Poštnina pavtallrana«
Leto II., štev. 37	V Ljubljani, sobota dne i2. februarja 1S2I.
Posamezna stev. 1 K
tehajs ob 4 zjutraj.
II/im sololttoo « i ISO S
B8SC&IO.......15 m
b zased, ozemlje. 800 , ca inosemotr* . • 406
Oglasi n vsak oa vffitne
stolpca (53 mm) 8 K «all oglasi do 30 mai stolpca (58 mm) . I,
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Uredništvo«
Miklošičeva cesta it 16/t Telefon it 72.
Uoravnlštvo:
Sodna nliea itft Telefon it 38.
EaJun kp. pošt Cek. nrada štev. 1L84S,
Včeraj smo objavfli vsebino pre-Bodne odredbe k ustavi, kakor jo je po predlogu posebne strokovne komisije odobril ministrski svet Kdor je naše poročilo čital s pozornostjo, ki jo posveča človek povprečne inteligence političnim zadevam in pozna elementarne pojme državoznan-stva, kakršne si pridobi danes državljan menda že v ljudski šoli, je takoj videl za kaj gre. Ker je nemogoče, da se takoj uveljavijo vse določbe nove ustave, čim bo sprejeta, je treba ustvariti prehodno stanje, omogočiti postopno likvidacijo starih razmer in prevesti ves državni organizem v novi ustavni okvir, da se more brez težkoč razviti normalno življenje v državi. Vlada je zato odobrila posebne prehodne odredbe, ki jih kakor je samo po sebi umevno, izroči konstituanti kot svoj dodatni predlog k ustavnemu projektu.
Sedaj pa poglejmo, kaj se je tem prehodnim odredbam pri nas zgodilo. En del časopisja jih sploh ni razumel ter jih smatra za nekako naredbenim potom razglašeno prehodno ustavo, ki naj velja «do sprejetja ustave*. Pokrijmo te naivnosti s plaščem usmiljenja. Drugi so vladin sklep dobro razumeli, pa namesto da o njem stvarno razpravljajo, so ga brezvestno zlorabili za nadaljevanje svoje infernalne bujskarije. Na ves glas so klerikalni listi zavreščali, da pripravlja «Beograd» zopet atentat na ljudske pravice, da hoče preko in mimo konstituante uvesti goli absolutizem in narod ukloniti pod jarem nasilstva «SJoveneo in «No-vi čas» sta se zopet razkrinkala kot strupena sovražnika vsega, kar naj omogoči končno ureditev naše domovine in njuni članki nam razodevajo dušo klerikalizma, ki črti to našo mlado državo, ker ve, da je ne more obvladati...
Da bo jasna vsa naivnost tistih, ki govorijo in pišejo o stvari, katere ne razumejo in vsa zloba onih, ki so pretvorili prehodne odredbe v prehodne naredbe ter kričijo o oktro-ju, poglejmo še enkrat, kaj hoče vlada s svojim predlogom.
Člen prvi govori o zakonodajni funkciji konstituanie. Skupščina, ki sedaj zboruje v Beogradu je ustavo-tvoma in njena naloga bo s sprejetjem ustave pri kraju. Morala bi se čim bo ustava razglašena raziti in va. njeno mesto bi stopil redni zakonodajni parlament. Že pri sklepanju o volilnem zakonu za konstituan-i o pa se je v Narodnem predstavništvu povdarjalo, da je praktično, ako konstiiuanta po izvršitvi svoje prvotne naloge nadaljuje delo kot redna •egislativa. To načelo je bilo sprejeto v volilni zakon z .omejitvijo, da zakonodajno delo ustavotvorne skupščine ne "sme trajati dalj, nego dve leti, tj. da se morajo najpozneje v dveh letih izvršiti volitve za redni parlament Nesporno je, da ie konstituanta poklicana da odobri ali zavrže to načelo volilnega reda. Vlada predlaga, da ga odobri in da se torej po sprejetju ustave pretvori v redno legislativo
Člen drugi in tretji prehodnih odredb predpisujeta prisego vladarja m narodnih predstavnikov na novo ustavo, čim fco sprejeta in razglašena. Ta predpis tvori izvzetek od
Ljubljana, 11. februarja.
splošne ustavne določbe, da polaga kralj zakletvo, ko stopa na prestol, poslanci pa po verifikaciji svojega mandata, in je torej potreben.
Člen četrti določa revizijo vseh dosedanjih vladinih naredb, ki jih ustavni odbor pregleda ter predloži parlamentu v odobrenje. To pomenja pošteno in moško likvidacijo izrednih ustavopravnih razmer, v katerih so si vse dosedanje vlade morale lastiti zakonodajne pravice, če so hotele obdržati državni stroj v toku. To določbo mora vsak demokratsko misleči državljan toplo pozdraviti, v prepričanju, da pomeni konec u-redbenega režima.
Manj se strinjamo s čl. 5, ki hoče do sprejetja splošne službene prag-matike zaščititi državne nastavljence v njihovi službi. Misel je dorba, izvršitev pa izziva kritiko. Zahtevati moramo, da se zasigurajo ne le u-radniki z visokošolsko naobrazbo, temveč vsi definitivni državni na-stavljenci proti neopravičenemu odpustu iz službe.
Člen šesti razširja na vso državo štiri najvažnejše v neposredni zvezi z ustavo stoječe dosedaj srbske zakone: zakon o državnem svetu, o budžetu, o centralni državni upravi in o ministrski odgovornosti. Ti za-koni so praktično že sedaj v veljavi, izvzemši morda zakon o državnem svetu kot vrhovnem administrativnem sodišču in sklep konstituante bo več ali manj le sankcija postoječega stanja — potrebna tembolj, ker bo trajalo pač še nekaj časa predno si zgradimo popolnoma novo organizacijo države. Ti zakoni se najožje naslanjajo na ustavo in jih bo torej njej prilagoditi. Zato vlada ne stavlja sama spreminjevainih predlogov, temveč prepušča njih končno redakcijo sporazumu z ustavnim odborom konstituante.
Tudi če bi dobili federalistično ustavo, bi Se morala sedanja organizacija pokrajin spremeniti. Kompe-tence in funkcije pokrajinskih vlad so danes v Ljubljani druge nego v Zagrebu, tu zopet diugačne nego v Sarajevu ali na Cetinju. Stare organizacije se bodo torej likvidirale in kom-petence na novo uredile v smislu predpisov nove ustave in organizacijskih zakonov. Razporedbo kom-peienc bodo izvršile posebne komisije. To delo sme trajati tri leta, rok, ki gotovo ni prekratek. Medtem pa hoče vlada pokrajinske uprave izločiti od neposrednega vpliva strank in ji zato daje uradniški značaj. Za vsakega treznega človeka je taka solucija pametna,"in kdor vidi v tej določbi namero prenesti razne deželne vlade kar v Beograd je naiven ali pa zloben.
Z ozirom na dejstvo, da naši občanski in kazenski zakoni še niso izenačeni skuša vladni predlog končno ustvariti ekspediens glede najvišjega sodišča. To je zgolj praktično vprašanje, o katerem bodo tudi praktiki imeli oddati svoje mnenje.
Tako torej izgleda «prehodna u-stava» v luči dejstev in s tem večjim zaničevanjem smemo zavrniti klerikalne hujskarije, namenjene «dob-remu vernemu ljudstvj», o katerem so klerikalci očividno prepričani, da je le čreda — ovac.
Slovenski Maribor.
MARIBOR, 11. febr. (Izv.) Ljudsko štetje v Mariboru izkazuje 30.700 prebivalcev brez vojaštva in kaznjen cev. Slovencev je 24.245, Nemcev pa 6454. Rezultat štetja je presenetljiv, ker se je domnevalo, da ima Maribor okrog 40.000 prebivalcev.
Ifalifam že evakuiralo?
Pariz, 11. febr. (Brezžično). V j pravijo na odhod Včeraj pa je bil zmislu rapallske pogodbe so itali-: vladni komisar iz Logatca poklican janske čete izpraznile otoka Krk in ; v Trst, kjer mu je guverner Mosconi Rab. —	| izjavil, da je naredba o evakuaciji
Trst, 11. febr. (Izv-) «Era Nuova* ; preklicana, ker je jugoslovanska vla-poroča, da je generalni civilni komi-' da obvestila vlado v Rimu, da še ni sar že izdal orožništvu in civilni u-jv stanju (??) prevzeti dodeljenega pravi v Logatcu ukaz, da naj se pri-! teritorija pod svojo upravo.
^arlamenisrni pretspi na Dunaju.
Dunaj 11. febr. (Izv.) Vkljub prepovedi zveznega ministra Glanza, se je vršila danes predstava Schnitzler-ievega «Reigen». Zupan dunajskega mesta se ni zmenil za to prepoved. Policija je b;la pripravila obširne varnostne odredbe, ki so se pa izkazale za nepotrebne. Prišlo ni do nobenega nereda, ker nihče ni skušal predstave motiti. Prepoved predstave je provzročila v današnji seji dunaj-
Po poiaru delavske* ga doma v Trsty.
Trst, 11. febr (Izv.) Po približnih cenitvah, ki so se mogle dognati tekom današnjega dneva znaša škoda, ki je nastala vsled fašistovskega zažiga poslopja komunističnega «La-voratora* preko 3 milijone lir. V to škodo niso šteti arhivi, knjižnica, pohištvo, ampak samo zgradba sama in mašinerija, ki je popolnoma nerabna. štrajk, ki je izbruhnil v prvem razburjenja, je danes popolnoma! prenehal: obe socialistični stranki; skega mestnega sveta velik tumult. sta pozvali delavstvo na delo. Na in- j Krščanski socialci so kričali, da je tervencijo tipografske organizacije; igra svinjarija. Tudi v narodni skup-je pustila danes policija na svobodo; ščini je prišlo do tumulta in prete-vse stavce in mašiniste, ki so bili vjpa zaradi igre. Socialni demokratje tiskarni, zadržala pa je v zaporu le! so vložili nujno vprašanje radi krše-one, o katerih se trdi, da pripadajo j nja zveznih zakonov. Leutner je trdil, «rdeči gardi» in uredniško osobje.: da vlada ni imela nobene pravice na-Pogreb ubitega karabinerir-. 0:hini- j stopiti s prepovedjo. Zvezni minister ja se vrši šele jutri.	| Glanz je skušal prepoved zagovar-
.	jati. Medtem so socialni demokratje
POiOŽSfi l®a	: pritisnili proti ministrskim klopem,
£*$aC§£3r3k6ina' kjer so pa zadeli na krščanske social-Budimpešta, 11. febr. (Izv.) Vse ''	je do dejanskega pretepa,
inozemske zavarovalne družbe so P" katerem je udaril posl. Bauer po poslale vladi izjavo, da obustavljajo	fever3a P° obrazu. Mataja
vsako poslovan e na Madžarskem in F,nfk in -Foershf"50 s.e P™™* ™ed da so začele z "likvidacijo svojih po, PretePace,,n i^ razdvojdi Koncno družnic	{je nastopil so:iaIist Seitz, ki je trdil,
Budimpešta, 11. febr. (Izv.) Vlada' f P°mP! Pr,eP°^d ^nj5 tu5taf. uuiujupioui, w » < f.. da hočejo krscanski socialci s tem de-
KtS^I i-i--tvar* preide; .ar pom* raWjo	PoPW«,	SJ-E,-4" - se bodo
ulicah z velikim imetkom. Tako je
dognala te dni, da je neki berač, ki je po dnevu razcapan prosjačil po pestansiih ulicah, ponoči igral kava-iirja v najrazkošnejših lokalih. Obenem je bil večkratni hišni posestnik.
Gdlečnost Francije.
. borili z nasiljem.
32
sveta.
Pariz, 11. febr. Čez Kodanj javljaio
Rutko-pollt ki mir pod«
pšsan>
Pariz, 11. febr. Brezžična brzo« javka iz Moskve javlja, da se je včeraj podpisala poljsko-ruska mirovna pogodba.
Zavedna Vipava.
Trst, 11. febr. (Izv.) «Piccolo» javlja: Tržaški magistrat je poslal občini v Vipavi v uradnem jeziku kraljevine Italije pisan akt Županstvo trga Vipave pa je akt vrnilo s posebnim spremljevalnim dopisom, ki je pisan v slovenskem jeziku, v katerem pravi, da ni mogla vzeti na znanje dopisa tržaškega magistrata, ker je pisan v italijanskem jeziku, neznanem v občini vipavski. «Piccolo» dostavlja «Senza commenti!»
Politični poležal.
Beograd. II. februarja. (Izv. Danes popoldne je imel demokratski klub sejo na kateri ie razpravlial o vprašanju tiskovne svobode. Klub stoji na stališču, da se mora z zakonom zasi-gurati najširša tiskovna svoboda; preventivna cenzura ne sme biti dopustna; konfiskacija naj se sme izvršiti Ie v slučaiu žalienja Veličanstva ali pa ako tiskovina poživlja na nasilnosti proti ustavi ali zakonom. V prehodni nared-bi se nahaja določba, da se sme zapleniti liste v slučaiu, da vsebujejo hujskanje proti državi ali poživljajo na plemenske borbe
Zegreb, 11. februarja. Včeraj se ie pričelo zborovanje poslancev HRSs. Iz Beograda so prišli na zborovanje kot delegati srbske republikanske stranke: Milan Lazarevič, dr. Ikonič, Dušan Vasic, Risto Drajkovič in Sveti-slav Vinarov. Udeležili so se zborovanja in pozivali Radečevičance k skupnemu delu s srbsko republikansko stranko. Zborovanje je včeraj trajalo ves dan in ponoči do 22., ter se danes še nadaljuje.
Beograd 11. februarja (Izv.) Kakor doznava Vaš dopisnik, so poskušali Radičevi odposlanci v Beogradu, da bj prišli v avdijenco k regentu. Ker pa se niso niti redno priglasili, niti označili predmeta avdijence. je ostal njih poizkus brezuspešen.
Beograd, 11. februarja. (Izv.) V parlamentarnih krogih se govori, da prihaja za predsednika ustavnega odbora vsled Vesničevega odstepa v poštev kot najresneiši kandidat dr. Ninčič.
Beogrtd, 11. februarja. (Izv.) Socijalni demokratje bodo predložili svoj
Pariz, 11 febr. (Izv.) Pri debati
o reparacijah je v poslanski zbor-	stopnik na gvedskenii Gorovskij. Itali-
nici predsednik vlade Briand izja-	janska vlada mu je že izdala argu-
vil: jaz stojim brezpogojno na sta-	me.it.
lišču, da se vprašanje reparacij mora	I Pariz, 11 febr. Splošna zveza stro-
izvesti do skrajnosti. Zato sem pri-	kevnih organizacij je sklenila na pred-
pravljen v najskrajnejšem slučaju, da	log vodstva zveze z 8S proti 31 glaso-
pozovem francoski narod, da se za-	vonH da.s.e izključijo iz zveze organi-
vzame za izvršitev mirovne pogodbe ??a'e>. f. sc Pnklopijo komunizmu ; .	,„;...	„„ Komunistična manjšina ie vložila pro-
brez ozira na stahsce drugih za- tegt in zahtCTalai ^ ^deva odloči
veznikov.	na kongresu socijalistov, ki je predvi-
iz Kronstadta o velikih uporih pri ruski! ustavni načrt v ponedeljek dopoldne, mornarici na vzhodnem morju. Upor-| Beograd, 11. februarja. (Izv.) Danes niki baje korakajo proti Petrogradu. I ie bil podpredsednik ustavnega odbora Koskva, 11. febr. Za ruskega zastop- dr. Tomislav Tcmljeuovič pozvan v
avdijenco k regenti?. Avdijenca je tra-
jala poldrugo uro.
ANTON ČEHOV: TRI ŠESTRE. Z delom ki so njc^a lepote odkrili hudcžestvenici: svetu, poslovili so se ra-
Kritičen poloiai na Španskem.
Barcelona, 10. februarja. Delo se
šlensaraS	pred
Beograd, lj. februarja. (Izv.) Danes «e je začela razprava proti bivšemu črnogorskemu generalu Vešoviču, ki je obtožen po § 80. ka2. 2a>, riočina de
Arhiv avstr. irnsgor. gubernatoria.
Beograd, 11. februarja, (izv.) Te dni so našli v Subciici del arhiva avstrijskega guvernementa v črni gori. Ne ve se še, kje je ostali del arhiva;
Jovanja na odtrganje enega dela od zdi se pa, da se nahaja večjidel pri naše domovine. Branita ga pes', dr.1 privatnih osebah v Sarajevu in Osije-2ivko Topalovič in Sekula Drljevič,' ku. Arhiv bo prenesen v Beograd v bivši minister Črne gore. Razprava je, ministrstvo pravde, kjer ga bo pregle-
den v Lilleju. Kljub temu pa je zveza na svojem zborovanju sprejela predlog, da se komunisti izključijo iz zveze.
. - i- - u \uu n • - < Pariz, 10. februarja. Pri hišni pre-moralo ornepti v vec obrahh Boje »e, iskavj v , ju osrednje CTeze
da bo. Postala gospodarska knza v m- dckomuni£ov ^ razkri!i cbšini0 kore.
flUŽStTASf (Havas.) ^"fr Z ^^^ Central°
____i: ______S!ie ViaaC- . .
Komunistična manjšina je vložila pro-lski umetniki od nas. Povest treh sester,
" treh hrepenečib duš, so odigrali s taKO proprostos«'o in ljubeznijo, ki jo po-
je.
Prihajajo vesti, da izvršujejo revoluci jonarni sindikalisti mnogoštevilne aten
Kišinjev, 10. febr. «Presbiro» po-
STroča: Ker » i««^ železnice v
Beearabiji muitarizirane, je vojaško poveljcištvo železniškemu osobja,
dolžena, da sta poiskusila izvršiti atentat na delodajalce, sta bila usmrčena. .
Toledo, 11. februarja. Včeraj popoi- tadi uradnikom, zabranilo pristop v dne je velik požar uničil del poslopja železniške zgradbe, civilne vlade, v katerem je zgorelo Pariz, 9. febr. Po poročilih listov mnogo dokumentov in zgodovinsko IZ Marseillea je bilo tam aretiranih važnih arhivov.	j veliio število komunistov.
22. januarja je bil dosežen ^ŠLfrl ^^ti ?3ikitsni aSgnt3.
Beograd, 11. februarja, januarja je bil dosežen v Bosni rekord premogovnega pridelka s 412 va-'
Beograd, 11. ebroarja. (Izv.) V k!a-
znajo samo oni. ki razumejo in čutijo to. kar igrajo. Kar so nam daii hudo-ffestvenici s svojim gostovanjem, nam ostane nepozabno in težko nam je, ko pomislimo, da li jih še kdaj vidimo. Tega se je zavedalo tudi raše gledališko občinstvo, Ki je priredilo rnskim umetnikom v slovo viharne ovacije, ki so trajale nad četrt ure; občinstvo jc stoie pozdravljalo umetnike, obsipalo jih s cveticami, poklonilo jim veliko število vencev. To naj bo v zahvalo velikim umetnikom, a obenem v čast našemu občinsivu ki je dokazalo, da razume in ceni pravo umetnost.
PRAGA, 11. febr. (Izv.) Trgovinsko ministrstvo je znižalo izvozno carino na vse stekleno in porcelansko blasio, ki je bila sedaj 1—2 odstotka na 72 odstotka.
Beograd, 11. ebruarja. (Izv.) Mini*
goni na dan. To je največji pridelek šnskem srezu (v črni gori) so izs'edi!i s ter za šume in rude dr. Krizman ie od postanka vseli bosanskih prenjogov- glavnega agenta bivšega črnogorskega odredil, da se obnove vsi prejšnji domkov ia znači en tisoč ton več kakor kralia Nikiie, Todcra. Duloviča, in ne- govori domačih podietn>kov v Bosni m
trajala ves dan in je odložena na po- j dala komisija, ki je pregledala arhiVjV času 'povečane produkcije v dob' \ kaj članov njegove družb?, Id so se gi-. Hercegovini. Glede tujih še ni končao nedeijek ob S."zjutraj.	• avstriiskeea sruvernenienta v Beogradu, vojne.	»taii v okolici Moravr.	'odločeno.
Iz ustavnega odbora.
Beograd, 11. februarja. (Izv.) Današnjo sejo ustavnega odbora je ctvoril podpredsednik dr. Tomljeno-vič, ki je uvodoma naznanil, da je dr. Milenko Vesnič odložil svoj mandat kot član ustavnega odbora, ker mora odpotovati v Francijo na zdravljenje. Na njegovo mesto stopi v odbor dr. Mušički. Prvi govornik, komunist Milojkovič, je napadal ministra za konstituanto, dr. Trifkoviča, ker ni argumentov, s katerimi je predložil vladin ustavni načrt, tudi motiviral, kar da bi bila njegova dolžnost kot minister konstituante. Naglašal je, da vladna predloga nikakor ne odgovarja duhu časa in hvalil sovjetski sistem in veliki red v Rusiji, kjer se je izvršila tudi soci-jalizacija zemlje. Socijalizacija zemlje ne pomeni, da se zemlja kmetu odvzame, ampak se mu pusti, dokler je sam ne zapusti. Dalje zahteva socializacijo velike industrije tako, da se vse tvornice izroče delavstvu, socializacijo bank in zunanje ter notranje trgovine. Je odločen nasprotnik svobodne trgovine. V interesu dviganja produkcije zali Seva prevzetje vseh podjetij s strani delavstva, uničenje vseh državnih dolgov, ločitev cerkve od države, ločitev šole od cerkve, ustanovitev rdeče armada itd. Sedanji parlamentarni sistem naj se sploh popolnoma zamenja s sovjetskim.
Klerikalec dr. Dulibič naglasa, da mora biti ustava taka, da bo nepotrebna vsaka revolucija. Glede omejitve zasebne svojine zahteva podrobnejših odredb in izraža svoje obžalovanje, da ustavni načrt ne previde-va omejitve pokvarjenega časopisja. Izjavlja, da bo njegov klub predložil glede dvodomnega sistema poseben predlog za ustanovitev socialnoekonomskega parlamenta. Zahteva
avtonomije, a je za jedno suverenost, ker smo edinstveni narod. Vse gra-ne administracije se morajo zaradi tega osnovati na teh načelih. Želimo močno državo in jako vojsko. Upravne avtonomije bi se morale razvijati v okvirju zakonodajnih pooblastil. Posl. Demetrovič: «Ali zahtevate torej avtonomijo, ah samoupravo?* Dr. Laginja: «To je igra besed.* Demetrovič: «To sta dva pojma.* Dulibič zahteva v nadaljnjih izvajanjih zgodovinske meje, češ da le one predstavljajo realnost Dr. Velizar Jankovič: «To m spajanje, ampak razdvajanje.* Dulibič pravi, da bi pomenil centralizem bankrot uprave. Dr. Laza Markovič: «Kako pa je bilo v Italiji?* Dr. Dulibič: «V Italiji so mnogi umstveniki za restrinkcijo raznih zakonov, ki so bih že sprejeti.* Markovič: «To hočemo tudi mi.* Demetrovič: «V vprašanju izenačenja zakonov se morajo upoštevati razlike življenja v posameznih delih države. Glavna stvar je, da je uprava dobra, centralizem pa je potreben.* Dr Laginja: «Tako je!» Nato Dulibič protestira proti izrazu črno-žolti mentalitet, ki se predbaciva njemu in njegovim tovarišem. Ako bi imel izbirati med absolutnim centralizmom in v ustavnem načrtu predlagano samoupravo oblastnij, bi si on izbral centralizem, ker ne veruje, da bodo te oblastnije mogle funkci-jonirati, ker ni določeno njih partici-piranje na državnih davkih, ampak morejo imeti samo naklade na državne davke Govornik je končal svoja izvajanja z besedami: Tu se je mnogo govorilo o sporazumu. Debata je pokazala, da je sporazum mogoč in zato se tudi mora doseči.
Za Dulibičem je govoril komunist Pavle Pavlovič, nakar je bila seja ob pol dveh popoldne zaključena.
Politične beležke
'-f Klerikalizem več nego država. «Straža* priobčuje pod naslovom •sDržava — Bog* srdit napad na sedanjo vlado, v katerem izvaja med drugim: «Država katoličanom še ni Bog. Nad državo so še večje dobrine, naša katoliška načela. In ta načela so nam mno.no več, kakor vsaka, tudi narodna država.* Silno razburja klerikalce zlasd dejstvo, da je minister Pribičevič osvobodil učiteljski stan dosedanje sužnosti in mu z zboljšanjem gmotnega položaja omogočil, da se še z večjo vnemo in vztrajnostjo posveti svoji vzvišeni nalogi, vzgoji mladine v narodnem in državnem duhu. Zato huiskajo proti učiteljem, kar morejo, in poživljajo ljudstvo celo na direkten upor proti učiteljem.
+ Beneš o položaja v srednji Evropi. Na svoji poti iz Rima v Pariz, je izjavil češkoslovaški zunanji minister Beneš uredniku «Corriere della Sera»: Vprašanja, ki so se razpravljala na rimskih konferencah, so se nanašala na razmere v Avstriji, Madžarski, dalje se je govorilo o konferenci nasiedstvenih držav, ru-
skem vprašanju in o gospodarskih odnošajih med češkoslovaško in Italijo. Kar se tiče Avstrije, smo pri- [ šli v Rimu do zaključka, da moramo' storiti vse, da pridejo razmere v Avstriji v normalen tir. To se pa ne da doseči na ta način, da se uveljavijo | nekateri predlogi, po katerih bi bila i rešilna akcija za Avstrijo koncentri-| rana v rokah posameznih bančnih in trgovskih skupin, ki bi položaj Avstrije še poslabšale Vsak načrt, ki gre za tem, da se Avstrija, ki je danes pred bankerotom, združi s katerokoli sosedno državo, je danes neizvedljiv. Zato je potrebno, preskrbeti republiki primerno posojilo, da bo vsaj začasno rešena vednOi skrbi za obstanek. Vrhu vsega se pa mora avstrijski javnosti predočiti resnica, da je rešitev Avstrije le v njeni moči. Ta misel ie že tudi začela zmagovati v Avstriji, kjer so prišli resni politiki do prepričanja da je neoportuno, zanašati se na fantastične pomoči daljnih dežel, ampak da je izdatnejše približevanje k sosednim državam. V svojem razgovoru z avstrijskim kancelarjem nisem obljubil ničesar pozitivnega, a pozval sem ga, da naj se zavzame za ureditev važnih ekonomskih vprašanj med Češkoslova-
ško in Avstrijo. Ne gre ta za to, da se opuste carinske meje, temveč pospešiti je treba kar najbolj medsebojne saobračajne zveze, ki bodo
omogočile svobodno trgovino, kar bo imelo za posledico razvoj trgovskega in industrijskega življenja. Kar se tiče Madžarske, sem v Rimu izjavil, da je Češkoslovaška brezpogojno proti vrnitvi Habsburžanov, in da bo Češkoslovaška smatrala vsak tak poizkus kot casus belli; to stališče zavzema Češkoslovaška ne samo proti bivšemu kralju Karlu, ampak tudi proti nadvojvodi Jožetu in sploh vsakemu članu habsburške dinastije. Na podlagi dogovorov v Rimu, bom izvestil vlade v Parizu in Londonu, da stojimo na brezpogojnem izvajanju mirovnih pogodb m da smo prod kakršnikoli konfederaciji podonavskih držav.
-f Avstrijski Vsenemci zopet predlagajo plebiscit Vsenemška stranka je včeraj vložila v dunajskem parlamentu predlog, da naj se sklene izvesti poskusno glasovanje prebivalstva za priključitev k Nemčiji. V utemeljevanju svojega predloga pravijo Vsenemci, da je to glasovanje popolnoma notranja zadeva Avstrije, ker hoče vlada spoznati le razpoloženje prebivalstva v vprašanju priključitve. Zato to glasovanje ni smatrati kot demonstracijo proti ententi ali kršenje mirovne pogodbe.
4- Razkol med albanskimi nacionalisti. Iz Beograda poročajo dne 10. februarja: Kakor poročajo vesti iz Tirane, je nastal med albanskimi nacionalisti razkol. Mlajša skupina je sklenila, da ne sodeluje pri volitvah v albanski parlament, medtem ko je druga skupina nacionalistov, ki jo vodi prejšnji minister za prosveto, Lenida Naci, sklenila, da postavi kandidate.
T Bolgarsko sobranje se sestane, kakor poročajo iz Sofije, dne 13. t m. V prvi seji bo podal predsednik vlade, Stambolijski. obširen ekspoze o svojem potovanju po Evropi. Z ozi-rom na izkušnje, ki jih je dobil v glavnih zavezniških prestolicah, bo predložil tudi zakonski načrt o reorganizaciji diplomatske službe in o izmeni diplomatskih predstavnikov v tujini. Vesti o rekonstrukciji vlade se potrjujejo in zatrjuje se, da bodo vse koalicijske stranke izstopile iz vlade, nakar bo Stambolijski sestavil izključno zemijoradniško vlado.
4- Verouk v češkoslovaških šolah. Iz Prage poročajo dne ll.februari?: «Prager Tagblatt* poroča: Po vladnem programu glede na razmerje med državo in cericvijo ne bo vero-nauk poslej dovoljen niti kot obvezen, niti koti neobvezen predmet. Ve-ronauk se oo poučeval izključno v obitelji; ako pa žele roditelji, bode otroke v veronauku poučevali duhovniki njih veroizpovedanja zunaj rednega šolskega pouka. Zasebne šole z izrazito verskim značajem, kakor tudi zasebne šole cerkvenih redov ne bodo dovoljene.
-r Zveza narodov in izgon vzhodnih Judov iz Avstrije. Z Dunaja poročajo dne 11. februarja: Zveza na-j rodov bo, kakor poročajo listi, raz- j previjala o pritožbi poljske vlade I
glede izgona vzhodnih Judov iz Avstrije na poljsko ozemlje.
+ Zaupnica Briandu. Francoska zbornica je dne 9. t m., po končani debati o pariški konferenci, z 387 glasovi proti 123 glasovom sprejela dnevni red, v katerem se izraža vladi zaupanje, da zagotovi skorajšnjo in popolno razorožitev Nemčije, da bo nadaljevala pogajanja o obnovitvah, da se dosežejo za gospodarsko vzpo-stavo Francije potrebna denarna sredstva in da v potrebi uveljavi primerne sankcije.
+ Nemci proti sklepom pariške konference. Iz Munchena poročajo dne 10. februarja: V bavarski zbornici je minister Hamm danes govoril o pariškem diktatu in izvajal: Trdno smo odločeni, da zavrnemo pariške zahteve, ki še presegajo določbe ver-sailleske mirovne pogodbe. Izdelati pa hočemo nove izvedniške predlo-
MiroljsSii vestnih.
d. Vodstvena seja SJD. Dne 6. i m. se je vršila vodstvena seja, na katero ie večina okrožnih klubov poslala svoje zastopnike. Delegat agr. direkcije je pojasnil predhodne naredbe za agrarno reformo v kolikor se tičejo dobrovoljcev. Poudarjal je, da te naredbe veljajo za one, ki imajo uverenje. Razložil je delokrog agrarnih odborov; društvo ima pravico poslati po 1 zastopnika v občinski, 2 v okrožni in 5 v pokrajinski agrarni odbor. Ker bo po zaključku izdajanja uverenj žp sam naziv «do-brovoljec* kakor vse, kar bo iz tega izhajalo, odvisno od uverenja, se je sklenilo, ponovno napraviti korake, da se ukine Uredba iz 18. 12. 1919, ki je krivična zlasti za disiden-te in dobrovolj:e zavezniških armad, ter uveljavi ona. ki jo je predlagal
ge, ki bodo veljali kot zadnja beseda zemaljski zbor Glavnega Saveza dne
Nemčije.
-f Poljska in Rumanija. Iz Budimpešte poročajo dne 11. februarja: Kakor se javlja iz Bukarešte, se vrše med Rumunijo in Poljsko pogajanja glede vojaške konvencije. Agencia «Damian» je od pristojnega mesta pooblaščena, da dementira vest o tajni pogodbi med Bolgarijo in Poljsko, ki se nanaša na Dobrudžo.
-F Konkordat med Nemčijo in Vatikanom. Iz Berlina poročajo dre 11. februarja: Kakor poroča «Ger-mania*, se potrjuje vest o pripravah za sklep konkordata z Vatikanom.
-f Venizelos o Grški. V londonskem listu «Observer» izjavlja Venizelos: «Jaz nisem sedaj niti predsednik grške vlade niti član parlam., jaz sem samo Grk, ki sem prišel posre-
24. oktobra 1920. Zato opozarjamo, da vsi dobrovoljci, ki še niso vložili prošenj za uverenje, to nemudoma store potom svojih okrožnih klubov. Kolekovati je vlogo z 7 (sedem) dinarji. Poskrbeli bomo, da se uverenje izda vsem, ki so sprejeti kot redni člani v organizacijo. Ker je zaščita upravičenih interesov dobrovoljcev le delni namen organizacije, glavni pa, da s strjenimi vrstami vseh borcev za narodno in državno uje-dinjenje vrši misijo, ki smo jo začeli v tujini, je potrebno, da je organizacija zasnovana na čim trdnejši podlagi. Zato čaka okrožne klube veliko dela v smereh in na način, ki ga jim pojasnimo potom okrožnic in delegata glavnega odbora. Takoj naj izvedejo volitve in njih izid javijo. Ko postavimo organizacijo na trdno
dovat v korist Grške. Položaj Grške podlago, nam bo mogoče v smislu
je danes obupen, rotim zaveznike, da naj ne zapuste Grške, ker grški narod je udan zaveznikom! Ignorirajte Konstantina, zaupajte grškemu narodu. Vrnitev Konstantina ne sme vplivati na stališče zaveznikov v gr-ško-turškem vprašanju Revizija sev-rejske pogodbe bi bila velika politična napaki
T Volitve v jnžni Afriki. V južni Afriki so se dne 9. t m. vršile volitve. Bore se tri stranke, unionisti, ki zagovarjajo državno edinstvo Trans-vaala z Anglijo, pod vodstvom generala Smutsa, republikanski nacionalisti, ki zahtevajo bursko neodvisnost in socialni demokrati. Prve vesti javljajo, da si je general Smuts pri volitvah priboril znatno večino, i Angleški listi so pričakovali, da si J pribori samo relativno večino.
-r Pred železničarsko stavko v Angliji? Iz Londona poročajo dne 10. februarja: Kakor poročajo listi, preti izbruhniti prihodnji teden že-lezničarska stavka.
T Duhovniki v Rusiji. Nov dekret
ruskih narodnih komisarjev prepnve-dii'e duhovnom vseh konfesij spie-jetje kakoršnekoli javne službe v vaseh. V mestih jim je dovoljeno opravljati službe nižje vrste do 16. »Iač.ilne?a razreda. Iz jnstičnih, poljedelskih, sanitetnih služb in nadzorstva dela so popolnoma izključeni.
pravil Glavnega Saveza pridobii za naše delo vse one, ki bodo uvideli njegovo potrebo v očigled vedno hujši plemenski mržnji in orgijam, ki jih prirejajo tlačitelii nad našim zasužnjenim življeaa.
d. Tovariše opozarjamo ponovno, da naročajo «Novo Otadžbino*, da bo vez med nami čim tesnejša in nas nastop vedno enoten. Naročnino 100 K (25 K četrtletno) naj pošljejo na «Administracijo Ferhadija, Sarajevo*. Kdor želi lanske številke, naj pošlje vrhutega 5 dinarjev.
d. Ljubljanski okrožni klub. Jutri 13. t. m. se vrši sestanek ljubljanskega okrožnega kluba v Mali dvorani Narodnega doma ob 10. uri dapold.
iiopf in tmtik
st Sankaške tekme v Boainju. Vj-led oA ljubljanskega obTu-«tva p n:. žene želje pri cnejo sankaške tekme v Bohinjski Bistrici mesto bo 10 uri. kakor prvotno določeno — še-le ob 11 nri, tako da Lolo imeli ljubljanski izletniki priliko zasledovati vse tekme tudi v slučaja, ako odhajajo iz Ljubljane že-le v nedeljo zjutraj in pridejo v Bohinj ob 10. uri 1-1 mir.. — P'»-novno sp opozarja na dovoljeno polovično vožnjo ob priliki teh tekem.
st Vremensko poročilo le Bohinja z dne IL t. m.: Toplina ob sedmih zjutraj —5 stopinj C, baromet.-r S3 dviga, vem® bc polagoma jasni. «iejra cm (aomja plast 25 cm — pršič'A. Pmuka kot aanbec in sankališče idealno!
Prosveia*
Narodno glectatišSe.
Drama:
Sobota, 12. febr.: Kr^gher: Školjka. Red A.
Fsdrfia, 13. febr.: Jerome: Misf Hobb: Izven.
Ponedeljek, 14. febr.: Jerome: Miss Hobb. Red B.
Opera:
Sobota. 12. febr: Puccini. Tosea. Red E. Nedelja, 13. febr.: Auber: Tra Diavolo. Izven.
Fonedci' jek, 14. febr.: Koncer, Josip Ri-javec in Ciril Ličar. Izven.
—	IZ GLEDALIŠKE PISARNE. Zaradi obolelosti gospe Marševe se predstava »Maclame Sans Gene* v ponedeljek 14. t. m. ne more vršili. Ta večer se vprizori veseloigra «Miss Hobbs» za isti abonne-ment.
—	MARIJONETNO GLEDALIŠČE igr« v nedeljo 13. t. m. ob 3. in ob pol 5. uri popoldne romantično bajko v treh deja-n'ih od Borndorfa v prevodu Dr. Ivana Laha »Zakleti kalif« in Poccijevo enode-janko »Gašperček slikars.
—	GLEDALIŠČE NA JESENICAH. Dramatični klub uprizori v soboto, dne
12.	t. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo, dne
13.	t m. ob 3. nri Donoldne dram« v treh
dejanjih Gerolama Roveta cNepošteni». Igra je bila svoj čas odlikovana od italijansko vlade kot najboljša dramsko delo ter je doživela na vseh svetovnih odrih izreden uspeh S svojo globoko tragiko, plastično realistiko in duhovitim dialogom mora napraviti na gledalca globok utis.
* DRAMATIČNI ODSEK SOKOLA VTČ priredi v nedeljo, dne 13. svečana t. L ob pol 8. uri zvečer v Sokolskem domu na Viču gledališko predstavo «Lju-bimkanje*. igrokaz v treh dejanjih. Cene običajne. — K obilni udeležbi vabi Odbor.
— Svetovno turnejo napravijo naši umetniki Josip RI javec, Ciril Ličar in prof. R a j z e r. Prepotoval! bodo Češko. ivcd^Ko. N -rveško, Holandijo, Dansko, Anglijo in Ameriko. Poslovilni kon cert dre 5. t m. v Beogradu je krasno uspel, istotako 10. t m. v Zagrebu. Kakor kaže zanimanje v predpredaji, je pričakovati. da b > ljubljansko občinstvo .ti polnlo v ponedeljek dne 14. t. m. operno gltd.Mišče. Turneja jo oficielnega značaja ter ima namen propagirati ?a jugoslovansko .umetnoBt, fer povzdigniti v inozemstvu ugled Jugoslavije na kulturnem polju. k3r se bo priznanim nmotiiikom gu,- vo posrečilo G. nz bo intlcjal tudi v svodih najbolj'.h opernih partili v Narodnem Divaillu v Pra^J Bom. Stoik-hoimii, Kopenhagenu, Amsterdam itd. Celi spored je pojiolitoma jugoslovanski, oziroma slovanski.	k
FRANK HELLER:
58
Prigode gospoda Coilina.
Roman.
(Prevod iz švedščine F. J.)
Zagledal pa ni njegove dobrodušne fiziognomije, marveč divje re-žanje razjarjene visaže povsem neprikritega tatarskega značaja Pred tem obrazom pa se je zlovešče svetlikal v višini Filipovih senc revolver, ki ga je za ročaj držala žilava žolta koščena roka velikega kneza! Filip je nehote odskočil. Fizično nikakor ni bil strahopeten, vendar se mu pa tudi ni ljubilo služiti za tarčo prismojenemu velikemu knezu, kateremu človeško življenje najbrže ne pomeni mnogo več od ničle. Grmeč: «Roke kvišu!» ga je ustavil. Glas gospoda Woerza je izginil, namesto njega je hripav glas obsipal Filipa v smešni rusko-nemški mešanici z najbolj izbranimi psovkami in vprašanji:
«Tako, tako, monsieur! Tako, tako? Tfu, tfu! Takšen «špicelj* me je v Papillon de nuit izvabil v svojo zanj-ko, ...prokleta premetena sodrga, svoje izkaznice! ...Če bi je ne bil videl, ... vi menda res mislite, da ste me že dobili v zanjko... in zo
pet bi se moral vrniti v Jekaterino-slav... o, seveda! Prej vam pa še dam nekaj za spomin, čakaj, hudič, da boš vedel, ...kdo za vraga pa si sploh, ali izmed Vivicovih ljudi, ali novinec? ... Menda novinec!*
Besede so se kar sipale iz njegovih ust, včasih jasno, včasih skoraj nerazumljivo, toda Filipu so zadostovale, razumel je, kaj je njegovega soseda tako razburilo, in porabil je presledek v zmeranju ter vskliknil: «Toda, gospod Woerz, gospod Wo-erz, kaj vam pa je? Ne razumem vas! Kaj govorite tu o moji karti? Saj to je moja dekoraterska izkaznica za Papillonnde nuit in dobil sem jo od Breitmanna!*
«Mene ne boste ujeli s takimi izgovori*, se je zadri «čevljar>, in grozeče je mahal z revolverjem. Dostavil pa je: «Pridite sem, da vidim!*
Filip se je previdno približal revolverju, veliki knez je iztegnil svojo žilavo dolgo roko in spretno izpraznil Filipove prsne žepe ter hitro prebral belo-modro izkaznico. Nekaj trenutkov pozneje je pobesil orožje, neodločno strmel v mirnega Filipa in povzel s svojim prejšnjim dobro-čudnim glasom:
«0, to se je pa čevljar Woerz lepo blamiral, ljubi moj gospod! Morate mi že oprostiti, .. ti vragovi so me že enkrat imeli pri fraku, zato sem mislil, da ste tudi vj takšen špicelj. Ali se gospod ljuti na me? Ali pa gre še naprej v Woerzovi družbi?* Filipa je njegova prigoda vedno bolj zanimala in zabavala, zato je izjavil, da se zadovoljuje s tem pojasnilom, in zopet je sedel k Woerzu v voz.
«Sedaj pa gremo vendarle v luknjo*, je pripomnil izvošček, ki je z zanimanjem sledil prizoru.
«Da, v luknjo, ti debela presica vozniška*, se je zadri Woerz in pričel iznova zmerjati v hamburškera narečju. Prerokoval le izvoščku slab konec, ker je trmast in bedast, in mu na to ukazal, naj iih pelie v Schie-mannovo pivnico. Izvošček se je pričel glasno in odločno braniti, da v to zloglasno pivnico ne pelje.
«Tak, peljite nas do Brunnengair se, zadnji kos pojdeva pa peš!*
Deset minut pozneje se je izvošček ustavil pred vhodom v temno in neprijetno ulico, iz katere je prihajalo rjovenje pijancev. Nekaj medlih, žoltih luči se je zaman borilo s temo,
(Dalje prihodnjič.)
• NAŠA ŽALNA. MANIFESTA-1 žejne vlade z dne 25. novembra 1919, CIJA OB PRILIKI LAŠKE PROSLAVE ANEKSIJE ZASEDENEGA
OZEMLJA. Jugoslovanska Matica v Ljubljani poživlja vsa naša društva brez razlike strank, da pošljejo svojega zastopnika na sestanek, ki se vrši v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani univerze (deželni dvorec). Predmet obravnave je: Razgovor o žalni manifestaciji oo iaški proslavi aneksije našega zasedenega ozemlja. Zaradi važnosti dnevneda reda prosimo, da se odzovejo po svojih zastopnikih prav vsa naša društva in tudi vsi naši listi. Posebna vabila za ta sestanek se ne bodo izdajala, ampak velja ta poziv kot direktno vabilo vsem društvom.
Jugoslovenska Matica.
*	IMENOVANJA. Upravnik pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani Ivan Sedlar je imeno van za upravnega nadzornika pri istem poverjeništvu. Nadalje so imenovani: inženjer Dragotin Kune iz Ljubljane za oblastnega inšpektorja dela pri oblastni inšpekciji dela v Mariboru; dosedanji referent odseka za begunce v Ljubljani dr. Marij Krmpotičza tajnika drugega razreda pri ministrstvu za socialno politiko; dosedanja uradnra 10. razreda oblastne državne zaščite dece in mladine v Ljubljani Cirila Š t e b i -PI e š k o za tajnico tretjega razreda pri oddelku za zaščito dece in mladine v Beogradu; slušatelj tehnike na ljubljanski univerzi Fran Vidic in slušatelj prava na isti univerzi Rudolf Mlinar za začasna geometr-ska pripravnika v 11. činovnem razredu pri enem izmed nadzorništev katastrske izmere v Zagrebu.
*	VER5K0-P0LITICNA SVOBODA V OCEH LIBERALCEV je naslov članku, v katerem skuša mariborska «Straža» odgovarjati na naš uvodnik od srede. Članek je v pomanjkanju nrotidokazov s-'san v običajnem sirovem klerikalnem žargonu. Naj zadostuje le en primer: -»Žaba triumvirata «Jutra» se je v zimskem časti napihnila in skuša pogoltniti vse klerikalce. Iz liberalne žabe, ki hoče s terorizmom zatreti klerikalnega zmaja, pa bo kmalu nastal štrbunk, in žaba bo postala zopet sa-"io žaba.s
*	ODGOVOR NA NEMŠKA NASELJA NA KOROŠKEM. Kakor smo doznali, je deželna vlada v odgovoru na izganjanje Slovencev iz Koroškega poostrila potne predpise za vse potnike, ki prihajajo iz Koroške, ali odhajajo tja. — Ker so v zadnjem času izgoni Slovencev iz Koroške množe, ker odvzemajo Slovencem gostilniške koncesije, ker jim odpovedujejo stanovanja itd., je odredila vlada, da se bo z nemškimi Korošci v Sloveniji enako postopalo. — K temu službenemu sporočilu smo še izvedeli: Odslej koroškim Nemcem in nemčurjem načeloma ne bo dovoljeno, da prihajajo v Jugoslavijo ter se bo osobito strogo pazilo na elemente, ki so znatii kot hujskači proti našemu ljudstvu. Vlada ie vsled prenašanja naših ljudi na Koroškem tu-lii že siatuirala ekseinpel, ki naj služi vsenemškim hujskačem onkraj Karavank v resno svarilo: izgnala je iz Guštajna 50 tam prebivajočih Nemcev in nemškutarjev, ki so pristojni na Koroško, pa so na eklatan-ten način zlorabljali gostoljubnost naše države.
*	REORGANIZATORICNE SPRE--MEMBE V VOJSKI. Kakor nam poročajo, študira vojna uprava projekt o novi razdelitvi savske armijske oblasti. Tako se je izkazal teritorij dravske divizije za preobsežen in namerava se ga razdeliti na dva dela: severni kot oblast dravske divizije s sedežem v Mariboru, južni kot oblast triglavske divizije s sedežem v Ljubljani.
s TPASIRANJE PROGE MURSKA SOBOTA-ORMOŽ. Ministrstvo saobračaja je odredilo, da se trasiranje projektirane železniške proge »Murska Sobota-Vržej-Križev-ci-Lju^mer-Ormož kolikor mogoče pospeši.
t 'DOLŽNOST ZA VOJNE DAJATVE UKINJENA. Glasom i.^rcdfce ce;ene viade za S'ovenijo je z današnjim dnevom v Sloveniji ukinjena dolzrost za vojne dajatve, določene v zakone z dne 26. dccembra 1912., drz zak. št. 236. in dodatnih cesarskih naredbab. Zemljiški lastniki pa sn:c'°t r^tevati, naj se odpravijo ba-^ke-ki so bile zgrajene na njih zemljiščih na podstavi zakona o vojnih oajatvah, samo s pritrditvijo poverjeništva za socialno skrbstvo. Za ugotovitev priglašenih terjatev in odškodnin, ki izvirajo iz zakona o vo-nih dajatvah, ostanejo veljavna do-tična določila, izdana z naredbo de-
je, dasi zmagovalka, spominja svoje majke zaščitnice Rusije. Rusi so se Ljubljana 11. februarja. |v pak zahvale potrudili, da so dali j 0e(o uprava za zaSiitO In-'zabavi srbski značaj.	1	- -
.. TI , . , . tolQ D , . . „ , ° IVAN BORUSOVSKY t. Iz Sa-
št.744 Ur. L iz leta 1919. Rok, do ka- rajeva pr0Čaj0i da je ^ po da]jši	_ _ -----------------
terega je pri političnih oblastvih PJ- bolezni umrl novinar Ivan Borusov- je začela poslovati b tekočim letom ter ^Li-^T^if1'I sky. Rodom Ukrajinec je bil na Du- izdaje prvega vsakega meseca svoj »Glas-
naju član uredništva «Slavisches nik=. ki priobčujc vse zakone in naredbe, Tagblatta^, potem je v Sarajevu pre-1 ki se nanašajo na predmet industrijske
nepriglašcne terjatve in odškodnine iz vojnih dajatev, se določa do kon-ca meseca marca 1921.
* O KORUPCIJSKI AFERI V STANOVANJSKEM URADU smo izvedeli še sledeče podrobnosti: O nerednostih pri stanovanjskem uradu je že dalj časa govorila vsa Ljublja-
vzel uredništvo «Sarajevcer Tagblat-1 lastnine (patente, vzorce, znamke), v ta». Po prevratu je sodeloval pri raz- >Glasniku< se tiskajo tudi naredbe tujih nih listih kot dopisnik. N. v m. p.! držav o predmetih industrijske lastnine, • NAČRT USTAVE IN DKATOA	® ^J* iud&attirs. nastavljanje
osobja uprave, objave v patentnih, vzorčnih in znamkinih zadevah. Za izvrševanje svojega dela potrebuje
SLUŽBA. Prihodnji sestanek društva »Pravnik« so vtS v ponedeljek dne 14. t. na. Osumljalo se je sedaj to, sedaj popoldne ob petih v sodni palači st.79. drugo osebo pri stanovanjskem ura- Nadaljevala se bo diskusija o vprašanju oprava zlasti pri izdajanju patentov s podu ter pri stanovanjski komisiji. Za- ustave in pravosodstva, nato pa bo pro- sobne tehnike. V to svrho razpolaga L-trievalo se ie da «=o" funkciionarii te- K™*1 g- dr. Ig. Butar o predmetu: Načrt prava z gotovim številom svojih stalnih gfuSnlg?mitaU." b državna služba. Na to preda-1 članov-tehnikov, ki se bavijo z gotovimi
verjenik Ribnikar je takoj po svojem nastopu posvetil tem govoricam po-
___________________ predavanje opozarjamo zlasti upravno urad-1 tehničnimi strokami, in v kratkem se bo
njih število povečalo. Radi tega se opozarjajo interesenti na možnost nastav-
sebno pozornost. Zahteval je od vo- i marSru0^!? porŽa^Dem^ I » kot člani v Upravi.
— — -------*-	1 Bazen stalnih članov je zlasti v spor-
nih Elučajih predvideno postavljenje za-* i.egar IN koze v savinjski | časnih članov, Id bodo imenovrni z uka
jT7.r 1—. z------7	, . iviakiduku. tvaKor poroča «uemo-
dilmh uradnikov pojasnila glede kratija*. bo praVosIavna cerkcv v možnosti govoric ter sam zashsal Mariboru v kratkem otvorjena. več strank, o katerih je zaznal, da * 1jsgar in koze v savi: se je baje pri stanovanjskem uradu dolini, v Savinjski dolini se širi legar Uom za pet et. Začasni elam so bodo od niih izsilieval denar Doleo Ča- in twU črne koze. Umrlo je l.aie na legar- imenovali iz krogov praktičnih tehnikov « ni hilfEi Si kSiS. ^ že 13 oseb. V Celju sta se pojavila, tako izmed državnih uradnikov kakor -z m	n^lVSt,^ kakor smo javili, že dva slučaja koz. privatnih industrijskih podjetij. Naloga
CO za potrdilo urad ObdOlZUJOCin gO- * yA DpvUZABNI sestanek vabim začasnih članov bo, da dajejo na zahtevo voric. Včeraj pa se je vendarle po- ^ijoj Sokla L njegove odseke, odbor dru-1 Uprave svoje mnenje, da bodo Člani od-
srečilo v osebi pisarniškega uradni- gtva ,a ^radbo ^ n;8Sove odseke v so- -------:—" -1"*-5"
ka Beso a pri stanovanjskem uradu Jboto dne 12. t. m. ob osmi uri zvečer v izslediti kot krivca raznih nedopust- gostilni Zupančič, Ahaeljeva cesta. — svojemu delu primerno posebno nagrado, nih in kaznjivih manipulacij, čast- Razgovor o društvenih zadevah, starosta! Ministrstvo trgovine in industrije se .s nik neke potniške pisarne je bil več- dr. P. Pestotnik. kratna žrtev uradnika Besova, katere * VELIK POŽAR V KDANJU. Iz mu je moral posojevati denar v zne- Kranja nam poročajo: Na pustni to- J**" 4SSStZtTSZ sku več sto kron. Besor se je nanj jjj• ob 1L urijonoti utadmd je,z
obračal, ker je imel ž njim uradne Ijgf« sladSTmaSa^držaŽ	lastnine? ker v državnih po-
pravke. Nekmu trgovcu je izvabil ne cLtne sekdfe zT kranfski okraj.	^^IŠVS
Besor okoli 1000 K ter mu zato v poslopju Sd se nahajali 4 tovorni khmtoh panog. Tehnične stroke, po ka «šel na roko*. Zlasti veliko prijatelj-1 avtomobili, bencin, olje. firnež, ka-j^ i? razddjen^delo^Upravo^ se^raz stvo se
Kmetijske zadruge v Primerja. ^J
Trstu se jo vršilo te dni zborovanje slo-vnskih kmetijskih zadrug. Zastopanih j* bilo na zborovanju 75 slovenskih organizacij. Zborovanju je predsedoval dr. Sk-vik. Po daljši razpravi so bili sprejeti razni predlogi ter izvoljen poseben <)dbor, l:i ima nalogo, da j-rinra ri v->o potrebr« za izvedbo organiracije in udruženja.
= Francoska trgovina. Francoski trgovinski minister je na nsko interpelaci.i'1 v senatu odgovoril, da bo promet z Sitom uredil šele potem, ko bodo znani podatki letine 1920. in izgledi za letino 192L Kar se tiče sladkorja, namerava minister dovoliti prosto trgovino in izvesti preobrazbo terminsko kupčije. Prosta trgovina s fižolom ,krompirjem, slamo, krmili in otrobi bo uvedena od marca.
bora za pritožbe in izpodbijanja v slučaju morebitnih sporov. Začasni člani dohijo isebno nai industrije
obrnilo na razna ministrstva radi imenovanja začasnih članov, vendar je potreb da se o tem obveste tudi privatni
nekim _ vano «šteti» stotake, enkrat celo tisoč kron. Vsega skupaj je dobil Besor nad 2000, po drugih podatkih pa celo nad 5000 K. Besov u* je zato samolastno izpremenil odlok pover-eništva za socialno skrb v prilog dotičnega gospoda. Besor je tudi še na druge načine manipuliral z uradnimi spisi, oškodoval stranke ter izkoriščal poverjeno mu mesto za svoj žep. Navadno je Besor stran-cam tožil, da ima malo plače in da ž njo ne more izhajati. Kupčije na račun stanovanjskega urada je naj-rajše sklepal pri «Fajmoštru», pri
Kranj in Stražišče sta bili takoj na.	..
licu mesta in sta z neprimerno hi- £ ® naredbe se dobi v knjigam. Gece trostjo in vztrajnostjo zabranili. da Kom ^kor tudi .Glasnike Uprave z* ,se ogenj ni razširil na sosedna veli-	industrijske lastmne. Po naredbi
ka Skladišča lesa tvrdk Dolenc, ministr* trgovine m mdustnje z_ dne 23. Hajnrihar, kakor tudi ria kolodvor decembra 19p se nastavijo pn Upravi in železniška skladišča ter na vse tolmači z nalogo, da prevajajo patentno druge sosedne obiekte. Da je bilo spise iz tujih dizav, ki se predložijo Lpra, mogoče omejiti požar na že goreči»eno s prijavo mozemskih patent..-, objekt, se je največ zahvaliti gasil- Ta posel bo obSren, radi česar se poziv-cem, ki so — dasi v smrtni nevarno- izobražen«, ki obvl^iajo tuje jezike sti — z brezprimernim pogamom iz h^« »»b w	tudi tehničko ter-
gorečega poslopja zelo hitro odstranili tri sode bencina. Na pomoč je prihitelo tudi gasilno društvo iz ben-
mir.ologijo, da se prijavijo Upravi za c\ ščito industrijske lastnine v Beogradu Kronska ulica br. 14, ki jim bo dala de-
čuria. Gasilci so delovali vso noč z tajlna pojasnila.
brezprimerno pridnostjo. Pri odstra-
«Belem volku» ali pa tudi na domu nitvi bencina sta biia dva gasilca Iah-strank. Ovadba poverjeništva je bila —»------ "-1-----
Začasnim članom eo lahko Imenovani tudi oni strokovnjaki, ki se ne nahajajo
danes dopoldne izročena državnemu pravdništvu.
* PROSTORE MESTNE APROVI-ZACIJE V BODOČI CERKVI SVETEGA JOŽEFA, ki so se sedaj uporabljali kot skladišča za moko, fižol in druge aprovizačne predmete ter kot klavrni ca in mesnica, je stanovanjski urad v Ljubljani zasegel v javni prid. Po izselitvi mestne aprovizacije hoče stanovanjski urad v teh prostorih namestiti nekatere važne oddelke državnih uradov in šol
ko poškodovana. Kakor se čuje, je k Beogradu, m ee bodo pozvali na delo škoda na zgorelem materialu ogrom- samo v slučaju potrebe, za kar se jim na. Vso akciio je vodil načelnik povrnejo potni strogfa.
Zi tolmače ni predpogoj, aa stanujejo v Beogradu, ker se jim dostavljajo na ž neustiraienTin delom zaslužili sploš-1 stanovanje spisi, katere treba prevesti.
Naredba o zaščiti industrijske svojine je objavljena v Uradnem listu št. 1 z
no priznanje.
* BEG ROPARSKEGA MORILCA IZ ZAPOROV. Iz Kranja nam poročajo: V preiskovalnem zaporu tukajšnjega sodišča se je nahajal od 22. januarja 1.1. roparski morilec, 23-Ietni čevljar Jože Zupan, doma na
dne 5. januarja 1921.
Uvoz sladkorja. Gospodarsko-Iinanč-ni komitet ministrov je v svoji seji dne .13. januarja 192L odločil, da se odobri Hudem, občina Kovor pri i rzicu. 13voboden uvoz sladkorja iz inozemstva
Kakor smo poučeni se namera-iP^^Sia" B^rS \'m ^^	"t-
va na ta način pridobiti za konser- I. e2a- PnleJ^ha_ Baumgartnena po-1 zemgkoga sladkorja, kakor tudi onega, ki
vatorij dvorano s postranskimi loka li v Filharmoniji, za mestni dekliški licei pa telovadnico. Javnost more poseg stanovanjskega urada po sedanjih prostorih mestne aprovizacije le pozdraviti, in to tem bolj, ker je v Ljubljani v že obstoječih cerkvah prostora še najmanj za desetkrat toliko prebivalcev, kot jih danes šteje naše mesto. Častitim očetom jezuitom na Poljanah pa tudi še za dolgo vrsto let dosedanja kapelica popolnoma zadošča v verskih obredov.
begnil iz zaporov. Beg je izvršil pro- j |ti večeru in je s svojim tovarišem
se pridela v deželi. Za sladkor, ki se ga uvaža iz inozemstva, se pri uvozu plaču-
šel nrvo na svoj dom k starišem, Le poje„ že obstoječih davščin za vsakih kjer se je -reoblekel. Starišem je go- hookg po 200 dinarjev v srebru kot mo-voril. da <~a je sodišče izpustilo, ker nopo|i,0 takso. Za sladkor, ki so pridela
se je izkazala njegova nedolžnost, toda ne mara več ostati doma, ker
v deželi v domačih tovarnah, se plačuje poleg državne rošarine v znesku 200 di-
ga je sram domačinov. Odhaja v tu-	Se po 2oo dinarjev v srebru za vsa
Z ^ o JXltl A/4 rlnMA •• MAnrMA I	__
jino. Nato je odšel od doma v neznano smer, seboj je vzel nekaj čevljar-
kih 100 kg kot monopolno takso. To plačevanje, kakor tudi plačevanje državne
skega orodja. Kakor znano, je -lože tr0§arin'Cj se izvrs;, čim prede sladkor v
Zupan na grozen način dne 14. ja , . nu?-:- umoril in oropal priletno po-lzvrsevanje j sestnjco vdovo jero pajiar na Hudem pri Tržiču. Umorjeno ženo je
• PRITOŽBE TOBAKARJEV. De- potem zakopal v klet. Vsa poizvedo-
legačija finančnega ministrstva v Ljubljani je na pritožbe mariborskih založnikov tobaka, da dobe premalo tobaka, odredila, da bodo dobivali štajerski založniki večje količine cenenega tobaka in smotk, kakor dosedaj.
* POGREB UREDNIKA ZINDLA. Iz Zgreba nam poročajo 11. t. m.: Danes popoldne je bil ob jako čast-
vanja za njim so doslej ostala brezuspešna.
5 RODBINSKA TRAGEDIJA. Na pustno nedeljo je posestnik Štefan Murko v Lancovi vasi pri Ptuju z revolverjem ustrelil svojo ženo, ki je na mestu mrtva obležala. Povod rodbinski drami je bila nezvestoba Murkove žene, ki je imela iutimiio znanstvo s hlapcem Regvartom. Mur-
nem spremstvu pokopan tu glavni ko se je sam javil orožnikom, urednik »Agramer Tagblatta* Sreč- * FINGIRAN ROPARSKI NAPAD. I ko Zindl. Nagrobni govor je imel V Šmartnem pri Litiji se je na P^st-1	to^Z'
predsednik hrvatskega novinarskega ni dan raznese! glas o drznem ro-' 6 J
promet Plačevanje monopolne takse ve lja od 14. januarja 1921. Izvoz sladkorja iz deželo je prepovedan.
Obvezni poluletnl tečaj na državni podkov6ki šoli v Ljubljani se prične dno 1. a p r i I a 19 21. Zs vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani do dne 5. marca t. L prošnjo ter ji priložiti: 1.) rojstni in krst ni list; 2.) domovinski list; 3.) zadnje šolsko izpričevalo; 4.) učno izpričevalo; 5) ubožni list; 6.) nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje
in mesa.
Borza 11. februarja
ZAGREB. Promet je hi! zopet izredno lah. Devize: Berlin 213,50 Jo 245. Milan 532 do 535, London 5G5 do 5^8, Nev-york 145 do 145,50. Praga 188 do 1^0. Švica 2350, Dunaj 24,55 do 21,40. Pariz 1040 do 1045. Valute: dolar 114,50 do 145, avstr. krone 24 do 25, levi 16". češko krono 178 do 182, 20 K v zlatn 480, franki 1020. napolendori 473 do 47ti, markn 236 do 237. leji 194, ital. lire 517 do 520. Blagovna borza: pšenica 1040, o.-es 350 do 380, ječmen ofiO, koruza 430, rž 320, lisast grah 540, beli (i40, vse franko Zagreb. Moka nularica franko Kula v Bački 1530. št. 2 1430, št. 6 1SS0, otrobi 300 K, vse franko Zagreb.
denar blago
Trgovsko-obrtna banka i t 876 3S0 Banka Brod na Savi , , , 278 280 Jadranska banka . ... . 1725 180!) Hrvatska eskomptna banka . 1460 1475
Slavonia.......t 1150 1220
Narodna šumska industrija . 730 750 Eksploatacija drva . > • >	1550
Narodna banka . . « ■ ■ 640 644 Jugoslavenska banka . . i 535 540 Ljubljanska kreditna banka » S05 Praštediona	9150 9200
Gutman....... ■ 142;»
Rečka pučka banka , i i ■ 450 458 Poljedelska banka 4 , » . 10i 103 Dunaj, Devize: Zagreb -1C5.25 do 469.25, Berlin 1162 do 1168, Budimpešto 127 do 129, London 2707.50 do 2727.50, Now York 694 do 698, Pariz 5005 do 5045, Praga S77 do 883, Varšava 81.21 do 83.25. Valute :dolarji 692 do 696, marke 1161 do 1167, funti 2700 do 2720, franc. franki 4980 do 5020, liro 2515 do 2535, poljske marke S1.75 do 83.75. češkoelov. krone 876 do 8S2. Avstr. kronska renta ■ • • i majska renta .•■!!• Ogrska kronska renta t . i i V. avstrijsko vojno posojilo . >
Turške srečke.......
Avstr. kred. zav. za trg. in ind Anglobanka .•■««•«> Bankvereiu • < 9 . ■ > ■ > Underbank .... t • * t Avsiro-Ogrska banka . . t »
97'— 97 — 200 — 8450 3750*— 1485«— 1120 — 1160.— 1992.— 4765--1350.— 3505-— 5300--4 3295-— 5410 — 132C0 — 4440.— 66'0-— 8180-—
130.25 do
društva Kovačevič.
RUSKO - JUGOSLOVANSKA PRIREDITEV V ŽENE\T. Ženevske
parskem napadu. Tamošnji posestnik in mesar Ivan Robavs je s svojo ženo v ponedeljek zvečer obi-kal lov-
dame so priregile v hotela =Metro-1 ski ples v Litiji, "ustivši doma Ie
no!i. matinejo in velike večerne zabave na korist trpečim ruskim beguncem. in sicer pod pokroviteljstvom
otroke s služkinjo Okoli enajstih po-noS pa so baje prilomastfle v Ro-bavsovo hišo Štirje kot maškare na-
našesa poslanika dr. Jovanoviča. Za- šemljeni roparji, ki so odnesli za 30 bava je bila številno obiskana ter je tisoč kron gotovine ter mnozo zlai-
orinesla lep dobiček. Ruski zbor in naši dijaki so peli ruske in srLike pesmi. Zakuska je bila srbska. Listi piši3— o tej svečanosti kot manifestaciji slovanska bratstva, zlasti ru-sko-srbskega. Jugoslovenski posla-
nine in srebmine, pokazalo čisto drugačno sliko. Ukradeno zlatnino so našli pod domačim kozolcem, denar pa v vrečici na njivi. Rop je bil menda le fingiran, da bi se tatvina prikrila. Z zanlmamem
nik jc prejel izjavo ruskih beguncev, se pričakuje tindaljni remlt.it preis-v kateri sc zahvaljujejo, da sc Srbi-1 kave, —
Trgovina 8 slivami v Bosni. Iz Brčke v Bosni, kjer je središče trgovine za s' ve, javljajo, da je bilo letošnje stanja sledeče: Na tamošnji trg jo doHo 970 vagonov sliv, {a sieer 425 etuiranih, ostalo v vrečah po 00 kg. V Nemčijo je bilo Izvoženfh 479, v Avstrijo 115, v razno kraje Jugoslavije 92, t Ttalljo 5»"> vago
_________ nov. torej -.kupno 772 vagonov. Ostalo
Preiskava" pa je | blago Ee čaka na izvoz- Pekateza je bilo prepeljano na trg 60 vagonov, od t*ga je bilo izvoženo v Avstrijo 3?. v domače kraje 20 vagonov, ostalo blago pa <• Nemčijo. Cena sliv je bila prvotno 10 dr j 12,50 kron, pozneje pa je radi pomsrj- j kanj.; vagonov in radi cte?kočenega iz i voza padla na 9 kron.
Bosanska zemaljska banka » 2ivnostenska banka . t , > Državne železnice . ■ ■ ■ Lombarde ...tati Alpine-Montan . t t : s ■ Praška železna Industrija . Trboveljska premosokopna t Leykam, papirnica ... t Kranjska železna industrija ,
Zenica-železo......
Praga, Devize: Dunaj 131.75, Curih 1278.50 do 1281.50, Milan 28-3.50 do 285.50, Pariz 562.50 do 565.50, London 305.50 do 307.50, New York 77.87 do 78.87, Beograd 209.50 do 211.50, Bukarešta 106 do 107.50, Zofija 95.25 do 96.35. Dunaj 10.80 do 11.80, Varšava 9.12 do 10.12, Zagreb 52.12 do 53-12, BudimpeSta 14 do 15. Valute: marke 129.25 do 131.75, Švica 1273.50 do 1276.50, Ure 280.50 do 231.E0, franc. franki 560 do 563, funti 303.50 do 305.50. dolarji 76.87 do 77.87, din i rji 200.50 do 201.50. leji 106 do 107.50, levi 91 do 92. avstr. žig. krone tf>.«0 do 11.80, poljske marke 8.12 do 9.12.
Berlin Devize: Italija 213.75 do 214.25, London 229.25 do 229.75, New York 5869 do 5881, Pariz 4270.50 do. 4279.50, Švica 956.50 do 95S.50, avstrijske žig. krono 14.41 do 14.52, Prajra 76.40 do 76.60, Budimpešta 11.18 do 11.22.
Curih, Devize: Berlin 10.30, Nev® York 616. Milan 22.55, Biidimpeša 1.15, Zagreb 4.30, BukarešU 8.40, Varšava 0.80, Praga 9.70- Dunaj 1-50, av=?trij*kc krone 1.50.
Vremensko poi*o;iia.
Liubhana sns m nad	i
'1. ttbr li. &br l. lebr
SfoCh « v5«r»iini> fer-Mra cra 01. -onaalm *
Vrem«*ka copoved: cbt ve^.vreao«.
Solaoe vzh»]3 ob '.10 taoa-a oti 17 te
Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene.

IS,
? ' -Vr
Pozdrav iz starih časov
le, Je od nckdcj koi najboljje prtzncno ta prelikuleno. pravo
chf chiovo mi!
2 znamko Jdca",
3i2 6-1
te
Schichf
kolero nam prihrani ves »rad In vso skrb pri pranja danes tako dragtgs perila. Milo a .JELENOM* dobiva <6 v poirwtii, tivr»:>il kakovosH v naslednjih velikostih:
lU kg komadi, 2-debtL	Vi kg komadi, 4-dcbd.
Zastopstvo za Slovenijo ima tvrdka J. Giobočnik In drug v Ljubljani.
250 52-3
anska kreditna banka v Ljubljani stritafieva nlica §t-
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah.
Delniška glavnica K 50.G00.00Q*—.
Rezerve okrog K 45,000.000'-
Se priporoča za vse v njeno
stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje
vsakovrstne kredite.
Čekovni račun v Ljubljani št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka LJubljana. Telefon št. 261 in 413.


99 f
Prošnja na usninj^na srca!
Eatera plemenita oseba bi prispo sla do konca tega meseca k preselitveciin troškom ubogi vdovi, ki stanuje žc Si lei v bi^i. iz katere je sedaj pregaana. Darove sprejema oprava »Jutra".	347 2—1
njS sveče, vino. prazne soda nudi 16» najceneje Fr.Slro, Kranj, 231 so-si
| ki ste merodajni za presojo • dobrih semen, sporočamo, da so nam semena iz inozemstva pravkar dospela Ista oddajamo z največ mogočo garancijo. Cenik pošljemo na zahtevo. Trgovina s s?nseni Sever £ Koma., LJab-IJana, Wolfova ulica :2. 303 10- 4
Sulnjska mest, ip^^te
sprejema od 50 kg.na.Trej po naioi ji (inevc: ceni tvrdka Janko Pcpovlč, Ljubljana,
3m aa -3
imnm
ERJAVEC & T5JRK
trgovina z železo?
„pri Zlati lopati" (p s* e J H a m e r s c h m I si t)
Ljubljana, Vaivazorjev trg št. 7
117 * nasproti križsvniško csrkve- 26—22
Bioiolne JMrttem1, Mivlm žapsiss in noinlans -fsIsfonsKs
TFiaiilJo -Ea najniiiih cenah v zalegi
mm .jTlivsta zaloga" B I]B&l|aal, BBBtbOVBOVil Dl. 10.
333 3-3

IJ.
išče za svoje
360 3—1
Pisalne stroje Refflingt ob
nudi tvrdka 335 8—2
5C.A. Kregar, Linbljana.
JJSaSEBSSSSeSBfflESBSSSBEeBaiEet^ Gradbeno podjetje
in dnu* 1 J Ljubljana, Resljeva cesta 9 |
se priporoča za vsa v to | stroko spadaioša, tlela. Š
i!g 20- 15 is
BaBBBBESi^-assrasEBsasassffiEsS
Mmlmh - tmovsko podietje u $m\m
izurjenega m zanesljivega
t«
ta Mmz k ssa za h .nte
- mednim vložkom v teč>iih, iirinotek 60 cm, proda F. Stnploa, Ljubljana. bm 3-2
zmožen slovenskega, nem-_ .1 Skega in italijanskega jezika, S S če službo. Ponudbe Da Čerajava Karel, tovarna testenin, U. Bistrica, sta s—s
Občinska hranilnica v Postojni
sprejme takoj
v luaiti'.ničnem knjigovodstvu popolnoma izvežbanega
Plača iu drago po dogovora. Prosilci, ki imajo t Julijski Benečiji svojo domovinsko pravico in so zmožni poleg slovenščine tudi italijanskega jezika, iinaio prednost
Sil 3-2
Ravnateljsti
I
za r»adteerovanje vodstva podjetja.
Ponudbe na „J. 3.'', Ljubljiara, glavna pošta, postni predal 15.

BB^^BBBBB&^S&^BBBBaBS«
103 62-46 gp^ili ||


Ba debelo ia drobne,.vse vrste moški, ženski in oteoski, delavski kakor tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnih
cenah .se. dobijo pri zns.ni tvrdki
HiSICSJlflOElS QBlt%T,
LlMfeijasa, Sv. PeSrs eesža 23. Tudi s« pošilja so roizstia 30 ms kraljestvu.
Onsjavi: nM9nl3EtaH.	d. Z O. Z.	Telefon St. P,
Ljubljana, Zvonarsk« ulica 5 (J)
^ . . - {,„_„;. Vse vrste kovin, rudnin la k9a»ikallj t?- vas lad^. noaaja in Kupuje etrijska Izdelke, spadajoče v radarsko, foft-?.r»kc
in kemijsko ptroko.
igngort.	»i 28-si	Etss^or?.
na debelo:


Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, Jjj Hi pohištvo in lakiranje raznih B koles" v peči, naj se obrne na tvrdk i in
i
3 sS£¥&Ri in pohištveni g
pleskar in iiisc
Kolodvorska ulica 6. lO
plošče, godbene avtomate, 9 igle, peresa, posamezne dele
edino pri tvrdki	662 48—10
. RASBBRGER
Ljubljana, Sodna ulica. 6.
^ Msbsclčfia delavnica ia na peprasila (9 drage precizne nebnite.
stBsa
BC
C
trgovec v MozfrKs
1
uaznanism. «-a sem ©tvoril svojo podrnžnico v Beikl v Sremn v bližini Baograda, ln Novega sada ter bom mogel najkalantueje ter
po n?iaitp dnevni ceni postreči vso Slovenijo s pčenioo, korazo. jefime-noia, ovfem, vsakovrstno moko, nlaaiao, mastjo, svinjami, s karlovfikim In baltskim vinom. Naročila caj so poiiljajo naravnost na tvniko HnfloU Peveo v BeSkl v Sremn. — Brzojavi: ?eveo,
Ssžka-Srern.	_.
Katapoval bom direktno od kmetov ter bom taogel frontnnrati z vsako drago tvrdko. Obenem se bodo tamk.j prodajalo deske, los ia drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajaio eveatoalne informacije.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
585 26-17	Feveo.

F
TsSaros? št. 311. 6?S9|avni naslov: Plvevarna, Liss^lšana.
Uubliana-Spodnja Slika
priporoma svoje izSscrno pivo v soefeih in steklenicah. Dobe se tudi tropine in sladne cime, Iti
so kot žšvšnstis pila zelo prSporo ^iive. 43 62-25


B'
pri Ptuju (Slaven
je ppičela z obratom
Z a © W
Izdeluje vsakovrstne Goodyear- in Mae>kay«čevlje za gospode ln dame, navadne
delavske, kakor tudi najfinejše iuksusne čevlje.
340 8-1
Natisnila Delniška tiskarna, d. d, t Ljubljani