} qO o o o 5 o o o o ° 0° o o o 0 o ° ° o 0& o O o000 O 0 o ^ O 0 0 0 °*o O O 0 O 0 o 5 o° O o o O O 0 m\[ oz o o t> o o o o o LETNIK XXIV ŠTEVILKA 2 Ulil ■ Il UBI BUI I ■ I ■■ Šolsko glasilo 37.014.77 ISKRE Iskre : < glasilo vipavskih g inv.št:K / 15760 Voščilo Veselite se vstalega Kristusa. Dobri Bog je dal samega sebe za nas, da bi prinesel radost prav v naše duše. V Betlehemu je angel rekel "veselje”. V svojem življenju je hotel Kristus deliti svoje veselje z apostoli, ”da bo moje veselje v vas”. Veselje je bilo geslo prvih kristjanov. Kolikokrat je sveti Pavel ponovil: "Veselite se vedno v Gospodu, ponovno vam pravim veselite se!” (Flp 4,4). V zahvalo za veliko milost krsta reče duhovnik novokrščenim: "Z veseljem služite Cerkvi.” Veselje pri služenju Bogu in dušam ni le stvar temperamenta. Vedno je težko - še toliko globlji razlog za naše prizadevanje pridobiti si veselje in omogočiti, da bo rastlo v naših srcih. Mati Terezija 1 Kazalo Voščilo......................... Urednikova beseda .............. "Verujem, pomagaj moji neveri” Ali sem res poklican?........... Pred Teboj, Gospod! ............ Mogočen in dober................ Umor nebogljenega .............. Življenje....................... Mati............................ 0 materi........................ Resnično, vstal je.............. Sveta velika noč................ Dom............................. Resnica o resnici, ki boli...... Križev pot...................... Romanje na Sveto goro........... Spoznal sem Kelte............... Pri vlivanju zvonov ............ Ob materinskem dnevu............ Glasba! Naša radost ali poguba? AIDS v sedanjem svetu........... Za božjim klicem ............... Glasbeni kviz................... Skrita križanka................. Ali veste, da................... 1 3 4 6 7 8 10 11 11 12 14 17 19 20 22 28 29 31 33 35 41 44 48 50 52 Urednikova beseda V rokah držite drugo številko Isker, v kateri vam prinašamo veselo oznanilo našega odrešenja - velike noči. Nekaj prispevkov, ki so bili tokrat zbrani s precej večjim naporom kot prejšnjič, govori o razmišljanju in pomenu velike noči v našem življenju. Svojo usmeritev smo tokrat razširili na širše področje našega življenja; članki govorijo o sodobni glasbi, AIDS-u ... Na srednjih straneh boste našli križev pot, ki je primeren vir za osebno razmišljanje, čeprav je izšel malo prekasno. Vsebina pa je vedno aktualna. S tem snopičem se za letošnje šolske leto od vas poslavljamo. Še ena generacija vipavskih semeniščnikov bo odšla skozi ta tolikokrat prestopljena semeniška vrata. Tokrat bom samo eden, vendar upajmo da se bo stanje v prihodnosti spremenilo na boljše. Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem, ki so mi v teh štirih letih pomagali v mojem napredovanju tako v znanju kot tudi duhovni rasti. Človeške besede so večkrat prešibke in z njimi ne moremo prav izraziti našega razpoloženja. Vendar naj zadostuje skromen: Vsem, ki mi sledijo, pa želim še veliko veselih in srečnih dni v skupnem sožitju s svojimi brati v duhu. ” Hvala.” fa TÓ 3 "Verujem, pomagaj moji neveri” Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina ... Vsakdo je stopil na pot kristjana s temi besedami, prepričan, da njegova vera nikoli ne bo zašla v "težave" in da bo vedno tako goreča kot tisti dan, koje zajokal zaradi blagoslovljene vode. Nekako od šestega pa do desetega leta starosti sem v cerkev hodila pač zato, ker je bilo treba. Z Bogom nisem čutila nobene posebne povezave. Lahko bi celo rekla, da mi je bila vera od časa do časa v breme, pa čeprav me ni bilo treba priganjati k maši. Z leti pa sem spoznala, da je vera nekaj lepega in čudovitega ne pa samo tisti stavek, ko te kdo slučajno vpraša: "Si veren?”, ti pa mu brez obotavljanja odgovoriš: "Ja.” Nikoli se ne poglobiš v besedo vera, ki ima lahko več pomenov. V skromnem pomenu besede lahko veruješ človeku, samemu sebi, da nekaj zmoreš in končno Bogu, ki je najvišji med najvišjimi. S tem ko sem začela vero drugače sprejemati, sem tudi več molila in več hodila v cerkev. Problem pa je nastal tu: kako deliti vero in dobroto tudi drugim, saj je to delo vsakega kristjana. Prvo kar je bilo, je bilo to, da sem šla z veseljem v cerkveni pevski zbor in k mladinskemu nauku, kjer sem se seznanjala še z vero z drugačne plati. Prišla pa je tudi puberteta, ki je najbolj občutljivo obdobje za mlade na vseh področjih, tako tudi v veri. Vedno manj sem molila in po glavi so se mi sprehajali dvomi: "Kaj pa če vse to ni res, ... , čudeži ne obstajajo ...” Zvečer preden sem šla spat, sem na hitro zdrdrala par molitvic, ne da bi se sploh poglobila v pomen teh besed. Pa tudi družba me je postavljala v dvome. In prav gotovo tudi koga drugega izmed nas. Ponavadi se začne tako: "Kaj boš ti, ki hodiš v cerkev molit vsak dan, kot da se ti bo Bog prikazal.” Ali celo: "Spet ena cerkvena miš.” Nekaj časa to lahko poslušaš, potem pa ti nekako presede in začneš vračati z drugimi žaljivkami. Pri tem se sploh ne zavedaš, kaj pomeni vera. "Ljubi svoje sovražnike in ne vračaj nazaj.” 4 mmEt Vero je še posebno v teh letih zelo težko držati pokonci”, pomisliš. "Ah, kaj bom šel v cerkev, ko je pa tako 'fajn' oddaja po televiziji.” Ko nisem veš pravilno molila, pravilno opravljala cerkvenih dolžnosti, sem včasih začutila tudi nekakšno zaskrbljenost, preplašenost, negotovost ... , ki so prav gotovo posledica premajhne vere. Ko pa sem videla da tako ne boš več naprej, sem sklenila: Kaj bi se ozirala na druge, ko pa imam samo eno življenje in en velik dar. Biti božji otrok, ki vedno hodi po pravi poti. Da pa sem začela živeti bolj v veri, mi je pomagal stavek, ki si ga bom vedno zapomnila: ”0b smrti bomo spoznali, da smo premalo ljubili Boga.” Ali sem res poklican? Kako težko mi je, Gospod. Dolgi dnevi, dolge noči premetavanja. Neodgovorjena vprašanja me vedno bolj tlačijo. Iščem in iščem vendar zaman. Pot duhovništva se mi zdi težka, a vendar mi nekaj govori, da sem na pravi poti. Poti je več, ali je res pot duhovništva prava zame? Gospod, to vpašanje si zastavljam vedno znova. Toda nekaj vem: pri vsem tem naj se zgodi tvoja volja. Zato te prosim, Gospod, povej mi odgovor in ga vsidraj v mojo dušo. Le tako bom res vesel svoje odločitve in bom življenje oblikoval po tebi, ki si prava pot, resnica in življenje. iDs-mrn Pred Teboj, Gospod! Noč. V tišino kapele odmevajo zadnje spiritualove besede. Na zemljo lega mir, božji mir, ki se skuša naseliti v naša srca. Vendar smo preotopeli in ga ne znamo sprejeti. To se jasno kaže v naši neposredni bližini. Tudi mi sami nismo obvarovani pred to pomanjkljivostjo. Naše življenje je polno nemira, iskanja - ravno zaradi neodprtosti srca in nesvobodnega duha. Zato je ta večerni trenutek kot nalašč zato, da obnovim svojo povezanost s Teboj, da priznam in se pokesam svojih premnogih napak. Premislek o današnjem dnevu pokaže, kako slaboten sem. Mnoge želje so ostale neizpolnjene, mnoge obljube neudejanjene, mnoga pričakovanja neuresničena. Najhuje pa je, da sem nezvest Tebi. Odlašal sem pogovor s Teboj od prvih jutranjih ur dalje. Hočem te na hitro odpraviti. Vendar si vztrajen in ponovno trkaš in me kličeš. Slišim te, toda prepoln sem samega sebe, da bi se ti mogel odpreti. Čas teče in moram oditi iz kapele. Še en dan bo ostal neizpolnjena posoda. Morda Ti bom posvetil prav zadnje trenutke pred spanjem. Toda velja naj ti zahvala za milost pepelnice in vzklika, ki nam pomaga, da se spreobrnemo: "Spreobrni se in veruj evangeliju.” v Mogočen in dober Nekateri, predvsem mladi, hočejo vedeti, kakšen je Bog. Gledajo oblake in si mislijo: "Oblak je božji prestol." Včasih sem si tudi jaz predstavljal Boga tako, da Bog zjutraj pomaga škrjančkom, da se dvigajo v jutro. Ko sem ležal ob potoku, sem si mislil: "Šumenje vode je božji glas.” Ko se je nedelja zlato svetila pod sinjim nebom, sem si rekel: "Bog nas ima tako rad, da je naredil na nebu špranjo. Skoznjo priteka nekaj nebeške luči." Še veliko predstav sem imel, ko sem bil še mlajši. Če je ponoči privršalo neurje, nisem mogel zdržati v postelji. Na tihem sem vstal, se splazil k oknu in se poln strahu tresel pred grmečim Bogom. Njegov glas je bil prodoren in preteč. Ko sem spet legel v posteljo, je bilo moje srce tako polno božjega strahu, da sem še zjutraj, ko sem se zbudil, prestrašeno mežikal. A ko sem stopil ven, se mije Bog spet zdel prijazen in dober; poslušal sem petje ptic in melodijo zvonov srce se mi je kar topilo od sreče. Pogledal sem v nebo, videl jasno modrino in zazdelo se mi je, da je Bog iz ljubezni do nas razgrnil svoj sinji plašč. Sedaj, ko sem malo odrastel,se mi zdi zdi tisto doživljanje skoraj pogansko, ampak dolgo nisem vedel česa naj se kot majhen otrok oprijemam. Tedaj se mi je nenadoma zasvetilo: če bi bil Bog Bog groma in bliska, potem ne bi prišel k nam kakor dober človek. Njegov ljubljeni Sin Jezus je osamljene tolažil in bolne ozdravljal. Spoznal sem, da je človekoljuben Bog in ne Bog groma in bliska. Zazdelo se mije, da bi najrajši vzdignil roke k njemu in zavpil: "Vse hočem storiti, kar želiš, Ti dobri, človekoljubni Bog!” Če bi se zbrali vsi pripovedniki tega sveta, da bi govorili o Bogu, bi lahko pripovedovali do onemoglosti in bi jim nič več ne prišlo na pamet - pa bi celo tedaj skoraj nič ne povedali o Bogu. 8 BSKRE' Vse, kar je na zemlji in v ljudeh najboljšega in najbolj razveseljivega, prihaja od Boga; Boga samega pa kljub temu ne bomo videli. Šele na koncu življenja, te bomo smeli v nebesa, bomo imeli spoznanje o Bogu, torej bomo z Bogom sklenjeni. Dotlej si lahko le ogledujemo njegov svet. Če to delamo natančno, bomo v njem odkrili nekaj božje moči in sijajnega bogastva. Do tedaj pa moramo opazovati tudi ljudi, ko odkrivamo, da so drug do drugega dobri in ko odkrijemo, da drug drugega razveseljujejo, moramo v vsem tem gledati blesk božje ljubezni. S tem Bog razsveseljuje ljudi. Noben človek ti ne more povedati, kakšen je Bog. Vendar je vsa lepota, ki si jo moremo zamisliti, odsev božje lepote. Ne poskušajmo ga opisati, ker to ni mogoče. Ne čudimo se, da Bog ni čisto skrit. Tedaj se mu zahvalimo, da se nam je razodel. Umor nebogljenega Kako lahko trdi kar 71% Slovencev, da so katoličani, če pa ti isti ljudje ubijajo in dovoljujejo drugim, da lahko ubijajo? Govorim namreč o splavu. Je mogoče, da se tako velika masa ljudi ne bi mogla upreti zakonu. Pa saj to sploh ne bi bilo potrebno, če bi teh 71% Slovencev živelo res po zapovedih, ki jih postavlja Cerkev. Gotovo ni splav prisoten samo pri tistih 29% ljudi, kajti, če bi to veljalo, bi bilo število splavov gotovo veliko, veliko manjše. Mogoče pa so med tistimi 29% ljudje, ki nasprotujejo splavu, seveda ne vsi, povsod so izjeme. Isto je tudi pri 71% "vernikov”. Toda z vztrajanjem tistih, ki želijo življenje, bi se dalo mogoče tudi to rešiti. Kar zmrazilo me je, ko sem videla, kako so žene protestirale pred skupščino. Prepričana sem, da so bile med njimi tudi tiste iz 71%. Imajo te žene sploh vest? Še bolj pa se človek zgrozi, ko vidi jokajočo ženo, ki ne more imeti otroka, ali pa mater, ki je naredila splav, a ji je pozneje žal in si ob pogledu na sosedovega dojenčka želi otroka nazaj. Koliko gorja lahko povzroči en nepremišljeno sprejet zakon! Slovenci izumiramo, nataliteta se manjša, mortaliteta narašča, poslanci v skupščini pa ne znajo zategniti vozla čez vse to. Mogoče bi to znal narediti tisti nerojeni otrok. IBS-KfBEi Življenje ŽIVLJENJE vzklilo je, razvija se, tako majhno je tako brez moči, toda to življenje je čisto, brez vsake sence zlobe. Življenje vzklilo je Mati Vprašal boš: "Kdo si in kje si doma?” jam, ko prvič svojo dlan odpiram in zapiram, ko se v ženinem telesu dam nositi vem,da do mene mora kaj čutiti, saj je — zamisli si — prenehala celo kaditi! Četudi m zavrže takoj ko se rodim, ji teh nekaj mesecev nikoli ne pozabim! Nasprotno — celo obljubim, kot njen branilec ji bom ob smrtni uri. razvi... - STOP! Samo še sekunda in KONEC je. Človek sem. Izpod srca prihaja beseda ta. Ko rastem in se razvi- li O materi Rad bi povedal nekaj misli o materah, njihovem poslanstvu in njihovih dolžnostih^saj se mi zdi, daje pri nekaterih vodilnih Slovencih zamrl čut o pomembnosti materinstva. Mati ni vsaka zenska, vsako dekle, mati ne more biti moški. To je poslanstvo, ki se ga premalo zavedamo. Prava mati je tista ženska, ki ima otroka, toda tudi to še ni dovolj. Tega otroka mora vzgajati v ljubezni in zavesti, da je to božji dar in sad ljubezni. Prav zato so matere neprecenljiv zaklad, zaradi ljubezni, ki jo lahko izkazujejo le one. Najlepše bo rekel o materi otrok: "Matije moje življenje." Poleg matere je tudi oče, ki ne sme manjkati, vendar ga v ljubezni prekaša vsaka dobra mati. Da, matere so nam dale življenje. Tudi tistim so ga dale, ki so sedaj, v teh razmerah, proti spoštovanju materinstva. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v slovenski skupščini, koje med razpravo o materinstvu neki poslanec "ozmerjal” zagovornika materinstva s "fašistom”. Kje je tukaj slovenski čut za mater? Materino poslanstvo in prva naloga je skrb za otroka. Za vsakega otroka, tudi za nerojenega. Tu pa se pokaže problematika splava. Kaj se dogaja v materi (bodoči?), ko se odloči za splav. Zagotovo vse drugo prihaja na površje bolj, kot pa ljubezen. Tudi nerojeni otrok je živo bitje in ima pravico do življenja. Matere se splava kesajo in poleg telesnih so še hujše duševne. Tako mater lahko spremlja občutek o umoru, ki je resničen. Zatorej je ljubezen pomembna že na začetku. Ta ljubezen pa se izkazuje na otroku tudi skozi vsa leta njegovega življenja. Ko otrok zapusti mater, se vedno znova vrača k njej in jim poskuša vračati ljubezen. In to je glavno poslanstvo matere: ljubezen do otroka. Ljubezen pa ni samo poslanstvo, ljubezen je tudi dolžnost. Za mater je pomembno, da otroka podpira, tako moralno, kot tudi 12 v WSWB fizično in psihično. Morala in zgled matere sta pri otroku vidna vse življenje. Otrok, ki ima dober zgled od matere, daje ta zgled tudi ostalim. Zatorej vsi Slovenci, Slovenke, mladi in stari; naj se v vas prebudi čut o materah, njihovi pomembnosti tako v družbi kot v družini. One so tiste, ki so nas vzgojile, zaradi njih sploh obstajamo. crt Resnično, vstal je Zgodaj zjutraj nad Jeruzalemom. Žene gredo po cesti: Mar- ija Magdalena, Marija, mati Jakobova, Saloma. V rokah nosijo dišave, da bi umrlega Jezusa mazilile. Žalost prebiva v njih srcih. Toda grob zapira težak kamen. Kdo ga bo odvalil, se sprašujejo. Pridejo na vrt, kjer je grob. In glej! Kamenje odvaljen, grob odprt. Strah in groza. Magdalena vzklikne: ”Vstal je!”. Brez pomišljanja teče povedat učencem. Ostale žene omahujejo. Pred seboj zagledajo angela. Reče jim: "Ne bojte se. Jezusa iščete, Križanega. Ni ga tukaj. Vstal je, kakor je rekel. Pojdite in to povejte njegovim učencem in Petru!” Svetli se ... Hiša v Jeruzalemu. V ospredju Peter in Janez. Žalostna sta. Boli ju ta jutranja luč, ki jima zopet budi v duši bolest. Bolest Janezu, ki ne more pozabiti zadnjega pogleda Gospoda na križu. Bolest v Petrovi duši, ki jo je zbudil Učenikov pogled kot odgovor na zatajitev. "Odprite!” Ženski glas. Vstopi Marija Magdalena. "Grob je prazen. Vstal je!” Tekla sta Peter in Janez, oba hkrati. Mlajši, Janez je prehitel Petra in prišel prvi k grobu. Vendar ni vstopil. Tedaj je prišel Peter in je vstopil. Videl je povoje na tleh, prtič je bil posebej, zvit na . drugem mestu. Grob je bil prazen. GOSPOD ŽIVI! Tempeljsko dvorišče. Veliki duhovnik se pripravlja na jutranjo daritev. Sijaj na njegovem obrazu. 'Ha, sedaj bo mir v Jahvetovi deželi. Končno smo mi poglavarji premagali Nazarejca. Tam zunaj leži na Golgotskem griču, težak kamen zapira njegov grob in rimski vojaki ga čuvajo. Res, da so poganski psi, vendar to uslugo Izrael rad sprejme od njih. Stražijo našega največjega sovražnika.' iv ih 14 mwEi Tedaj vstopi tempeljski služabnik. "Učenik! Legionar želi nujno govoriti z vami!” Rimski vojak stoji pred starcem ves bled in prestrašen. ” Rabi, mrtvak, Nazarečan, ki smo ga stražili na Golgoti, se je vrnil v življenje. Ni ga več v grobu!" Obraz velikega duhovnika se spremeni. Nič več ni tako sijal. "Se je vrnil v življenje? Ga ni več v grobu?" Vrt Jožefa Arimatejca. Marija stoji tam, vase pogreznjena. Joka. Ona namreč ni videla angela in ni slišala njegovega sporočila. Zdaj stoji pred praznim grobom. - Pa če Gospod ni vstal? Morda je kdo motil pokoj božjega pokojnika?... Kdo stoji tam? Vrtnar bo. Mož pristopi in jo vpraša: "Žena kaj jokaš?” "Vzeli so mojega Gospoda in ne vem, kam so ga položili!” Vsa zmedena ga ogovori z gospodom; misli pač samo na svojega Gospoda. "Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga dal. Jaz ga bom vzela!" Vrtnar - Jezus - ji reče: "Marija!" Ona ga spozna: " Moj Učenik!" Večer istega dne. Dvorana zadnje večerje. Nekdo močno potrka. Vrata se odpro. Vstopita dva učenca, vsa zasopla. "Gospoda sva videla, govorila sva z njim. Z njim sva šla v Emavs. Po poti so bile najine oči zadržane, da ga nisva spoznala. Šele pri večerji v Emavsu sva ga spoznala po lomljenju kruha...” Še govorita in vstopi Peter. Na obrazu se vidi skrivnosten sijaj. "Učenik je res vstal. Tudi meni, ki sem ga zatajil, seje prikazal in govoril z mano.” Tedaj stoji pred njimi - On sam! 0, saj ni! Prikazen je. Duri so zaklenjene! Duh je! Kajti vznemirili so se in strah jih je spreletel. "Poglejte moje roke in noge, da sem jaz sam!” Res, on bo. Pa saj ni mogoče! "Potipljite me in poglejte! Duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.” Kdo naj verjame! "Imate tu kaj jesti?” Dali so mu in je jedel. Resnično je On, Učenik! Med nami je! Kaj bo zdaj povedal? Kaj bo rekel? Skloni se med učence, vanje dihne in reče: "Mir vam bodi! Kakor je mene Oče poslal, tako jaz vas pošljem. Komur grehe odpustite, so jim odpuščeni, komur jih zadržite, so jim zadržani. Vedite pa, da sem jaz z vami do konca sveta!” Sveta velika noč >ta Spokojno so sevale zvezde nad Kalvarijo, kjer je počivalo truplo Božjega Zveličarja. Slišati je bilo le govorjenje rimskih vojakov, ki so bili na straži ob zapečatenem grobu. Tudi judovski voditelji, ki so dali Jezusa pribiti na križ, so se pomirili od dogodkov velikega petka. Takrat se je namreč zemlja tresla, skale pokale, celo sonce si je prikrilo svoje obličje. Prepričani so bili, da so se za vedno znebili hudičevega čudodelca. A s smrtjo Nazarečana za nas pomembnega dogodka še ni bilo konec. Veliki petek je bil šele začetek. Tudi drugi dan je minil mirno. Ob svitu tretjega dne pa je bil vrh tega dogodka. Zemlja se je sunkoma tresla. Nad Jezusovim grobom je nastala mogočna svetloba, znanilka zlate zarje velikonočnega jutra. Tisti, ki je pred tremi dnevi v največjem ponižanju umiral na križu, je vstal poveličan iz zaprtega groba.Smrt in pekel je premagal, obdaja ga nebeški svit, aleluja, aleluja! Pomen Kristusovega vstajenja S svojim vstajenjem je Kristus potrdil in izpolnil vse mesijanske prerokbe, pa tudi lastno prerokbo, da bo tretji dan vstal od smrti. Kristusovo vstajenje je zato osnovna resnica in temelj naše vere. S svojim vstajenjem je Jezus dokazal svoje božanstvo in izpričal svoje poslanstvo. Judovski voditelji so takoj spoznali važnost tega dogodka. Zato so zahtevali od Pilata, da zastraži Jezusov grob. Po Jezusovem vstajenju so pa lagali, da so Kristusovi učenci odnesli njegovo truplo. Jalovo je bilo njih početje. In enako tudi tistih, ki skozi stoletja hoteli spodbiti Jezusovo vstajenje. Vemo, da seje po vstajenju ponovno prikazal svojim učencem. £ 17 Z njimi je jedel in pil. Nevernemu Tomažu je dal otipati svoje rane. Zdi se, da je Jezus namenoma podal toliko dokazov o svojem vstajenju. S tem bi bil v resnici izključen vsak dvom. Kristusovo vstajenje ni samo poveličanje njegove človeške narave, ampak tudi poroštvo našega vstajenja. Vera v njegovo vstajenje je temelj našega veselega upanja, da bomo nekoč s Kristusom poveličani vstali. S svojim vstajenjem je Jezus dokazal moč življenja nad smrtjo. To nas krepi in nam daje pogum. S tem verujemo, da bomo nekoč deležni večnega življenja. V sebi nosimo upanje, da bomo tudi mi s Kristusom vstali in bili deležni božjega kraljestva. Zato nas Cerkev poziva k veselemu upanju. Z apostolom Pavlom nam kliče: ”Če ste vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus sedeč na božji desnici. Hrepenite po tem, kar je zgoraj, ne po tem, kar je na zemlji. Zakaj umrli ste in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu. Ko se bo prikazal Kristus, vaše življenje, tedaj se boste tudi vi prikazali z njim v slavi.” (Kol 3, 1 - 4) Poroštvo našega vstajenja a 18 Dom Dom je beseda, ki mi pomeni več kot katera druga. Iz nje izžareva nekaj velikega, za kar je vsaka beseda premajhna, da bi lahko z njo to povedal. Dom mi daje ljubezen in ta ljubezen je nekaj posebnega. Iz nje izhaja mamina ljubezen, ki je nekaj tako velikega, nekaj tako enkratnega ... Ko sem šel še kot otrok večkrat z mamo k sorodnikom, sem bil vedno rajši pri njih, kajti tam je bilo vse drugače, kot pri nas doma. Vedno sem se čudil, zakaj gremo tako hitro domov, saj sem se že naveličal biti doma. Nisem še razumel in nisem še znal sprejeti ljubezni domačega ognjišča. Vendar zdaj, moj preljubi dom, vem, vem, kaj pomeni biti dolgo časa proč od tebe, proč od mojih najdražjih. Zatorej vedi ti in vsi kateri so v tvojem zavetju ne bom vas pozabil: zapisani ste v mojem srcu. /b Resnica o resnici, ki boli Meseca oktobra smo začeli študirati dramsko igrico, ki govori o življenju otrok v Braziliji. Pa ne otrok z življenjem, vrednim človeka, temveč z življenjem polnim bolečin, ponižanj in strahu pred novim dnem. Te zgodbe ni napisal scenarist, ki bi hotel s tem pokazati svojo zaskrbljenost zaradi tega perečega problema sodobnega časa, ampak jo je iz življenja "prepisal” realni opazovalec. Igrica naj bi bila igrana v najveselejšem delu leta: pred božičem. Marsikdo bi lahko pomislil, da je bila naša izbira slaba, kajti ob božiču bi morali misliti le na lepe in vesele stvari. Toda ravno v tem času morajo biti naša srca odprta tudi za temnejšo stran resnice, za nesrečo naših bližnjih, ki si jo tako odlično prikrivamo in pogledamo proč vsakič, ko bi morali pomagati. K sodelovanju so nas, dekleta iz 1. letnika, povabili fantje iz 3. letnika. Seveda smo bile takoj navdušene, zato smo začeli z vajami. Kot mentor pa se nam je prijazno odzvala prof. Tatjana Božič. Vaje smo imeli enkrat tedensko. V začetku je kazalo, da tega ne bomo izpeljali solidno do konca. Vendar smo že po nekaj vajah, polnih smeha in zadreg, premagali sram in že so se začeli kazati prvi rezultati. Vsaka vaja je bila bolj popolna, vsak stavek bolj izbrušen. Da bi bil učinek večji in pretreslivejši, smo določenim scenam dodali še primerne glasbene vložke. Končno je prišla tako pričakovana božičnica. S stopnjevanjem vzdušja je naraščala tudi naša trema. Toda tik pred nastopom je tudi ta izginila. Prvi je prebil led Roman - kot povezovalec. Njegova naloga je bilo hladno komentiranje dogodkov, oziroma prizorov.Zgodba se začne v enem izmed brazilskih velemest, kjer se znajde deček po imenu Bocanueva (Tomaž). S podeželja je pobegnil v mesto misleč, da se mu bo tu rezal boljši kos kruha. Namesto naročja in življenjske topline, pa mu je mesto ponudilo sive zidove, 20 pitsmEi vroč asfalt in brezbrižne obraze. Edino zavetišče in toplo besedo je našel in si delil z otroki s ceste, ki so se preživljali s sumljivimi posli: pred zanemarjenim barom sreča China (Mitja M.); ki ga povabi v bar, Monabierta (Tanja) pa mu ponudi sendvič in kavo. Nakazano je bilo, da ji mora kasneje te usluge plačati z ljubeznijo. Zatem gresta na ulični vogal, kjer spozna še ostale člane skupine: Lagarta (Tone), Loca (Mitja V.), Tuerto (Nataša). Preden zaspijo, mu Tuerta izpove zgodbo svojega bednega življenja. Da bi mu prijatelji pomagali preživeti, ga Chino predstavi še enemu članu skupine - Ringu (Albert), ki mu pokaže kako si lahko "pridobiš” tuj denar. Novincu to ne uspe in mu ni všeč, zato se na vse pretege trudi dokazati, da se lahko preživlja na pošten način, vendar mora na koncu priznati, da za take kot je on v mestu, na vsem svetu ni prostora, razumevanja, ljubezni družine. Tako so lahko gledalci skozi zgodbo spoznali na žalost edini način preživetja otrok s ceste. Celo tisti, ki so plačani, da skrbijo zanje jim brezbrižno obračajo hrbet. Ob tem se ti kar samo ponuja vprašanje, ali imajo ti hladnokrvni, surovi ljudje sploh dušo. Svojo gnusobo pa še stopnjujejo, ko pred javnostjo kažejo zlagano stran te resnice: ravnateljica zavoda za mladino (Irena) na konferenci za tisk neosnovano hvali novinarju (Jurij) brezhibnost socialnega skrbstva in tako zavaja šfeo javnost. Na koncu se mora Bocanueva sprijazniti s tem, kar so mu njegovi novi prijatelji že povedali. Svojo bodočnost pa zida v srcu, v katerem je še dovolj upanja in ljubezni do Tuerte, ki ima za seboj tudi izkušnjo splava. Zgodba nima srečnega konca. Povezovalec nas sprašuje: " Kdo lahko naredi konec za našo igro, lep, upanja poln konec?" To nam da misliti. Ali bo kdo kdaj kaj storil zanje? Ali bo rešitev vedno le v pomilovalnih besedah? Kdaj se bodo ljudje zbudili in rešili te zavržene OTROKE? Bom jaz prepoznala reveža, ki ga bom "jutri” srečala? Mu bom znala pomagati? 21 Križev pot 1. Jezusa obsodijo na smrt " Moje ljudstvo, kaj sem storil, da sem si zaslužil vaše sovraštvo?” Stojim razbičan, pretolčen in krvav v tišini svoje osebne odločitve. Med množico iščem z očmi prijatelje. Nobenega ni.” Pohabljeni,kruljavi in slepi, ki sem vas ozdravil, kje ste v tej hrupni, razdraženi množici, ki terja mojo smrt? Boljše je ostati tiho, kakor govoriti, potem pa obžalovati. Jezus prebiva v tišini srca, kjer kraljujeta pravičnost in ljubezen. 2. Jezus nese svoj križ Krvoločni vojaki me vodijo proč. Nesti moram križ na Golgoto. Lesen tram, ki nosi težo greha, je na mojih slabotnih, krvavečih ramah. Z veseljem bom vztrajal ter nesel križ ljubezni in odpuščanja, samo, da bi me vzljubili. Križ je oblikovan in pomerjen za vsakega posebej glede na njegove moči in sposobnosti. 3. Jezus pade prvič Z vsakim korakom sem slabotnejši. Zgrudim se na tla in zopet se odprejo rane na mojih kolenih. Surovi, podivjani vojaki terjajo mojo kri. Porivajo me, brcajo in bičajo ter me silijo naprej. Drhal tuli, vrešči in se roga moji nemoči. Nikogar ni, ki bi mi ponudil roko v pomoč. Zaradi človeške slabosti padamo. Ko skesani ponovno vstanemo, se v moči odpuščanja vrnemo k ljubečemu in usmiljenemu Bogu. 22 kDSftREh 4. Jezus sreča svojo Mater Vidim Mater, prvo ženo v množici. Gledam jo z očmi, polnimi bolečine. "Mati, nočem, da gledaš mene, svojega sina, v tako bednem stanju. Ti si moja Mati in materino srce se nikoli ne more ločiti od svojega otroka. Ljubezen je močnejša od smrti." Marija, naša duhovna Mati nas silno ljubi. Posnemanje njene ljubezni in potrpežljivega trpljenja nas zbližuje z njenim Sinom. 5. Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi križ Simon, vem, da si med množico, ker si pravkar prišel s polja. Pomagaj mi ! Ti pa se braniš.Upira se ti, da bi pomagal obsojencu. To je zate ponižujoče in pod tvojo častjo. Pridi, Simon, premagaj svojo človeško naravo, bodi mož in mi pomagaj nesti breme. To bo spremenilo tvoje življenje. Poskusi. Karkoli želite, da storijo drugi vam, storite tudi vi njim v ljubezni do Jezusa , brez misli na plačilo ali zahvalo. Glejte Jezusa v vsakem človeku. 6. Veronika obriše Jezusu obraz Ljubeča Veronika kljubuje predrzni množici; prerine se skozi gručo vojakov, da bi se mi približala. Sprevod se ustavi. Ne drznejo si udariti žene. Na videz sva sama. Med rimskimi vojaki si me upaš tolažiti in mi brisati umazani, krvavi obraz s prtom. Veronika, pogumna in sočutna, dobila boš svoje plačilo. Poglej prt. USMILJENJE, LJUBEZEN, SKRB. Kar storiš za druge, storiš za Jezusa, naj bo to podarjen kozarec vode, prijaznost, podla opazka, obisk ali molitev. Crr 7. Jezus pade drugič "Oklepam se Simona. "Vojaki mislijo, da bom umrl tu, sredi ulice. Toda ne smem. Moja ura še ni prišla, izdihnil bom na križu. Moja človeška narava je skrajno oslabljena. Kako težki postajajo koraki. Ostani z menoj, Simon, ne izgubi zaupanja. " Zopet padam. Človeška narava pogosto doživlja padce in vzpone. Bodimo pogumni in vztrajni! Jezus je prišel, da reši grešnike in slabotne. Zaupajmo v njegovo usmiljenje. 8. Jeruzalemske žene jočejo "Simon, vidiš žene, ki stojijo ob strani množice in naju gledajo ? Da, vedno bodo poleg, verne žene, ki bodo sočutno, jokajoč hodile zamenoj. "Ustavi se, Simon. Govoriti moram z ženami in jim razložiti, naj ne jočejo zaradi mene. Jaz bom kmalu pri Očetu v slavi, one pa morajo biti pogumne in še vztrajati. Svet, kakršnega poznamo, se bo spremenil v ruševine. Sedaj je čas za jok in žalovanje, da se spokorimo in poboljšamo. Blaženost je namreč vrednejša kot tozemsko življenje. 9. Jezus pade tretjič Skoraj na cilju sem že. Toda Kalvarija se zdi tako daleč. Ves okrvavljen nimam moči, da bi šel naprej. Vendar moram. Duh je voljan , meso pa je slabotno. Opotečem se, in se izmučen zgrudim natrda tla. Vojaki so mislili, da bom že prej omagal. I\le razumejo. Moram in bom umrl na križu. Človeška narava znova in znova kloni. Greh in satan delujeta zoper nas. Jezusovo usmiljenje pa je močnejše in nas bo reševalo, če bomo zvesti do konca. c Kì&MtEì 10. Jezusa slečejo Pozdravljena Kalvarija. Moje zemeljsko poslanstvo, zaradi katerega sem prišel na svet, se hitro izteka. Vojaki vzamejo križ z mojih oslabljenih ramen. Pretrpel bom nove muke. Okrvavljeno, umazano obleko strgajo z razbičanega telesa. Stojim razgaljen, kot hudodelca me zasmehujejo, zijajo vame. Nikogar ni, da bi me tolažil. Slečimo sebe. Odpovejmo se vsem oblikam zla, ne glede na naš poklic ali voložaj. Iščimo Gospoda in živimo v luči. On je pot, resnica in življenje. 11. Jezusa pribijejo na križ Rimski vojaki, vi ne smete biti surovi. Prostovoljno gre na križ. Hitro me zakrknjeni možje pribijejo s tremi velikimi žeblji, podobnimi ostem. Pok, pok, pok! Njihovo delo je končano. Žene le nemočno stoje, z zlomljenimi srci. V srcu jim govorim: "Ne vznemirjajte se, ljube žene, vedno vam bom blizu. Nadvse vas ljubim, bolj kot si morete misliti. V duhu se pribijmo na Jezusov križ. Tu ni izhoda. Bodimo eno z Jezusom v življenju in smrti. wsmEi 12. Jezus umrje na križu Visim razpet med nebom in zemljo v nepopisnih mukah. Moje telo drhti od bolečine. Radovedni opazovalci so polni pripomb in nejevere. Nekateri majejo z glavami in gredo proč. Drugi ostajajo. Pogledam po množici: "Kje so moji apostoli, tisti, ki sem jih izbral zase? Ne prenesem pogleda na Mater,na Janeza in nekaj svetih žena ob križa. Telesna smrt lahko pride, ko se je najmanj nadejaš. Lahko smo prepričani o tem. Moramo se pripraviti, preden bo prepozno, in pripraviti svojo življensko prtljago. Jezus prihaja nepričakovano. Duša bo v nebesih, v vicah ali peklu, preden ugotoviš ali se zaveš, da si nehal dihati. 13. Jezusa snamejo s križa Moje mrtvo telo snamejo s križa nežne, ljubeče roke. Spoštljivo ga položijo v naročje Matere. "Vem, da tvoje srce poka, vendar bodi pogumna, Mati. V vstalem telesu bom najprej obiskal tebe.” Tujci pripravijo truplo za pogreb. Izpraznjena hiša, kjer je živel duh leta in leta, bo preoblečena, okrašenain ozaljšana, da bo videti mlajša. Nekaj ur spomina na preteklost ne more spremeniti smrtnega poljuba. 26 14. Jezusa položijo v grob Moji ljubljeni pripravijo truplo za pogreb. Pozno je že. Tako žalostni so, ko me puščajo v. temnem grobu, zavalijo kamen in odidejo. Žalostna Mati verjame, da bom vstal. Svete žene sicer ne, a bodo v naglici prišle tretji dan, da bi moje truplo mazilile. Da, prišle bodo in našle prazen grob. Ne razumejo vsega, kar sem jim povedal. Najprej se bom prikazal Materi, nato Mariji Magdaleni, ta bo razširila veselo oznanilo. Globoko v temni, mrzli zemlji čaka mrtvo telo - izpraznjen dom duše. Tam bo ostalo in spremenjeno v prah, do poslednjega dne, ko ga bo Jezus poklical. Vsi bomo vstali iz globine grobov, iz brezna pekla, iz vic in nebes. Prišli bomo na Jezusov poziv, s telesom in dušo, na končni cilj - v večno veselje. I ha Musenaćro '3 ritorno /vuftt/c 11. j? oraltl'or& -Lf. fšnEl [Šil 131 |l3l 27 PiismEi Romanje na Sveto goro Vsako romanje je čudovito doživetje in priložnost za spoznavanje sopotnikov ter prošnja k Bogu. Romanje na važnejše božje poti, ki so v Sloveniji tri, posebne vrste. Iz semenišča gremo vsako leto peš na Sveto goro - božjo pot v koprski škofiji. Kot vsak dan, nas je tudi tisto sredo prebudil sovražnik , ki prekine nočno tišino in spanje - zvonec. Ko smo se vsi zaspani končno vsi prikazali v kapeli, da pri sveti maši skupaj prosimo Boga za lep dan, je lepo vzdušje zmeraj bolj naraščalo, kakor da smo šele ob mašnikovi besdi spoznali, da so predstojniki mislili resno, ko so nam govorili o romanju. Iz kapele smo prišli polni upanja, da bomo že zgodaj popoldne zagledali cerkev, ki ponosno stoji na vrhu gore, kakor kraljica na prestolu. V objemu gozdov smo nestrpno čakali, da pridejo vsi na zbirno mesto, odkoder bomo začeli pot. Ob pesmi smo le dočakali, da so se pripeljali še zadnji. Hodili smo počasi, kar pa se je kasneje izkazalo za veliko napako. Po poti smo imeli ore čudovit razgled na dobno iz katere se je dvigal tovarniški in avtomobilski hrup. Okoli nas pa je bila prijetna tišina, ki jo človek večkrat tako zelo potrebuje. Po večurnem "potovanju” seje v daljavi za trenutek prikazala kraljica Primorske, kamor smo romali. Ko pa seje zopet zakrila za gorami, je marsikatero srce zahrepenelo, da bi bila vsak hip pri njem. Kmalu smo spoznab, da bo to tisti dan nedosegljiva želja, ki se bo mogo ce izpolnila v prihodnosti. Spustili smo se k cerkvi na Vitovljah, kamor je priganjal tudi želodec. Ta cerkev je bila cilj našega romanja. Ko sem se zvečer že umiril, sem spoznal, da ta dan le ni bil tako zaman, da trud ni bil zastonj. Če ni bil v prid meni, pa naj ga Bog podari tistemu, ki ga potrebuje. M...... ......" ■■ 2.8 ' ' 'i' Spoznal sem Kelte Sprva sploh nisem imel namena iti v Benetke na razstavo Keltov. Vendar se je nekoliko spremenilo na boljše, ko sta o Keltih spre- zorili na določene posebnosti.Pritegnila sta me, da sem se začel zanimati za kulturo, ki je več kot tisoč let preplavljala dobršen del Evrope. Benetke, niso naredile name kaj prida dober vtis. Megla, mraz, tudi smrad in umazanija po kanalih, so me odbijali. Tudi ozke ulice so mi dajle občutek ujetosti in potlačenosti. No, končno smo prispeli do vile, kjer je bila razstava. Velika množica skupin, ki so čakale pred vilo, je zares kazala na pomembnost te razstave. Čakali smo eno uro, da smo lahko vstopili. Vila je bila dobesedno natlačena in bilo je potrebno prerivanje, da si sploh lahko kaj videl. Že pogled na prvi kip - Umirajočega Kelta, mi je vzbudil neko sočutje. Zelo zanimivi so se mi zdeli zlati okraski, predvsem tisti,pod povečevalnim steklom. Kako so znali Kelti določene predmete okrasiti z neverjetno veliko natančnostjo! Čudilo me je tudi, da ta narod ni imel nobenih pisanih virov. Mimogrede so mi "padli” v oči tudi muzejski pazniki in njihovo delo v tej veliki množici. Vsekakor bi nerad bil na njihovem mestu. Še kar mi je bila všeč "zlata ladjica”, čeprav sem si jo predstavljal nekoliko drugače, koje o njej pripovedoval g. Črnilogar. S takimi in podobnimi vtisi sem si ogledal razstavo. Večji in veličastnejši vtis mi je ustvaril pogled na cerkev in trg svetega Marka, poln golobov. Tudi mesto samo mi je dajalo vtis neke pretekle slave Benetk. Vendar ob tem sem začutil tudi minljivost slave in spoznanje, da si zares ni vredno "nabirati zakladov za ta govorila g. Kralj in g. Črnilogar. G. Kralj s svojim slikovitim pripovedovanjem, g. Črnilogar s svežimi vtisi z razstave in z opo- svet”. 29 Prav tako je bilo s Kelti. Kljub temu, da so bili velik narod, vojaško močan in s svojevrstno kulturo, so propadli. Njihova kultura pa je vendar ostala in pustila sledove do današnjih dni po vsej Evropi. Pri vlivanju zvonov « Vsak človek doživi vsaj enkrat v življenju posebno doživetje. V takih trenutkih človek začuti posebno veselje, veselje v duši. Tako veselje sem doživljal tudi jaz, ko sem si v Innsbrucku ogledoval vlivanje zvonov. Toda ne katerihkoli zvonov, ampak zvonov za našo župnijo - Kranj - Primskovo. Tistega jutra, v petek, 21. januarja letos smo se ob treh zjutraj odpravili na pot. Šli smo z dvema avtobusoma, saj je bilo to župnijsko romanje. Vozili smo se po prelepi avstrijski gorski pokrajini, naredili bližnjico in prečkali Italijo. I\la tej sedemurni vožnji, kljub zgodnjim uram, nisem nič spal. Ne zato, ker ne bi bil zaspan, ampak zato, ker je bila v avtobusu zelo zanimiva družba, tudi nekaj mojih vrstnikov - ministrantov. In ob prijetnem, zabavnem in zanimivem pogovoru je vožnja hitro minila. V Innsbrucku nismo takoj našli podjetja Grosmayer, kjer so vlili naše zvonove. Kmalu za tem pa je sledila vrsta presenečenj. Prvo je bilo gotovo to, da smo namesto v veliko tovarno - livarno prišli v dve večji, po videzu stanovanjski hiši. V prvi je bila trgovina, v drugi pa delavnica s pečjo. In tu nas je čakalo drugo presenečenje. Namesto moderne opreme smo videli samo staro orodje, opremo ter staro peč. Vsega tega pa si nismo dolgo ogledovali, saj nas je kmalu pozdravil lastnik podjetja. Ta nam je vse razkazal in povedal, da je oprema zato tako stara, ker zaradi kvalitete delajo zvonove po že štiristo let starem postopku. Razložil je še potek vlivanja zvonov. In kmalu je prišel čas, koje bila litina za zvonove pripravljena. Postavili smo se okrog ograjenega prostora in marsikdo seje zbal, da zaradi gneče ne bo mogel videti vlivanja. Kasneje se je izkazalo, da je bila ta bojazen popolnoma odveč. Preden je litina začela teči, smo z delavci zmolili in jo blagoslovili, nato pa smo v popolni tišini začeli spremljati postopek. Ko je delavec prebodel tanjšo steno, je litina začela teči po kanalu in izginjala v luknji, pripravljeni za zvon. Iz litine se je kadilo in kmalu je bil ufSKmSa.. uWutufeslrdk. TóneCeaen iojze ttWic IHcnbf pro^.Tkijxtvv. Stolte Ićtare «e totrmje^o « jm>*Wot)n\tni prvMje^ki, & Wibrc «e zfc itaprej ^W»ljujeitio ! Tkta •CoW ,i)utt^MiA,^rU fUkkcU:,3$© izitacW. & 4 37.014.77 ISKRE Iskre : < glasilo vipavskih inv.št:K / 15760 g SEMENIŠČE VIPAVA 015760