Tnst, nedelja dne 14. apnila 1912. Lijubljana.
beto III.
PfiQamf‘7nfl St fi vin »Ju*;ro“ izhaja vsak dan — tudi ob uedtljah in praz-rUJalll ^illa "	**■> nikih — zjutraj. Rokopisi su ne vračajo, licfrankirana
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
pisma se ue sprejemajo. merciale št. 8 10. l;amor Ljubljano in okolico je pošti sprejemano stane za inozemstvo celoletno visokosti četverostolpne Mali iglast: .> vinarjev
— Glasno uredništvo in u rava je v Trstu, ul ca — Gom-naj se naslovijo vse denarne pošiljatve . n dopisi. — Za uredništvo in uprava v lioteln „ Malič“ v Ljubljan . — Po „Jutro“ mesečno K. 1.50, četrtletno K. 4.50, celoletno K. 18.— K. ‘28.	. — Naročnina se piačuje vnaprej. — Oglasi'. 1 mm.,
vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primaren popust, za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko.
Konzorcij >sJutra”
Da se « Jutru« osigura obstoj in 'redno izhajanje, je sklenilo nekoliko jnegovih prijateljev v Trstu sestaviti poseben konzorcij, katerega član postane lahko vsak prijatelj Jutra«. Pozivamo torej vse. naše prijatelje, ki bi hoteli postati člani konzorcija proti vplačilu prav majhnega deleža, da se obrnejo na našo glavno upravo v Trstu, ali pa na podružnico „Jutra“ v Ljubljani, kjer dobijo natančnejša pojasnila.
Upamo, da se prijavi takoj zadostno število članov, tako, da se konzorcij lahko takoj sestavi. Z združenimi močmi se bo dalo „Jutro“ ne samo vzdržati, temveč tako spopolniti in razviti, da bo lahko popolnoma odgovarjalo svoji nalogi.
„Jatrov“ sklad.
Od zadnjega izkaza so nam poslali naši naročniki, ki nočejo biti imenovani, skupni znesek K 29'<i0.
Gl. Hribar v Ilirski Bistrici je nabral pri zvestih čitateljih Jutra11 v hotelu Tomšič K 3-60.
Vesela družba na Proseku 3 K 20 v.
G. Katarina Bizjak v Ljubljani
1 K.
Neimenovani v Ljubljani 1 K.
Neimenovani v Ljubljani o K.
Gr. Verli Novi Udmat 50 v.
Neimenovani v Ljubljani 1 K.
„Jiitrov“ križev pot.
Osem dni ni izhajalo „Jutro". To je prvikrat in upajmo tudi zadnjikrat, da je moral nastati v izhajanju „ Jutra u presledek, ki je tako vznemirjal naše prijatelje in tako razveselil naše sovražnike.
Da, naši prijatelji so bili resnično vznemirjeni, kar spričujejo številna pisma in brzojavke, ki smo jih prejeli te dni iz vseh slovenskih krajev. Bali so se naši prijatelji da „Jutra“ nikakor več ne dobijo v roke, bali so se, da je omagalo na svojem križevem , s trnjem postlanem potu, ki ga mora hoditi kot edini slovenski neodvisni list, ki ni sklepal in neče sklepati kompromisov z razmerami, ki vladajo na Slovenskem, temveč hodi pogumno in drzno svojo pot, ne oziraje se ne na levo in ne na desno, zaupajoč samo v svojo moč.
Veseli bodo ti naši prijatelji sedaj, ko zopet dobijo v roke od mrtvih vstalo „Jutroa in žalost in jeza obide one plemenite “ duše, ki so mu hotele pisati nekrolog in ga obrcati mrtvega, ko se živega niso upali. Tudi osel je obrcal umirajočega Jeva in uredniki „Dneva“ so se že hvalili po Ljubljani, da bodo napisali ,Jutruu „lep“ nekrolog in so opustili ta namen še-le, ko so zvedeli, da „ Jutro u ni umrlo, temveč da je nastal radi razmer, ki so močnejše od njega, — kratek presledek v njegovem izhajanju.
Te „plemenite“ duše okolu ,,Dnevau mislijo, da „Danu samo zato ne more uspevati, ker , Jutro“ izhaja in so upale, da postanejo vsi prijatelji neodvisnega „Jutra“
LISTEK.
.Ljubimca pariška.
(Nadaljevanj« ..\oslradai«ia“).
VIII.
i kar čez noč prijatelji Ribnikar-Dimcikovega i „Dneva“ kakor hitro „Jutrou preneha iz-j hajati.
Smešno ! „Danu zato ne more uspevati, j ker leži na njem prokletstvo greha, v ka-| terem je spočet, njega slovensko ljudstvo i ne mara, ker ga je poklicala k življenju dobičkaželjnost in politična špekulacija in tudi ako bi ,,Jutro“ resnično umrlo, ..Dan“ vseeno ne bi uspeval, ker onih simpatij, ki : jih vživa „ J u t r o11 od svojega postanka,
! j;D a n‘!' nikdar ne bo vžival, o tem naj I bodo prepričane one ,, plemenite“ duše, ki I se zbirajo okolu „Dneva“.
Veliko.veselje je vladalo, seveda, tudi ; v „ Katoliški Tiskarni11, ko se je razširil glas, da je ,,Jutro" umrlo in tem večja žalost je nastopila potem, ko se je zvedelo.
: da hoče „ .Jutro" — vstati iz groba in na-i daljevati s podvojeno močjo svoj križev pot.
Naj se naši sovražniki ne norčujejo iz : naša revščine, ker ta revščina je najboljši | dokaz, da , Jutro“ ne sklepa kompromisov, temveč da je trdno v svojih temeljnih načelih, ki so ga poklicala k življenju. Da,
| ko bi hoteli prodajati naše prepričanje, ko bi hoteli služiti dobičku, bi „ J u t r ou bilo bogato in nikdar ne bi prihajalo v zadrege, ker je dosti takih, ki bi hoteli izkoristiti simpatije, ki jih „JutroLt vživa v občinstvu, v bogsigavedi kake namene, ali mu pa vsaj z zlatom zamašiti usta. Ali „Jutro“ ni za ; take „kšefte‘;, ono ostane čisto in neoma-deževano, vedno neodvisno, ali ga pa sploh ne bo!
To smo že izjavljali in naši prijatelji nam to verujejo, ker vidijo, v kakih razmerah se nahaja „Jutro“ - radi svoje do-1 slednosti. Ti prijatelji so nam tudi prisko-I čili na pomoč in nam bodo priskočili se-1 daj gotovo še v večjem številu in z večjimi i prispevki za „Jutrov“ sklad.
Zato gremo pogumno naprej in ne obupujemo!
Trst- Primorje
Ravnateljstvo e. kr. državnih železnic v 'Prstu ne pozna Slovencev^ ker ima na svojem poslopju samo nemške in laške napise. Da to ni prav, se razume samo po sebi, ali nekaj nam dokazujejo ti napisi: da se dobijo v Trstu samo nemški, in laški berači, ker je samo v njihovem ma-
Hisa v ulici Trisrandi.
„Tukaj je!‘ je zamrmrala gospa sama pri sebi in obstala pred neko hišo. ,
„Tukaj je!i; so zamrmrale nerazločno njene trepečoče ustnice. In pogled njenih oči je z globoko tesnobo obvisel na hišnih Vratih.
Gospa brez imena je odklenila s kl jučem, ki ga je imela okrog vratu In vstopila je!.. . Stopila je v svojo hišo v ulici Tisrandri!. . .
Tudi li j je vstopit in skrbno raklenil vrata. V ozadju veže so bile stopnjiee. Sla sta po njih navzgor. Gospa je prižgala svečo, Uj pa je položil Roajala na posteljo. Gospa brez imena je stopila bliže, s svečo v roki. Luč je obsijala fino obličje Roaja-l°vo; gospa je stala nepremično in motrila ta obraz ...
IX.
Dva stara prijatelja.
V	neki dvorani velike profosije, kjer je sleherni kos pohištva razodeval že v svojih oblikah ledeno dušo gospodarjevo, sta bila Saint-Andre in Ronšrol pravkar opravila skupno večerjo.
Ze. dolgo nista bila ta dva zločinska tovariša tako sama. Gelih dvajset let sta se ogibala čara intimnih pogovorov. Vsak izmed njiju je imel sam zase dovolj premišljati. Tisti večer pa stž( se bila vendar našla v prijateljskem pomenku.
Vrnivši se v hotel, je bil opravil Ron-šrol svojo vsakdanjo rondo, ogledal si vsa vrata, nahrulil vse straže, otipal mimogrede zapahe in napravil nato še hčeri običajni obisk. Floriza je zapazila v očetovih očeh odsev zloveščega veselja; in vztrepetala
Je • ‘ \ •
Ronšrol je bil prišel, da Ji poreče: „Končauo je: Borever je mrtev*.
Ni si upal. Zona ga je stresla ob misli, da utegue njegovo dete zajokati. V srou je rjul od srda nad svojo boječnostjo, toda rekel ji ni ničesar.
Po večerji, pri kateri se je kazal Sent-Audre jako dovtipnega, je dal Ronšrol prinesti špaujolskih vin, odslovil vse služab-
terinskem jeziku napisano na ravnateljstvu državnih železnic, da je beračenje tam za-branjeno. —■ Sicer pa Slovencev ne poznajo niti na c. kr. pošti, kjer ni tudi nobenega slovenskega napisa, kar ono slovensko občinstvo, ki ne zna niti nemško niti italijansko, prav težko občuti, čudno se nam zdi, da tega ne zapažajo naši voditelji, ki bi se morali vendar pobrigati za to, da spoštuje c. kr. pošta tudi slovenski jezik, ki. je v Trstu vendar bolj navaden, kot — nemški. Tudi „Edinost“ se ne zmeni za to, temveč se zadovoljuje s tem, da interpelira poštno ravnateljstvo samo v slučaju, ako kak uradnik na telefonski centrali, ali kje drugje ne zna slovensko. Malo več odločnosti bi bilo potrebno in koristno, ker poštna ali železniška uprava bo spoštovala naš jezik in naše pravice samo, ako bomo mi to od nje odločno zahtevali. To je vendar pravi nonsens, da niti na ravnateljstvu državnih železnic, niti na poštnih uradih v Trstu ni nikjer nobenega slovenskega napisa! Ta nonseus se mora na vsak način odpraviti.
—	Samo z odločnim nastopom se bomo Slovenci, v Trstu uveljavili, dokler bomo pa ponižni, se nihče ne bo zmenil za nas.
..Slov. Delavsko Izobraževalno društvo" priredi danes svoj prvi peš-izlet in sicer na Prosek. Zbirališče ob 31/, uri pop. pred južnim kolodvorom. Sestanek v prostorih „Gosp. društva1'. Nadejati se je obilne udeležbe od strani članov in članic, kakor tudi od strani drugih somišljenikov.
O jursko-hrvaško parobrodarsko društvo na Reki. To je društvo, ki ta-korekoč z svojimi parniki največ denarja zasluži z Opatijo, kar mu sicer niti ne zavidamo iz razloga, ker je pri tem društvu polovica naših delničarjev, protestirati bi pa popolnoma opravičeno mogli, da si to društvo dovoljuje brezobzirnost, da na izletnih lepakih v nemškem in madžarskem jeziku imenuje čisto hrvaška mesta kakor Bakar, Omišalj, Iiab, Kraljevico i. t. d.: Bucari, Castelmuschio, Arbe, Portore. itd. Zakaj ? Ali ni tujcu vseeno če bere Bakar ali Bueoari, ne razume tako ne enega niti druzega misli si pa po imenu mesta, da je to kje v Italiji, a nasprotno v teh mestih ni o Italijanih ne duha ne sluha. Ali je pa morda premišljena nakana društva, prikazati tujemu svetu našo Liburnijo in hrvaško Primorje kot italijanske naselbine. — Malo več ozira bi že morali ti gospodje imeti proti mestom ki jim indirektno polnijo njihove žepe.
Sitno je človeku, ki se pripelje v Trst na južni kolodvor, ako ima malo več prtljage nesti ven pred kolodvor, kjer so vozovi in hotelski omnibusi, ker postreščkov je na peronu navadno premalo, tako, da je v tem oziru bolje preskrbljeno na mnogih naših manjših železniških postajah. Te dni smo bili pri prihodu dunajskega brzovlaka ob 9. uri zvečer je več potnikov klicalo postreščke, ki jih nikjer ni bilo, oziroma jih je bilo premalo in potem so potniki nosili sami prtljago, ki ni bila majhna in tudi lahka ne. Zakaj ne bi postreščki kaj zaslužili ?
Slovensko delavstvo! ,,Narodna delavska organizacija* priredi danes v nedeljo, dne 14. aprila izlet v Skedenj. — Zbirališče ob 1 •:{() pop, pred .Konsumnim društvom" pri sv. Jakobu, odkoder odhod
nike in ostal sam s prijateljem svoje mladosti. In zdaj se je veliki profos doteknil vprašanja o ženitvi Rolanda s Florizo.
Njegov plameneči pogled je objemal Sent-Andreja tako, da mu ni mogel uiti niti najmanjši drhtljaj njegovega lokavega obličja. Njegova očetovska ljubosumnost je rjula v njem kakor razbrzdana zver. Toda govoril je navidezno popolnoma mirno, in tudi maršal je bil preljubezniv. Nocoj sta bila spet stara prijatelja! . ..
Rešetala sta pogoje.
Prva točka: Sent-Andre se »uveze, da dobi njemu, Ronšrolu, guvernersko mesto v kaki vežni, toda oddaljeni pokrajini. — Hoho. vraga, prijatelj!... Eh, kajpada! Svojo gubernijo dobiš gotovo!... To je s kraljem že zdavnaj dogovorjena reč.*
„Zakaj je dogovorjeno?44 se je vprašal Ronšrol, in polno šumenj se mu je oglasilo v duši.
, Dobro !“ si je mislil Sent-Andre. , Ujamemo ga za častihlepje, vrlega starega tovariša!11
Druga točka: Sent-Andre se zaveže pregovoriti 'kralja, da opusti svoj namen, dati njegovi hčeri doto. On, Ronšrol, da noče sprejeti tega, kar so sprejeli celo najbolj ponosni plemenitaši. Tako je in ne drugače! ,Oh, Zlomka, zlomka! Prijatelj
ob 2. uri pop. z godbo N. D. O. in društveno zastavo na čelu. — V Skednju bo javni sbod, — po shodu pa veselica z godbo, petjem in plesom. •
Kaj pa to pomeni? Pred velikonočnimi prazniki so prinesli nekateri listi, med temi „Sl'ovenski Narod * še celo brzojavno vest, da v Voloski-Opatiji ni več prostora za tujce, a železniški sprevodniki so pa v vlaku med sv. Petrom na Krasu in Reko opozarjali goste, da naj se ne ustavijo v Opatiji, ker tam za njih ni več prostora in da naj se raje odpeljejo v Reko, kjer je prostora v hotelih še dovolj. Kam v tem slučaju „pes taco moli1- ne razumimo, ali dejstvo je, da je vest o pomanjkanju sob v Voloski-Opatiji ogromna laž. Dne 3. aprila t. 1. je bilo v Opatiji nastanjenih 4749 gostov, katero število je s tem dnevom doseglo višek tu bivajočih gostov, a še vedno ne napolnilo Opatije in Voloske, kjer je prostora v vilah in hotelih tudi za devet tisoč gostov, kar dokazuje, da je vest o pomanjkanju sob v Voloski-Opatiji popolnoma iz trte zvita, in je bila vržena v svet v kdo ve čegavem interesu. V letu, ko je najvišja kopališčna sezona, prekorači število v Opatiji-Voloski nastanjenih gostov tudi (»000 in vendar je še vedno sob za drugih 3000 gostov. So pač gotove osebe, katerim je žal, da ta naš slovanski obmorski biser tako lepo cvete in se od leta do leta bal j razvija, ki bi rade, da se ves tok gostov obrne proti gotovim letošteviluim letoviščem, — ali iz tega ne bo nič, ker na svetu obstoji le en Bled, ena Postonjska jama in tudi samo ena Opatija.
Promet tujcev v Voloski-Opa-tiji v I. četrtletju 1912. Od 1. januarja do 31. marca t. 1. je obiskalo Opatijo 12.135 gostov, to je 1559 oseb več kakor pa prejšnjega leta v tem času, kar je pao v dokaz, da Opatija z vsakim letom napreduje.
Novo poštno poslopje v Opatiji. S 1. aprilom t. 1. se je začelo kopati temelj za toli potrebno poštno poslopje, ki mora biri gotovo in izročeno na razpolago poštnemu ravnateljstvu dne 1. deoembra t.
Že tretjič se čudi mož in čudil se bo še večkrat, ker: „ JUTRO* ima življenje trdno.
moj dragi, kdo pa da potem doto Florizi?1* je vzkliknil Sent-Andre, zasopel od osuplosti. „Jaz!“ je odgovoril Ronšrol jDsorno. m pogled se mu je zalil s krvjo. ,Ce ti ni prav •— pri Kristu. . .*
Sent-Andre je prevzel tudi to trnjevo nalogo in zajamčil še posebej, da kraljeva naklonjenost do novega guvernerja s tem nikakor ne bo zmanjšana.
Tretja točka : Sent-Andre se zaveže izposlovati svojemu sinu Rolandu kako odlično mesto na deželi. „Velja!u je vzkliknil maršal veselo. .Aha!" si je dejal sam pri sebi, „brez prigovarjanja leze v past!“ —• „To službo naj bi opravljal naprimer / glavnem mestu moje provincije/, je nadaljeval Ronšrol. — „Naj bo!“ — Tn to v palači guvernerja samega, tako da bi živel Roland neprestano pred. njegovimi, Ronšro-
lovim i očmi?“
,Naj bo tudi to!“ ...
Četrta in zadnja točka:	Našteti po-
goji stopijo v veljavo točno na dan Flori-zine poroke z Rolandom. To se pravi, da odide Roušrol takoj po ceremoniji nastopit svoje novo mesto. Razume se, da odputuje z gospodom guvernerjem tudi Rolando. In še bolj se razume, de vzame Roland tudi svojo mlado ženo s. sabo.
To je bila mojsterska taktična poteza, Ronšrol je hotel istočasno zavarovati svojo
]. Bil je pač že zadnji čas, da se je s tem delom pričelo in da se reši uboge poštne uslužbence sedanjih lukenj, ki v higijenič-nem oziru daleč zaostajajo — za luknjami znamenitih opatijskih podgan.
Tiskarski škrat. V zadnjem dopisu iz Voloske-Opatije vrinila se je v članku „c. k. slovenščina1’ pomota, namreč kar se tiče prebivajočih Slovencev v Vo-losko-Opatijskem političnem okraju. 01 asi ti se moi-a — da v tem okraju prebiva čez -.2.1 M M l (dvaindvajset') tisoč Slovencev a ne kakor je bilo vsLed zlobne roke škrata ponatisnjeno 2200. Svoječasno so bo poročalo
o	teh Slovencih bolj obširno, ker to pač i prilike zahtevajo. •
Splošni pregled tržaških dogodkov minolega tedna.
Tržaška kronika je bila minolega tedna prekleto »suha11 na dogodkih. Nobene velike. ali vsaj večje tatvine, nobenega krvavega zločina nobenega senzacijonelnejšega dogodka, ki bi bil v stanu razgreti kronistovo fantazijo tako, da bi mogel napisati par sto vrst. Nič, izven vsakdanjih malih tatvin par dekagramov kave ali česa druzega v prosti luki. par običajnih pretepov in par malig nezgod, ki pa so premale in prene-znatne, da bi bilo vredno pisati o njih. —-(Naš poročevalec je namreč tako vnet za svoj poklic, da je od samega veselja kar ves iz sebe. če se pripeti kaka velika nesreča, kak velik zločin, ali kaj tacega, do-čim je ves klavern in nesrečen, ko so vsi drugi srečni in veseli! Op. ur.) jf No, petek pa vendar in vmanjkal svoji nalogi. Saj veste, da petek igra vlogo nesrečnega dne. In to svojo vlogo je tudi mi-noli teden pošteno izvršil. Pomislite: trije Mam o nori, poskus samomora in en velik požar.
jj Prvi slučaj samomora je v resnici pretresljiv. V petek zjutraj ob 4. uri je vmrl
vsled kapi na možganih — v bolnišnici Peter Fonda. Ko je njegova 81 letna soprogu Antonija zvedela za smrt svojega soproga, s katerim je preživela 8 let zakonskega življenja, jo je prevzela takšna žalost, da je sklenila tudi ona umreti, v to svrho je izpila presejšno množino oetove kisline. Ko je nje edini, komaj 6 letni sin zapazil, da je materi zlo, je začel vpiti na pomoč, na kar oo prihiteli ljudje, ki so pozvali zdravnika. Ta je skušal nesrečnici rešiti življenje s tem, da ji je izpral že-lodeo. A bilo je prepozno, ob 4 uri popoldne je reva umrla v bolnišnici, kamor so jo bili prenesli. Otroka, zapuščeno siroto, ki mu je smrt v enem samem dnevu vgrabila ošeta in mater, so vzeli k sebi ujegovi sorodniki.
Drugi slučaj je sledeči: Ob 9. uri predpoldne je skočil raz okno svojega stanovanja v V. nadstropju hiše št. 31 v ulici sv. Frančiška 46 letna Elizabeta Albin. Seveda je bila nesrečnica takoj mrtva. Zapušča sopeoga s tremi otroci. Vzrok samomora : neozdravljiva bolezen.
22 letna Antonija Giacomini je pretrgala nit svojega še tako mladega življenja s tom, da je izpia precejšnjo množino kar-oolne kisline. Nič ni pomagalo, da jej je prihitel na ponoč zdravnik se zdravniške postaje : oc 6. uri zvečer je nesrečnica vmrla. Vzrok temu samomorne je caje prepir v družini.
23 letnega Ortenzija Finali je tudi hotela zapustiti to dolino solz s tem, da je izpila nekoliko karcolne kirline. Ker je pa bilo te kislina premalo, se je zdravniku, ki je prihital k njej, posreči/o, da je zobranil vmrlati.
Na proseku je zgorela tovane porce-lane, ki je bilo last Terezije Kanc. Tovarna je zgorela pep lnoma. Škode je
častihlepnost in' rešiti hčer iz kraljevih krempljev’ brez kakršnekoli nevarnosti in brez prenagljenih korakov, ki pokvarijo vse, in kakršne je delal pogostoma, kadar ga je napadla ljubosumnost.
„ Ah, ah!“ Nič drugega ni rekel Sent-Andre, slišavši zadnji pogoj.
.Tako bo in nič drugače!* je dejal Ronšrol s hripavim glasom.
„Težka reč! . . . Vraga, vraga!. . . Zelo težka reč!	. .
Ronšrol je vstal in odrinil svoj naslanjač s takšno silo, da se je zvrnil po tleh. Popadel je Sent-Adreja za roko ter izpre-govoril z divjim glasom, zroč mu tesno v oči:
..Povej kralju, da če ne bo tako, je moj trdni namen, da zakoljem lastno hčer — in to še tebe, podli petolizec in zvodnik, ki bi za deset tolarjev pehnil mojega otroka v naročje tega lumparskega veličanstva. Ali siišiš, Sent-Andre? Vse, kar sem rekel, se bo zgodilo. Drugače ubijem svojo hčer in tebe, kralju pa napravim tak škandal, da ga ne preboli niti on, niti njegovo kraljestvo !...“
Sent-Andre je bil nekoliko prebledel. Zamrmral je samo:
„i)aj, na stiskaj me tako in pomiri se, Btara sablja .. . pamet ti se meša*.
14.000 Kron, in sicer 10.000 Kron na poslopju in 4.000 Kron na blaga. Tovarna je bilo zavarovana.
Ad Pregled....
-	Nč.eraj, o soboto, predpolutne se je pripetila velika nesreča o ladje delnici Austro-Amerioane v Trjiču. Pošil je namreč neki kotel in pri tem je bil smrtno ranjen 4.2 letni slikar Ljudevit Oasoli. doma iz Trsto. Nesrečnej — ki ja pušča štiri otroke in jem. od kotere je bil ločen — je umrl pol ure pojneje. — Ker smo o tej nesreči.izvedeli prekasmo, nismo mogli poskrbeti jaSnatauČuejše podotke. •
Prišel sem v Trst in ko sem si ogledal novo stavbo Ciril-Metodove šole pri Sv.
, Jakobu, ki jo izvršuje .narodno* podjetje j »Impresa costruzioni Martelanz & Co. Tri-i este-Barcola z delavci iz sosednje kraljevine I. sem se napotil v kavarno „Balkan* kjer ! sem zapazil takoj, da vlada med patentiranimi in privilegiranimi rodoljubi nenavadno veselo razpoloženje. Živahno so se rodoljubi pogovarjali med sabo, obrazi so jim žareli veselja in mislil sem, da so morda izvoje-vali slovenske srednje šole v.Trstu. Ze sem se sam začel veseliti, kar postane razgovor živahnejši in slišal sem nekaj besed, iz katerih sem posnel, da govorijo rodoljubi o koncu .Jutra* in da vlada radi tega tako svečano razpoloženje med njimi — -
Nisem mogel več gledati rodoljubov, odšel sem ven in nasproti »Narodnega doma* sem r-ital lepak, ki javlja, da „ Jutro* • ni umrlo, in da kmalu zopet vstane. Tudi nekemu Italijanu je padel v oči .Jutrov* lepak in ga je strgal, kakor bi mu to naročil kak patentirani in privilegirani rodoljub iz .Narodnega doma* — — —
V	kavarni »Fabris* najdem Pluta, ki je ravuo čital .Slovenca* in se prav zadovoljno smejal.
.Kaj se pa smeješ, ko ,.Jutru* pišejo nekrologe po vseh slovenskih redakcijah ?“ .Saj zato se ravno smejem11, mi odgovori Plut in mi pokaže brzojav v .Slovencu11 ki pravi, da je .Jutro* prenehalo izhajati in da je uredništvo in upravništvo že zbežalo iz Trsta — — —
„Glej, glej, je pa res „Slovenec“ najbolj informirani slovenski list. Saj si vendar v Trstu, kakor vidim.*
„Seveda sem v Trstu in ravno sedaj me ljudje ložje vidijo, ker imam časa dovolj in se sprehajam po mestu, posedam po kavarnah i. t. d., česar prej nisem delal in sedaj, ko „Jutro* zopet vstane, tudi ne bom delal, ker ne bo časa.u
,Ali kaj pa ti pravzaprav misliš, ali hočeš res z vstajenjem „Jutra* zagreniti življenje tolikim ljudem v Ljubljani in v Trstu in povsod, kjer bivajo patentirani slovenski rodoljubi?*
..Zakaj bi jim ne grenil življenja? Ali misliš, da sem tak tepec, da bi nastavil onemu, ki me udari po desnem obrazu, še levega ? O, še jim zagrenim marsikatero uro življenja, že jih bo šibalo .Jutro*, da bodo kar cvilili, |te ljubeznive ljudi, ki sedaj morda norijo veselja, ker mislijo, da na
.Jutrovem* grobu že trava poganja “
„Ali ti ni še dosti bojev, ali se hočeš še prepirati s celim svetom, s cenzorjem in slovenskimi rodoljubi?*
.Nikdar mi ne bo dosti tega, ker imam svoje veselje na tem.*
.Prijatelj, tvoj sotrudnik postanem zopet. Mnogi so te zapustili, ko so prišli težki časi za „Jutro“ in so šli za boljšim kruhom, zvest ti pa .ostane tvoj stari
Ilav-bitv.u
Ronšrol je bil bled kakor prt, njegovo lice spačeno, oči zalite s krvjo ; očividno je iskal psovk, a ni našel dovolj žaljivih. Če bi bil maršal izpregovoril v tem trenotku le eno dvoumno besedo - veliki profos bi mu bil skočil na. grlo in ga zadavil na mestu.
Poinalem se je Konšrolu vrnila zavest. Sent-Andre je veselo nalil zlati kupici.
„Bogme, kako si naenkrat v ognju! Daj, da pijem na tvojo gubernijo, na službo svojega sina in na srečni odhod no-voporočeneev, takoj po poroki, pod tvojim očetovskim varstvom. Tako! Ali si zadovoljen ?*
.Sent-Andre*, je vzkliknil veliki profos, ,ako storiš to, mi rešiš življenje !“
.Bog mi je priča, da bom... samo če ti ne bi imel tako trde posti!*
.Nikar ne zameri!*
„Eh, kaj*, je dejal Sent-Andre, .med nama to ne šteje*.
Res je bilo tako. Zaradi stotega dela tega, kar je bil rekel veliki profos, bi bil maršal pozval vsakega drugega na dvoboj ; ubil bi ga bil ali pa padel sam. Toda Ronšrol ni mogel razžaliti Sent-Andreja, kakor Sent-Andre ni mogel razžaliti Ronšrola.
Deseta ura jo bila minila. Žlahtna prijatelja sta trčila poslednjikrat s kozaroi.
JujubIjaixa'j<Farysko.
Gg. dopisnikom iz Ljubljane
in Kranjske! Ker se je preselitev „Jutra“ iz dosedanje tiskarne izvršila nepričakovano in je za tako izpre-membo nujno potreba nekaj dni časa, pridno se v novi tiskarni-vse potrebno uradi za nadaljevanje izdaje je umevno, da je moralo izostati mnogo v teh dneh doposlanega gradiva. Da v listu i samem to kratko prekinjenje ne bo : preveč trpelo, se vporabi gradivo po vrsti, kakor bi bile v slučaiu nepretrgane izdaje. Za to pa prosimo vse gg. dopisnike, ki so po velikonočnih praznikih vposlali ljubljanski podružnici rokopise, nekoliko potrpljenja. — Pride vse na vrsto !
Zalivala /.a gunutljivo (»osmrtnico. Naši tovariši v .Katoliški Tiskarni* so pravzaprav največji prijatelji .Jutra*. Vselej kadar nas kaka kriza obišče, nam priskočijo takoj na pomoč. To se jim mora pustiti: čez nje ga ni, da bi znal tako lepo reklamo delati za .Jutro*. Vsaki dan teh pasjih dni so se nas spominjali. Prvi dan so jo progruntali — kdo je zdaj lastnik .Jutra*. Sicer bi bili že pred 4 meseci kaj bolj natančnega izvedeli, če bi se bili tako potrudili, kot so so zdaj. No, pa to nič ne škoduje izvirnosti in resničnosti .Slovenčevih* poročil, dasiravno nekateri zlobni jeziki trdijo, da je to .Slovenec* iz zgolj škodoželjnosti do svojega v tem slučaju res .bljižnjega* še le sedaj storil. V sredo pa, ko ta „novi* lastnik Je ni še hotel zasneženi dan pričeti z .Jutrom*, jim je kar srce pokalo, to se ve same žalosti, da je .Jutro* vzel prvi pomladni mraz. Napisali so mu v srce segajočo posmrtnieo, ki ima pa to napako, da april ni porodil .Jutra*, nego če pogledajo dve leti nazaj na izdajo prve številke, je bil to mačji in tičji sušeč, in tudi to je še večja napaka, da bi bil letošnji april res vzel .Jutro*. Takih zakonov katoliška cerkev, h kateri pripadajo naši ljubi prijatelji v .Katoliški tiskarni* vendar ne bi nikdar potrdila. Ampak to so napake, ki se tudi najbolj informovanemu dnevniku kot je .Slovenec. lahko pripete, zlasti v dnevih take resnične žalosti, ko so .Dnevi* in .Zarje* izhajali brez .Jutra*. Navzlic tem napakam pa se čutimo dolžne gospodom tovarišem v .Katoliški tiskarni“ za njih preblago sočutje tem potom izreči če ne istotako, vsaj bolj odkrito primerno zahvalo.
„Mladi Inteligenti“ okolu .Dneva* se kar očitno norčujejo iz svojih maloštevilnih čitateljev, sicer bi malo bolj pazili na to, kaj pišejo in ne bi napisali povodom smrti prof. dr. Šketa, ki je bil rojen 1. 1852., da so se že oelih 100 let rabile njegove čitanke v šolah! Seveda, ako mislijo ti .mladi inteligenti* samo na „Jutro“, ne morejo misliti tudi na to. kar pišejo. Sicer .Dnevovim11 uvodnikom ni zameriti, ako katerikrat pomislijo tudi na ,Jutro-1, ker jih vežejo z njim toliki spomini, ali v prvi vrsti bi morali vendar misliti na to, kaj pišejo, ker drugače izgubi „Dan“ še onih par čitateljev, kar jih še ima.
Dr. Pegan poročevalec naprednih listov. Čudeži se še dandanes gode. oe ne verujete, vprašajte dr. Pegana, na kak čuden način je prejel .Slov. Narod* iz Novega mesta brzojavko o dozdevni obsodbi 3 klerikalnih občinskih veljakov iz Črnomlja. In na kak način je isti večer isto poročilo došlo tudi .Jutru* iz Novega mesta. Novomeščani so prepričani, da je dr. 'Peganova liberalna žilica zakoprnela pod pokritim plaščem postati poročevalec 2 liberalnih listov. Kadar ga bo zopet, tako prijelo, kot oni dan, ko so bili njegovi kli-jenti pri novomeškem sodišču oproščeni, naj bo tako prijazen in naj v prid svoji lastni zagovorniški slavi poroča golo resnico. Pa tudi »Slovenec* naj bo drugič toliko previden, da uc bo kar uvodom dr. Peganove izjave svojega somišljenika izdal, da se je podal na malo častno pot misti-fikacije naprednih listov in to celo v zadevi, ki je prav lahko verjetna. Honorar, če prav smo reveži, bo g. dr. Pegan za preskrbo poročila v .Jutro* dobil ob prvi boljši priliki.
Žrtev nesrečnega zakona in pomanjkanja. Amalija Poklaj, delavka v Zeleni jami, je ločena od svojega moža. Kot spomin ua ta nesrečni zakon, je imela dvoletnega otroka, katerega pa ni mogla ljubiti kot mati. Zanemarjala ga je in ga pustila stradati vsled česar je otrok obolel in postal jetičen. V tem stanju ga je oddala v bolnišnico, kjer ga je rešila smrt stradanja in pomanjkanja ljubezni tega sveta. Zdravniki šo ugotovili, da je glavna krivda otrokove smrti zanemarjanje in stradanje. Vsled te izjave je sodišče mater poklicalo na odgovor. Mati se je izgovarjala da ji njena služba ni dopuščala, /,a otroka se toliko brigati, kot bi bila sicer rada storila. Ko pa je sodišče tudi izvedelo, da
se je mati napram znankam - izrazila, da ..ji prav rada vidi. da ji otrok umre. se je | razprava preložila v svrho	zaslišanja	priS.
Obtoženka namreč taji,	da	Ji	se bila	tako
izrazila.
Za družbo sv. Cirilu in Jletol*
Pisarna odvetnika g. dr. Trillerja iz kazenske zadeve v-,, proti	K.	5	K ; g.	Oton
Ploj, notar v Črnomlju',	20	K	iz kazenske
poravnave Cetnaš ca Čadonič iz Zilj. Gosp* Vida Pice kova, blagajničarka C. M. ženske podružnice v Ribnici, je poslala 14 K za velikonočne pirnhe, nabrane pri odhodnici občespoštovanega g. A. Spendeta. GdČna Tončka Zelen jo t a brala v Senožečah o K T 16 pri pridnem lasanju dveh MaverjeV.a G. 1' ran Zacherl, učitelj v Ljutomeru je G poslal družbi 25 K, katere je nabrala na gostiji g. Janka Dijaka z gdč. Tiliko Raj-' j liovo na Moti nevestina sestra gdč. Ivanka' ; na predlog g. Jožka Rajha. Iskrena hvala!
Praktični poskusi *a trčenje vlakov na dolenjski železnici. Pre-jeli smo iz krogov potnikov po dolenjski železnici:	Gotovo je nekaj takih ljudi, ki 4
bi radi videli, kako je takrat če se pN vlaku zgodi kaka nesreča, bodisi že trče- j nje, ali kaj drugega. Kdor se mnogo vozi po dolenjski železnici, ta no more imeti take bolezni radovednosti: za utešitev te želje je na tej progi že preveč storjenega. -. Posebno Ob praznikih če se voziš v smeri Novomesto—Ljubljana, na tej progi vsaki trenotek lahko praktično na, svoji lastni j koži občutiš poskuse, kako je približno takrat, kadar dva vlaka resno trčita skupaj.
Ne vemo, ali je ta proga res tako prokleto zanikarua, ali pa nekateri strojevodje ne znajo voziti. Tako je bilo na velikonočni pondeljek posebno na postaji Grosuplje, kjer so osebnemu vlaku pripenjali tovorne vozove, parkrat že tako lomastenje in trkanje z vozovi, da so bili potniki v opravičenem strahu, da si vse kosti polomijo Kaj res ne bi šlo tudi na tej progi malo bol j po človeško ?
Čudna obsodba izpred deželnega sodišča. Za časa lanskih volitev je I posestnik Jože Tomažič iz Pijave gorice
1	pri njegovem sosedu xAntonu Škrjancu vprašal koga bo volil. Škrjanec ki pa je malo gluh in slaboumen, se je obrnil na njegovo ženo. Ta mu je povedala, da ima že napisane’ katere bo volil. Napisal pa je glasovnice klerikalec Terpinec. Na to jima je začel Tomažič prigovarjati naj volita napredne kandidate. Ta razgovor pa je začel zanimati tudi 12 'letnega Škrjančevega sina, ki je nekoliko bolj izobražen. Rekel je proti materi: saj bomo napredno volili-Tomažič je na to odgovoril, da bo že on prinesel na papirju napisane kandidate. Od ! teh je Škrjančev sin brez vednosti starišev napisal nekaj klerikalnih, nekaj liberalnih kandidatov. Stari Škerjanec je šel volit, vedel pa ni nič, koga voli. Ko pride na volišče, ga županov vpraša, če gre klerikalce volit. Škerjanec mu je to pritrdil. Ko pa županov sin pogleda glasovnico, vidi, da je napisana večina naprednih kandidatov. Ker si je mislil, da jih je Tomažič dogovorno s sinom napisal, je Tomažiča ovadil.
In za to je bil Tomažič obsojen na 5 dni zapora. Ker imamo sličnih in še hujših slučajev na Dolenjskem veliko, a od klerikalne strani, smo radovedni, kako bodo klerikalci obsojeni.
Izkaz (»©Mredovalnice sloven-skega trgovskega društva Merkur v Ljubljani. Sprejme se : 1 knigovodja, korešpondent, kontorist, 1 poslovodja, 1 potnik, skladiščnik, 5 pomočnika mešane stroke, pomočnik železniške stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 3 pomočnika špecerijske otroke, 2 pomočnika modne in galenterijske stroke, 4 kontoristinj, 2 bla-gajničaok’ 7 prodajalk, 5 učencev, 1 učenk. Službo iččejo: 3 knjigovodij, 2 korešpondent//, 3 kontorista, 5 poslovodja, 3 potnika,
8 skladiščnika, 24 pomočnika mešane stroke, 5 pomočnika železniške stroke, 8 pomočnika manufakturne stroke, 14 pomočnika Špecerijske stroke, pomočnik modno in galanterijsko stroke, 15 kontnristinj. 18 blagajničark, 22 prodajalk, 4 učencev, 3 učenk. Posredovalnica posluje za delodajalce 111 člane društva brezplažno, za druge prota mali odškodnini.
Ribnikar — agrarec. Ribnikarjev „Danu javlja v petkovi številki ua uvodnem mestu, da je vlada potrdila pravda naprednega polit, društva /-a mo 'n moški okraj z naslovom .Kmečka m°(' ,n lu§e za agrarce. Od kdaj je Ribnikar agrarec ? Na koncu članka pravi »Lan F' ni,loga naprednih agrarnih organizacij, da postavljajo pri volitvah km«M’ke agrarne kandidate, iz česar bi se dalo sklepati, da Ribnikar. ki ni kmet, no bo več kandidiral v mokronoškein okraju. Ali se bo pa delal ta podjetni mož pri volitvah kmeta, kakor to delajo razni Lampreti, Kreki i. t. d.? Pri Ribnikarju je tudi to mogoče, ker za državnozborski mandat bi bil pripravljen storiti Doltek vse in vendar se mu ta srčna želja najbrže ne bo še tako kmaln izpolnila.
^1« Sorški cvet olinoje 11 zavolj« deklet. Soričan Janez Žitnik je star komaj 18 let, pa že pozna novoščljivost radi de-
klet. Izvedel je, da sosed stari Ivan Valentinčič rad uganja burke, če ni drugače tudi še z mladimi dekleti. Tega mu pa ml idi rojak iz Sorškega polja ni mogel privoščiti. Napravil si je načrt, kako bo starega moža kuriral od bolezni se šaliti z mladimi puncami. V ta načrt je posvetil nekaj svojih tovarišev, katerim tudi ni bilo vseeno, če jim stari šaljivec dela konkurenco. Konkurenco pa dela mlademu fantu vcakdo, ki se tako ali drugače peča z mladimi nositeljicami Evinega spola. Nekoč pri izvršitvi tajnega načrta so Valentinčiča zasledili, ko je na dvorišču govoril z neko žensko. Aha, je dejal Žitnik, ga že imamo. To je zopet ena njegovih nevest. In zagnal je — o nič drugega — kot velik .halo'-. Pa za V alentinčiča jo bilo to dovolj. Da bi ne smel govoriti niti s svojo sestro — in ta, s katero so ga fantje dobili govoriti, je bila res njegova sestra' — tega si Valentinčič ni pustil kar tako. Ubere jo za fanti. To ravno su pa ti hoteli imeti. Začeli so ga prav po katoliško kamenjati, kot so svoj-čas storili Judje nad sv. Stefanom. Žitnik je videl, da proti premoči vragov, tudi če so mlajši ne opravi ničesar. Storil je kar se v sličnih slučajih sploh da storiti, zbežal je, in se s svojo sestro vred zaprl v hlev. Pa mislite, da je bilo s sem že vse pri kraju ? Kaj še ! Fantje kot zmagovalci so pridrli tudi do vrat, Žitnik kot glavar teh sorških cvetov pa je za likof vrata tako trdo zapahnil, da sta brat in sesti-a komaj prišla zopet vun. Da pa bo pored-než sam okusil, kaj se pravi biti zaprt, mu je sodišče preskrbelo tri dni take prilike, pa brez — punc.
V tekočem tednu izide „Jutro“ samo v sredo, petek in nedeljo, potem začne pa izhajati zopet vsaki dan. Upamo, da bodo naši čitatelji uvaževali naš položaj In potrpeli še ta teden, potem bo pa zopet red. Na vse številne reklamacije v preteklem tednu nismo mogli posamično odgovarjati, da list celih osem dni ni izhajal v Trstu in Ljubljani smo obvestili občinstvo, da „Jutro“ ni umrlo, potom lepakov, česar drugje nismo mogli storiti.
tvu v Trstu.
Prejeli smo :
S temi besedami, pod tem naslovom je pri nas že' marsikdo jokal hlinjene solze in računal, koliko mu bodo nesle naučeno in slabo občutne demagogične fraze. Zapuščeni slovenski delavec pa. ki ni imel pravih prijateljev. je veroval vsem in je vselej taval za vsemi, čeprav so ga vodili za svojimi osebnimi ali strankarskimi cilji. Siromak se je oprijemal slamioe, da ne bi telebnil v globino, ki jo je v svojem naravnem občutku slutil v temi, ki ga je obdajala.
Vse, kar je takemu životarjenju sledilo, je bilo naravno in neizogibno. Stavba, ki nima solidne podlage, se mora prejali-slej zrušiti — človek, čegar duh, volja nimata svoje moralne, iz prepričanja in z ukom obogatelega razuma izvirajoče moči, tudi nima mirnega razvoja in vsaj zase doslednega življenja. Ker denašnji ustroj družbe hote ali nehote odteguje širše mase od globljega in temeljitejšega pouka, potrebnega za vsakdanje življenje, so vsi taki oddvani in zapostavljeni sloji primorani in opravičeni, da si sami izpolnjujejo vozeli svojega znanja, kolikor to pač morejo
Pravičnika, ki ni zatajil samega sebe in svojih, od gotovih prilikah pridiganih idealov, morajo iskreno veseliti pojavi, ki kažejo, da se začenja počasi in polagoma v vseh slojih vzbujati hrepenenje po izobrazbi, po znanju, po luči, resnici in pravici. Zlasti pa mora taka prikazen vzradostiti vsakega poštenega Slovenca, narodnjaka in rodoljuba in — človekoljuba.
Pretekle dni smo se pa morali res čuditi, ko smo videli, kaka nevolja je nastala v tržaških raznih .delavskih" krogih nad ustanovitvijo „Slovenskega delavskega izobraževalnega društva -. Vse mogoče vzroke o veliki nepotrebnosti takega društva so si izmišljali, v dva lista so se hodili jokat iz same ginjenosti polne .ljubezni* do delavstva in, kajpada, njihove večje izobrazbe ; obenem so pa kleli rojstvo izobraževalnega delavskega društva . . . delavci, ki niso slepi, so mogli videti, kako so se njihovi skrbni „prijatelji“ slačili do srajce pred njihovimi očmi. Spoznali so, kako nevšečon je raznim ofioijoznim in polofisijoznim ljudem vsak samostojen korak, ki ga napravi delavstvo po svoji samobitni veri in lastni volji, a brez blagoslova in dovoljenja vsiljenih generalov.
Dasi so lili tiste hinavske solze značilne za naše razrovane in desolatne tržaške, zlasti delavske razmere, so bilo vendar vsaj kolikortoliko tragikomične. Neumno-žalosten je bil vzrok tistih prosk, smešno pa tisto slepomišenje in prisiljeno skrivanje resnice, ki je vendar vsem znana. Žalostni junak, — ki je prvi hripavo zavekal in .skrbno" podvomil, .jeli bi bilo potrebno"
. Delavsko izobraževalno društvo “, s6 je pošteno potrudil, kakor mu je bilo pač ukazano, da bi se- pohvalil, kakor mu je bilo pač ukazano, da bi sc pohvalil, koliko društev se že poti v Trstu za zvečanje delavske izobrazbe. Kako sitno se mu je tisti poskus .posrečil". vemo pač vsi, ki smo se čudili tistim „nepobitnim" dokazom. Pozabil je samo še povedati, kako rigorozno vsprejemno ,,izkušnjo* mora napraviti tisti, ki hoče biti sprejet v gotovo narodno in prosvetno društvo, ki misli, da sme sprejemati samo gotove, ,,boljše" ljudi. O taki izkušnji bi nam vedel povedati tisti krojač, ki so ga nekje menda zavrnili zato. ker je bil pač samo krojač. Seveda se ne mislimo zaletavati v vsa društva, ker predobro vemo, da je njihov smoter po svoje tudi lep in dober; tudi generalizirati bi ne hoteli slučaje, ki so se že.kdaj prej zgodili
—	pribiti pa vendar smemo klikovstvo. ki bi se rado še bolj ugnezdilo.
Kratkomalo: naš delavec je bil glede izobrazbe od nekdaj zelo daleč za mejo, ki bi jo bil že davnaj ukajoč prekoračil, če bi mu ne bili zmerom goljufivo prestavljali mejnikov v njegovo škodo.
Znamenja pa kažejo, da se bo tudi glede tega začelo počasi zboljševati. Delavec je začel uvidevati, da mu je bolj treba najprej duševne izobrazbe, ki mu bo omogočala pot na strokovnem, delavsxo-so-cialnem polju.
Kakor pravijo, so delavci sami ustanovili svoje izobraževalno društvo in sami si hočejo pomagati do tega, česar dozdaj drugod niso mogli doseči. Vedo pa tudi, daje bila njihova namera že zato prava, ker vidijo, kako so se dali nekateri, ki se bojijo za svojo hegemonijo zbegati.
Naposled so pa tudi še spoznali, daje vendarle res tisto šepetanje, namreč, da bi gotovim ljudem bilo najbolj vseč, (,e bi ostalo vse lepo pri starem in po domače : nič, kakor doslej.
Naše skromno mnenje je, da naj delavci poslušajo tiste, ki jim bodo govorili resnico, neprikrito in neolepšeno. kruto resnico, da je le resnica. Skupna trdna vez jim bo potem omogočala odločitev, ker bodo po pouku in znanju prišli do gotovosti. Zakaj rodilo se jim bo spoznanje in jim bo odprlo oči, da bodo videli, okrepili se bodo ob vrelcu znanja in resnice in bodo spoznali in bodo možje, celi in krepki, in bodo hodili po poti, osvetljeni po luči prosvete.
K zgradbi belokranjske železnice.
Novomesto, 11. aprila.
Pred kratkim so pričeli na nekaterih oddelkih z delom. A kakšno je to delo? Dvajset sestradanih delavcev, ki so jih primorali, da so za večinoma izsiljeni denar kupili lopate, in delovodja, nekaj radovednih gledalcev, to je vsa slava začetka belokranjske železnice. V celoti pa delo še počiva, dasi je zadnji zavlačevalni rok že potekel. Podjetniki so baje sklenili, da puste delavce do skrajnosti izstradati, ker bodo potem — eeneji. Škandalozno plačani pa so že zdaj nastavljeni delavci, po 2 K 40 v k večjem 2 K 60 v na dan. In s tem naj radi dolgotrajnega čakanja do skrajnosti izsesani delavci žive pri taki draginji, kot je zdaj na Dolenjskem.
Po večini pa so se delavci preveč naveličali čakanja in so od vseh vetrov kakor so pred mesecem prišli, se zopet razšli. Ako je vodstvo podjetništva za uravnavo Ljubljanice zualo količkaj pametno izrabiti , ta ugodni položaj, naj si sedaj oskrbi brezposelnih delavcev. Pozneje ko se bo delo moralo vendar pričeti na celi progi in ko tudi povsod drugod dela dovolj, bo delavskih moči težje dobiti.
Novomeščani se smejejo „Šlovencu \ ki tako pridno pomaga udrihati po izkoriščevalcih ilalavstva, ,Slovenec" se hoče oče-vidno delavcem prikupiti, pri čemer pa pozabi, da tolče samega sebe po zobeh. Kajti „Slovenec“ je bil, ki je začel prvi s svojo reklamo za klerikalne zasluge pri vresničenju tega projekta ter s tem izvabljal delavstvo na Dolenjsko še ob času. ko dela niti oddana niso bila. Ob enem pa tolče po glavi svojega zvestega pristaša podjetnika Lončariča, ki se najbolj norčuje iz sestradanega delavstva. Ce je ..Slovenec" pri svojem udrihanju na zavlačenje dela na vse to pozabil, je v.reden obžalovanja, v nasprotnem slučaju pa zasluži priznanje in to tem večjega, čim bolj mu zamerita njegova pristaša Lončarič in dr. Šušteršič. —
Ali da smo odkriti: veliko krivi te bede so delavci sami. Vsaj dolenjsko ljudstvo napram revežem nima zaprtega srca, rado je po svoji moči pomagalo in podpiralo brezposelne delavce. Ti pa namesto da bi izprošeni, večkrat tudi naravnost izsiljeni denar vporabljali za najnujše potrebe za streho in kruh, podpira le trgovce z šnop-som dvomljive vrednosti. Niso redki slučaji ko do skrajnosti vpijanjem delavci prilomastijo ob pozni nočni uri, ko se prebivalci že spravljajo k počitku, v hiše ter v izse-
ljevalnem nastopu zahtevajo da se jih prenoči. Zdaj si predstavljajte položaj ondi, kjer je v celi hiši ena sama ženska z malimi otroci doma, če dobi tak obisk, pred katerim se celo moški boje. Kavno če hočemo biti res odkriti prijatelji delavstva, mu ne smemo dajati potuho za take nastope od strani nekaterih, ker taki elementi diskreditirajo druge poštene tovariše, katerim se potem istotako zapirajo vrata, tudi če so res pomoči potrebni. Kakor vsaka poštena mati, ki res ljubi svojega otroka, ravno za to, ker ji je otrok pri srcu, mora gledati ua to, da z lepo besedo in če ta več ne izda, tudi z ostro, skuša odpraviti slabe otrokove lastnosti, tako naj bi tudi vsi prijatelji delavstva isto svarili pred razvadami in nepoštenim dejanjem. Le vpiti o sestradanem delavstvu, le metati kamenje na podjetništvo kot krivca teh razmer, žalostnega položaja ne bo izboljšalo. Nasprotno, še poslabša ga. S takim polovičarstvom se ogen j gasi s — petrolejem.
Naj bi delavstvo vpoštevalo v njih lastno korist sledeči le njim samim dobro-hoteči nasvet:
Kar vas je, ki še le nameravate iti iskat dela k tej železnični zgradbi, počakajte raje, da se bo delo res splošno in resno pričelo. Nikar ne hodite preje od doma! Pomislite, da je oa stotine vaših tovarišev, ki so pri sem doli brez vsake gotovosti na zaslužek.
Vi pa, kar vas je že tukaj, ne zapravljajte še tiste bore novce, ki si jih izprosite za kruh, ali ki jih ob beraški plači zaslužite! Ne zapravljajte še to kar dobite edino le za šnops! Namesto po cele litre te strupene pijače, kupite si raje kruha in domače hrane ! Ne nadlegujte domačinov s silo in grožnjami in pri vsem tem še pijani kot živina. Kdo naj popolnoma pijanemu človeku verjame, da potrebuje pomoči? Kdor ima toliko denarja, da se do skrajnosti vpi-jani, temu ne more biti sila da kruli in če mu je, tak ne more biti vreden usmiljenja ker pijanec sam sebi noče dobro in ker je mnogo drugih res pravih revežev, ki si ne morejo privoščiti niti požirek poštenega vina, kaj še le cele steklenice prokletega jeruša-
In treba vam je, da se organizirate. Vsi slovanski delavci bi morali tvoriti eno organizaoijo, ki naj obsega število tovarišev na celi progi. Organizacija vblažuje srce in duha, krepi zavest skupnega boja za skupen cilj. Kot organizirani, koliko lahko dosežete! Zdaj pa je tako, da nekateri za vsak vinar gredo se pomijat za delo, drugi pa raje stradajo, kot bi šli za tako sramotno plačo delat. To pa rodi sovraštvo med delavci sami, namesto da bi bili eden za vse, vsi za enega, se med seboj črtijo in pretepajo.
Da, delavci, vi sami ste veliko krivi svojega žalostnega položaja. Kot otkriti prijatelji, ki vam želimo le najbolje, vam
to bridko resnico povemo naravnost v obraz ker vemo, da treba gnojno rano operirati, le « ostrim nožem, čc se hoče obvarovati razširjenje gnilobe po celem telesu. ■ Ubogajte nas in dobro bo za Vas!
Izdajatelj glavni in odgovorni urednik MILAN PLUT. Tiska tiskarna BPUNNEB & Co. v Trstu.
Urar # # •#
flugustin Jloltl
ul Stadion 35
prodaja vsakovrstne ure in srebrne in „duoble“ verižice. — Sprejema vsakovrstne poprave.
Odlikovana pekarna in slaščičarna
Tinko Skerk - Jrst
Via Acquedotto št. 15. - Podružn.-. Via Miraraar št. 11
Trikrat na dan sve/. kruli.
Prodaja vsakovrstnih biskotov, posebno za čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat in vse predmete za peči. Naj finejša moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fina inozemna vina in likeri v steklen, ltrczpl. postrežba na dom Ivrnh in slaščice se izdeluje higieničnim električnim strojem.
slovenski urar
Trst Via del Kivo 20.
Dveletno jamstvo, ‘popravila, obisk na dom, 'lato, dragulji po nizki ceni.
G\
.9
G
Priporoča se
FRAN KUKANJA
čevljar
Via Pierluigi da Palestrina 3. prti.
Obuvala vseli vrst. za moške, ženske in otroke po nizki ceni. Specijalitetn: Obuvala za bolne noge. Popravila.
(d
g)
P O I) R r Ž N I C A
LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
Trst, Piaseza drl la ltorsa 10 Centrala v Ljubljani----Podružnica	v	Gorici. Celovcu, Sarajevu. Splitu in Celju.
Delniška glavnica K. 8.000.000.	Rezervni	zaklad	K.	800.000.
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnimi pogoji
devize in-Vse Vrste denarja. Vloge na knjižice
obrestuje za sedaj s čistimi Q V* °/o Prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
l
1
VVDROUA
touarna
..uvDRovitn" 5SSSSi!
la dobra žilna kava.	1111
olroSka moka. oblali in drugi izdelki edino svci® vrste.
! I ČaAopii ..Domači Prijatelj:'- ZahTcvcajTe cenik, jj
V'
«3 -J .
•3 P
P -C 1
JVa obroke !
Si
”t3
o
hsl
o
30
g £•! Velika izbora letnih in zimskih oblek za gospode in dečke, sukenj, po- E K' >	vršni	kov	vseh kakovosti — Speoijaliteta v veznji.	3	i
IVajzmernejše cene. J °
Speoija
Velika izbera volnenega blaga.
M
O
ftdolf Kostoris = Trst
G- Ul, S. Giovanni št. 16, I. nacist , zraven „Buffet Automatico* Tel. 251, Rim. II. !?''
|	v'!?,	C\J/, &}«j v'Ji. 'ša -ilr; $i.
Tomaž Zadnik
trgovec in mesar
ima na razpolago v svoji mesnici na trgu S. Giovanni št. 6 v Trstu goveje, telečje in janjčje meso prve vrste, po najnižjih cemih. — Priporoča se slav. občinstvu za obilno vdeležbo.
Vekoslav Plesničar
TRST — I lira Giulia 2» — TRST
Trgovina z vsakovrstnim jestvinskim
blagom, razpošilja blago v mestu franko na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in solidna - Konkurenčne cene
Ponte della Fabhra 2.
Vhi Poste nnove 5.
Prepričajte se, obiščite velike naloge
MARIA SALAR I N I
Ponte della Fabbra (vogal via Torrente) - Filialka „Alla citti di Londra"
BH?;:	Bogata	izbera,
obleke za moške in dečke, kostumi za otroke, močni jopiči, Palto, Baglani in' kožuhi. Vestalje za delo in na domu. Delavske mondure, tirolski loden, pravi angleški impermeabili
Sukna domača in tuja.
Izvršujejo se naročila po meri in po najnovejših modernih modah elegantno in natančno   	Cene	brez konkurence. ===========
*si
*j?
4£s
-S4§
•4
4fl
4«
M
•m
3
ra
w
Velikanska zaloga izgotofvjenih oblek
za možke, ženske in otroke
BOHINEC & C.
Ul. delle Torri 2 — TRST — Ul. S Lazzaro 17
(za cerkvijo S. Antona novega)
llnlilnndn nlflfl!) vsakovrstnih najmodernejših oblek, površ-VcllndllJud mu nikov, dežnih plaščev i. f. d. i. t. d.
JVfajnižje stalne eene.
Obleke po meri od K 50.- naprej.
c/»
C/3
CM<
^©2 ©?e)“s (sVe)V to7e)‘|’	(5vq)'°’	&/&
■j, > n . n
©Ve) “ <aVe> ° <£>'
s (sle)i®el: (sVti) s (aVe) 2 6?e> s We) a Me) a (aVe) 2 <s>vai s feve) s, are) ® >bVe)
Izvenredno darilo 1.040 000 kron (Miljon in štirideset tisoč kron)
Pri spodaj navedeni tvrdki, dobi vsak. za vsakih 5 kron nakupljenega blaga, popolnoma zastonj listek, s katerim je deležen pri žrebanju dobitkov, ki znašajo skupno K 1.040.000 v gotovini, s srečkami, katere so založene v banki (Banca di Credito Popolare) v Trstu. Pomladanska in letna sezona.
Stara In dobro znana slovenska trogovina
perd. Dobaušek-Trst
ulica Giosuč Garducci 1i,
Velika zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke kakor tudi vseh drugih v to stroko spadajočih predmetov. :o
------—----—	Najkonvenijentnejši	v	Trstu.
Bogata izbera moških oblek najelegantnejšega kroja, solidnih in po jako ni kih cenah od K 16.— do K 60.— v najnovejših barvah in vzorcih, kakor tudi črnih in modrih. Sprejemajo se naročila oblek po meri. Vsak dan novi dohodi blaga.
Tr.govii\a z delikatesam!
in BUFFET (2LAN61CH
131. Torre bianca 32 - TRST - Dl Torre bianca 32 in švinia Santorio št. 4.
Potreže svoji klijenteli po najzmernejšh cenah (vsakovrstni salami in slanina, klobase svi in razne delikatese). Toči Dreherjevo pivo ter bele in črna istrska in '■■■ dalmatinske vina. 1	■
lil
RESTAVRACIJA
Hiiii m a m IN Ji
Trst, trg pred juž. kolodvorom 3
(Nasproti jušnega kolodvora).
Priporoča se slavnemu občinstvu in potnikom, ki potujejo skozi Trst za obilen obisk. Toži se Izvrstno pivo in vino prve vrste.
D OBE A KUHINJA — POSTREŽBA TOČNA tmT CENK ZMERNE
Lastnik Anton Andrijančič,
bivši vratar hotela _Balkan“.
MSm
= Trst
Največja edina slovenska tvrdka
Križmančic & Breščak
ulica Nuova 37
priporoča slavnemu občinstvu
svojo ogromno zalogo manufakturnega blaga
Najzineraeje cone. Točna postrežba. Prevzame se delo po naročbi.
Stvari ki ne ugajajo sa zamenjajo takoj. - Angleško volneno blago za ženske obleke, alpagas in različne štofe za bluze in vsakoviotne tkanine volnene'v največjem izboru. Perkali. zefirij, panama, satin, oksford in najrazličneje bombažasto blago. Vsakovrstno telesno, namizno in posteljno perilo. Blago za moške obleke: volneno in bombažasto. - Odeje bombažne in volnene, pogrinjala za
postelje, zavese, preproge, volna in žima.
Vsaka drobnarija za šivilje in krojače.
svnii * Svnnn, [	r-33BixgM^B
[i i
. I
MOTO. POGREBNO PODJlE;TJE
Prevoz mrličev na vse kraje
—■■ TRST — Gorso štv. 47 (vogal Piazza ©arlo Goldoni) — Telefon 14-02.	■	■	■■	■	—
Zastopstva v Nabrežini, na Opčinah in pri Orehu (Sogliere)j in v Miljah / razprodajo pogrebnih predmetov.
Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najbolj luksurijoznih. — Krasna izbera vencev iz umetnega cvetju) biserov in porcelaiie. — Zaloga pravovoščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno 111 na debelo. Vsi poi/rebni predmeti so stalno na izbero. —• Stalne cene brez konkurence, postrežba točna, splošno pohvalna. — Nočna naročila se sprejemajo ------------------------ v	zalogi,	ulica	Tesa	štv,	31,	—	Telefon.	14-02.--
• O/ '
KM
rc
JOSIP SKUPICH
ima na razpolago
 --  veliko	izbero obuval ——.i
za gospe, gospodo in otroke najmodernejših oblik
Hoški čevlji...............................od	K	12	do	K	21
ženski nizki	.•	»	»	“	v	n	1®
„ visoki.................................... n	12 „	„ 24
otroški čevlji	od	št.	20	do	25,	K	8.80	do	K	4.50
,	26	„	28,	„	8.50	„	„	9.50
:	„	:	„	29	„	84.	„	8,-	,	,	0.50
Romeo Doplicher
trgovina s klobuki
TRST — Corso Štev. 30 — TRST
Prodaja klobuke prvih tovarn, posebni izbor trdih angleških klobukov Velka zaloga čepic za popotnike in športnih.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
r. z. z n. z.
m obrestuje hranilne vloge po
41i2°
v Ljubljani
O brez vsakršnega odbitka. ®
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov, -s- Popolnoma varno naložen denar. -s- Rezervni zaklad: K 700.000