redno vožnje, s poštnimi parniki med New Yorkom In Autwerpenom ^ * * 4 * ♦ * * Philadelphia in Atttwerpenora Freva&t potaikv £ Siedečiini no&nimi paruik? „ VADERUND dva »fiaica IWi rcn.jKfiUONLAND........ . 12760 ton ZEELAND...........i.3D5 ton, i HMD.............127 SO ton Pri cenah za ir.sdkrovje so vpoštete x r« potrebščin©. dobra hrana, najboljša postrežbo. ' Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših ta narorijetn-jšifc za potnike Sx aH ia kranjsko. Štajersko, Koroško, JMmorje, Hrvatsko, Dahn«cijo iT v Avstrijo s na droge dele Avstrije. Ia NEW YORKA odpliujeio parniki vsako soboto od 10:30 ur rodne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILAf PHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street« Glede vprašanj ali kupovanja voinjlh listkov se jc obrniti na: OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY. ~ Dearborn Street, CHICAGO. — Coatmy Building, SAINT LOUIS. 2i Post Street. SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike. ,:> >: ' , ' .. ir ' __;_____ Ju gosli war iska Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. 1 URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽ1Č, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, H. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4R24 Blackberij- St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, IL porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, ni. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, HI. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in Iruge listine na g!avnep tajnikr.: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna drnitvm na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastt pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat mke pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsaka pritožbe. 3 Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". PRISTOPILI. K društvu sv. Jurija št. 22 v South Chicagu, Tik, 15. jan.: Jurij Pa-velie rojt-n 1SS1 ccrt. 6257 L razred. Društvo šteje 196 udov. K društvu sv. Jožefa št. 21 v D en ver ju Colo., 15. jan.: Jurij Vrbanc oč rt. 625S, Josip Behal 1S72 cert. 6259. Oba v I. razredu. ' Društvo Šteje 110 udov. K < 1 ruš t vu sv. Alojzija št. 19 v South Lorainu, Ohio, 15. jan.: Josip Hntar 1^77 cert. 02G0, Martin Kodelja 1^7S cert. 62G1. Ob av I. razredu. K društvu sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wvo., 15. jan.: Fran H. r: ;.k 1^70 ccrt. 6262. Ivan Dermota 1K65 cert. 6203, Ivan Hafner 1SS3 e.-rt. 6264. Antozne KRANJSKE NOVICE. Jožefa Ressla znameniti konj. O Jožefu K^-slu, glasovitem iznajdite- 1 ju vijaka za ladije se pripoveduje sledeči verodostojni dogodljaj: Okoli 1. 1S17, k«> je Res>el služboval kot gozdar v graščini v Pleterjah na Do-lenjskem (-edaj samostan kartuzijan-cev) jaše v noči >kozi gozd proti do-rat ira napadejo trije divji zahtevajoč od njega denar in ali pa življenje. Re^nd je navzlic nevarnemu položaju ostal popolnoma miren na sedlu svojega konja, pobral, kar je imel denarja pri sebi izr>w*il glavarju roparjev, re-i imate ves moj denar. Svarim a- pa. tla mi puhtite mojega konja >ri miru, kajti konj je sirom znan ot moj službeni konj in če mi ga dvzamete, vzamete si z njim le ne-arno -led, kajti kamor pridete ž lali bodo, da je to moj u->nj." In glejte! Roparji so uvaževali, zadovoljili se z pustili jezdcca in konja ter odšli. Pozno v noč, tri je. pa za<"uje Ressel močno je na svojih vratih. Vstal je, o-il se in šel neustrašeno odpret. vrati so ua <"akali zopet oni tri-narji, ki ira v gozdu napadli, d •-*> je s puško postavil v bran, glavar roparjev mu reče povsem ''Mirujte! Nočemo vam ni-iTdega; le denar, kterega smo '_-<>7.elu nazaj. In na to so roparji zopet izginili v temno noč. V tem trenutku pa zaeuje Ressel strašen ropot v njegovi sobi. Misleč, da so ga roparji s kako zvijačo prekanili, hiti proti svoji sobi. ali ko do-pe na prasr, obstal je «»Mtpel med durmi. V tem času, ko je on govoril z roparji, se je udri že slabi strup njegove sobe in da bi bil R»'s-p1 v tistem času v postelji, odkoder ga roparji izvabili, ležal bi bil sedaj že grozne smrti pod razvalinami upadleea stropa. Ressel je bil rojen 29. junija 1793 in je umri 10. oktobra 1857 v Ljubljani. Delavci iz Vipavskega se letos kar trumoma selijo v Ameriko. Vsled tega bo v poletnem času vinogradnikom 1 pomapjkovalo delavskih moči, "Kaj vse ljubezen stri?" Nedav- j no je prižl* branjevka Marija M. v Ressel toda g! mimo: česar h vam v neko gostilno v Konjušnih ulicah v Ljubljani in takoj, ko vstopi, se ji zasvetijo oči. Pri mizi je sedel namreč nek vojak, njen ljubček, z dvema ženskama, kar je M. tako speklo, da se ni mogla vzdržati, anupak je svo-jega porednega ljubimca pošteno o-štela, češ, "če sem prav šele 14 dni stara, z drugimi babami se pa ne boš vlačil," potem pa zgrabila na mizi stoječo pollitersko steklenico in mu jo vrgla v prsa. Nato je šla v drugo »►bo. tam stoje na korajžo izpila liter vina in ko je bil ta prazen, ga je zopet zabrusila v vojaka, kterega pa k sreči ni zadela, ker era je z rokami vjel. Ko pa je vrgla proti vojaku še kozarec in s tem zadela v glavo neko drugo pri mizi sedečo žensko in jo nekoliko poškodovala in ker se nevihta le ni polegla, je prišel stražnik in ljubosumno M. odstranil iz gostilne. I Samomor. Dne 11. jan. okoli osme 1 ure se je v vojašnici s puško ustrelil prostak IV. stotnije 27. pešpolka v : Ljubljani Ivan Kan t z sin lesnega trgovca iz Brucka na Muri. Zadel se je i v levo stran prsi in je par ur pozneje v garnizijski bolnici izdihnil. Samomoru je baje vzrok vojaška šikana' Nesrečnež je neki že cel teden preje pripovedoval, da si bode vzel življenj**,. Služil je prvo leto. ; Nesreča. Dne 11. jan. je v Bohoričevih ulicah v Ljubljani železniški uslužbenee Ivan Heritseh padel in se na glavi tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico. — PRIMORSKE NOVICE. Nesreča na delu. 181etni poljedelec Fran Mahne, doma iz Tater pri Materiji, je prišel v tržaško bolnišnico. Imel je desno roko vso zmečkano. Povedal je, da se je ponesrečil na delu pri slamoreznici. Zblaznela je v Trstu 241etna Marija Sega, ki so jo oddali v blaznico. Tja so poslali tudi Rozo Samec iz Kranjskega. Zblaznela je na potu iz New Yorka v Trst na parniku "Mat-ria". Koš kruha je ukradel neznan tat v Trstu pekovskemu vajencu V. Mozetiču. Dečko je pustil koš v veži ter nesel naročeni kruh v III. nadstropje stranki. Ko se je vrnil, ni bilo več ne koša ne kruha. Izpred sodnije v Gorici Ker je pokradel dvema kolegoma obleke v vrednosti 50 K, je bil olbsojen Anton Voltolina iz Italije na tri mesece zapora s postom vsak mesec. Po prestani kazni bo moral v Italijo. Jo s. Fratnik, 25 let star, is Gorice, je oibtožen tatvine obleke v vrednosti 44 K. Doibil je 14 mesecev ječe s postom vsak mesec. Fratnik je bil že večkrat kaznovan. Po prestani kazni pojde v prisilno delavnico. Radi tatvine in nevarnega pre ten j a je bil obsojen 361etni Miha Štrukelj z Loma na Tolminskem na 13 mesecev ječe s postom vsak mesec. — Patrona v smodki. V neki gostilni v Gorici je kadil neki mož iz tržaške okolice "kuibo", ktero mu je daroval nekdov s kterim je imel kupčijo. Smodka mu je kmalu ugasnila, pa jo je zopet prižgal. Čez nekaj časa je pa skočilo nekaj iz smodke, kot kaka raketa. Vrgel je smodko proč. Ko so jo potem pobrali, so našli v njej pa-trono 6 nun kalibra. Naznanjena je vsa reč policiji. ŠTAJERSKE NOVICE. Judežev denar. V Središču je umrl oče znanega zagrizenega nemčurja J. Polantza, kteri je v Celju napadal Slovence in kteremu je potem Sued-marka s podporo k trgovini pripomogla. Pri zapuščinski obravnavi v Ormožu ga je sestra vprašala: "Kje pa imaš tiste krone, za ktere si svoj materini jezik prodal?" HRVATSKE NOVICE, Mož ustrelil ženo. V Zagrebu je 45- letni trgovski agent Tomič, ki je bil že večkrat v blaznici, ustrelil svojo ženo Rozalijo, s ktero ni bil še eno leto poročen. Vzrok je ljubosumnost. Morilca so odpeljali v blaznico. Strassnoff, ki je nastopal v nadškofijski palači v Zagrebu in pri dr. Franku kot ministerski svetnik pl. Berger ter opeharil kanonika Plive-riča in Barona za 18,000 K, je bil obsojen v petletno ječo. BALKANSKE NOVICE. Trgovinski konflikt med Srbijo in Avstrijo. Belgrad, 13. jan. V včerajšnjem ministerskem svetu se je-sestavil odgovor za avstrijsko vlado ter se izroči najbrže že danes avstro-ogrskemu poslaniku baronu Czikanu. V odgovoru navaja srbska vlada, da se vsled spremenjenih razmer ne more več držati svoje obljube glede 26-tnilijonskega državnega naročila pri avs-tro-ogrski industriji. Pogajanja za trgovinsko pogodbo je pripravljena zopet pričeti le na trgovinsko-po-litični podlagi. Nemiri v Macedoniji. Sofija, 13. jan. V Palvešlu, okraj Kumanova, sta dva mohamedanca, ki ju dolže, da sta v službi srbskih ustašev umorila tri eksarhiste. Enega 'morilca so prijeli, drugega pa pri zasledovanju u-strelili. — Solun, 13. jan. Vsled ofi-cijalne Statistike je bilo v zaporih vseh treh vilajetov koncem novembra m. 1. 2672 mohamedanskih in 2278 krist j&nskih obsojencev, v preiskovalnih zaporih pa 1238 moliamedan-cev in 1141 kristjanov. RAZNOTEROSTI. Cilinder propada. Pariška tovarna za cilindre je prosila uredništvo "Ti-mesa", naj prepreči v svojih podlistkih norčevanja iz eilindrov. Satirični podlistki so tako uničili trgovino s cilindri, da je padla njihova produk-eija v zadnjih desetih letih od 22 milijonov na šest in tri četrtine milijona. Princ kot kapelnik. Angleški princ Robert Broglie, potomec stare plem-ske obitelji, je poročil pred leti neko subretko. Nedavno je ž njo prvič javno nastopil. Ona je pela, a princ je dirigiral orkester. Njegovi sorodniki so se trudili, da bi ga od tega odvrnili, a brez uspeha. Sijajen dar. Neka bogata dama je izgubila v Eschweilern ročno srebrno denarnico, v kteri je bilo za 50,000 kron bankovcev. Denarnico je našla hčerka gostilničarja Muellerja in jo vrnila. Dama ji je dala zato ves svoj zlati nakit, srebrno denarnico in poleg tega veliko vsoto denarja. Za pisma se je vrinila zopet stara moda. Moderni mladi ljudje pišejo zopet na liste, ki so okrašeni z rožicami. metuljčki in prepreženi od zlatih žilic. Pri tem morajo biti pisma majhna in prijetne oblike. Skrivnostna smrt milijonarja. V Parizu je umrl nedavno 761etni milijonar Naatz. Zdravnik, ki je potrdil, da je zadel milijonarja na stopnicah mrtvoud, bo sodnijsko zaslišan. Truplo milijonarjevo bodo odkopali in zdravniško preiskali. Prijeten gost. V London je prišel ter se naselil v hotelu Tavistork čudak ali pa norec, ki se je vpisal Wm. Yates iz Sheffielda. Berači in reveži imajo z Yatesom veselje, zakaj mož plačuje vse, kar kupi, s stotaki ter ne vzame nikjer drobiža nazaj. Za časopise, ki jih kupuje od kolporterjev na ulici, plačuje stotake, ravno tako ne da manj kot stotak cvetličarki za šopek in sploh beraču, ki ga slučajno naleti na ulici. Ako pa gre kteri berač za njim ali pa ga naprosi za dar, potem mu Yates ničesar ne da. Smrtna žrtev vdove. Angleške postave ostro zaibranjujejo staro indijsko navado, po kteri se mora sežg&ti indijska vdova skupno z rajnim mo- žem. Kljub temu se drže Indijci na skrivnem še vedno te stare navade. V Nepalu pa menda ne gledajo tako strogo na prepoved vdovskih žrtev. To dokazuje poročilo indijskega lista "Banda Matarane", ki piše: V bližini Himalaje je živel star bramin bogaboječe življenje. Premoženje njegovo ni bilo ravno majhno, tako približno 600,000 kron je imel. Star je bil 82 let. Nedavno ga je pa došla smrt. Žena njegova, stara 78 let, je sklenila, zvesta stari šegi, da mu hoče slediti v smrt, z njegovim truplom vred da hoče biti sežgana. Skrbno je zbirala zato potrebne snovi in izdala 5880 rupij zanje. Ostalo premoženje je pa žrtvovala dobrodelnim napravam. Svoje posestvo je darovala poslom, in vse, kar je imela, je na ta način razdelila med potrebne reveže in siromake. Nad 15,000 oseb se je zibralo, da izkažejo vdovi občudovanje in simpatije. Mož je umrl zgodaj zjutraj, a ker se vdova ne sme se-žgati, če temu ne pritrdi guverner, je morala na smrt pripravljena vdova Čakati do 2. ure popoldne. In prišli so uradniki, pa jo vprašali, če ima skrbi in težave, če ji manjka sredstev za nadaljnje življenje. Storiti hočejo vse zanjo, da se preživi. A vdova jim je odgovarjala, da je darovala svoje premoženje. Ne pozna pa drugih želja, kakor da kot "sati" sledi svojemu možu. Pa oblastvenega dovoljenja ji niso dali in končno so sežgali samo truplo mrtvega njenega moža. To je pa vdovo tako uža-lostilo, da ni marala ničesar več jesti. Deset dni pozneje je umrla, šepe-taje ime njenega umrlega moža. Streljanje proti toči. V Italiji in Franciji so se vršile v letih 1902 do 1906 sistematične poskušnje glede zabranjenja toče s pomočjo streljanja toče s pomočjo streljanja, in sicer pod nadzorstvom znanstvenih mož. Streljanje se je pokazalo brezuspešno, tako da se je sklenilo to stvar popolnoma opustiti. Naznanilo. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharabon=a, 409 WEST MICHIGAN ST, DULUTH, MINN, kteri ima svoj SALOON prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postrežem . Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanju. Zastopa nas v vseh po slih; torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam nič vred ne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem FRANK SAKSER CO. iaki Slovenci Citajte novo obširno knjigo ^ZDRAVJE Novih 50.000 se zastonj razdeli med Slovence KOLEDAR za leto 1907 pričeli smo razpošiljati vsem cujb rojakom, kteri so ga naročili. Obeest 128 strani, ima zanimive spise, p«v« -rti, poučne in humoristične stvari to (a krasi obilo slik. Cena s poito vre« 30 centov. PRIMERNO DARILO ZA BO< CN NOVO LETO SVOJCEM V W9 ROPI I . NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavlca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj JjcL nihče ne naroča, ker manje ko-ličine ne morem razpošiljati. J Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St, Su Francisco, CmL Knjiga »ZDRAVJE'* Katera v kratkem ixide od slavnega i m ol»co znanega: Dr. E. C. COLLINS M. I. Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji. . Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere zs more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni. v Citajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Cenjeni gospod Collins M. I. Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ca ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so ini prav fino nacala. Jaz sem si dosti orizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet. Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba. ANTON MIHELIČH 13 E. 3Qth St. N. E. Clevelan, O. Velespostovanl Dr. E. C. Collins M. I. Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve. selo sporočnjetn, da sein zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da jaz sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal. ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravni" kih ; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse zamaii samo da so mi žepe praznili. Šele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi_ de!, da mi druci ne morejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne. Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem Vaš iskreni prijatelj J. LOWSHA. Jenny Lind, Ark. remo Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne ino-10 priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DR. E. G. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 WEST 34tli ST., NEW YORK, iV. Y, Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. ^ Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne. IVA PRODAJ NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA. NAROČNIKOM NA aNANJE. Cenjenim naročnikom našega lista, zlasti pa onim ▼ Pennsylvaniji, na znanjamo, da jih v kratkem obišč« zastepnik "Glas Naroda" in bani nega podjetja tvrdke Frank Sakie: Co., Mr. Janko Pleško. Imenovan; rojak bode nabiral naročnino za list in opravljal tndi drage v našo strok« spadajoče posle ter ga cenjenim ro j ako m najtopleje priporočamo. NAJNOVEJI IN NAJCENEJI pi-salni stroji od $12.00 naprej. Najpripravneji za privatno dopisovanje, posebno 2a one, kteri imajo slabo in težko čitljivo pisavo. Za razjasnila pišite na: JERSEY SUPPLY COMPANY, P. O. Box 34, Hoboken, N. J. (29-1—11-2) Dobro črno in belo vina od 35 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov g&Lona. Reesling 55 centov galona. Kdor Orupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem ŠTEFAN JAKŠE, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal. JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd Street, N. E., Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemških HARM ON I K. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do $80. Msgr. Seb. Kaetpp. Ako kailjai, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako .trpiš na kaki dragi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne odlašaj pisati takoj po knjižico; "NAVODILO IN CENIK (Kneippo vihj Knaipovih zdravil" Vatero dobiš zastonj ako dopošiieš poštno znamko ra dva centa za poštnino. Knajpova zdravila so poznata in odobrena } o celem svetu m se uporabi jaio z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. Knajpova iznajdba je ne prečenji jive vrednosti, pravi blagoslov za. vse trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu* To.je moj naslov: K. AUSENIK, Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwich Street, 0000 NEW YOR1C 0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hr-. vatje dobe ...__________ stanovanje in hrano proti nizki teni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FR ID Avon KROGE ^ ...... —t^T——— Jr I "Sofia Hohenberg" odpluje 13. marca j vo-/l}n med^New Vorkom, Trstom in K'«_ o - Ji aj pri prav rej nh iir nyjceDtjfa parrbr« «1mi otu v Ljubljano in sploh na! fciiov rusko. Želez niča velja do Ljui -1 Ijane le BO centov. Potniki riospo isti dan na harnit, ko od doma gredo. Phelps Bros. C& Co, General Agents, ^^ ^Wwrt^ton St., New Vorlc. i J "Winnetou, rdeči gentleman", Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) Po uri počitka odjahamo. Naše živali drve, kot bi vedele, da jih čaka lep kraj, kjer bodo lahko več dni počivale. Ko se začne mračiti, imatao zopet lep kos pota za seboj. Medtem se začne ipolagoma dvigati višina, za ktero je dolina Mankizila. Hitimo po nekem breznu in moramo priti po mojem računu naravnost do reke. 1 'Stoj!" zagrmi naenkra iz nekega bombaževega grma; istočasno S€k prikaže cev puške v ameri proti nam. ''Kakšna beseda je?" "Krepak!" "In?" "Molčeč," odvrne Old Firehand in skuša pregledati grmovje. Pri zadnji besedi se razdeli grm in pokaže se neki mož, kteri me veselo preseneti. — Pod žalostno visečimi kraji mehkega klobuka, nad kterega starostjo, barvo in obliko hi si bil najboljši izvedenec zastonj ubijal glavo, čepi med divje razmršeno brado velikanski nos. Da je nabit nad kako solnčno uro, dajal bi ji bil vse časti vredno senco. Razven tega razkošnega dela obraza ne zapazim druzega, kot dvoje majhnih, pametnih očij, ktere se gibljejo izredno živahno. V njih leži izraz zvitosti; z izredno naglico se obračajo od jednega do druega. Ti zgornji deli počivajo na životu, kteri je popolnoma skjrit pred nami. Ta t*či v neki usnjati ,vreči, ktera je morala biti urezana za dosti obširnejši život. Mož tiči v nji kot otrok, kteri se obleče za šalo v očetovo suknjo. Pod to vrečo se krivi dvoje srpastih nog, ktere tiče v razdrapanih leggingih; ti so tako skrčeni, kot bi bili možu že pred desetletjem pomerjeni. Pod leggingi se razprostirajo ogronmi indijanski čevlji, kterili jeden je tolik, da bi se naselila lahko vsa oseba v njem. V rokah ima puško, ktero bi bil prijel le z največjo previdnostjo. Ne morem si misliti sinešnejše osebe kot tega možička, kteri korači proti nam. "Sam Hawkens!" pravi Old Firehand. "Ali so tvoje oči neumne, da ealitevaš od mene dogovorjene besede?" "Mislim, da ne, Sir! Jaz mislim, da mora človek na straži včasih dokazati, da ni pozabil na dogovorjene besede. Dobrodošli v Bajou, Messrs. Veliko veselje bode, veliko veselje. Popolnoma brez gla%*e sem sam od presenečenja, ker vidim pred seboj mojega nekdanjega greenhorna, ki se imenuje zdaj Old Shatterhand. Poleg njega pa Winnetouva, velikega glavarja apaŠkega, če se ne motim." Da nama roko; mene pritisne nase, da se umakne suknja, kot bi bila lesena; le s spretnim okretom se umaknem nadaljni ljubeznivosti. Njegovi, prej temni lasje in brada, so postali precej sivi. "Veseli me srčno in odkrito, ljubi Sam, da vas zopet vidim," pravim. "Povejte, ali niste pripovedovali Old Firehandu, da me poznate in da ste kili moj učitelj?" "Seveda sem!" "In vi mi niste nič povedali, da najdem mojega dobrega Sam Haw-ken>a pri vas!" To prijazno očitanje velja Old Firehandu. kteri odvrne: "Jaz sem vas hotel presenečiti. Zidaj vidite, da vas že delj časa poznam ; govorila sva od vas večkrat. Tudi dva druga dobra znanca dobite pri meni." "Mogoče Dit-k Stona in "Will Parkerja, ktera sta nerazdružno s Sa-mom 1'' "Da. Vi jih izredno presenetite. Sam, kdo izmed naših ljudij je doma ?'' "Vsi, razen Bil! Bulcherja, Dick Stona in Harrisa, kteri 'nabirajo' menda me^o. Tudi mladi Sir se je vrnil." "Vem, vem, da je tukaj. Kako je kaj drugače? Je-li kaj rdečnikov?" "Ilvala, Sir, hvala; se ne spominjam, da bi bil ktere videl, dasi ima Liddy svatbene misli." pravi in pokaže na svoj pihavnik. "In pastif" "Duber plen smo imeli, dober, če se ne motim. Kar poglejte, Sir! Med viatmi najdete le malo vode." Obrne se in gre v svoj kotiček; mi pa jahamo dalje. Ta prizor mi pove, da smo v bližini*' trdnjave'; Sam Hawkens je vsekakor varnostna straža pred vhodom. Pazno preiskujem okolieo, da bi našel vhod. Zdaj se odpre na levi ozka useka, ktera je obrastla z robidovjem; stene so tako blizu, da bi jih dosegel z razprostrtimi rokami. Po tej useki teče studenček, kteri ima popolnoma kamenita tla, da ni mogoče videti nobenega s;edu. Prozorna vodica se steka dalje po dolini, po kteri smo mi prišli. Old Firehand zavije ]>o vodi, mi pa za njim. Zdaj razumem besede Hawkensove, da dobimo le malo vode med vratmi. Ko irremo n;alo ča.-a v tej smeri, se naenkra stene izože; nazadnje se mi zdi, da ne moremo več dalje. V moje začudenje jaha Old Firehand še vedno dalje in zgine naenkrat med stenami. Winnetou mu sledi; ko pridem jaz e začne odpirati, obstanerc presenečen. ili smo namreč pri vstopu mogočne, obširne kotline, ktero obdajajo nepristopne Mene od vseh stranij. Dolina je porastla s sočnato travo in gostim grmovjem; jm> njej se pase več konj in mul. Med temi preteka več psov tiste, volku podobne pasme, ktero rabijo Indijanci za stražo; nekaj jih je med njimi tudi manjših, kteri se izredno hitro odebele. Njihovo meso je Indijancem največja slaščica. ••Tukaj je n.oj prad," zamahne Old Firehand z roko vodoravno. "Tukaj je človek varnejši kot v Abrahamovem naročju." "Ali je kaka votlina v tem skalovju?" vprašam. "N;ii ; 'ik< ni, da bi se preplazila miš. Od vrha je skoro nepiogoče preplezati te pečine. Že maisikteri rdečuik se je plazil mimo, ne da bi slutil, da ograjajo te >kaline tako krasno dolino." "Kako ste pa vi našli ta prijazni kraj?" "Zasledoval sem racoona (rečni medved) do useke, ktera ni bila tedaj Še preprežena z robido; seveda sem si takoj prilastil ta kraj." "Sami?" "Sprva da: stokrat sem ušel smrti, ko sem pribežal pred rdečekožnimi lopovi v to skrivališče. Pozneje sem si pridobil nekaj 'dečkov', s kterimi prebivam zdaj tukaj." Po teh besedah zazveni tenak žvižg po dolini; precej nato se zgane več grm«»v in tnika/.e s<- precejšnje število oseb. Tem bi bil človek priznal že na tisoče korakov lastninsko pravico zapada. Jahamo r,a sredo, kjer nas kmalu obkolijo ljudje; z jedrnatimi bese-»zdravijo prihod Firehanda. Med njimi je tudi "Will Parker, kteri .ni.ij n- i< t <>d veselja, k<> zagleda mene. Tudi "Winnetou ga po- Vedno pri rokah. Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain ExpeHer, zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih in hrbtu. Ono ima 351etni . I , rekord svojega vspeha. jk I A Brez varnostne znamke "sidro" ni pravo. 25 in 50 centov. # F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl Su New York. BRZO PARNIKI francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg - ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Torka v Evropo, in sicer: V HAVRE: LA BRETAGNE odpluje dne 7. februarja ob 10. uri dopoludne. LA SAVOIE odpluje dne 14. februarja ob 10. uri dopoludne. LA TOURAINE odpluje dne 21. februarja ob 10. uri dopoludne. LA PROVENCE odpluje dne 28. februarja ob 10. uri dopoludne. LA BRETAGNE odpluje dne 7. marca ob 10. uri dopoludne. LA SAVOIE odpluje dne 14. marca ob 10. uri dopoludne. LA TOURAINE odpluje dne 21. marca ob 10. uri dopoludne. V BREMEN: KAISER WXLHELM IL odpluje dne 351. ^-^".larja ob Q, uri zjutraj. KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 26. februarja ob 6. uri zjutraj. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 5. marca ob 10. uri dopoludne.^ KAISER WILHELM IL odpluje dne 12. marca ob 5:30 zjutraj. V HAMBURG: DEUT SCHLAND ■ d pluje dne 16. marca ob 7. uri '.jutra j. DEUTSCHLAND odpluje dne 30. aprila ob 6:30 uri zjutraj. -o Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišiti pravočasno na FRANK 3AKSER CO., 109 Greenwich Street, New York, N. Y., kteri vam bode točno odgovoril. MAIN odpluje dne 2L februarja ob 10. mri dopoludne. RHETN odpluje 7. marca ob 10. uri dopoldne. CASSEL odpluje 28. marca ob 10. uri dopol. GROSSER KURFUERST odpluje 4. aprila ob 10. uri dopol. MAIN odpluje 11. aprila ob 10. tiri dopol. V HAMBURG: PENNSYLVANIA odpluje dne 9. februarja ob 2. uri popoludne. AMERIKA _ odpluje dne 16. februarja ob 8. uri zjutraj. GRAF WALDERSEE odpluje dne 23. februarja ob 2. uri popoludne. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpise dne 9. marca ob 1. uri popoL PRETORIA — odpluje dne 16. marca ob 6:30 zjutraj. 109 Greenwich St., New York, N. Y AMERIKA odpluje dne 2L marca ob 10. ari dop. PATRICIA odpluje dne 23. marca opoludne. PENNSYLVANIA odpluje 30. marca ob 6. uri zjutraj. GRAF WALDERSEE odpluje dne 6. aprila opoludne. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naS uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospe te ▼ New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po Številki. 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK SAKSER CO., dan i j začne zdravi M< t n vpitjem razjalia Winnetou. razsedla konja in mu s kratkim zamahljajen. j* kaže, naj si j »oskrlu za večerjo. Sedlo, po«rinjalo in torbo dene na ramo in odide, ne da bi >e ozrl na množico. Ker :n :> vodja preveč opravka z ljudmi, mu sledim tudi jaz; po nje-gov. •: v/udedu razse-Uan Swallowa in sra spustim. Razne radovedneže odpravit); knr na kratko in gxe*r. ogledovat kraj. Skal« v je so dviga kot velikansko zidovje; na zgornji strani je vsled svojo naravne oblike naravnost nedostopno. Polina je podobna velikanskemu o'ji ;« ; il. ii. kterogf ?">Vi so je zasulo. Zrak in svetloba, sape in vreme je delovalo na to, da napravi to dolino kar najrodovitnejŠo. Nekdaj so se zbirale tukaj vode; pozneje so prodrle stene in si napravile izhod tam, kjer Hiro mi pri?li. Sklenem da trrem na najvišjo skalo prav na drujrem koncu doline. Korakam med grmovjem mirno navpičnih in celo visečih skal. V teh zapazimo runo-_'o odprtin, V U re so zadelane z živalsko kožo. To so vsekakor stanovanja ali prostori za spravo potrebščin, kterih potrebuje ta naselbina. Imeti mora več oseb kot sem jih videl pri našem prihodu. To presodim tudi po številu žensk, kterih srečam dokaj ob potu. Največ jih je po lovih, iz kterih so vrnejo, ko se začne bližati zima. Priti morajo torej kmalu, ker ni itak več dolgo do zime. Ko tako krevsam in premišljujem, zapazim na neki, dozdevno nepri-8 top: i i pečini malo, iz grčastib vej spleteno kočico. Od tam se mora kaj lepo videti po vsej dolini; zato sklenem, da splezam na vrh. Kmalu zapazim otedove na neobdelanih tlet in grem po njih. Rojaki, kteri želijo z manjšimi troški potovati v staro domovino, se jlahlko poslužijo parnikov Austro-Americana-črte, kteri plujejo* direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi: Parniki Austro-Americana črte: FRANCESCA odpluje dne 23. februarja opoludne. SOFIA HOHENBERG odpluje dne 13. marea opoludne. FRANCESCA odpluje dne 13. aprila opoludne. SOFIA HOHENBERG odpluje dne 4. maja opoludne. Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka: ^ ANTWERPEN: KROONLAND odpluje dne 6. februarja ob 11. uri dopoludne. VADERLAND odpluje dne 13. februarja ob 7. uri zjutraj. FINLAND odpluje dne 20. februarja ob 11. uri dopoludne. , SAMLAND odpluje dne 27. februarja ob 3, uri popokidne. ZEELAND odpluje dne 2. marca ob 7. uri zjutraj. V BREMEN: CASSEL odpluje dne 14. februarja ob 10. uri dopoludne. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO^ ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih. Leisy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. IV. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O, t« f I il u M KOGA MI ŽELIMO. Mi želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trpijo na kroničnim, zastaranim in akutnim boleznina, ali posebno tisti katere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Tudi vsim tistim kateri so bolni in da jim ni mogoče najti zdravnika kateri bi jih ozdravil, dajemo svet in povduk brezplačno. Vsaki bolaik nam mora pisati ako sc hoče popolnoma izzdraviti! In veste zakaj ? Tukaj v Ameriki slo.venci služijo svoj kruh večinoma s prostim in težkim delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako da dobivajo razne bolezni ali neznajo se obrniti do dobrega in poštenega zdravnika, da bi jim dal pravo pomoč. Naši rojaki neznajo za zdravnike^ kateri so v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ter hodijo k zdravnikom kateri jih ne zastopijo in tudi nemarajo veliko za naši Narod. ZATO SMO MI USTANOVILI ODDELJEK ZA SLOVENCE, V KATEREM DOBIVAJO NAŠI ROJAKI DOBRO POMOČ IN BRA-TOVSKI SVET. TORAJ PREDNO SE DASTE PRI KATEREM ZDRAVNIKU ZDRAVIT PIŠITE NAM DA VAM SVETUJEMO! Hočemo Vam naznanit kakšna zdravila pošiljajo naši zdravniki 1 Naši zdravniki zalezujejo kronične in zastarane bolezni že skoz mnogo let ter skoz njihovo dolgo prakso so prišli Jo prepričanja da so to oolezni naj bolje za ozdraviti s zdravili kateri so pripravljeni po predpisih katere so ustanovili naj bolj slavni zdravniki od celega sveta. Ali veste da j« mnogokrat vzelo mnogo i:i mnogo let in tudi celo ži vije nt i od euga človeka da jo iznajdil samo za eno balezsa zdravilo katerem so jo tista bolezen gotovo ali pa vsaj najb >Ij) ozdravila. A V o tako kakšen zdravnik z naj do zdravilo za bolezen, katero nikdo ni mogel poprej za gotovo ozdraviti, potem postane on poznan in slaven po celem svetu kjer On je dospel do tega, da se bolnika s tako bolezen sedaj zamore ozdraviti. Naši zdravniki imajo za vsako bolezen posebno in stanovitno zdravilo, kjer ta zdravila so pripravljena točno po predpisu jednega velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našemu l>#3iiikn. Te zdravila po sistemu OROSI so čisti in naturalni kateri fo pripravljeni iz raznih rastlin, zeleniav, korenin in vee drugih tvariu ter se rabijo po vsili državnih bolnišnicah in posebno v slučaju vojske. Turai bolniki kateri rabijo CROSI zdravila morajo vedit da so te zdravila najbolji in naj bolj gotovi zdravili kjer so že bili popreje poskušeni nad ljudmi ko so bili bolni in pri katerih so se pokazale te zdravila vedno za naj boljša in iz naj večjim uspehom. * * Vsim bolnikom sted :če na znanje! * * naša poštena in nep03ita ponudba. er smo gotovi tla naSa zdravila v vsaki Ijoli zni pomagajo, Vam moremo za gotovo obljubiti sledeče: Ako se Vi pet dni poslej to ste dobili našo zdravila ne čutite bolje, in ne opazite t[ i Vam naši zdravili hočejo pomagati, pošlite nam jih po expressu plačano s dovoljenjem pregledan j a in ako niste porabili od njih več od jedne tretinje, Vam hočemo povrniti brez kakšne okolnosti Vaši denar katerega ste nam dali nazaj. To Vam garantirajo: Po celem svetu slavni profesorji Dr. ROOF, Dr. SG^fl in Or. KNSGfiT! ALI VAM MORE KE00 DRUGI TO OBLJUBITI? 1ST;! SAMO TISTI. KATERI JE GOTOV DA VAM MORE POMAGATI. Vidite, vprašal te in prepričajte se sami, posebno tisti kateri so v New Vorku. ne dajemo v. časopise 1 ižuivo j isuia s podpisom od ljudi katerih šo ni. Vi k?>t< ri s'-rvv; ?to v Now Yorku poznate gotovo gospoda ITudira, samo pišite na njega ali ga pa vprašajte osebno. Berite kakšno pismo nam je dal. Velecenjeni zdravniki od cAMZruCA-EUROPE COMXANIJE v N^w Yopfcu. Veleučeni gospod ! Prav navdušen sem oil Yii5e zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v Kev Yorka. fe^^rrtfliliirlJimma I nfffc « ^^^' ► V Rojakom r«"3 naznanjam, da j." za tainošnji okraj moj edini pooblaščeni zastopniK za vse posle JAKOB Z 4824 Blackberry Alleys Pittsburg, Pa. J Uradne ure: vsak dan od do £8. ure, ter olj sobotah do JI 8. ure zvečer. > Auj^&hol. gi. ufpH priputueam. r Frank Sakser. i p^p- n ■■ g^i mmfJU' »i MARKO KOFALT, 249|So. Front St.,f STEELTON, F>A. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. A\r*. Marko KZofalt: je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. ^mmmmhkibii I ■»■imi—II MI I —, ^ Transallantique. |Francoska parobrodna družba.| DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE* F»OSTIVI PARINIlCf SO s < "La Provence" na dva vijaka........ \ "La Savoie" „ „ „ ........ "La Lorraine" ,, ,, „ ........ "LaTouraine" ,, „ ,, ..... "L'Apuitaine" „ „ ......... "La Bretange" ...................... "La Chamqagne" ................... *'La Gascogne"............ ......... .......14,200 ton, 30,000 konjskih moči. .......12,000 „ 25,000 „ .......12,000 „ 25,000 .......10,000 „ 12,000 ■.......10,000 „ 10,(KO .......M00 „ V.IHK) .......8,«'00 „ 9,000 ....... 8.0' »0 „ 9,000 ,, „ Glavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ol» čftrtkili oh 10. uri dopolndne iz pristanišča fit. 4 2 North hirer, ob Morton St., N.Y. La Bretagne •LA SAVOIE La Gascogne •LA PROVENCE La Bretague 7. lebr. 1907 *LA SAVOIE 14. teb. 1906 *LA TOURAINE 21. feb. 1907. La GaseogTie 28. febr. 1907. *LA PROVENCE 7. marca 1907. *LA LORRAINE 14. marca 1907. 21. marca 1907. 23. marca 1907. 23. marca, 1907. 4. apr. 1907. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. JVI« w„ Kozminski, generalni agent za zapp.d. 71 Deaborn St., Chicago, III. CUNARD PARIVIKI PLUJEJO IVI H TRSTOM, REKO p J,' yRfJk PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PRfiSTOIl \A KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA R \ ZRE DA. odpluje iz New Yorka dne 5 marca. odpluje iz New Yorka dne 12. marca. » CABPATHIA odpluje iz New Yorka dne 26. marca. • v SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vi. Jaka. n parniki so naprav jeni po najnovejšem kroj i in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan iti mizi postrež na. * Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agent je in The Cnnard Steamship Co., Ltd., BOSTON i '[MINNEAPOLIS: CHICAGO t State St- Guaranty Building. Dearborn St. STATE ST., NEW YORK.