'SfoGŠGL SKUPNOST ^CasiCoraaBdC (jjUBffiang tvvpste-tdfo f N DELEGATSKA TRIBUNA PRINAŠA GRADIVO ZA SEJO SKUPŠČINE IN JAVNO RAZPRAVO X_______________________/ POROČILO 0 IZVAJANJU DAVČNE UPRAVE V LETU 1976 Poročilo o izvajanju davčne politike in delu davčne uprave v letu 1976 je razdeljeno na dva dela. V prvem delu je v krajši obliki obdelana problematika, ki se pojavlja ob izvajanju davčne politike, v drugem delu pa je podano poročilo o delu davčne uprave skupščine občine Ljubljana Moste—Polje v času od 1.1. do 30. 9. 1976. I. IZVAJANJE DAVČNE POLITIKE Osnovna izhodišča za naš davčni sistem izhajajo iz ustave SR Slovenije, davčna politika pa temelji in se izvaja po določilih republiškega zakona o davkih občanov iz leta 1972. Ta zakon pa je v štiriletnem obdobju doživel več vsebinskih sprememb in dopolnitev, vse z namenom, da se čimbolj uskladi z določili nove ustave, uskladitev še ni kompleksna in kasni, ker še niso sprejeti nekateri zakonski predpisi in tudi ne dogovor republik in pokrajin o enotnih osnovah davčnega sistema. Ustava narekuje oblikovanje takšnega davčnega sistema in politike, da bo vsak človek oziroma občan pod enakimi pogoji in v s°razmeiju s svojimi materialnimi možnostmi prispeval k zadovolje-vanju splošnih družbenih potreb. Pri oblikovanju in izvajanju davč-ne politike je treba odpraviti težnje in poglede na fiskalni značaj obdavčitev in zajemati dohodke občanov. Davčno politiko lahko izvajamo v okviru določenega davčnega sistema skozi več različnih inštrumentov: davčnimi osnovami in Pfispevanimi stopnjami, pavšalnim obdavčevanjem, z določenimi olajšavami in oprostitvami, če želimo stimulirati ali pospeševati nekatere obrtne dejavnosti. Dogovor o splošni porabi v občinah v SR Sloveniji v letih 1975 “j 1976 zavezuje občine, da se tako v republiškem kot v regional-n}h okvirih doseže večjo usklajenost v davčni politikj občin in v tjenem izvajanju. V skladu s tem so več ali manj usklajene davčne Osnove in stopnje v vseh slovenskih občinah. Občinam pa je Prepuščeno, da predpišejo davčne olajšave toda ob pogojih in 'berilih, ki jih sprejmejo občine določene regije. V vseh ljubljanskih občinah se davčnim zavezancem iz zasebne obrtne dejavnosti poleg z zakonom priznanih davčnih olajšav, še Priznajo olajšave zavezancem, ki so na novo začeli opravljati obrtno dejavnost: v prvem letu se jim prizna 40 %, v drugem letu Pa 20 % olajšave od odmerjenega davka. Olajšave ne veljajo za avto-Prevoznike, dopolnilno obrt in za tiste obrtnike, ki so obrt prevzeli ,0(i drugih oseb, ali če so enako obrtno dejavnost pred tem opravlja-1 v drugi občini. Davčnim zavezancem iz obrtne dejavnosti, ki vlagajo sredstva razširjeno reprodukcijo, se priznajo posebne ekonomske olajšali e- Te olajšave pa se priznajo le zavezancem, ki ustvarijo presežek L dohodka nad brutto osebnim dohodkom, od katerega se odmeri občinski davek. Pripominjamo, da je krog zavezancev, ki opravljajo osebne obrtne storitve in ustvarijo presežek dohodka nad priznanim brutto dohodkom, in ki bi kot začetniki imeli pravico do davčne olajšave, zelo majhen. Večina zavezancev ne dosega presežka dohodka, od katerega se plačuje občinski davek, plačujejo le prispevke za samoupravne interesne skupnosti, za katere se olajšave ne priznajo. Pri oceni izvajanja davčne politike v zadnjih dveh letih ugotavljamo, da se izboljšuje učinkovitost dela davčne uprave, kar se kaže pri ugotavljanju in obdavčevanju dejanskega dohodka občanov. Kot primer navajamo odmero davka iz zasebne obrtne dejavnosti. Zavezanci iz teh dejavnosti so v letu 1974 prijavili dosežen dohodek (odmemo osnovo) v višini 39,135.000,— dinarjev, davčna uprava pa je v odmemem postopku ugotovila dohodek v višini 46,712.000,- dinarjev, to je za 7.577.000.- dinarjev ali za 20 % več. V letu 1975 pa so ti zavezanci prijavili dosežen dohodek v višini 54,929.000,- dinarjev, davčna uprava pa je v odmemem postopku ugotovila dohodek v višini 66,549.000,- dinarjev, to je za 11,620.000,— dinarjev ali za 22 % več. Navedene podatke pa zaradi popolnejšega vpogleda prikazujemo tudi za naslednje tri dejavnosti: Davčni zavezanci, ki opravljajo čisto obrtno dejavnost, so prijavili dosežen dohodek v višini 41,930.000,- dinarjev, davčna uprava pa je ugotovila dohodek v višini 49,864.000,- dinarjev ali za 19 % več. Zavezanci davka iz avtoprevozništva so prijavili dosežen dohodek v višini 7,504.000,— dinarjev, davčna uprava pa je ugotovila dohodek v višini 9,726.000,— dinarjev ali za 30 % več. Zavezanci davka iz gostinske dejavnosti so prijavili dosežen dohodek v višini 2,800.000 - dinarjev, davčna uprava pa je ugotovila dohode k V višini 3,983.000,- dinarjev ali za 42 % več. Primerjalne podatke o ugotavljanju dejanskega dohodka in odmere davkov iz zasebne obrtne dejavnosti omenjamo zato, ker je davek od obrti, ki ga odmerja davčna uprava, najmočnejši vir proračunskih dohodkov v občini. Kljub doseženim uspehom pri izvajanju davčne politike pri zavezancih iz zasebne obrtne dejavnosti še vedno obstojajo vprašanja, na kakšen način bomo lahko ugotovili celotni dohodek zavezancev, ki ga ustvarijo z opravljanjrm storitev ali prodajo proizvodov neposredno občanom. Ta ugotovitev izhaja iz davčnih napovedi nekaterih zavezancev, ki prijavljajo izredno nizek dohodek in se na ta način izognejo plačilu občinskega davka. Takšne pojave pa je možno preprečevati s čim večjo in učinkovito neposredno operativno kontrolo na terenu. Prav obseg, organiziranost in učinkovitost kontrole v vseh njenih oblikah in vidikih je pogoj doslednega izvajanja davčne politike. Problematika in stanje glede izvajanja davčne politike, ugotavljanje dohodka in odmere davka pri ostalih davčnih Vrstah je prikazana in obdelana v dmgem delu poročila, zato je v tem delu ne obravnavamo. Kljub temu pa ne moremo mimo dejstev in ugotovitev, daje osnovna naloga davčne uprave popolnost zajetja zavezancev v obdavčitev, konkretno ali so vsi občani, ki so po veljavnih predpisih dolžni plačevati davke, tudi evidentirani pri davčni upravi. V davčnem sistemu, v katerem pomemben del davčnih odmer občanom temelji na dejansko doseženem dohodku, nalog davčne uprave ni možno izvajati v pisarnah. Delo mora biti organizirano tako, da si z lastno aktivnostjo zagotovi vpogled in načrtno spremljanje vseh tistih pojmov, ki so pomembni pri ugotavljanju višine davčnih obveznosti. To delo oupravlja davčna inšpekcija, posredno pa tudi odmeme službe. Delo davčne inšpekcije pa ne more biti uspešno, če se omejuje le na določen čas in če inšpektorji to funkcijo izvršujejo samo med rednim delovnim časom. Razmišljati moramo o možnosti, da bi ob upoštevanju števila davčnih zavezancev in davčnih inšpektorjev uvedli izmenični delovni čas. Ob oceni izvajanja davčne politike ne moremo mimo problematike redne in prisilne izterjave davkov. Velik del zavezancev pravočasno poravna davčne obveznosti, ki so jim bile odmerjene. Do prisilne izterjave obveznosti zavezanca pride, ko niti po prejemu opomina ne poravna svoje obveznosti. Prisilna izterjava je sredstvo, s katerim davčna uprava zagotavlja plačilo odmerjenih obveznosti od nerednih plačnikov. Za izterjavo davkov ugotavljamo, da se nadaljuje proces stalnega izboljševanja izterjave. Odstotek pobranih oziroma plačanih davkov se iz leta v leto izboljšuje. V letu 1973 je bilo pobrano 87 %, v letu 1974 91 %, v letu 1975 pa 95 % odmerjenih davčnih obveznosti. Po veljavnih predpisih so občani za nepravočasno plačane zapadle davčne obveznosti dolžni plačati zamudne obresti. Davčna uprava tega ukrepa, ki služi za ustvaritev boljše plačilne discipline, ni dosledno uporabljala. V letu 1973 je obračunala obresti v skupnem znesku 32.000,— dinarjev, v letu 1974 38.400,— dinarjev in v letu 1975 230.000 — dinarjev, ki so pa bile v glavnem obračunane zavezancem iz obrtnih dejavnosti. S to ugotovitvijo spoznavamo, daje treba obračun obresti izvršiti dosledno tako za tekoče kot za stare obveznosti ter za vse vrste obveznosti. Po republiškem dogovoru o splošni porabi v občinah v SR Sloveniji v letu 1976 in po dogovoru o splošni porabi v občinah in mestu Ljubljana v letu 1976 ima davčna uprava zelo pomembne in odgovorne naloge, in sicer: Na podlagi 12. člena Republiškega dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976 je omogočeno, da lahko občine, ki do 1976 dosežejo izterjavo odmerjenih davkov v višini 80%, povečajo za presežene dohodke iz izterjave, dogovorjeni obseg proračunske porabe. V kolikor občine ne dosežejo tega odstotka, se jim bo dogovorjeni obseg izterjave znižal. V dogovom o splošni porabi v občinah in mestu Ljubljani v letu 1976 pa je v petem členu določeno, da se presežki dohodkov iz izterjave namenijo za kritje obveznosti, do samoprispevka za financiranje gradnje šel in vzgojnovarstvenih zavodov. Po tem dogovom naj bi predvidena izterjava davkov na dan 25/11-1976 znašala 87 %. Na ta način bi ljubljanske občine v globalu dosegle okrog 14,480.000,- dinarjev, od tega bi odpadlo na našo občino 2,055.000,- dinarjev ali 14,3 %. V kolikor posamezne občine ne bi dosegle 87 % izterjavo oziroma določenega zneska, bo razliko morala pokriti iz dovoljene porabe za leto 1976. Predvidevamo, da bomo 87 % izterjavo odmerjenih davkov uspeli doseči. Pri izvajanju davčne politike je davčna uprava uporabljala odpise davčnih in drugih dmžbenih obveznosti. Po veljavnih davčnih predpisih lahko občinska skupščina oziroma njen Izvršni svet na obrazložen predlog davčne uprave odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi z izterjavo spravili v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in drugih družinskih članov. V letu 1974 je bil odpisan davek 9 zavezancem v višini 6.976,70 dinarjev in v letu 1975 18 v višini 122.331 dinarjev. Za učinkovito izvajanje davčne politike je potrebna ustrezna kadrovska zasedba. Toda za kadrovsko zasedbo v davčnih upravah in tudi v naši je značilna zelo visoka fluktuacija sposobnega strokovnega kadra. Več let trajajoča.kadrovska nestabilnost se je ustavila pred dvema letoma, na katero so vplivali ustreznejši osebni dohodki, boljši pogoji dela ipd.. Ne glede na to ugotovitev pa še vedno ostaja odprt problem, to je položaj delavcev davčne uprave v delitvi osebnih dohodkov. Bistvo pripomb in očitkov davčnih delavcev je v tem, da veljavni sistem delitve osebnih dohodkov zanemarja dejstvo, da delo v davčni upravi, vsaj na večini delovnih mest zaradi neprijetnosti predstavlja pomembno specifiko v odnosu na enako strokovno delo v drugih upravnih organih. Delavec v organu, ki odloča o določeni zahtevi, za katero je občan zainteresiran, da se reši, se nedvomno pojavlja v bistveno drugačnem položaju do občana, kot tisti delavec, ki ugotavlja, kako občan izpolnjuje svoje davčne obveznosti. Veljavni samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov vsebuje številne elemente, predvsem kvantitativne, po katerih se ocenjuje delovno mesto, povsem pa zanemarja kvalitativne elemente, la bi izražali vsebino dela in ki bi morala v pomembnem delu vplivati na položaj delavca v delitvi osebnih dohodkov. II. DELOVANJE DAVČNE UPRAVE Davčna uprava je na podlagi zakona o davkih občanov, občinskega odloka o davkih občanov ter zveznih, republiških in občinskih predpisov o prometnem davku, pristojna za ugotavljanje davčne osnove, odmere in pobiranje davkov, katerih viri so obravnavani v nadaljevanju tega poročila. 1. Davek iz osebnega dohodka iz zasebne kmetijske dejavnosti in od dohodka od gozda. Zavezanec za davek iz zasebne kmetijske dejavnosti je lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča, kije kot tak vpisan v katastrskih knjigah. Osnova za davek iz kmetijstva je dohodek, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka. Davek iz kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek od gozda, se obračunava od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, določenega za posek v letu, za katero se davek odmerja. Stopnje občinskega davka so proporcionalne in so različne za posamezne skupine katastrskih občin, in sicer: — vi. skupini, ki zajema območje k.o.: Dobrunje, Brinje, Kašelj, Karlovško predmestje, Moste, Slape, Stožice, Bežigrad-del, Šmartno, Stepanja vas, Vodmat-del, Zadobrava, Bizovik, 54-59 % — v II. skupini, ki zajema območje k.o.: Dolsko, Petelinje, Senožeti, Sostro, Podmolnik, 50 — 58 % — v IV. skupini, ki zajema območje k.o.: Javor, Laze, Lipoglav, Križ, Trebeljevo, Vinje, Volavlje, 31 %. Stopnja davka iz kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, znaša 46 % od vrednosti lesa, določenega za posek v letu, za katerega se davek odmeija. Davkov iz kmetijske dejavnosti so'oproščeni zavezanci, katerih skupni katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 4.000.-dinaijev, in sicer: zavezanci iz IV. skupine katastrskih občin in zavezanci iz naselij Zagradišče, Podlipoglav, Češnjice in Šentpavel-Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, in ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje, se lahko prizna posebna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva, v nabavo strojev, kmetijske opreme in plemenske živine. Davek iz kmetijstva se odmerja vnaprej in mora biti odmerjen do 31. marca v letu, za katero se odmerja. Skupno število davčnih zavezancev iz kmetijstva znaša 6903. Od tega števila je bilo obdavčenih 2617 ali 38 %, rhedtem ko so bili ostali na podlagi 66. člena zakona o davkih občanov in 10. ter 1L člena občinskega odloka o davkih občanov oproščeni plačevanja davkov. Odmera davkov iz kmetijstva je zaključena. Skupno je bilo odmerjeno 1,236.435,— dinarjev davkov, od tega 1,215.150.- dinarjev iz čiste kmetijske dejavnosti, 21.285,- dinarjev pa iz dohodka od gozda. - Predvidevamo, da bo do konca leta 1976, po priznanju olajšav in odpisih davkov na račun nabave kmetijske mahanizicije, plačano, oziroma pobrano 1,186.000,- dinarjev ali 96% odmerjenih davkov. 2. Davek iz osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih dejavnosti. Zavezanec za davek iz obrtne dejavnosti je občan, ki z osebnim delom samostojno izdeluje biago, opravlja storitve ali se ukvarja s kakšno drugo gospodarsko dejavnostjo in si s tem v obliki stalnega poklica ali priložnostno pridobiva dohodek. Davek iz obrtnih dejavnosti se odmerja po dejanskem osebnem dohodku, v pavšalnem letnem znesku in v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka - davek po odbitku. Po 10. členu zakona o davkih občanov plačujejo občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti; intelektualne ati negospodarske storitve, do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samo- upravnih sporazumih, prispevke in davke kot jih plačujejo delavci od osebnega dohodka iz delovnega razmerja. Z družbenim dogovorom se določijo merila in način za ugotavljanje osebnih dohodkov v navedenem smislu ter njihova višina po posameznih poklicih. Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zgoraj navedenega zakona. Šteje se, da osebni dohodek zavezancev, ki se poklicno ukvarjajo z obrtno dejavnostjo in so obdavčeni po dejanskem dohodku, ne more biti nižji od dohodka določenega po 10. členu Z DO, če zavezanec ne dokaže drugače. Stopnje občinskega davka so progresivne in so določene po sistemu navadne progresije. Pregled občinskih davčnih stopenj v letih 1974 — 1976 1974 1975 1976 -* 30 25 33 34 30 38 38 35 43 42 40 47 46 44 51 49 45 54 52 50 56 55 - 58 V pregledu niso prikazane davčne osnove, ki so bile v posameznih letih različne in jih je težko medsebojno primerjati. Kljub temu pa je možno z vsaj 95 % točnostjo izračunati povprečne davčne stopnje, ki so po posameznih letih naslednje: Odmera za leto 1974: dejavnost St zav. Celotni dohodek ČD-odm. osnova po napovedi ČD-odm. osnova po odmeri 1 2 3 4 5 Obrtna dejavnost 422 129.105 30.532 36.286 Avtoprevoz- ništvo 89 13.674 5.152 6.180 Gostinstvo 32 14.697 2.276 3.071 Avtotaksisti- pavšal 8 105 105 Druge gospodarske dejavnosti _ Pavšalisti 145 — 1.070 1.070 Skupaj: 696 157.476 / 39.135 46.712 Odmera za leto 1975: dejavnost St. zav. Celotni dohodek ČD-odm. osnova po napovedi ČD-odm. osnova po odmeri i 2 3 4 5 Obrtna dejavnost 437 163.402 41.930 49.864 Avtoprevozniš- tvo 100 19.918 7.504 9.726 Gostinstvo 39 18.674 2.800 3.983 Avtotaksisti 8 474 109 474 Druge gospodarske dejavnosti 9 1.334 753 669 Pavšalisti 132 — 1.833 1.833 Skupaj: 725 201.802 54.929 66.549 Indeksi ~ 75 : 74 104 128 140 142 Iz primerjalnih podatkov o odmeri davkov za leto 1975 je raz-vidno, da se je čisti dohodek oziroma odmema osnova v odmemem Postopku v primerjavi z napovedjo zavezancev povečala za '.934.000- dinarjev ali za 22 %. Najvišja razlika je bila ugotovijo-na pri zavezancih iz gostinske dejavnosti in to 43 %. leto stopnja verižni bazični % indeks indeks 1974 43,3 100 100 1975 38,4 89 89 1976 47,5 123 110 Iz pregleda je razvidno, da so davčne stopnje iz leta 1975, ki služijo v letu 1976 za odmero davka od obrti za leto 1975, v primerjavi s stopnjami iz leta 1974, nižje za 11%. Po drugi strani pa so davčne stopnje, ki bodo v prihodnjem letu služile za odmero davka za leto 1976 v primerjavi z davčnimi stopnjami leta 1975, višje za 23 %. V dogovoru o splošni porabi v občinah v letu 1976 so občine določile davčne stopnje, katerih razpon se giblje med 25 in 50 %, povprečna stopnja pa znaša 39,5 %. ljubljanske občine so na podlagi določila 43. člena omenjenega dogovora, ki v letu 1976 izjemoma dopušča, da občine določijo višje stopnje, sprejele višje davčne stopnje. Odmera davka od obrtnih dejavnosti za leto 1975, ki se odmerja za nazaj in odmera v pavšalnem letnem znesku, ki se odmerja letno vnaprej, je zaključena. Do konca meseca septembra je bila opravljena naslednjemu številu zavezancev: - zavezancem iz obrtnih dejavnosti 437 - zavezancem iz avtoprevozništva 100 - zavezancem iz gostinstva 39 - avtotaksisti 8 - zavezanci iz drugih gospodarskih dejavnosti 9 - pavšalisti 132 Skupaj: 725 Zaradi boljšega pregleda nad opravljeno odmero davkov iz obrtne dejavnosti za leto 1975 dajemo primerjalne podatke o odmeri v letu 1974/1975, in sicer: v 000 din Indeks Brutto Presežki brutto Odm. davki in prisp. Obč. Prisp. Prom. Skupaj 9+10+11 5:6 OD OD davek SIS-ov davki 6 7 8 9 10 11 12 119 21.662 14.624 7.348 4.187 1.430 12.965 120 4.774 1.506 632 743 26 1.401 135 1.829 1.242 590 , 355 793 1.738 - - - 13 - 12 25 _ — — — 274 — 35 309 120 28.265 17.272 8.857 5.285 2.296 16.438 v 000 din Odm. davki in prisp. Indeks Brutto Presežki brutto Obč. Prisp. Prom. Skupaj 5:6 OD OD davek SIS-v davki 9+10+11 6 7 8 9 10 11 12 119 28.524 21.340 9.741 5.104 1.995 16.840 130 6.949 2.777 1.176 998 < 60 2.234 142 2.327 1.656 708 402 852 1.962 435 474 — - 48 12 60 89 479 190 218 218 — — — n 340 — 27 367 122 38.753 25.963 12.185 6.552 2.946 21.681 • 137 150 136 123 12& 131 Tudi pri zavezandh-avtotaksistih je izkazana visoka razlika, ki znaša 374 %. Toda to ni dejansko ugotovljena razlika. V tem primeru smo pri odmeri davka uporabili določilo 10. člena zakona o davku občanov, ki določa, da osebni dohodek zavezancev, ki se poklicno ukvarjajo z obrtno dejavnostjo, niso obdavčeni po dejan- skem dohodku, ne more biti nižji od osebnega dohodka, ki ga prejemajo delavci enakih ali podobnih poklicev v družbenem sektoiju. Ne glede na tako visoko odmemo razliko pa so avtotaksi-sti obremenjeni le s prispevki za samoupravne interesne skupnosti. Zanimiva je primerjava med odmero davka v letu 1974 in 1975, iz katere povzemamo le nekatere podatke. Število zavezancev se je povečalo za 29 ali za 4 %, celotni dohodek pa za 44,326.000,- dinarjev ali za 28 %. Na to je delno vplivala podražitev p razvodov in storitev (inflacija), pretežno pa povečan obseg proizvodnje. Bolj pomembno je povečanje čistega dohodka oziroma odmer-na osnova, ki se je po napovedi zavezancev povečala za 15,794.000,- dinarjev ali za 40%, razlog za to je v realnejšem prijavljanju čistega dohodka, kontroli poslovanja in vodenja poslovnih knjig. Kljub določenemu napredku pri napovedih čistega dohodka pa je davčna uprava v odmemem postopku čisti dohodek oziroma pdmerno osnovo povečala za 22 % in to na račun strožjega kriterija pri pregledu poslovnih knjig in nepriznavanja takih stroškov, ki niso nujno potrebni za proizvodnjo oziroma poslovanje. Odmerjeni občinski davek se je v primerjavi za leto 1974 povečal za 3,326.000,- dinarjev ali za 36 % in to kljub nižjim povprečnim davčnim stopnjam, ki so v primerjavi z letom 1974 nižje za 11 %. Na tolikšno povečanje je deloma vplival višji celotni dohodek, v pretežni večini pa povečani čisti dohodek. Davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve družbenim org. podjetjem in odobno. Osnova za odmero davka po odbitku je celotni dohodek rez upoštevanja stroškov. Stopnje davka so različne za posamezne vire dohodkov in se gibljejo v razponu od 5 do 25 %. Do konca meseca septembra je bilo realizirano 2,686.000,— dinarjev tega davka. Do konca leta 1976 pa bo predvidoma znašala 3,580.000,-dinarjev. 3. Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev. Zavezancem davka od osebnega dohodka iz intelektualnih storitev se odmerja davek po dejanskem dohodku, v pavšalnem letnem znesku in kot davek po odbitku. Davek se jim odmerja po enakih načelih, predpisih in davčnih stopnjah kot zavezancem iz obrtnih dejavnosti. V letu 1976 je bil odmerjen davek po dejanskem dohodku naslednjemu številu zavezancev. v 000 din čisti dohodek zavezanci štev. celotni dohodek po napovedih po odmeri indeks Odvetniki 3 1.502 655 655 100 Ostali zavezanci 18 368 185 200 108 Skupaj: 21 1.870 840 855 102 Odvetnikom’je bil odmerjen davek v znesku 59.541,— dinarjev, ostalim zavezancem pa 59.232,— dinarjev, skupaj 118.773.— dinarjev. V pavšalnem letnem znesku je bil davek odmerjen 27 zavezancem v skupnem znesku 55.465,- dinarjev. Davek od intelektualnih storitev po odbitku se plačuje po stopnji 25 %. Osnova za odmero davka je celotni dohodek brez upoštevanja stroškov. Do konca meseca septembra je bilo realizirano 1,736.000,— din tega davka, do konca leta 1976 pa bo realizirano okrog 2,314.000,- dinarjev. 4. Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic. Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic se plačuje od vsakega posameznega dohodka-davka po odbitku. Osnova za davek iz avtorskih pravic je osebni dohodek zmanjšan za stroške, ki so bili zanj nujno potrebni. Ce se davek iz avtorskih pravic plačuje od posamično doseženega dohodka, se priznavajo normirani stroški v višini 40 % od doseženega dohodka. Za uveljavljanje višjih stroškov mora zavezanec davčni upravi predložiti ustrezna dokazila. Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic se plačuje po stopnji 25 %. Iz tega davčnega vira je bilo do konca meseca septembra realizirano 1,745.000,- dinarjev davkov, do konca leta 1976 pa bo realizacija znašala okrog 2,400.000,- dinarjev. 5. Davek na dohodek od premoženja. Davek na dohodek od premoženja se odmerja zavezancem od razlike v ceni pri prodaji nepremičnin, ter od oddajanja stanovanjskih in poslovnih prostorov v najem ter podnajem. Davčne stopnje za odmero davkov na dohodek od premoženja so progresivne in so določene po sistemu navadne p regresije. Osnova za davek na dohodek od premoženja je celoten dohodek od premoženja v letu, za katero se odmerja ta davek, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj nujno potrebni. Občinski davek na dohodek od premoženja se odmerja od davčnihosnov, katerih razpon znaša 10.000,— do 200.000,— dinarjev, davčne stopnja pa od 33 do 58 %. V obravnavanem obdobju je bil ta davek odmerjen 259 zavezancem v skupnemznesku 1,267.353.— dinarjev, in sicer: — zavezancemprodaje nepremičnin 62, katerim je bil odmerjen davek v višini 768.353. dinarjev — zavezancem, ki oddajajo v najem poslovne prostore 113, katerim je bil odmerjen davek v višini 383.000 - dinarjev — zavezancem, ki oddajajo v najem stanovanjske prostore 120, ki jim je bil odmerjen davek v višini 116.000- dinarjev. Davčni upravi doslej ni uspelo obdavčiti vseh tistih občanov, ki oddajajo v najem ali podnajem stanovanjske prostore. Samo odkrivanje le-teh kot tudi ugotavljanje realnih dohodkov je oteškočeno, ker najemniki in podnajemniki niso pripravljeni dati podatkov o višini najemnine, ki jo dejansko plačujejo. 6. Davek od premoženja. Davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo: — tovorna cestna motoma in priklopna vozila ter kombi vozila — stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže — občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete, posedujejo pa gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 ha. a) Davek na motorna vozila Davek od premoženja se ne plačuje od vozil, ki se pretežno uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo. Davek se določi v letnih zneskih glede na vrsto vozila, nosilnost ter število konjskih moči oziroma delovno prostornino motorja. Do konca meseca septembra je bil odmerjen davek od motornih vozil 215 zavezancem v višini 1,149.000 - dinarjev. Ta odmera pa ni dokončna in se bo do konca leta 1976 nekoliko zvišala. b) Davek od stavb Zavezanci davka od stavb so lastniki, oziroma uživalci stavb, delov stavb in etažnih stanovanj. Osnova za odmero davka od stavb je vrednost stavb, ki se ugotovi po merilih in na način kot ga določi občinska skupščina. Občinski odlok o davkih občanov določa, da se vrednost stavbe izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke, ki doslej znaša 26 dinarjev. Davčna napoved je enkratna. Nove morebitne spremembe lastništva in vrednosti stavbe je treba prijavljati davčni upravi do 3L januarja vsakega leta. Občinski davek od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih davčnih stopnjah: - stanovanjske stavbe, stanovanje, garaže ,20 % - poslovne stavbe in poslovni prostori 0,30 % - počitniške hiše 0,50 % Davčna uprava ima doslej evidentiranih 6.995 zavezancev davka od stavb, od tega pa je obdavčenih le 3.616 zavezancev ali 52 %> ostali pa uživajo davčne olajšave. V obravnavanem obdobju je bil davek odmerjen 3.618 zavezancem v višini 1,276.000,— dinarjev, od tega 820zavezancem zaleta 1973, 1974 in 1975, to je tistim, za katere seje ob kontroli ugotovilo, da točkovanja stavb niso opravili oziroma niso podali davčnih napovedi. Ugotavljamo, da še doslej nismo uspeli odkriti in obdavčiti vseh lastnikov stavb. Zato je naloga davčne uprave, da se do konca leta aktivneje angažira pri razreševanju tega problema. V zvezi z obdavčevanjem zavezancev davka od stavb še vedno obstajajo problemi okrog točkovanja stavb. Zavezanci so po predpisih sami dolžni ugotavljati vrednost stanovanja s točkovanjem. Pri tem pa prikazujejo manjše število točk z namenom, da znižajo davčno osnovo in s tem tudi davek. Ta ugotovitev nam nakazuje nalogp, daje nujno izvesti revizijo oziroma kontrolo vseh točkovanih pol in davčnih napovedi. Davka na posest stavb so začasno oproščeni prvi lastniki stavb in sicer za dobo 10 let. Za prvega lastnika se šteje tudi tisti, ki je tako stavbo podedoval, vendar le v obsegu pravic, ki jih je imel prvi lastnik. Z odmero davka od stavb se odmerja tudi prispevek za zaklonišča. Osnova za odmero je enoletni znesek stanovanjske oziroma najemniške vrednosti, davčna stopnja pa znaša 1 %. Prispevek za zaklonišča plačujejo vsi lastniki stavb in stanovanj, za kar ne velja desetletna oprostitev. V obravnavanem obdobju je bil prispevek za zaklonišče odmerjen 6995 zavezancem v višini 131.747.— dinarjev. c) Davek od gozdnih zemljišč nekmetov Ta davek plačujejo občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete, posedujejo pa gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 ha. Davek plačujejo od celotne površine gozdnih zemljišč. Davka ne plačujejo lastniki, katerih skupni čisti dohodek v letu, za katerega se odmerja davek, ne presega 20.000,- dinarjev in skupni čisti dohodek vseh družinskih članov ni presegel 10.000,- dinarjev letno na družinskega člana. Davek od gozdnih zemljišč nekmetov se odmerja v mnogokratniku katastrskega dohodka teh zemljišč. Davek se odmerja po preteku leta in ga odmerja davčni organ občine, v kateri je gozd. Do konca meseca septembra je bil ta davek odmerjen 245 zavezancem v višini 162.122,— dinarjev in to za pretekla tri leta. Na odmero davka pa se je pritožilo 29 davčnih zavezancev, katerih pritožbo bomo poskusili rešiti v lastni pristojnosti. 6. Davek na dediščino in darila. V obravnavanem obdobju je bil davek odmerjen 92 davčnim zavezancem v višini 140.101,—dinarjev. Davčne stopnje za odmero davka predpisuje republika, odmerjeni davek pa se v celoti odstopa občinam. Pripominjamo, da je to edini davčni vir, ki ga davčna uprava doslej ni v celoti in dosledno odmerjala. Ta ugotovitev pa narekuje ukrepe za dosledno odmero tudi tega davčnega vira. 7. Davek od skupnega dohodka občanov. Zavezanec za davek iz skupnega dohodka je občan, ki ima stalno prebivališče v SR Sloveniji in ima v posameznem koledarskem letu iz kakršnih koli virov v SFRJ skupen čisti dohodek, ki presega znesek, ki ga za vsako leto posebej določi Skupščina SR Slovenije. Osnova za odmero davka od skupnega dohodka občanov je skupni čisti dohodek, ki ga je zavezanec prejel v koledarskem letu, za katero se mu davek odmerja zmanjšan za priznane olajšave. V letu 1976 se je odmerjal davek od skupnega dohodka občanov iz leta 1975 od presežka dohodka nad 50.000.- dinarjev. Za vsakega vzdrževanega otroka se davčna osnova zniža za 20.000,- din in za vsakega drugega vzdrževanega člana po 16.000 - dinarjev, vendar le v primeru, da vzdrževani člani niso imeli lastnih dohodkov. Za leto 1975 je vložilo davčne napovedi za odmero davka iz skupnega dohodka občanov 7154 zavezancev, davek pa je bil odmerjen 3475 zavezancem v višini 3,220.274,- dinarjev. Pri zavezancih davka iz skupnega dohodka občanov ugotavljamo, da si veliko število zavezancev samo upošteva olajšave za Vzdrževane družinske člane in zato ne vlaga davčnih napovedi. Podatki delovnih organizacij o izplačanih osebnih dohodkih in podatkih o prometu na žiro računih občanov kažejo, da je veliko levilo zavezancev prejelo dohodke, ki presegajo neobdavčljivi del, davčnih napovedi pa niso vložili. Zato je morala davčna uprava pozivati občane k vložitvi davčnih napovedi, jih zasliševati in podobno. 8. Davek na promet nepremičnin. V obravnavanem obdobju je bilo davčni upravi predloženo 1067 prijav oziroma napovedi za odmero davka na promet nepremičnin. V skladu z veljavnimi davčnimi oprostitvami pa je bil davek odmerjen 120 zavezancem v višini 1,715.000,- dinarjev. Pri odmeri davka na promet nepremičnin ni bilo posebnih težav ali problemov, ker je promet z nepremičninami tako naravnan, da se kupoprodajnih pogodb ne more registrirati pred odmero in plačilom teh davkov. Napovedane davčne osnove, kupoprodajne vrednosti nepremičnin so bile v glavnem zadovoljive, v sumljivih primerih pa smo poklicali sodne cenilce. 9. Davek na promet proizvodov in storitev - za zasebni sektor. Pri odmeri davka iz obrtne dejavnosti za leto 1975 je bila opravljena tudi odmera prometnega davka za zavezance iz zasebne obrtne dejavnosti. Skupno je bilo odmerjeno 2,946.000,- dinarjev davkov, od tega: — zvezni prometni davek 726.000 dinarjev — republiški prometni davek 326.000 dinarjev — občinski prometni davek 1,894.000 dinarjev Davčna uprava odmerja tuo prometni davek od prometa, kupoprodaje motornih vozil. Do konca meseca septembra je bil odmerjeni davek 1113 zavezancem v skupnem znesku 12.640.689 dinarjev, od tega: — zvezni prometni davek 8,608.496 dinarjev — republiški prometni davek 1,869.045 dinarjev — občinski prometni davek 2,163.148 dinarjev Izterjava davkov Izterjavo davkov upravlja služba za izterjavo davkov. Služba je v obravnavanem obdobju izdala 6621 opominov za neplačane davke in prispevke, od tega 6054 za dajatve, ki jih predpisuje občina, 567 opominov pa za dajatve ali obveznosti, ki jih občina ne izterjuje. Izdano je bilo 668 sklepov o prisilni izterjavi davkov in prispevkov, od tega 393 sklepov za dejatve, ki jih predpisuje občina, 275 sklepov pa za dajatve, ki jih občina le izterjuje. Ob koncu leta 1975 je znašal saldo neporavnanih davčnih obveznosti 2,329.000 dinarje. S pripisom obremenitev v obravnavanem obdobju v znesku 31,468.000 dinarjev pa znaša skupna obremenitev 33,797.000 dinarjev. Do konca meseca septembra je bilo plačano ali izterjano 26,872.000 dinarjev ali 80% odmerjenih obveznosti, saldo neplačanih obveznosti pa znaša 6,925.000 dinarjev. Glavni delež neporavnanih davčnih obveznosti odpade na občinski davek in prispevke za SIS, iz odmere davkov iz obrtne dejavnosti. Razlog za to je v tem, ker je bila odmera zaključena v mesecu septembru, odmerjene davčne razlike pa so bile knjižene koncem meseca. Primerjalni podatki med odmero in izterjavo davkov v obravnavanem obdobju v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta izkazuje naslednje stanje: leto zadolžitve plačilo dolg % izterjava 1975 23,563.000 17,908.000 5,655.000 76% 1976 35,797.000 26,872.000 6,925.000 80% Indeks -76:75 143 150 122 Gornji podatki nam kažejo, da so se zadolžitve davkov in prispevkov v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečale 43 %, plačilo za 50 %, neporavnane davčne obveznosti pa le za ^•"egled dela davčne inšpekcije Davčna inšpekcija je opravljala preglede poslovanja zavezancev davka iz obrtnih dejavnosti in intelektualnih storitev, pregledovala Njihove poslovne knjige in ostalo dokumentacijo, kontrolirala njihovo poslovanje z inventurami, z zbiranjem podatkov po delovnih 0rganizacijah, s katerimi zavezanci poslujejo in podobno. V obrav- navanem obdobju je davčna inšpekcija opravila naslednja dela: — pregledi poslovnih knjig zavezancev davka od obrtnih dejav- nosti in intelektualnih storitev ter ugotavljanja dohodka ob odmeri za leto 1975 850 pregledov — pregledi ažurnosti in pravilnosti vodenja poslovnih knjig med letom in drugi tekoči pregledi 423 pregledov — kontrola podatkov o opravljenem prometu, dobljenih od drugih občin 89 primerov — izrekanje denarnih kazni za kršitve davčnih predpisov 60 primerov 52 primerov 8 primerov 5 - od tega: - izrečene mandatne kazni - izrečene upravne kazni Delo davčne inšpekcije se preusmerja tudi na druga delovna področja, predvsem na odkrivanje novih zavezancev davka na dohodek od premoženja, na davek od premoženja kakor tudi na večjo angažiranost pri odkrivanju pojavov neopravičenega bogatenja občanov in podobno. PROSTORSKI NAČRT ZA POTREBE KMETIJSTVA Z --------------------------------------------\ Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 90. seji, dne 28. oktobra 1976 obravnaval poročilo o delu davčne uprave in izvajanju jdavčne politike v občini za obdobje devetih mesecev 1976. leta in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet sprejme poročilo o delu davčne uprave in izvajanju davčne politike v občini za obdobje devetih mesecev 1976. leta in ga daje občinski skupščini v obravnavo in sprejem. V____________________________________________________J V skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS št. 26-236/73 z dne 25. julija 1973) in na podlagi 10. člena tega zakona ter v skladu z naravnimi možnostmi ter družbenimi potrebami v občini je komisija izdelala prostorski načrt za potrebe kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje Pri izdelavi prostorskega načrta za potrebe kmetijstva je sodelovala kmetijska zemljiška skupnost, kar zahteva zakon o kmetijskih zemljiščih in 6. člen statuta kmetijske zemljiške skupnosti. Skupščina kmetijske zemljiške skupnosti je obravnavala prostorski načrt na 2. redni seji dne 20. junija 1975. Pripombe in predlogi skupščine kmetijske zemljiške skupnosti so upoštevani v tem prostorskem načrtu. V predloženem prostorskem načrtu je preučen celoten kmetijski prostor in opredeljen po zakonu v posamezna območja. Pri opredelitvi prostora so upoštevane potrebe vseh, ki so zainteresirani za kmetijski prostor. Cilj celotnega načrta je, da se ohranijo kvalitetne kmetijske površine za izkoriščanje v kmetijstvu in so dani pogoji za perspektivni razvoj kmetijstva na območju občine Ljubljana Moste-Polje. OPREDELITEV ZEMLJIŠČ PO ZAKONU Po zakonu o kmetijskih zemljiščih so kmetijska zemljišča razvrščena po namembnosti v tri območja: I. območje obsega zemljišča, ki so trajno namenjena za kmetijsko uporabo in katerih namembnost se praviloma ne sme spreminjati; II. območje so zemljišča, katera se lahko uporabljajo za nekmetijske namene le na način in po postopku, določenim z zakonom o kmetijskih zemljiščih; III. območje obsega zemljišča, katera se smejo uporabljati tudi za druge, s kmetijstvom povezane namene (kmečki in drugi turizem, vodni rezervati, naravna varstvena območja in podobno). USKLADITEV NAČRTOV Prostorski načrt upošteva: sprejeti urbanistični red za naselja in območja v občini Ljubljana Moste-Polje; GUP mesta Ljubljana; urbanistični program mesta Ljubljana - dopolnitev; podrobni urbanistični načrt mestnega dela občine Ljubljana Moste-Polje z nekaterimi predlogi za spremembo in tudi perspektivne programe kmetijskih temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) za lastno proizvodnjo in kooperacijo s kmeti. Te organizacije so: ljubljanske mlekarne — TOZD posestva in kooperacija, Emona Ljubljana — TOZD poljedelstvo-govedoreja, Komunalno podjetje RAST, Cvetličarne, Ljubljana, Kmetijski zavod Ljubljana, Gozdno gospodarstvo Ljubljana. RAZVRSTITEV KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V prostorskem načrtu je posamezno območje podrobno opisano in prikazano na priloženi karti 1 : 5000, iz katere je zaradi preglednosti prenesen prikaz načrta še na karto 1 : 10000. I. OBMOČJE Zemljišča, ki so trajno namenjena za kmetijsko uporabo in katerih namembnost se praviloma ne sme spreminjati. Ravninski predel Kompleks Bizovik-Dobrunje-Podlipoglav Meja tega kompleksa se pričenja na jugozahodu na desnem bregu Ljubljanice z zemljišči podjetja RAST in se nadaljuje med Litijsko in Hmševsko-Dobrunjsko cesto. Pri cesti na Urh zavije desno ob vznožju gozda in preseka začetek doline pod Urhom. Meja poteka delno po mejah parcel, delno po stojnicah, in sicer tik ob gozdu, tako da zajema vse podmolniške kmetijske površine. Pri Smrtniku se meja ponovno poveže s kompleksom. Ob gozdu od vasjo zajame hribovitejši predel območja Šentpavla z vsemi metijskimi površinami do roba gozda. Pod Šentpavlom preseka meja v ravni liniji dolino v Brezjah in poteka dalje ob vznožju gozda (Tersenek). Tako zajema vso ozko dolino do Vipavca (pri Lipancu) in še naprej do vesi Sela pod Pancami, kjer se kompleks zaključi. Meja poteka nadalje po vzhodnem robu doline proti Podlipoglavu in do MS 229 delno, se nadaljuje ob robu gozda ter zajame v celoti dolino pod Zagradiščem in preseka dolino pod Češnjicami. Od tod poteka meja ob robu gozda do MS 225 v Sadinji vasi in po cesti Sadinja vas-Sostro do MS 222, preide na potok Bobovšek do izliva v Dobmnjščico, poteka nato po Dobrunjščici in po zahodnem robu parcel št. 1713/2, 169o, 1716/2, nato prek ceste na parcelah št. 186/3, 186/2, 189, 190 -vse v k.o. Dobrunje. Od tu poteka meja v ravni črti od parcele št. 527 do potoka Dobrunjščica in do vključno parcele št. 456 k.o. Sostro. Meja se nadaljuje v ravni črti do rezervata nove Litijske ceste in na zahodno mejo MS 108/2, MS 108/1 in MS 107 do Ljubljanice. \ Severna meja I. območja poteka od zemljišča podjetja RAST (vključno kompleks RAST) vseskozi po obstoječi Litijski cesti do Ceste II. grnpe odredov in po Cesti II. grupe odredov, nato po južnem robu rezervata nove Litijske ceste do Dobrunjščice, od tu po sverozahodu po poti na vzhodno mejo MS 116 in do Ljubljanice ter po desnem bregu Ljubljanice na MS 107. Prvo območje se nadaljuje na vzhodnem robu MS 107. Meja poteka po Ljubljanici do gozda, nato vseskozi ob robu gozda na vzhodno mejo MS 108/2, MS 108/1 in po Dobrunjščici, do njenega izliva v Ljubljanico. Iz prvega območja so izvzeti v karti začrtani otoki. Kompleks Studenec Površina tega kompleksa znaša 6,80.37 ha in je namenjena izključno za drevesnico. Kompleks je v k.o. Slape. Na jugu poteka meja po potoku Fužinščice in ob Ljubljanici, delno ob parceli št 1143. Na vzhodu se nadaljuje ob ograji zidu bolnišnice in parcelah št. 1132 in 1134, severno pa poteka po parcelah št. 1104 in pare-št. 1174— vse k.o. Slape. Kompleks Kašelj Površine med Zg. in Sp. Kašljem se razvrščajo za kmetijsko rabo. Meja poteka za Petrolom, mimo silosov do Zg. Kašlja, od tu po cesti do začetka vasi Sp. Kašelj in se pbme proti železnici. Manjši del kompleksa leži na spodnji strani ceste med Zg. in Sp. Kašljem proti Ljubljanici. Kompleks Zgornja in Spodnja Zadobrova Meja tega kompleksa se pričenja pri šentjakobskem mostu in poteka proti zahodu po Šmartinski cesti do odcepa v Sneberje in po Sneberski cesti do križišča Šentjakob-Polje in Snebeije-Zalog. Meja se nadaljuje po cesti Zg. in Sp. Zadobrova ob MS 103/3, MS 104/1, MS 104/2 in po južni meji navedenih kompleksov do pare. št. 305/1 k.o. Zadobrova in po vzhodni meji te parcele na vzhodno mejo MS 103/4. Meja tega območja se nadaljuje po severni in vzhodni meji MS 10 do pdljske poti, to je po južni meji parcel št. 487, 488, 489, 490 k.o. Zadobrova, nato po meji krajinskega parka Zajčja dobrava do meje k.o. Zadobrova-Kašelj, nato po meji k.o. do ceste Zadobrova-Zalog, ob meji drevesnice RAST na opuščeno stmgo in po strugi MM 7, nato po severni meji MM 7 do vzhodnega roba, od tu pa v ravni črti do Save. Kompleks Dolsko Celoten kompleks v ravnini, od meje občine Bežigrad do meje občine Litija, je razvrščen v I. območje. Kompleks se razprostira od Save do Petelinja, nato po obronkih gozda - vključno Senožeti - do meje z občino Litija. Če bi prišlo do realizacije energetske cone v Dolskem, se meja tega kompleksa premakne skladno z načrtom proti vzhodu. Hribovit predel Vsa kmetijska zemljišča v hribovitem predelu občine spadajo v 1. območje. Iz tega območja so izvzete le površine, namenjene za stanovanjsko gradnjo, ki jih predvideva urbanistični red za naselja in območja v občini Ljubljana Moste-Polje (november 1973), razen v primerih, kjer je s tem prostorskim načrtom predlagana sprememba urbanističnega reda. Glede na dejstvo, da posamezne (raztresene) hribovite kmetije z urbanističnim redom niso prikazane, je s tem prostorskim načrtom omogočeno kmetom, ki živijo na teh kmetijah, da spremene namembnosti zemljišč za njihove potrebe (gradnja hiš in gospodarskih poslopij). Po tehtni presoji so v teh legah možne tudi druge gradnje, katere posredno ali neposredno zadržujejo obljudenost tega območja. Razmejitev hribovitega predela, ki spada v I. območje, poteka °b meji gozda, v notranjosti območij pa do roba kompleksov II. in Hi. območja. Razporeditev zemljišč v I. območje se nanaša na dejanska kmetijska zemljišča. Ta razporeditev ne velja za nerodovitne Površine t.j. pozidana zemljišča, dvorišča in podobno, do dneva Uveljavitve tega prostorskega načrta. Površine, ki so namenjene za gradnjo infrastrukturnih °bjektov, se izvzamejo iz I. območja. Za soglasje k spremembi namembnosti zemljišč je pristojna kmetijska zemljiška skupnost. desnem bregu Save v ravni liniji na vzhodni rob MM 7 in po severni meji MM 7 v ravni črti na opuščeno stmgo do drevesnice Rast, nato po meji K.o. Kašelj-Zadobrova do krajinskega parka Zajčja dobrava in po vzhodni, južni in zahodni meji krajinskega parka na mejo I. območja do šentjakobskega mosta. V drugo območje se razvrščajo zemljišča, ki se razprostirajo južno od H tuševsko-Dob rnnjske ceste z dolino pod Urhom, vsa po urbanističnem redu in po urbanističnem programu mesta Ljubljana začrtana naselja in kmetijske površine jugovzhodno od ceste Sadinja vas do MS 222 in nato po meji I. območja. V drugo območje se razporedijo manjše površine, ki ležijo med Spodnjo Hrušico in obstoječo Litijsko cesto. V drugo območje so razporejena zemljišča južno od roba rezervata nove Litijske ceste proti jugu do severnega roba Ceste II. grupe odredov. Na vzhodni strani tega kompleksa se meja nadaljuje do vključno parcel št. 411 in 602/1 k.o. Dobrunje, zahodna meja kompleksa pa poteka po vključno parceli št. 1241 k.o. Dobrunje in po cestah nazaj. Predvideni kompleks po GUP za pokopališče Sostro se v celoti razporedi v II. območje. V dmgo območje se razporedi le del zemljišč MS 229 Podlipoglav. Dolina Besnice Celotna dolina Besnice je razporejena v II. območje. Meja tega kompleksa se pričenja s parcelama št. 1972/3 in 1973/2 k.o. Kašelj, se nadaljuje po robu gozda na obeh straneh doline in se zaključuje na južni strani, vključno s parcelo št. 1455/3 k.o. Volavlje. V II. območje so razporejena zemljišča „Bajdovin“ k.o. J avor. Desni breg Save Od zaloškega železniškega mostu v smeri proti Litiji se vse kmetijske površine na desnem bregu Ljubljanice in Save razvrstijo v II območje. To območje sega do konca meje občine in vključuje doline do roba gozda. Dolsko V II. območje se razvrstijo zemljišča, ki jih zajema MS 211. To območje se poveča na vzhodu za kompleks, katerega zaključujejo številke parcel: 344/3, 344/2, 344/1, 536/1, 536/2, 345, 327/ 1, 328, 111, 315/2, 315/1 k.o. Dolsko, nato ob rokavu nekdanjega potoka proti zahodu do MS 211. \ drugo območje se razvrstijo tudi zemljišča, kijih zajema MS 213. Ta se poveča na severni strani do roba gozda. V II. območje se razporedijo parcele št. 70, 76 k.o. Petelinje, ki se navezujejo na MS 210. V II. območje se razvrščajo tudi kmetijska zemljišča, ki obdajajo MS 201 Vinje. Hriboviti predel V hribovitem predelu se namenijo v II. območje kmetijske površine po predvidenih načrtih v urbanističnem redu. Urbanistični red za naselja in območja v občini Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 16/74, 15. april 1974), oz. 5. člen, ki istočasno označuje tudi dmgo območje, se gjasi: Zazidljive površine iz prvega odstavka tega člena so območja z oznako: II. OBMOČJE Zemljišča, ki se lahko uporabijo za nekmetijske namene le na način in po postopku, določenim z zakonom o kmetijskih z«nijiičih. Ravninski predel V to območje so razporejena vsa kmetijska zemljišča v ,avninskem predelu občine, razen kompleksov, ki so določeni za I. 61 Ul. območje. Zemljišča, ki se navezujejo na mesto, med Litijsko cesto in ožjim vodovodnim rezervatom V to območje so razvrščena kmetijska zemljišča med Litijsko *esto na iugu in ožjim vodovodnim rezervatom na severu (Hrastje, Savi), na vzhodu pa od Zavoglja po desnem bregu ir 10 na jugu k1 artno ob Savi), na j^bljanice do kašeljskega mostu, se nadaljuje po terasi do Akcijskega kompleksa in po meji tega kompleksa in po Ljubljanici 0 toba gada. Na severu poteka meja oa izliva Ljubljanice po MS 201 Vinje MS 202 Dolina MS 203 Hrib MS 204 Osredki MS 205 Klopce MS 206 Vrh pri Dolskem MS 207 Zagorica pri Dolskem MS 208 Križevska vas MS 209 Križevska vas MS 210 Kamnica MS 212 Laze pri Dolskem MS 214 Janče MS 215 Gaberje pri Jančah MS 216 Vnajnaije MS 217 Volavlje MS 218 Prežganje MS 219 Javor MS 220 Malo Trebeljevo MS 221 Veliko Trebeljevo MS 224 Podmolnik \ MS 226 Češnjice MS 227 Zagradišče MS 228 Šentpavel MS 230 Brezje pri Lipoglavu MS 231 Veliki Lipoglav MS 232 Repče MS 233 Mali Lipoglav MS 234 Pance IU. OBMOČJE Območje, v katerem se smejo zemljišča uporabljati tudi za dmge, s kmetijstvom povezane namene (kmečki turizem in drugi turizem, vodovodni rezervati, krajinski park in podobno),; ( ,0q Varstveni pas vodovodov Ožji varstveni pas vodovodov se razprostira od meje občine Bežigrad in zajema naselja Obrije, Šmartno ob Savi, Hrastje in Sneberje; na jugu poteka meja ob MP 3, na severu pa po Savi. Ožji pas krajevnega vodovoda Bizovik zajema površine na parcelah št. 352, 353, 364, 365 in 366 -- vse k.o. Bizovik. V ožjem varstvenem pasu ležijo kakovostna kmetijska zemljišča, ki so po kategorizaciji razvrščena v I. in II. kategorijo. Režim v varstvenem pasu dovoljuje le ekstenzivno poljedelsko proizvodnjo (gnojenje je omejeno, uporaba zaščitnih sredstev je prepovedana), kar zmanjšuje proizvodno vrednost kmetijskih zemljišč. Krajinski park Zajčja dobrava Krajinski park Zajčja dobrava leži v krajevni skupnosti Zadobrova, Natančne meje parka so razvidne iz kartnega prikaza (1:5000) in so zarisane po veljavnem urbanističnem programu. Rekreacija in počitniški objekti V III. območje se razvrščajo kompleksi, ki jih zajema urbanistični red za rekreacijo in počitniške objekte. Za rekreacijo in počitniške objekte so predvideni kompleksi na slabih tleh, ki za kmetijstvo niso najbolj primerni, imajo pa ugodne lege za predvidene objekte. Za rekreacijo in počitniške objekte ostanejo površine, ki so predlagane v urbanističnem redu: MW201 Senožeti MW 207 Mali Lipoglav MW 208 Mali Lipoglav MW 209 Mali Lipoglav MW 205 Podlipoglav MW 206 Brezje pri Lipoglavu MW 203 Malo Trebeljevo Poleg teh so za rekreacijo in počitniške objekte predvideni še kompleksi: < — na Malem vrhu — na Prežganju — na Tujem grmu — v Vinjah — v Osredkih — v Klopcah — v Zagorici v — na Malem Lipoglavu — v Selu pri Pancah — v Pancah SPREMEMBA VELJAVNIH URBANISTIČNIH PROGRAMOV SPREMEMBA GUP-a Zmanjšanje površin v okolici Bizovika, ki jih zajemajo programirani objekti G 9 in RA v tistem delu, kjer segajo na južno stran obstoječe Litijske ceste. Zmanjšanje površin pri Zadvoru, ki jih zajema programirani objekt RB, južno od rezervata nove Litijske ceste - razen površin, ki so po prostorskem načrtu za potrebe kmetijstva razporejene v II. oomoeje. Zmanjšanje površin v Kašlju, ki jih zajema programirani objekt MM 6. Večji del teh površin je razporejenih v I. območje. SPREMEMBA URBANISTIČNEGA REDA ZA NASELJA IN OBMOČJA V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE Površine, predvidene za MW 202 Janče, se črtajo iz urbanističnega reda. Te površine so razporejene v I. območje. SPREMEMBA URBANISTIČNEGA PROGRAMA MESTA LJUB LIANA-DO POLNITEV Zmanjšanje kompleksa MS 229 Podlipoglav tako, da se ta zaključi proti severovzhodu vključno s parcelo 1253 k o. Sostro. Površine, predvidene za MW 204 Razori, se v celoti črtajo iz urbanističnega programa. POVRŠINE, KI IMAJO PO ZAKONU O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH POSEBEN POLOŽAJ Vse zazidljive površine po GUP razen G 9, RA Bizovik, RA Zadvor, MM 6 Kašelj; zazidljive površine po urbanističnem redu razen MW 202 Janče, zazidljive površine po urbanističnem programu, razen MS 229 Podlipoglav delno in MW 204 Razori ne sodijo pod določbe 11. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, ker imajo po 2. in 9. členu tega zakona poseben položaj. VELJAVNOST NAČRTA Prostorski načrt za potrebe kmetijstva velja za dobo 15 let. Veljali prične osmi dan po objavi v Uradnem listu. lTredlog prostorskega načrta za potrebe kmetijstva i' občini Ljubljana Moste-Polje v osnovi zasleduje edini eilj, da v bodoče bolj skrbno razpolagalno s kmetijskimi površinami, kadar se odločamo za njihovo drugačno uporabo. Ob posebnih dmžbenih naporih za hitrejši razvoj intenzivne kmetijske proizvodnje je nenačrtno in negospodarsko razpolaganje s kmetijskimi zemljišči marsikje odvračalo kmetijske proizvajalce, da se odločajo za modernizacijo kmetijske proizvodnje, to je za investicijska vlaganja, brez katerih proizvodnje ni mogoče intenzivirati. Komisija je izdelala načrt po lastnem konceptu, saj je prvi dokončan v Sloveniji tako, da je upošteval vsa zakonska določila, predloge kmetijskih proizvajalcev, pospeševalne službe in drugih, ki so zainteresirani za ta prostor. Vsi, ki so za ta prostor zainteresirani, so komisiji predložili svoje potrebe, kar je služilo in pomagalo pri odločitvah, katere niso bile le strokovne, ampak so pri njih upoštevali širše dnižbene interese. Po preučitvi celotne problematike je komisija izdelala predloge za spremembo in odstopanja od nekaterih prvotnih načrtov tistih, ki so zainteresirani za prostor in se je odločila takole: V obrobju ravninskega predela občine je potrebno tudi v bodoče zagotoviti pogoje za kmetijsko proizvodnjo družbenega in zasebnega sektorja. Arondiranje in z agromelioracijami že pridobljene kmetijske površine je nenačrtno uporabljati za urbanizacijo, dokler ni za te namene izkoriščen ostali razpoložljivi prostor. Najboljša kmetijska zemljišča so v ravninskem predelu, kjer je možna intenzivna kmetijska proizvodnja. Zato moramo v tein prostoru obdržati specializirano govedorejsko in vrtnarsko proizvodnjo na zasebnem in družbenem sektorju. V kolikor ne bomo dali kmetijstvu na teh površinah daljše perspektive, bodo lastniki kmetij prenehali z investicijskim vlaganjem v kmetijstvo, kar bo imelo za posledico opuščanje kmetijske proizvodnje in iskanje perspektive v drugih dejavnostih. Komisija je pri sestavljanju tega načrta poleg navedenega upoštevala še dejstva kot so: - razporejenost kmetijskih proizvajalcev v prostoru - zagotovitev obdelanosti kmetijskih zemljišč v ravninskem primestnem območju - že doslej vložena sredstva za intenzifikacijo kmetijske proizvodnje. Konfiguracija območja občine je taka, da ga je že sama narava zemljišč opredelila v gozdove. Od skupno 15.236 ha, kolikor meti občina, je 53% gozdov, 31% kmetijske zemlje in H % nerodovitnih površin. Kmetijsko obdelovalno zemljo obdeluje 729 kmetij z nad 1 ha zemlje in družbeni obrati podjetij Emone, Ljubljanskih mlekarn, Komunalnega podjetja Rast, Cvetličarne in Kmetijskega zavoda Ljubljana. Od 729 kmetij, ki imajo nad 1 ha obdelovalne zemlje, jih leži cca 300 v hribovitih krajih in eca 430 v nižini oz. v ravnini Od kmetijsko zavarovanih kmetij, ki jih je 466, jih leži cca 170 v hribih s 389 družinskimi člani in cca 300 v ravnini s 668 družinskimi člani. Vse, kar smo navedli, je odločalo pri razporeditvi kmetijskih zemljišč v območja. ' S sprejemom tega prostorskega načrta bomo prispevali k temu, da se bodo hitreje uresničila družbena prizadevanja za povečano pridelovanje hrane, ki sodi poleg energije in surovin med tri strateške naloge v Jugoslaviji. ODLOK i o prostorskem načrtu za i potrebe kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje PREDLOG oktober 1976 Na podlagi 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. 1. SRS št. 26/73 in 24/75) in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. 1. 5>RS, št. 25/74) in po mnenju Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SR Slovenije, je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne. 1976 sprejela ODLOK 0 prostorskem načrtu za potrebe kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje 1. člen Sprejme in potrdi se prostorski načrt za potrebe kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje. 2. člen Načrt iz prejšnjega člena je izdelala komisija za izdelavo prostorskega načrta za potrebe kmetijstva pri Izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje po predhodno opravljeni javni razpravi in po že znanem mnenju Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SR Slovenije št. 300-- 197-I/ŠA z dne 13. 2. 1976. 3. člen Prostoiski načrt iz 1. člena tega odloka je sestavni del prostorskega plana oziroma urbanističnega programa občine Ljubljana Moste-Polje. 4. člen Prostorski načrt iz 1. člena tega odloka obsega: " tekstualni del " kartografski prikaz v merilu 1 : 5000. Tekstualni del in kartografski prikaz sta sestavna dela tega odloka in se med seboj dopolnjujeta. 5. člen Prostorski načrt za potrebe kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje se sprejme za dobo 15 let in ga v tem času načeloma ni dopustno spreminjati ali dopolnjevati. Načrt iz prejšnjega odstavka se sme izjemoma spremeniti ali dopolniti zaradi rekonstrukcije krajevnih cest ter zaradi gradnje šol kt vzgojnovarstvenih zavodov za krajevne potrebe. Za spremembo ali dopolnitev prostorskega načrta iz 1. odstavka tega člena ravnamo po istem postopku kot pri njegovem sPrejemu. 6. člen Če se med odloki in drugimi predpisi, ki urejajo urbanistični Program, urbanistične načrte in urbanistični red na območju °očine Ljubljana Moste-Polje in tem odlokom ugotovijo neskladja, uPorabljamo določbe tega odloka. 7. člen Za izvrševanje tega odloka skrbi Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Moste-Polje. 8. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja kmetijska Inšpekcija Uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta HUbljana. 9. člen <, Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Avenije. Obrazložitev Predloga prostorskega načrta za potrebe kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje Zakon o kmetijskih zemljiščih v 10. členu določa, da se v skladu z regionalnim prostorskim planom za območje SR Slovenije in v skladu z naravnimi razmerami ter družbenimi potrebami v občini, z občinskim prostorskim planom namenijo zemljišča za potrebe kmetijstva. Da bi lahko uresničili to zakonsko določilo, v skladu s 183. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje ter 21. členom Pravilnika o delu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, je izvršni svet s sklepom št. 010-15/74-1 z dne 2. 10. 1974 imenoval posebno strokovno komisijo z nalogo, da pripravi osnutek prostorskega načrta za potrebe kmetijstva *v občini. Komisija je pripravila osnutek načrta in ga dala v razpravo in sprejem Skupščini kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. Ta je osnutek sprejela na seji dne 20. 6. 1975. Na podlagi sklepa izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje št. 010-15/74-75-1 z dne 18. 11. 1975 je komisija dala osnutek načrta v javno razpravo. Obenem je komisija na podlagi 5. odstavka 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih poslala osnutek načrta Republiškemu sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SR Slovenije, da si o njem ustvari svoje mnenje. Ta je mnenje o osnutku načrta podal pod št. 320-297/ 75-1/$A z dne 13. 2. 1976. Na podlagi pripoirib, danih v javni razpravi in mnenja Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SR Slovenije, je komisija izdelala predlog prostorskega načrta za potrebe kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje. Pri izdelavi končnega besedila predloga načrta je komisija upoštevala sprejemljive pripombe krajevnih skupnosti in drugih udeležencev v javni razpravi Prav tako je upoštevala pripombe Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SR Slovenije glede jasnejših opredelitev zemljišč, na katerih se smejo odpirati gramoznice. Ostali udeleženci v javni razpravi so dali na osnutek načrta pripombe, ki se nanašajo na zmanjšanje 1. in II. razvrstitvenega območja in sorazmerno povečanje II. oziroma III. razvrsti tv enega območja. Komisija je pri izdelavi končnega besedila predloga načha, kot smo že omenili, upoštevala večino upravičenih zahtev. Predlog prostorskega načrta upošteva pripombe delegatov na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 29. 9. 1976 na osnutek tega načrta. Predlog prostorskega načrta za potrebe kmetijstva temelji na preučitvi celotnega kmetijskega prostora v občini, ki je razvrščen na posamezna območja (L, II. in III.) po zakonu o kmetijskih zemljiščih. Pri razvrstitvi kmetijskega prostora na posamezna območja so upoštevane potrebe vseh, ki so zainteresirani za to prostor. Predlog načrta teži k temu, da se ohranijo primerne kmetijske površine za kmetijsko proizvodnjo, s čimer je dan osnovni pogoj za perspektivni razvoj kmetijstva na območju občine Ljubljana Moste-Polje. Vsebinska opredelitev predloga prostorskega iiačrta za potrebe kmetijstva poleg ostalega izhaja tudi iz dejstev: da je na območju občine od vseh površin le 31 % obdelovalne zemlje (od 15.236 ha celotne površine je 4.727 ha obdelovalne zemlje), da je obdelovalna zemlja razdeljena na pet kmetijskih organizacij združenega dela in 729 kmetij, od tega 300 kmetij v hribovitih in 429 v ravninskih predelih, da naj za urbanizacijo uporabljajo tudi slabše gozdne površine. V širšem družbenem interesu je, da se kmetijske površine, ki jih zajema predlog prostorskega načrta za potrebe kmetijstva, ne zmanjšujejo v korist urbanističnih površin. Le tako bo v perspektivi zagotovljen obstoj kmetij in potrebne površine za kmetijsko proizvodnjo kmetijskim organizacijam združenega dela na območju občine. Na podlagi navedenega in določb 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje, predlagamo občinski skupščini, da sprejme odlok o prostorskem načrtu za potrebe kmetijstva v občini in z njim potrdi ta načrt jv besedilu, ki ga vsebuje predlog. Ljubljana, dne 26. 10. 1976. PROBLEMATIKA KMETIJSTVA V OBČINI LJUBLJANA MOSTE—POLJE I. STANJE KMETIJSTVA Po statističnih podatkih iz leta 1971 je na območju občine 4,5 % kmečkega prebivalstva. Glede na delež kmečkega prebivalstva spada naša občina med industrijsko razvite občine. Proces deagrarizacije, urbanizacije in migracije kmečkega prebivalstva je šel v občini Ljubljana Moste-Polje v poprečju hitreje kot v drugih občinah Slovenije, kar kažejo naslednji podatki: Kmečko prebivalstvo v % Leto popisa tj. Moste-Polje SRS 1953 13,3 41 1961 9,7 30,9 1971 4,5 20 1975 (anketa) 4,5 - Deagrarizacija prebivalstva v občini je bila največja v obdobju 1953—1971. Če hočemo normalno obdelati zemljo in obdržati kmečki videz vasi, zlasti v obrobnih in hribovitih predelih občine, se število kmečkega prebivalstva ne bi smelo več zmanjševati. Naseljenost in obdelava teh predelov so nujna tudi za izvedbo narodnoobrambnih priprav v morebitni vojni. Pridelovanje hrane postaja v jugoslovanskem in svetovnem merilu strateški problem. Napovedi kažejo, da se bomo morali vse bolj naslanjati na svoje vire hrane. Zato uvršča naš srednjeročni družbeni načrt kmetijstvo med prioritetne panoge. Pri oskrbi prebivalstva s hrano sodeluje kmetijstvo naše občine z drugimi na območju občine in celotne Ljubljane. Iz ožjega ljubljanskega okoliša so krite celotne potrebe ljubljanskega prebivalstva po jajcih, konzumnem mleku in mesu ter več kot polovica potreb po vrtninah in zelenjavi. Območje občine Ljubljana Moste-Polje ima ugodne naravne možnosti za govedorejo, prašičerejo in pridelovanje krme, vrtnin in zelenjave, v hribovitih predelih pa poleg navedenega še za pridobivanje sadja in jagodičevja. Skupna površina občine je 15.236 ha. Struktura zemljišč po namembnosti in sektorju lastništva je naslednja: Družbeni njive in vrtovi 360 sadovnjaki 105 travniki 107 Skupaj ob del. zemlja 572 pašniki 5 Skupaj kmet. zemlja 577 Gozdovi 940 Nerodovitne površine 1479 Skupaj površine 2996 Zasebni Skupaj Struktura v % 2086 2446 16,1 197 301 1,9 1872 1979 12,9 4155 4727 30,9 652 657 4,4 4807 5384 3 5,3 7220 8160 53,6 213 1692 11,1 12240 15236 100,0 k.o. Senožeti k.o. Repče k.o. Sostro k.o. Podmolnik SKUPAJ: 16,29 ha 9,43 ha 29,68 ha 0,68 ha 120,84 ha Na navedenih površinah ima TOZD Posestva v lastni obdelavi le kompleks v Senožetih in ga izkorišča kot intenzivni sadni nasad. Arondirani kompleksi Vinje, Javor, Volavlje in Repče so zasajeni s sadnim drevjem. TOZD Posestva so te nasade dale v najem kmetom - kooperantom. Prav tako so ljubljanske mlekarne dale v najem kmetom - kooperantom kompleks vrtnarije Sostro. b) Emona Ljubljana, TOZD Poljedelstvo - govedoreja, obrat Zadobrova topolovi nasadi 66 ha njive 214 ha travniki 28 ha SKUPAJ 308 ha Na tem obratu vzrejajo plemenske telice za mlečne farme Emona. V vzreji je vedno ok 400 plemenskih telic. Vsa zemljišča primemo obdelujejo. Poljedelska proizvodnja je v glavnem namenjena pridelovanju krmilnih rastlin. Sejejo tudi žita, kolikor je to potrebno zaradi kolobarjenja. Obrat Dolsko njive 2 ha travniki 42 ha topolovi nasadi 43 ha SKUPAJ 87 ha V tem obratu je Emona ukinila svojo kmetijsko proizvodnjo. Njive in travniki so dani v najem kmetom - kooperantom. c) Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Rast, obrat vrtnarija Hrušica Vrtnarija Hrušica 12 ha Drevesnica Zalog 2,20 ha SKUPAJ 14,20 ha Zemljišče, ki ga ima Rast, je intenzivno izkoriščeno. Gojijo okrasno drevje in grmičevje, razno cvetje ter cvetje v lončkih. c) Kmetijski zavod Ljubljana Sadna drevesnica Studenec 6 ha. Zemljišče je intenzivno izkoriščeno. Gojijo sadne sadike in sadike jagodičevja. 2. ZASEBNI SEKTOR KMETIJSTVA Občina Ljubljana Moste-Polje ima relativno največ gozdnih površin (53,6%). Gozdne površine so se v zadnjih 15 letih kljub nekaterim krčitvam povečale za 589 ha, in sicer na račun kmetijskih zemljišč s tem, da so gozdovi zarastli travnike in pašnike v hribovitih predelih. V kategorijo nerodovitnih zemljišč spadajo zazidana zemljišča, dvorišča, ceste itd. V primerjavi z letom 1965 so se ta zemljišča povečala za 380 ha. Torej izgubimo v občini na račun urbanizacije letno 38 ha obdelovalne zemlje, in to pretežno v ravninskem predelu, kjer so možnosti za kmetijsko proizvodnjo najprimernejše II. IZRABA IN STRUKTURA KMETIJSKIH ZEMUIŠČ 1. Družbeni sektor-kmetijska proizvodnja Na območju občine imajo temeljne organizacije združenega dela iz področja kmetijstva 536 ha kmetijskih zemljišč, in sicer: a) ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva ima v k.o. Vinje 33,18 ha k.o. Javor 12,38 ha k.o. Volavlje 19,20 ha a) Struktura posesti Kot v drugih predelih Slovenije, je tudi v občini Ljubljana Moste-Polje zasebna kmetijska posest zelo razdrobljena. Vseh zasebnih kmetij na območju občine z nad 1 ha zemlje je 1000, fie upoštevamo tudi gozdove. Po velikosti je število kmetij naslednje: kmetije od 1 — 2 ha 205 kmetije od 2 - 4 ha 217 kmetije od 4 — 6 ha 120 kmetije od 6 — 10 ha l5o kmetije nad 10 ha 302 SKUPAJ 1000 Od tega števila je 460 kmetij, katerih lastniki se preživljajo izključno s kmetijsko proizvodnjo, ter so kmetijsko socialno id zdravstveno zavarovani. Kmetij z nad 1 ha obdelovalne zemlje je v občini 729. b) Izkoriščanje zemljišč (zasebni sektorr) Zasebni sektor ima 4807 ha kmetijskih zemljišč in jih izkotišč* z naslednjimi ktrltUrdmi (V ha): pšenica 306 rž 16 ječmen 120 oves 45 koruza 270 krompir 675 fižol 21 zelje + ohrovt 64 krmna pesa 31 knnno korenje , 26 lucerna 483 silana komza 249 repa 15 vrtne jagode 25 druga zelenjava 32 travniki in pašniki 2429 SKUPAJ 4807 Zap. Krajevna skup- Število št. n ost kmetij 1. Štepanjsko 7 naselje 2. Hrušica-Fužine 25 3. Bizovik 26 4. Zadvor 137 5. Moste 9 6. Polje 31 7. Zalog 11 8. Kašelj-Vevče 36 9. Zadobrova- Sneberje 35 10. Šmartno 48 11. Dolsko 109 12. Klopce 24 13. Besnica 185 14. Lipoglav , 466 SKUPAJ 729 c) Reja živine (zasebni sektor) krave 2168 plemenske telice 362 pitanci 630 govedo skupaj 3160 konji 578 prašiči 1292 kokoši nesnice 16.000 število čebelnih panjev 820 č) Opis zasebnega kmetijstva po krajevnih skupnostih Pri opisu zasebnega kmetijstva po krajevnih skupnostih so upoštevane kmetije, ki imajo nad 1 ha obdelovalne zemlje. Podatki so zbrani iz popisa kmetij v občini, ki je bil izveden v letu 1975. V številu družinskih članov kmečkih družin so zajeti vsi člani družine, ki žive na kmetijah (tudi tisti, ki hodijo v službo). Družinski Število kmetijs- Število Število člani ko zavar. kmetij govedi traktorjev 24 8 30 6 94 14 119 15 113 23 142 20 564 82 631 81 24 8 35 3 126 21 120 19 26 6 43 11 76 25 208 40 127 27 234 35 182 40 232 34 556 41 332 27 105 12 108 12 785 128 739 43 170 25 187 14 2972 460 3160 360 Kmečko prebivalstvo na območju občine Ljubljana Moste-Polje - samo tisti, ki niso v delovnem razmerju. (Stanje po anketi v letu 1975) d) Starostna struktura Krajevna skup- Štev. Otroci in Aktivni Nad nost kmetij mladina do od 18 — 60 let 18 leta 60 let ^tepanjsko nas. 7 6 6 6 Hrušica 25 16 32 30 Bizovik 26 15 45 28 Moste 9 1 5 3 Polje 31 27 20 31 Zalog .11 5 14 11 Šmartno 48 36 57 34 Zadobrova — Sneberje 35 40 59 24 Vevče-Kašelj 36 28 37 29 Zadvor 137 176 134 114 Besnica 185 234 283 172 Lipoglav 46 66 35 46 Dolsko 109 141 108 99 Klopce 24 29 32 18 SKUPAJ 729 820 867 645 Zmanjševanje števila kmečkega prebivalstva zaradi urbanizacije je najbolj očitno v Stepanji vasi, Mostah, Polju in Zalogu. Število °trok in mladine do 18 let je v primerjavi s popisom iz 1. 1971 naraslo, naraslo je tudi število prebivalcev, starih nad 60 let. Na kmetijah živi poleg teh, ki so prikazani v tabeli, še 633 članov kmečkih družin v starosti od 18-60 let, ki so v raznih službah. Ti Po službi v prostem času tudi delajo na kmetijah. Zaskrbljujoč je zlasti podatek, da se veča število kmečkega Prebivalstva, starega nad 60 let. Na nekaterih kmetijah predstavlja ta kategorija edino delovno silo. Za normalno in perspektivno kmetijsko proizvodnjo je treba na kmetijah obdržati tudi mladino. 'H- KMETIJSKA POLITIKA OBČINE ZA IZBOLJŠANJE RAZMER V KMETIJSTVU Bistveni premiki za izboljšanje razmer v zasebnem kmetijstvu s° se odvijati na območju občine od leta 1969 dalje. V tem obdobju je bilo na področju kmetijstva sprejeto več normativnih aktov, ki so vplivali na razvoj kmetijstva. Sprejeti so bili zakon o kmetijskih zemljiščih, o dedovanju kmetij, o združevanju kmetov, o starostnem zavarovanju kmetov; dane so bile zakonske možnosti popolnega kmetijskega zavarovanja kmetov — kooperantov. Skunai Sklenjen je bil družbeni dogovor o organizaciji in financiranju p J pospeševalne službe. Skupščina občine je v 1. 1969 sprejela program pospeševanja kmetijstva z namenom, da pospeši razvoj kmetijske proizvodnje. Formiran je bil sklad za pospeševanje kmetijstva, ki zagotavlja družbeno materialno pomoč za napredek proizvodnje. Upravni odbor sklada s tem poročilom seznanja skupščino s problematiko in razvojnimi tendencami, ki se pojavljajo od 1. 1969 dalje. Sklad za pospeševanje kmetijstva se je lotil problematike kompleksno. Začelje reševati problem v temelju. Zato seje odločil za široko akcijo izobraževanja kmetov predvsem v hribovitih predelih občine in ga je vsa leta do danes tudi financiral. V program so bila vključena strokovna kmetijska predavanja iz živinoreje, poljedelstva, sadjarstva, kmetijske mehanizacije in veterine. Za predavatelje je sklad izbral strokovnjake s praktičnimi izkušnjami. Tako je bilo od zimske sezone 1969/70 do 1975/76, tj. v razdobju sedmih let 146 strokovnih predavanj, ki se jih je udeležilo 2860 kmetov. Za kmečke žene in dekleta je sklad organiziral sedem kuharskih tečajev, štiri krojno-šiviljske tečaje in tri tečaje o ravnanju z gospodinjskimi stroji in opremo. Teh tečajev se je udeležilo 220 žena in deklet. Sklad za pospeševanje kmetijstva se je lotil tehničnega izobraževanja kmetov v organizaciji kmetijsko-tehnične komisije pri mestnem odboru Ljudske tehnike. Za kmete, ki imajo traktorje in drugo mehanizacijo, je bilo organiziranih 18 dvodnevnih tečajev o negi in uporabi kmetijskih strojev, ki jih je obiskalo 320 udeležencev. Organizirani so bili tudi trije tečaji za traktorske izpite. Ta tečaj je obiskalo 106 kmetov in kmečke mladine. Od teh jih je 89 uspešno opravilo traktorski izpit. Vsako leto se iz območja občine udeležuje 10 - 20 traktoristov področnega tekmovanja traktoristov. V 1. 1976 smo organizirali takšno tekmovanje na območju občine, in to v Zadobrovi. Na tem tekmovanju je bilo 30 tekmovalcev iz občine. Tekmovanje v Zadobrovi in 2 km dolga povorka mehanizacije je imela velik učinek, saj je privabilo kakih 5000 gledalcev. Z namenom, da se naši kmetje spoznajo z napredkom, kije bil dosežen na področju uveljavljanja sodobne tehnologije, je bilo v 18 78 88 9 78 30 127 123 94 424 689 147 348 79 2332 sodelovanju s krajevnimi skupnostmi organiziranih 16 strokovnih ekskurzij. Teh ekskurzij se je udeležilo 590 kmetov. Za pridelovalce jagod iz KS Besnica je bila organizirana strokovna ekskurzija v Italijo. Da pospeši pridelovanje vrtnih jagod na hribovitem območju, je sklad organiziral tri razstave jagod na Prežganju. Te razstave in strokovna predavanja ob teh prilikah so imela velik vpliv na uvajanje pridelovanja jagod na tem območju. V okviru izobraževalnih akcij je sklad nastavil osem gnojilnih poskusov na travnatem svetu z namenom, da prikaže rentabilnost in gospodarsko upravičenost uporabe mineralnih gnojil. Prav tako so bili v sodelovanju s kmetijskim zavodom Ljubljana in KIS nastavljeni gnojilni poizkusi za silažno koruzo za zrnje ter poskus z več sortami zelja kot množično povrtnino v bližini mesta. O rezultatih teh poizkusov obveščamo kmete na strokovnih predavanjih. V okviru TOZD kooperacija - Ljubljanske mlekarne je bila formirana kmetijska pospeševalna služba, ki jo za območje naše občine opravlja agronom. Sklad sofinancira delo pospeševalne službe s 50% OD pospeševalca, kar je v skladu z družbenim dogovorom o financiranju te službe. Pospeševalna služba je od vsega začetka svojega delovanja vključena v uresničevanje programa sklada oziroma odbora za kmetijstvo in gozdarstvo. Tako je bilo v zadnjih letih analiziranih iz območja občine 210 vzorcev zemlje in 36 vzorcev krme. Akcija je imela velik učinek, saj se je poraba gnojil povečala posebno v hribovitih predelih. Povečana poraba gnojil je osnova za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. S široko akcijo izobraževanja zasebnih kmetijskih proizvajalcev in formiranjem pospeševalne službe so bile ustvarjene možnosti za kreditiranje usmerjenih zasebnih kmetij. Hranilno-kreditna služba pri TOZD kooperacija je bila formirana v drugi polovici 1. 1971. Potrebe po kreditiranju so bile zlasti v prvih letih večje, kot je bilo na razpolago sredstev. Sklad je za namensko kreditiranje nakazal hranilno-kreditni službi Ljubljanskih mlekarn v zadnjih petih letih 140 S milijonov. Ta intervencija sklada je bistveno pripomogla, da je HKS zaživela in je bilo možno angažirati tudi bančna sredstva. Sedaj lahko ocenjujemo, da so bili doseženi cilji programa, ki jih je 1. 1969 postavila občinska skupščina z ustanovitvijo sklada za pospeševanje kmetijstva. Tedaj si je sklad zadal nalogo usmeriti in nadzirati 100 kmetij na območju občine. Kreditiranje investicij v zasebnem kmetijstvu se je začelo 1: 1971. Krediti so bili odobreni perspektivnim kmetijam za preusmeritev proizvodnje (mleko, meso). Na usmerjenih kmetijah so bili na novo zgrajeni ali adaptiran hlevi z modernimi stojišči, zgrajeni so bili silosi in prevetrovalne naprave ter nabavljena mehanizacija. Pri mehanizaciji so bile nabavljene poleg traktorjev zlasti še linije za spravilo krme. Usmeritev kmetij po posameznih letih je potekala: 1. 1971 usmerjenih lOkmetij 1. 1972 usmerjenih 18 kmetij 1. 1973 usmerjenih 27 kmetij 1. 1974 usmerjenih 36 kmetij 1. 1975 usmerjenih 14 kmetij SKUPAJ 105 kmetij Na teh kmetijah je bilo zgrajenih v hlevih 1210 sodobnih stojišč in 36 silosov, nabavljena je tila mehanizacija za spravilo krme in molzne naprave. Do kredita imajo pravico vsi tisti kmetje, ki imajo kooperacijsko pogodbo. Obrestna mera za kredite je nizka. Razliko med dejanskimi obrestmi in tistimi, ki jih plačuje kmet, sofinancira sklad za pospeševanje kmetijstva v višini 50 %, preostalih 50 % prispeva republika. Interes za usmerjeno proizvodnjo je podan tudi s tem, da je organiziran odkup mleka prek mlečnih zbiralnic na območju KS Šmartno, Vevče-Kašelj, Dolsko, Besnica, Lipoglav in Zadvor. Odkup mleka prek kooperacije narašča letno za 8 % in bo v 1. 1976 dosegel na območju občine 900.000 litrov. Istočasno narašča tudi odkup hlevne živine, in sicer 12 % letno. V okviru akcije usmerjanja kmetij je sklad regresiral tudi nabavo plemenskih krav in telic. V tem obdobju je bila regresirana nabava 164 rodovniških živali, ki naj bi predstavljale potencial za zboljšanje črede na območju občine. Sklad sofinancira tudi selekcijsko službo. Ta služba izvaja tako imenovano B kontrolo, v kateri je bilo 1975 leta 319 kmetij s 637 kravami. Razen neposrednega posega vodi sklad tudi politiko reprodukcije govedi. V hribovitih predelih plemeni pet plenenjakov - bikov, ki so last sklada. V ravninskem predelu občine je uvedeno umetno osemenjevanje, ki ga izvaja veterinarska postaja Posavje. Sklad umetno osemenjevanje regresira. V zadnjih letih se je sklad lotil organizacije strojnih skupnosti. V strojno skupnost se vključujejo kmetje za tiste stroje, ki jih je možno rabiti skupinsko. Da bi spodbudili to akcijo, sklad regresira nabavo strojev za skupnosti. Pogoj za regres je, da skupnosti poslujejo po pravilniku in da so registrirane pri občinskem upravnem organu. Do sedaj je ustanovljeno osem strojnih skupnosti, in to Vinje, Klopce, Besnica, Trebeljevo, Podlipoglav, Lipoglav, Javor in strojna skupnost Ledina v Dolskem. Sklad regresira nabavo brezvirusnih sadik jagod iz uvoza. S tem uvajamo na našem območju nove, rednejše sorte jagod. IV. KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST Kmetijska zemljiška skupnost usmerja kmetijsko zemljiško politiko v občini. Najpomembnejša njena dejavnost je sodelovanje pri prostorski razporeditvi zemljišč in pri izvajanju zakona o kmetijskih zemljiščih. Program dela kmetijske zemljiške skupnosti je dolgoročen, vendar je izdelan za vsako leto posebej. 1. V programu dela kmetijske zemljiške skupnosti je sodelovanje pri prostorskem načrtu za potrebe kmetijstva v občini. Kmetijska zemljiška skupnost je nosilec te naloge, ki je v Sloveniji tudi prva dokončana. — Pri izvajanju prostorskega načrta za potrebe kmetijstva že sedaj odloča kmetijska zemljiška skupnost o spremembi namembnosti zemljišč v hribovitem predelu, kjer so osamele in raztresene kmetije, za gradnjo hiš in gospodarskih poslopij. — Odloča o spremembi zemljišč v nekaterih primerih, ki posredno ali neposredno zadržujejo obljudenost nekega območja. Za soglasje v teh primerinje pnstojna kmetijska zemljiška skupnost. — Odloča o izjemni spremembi zemljišč v I. območju (na slabih in nerodovitnih zemljiščih). 2. Kmetijska zemljiška skupnost je določila in predlagala kmetije, ki bodo z odlokom skupščine občine zavarovane pred zdrobitvijo ob dedovanju (zaščitene kmetije). Kmetije so predlagane po merilih, ki jih določa zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij in so tudi prirejene razmeram v občini. Upoštevana so bila: — ekonomska, — družbena in — prostorska merila. Na osnovi teh meril bo predvidoma zaščitenih 420 kmetij. Po opravljeni javni razpravi bo predlog zaščitenih kmetij potrdila občinska skupščina z odlokom. 3. Na prostorsko ureditev v občini so vezane tudi agrarne operacije. Z urbanizacijo izgubljamo dobre kmetijske površine. Zato je potrebno te površine vsaj delno nadomestiti z izboljšanjem kmetijskih površin v tistem območju, ki je predvideno za kmetijstvo. Zato KZS pričenja z nekaterimi agrarnimi organizacijami, in sicer predvsem s hidro- in agromelioracijami. Lotil se je zajetja hribinske vode v Podgorju, ki preplavlja 50 ha kmetijskih površin. Predvideno je sodelovanje pri manjših hidromelioracijah na področju Dolskega. Predvidena je dokončna ureditev travniških površin na območju Podlipoglava do Sostrega po izvedbi regulacije Dobrunjščice. Ko bo prenesen kmetijski sklad s skupščine občine na kmetijsko zemljiško skupnost, bodo izdelani tudi predlogi za zložbo zemljišč na zasebnih kmetijskih gospodarstvih. Kmetijska zemljiška skupnost omogoča kmetom kredite pri nakupu zemljišč. Kreditiranje je urejeno prek kreditne službe. Ves čas delovanja pa ureja kmetijska zemljiška skupnost položaj (status) kmeta, sodeluje pri prodaji, nakupu in zamenjavi zemljišč ter soodloča pri spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč. Sredstva, ki jih prejema po odloku o spremembi namembnosti zemljišč, bo kmetijska zemljiška skupnost smotrno namenila predvsem za agro- in hidromelioracije kmetijskih zemljišč, za posojila kmetom, za nakup zemljišč in druge potrebne agrarne operacije. DAVČNA POLITIKA Pri obravnavi problematike v kmetijstvu, predvsem v zasebnetn sektorju, je zelo pomembna politika obdavčitve, olajšave in podobno. Zato v nadaljevanju podajamo pregled davčnih stopenj ter priznavarje olajšav: Zavezanci davka Iz zasebne kmetijske dejavnosti so lastniki ' imetniki pravice uporabe ali uživalci zemljišča, ki so vpisani v katastrskih knjigah. Osnova za davek iz kmetijstva je dohodek, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka. Davek iz kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek od gozda, se obračunava od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, določenega za posek v letu, za katero se davek odmerja. Stopnje občinskega davka so proporcionalne in so različne za posamezne skupine katastrskih občin, in sicer: - vi. skupini, ki zajema območje k.o. Dobrunje, Brinje, Kašelj, Karlovško predmestje, Moste, Slape, Stožice, Bežigrad - del, Šmartno, Stepanja vas, Vodmat - del, Zadobrova, Bizovik 54 - 59 %; - v II. skupini, ki zajema območje k.o. Dolsko, Petelinje, Senožeti, Sostro, Podmolnik 50 — 58 %; - v IV. skupini, ki zajema k.o. Javor, Laze, Lipoglav, Križ, Trebeljevo, Vinje, Volavlje 31 %. Stopnja davka iz kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, znaša 46 % od vrednosti lesa, določenega za posek v letu, za katerega se davek odmerja. Davkov iz kmetijske dejavnosti so oproščeni zavezanci, katerih skupni katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 4.000 -dinarjev, in sicer zavezanci iz IV. skupine katastrskih občin in zavezanci iz naselij Zagradišče, Podlipoglav, Češnjice in Šentpavel. Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ter se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje, se lahko prizna posebna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva, nabavo strojev, kmetijske opreme in plemenske živine. Davek iz kmetijstva se odmerja za naprej in mora biti odmerjen do 31. marca v letu, za katero so odmerja. Skupno število davčnih zavezancev iz kmetijstva znaša 6903. Od tega števila je bilo obdavčenih 2617 ali 38 %, medtem ko so bili dmgi na podlagi 66. člena zakona o davkih občanov in 10. ter 11. člena občinskega odloka o davkih občanov oproščeni plačevanja davkov. V. NAČRTOVANI RAZVOJ KMETIJSTVA V OBDOBJU 1976 DO 1980 Ustava in zakon o temeljih sistema družbenega planiranja postavljata kot glavno in prioritetno nalogo socialni položaj delavca oziroma človeka, kjer naj bi predvsem skoz boljšo oskrbo in varnost izboljševali njegov položaj oziroma standard in s tem vplivali posredno na večjo produktivnost dela ter prek tega na stabilizacijo tako gospodarstva kot delavca oziroma človeka samega. Zato je kmetijstvo oziroma kmetijska dejavnost prioritetna v srednjeročnem obdobju predvsem z vidika oskrbe prebivalstva pa tudi s strateškega vidika. Ker je kmetijstvo v naši občini s svojim deležem glede oskrbe in proizvodnih viškov med večjimi v Ljubljani, načrtujemo: 1. razvoj specializiranih kmetij, ki bodo sposobne v kooperaciji ustvarjati tržne presežke in s tem dosegati približno enake dohodke kot v drugih gospodarskih dejavnostih; 2. razvoj mešanih kmetij, kjer se le del družinskih članov ukvarja s kmetijstvom in ustvarja tržne presežke; 3. pospešeni razvoj družbene kmetijske proizvodnje; 4. skupščina občine, interesna skupnost za pospeševanje razvoja kmetijstva in kmetijska zemljiška skupnost bodo prek prostorskih načrtov in odloka o zaščiti kmetij izvajali tako kmetijsko politiko, ki bo zavarovala kmetijsko, zlasti ob delov aln o ze mlj o; 5. razvoj gozdov bo usmerjen predvsem v povečanje lesne mase, gojitvenim delom bo posvečena večja skrb, prav tako gradnji in vzdrževanju gozdnih cest in poti, večja bodo vlaganja v gozdarstvo in za zatiranje gozdnih škodljivcev ter za večjo protipožarno zaščito gozdov. S takšno usmeritvijo kmetijstva bosta doseženi večja racionalizacija in intenzivnost ter s tem omogočena stabilnejša kmetijska proizvodnost kot tudi celotno gospodarstvo, kar bo imelo svoj odraz v večjem standardu in socialni stabilnosti ljudi oziroma prebivalstva. Predlagani ukrepi za nadaljnji razvoj kmetijstva — Občinska skupščina naj nadaljuje z dosedanjo in učinkovitejšo politiko do razvoja kmetijstva prek samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva, kmetijske zemljiške skupnosti, zemljiškega sklada in davčne politike; — še nadalje je treba zagotavljati čimvečja možna proračunska sredstva za pospeševanje hnetijstva in s tem zagotavljati možnosti kreditiranja kmetijskih gradenj, kmetijske mehanizacije, reprodukcijskega materiala, plemenske živine, obnove nasadov jagodičevja itd; — aktivnejše velja „nadaljevati“ s povezovanjem zasebnega kmetijstva z družbenim na osnovi kooperacijskih odnosov v proizvodnji, prodaji in odkupu, pri nabavi gnojil, semen, zaščitnih sredstev, plemenske živine in mehanizacije; — nadaljevati z organiziranim kreditiranjem prek hranilno-kreditne službe; — prek proizvodnih in strojnih skupnosti, pospeševalne službe in združevanjem obdelovalne zemlje ter s pomočjo mehanizacije, hemizacije ter nagrajevanja je dvigniti produktivnost dela tako v zasebnem kot v družbenem sektorju kmetijstva; — sistematično je treba nadaljevati z izobraževanjem kmetov o sodobni kmetijski proizvodnji, mladini, ki je in bo ostala na kmetijah, pa nuditi možnost šolanja na kmetijskih šolah; — iz podpisanega in sprejetega družbenega dogovora o oskrbi Ljubljane velja dati poudarek glede na proizvodne zmogljivosti, bližino tržišča ter naravne možnosti proizvodnje mleka, govejega mesa, perutnine, jajc, povrtnine, zelenjave in jagodičevja; — intenzivno je treba povečati vzrejo domačih plemenskih telic in pridelovanje krmnih rastlin in s tem omejiti nakup le najbolj priznanih rodovniških krav in telic; — večati velja aktivnost kmetijske pospeševalne službe pri oiganizaciji kmetijske proizvodnje na usmerjenih kmetijah in pri preusmerjanju kmetij, pri selekciji živine z molzno kontrolo na vseh kmetijah, ki oddajajo tržne presežke mleka, in pri prevzemanju mentorstva aktivov mladih zadružnikov ter aktivov žena zadružnic, kjer so, oziroma bodo ustanovljeni; — investicije je usmerjati predvsem v gradnjo hlevov in silosov, za nabavo kmetijske mehanizacije, obnovo nasadov in mehanizacijo za delo na zamočvirjenih zemljiščih ter v melioracijo; — na osnovi zakona o združevanju kmetov, zakona o združenem delu in smernic II. seje CK ZKS nai skupščina čimprej zagotovi in začne z reorganizacijo TOZDKooperacija — Ljubljanske mlekarne, ker odbor za kmetijstvo in gozdarstvo predlaga, da se za območje občine ustanovi samostojni TOZD za kooperacijo z zasebnimi kmeti; — občinska skupščina naj s podpisom družbenega dogovora čimprej zagotovi ustanovitev interesne skupnosti za pospeševanje razvoja kmetijstva in s tem omogoči vključevanje in povezovanje kmetijstva z živilsko industrijo, trgovino in prek svetov potrošnikov s KS; — zaradi drobljenja kmetijskih površin na osnovi zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč naj skupščina čimprej sprejme odlok o zaščiti kmetij in s tem prepreči nadaljnje drobljenje predvsem perspektivnih kmetij; — skupščina mora zagotoviti razporeditev zemljišč, katero določa prostorski načrt za potrebe kmetijstva v občini; — z agromelioracijskimi ukrepi je treba zagotoviti povečanje produktivnosti zemljišč za intenzivno kmetijsko proizvodnjo ter z arondacijo in komasacijo omogočiti rentabilnejšo proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih; — za ostarele kmete oziroma ljudi na kmetijah, ki jim je bila obdelovalna zemlja edini in glavni vir dohodka za preživljanje, ki so oziroma bodo z urbanizacijo izgubili del ali vso zemljo, naj skupščina zagotovi socialno varstvo in preživljanje. Komisije za kmetijstvo pri krajevnih skupnostih pozivamo, da obravnavajo poročilo o problematiki kmetijstva in nanj pošljejo morebitne pripombe, mnenja in stališča oddelku za gospodarstvo SO Ljubljana Moste-Polje do 10. decembra 1976. PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O FINANCIRANJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI Občinska konferenca SZDL je na 3. seji dne 17. novembra obravnavala poročilo o uresničevanju samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti ter med drugim ugotovila potrebo po spremembi in dopolnitvi samoupravnega sporazuma. Predlog sprememb daje konferenca v javno razpravo. Na podlagi določil 72. in 74. člena Ustave SR Slovenije (Ur. list SRS 7—74) I. člena družbenega dogovora o načinu združevanja sredstev krajevnih skupnosti v ljubljanski regiji in 130. člena statuta občine Ljubljana Moste-Poljc (Ur. list SRS 25—74) sklenejo — delovni ljudje temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in drugih delovnih skupnosti, delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom in sredstvi opravljajo obrtno dejavnost in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo umetniško, kulturno in dmgo dejavnost — krajevne skupnosti z območja občine Ljubljana Moste-Polje — samoupravne interesne skupnosti za področja: vzgoje, izobraževanja, otroškega varstva, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva, komunale — skupščina občine Ljubljana Moste-Polje — občinska konferenca SZDL — občinski svet zveze sindikatov SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju, uporabi in upravljanju sredstev za financiranje programov krajevnih skupnosti, namenjenih za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976-1980 ter za izvajanje nalog, ki jih imajo krajevne skupnosti pri uveljavljanju delegatskih odnosov v občini. 1. člen Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah, drugih delovnih skupnostih ter udeležencev sporazuma se sporazumevajo, da bodo na podlagi medsebojno usklajenih programov prispevali del dohodka za financiranje skupnih potreb in interesov občanov v krajevnih skupnostih. 2. člen Delovni ljudje občine Ljubljana Moste-Polje se sporazumevajo, da bodo združevali vsako leto po 300,00 din na zaposlenega na območju občine ne glede na njihovo bivališče. Podpisniki se bodo 31. decembra tekočega leta dogovorili o morebitni spremembi višine združevanih sredstev na zaposlenega, kakor tudi iz katerih virov bodo združevali sredstva. 3. člen Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah, drugih delovnih skupnosti, zasebni proizvajalci in pri njih zaposleni delavci in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo umetniško, kulturno in drugo dejavnost se obvežejo, da bodo sredstva iz 2. člena tega sporazuma nakazali: — za delavce, ki stanujejo na območju občine, na poseben zbirni račun pri skupščini občine Ljubljana Moste-Polje; — za druge delavce pa na zbirni račun tiste občine, kjer delavec stanuje. Zavezanci plačevanja prispevka iz 2. člena tega sporazuma odvajajo sredstva na poseben zbirni račun občine glede na število delovnih ljudi, ki stanujejo na območju posamezne krajevne skupnosti. Število delovnih ljudi zavezancev prispevka se ugotavlja po stanju kadrovske evidence, ob koncu vsakega leta. Sredstva se natcazgo v celoti najkasneje do 30. aprila v tekočem letu ali pa v dveh enakih obrokih s tem da zapade prva polovica dogovorjenega zneska do 30. aprila tekočega leta, drugi obrok pa 1. septembra tekočega leta. Zbirni račun za krajevne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje bo skupščina občine objavila v Uradnem listu SR Slovenije. 4. člen Občina Ljubljana Moste-Polje se na podlagi letnega načrta splošne in skupne porabe zavezuje: - da bo iz proračuna zagotovila sredstva za redno poslovanje krajevnih skupnosti in delovanje delegatskega sistema; - da odstopi krajevnim skupnostim za uresničevanje nalog, ki so v skladu z načrtom in planom razvoja krajevnih skupnosti in občine: a) 50 % prispevka za uporabo mestnega zemljišča; b) % davka iz osebnega dohodka kmetijske dejavnosti; c) % davka na osebni dohodek iz obrtne dejavnosti; č) % davka od skupnega dohodka občanov; d) % davka od premoženja in od premoženjskih pravic; e) % davka od prometa nepremičnin; 0 % davka komunalnih taks. Sredstva po tem členu sporazuma se nakazujejo krajevnim skupnostim toliko časa, dokler ni dosežen načrt dovoljene porabe sredstev proračuna. Odstotki od teh virov se določijo z odlokom v občinskem proračunu. O razpodelitvi teh sredstev v krajevne skupnosti pa odloči zbor krajevnih skupnosti na podlagi porabe v preteklem letu. 5. člen Samoupravne interesne skupnosti usklajujejo svoje programe s programi krajevnih skupnosti in se obvezujejo, da bodo tako usklajene programe na svojih področjih tudi sofinancirale in sredstva za KS predvidele v svojih letnih finančnih načrtih. 6. člen Krajevne skupnosti se zavezujejo, da bodo poleg združenih sredstev po tem sporazumu združevale tudi za izvajanje svojih programov sredstva zbrana s samoprispevkom, z delom delovnih ljudi in občanov in iz drugih virov lastnih dohodkov. 7. člen Sredstva zbrana na podlagi tega sporazuma se lahko namensko uporabljajo za: - redno poslovanje krajevne skupnosti, njenih organov in delegacij; — investicijska dela, vzdrževanje in upravljanje objektov in naprav splošnega družbenega premoženja, drugih dejavnosti krajevnih skupnosti, ki jih vsebujejo njihovi programi družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev. Za financiranje nalog iz prejšnjega odstavka se nameni 70 % zbranih sredstev iz 2. člena tega sporazuma poleg sredstev, ki jih nameni občina iz 4. člena tega sporazuma. Podpisniki se s tem sporazumom dogovorijo, da se sredstva, zbrana iz 2. člena tega sporazuma in sredstva, ki jih bodo na zbirni račun nakazali delovni ljudje in občani delijo na posamezne krajevne skupnosti glede na število zaposlenih prebivalcev krajevne skupnosti od katerih je bil dejansko vplačan prispevek 30 % zbranih sredstev iz 2. člena tega sporazuma je namenjenih za solidarnostno financiranje programov tistih krajevnih skupnosti, ki ne zberejo dovolj sredstev in vzajemno financiranje skupnih programov krajevnih skupnosti ter potreb občanov na področju družbenega standarda na območju občine. O konkretni uporabi in razdelitvi sredstev se krajevne skupnosti dogovorijo v zboru udeležencev samoupravnega sporazuma v zboru krajevnih skupnosti in zboru zdmženega dela skupščine občine in sprejemajo programe za uporabo teh sredstev najkasneje do 30. julija tekočega leta. V kolikor do tega roka ne bo sprejet dogovor oziroma program za potrebe na področju družbenega standarda se sredstva določena v ta namen razdelijo krajevnim skupnostim, ki jim pripadajo po enakem kriteriju kot je določen v 3. členu tega sporazuma. 8. člen Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje in zbor udeležencev: - spremljata namensko uporabo sredstev zbranih na podlagi tega sporazuma; - sprejemata kriterije za solidarnostno financiranje in skrbita za njihovo izvajanje; - skrbita za skladnost samoupravnega sporazuma z družbenim dogovorom. 9. člen Krajevne skupnosti so dolžne skupščini občine in zboru udeležencev sporazuma najmanj dvakrat letno poročati o realizaciji programa dela in uporabi sredstev, zbranih na podlagi tega sporazuma. Podpisniki tega sporazuma lahko odklonijo nadaljnje združevanje sredstev za potrebe posamezne krajevne skupnosti, če ugotovijo, dale-te nenamensko trošijo zbrana sredstva. 10. člen Ta sporazum je sklenjen za obdobje 1976-1980. Vsaka izmed podpisnic lahko predlaga zboru podpisnic samoupravnega sporazuma spremembe in dopolnitve tega sporazuma. Postopek po predlogu mora biti končan do 31. decembra tekočega leta. 11. člen Podpisnice se dogovorijo, da bodo ustanovile delegatsko sestavljen odbor podpisnic sporazuma. Pristojnosti, naloge in število delegatskih mest v odboru bodo podpisnice sporazuma določile s Pravilnikom o delu odbora samoupravnega sporazuma. 12. člen Ta sporazum je veljaven z dnem, ko ga sprejmejo in poda pristopne izjave več kot ena polovica delovnih ljudi in skupščina občine. Veljavnost sporazuma razglasita na skupni seji občinska konferenca SZDL in občinski svet zveze sindikatov. novem tekstu pa bi Obrazložitev: Predlog sprememb in dopolnitev predvideva v primerjavi s prejšnjim besedilom naslednje spremembe dosedanjega samoupravnega sporazuma: 1. med podpisnike samoupravnega sporazuma se vključuje tudi samoupravna interesna komunalna skupnost. 2. Dosedanji sporazum ie sklenjen le za leto 1976, po noven ^ sporazum veljal za celo srednjeročno obdobje 1976-1980. dosedanji sporazum opredeljuje vire iz katerih lahko OZD nakazujejo ^ sredstva, kar pa v novem besedilu opuščamo. dosedanji tekst je opredeljeval le stanje zaposlenih za leto 1975, ker pa v novem tekstu predlagamo podpis sporazuma za srednjeročno obdobje, se vnaša novo določilo po katerem bi OZD zagotavljale podatke o stanju ^ zaposlenih ob koncu vsakega tekočega leta. dosedanji tekst sporazuma SIS ne obvezuje da v svojih finančnih načrtih planirajo tudi sredstva za skupne naloge v KS, kar pa v novem besedilu predlagamo. 6. Člen 7 - predzadnji odstavek: dosedanje besedilo predvideva, da o razdelitvi sredstev za solidarnostno financiranje odločita zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela najkasneje do 30. 7. 1976, v novem tekstu pa dodajamo se zbor udeležencev samoupravnega sporazuma in določamo kot datum 30. julij tekočega leta. 7. Člen 8: dosedanji člen je navajal le skupščino občine, v novem tekstu dodajamo ... in zbor udeležencev. 8. Člen 9: 1. odstavek: ob skupščini občine je dodan zbor udeležencev. 9. Dosedanji člen 10 predvideva sklenitev sporazuma le za eno leto, ter določa, da mora biti postopek sporazumevanja za naslednje leto končan najkasneje do 1. decembra tekočega leta. Nov telet prinaša spremembo v tem, da gre za obdobje 1976-80 in predvideva zaključek postopka za spremembe v naslednjem letu do 31. decembra. 10. V dosedanjem sporazumu ni predviden organ udeležencev sporazuma, ki pa je po določilih družbenega dogovora v ljubljanski regiji obvezen organ vseh podpisnikov, zato nov tekst predvideva njegovo ustanovitev v posebnem členu. H. Dosedanji člen 11 postaja nespremenjen kot nov člen 12. POROČILO 0 PODPISOVANJU IN FINANČNI REALIZACIJI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 0 FINANCIRANJU KS Dogovarjanje o načinu financiranja skupnih potreb občanov v krajevnih skupnostih za letošnje leto je v naši občini potekalo predvsem v decembru lanskega leta ter januarja letos. Ta čas smo na zborih sprejemali samoupravni sporazum ter se odločali za pristop k sporazumu. Akcija, ki sta jo vodila občinski svet zveze sindikatov in OK SZDL o dogovorjenem roku, do konca januarja, ni dala zadovoljivih rezultatov, zato je tudi v naslednjih mesecih veljala podpisovanju samoupravnih sporazumov vsa naša pozornost. Danes lahko ugotovimo, da je bilo podpisovanje sporazuma zadovoljivo opravljeno, saj je sporazum podpisalo: 1. 17 KS od skupno 17 ali 100% 2 99 TOZD od skupno 120 TOZD ali 82,5 % 3.' 2 SIS od skupno 7 ali 28,5 % 4. 139 obrtnikov od skupno 564 ali 24,7 % 257 podpisnikov Sporazuma doslej niso podpisali: Naziv od skupno 708 ali 36,3 % Število delavcev 1. Ellux 48 2. Jadranturist 11 3. Brivnice in česalnice 4. Jugo tekstil i mpex-Y ulon 36 2- odklonili podpis 5. Emona Močna krmila 94 6. Gradis TOZD Ždezokrivnica 103 7. Megrad TOZD strojni obrati 66 8. ZŽTP Prometna sekcija Moste 723 9. ZŽTP Prometna sekcija Zalog 361 10. GP Zidar Kočevje 176 11. Knjižnica Jožeta Mazovca 12 12. Prehodni mladinski dom 31 13. Kino Triglav 22 lil. Lekarna Moste-Polje 22 15. AMD Moste 16. Klinika za psihiatrijo 319 17. Carinarnica Ljubljana 156 18. Postaja milice 56 19. Pralnica Zitus 20. GP Tehnika GO Železokrivnica 184 21. VVZ Janeza Levca 2.746 V teh organizacijah je zaposleno 11,34 % od skupnega števila zaposlenih v občini. Krajevne skupnosti so imele nalogo organizirati podpisovanje samoupravnih sporazumov s strani obrtnikov. To nalogo so splošno vzeto opravile slabo, saj so zbrale le 139 pristopnih izjav od skupno 564 nosilcev obrtne dejavnosti. Pregled po KS 1. Besnica 4 2. Bizovik 9 3. Dolsko 11 4. Hmšica-Fužme 17 5. Kodeljevo 15 6. Moste 26 7. Nove Jarše 31 8. Zadobrova-Snebetje 23 9. Zalog 3 Pristopnih izjav nam niso posredovale krajevne skupnosti Klopce (ni obrtnikov), Lipoglav, Polje, Šmartno, Štepanjsko naselje, Vevče-Zg. Kašelj, Zadvor in Zelena jama. Kljub temu, da je bilo pri zbiranju teh pristopnih izjav več objektivnih težav (npr. KS nimajo seznama obrtnikov, ali pa seznami niti na davčni upravi niso povsem točni in popolni), pa je vendarle to odraz dokaj ležernega odnosa posamezne krajevne skupnosti do svoje lastne materialne osnove. Krajevnim skupnostim sino priporočali, da se z obrtniki istočasno pogovorijo o razvojnem programu KS ter Vlogi in prispevku obrtnikov za hitrejši razvoj kraja, kot tudi o perspektivi obrtne dejavnosti v KS. Teh razgovorov razen nekaterih KS niso opravile, pa čeprav smo v tem času sprejemali tudi srednjeročne in letne programe KS in občine. K samoupravnemu sporazumu so doslej pristopile le SIS socialnega skrbstva in otroškega varstva, medtem ko SIS vzgoje in izobraževanju, za kulturo, za telesno kulturo, za socialno varstvo in za zdravstvo k sporazumu niso pristopile, pa čeprav jih podpis sporazuma v letošnjem'letu finančno ni obvezoval. V prihodnje, ko bo moralo financiranje skupnih potreb občanov v KS potekati resnično na ustavnih načelih, pa bo pristop vseh SIS nujno potreben. Toliko o samem podpisovanju samoupravnega sporazuma. Nobena družbena akcija ni sama sebi namen, ampak ima vedno tudi povsem določene politične ali materialne cilje. Pri podpisovanju sporazuma o financiranju* KS je bil cilj zagotoviti KS potrebna materialna sredstva za realizacijo njihovih programov. Glede na število aktivnih prebivalcev bi morali na podlagi samoupravnega sporazuma zbrati 8 do 9 milijonov N.din. Zbrali pa smo do 5. novembra le 3.361,886,25 din, torej le dobro tretjino predvidenih sredstev. Ta podatek je zaskrbljujoč iz dveh vidikov: prvič, nas opozarja, da tako zbrana srfcdstva še zdaleč ne bodo zadoščala za realizacijo sprejetih programov KS. Dejavnost KS bo torej zmanjšana, posledica tega pa bo prenašanje odprtih problemov v KS na prihodnje leto, povečan pritisk na občinski proračun in sredstva SIS, nenazadnje pa to pomeni tudi močan odklon od srednjeročnega načrta razvoja že takoj v prvem letu. Drugi vidik je bolj politične narave. Gre predvsem za vprašanje zaupanja v spoštovanje tistih dogovorov, Ki imajo predvidene ustrezne materialne ali pravne sankcije. Dejstva, da se samoupravnih dogovorjenih obveznosti ne držimo, pomeni nujno vzbujanje nezaupanja in vodo na mlin tistim, ki bi želeli vrsto stvari reševati po starem, z poseganjem države ir. administracije na področjih kjer smo tak način že odpravili. Pomeni pa hkrati tudi težak položaj aktivistov v krajevnih skupnostih, ki brez materialne podlage, kljub veliki meri pripravljenosti in angažiranosti akcij ne morejo izpeljati. Posledica tega je pogosto tudi pojav pasivizacije določenega dela občanov. Doslej sc je na žiro računu za financiranje KS v občini zbralo torej 3,361,886,25 din. Poglejmo, kdo je nakazal svoj prispevek Sedež TOZD Štev. v občini 40 v drugi občini 299 obrtniki v občini 29 Skupaj 368 Din 1,642.035,00 1.704.251.25 15.600,00 3.361.886.25 din Podatek nam pove, da je do 5. 11. 1976 poravnalo svoje obveznosti v občini le 69 podpisnikov od 257, ki so podpisali samoupravni sporazum. Nadalje nam kaže, da so več kot 50 % sredstev nakazale organizacije ali obrtniki iz drugih občin, medtem, ko pri nas nakazovanje ne gre in ne gre. Doslej so v naši občini nakazali dogovorjena sredstva: Arbo, Dorniz Ljubljana, VVZ Zalog, VŠTK, občinski odbor RK, občinski svet ZKPO, OK. SZDL, občinski odbor ZZB NOV, Biro za gozdarsko načrtovanje, Saturnus, skupščina občine, Kolinska, Toplarna, Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova, Totra (2 krat), Teol; Emona (ni razvidno za katero TOZD), Velana, osnovna šola Vide Pregare, SAP-skupne službe, Žima, VVZ Nove Jarše, osnovna šola Sostro, Gostinsko podjetje Figovec, SGP Slovenija ceste, Komunalna energetika, Avtonabava, Združene papirnice-Vevče, Izolirka, Glasbena šola Moste-Polje, Tiskarna Jože Moškrič, Olma, SAP - TOZD Globus, Mercator TOZD Polje. mora biti v letu 1976 za 20 % nižja od rasti družbenega proizvoda. Navedeno določilo republiške resolucije na področju splošne porabe se izvaja na podlagi družbenega dogovora o splošni porabi občin v Sloveniji (Uradni list SRS, štev. 13/76), družbenega dogovora o splošni porabi Ljubljane (Uradni list SRS, štev. 15/76), ter odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 (Uradni list SRS, štev. 11/76). Osnovno načelo pri določanju glohala splošne porabe občin v SR Sloveniji za letošnje leto je bilo v tem, da se z letnim planom porabe ne dogovorijo letne valorizacije porabe vnaprej, temveč se glede na dejansko rast družbenega proizvoda valorizira poraba med letom. Takšen način financiranja splošne porabe onemogoča porabo na podlagi planirane in pričakovane rasti cen in rasti družbenega proizvoda. Za gospodarski položaj v letošnjem letu je značilno, da družbeni proizvod ne narašča tako, kot je bilo predvideno in zato valorizacije dogovorjenega obsega porabe ne bodo mogoče. Z dogovorom o sredstvih in politiki financiranja splošnih in skupnih družbenih potreb v letu 1976 (Uradni list SFRJ, štev. 5/76) pa so se izvršni sveti republik dogovorili, da smejo sredstva za splošno porabo v globalu nominalno porasti do 60 % razlike med preneseno ravnijo cen iz leta 1975 in doseženim porastom cen v letu 1976, če je ta po uradnih statističnih podatkih za Jugoslavijo v celoti večja od prenesene ravni cen iz leta 1975. Če so možnosti za valorizacijo splošne porabe po tem medrepubliškem dogovoru, ni znano. Tembolj pa morajo vsi dejavniki vplivati na to, da postavljeni plani porabe v začetku leta ne bodo prekoračeni. Če služba družbenega Knjigovodstva na podlagi trimesečnega poročila o izvršitvi bilance planiranih sredstev za splošno porabo ugotovi, da vplačani skupni izvirni dohodki presegajo planirano raven, lahko v skladu s pooblastili k repa tako, da se sredstva za to porabo vrnejo v meje, ki jih določajo dogovori. Dohodki za splošno porabo v republiki po sedanjih analizah ne -pritekajo tako, kot je bilo prvotno predvideno, zato se v okviru te porabe zaostrujejo problemi, kako pokriti nekatere neodložljive obveznosti. Redno spremljanje realizacije virov dohodkov in obsega dogovorjene porabe omogoča pravočasno ukrepanje, če bi zbrana sredstva znatno presegala dogovorjene okvire. V tem primeru bi viške sredstev po določilih družbenega dogovora usmerili izven splošne porabe, kar je nujno, če naj se obdrži skladnost med zmožnostmi gospodarstva in potrebami porabe. Dokler pa izdatki, ki se prelivajo v splošno porabo iz gospodarstva (davek iz dohodka TOZDin prometni davki) ter dohodki, ki se ustvarjajo z delom davčnih uprav, zelo počasi naraščajo, takšno ukrepanje ne bo potrebno. DOHODKI Realizacija dohodkov in porabe proračunov ljubljanskih občin in mesta je v devetmesečnem obdobju naslednja: v 000 din Občina Plan Realizacija 30. IX. % Bežigrad 74.180 60.422 81 Center 60.812 124.802 78 Moste 56.500 42.471 75 Šiška 98.017 74.665 76 Vič 87.535 71.466 82 SKUPAJ 477.044 373.826 78 Po posameznih vrstah dohodkov pa so v Ljubljani dosežena naslednja sredstva: POROČILO o devetmesečni realizac|i proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1976 Vrsta dohodka Plan Realizacija Davek iz OD 184.817 149.307 Prometni davki in p rispevki 259.523 194.362 Takse 20.272 13.887 Denarne kazni 3.173 2.366 Drugi dohodki 9.259 , 13.904 1373.826 SKUPAJ 477.044 v 000 din % 30. IX; 81 75 69 75 78 Z določitvijo skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja v Sloveniji za letošnje leto, je v resoluciji med drugim predvideno, da se zaradi krepitve gospodarske rasti splošna in skupna poraba v vseh družbenopolitičnih skupnostih uskladi z gibanjem družbenega proizvoda. Rast splošne in skupne porabe Primerjave realizacij skupnih planiranih proračunskih dohodkov v Ljubljani kažejo, da ima najboljšo realizacijo občina Ljubljana-Vič-Rudnik in najslabšo občina Ljubljana Moste-Polje, kar smo pričakovali, ker je tudi s primerjavo planiranih dohodkov glede na izvršitev preteklega leta naša občina izstopala z indeksom povečanja. Tako so glede na realizacijo leta 1975 povečale plane dohodkov ljubljanske občine z naslednjimi indeksi: Bežigrad 102, Center 92, Moste-Polje 115, Šiška 102 in Vič-Rudnik 110. To pa se kaže tudi v primerjalnih podatkih o obremenitvah davkov od občanov, ki jih spremljajo občinske davčne uprave iz mesečnih poročil teh služb.. V naši občini se realizacija dohodkov giblje v okviru predvidevanj, saj je za devetmesečno obdobje točno 75 %. v 000 din Vrsta dohodkov Plan 1976 Realizacija I. - IX. % Davek iz OD 25.047 19.753 79 79 Prometni davki in davki na premoženje 28.353 20.479 72 72 Takse 1.717 1.071 62 62 Denarne kazni 533 421 79 79 Drugi dohodki 850 747 88 88 skupaj DOHODKI 56.500 42.471 75 - V primerjavi s preteklim letom je v istem obdobju uresničenih za 31 % več sredstev, vendar pa je bila polletna realizacija 1975 za 4 % nad planiranimi dohodki devetih mesecev. Po virih dohodkov je realizacija naslednja: v 000 din Vrsta dohodkov 9-mesečna realizacija 1975 % na plan 9-mesečna realizacija 1976 % na plan Davekiz OD Prometni davki in 13.638 80 19.753 79 davki od premoženja 16.825 78 20.479 72 Takse , 1.056 61 1.071 62 Denarne kazni 366 78 421 79 Drngi dohodki 484 239 747 88 SKUPAJ 32.369 79 42.471 75 Uresničitev dohodkov po posameznih virih za leto 1975 in glede na letni plan kaže na upadanje prometnih davkov in davkov na premoženje ter na znižanje drugih dohodkov proračuna občine, vendar gre v zadnjem primem le za vključitev lastnih dohodkov upravnih organov med proračunske vire, kar ne pomeni višjo realizacijo glede na plan, temveč za korekcijo plana z rebalansom v decembru preteklega leta. Prometni davki v skupini prometnih davkov in davkov na premoženje pa so glede na planske predpostavke slabo realizirani, saj so 9 % pod normalno dinamiko dotoka dohodkov. Ce upoštevamo, da od 1. VII. 1976 veljajo višje obremenitve prometnih davkov od alkoholnih pijač, ki se v sicer manjšem obsegu kažejo v višini plačil, potem je izpad tega vira dohodkov celo nekoliko višji. Razlog za izpad prometnih davkov je v neugodni tendenci spreminjanja strukture življenjskih stroškov. Povečuje se delež izdatkov za prehrambene in proizvodne storitve, povečuje pa se tudi prelivanje iz dohodkov prebivalstva v skupno porabo (samoprispevki), kar povzroča zaostajanje izdatkov prebivalstva za nakup industrijskih proizvodov in alkoholnih pijač ter s tem tudi zaostajanje dotoka dohodkov iz prometnih davkov. Čeprav primerjalni indeksi ne kažejo, da bi se davki iz osebnega dohodka realizirali bistveno slabše kot v preteklem letu, pa je s podrobnejšo primerjavo podatkov stanje nekoliko drugačno. Več kot polovica tega vira dohodkov v našem proračunu predstavljajo davki iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti, kjer pa je tričetrtletni izpad 15 %. Daše v skupnem viru ta izpad izravna in kaže celo na 4 % prekoračitev normalne dinamike dotoka dohodkov, je razlog v tem, ker bo plan davka iz skupnega dohodka občanov rebalansiran šele v decembru letošnjega leta. Po sprejetju proračuna je bilo določeno, da zaradi potreb financiranja izdatkov za ljudsko obrambo v občinah republika odstopa vsa sredstva davka iz skupnega dohodka občanov občinskim proračunom. Vplačila davka iz skupnega dohodka občanov so 3,9 krat večja kot je letni plan tega vira dohodkov. Z rebalansom plana pa bi bil izkazan tudi izpad v skupini davkov iz osebnih dohodkov v devetmesečnem obdobju letošnjega leta. Na izravnavo indeksa realizacije vplivajo tudi vplačila dohodkov iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja negospodarskih dejavnosti. Z večjim številom zavezancev s področja negospodarskih dejavnosti (samostojni odvetniki), predvsem pa z znatno višjimi obrmenitvami peric, ki so obdavčene od prvotnih letnih pavšalov po dejanskem dohodku ter spremenjeno metodologijo pri izkazovanju vplačila v devetmesečnem obdobju za 81 % presegla celoletni plan. Zaradi spremenjene metodologije je tudi realizacija davkov iz osebnih dohodkov od samostojnega opravljanja gospodarskih dejavnosti izkazana z nižjim odstotkom, kakršen v resnici je. Takse, kot vir proračunskih dohodkov, se realizirajo po enaki dinamiki kot v preteklem letu, zato pričakujemo višja vplačila upravnih, sodnih in turističnih taks v zadnjem trimesečju letošnjega leta, saj je bila letošnja ocena izdelana na podlagi dotoka teh dohodkov v preteklem letu. Isto velja tudi za plačila denarnih kazni. Visok procent realizacije imajo v okviru dohodkov upravnih organov in drugih dohodkov vplačila drugih proračunskih dohodkov. Med njimi so anuitete komunalnih organizacij za vračilo posojil pri investicijah občine za komunalne priključke, sredstva za proračun in druge račune, vračilo prispevkov za energetiko in depozitov in podobno. * V absolutnem znesku navedeni viri predstavljajo komaj 1 % 'skupne realizacije dohodkov. Še mnogo večjo prekoračitev realizacije ima ta vir sredstev v Ljubljani, predvsem v občinah Bežigrad, Center in Šiška, kjer so zaradi akcije inšpekcijskih služb s plačili razlik v cenah proizvodov prejeli nepredvidena sredstva v proračune. Davčna uprava na podlagi sedanjih podatkov o višini obremenitev in doseženih plačil ne predvideva izpada dohodkov glede na sprejeti plan, čeprav bodo uresničitve posameznih vrst. davkov odstopale od prvotnih predvidevanj. Zato izvršnim svetom pri izvrševanju planirane proračunske porabe ne bo potrebno sprejemati ukrepov, ki bi to porabo usklajevali z možnostmi proračuna. IZDATKI Člen 13. odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 (Uradni list SRS, štev. 11/76) zavezuje izvršni svet, daje realizacija proračunskih izdatkov za 5 % nižja od planirane. Izvršni svet lahko zmanjšuje ali pa začasno zadrži uporabo sredstev za posebne namene. Izvršitev je za tričetrtletno obdobje za 9 % manjša in v okvire nobenega glavnega proračunskega namena ni poraba višja od normalne dinamike. v 000 din Glavni namen Plan Realizacija % I. - IX. 01 — Dejavnost organov DPS 16.210 11.189 69 03 - Dejav. družbenopolitičnih organizacij in društev 4.179 2.995 72 04 — Negospodarske investicije 10.270 6.159 60 08 - Socialno skrbstvo 1.570 1.1*2 71 09 - Zdravstveno varstvo 860 211 25 10 - Komunalna dejavnost 5.700 2.909 51 11 — Dejavnost KS 3.516 2.288 65 16 - Investic. v gosp. 386 266 69 17 — Tekoča prorač. rezerva 448 , 99 22 18 - Rezervni sklad 436 310 71 DOVOLJENA PORABA 43.575 27.548 63 Prepuščeni dohodki sKupščini mesta Ljubljane 12.925 9.534 74 Skupaj izdatki 56.500 37.083 66 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti Predvidena poraba sredstev v tem glavnem namenu je razdeljena med predsedstvo in sekretariat, izvršni svet, občinske upravne in druge državne organe (sodišče združenega dela, pravobranilec samoupravljanja, postaja milice Moste, svet občin ljubljanske regije). v 000 din OPIS Plan Realizacija A. Predsedstvo in sekretariat 893 I. - IX. 529 % 59 B. Izvršni svet 1.639 1.068 65 C. Občinski upravni in drugi državni organi 13.678 9.593 70 SKUPAJ 16.210 11.190 69 Po odloku o proračunu so v okviru odobrenih sredstev nakazane državnim organom mesečne dotacije za njihovo dejavnost, ki jih razporejajo in uporabljajo samostojno v okviru svojih finančnih načrtov. Za dejavnost predsedstva, sekretariata in izvršnega sveta je poraba direktna in je bila v marsičem odvisna tudi od razpoložljivih proračunskih sredstev, ki v preteklih mesecih niso omogočala zadostna obratna sredstva. Ta ugotovitev velja tudi za porabo v drugih glavnih proračunskih namenih. Čeprav je poraba po posameznih postavkah v tem glavnem namenu različna glede na postavljeni plan, v globalu poraba do konca leta za dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti ne bo prekoračena. Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Samo 10 % planiranih izdatkov v tem glavnem nameril predstavlja direktno porabo in samo pri tej je indeks realizacije višji od normalne dinamike. To so postavke za financiranje proslav in nagrad občine Ljubljana Moste-Polje, ki že po svoji vsebini pogojujejo višjo porabo v času, ko se dogajajo. Vsa ostala planirana razporejena sredstva se nakazujejo družbenopolitičnim organizacijam in društvom v mesečnih dotacijah, kar nas zavezuje tudi odlok o proračunu. Negospodarske investicije Poleg anuitet, ki jih moramo plačati po amortizacijskih načrtih različno in v neenakih razdobjih, je izvršni svet le za najnujnejše primere investicijskih naložb odobril 100 % porabo planiranih postavk v tem glavnem namenu. To so izdatki za sofinanciranje spomenika revolucije, sofinanciranje prostorov sodišča združenega dela in dmžbenega pravobranilca samoupravljanja, za investicijsko vzdrževanje doma v Pacugu in dvorane na Kodeljevem. Obveznost do sklada za gradnjo vrtcev in šol iz I. samoprispevka je bila izvršena 75 %, točno po normalni dinamiki porabe, brez omejitev po odloku. Za vse ostale izdatke negospodarskih investicij je zadržal porabo oziroma je najprej aktiviral izvenproračunska sredstva ter s tem ustvarjal obratna sredstva proračuna v preteklem obdobju. S sklepom izvršnega sveta so planirana sredstva v tem glavnem namenu angažirana za izdatke občine pri gradnji OŠ in WZ v Šte panjske m naselju ter VVZ Selo. Socialno skrbstvo V tem glavnem namenu je 82 % planiranih postavk, namenjenih za urejevanje zadev borcev NOB. Čeprav je poraba teh postavk različna glede na plan, pa skupna razporeditev zaostaja za normalno dinamiko porabe, Samo pri izdatkih za kadrovske družbene denarne pomoči, katere ni bilo mogoče predvideti zaradi večjega števila upravičencev ter zaradi valorizacije pomoči glede na porast življenjskih stroškov v letošnjem letu, je že sedaj jasno, da bo potrebno povečati sredstva z virmanom iz tekoče proračunske rezerve, ker v okviru tega glavnega namena virmiranje ne bo mogoče. Zdravstveno varstvo Najnižjo porabo v okviru vseh glavnih namenov izkazuje financiranje tistega dela zdravstvenega varstva, ki je še vedno obveznost proračuna, čeprav v absolutnem znesku ves glavni namen predstavlja le 1,5% 'skupnih planiranih proračunskih izdatkov. Razlog za tako nizko porabo je v tem, ker proračun občine še vedno ni prejel zahtevka za plačilo dela obveznosti za pretekla leta pri pokojninskem zavarovanju kmetov, niti predpisa za plačilo 40 % letošnjih obremenitev kmetov v višinskih predelih naše občine za zdravstveno zavarovanje. S predložitvijo obeh zahtevkov bo znatno višja tudi realizacija planirane porabe. Komunalna dejavnost Komaj nekaj nad polovico planiranih izdatkov je izvršeno v devetmesečnem obdobju na področju komunalne dejavnosti. Vendar je bila enaka situacija tudi v preteklih letih, kar dokazuje, da je največ nalog na tem področju izvršenih ravno v jesenskem obdobju. Nizka poraba v ničemer ne nakazuje, daje predvidenih za to dejavnost preveč sredstev, saj je znano, da so potrebe znatno večje kot zmožnosti naše občine, temveč le to, da se akcije, ki pogojujejo porabo sredstev, prenašajo v zadnje četrtletje. Dejavnost krajevnih skupnosti Poraba sredstev v tem glavnem namenu se deli na dva dela: na del, ki je odvisen od realizacije proračunskih dohodkov in na del za vrnitev samoprispevka na zunajmestnih krajevnih skupnostih po razdelilniku iz preteklih let. Prvi del porabe je šele v septembru dosegel normalno mesečno dinamiko, ker je bila v preteklih mesecih realizacija proračunskih dohodkov nižja od planirane in je izpad dohodkov vplival tudi na višino dotacije krajevnim skupnostim. Prikazana poraba sredstev za krajevne skupnosti je po stanju 30. IX. le 65 %, vendar le zato, ker se obveznosti do krajevnih skupnosti nakazujejo šele v prvih dneh naslednjega meseca, ko je znana realizacija proračunskih dohodkov na podlagi mesečnih poročil službe družbenega knjigovodstva. Intervencije v gospodarstvu Poraba sredstev je z izjemo rednih dotacij skladu za pospeševanje kmetijske proizvodnje le 69 %. Če primerjamo dinamiko porabe teh sredstev v preteklem letu, lahko ugotovimo, da je skoraj enaka. Ob rebalansu proračuna bo potrebno v ta glavni namen vključiti sredstva za vračilo kredita občine Ljubljana Moste-Polje kot obveznost iz dane garancije za Yulon, ker po svoji vsebini ne spada pod anuitete, kjer so bila doslej planirana. To seveda ne pomeni nobenih novih obveznosti za proračun občine, temveč le virmiranje med glavnimi proračunskimi nameni. Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let Zakon o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, štev. 39/74) določa, da tekoča proračunska rezerva ne sme presegati 1 % skupne dovoljene proračunske porabe, hkrati pa daje pooblastilo izvršnemu svetu, da to tekočo rezervo uporablja za financiranje nepredvidenih ali premalo predvidenih izdatkov, ki jih je potrebno financirati iz proračuna. Poraba je samo 4 %, s sklepi izvršnega sveta pa so že angažirana naslednja sredstva tekoče proračunske rezerve: — poraba 13.000,00 — sklep, z dne 16. VIL 1976 za plačilo dela prometnega davka od značk za odbor po poteh partizanske Ljubljane 19.500,00 — sklep, z dne 27. IX. 1976 za sofinanciranje stroškov pri izvedbi samoprispevka II. 120.000,00 Skupaj 152.500,00 Prosta sredstva 195.000,00 Z že navedeno ugotovitvijo, da bodo planirana sredstva za kadrovske dmžbene denarne pomoči premajhna, in bodo potrebna dodatna sredstva iz tekoče proračunske rezlrve, je razumljivo, da s finančno pomembno razporeditvijo tekoče proračunske rezerve ne bo več mogoče računati. Za pojasnilo, zakaj do konca septembra niso bili izvršeni že v juliju izdani sklepi izvršnega sveta o razporeditvi tekoče proračunske rezerve, navajamo drug sklep izvršnega sveta, z dne 2. IV. 1976, po katerem so bila vsa sredstva tekoče proračunske rezerve nakazana Zvezi prijateljev mladine občine Ljubljana Moste-Polje za adaptacijo doma v Zambratiji. Ker so bila ta sredstva šele v začetku oktobra vrnjena proračunu, bodo tudi sklepi izvršnega sveta o porabi tekoče proračunske rezerve izvršeni v tem mesecu. Rezervni sklad Sredstva rezervnega sklada se obračunavajo kot strošek občinskega proračuna v višini 1 % od dovoljene porabe in se izločajo na posebni račun občinskega rezervnega sklada. Porabo sredstev taksativno našteva zakon o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. V letošnjem letu so bila sredstva rezervnega sklada uporabljena za dotacijo skupščini občine Tolmin za odpravo posledic potresa ter za prevoz pitne vode na sušna območja v naši občini. Vsa poraba se torej nanaša na odpravljanje posledic elementarnih nesreč. Dovoljena poraba proračuna občine Ljubljana Moste-Polje, ki jo določa 2. člen odloka o proračunu, ni prekoračena, v celoti bo upoštevan 13. člen odloka o splošni porabi občin v Sloveniji za leto 1976, ki zavezuje izvršni svet, aa do 30. XI. 1976 ne bo porabil več kot 92 % sredstev, ki so s proračunom v skladu s tem dogovorom predvidena za porabo v letu 1976. Ta procent dovoljene realizacije izdatkov pomeni idealno dinamiko porabe, ki bi bila za devetmesečno obdobje 75 %, iz tabele pa je razvidno, da je v občini Ljubljana Moste-Polje v istem obdobju 12 % pod planom. Vsa sredstva nad dovoljeno porabo proračuna občine po pooblastilu iz 3. člena odloka o proračunu nakazuje služba družbenega knjigovodstva v procentih od uresničenih dohodkov skupščini mesta Ljubljane za financiranje proračuna mesta in za solidarnostno prelivanje sredstev splošne porabe med občinami v Sloveniji. POROČILO o realizaciji finančnega načrta prispevka za uporabo mestnega zemljišča od 1.1. do 30. IX. 1976 l. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje upravlja s sredstvi prispevka za uporabo mestnega zemljišča v okviru finančnega načrta, ki ga po javni obravnavi sprejme skupščina občine za vsako leto posebej (Uradni list SRS, štev. 3/75). S Zap. Izvršitev št. Viri dohodkov 1975 1. Prenešena sredstva 394 2. PMZ 5.435 3. Drugi dohodki — SKUPAJ DOHODKI 5.829 V letu 1976 se prispevek sicer ni povišal, povečala pa se je osnova, od katere se prispevek obračunava. Zato je bil plan za letošnje leto glede na lanskoletno izvršitev tudi povečan. Upoštevane pa so bile tudi nove obdavčitve prispevka za uporabo mestnega zemljišča zaradi novonaselienih sosesk. Realizacija vplačil prispevka v devetmesečnem obdobju se le za 1 % odmika od idealne dinamike planiranega dotoka dohodkov in ni nevarnosti, da plan ne bi bil dosežen. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča je po odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na ureditvenem območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, štev. 3/75, popravek 4/75) namenski in se lahko uporablja za financiranje obnove, rekonstrukcije in novogradnje objektov in naprav kolektivne komunalne potrošnje. Za leto 1976 so pri razporeditvi sredstev določale obseg prostih sredstev za nove naložbe naslednje dogovorjene obveznosti: ~ 50 % zbranih sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča, se po poravnavi obveznosti za preteklo leto, združi v mestu Ljubljani za realizacijo desetletnega programa za izgradnjo mestnih cest; - 50 % prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki je plačan na posebni račun od stanovanjskih površin na območju občine, se vrača krajevnim skupnostim; — nerealizirane obveznosti iz lanskoletnega programa imajo podpisom samoupravnega sporazuma o sofinanciranju desetletnega programa izgradnje cestnega omrežja v Ljubljani in odloka o programu gradnje (Uradni list SRS, štev. 26/74) se 50 % zbranih sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča združuje na nivoju mesta Ljubljane za izvedbo programa od leta 1975 dalje. Prispevek zbran v krajevnih skupnostih, se vsako leto po sprejetem planu vrača krajevnim skupnostim. Predlog finančnega načrta sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča je sprejel izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 20. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 25. marca 1976. Finančni načrt predvideva 11.596.000 din dohodkov, od tega je nerazporejenih 249.730 din. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se je v letu 1975 2,5-krat povečal in odmera na podlagi teh kalkulacij osnova za planiranje dohodkov iz tega naslova v preteklem letu, vendar realizacija ni dosegla predvidevanj, ker je ostalo precej sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča neizterjanih. Plan 1976 v 000 din Izvršitev Indeks I. - IX. 76 % 2.509 637 2.509 100 9.084 167 6.735 74 3 — 38 1160 11.596 199 9.281 80 prioriteto pri razporeditvi izdatkov. Na teh principih, je plan izdatkov, primerjan z devetmesečno porabo, naslednji: v 000 din Zap.' št. Vrsta izdatkov Plan Realizacija % 1. Vrnjena sredstva KS 2.132 2.132 100 2. Desetletni program gradenj cest v Ljubljani 4.984 2.847 57 3. Investicijske obveznosti iz leta 1975 in 1976 4.480 4.290 > 96 4. Nerazporejeno — — SKUPAJ IZDATKI 11.596 9.269 80 Zaradi obveznosti občine pri sofinanciranju investicij in glede na zakone o zagotavljanju sredstev in plačil za investicije, ni bilo mogoče poravnati celotne obveznosti občine do desetletnega programa ljubljanskih cestnih obvoznic. Dolg glede na realizacijo prispevka za uporabo mestnega zemljišča znaša 962.718 din, vendar je stanje sredstev na žiro računu le 12.064 din in bo potrebno iz dotoka sredstev v zadnjem trimesečju prvenstveno poravnati nastalo obveznost. Iz podatkov je razvidno, da so sredstva za planirane investicijske naložbe v letošnjem letu že 96 % porabljena. POROČILO o realizaciji finančnega načrta sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje od 1.1. do 30. IX. 1976 Sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje je bil ustanovljen z odlokom, ki ga je sprejela skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. 3. 1970, objavljen pa je v Uradnem listu SRS, štev. 10/70. Ustanovljen je bil z namenom, da bi pospeševali kmetijstvo v °bčini na osnovi programa razvoja kmetijstva, zlasti pa za: pokrivanje izdatkov v zvezi z umetnim osemenjevanjem; regresiranje nakupa plemenske živine zasebnim kmetovalcem; regresiranje obrestne mere za kredite, kijih kmetje najemajo za ntodemizacijo svoje proizvodnje; regresiranje skupne nabave mehanizacije; izobraževanje kmetov; izdelavo razvojnih načrtov kmetijstva; pospeševalno, posvetovalno in poročevalsko službo in podobno. Finančni načrt sklada za leto 1976 je sprejel upravni odbor sklada na seji dne 24. februarja 1976 in predvideva 552.700 din dohodkov, ki so vsi razporejeni. Uresničitev dohodkov po stanju 30. IX. 1976 je naslednja: Viri dohodkov Plan Realizacija v 000 din % Prenešena sredstva 208 208 100 Dotacija iz proračuna 340 240 71 Drugi dohodki 5 20 442 SKUPAJ 553 468 85 Več kot polovico letošnjih predvidenih dohodkov in skoraj vsa sredstva iz letnega priliva predstavljajo dotacijo iz proračuna. Lastnih dohodkov ta sklad nima in je torej izrazito proračunski sklad. Zakon o financiranju splošnih dmžbenih potreb v SR Sloveniji (Uradni list SRS, štev. 39/74) v 56. členu določa, da se sredstva, pravice in obveznosti obstoječih skladov družbenopolitičnih skupnosti, ki so bili oblikovani iz virov dohodkov družbenopolitične skupnosti, po zaključnih računih za leto 1975, prenesejo v proračun družbenopolitične skupnosti oziroma finančni načrt ustrezne samoupravne interesne skupnosti v občini. V skladu s 45. členom ustave SR Slovenije, se bo sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje preoblikoval v skupnost za pospeševanje kmetijstva, ki bo ustanovljena s sodelovanjem vseh zainteresiranih subjektov v občini in bo prevzela naloge, obveznosti in premoženje sklada za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje. Poraba planiranih izdatkov je 53 %, neporabljena sredstva po stanju 30. IX. 1976 znašajo 174.464 din. Postavka za nabavo sadik jagod bo porabljena, ko bodo prispele sadike, ki so že naročene. Sofinanciranje pospeševalne službe bo izvršeno, ko bo sklad dobil račun od temeljne organizacije združenega dela Kooperacije Ljubljanske mlekarne. Namensko kreditiranje kmetov se izvaja preko hranilno-kreditne službe Ljubljanske mlekarne. Po sklepu upravnega odbora sklada bo v ta namen porabljenih 150.000 od planiranih 190.000 din, ker je upravni odbor z internimi virmani prenesel 40.000 za izobraževanje kmetov. V dogovoru s hranilno-kreditno službo bo pogodba sklenjena v oktobru 1976. Takoj po podpisu pogodbe med skladom in hranilno-kreditno službo, bodo Ljubljanskim mlekarnam navedena sredstva nakazana na žiro račun hranilno-kreditne službe. POROČILO o realizaciji finančnega načrta občinskega cestnega sklada od 1.1. do 30. IX. 1976 l. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je ustanovila cestni sklad že leta 1961 (Glasnik štev. 62/62), upravlja ga upravni odbor, ki šteje sedem članov. Naloge sklada so financiranje vzdrževanja, rekonstrukcije in gradnje občinskih cest ter skrb za izvajanje del, ki je povezano s tem. Finančni načrt občinskega cestnega sklada za leto 1976 je sprejel upravni odbor sklada na seji dne 24. marca 1976, in predvideva 7,431.000 din dohodkov, od tega je 150.000 din nerazporejenih sredstev tekoče rezerve sklada. V primerjavi z izvršitvijo dohdkov preteklega leta sta letošnji plan in devetmesečna realizacija naslednja: v 000 din Zap. št. Viri dohodkov Plan Izvršitev 75 1976 Izvršitev Indeks I. - IX. % 1. Prenešena sredstva 1.175 836 71 836 100 2. Doh. od prodaje bencina 1.102 1.158 105 527 46 3. Cestne pristojbine 5.131 5.386 105 6.258 116 4. Prispevki TOZD in SIS 245 — — 740 5. Drugi dohodki 119 51 43 78 153 SKUPAJ 7.772 7.431 96 8.439 114 nodki cestnega sklada so za 14 % presegli Nerazporejena sredstva iz tekočih rezerv sklada in višjo vplačani v letošnjem letu je plan za 3 % presežen. Izpad dohodkov nastaja pri vplačilih 15 % dela cene od prodanega bencina na drobno, dočim pa vplačila 50 % pristojbin za cestna motoma vozila v devetmesečnem obdobju presegajo planska predvidevanja. Razlog je v tem, ker je 5 % planirano povišanje predvideno le za normalno povečanje števila registracij j motornih vozil,, novonaseljena soseska v Š te panjskem naselju pa je povzročila bistveno povečanje števila registracij in s tem tudi vplačil pristojbin na cestna motoma vozila. Republiška skupnost za ceste in skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sta julija 1976 sklenili dogovor o sofinanciranju ureditve vozišča Litijske ceste, za kar prispeva 700.000 din sredstev skupnost občinskemu cestnemu skladu, občina pa bo skupaj s krajevnimi skupnostmi zagotovila 1.580.000 din in vse podražitve predračuna. Poraba 700.000 din sredstev bo z rebalansom občinskega cestnega sklada vključena v porabo za letošnje leto. Poraba sredstev za devetmesečno obdobje je 85 %, in sicer: v 000 din Zap. št. Vrsta porabe Plan Realizacija I.-IX. % 1. Materialni izdatki 2.670 2.603 97 2. Investicijski izdatki 4.611 3.749 81 3. Nerazporejeni izdatki 150 — — SKUPAJ 7.431 6.352 85 Med materialnimi izdatki je bil največji del plačil namenjen poravnavi obveznosti za zimsko službo v sezoni 1975/1976 ter obveznostim za sofinanciranje železniških prehodov. Zato je ta del izdatkov sklada 97 % realiziran. Vsi planirani investicijski izdatki sklada pomenijo sofinanciranje investicij s prenosom sredstev na druge investitorje. Cestni sklad ne nastopa kot investitor pri nobeni investiciji. Razlog za sorazmerno nizko porabo investicijskih izdatkov sklada je neizvršena obveznost do sofinanciranja desetletnega programa izgradnje cestnega omrežja v mestu Ljubljani. 50 % v letošnjem letu zbranih dohodkov od prodanega bencina na drobno in od pristojbin za cestna motoma vozila bi morali nakazati skupščini mesta Ljubljane in ta obveznost gjede na višjo realizacijo vplačil predstavlja znesek 907.340 din. Obveznost ni bila v celoti poravnana v dogovorjenem roku zaradi nameravanih investicij Soseske, kijih sofinancira cestni sklad in bodo ob prijavi investicije potrebovali celotna sredstva po potrjenem predračunu. realizacijo dohodkov bo upravni odbor z rebalansom razporedil za najbolj nujne namene pri sofinanciranju cest. POROČILO o realizaciji sklada za financiranje razvoja družbenega standarda od 1.1. do 30. IX. 1976 1. Sklad za financiranje družbenega standarda v občini Ljubljana Moste-Polje je bil ustanovljen v letu 1966 (Glasnik, štev. 12/66), določene spremembe v poslovanju sklada pa so bile izvedene v letu 1972 (Uradni list SRS, štev. 20/72). Sklad upravlja skupščina sklada, ki jo sestavljajo predstavniki temeljnih organizacij združenega dela z območja občine s področja industrije, prometa in gradbeništva ter trgovine, gostinstva in obrti. Naloge sklada so združevanje sredstev, ki jih na podlagi družbenega dogovarjanja in priporočil občinske skupščine namenijo za financiranje družbenega standarda v občini temeljne organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti ter druge pravne in fizične osebe ter usmerjanje zbranih sredstev v izgradnjo objektov družbenega standarda v občini na podlagi dolgoročnega in letnega programa sklada. Finančni načrt sklada za letošnje leto je sprejela skupščina sklada na seji dne 26. maja 1976 in predvideva 2.283.000 din dohodkov, ki so v celoti razporejeni. Izvršitev dohodkov je glede na predvidevanje v devetmesečnem obdobju po posameznih virih naslednja: Zap. št. Viri dohodkov 1. Prenesena sredstva vOOO din Plan 203 Realizacija 203 v 000 din Prispevki TOZD 2.000 567 , 28 Vrnjena vezana sredstva in drugi dohodki 80 145 181 SKUPAJ 2.283 915 40 V primerjavi z lanskoletno realizacijo dohodkov so vplačila prispevkov temeljnih organizacij združenega dela izjemno slaba. Do 31. 12. 1975 so bila vplačana skladu sredstva v višini 2.011.000 din, za letošnje leto je bil določen plan brez povečanj. Zbranih je komaj nad četrtino sredstev, ta vir pa predstavlja 88 % skupnih planiranih dohodkov sklada. Razlog za tako slab odziv temeljnih organizacij združenega dela z območja naše občine je delno tudi v tem, ker so se delovne organizacije zavezale financirati dejavnost krajevnih skupnosti s prispevkom 300,00 din na zaposlenega, kar je po mnenju nekaterih delovnih organizacij prispevek za isti namen kot ga ima in ga je tudi v preteklih letih imel sklad za družbeni standard. Razumljivo je, da je pri tako slabi realizaciji dohodkov tudi izvršitev izdatkov premajhna, posebej še zato, ker delna plačila glede na predpise o financiranju investicij niso možna. Zap. št. Vrsta izdatkov 1. Investicijski izdatki 2. Materialni izdatki SKUPAJ Plan Realizacija % 2.230 518 23 53 4 8 2.283 522 23 Med investicijskimi izdatki je v celoti izvršena obveznost do gradnje športne dvorane na Kodeljevem, ker je bil sklad za družbeni standard investitor objekta in je bil kot tak zadolžen za pravilno financiranje prekoračitev stroškov investicije. Izpad obveznosti nastaja pri gradnji drsališča v Zalogu, kjer je investitor gradbeni odbor in nastopa sklad le kot sofinancer. Poseben problem pri obveznostih sklada pa predstavlja vračilo kredita razvojnogospodarski skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. Kredit je bil odobren prek Ljubljanske banke, ki opravlja komisijske posle za razvojnogospodarsko skupnost že v letu 1974 v znesku 1.600.000 din za dobo 3 let po 8 % obrestni meri. Zaradi stalnega pomanjkanja sredstev glede na prevzete obveznosti, je bilo vračilo kredita podaljšano, vendar pa z vedno slabšo realizacijo prispevkov temeljnih organizacij združenega dela kot vira dohodkov sklada za dmžbeni standard, nastaja resno vprašanje, kako zagotoviti odplačilo kredita letos ali v prihodnjih letih. ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ Odgovori na delegatska vprašanja na razširjeni seji ZKS in skupin delegatov dne 17. junija 1976 KRAJEVNA SKUPNOST MOSTE Delegat Danilo JURCA V prašanje a) Ali so vse OZD na območju naše občine pristopile k samoupravnemu sporazumu o financiranju krajevnih skupnosti in katere niso, s čim opravičujejo tak svoj odnos in kako mislijo reševati potrebe svojih in drugih delavcev v kraju bivanja ter njihovih družinskih članov? b) Koliko OZD, ki so podpisale samoupravni sporazum, je svoj Prispevek že nakazalo na zbirni račun občine za KS in koliko teh sredstev je zbranih? c) Kdaj lahko krajevne skupnosti pričakujejo, da jim bo 70 % zbranih sredstev po 2. členu samoupravnega spot ažurna o financiranju krajevnih skupnosti dodeljeno in s tem omogočeno izvajanje nalog ter programov, ki so jih sprejeli delovni ljudje in °bčani na svojih zborih. Dogovorjeno je bilo, da se bodo za letošnje leto sredstva združevala v znesku 300 din na zaposlenega in nakazala do 30. aprila v celoti ali v polovici in zakaj to v skladu s sporazumom še ni storjeno. Pod a) in b) občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje in P°d c) svetovalec za KS in splošne zadeve Upravnega organa sta Pripravila naslednji odgovor: Na seznamu podpisnikov samoupravnega sporazuma za financiranje KS je 121 temeljnih ali drugih organizacij združenega dela oziroma 'delovnih skupnosti, 17 krajevnih skupnosti in 8 samoupravnih interesnih skupnosti. Na dan 9. julija 1976 je stanje Podanih pristopnih izj,av za firianciranje KS naslednje: L sporazum so podpisale vse krajevne skupnosti; 2. sporazum so podpisali: občinska skupščina, občinski svet zveze sindikatov in OK SZDL; 3. sporazum je podpisalo od 121 OZD z ok. 19.800 zaposlenimi ^8 podpisnikov (81 %) s 16.500 zaposlenimi (83,38 Vo); 4. sporazuma ni podpisalo 23 OZD s 3288 zaposlenimi, in sicer: Ellux, Jadranturist, Brivnica in česalnica, Jugotekstil lmpex-VULON, Emona-TOZD Tovarna močnih krmil, Gradis-TOZD železokrivnica, Megrad-TOZD strojni obrat, ZŽTP-Prometna sekcija Ljubljana Moste, ZŽTP-Prometna sekcija Zalog, GP Zidar Kočevje, Glasbena šola Moste-Polje, Knjižnica Jožeta Mazovca, Prehodni mladinski dom, Kino Triglav, Zveza kulturno-prosvetnih organizacij občine Ljubljana Moste-Polje, Občinski'odbor ZRVS občine Ljubljana Moste-Polje, Samoupravna interesna skupnost za vzgojo in izobraževanje, Lekarna Moste-Polje, Avto-moto društvo Moste, Postaja milice Moste-Polje, Pralnica Zitus Ljubljana, GP Tehnika GO železokrivnica Ljubljana, SGP Gorica-TOZD Ljubljana, CD-DS SS Ljubljana Polje, VVZ Janeza Levca Ljubljana, Samoupravna interesna skupnost za kulturo, Samoupravna interesna skupnost za telesno kulturo, Samoupravna interesna skupnost socialnega varstva, Samoupravna interesna skupnost zsravstvenega varstva; 5. podpis samoupravnega sporazuma so odklonili le v Emoni-TOZD Močna krmila; 6. krajevne skupnosti še niso zaključile akcije za podpisovanje s strani samostojnih obrtnikov. Akcija je zaključena le v 6 KS, in sicer je podpisalo 100 obrtnikov v KS: Besnica 4, Bizovik 7, Hrušica-Fužine 17, Kodeljevo 15, Moste 26 in Nove Jarše 31 obrtnikov. Skupno število nosilcev obrti je približno 600. Organizacije združenega dela, razen EMONA-TOZD Močna krmila, niso dale nobenega pojasnila, zakaj še niso podpisale samoupravnega sporazuma, oziroma ali bodo k sporazumu Šr pristopile. Posebno je problematičen pristop k sporazumu s strani TOZD železniškega gospodarstva. Predlagali smo, da akcijo za podpis prevzameta medobčinski svet SZDL in sindikata, ker gre za odklanjanje sporazuma v vsej regiji. Očitno je, da se v OZD ne zavedajo resnosti posledic, ki bodo nastale zaradi izpada sredstev za financiranje programov KS. Akcija sindikata kljub velikim naporom ni bila povsem uspešna. Sindikat je v mnogih delovnih organizacijah v svojih prizadevanjih ostal osamljen. Akcija je uspela povsod tam, kjer so jo sprejeli kot skupno nalogo družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih in poslovodnih organov, kjer so delavcem na primeren način predstavili namen in pomen samoupravnega zbiranja sredstev za programe KS. Odgovor na delegatsko vprašanje morda ni povsem popoln, upamo pa, da daje dovolj podatkov o podpisovanju in problemih, ki so nastali v zvezi s tem. Sredstva krajevnih skupnosti, zbrana po določilih 2. člena samoupravnega sporazuma o financiranju KS, bodo razporejena takoj, ko bo sprejet predlog razporeditve 30 Vo sredstev solidarnosti. KRAJEVNA SKUPNOST DOLSKO Delegat Franc HROVAT Vprašanje V kateri fazi izdelave je študija za gradnjo vodovoda v Dolskem in kaj je narejenega za rešitev problema pitne vode za KS Dolsko? Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji odgovor: Projekt nizke zgradbe kot nosilec študije za gradnjo vodovodov v naselju Dolsko nam je dal naslednje mnenje: »Ker v neposredni bližini naselja ni močnejših vodnih virov, predlagamo, da se kot edini vodni vir uporabi podtalnica, in to na mestu, kjer je že zgrajen vodnjak.« Mnenje Projekta nizke zgradbe je, da je ta rešitev najcenejša in glede na pretok vode tudi trajna. Edini problem je, da leži vodnjak na skrajnem robu IR Dolsko. Strokovna služba občine bo na republiškem sekretariatu za urbanizem poskušala dobiti izjavo o tem, kdaj bo moč pričeti z gradnjo. Na podlagi teh podatkov se bo videlo, ali bo moč iti v aktiviranje obstoječega vodnjaka, oziroma na priključitev na mestni vodovod. Odločitev, za katero varianto se bomo odločili, pa je predvsem odvisna od uporabnika IR Dolsko, od njegovih potreb po vodi in od tega, od kod bo ta uporabnik črpal vodo za svoje potrebe. KRAJEVNA SKUPNOST ZADOBROVA-SNEBRJE Delegat Ivan KOS Vprašanje Oktobra meseca lanskega leta je naša delegacija postavila vprašanje, kaj je s finančnimi sredstvi, ki so bila dodeljena za dograditev avtobusne proge št. 12 na Šmartinski cesti. Baje so bila ta sredstva dana občini in Soseski. Naša delegacija prosi za odgovor na postavljeno vprašanje že od oktobra meseca v lanskem letu: Kaj je s temi sredstvi in kdo jih ima? Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji odgovor: Sredstva za gradnjo avtobusnega postajališča v Snebrjah so bila odobrena v letu 1975 Iz sredstev prispevka za mestno zemljišče. Ker dela niso bila opravljena, so bila sredstva prenesena v letošnji program PMZ. Zaradi prekoračitev na postavki »zimska služba« (1.330.000,00 din) pa so bila ta sredstva, kot tudi sredstva drugih načrtovanih investicij za leto 1976 s sklepom skupščine odvzeta za kritje stroškov zimske službe. Avtobusno postajališče v Snebrjah bo moč glede na zgoraj našteta dejstva zgraditi šele leta 1977, sredstva pa bodo zagotovljena iz PMZ. Pripominjamo, da to vprašanje oktobra 1. 1975 ni bilo posredovano v reševanje pristojni službi. VIII. KONFERENCA DELEGACIJ Delegat Franc KREVS je na aprilski seji občinske skupščine postavi nadednje vprašanje: Konferenca delegacij sprašuje, če je možno dobiti še eno avtobusno progo za območje Zaloga. Predlaga, da se avtobusna proga št. 10 Bežigrad—Zadobrova podaljša proti klavnici v Zalogu in iz Zaloga nazaj proti Bežigradu. Enako naj se usmeri tudi proga št. 12. Število prebivalcev v Zalogu stalno narašča, tako da ena avtobusna zveza z Ljubljano ne more kriti potreb občanov. VIATOR-TOZD Mestni potniški promet, je pripravil naslednji odgovor: Delegatsko vprašanje Franca Krevsa se nanaša na možnost podaljšanja proge 10 Bežigrad—Zadobrova proti podjetju Emona v Zalogu. Enako naj bi se preusmerila tudi proga 12 Bežigrad—Vevče. Na to vprašanje naj takoj odgovorimo, da cesta med Zadobrovo in podjetjem Emona ni primerna za obratovanje javnega mestnega potniškega prometa, saj je na vsej dolžini preozka in bi bila srečanja s težjimi vozili nemogoča. Preusmeritev proge 12 Bežigrad—Vevče po Zaloški cesti do podjetja Emona pa je stvar dogovora med krajevnimi skupnostmi Vevče, Polje in Zalog. Če bi do takšnega sporazuma prišlo, bomo rade volje to tudi realizirali. Odgovor na delegatsko vprašanje, postavljeno na 24. seji DPZ 12. julija 1976. Delegat Vilko Sluga Vprašanje Na zboru.delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Zalog smo prišli že večkrat do ugotovitve, da Koteks-Tobus-kafilerija v Zalogu ne upošteva in vseskozi lažno prikazuje stanje o svojih napravah, ki bi morale biti priključene in dane v obratovanje že konec meseca marca 1975. Glede na predpise v zvezi z zdravstveno zaščito in varstvom okolja je zbor delovnih ljudi in občanov sklenil, da v zvezi s stanjem pošlje ponovno pritožbo Koteks-Tobusu, skupščini občine Moste-Polje, republiškemu inšpektoratu in zveznemu inšpektoratu. Delovni ljudje in občani so na zboru sklenili, da ne dovolijo gradnje novih obratov oziroma tovarne za predelavo krvi in drugih surovin oziroma kakršnekoli razširitve kafilerije v Zalogu. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje naj odgovori, kaj bo ukrenil zoper to nečloveško ravnanje Koteks-Tobusa. Odgovor naj bo objavljen v DELEGATSKI TRIBUNI, prilogi Naše skupnosti. Oddelek za gospodarstvo je pripravil naslednji odgovor: Izvršni svet občinske skupščine se s higienskim in sanitarnim problemom v Zalogu ukvarja že dalj časa. Sanitarno-higienski problem, ki ga povzroča Koteks-Tobus, naj bi bil rešen v okviru rekonstrukcije celotnega obrata, ki jo je delovna organizacija začela izvajati v letu 1972. Celotna rekonstrukcija je bila razdeljena v tri fazq in sov L in II. fazi (ki sta že zaključeni) opravili rekonstrukcijo nečistega dela z gradnjo sprejemnih silosov za surovino zaprtega avtomatiziranega sistema priprave surovin, notranjega transporta ter rekonstrukcijo tehnološke predelave. Tretja faza rekonstrukcije je namenjena izključno varstvu okolja, t. j. preprečevanju razširjanja smradu iz obratov. To naj bi zagotovila uvedba dimno-filtrskega sistema za eliminiranje tehnoloških plinov v ozračju, ki ga je moralo podjetje dobiti iz uvoza. Da bi izvršni svet čimprej omogočil rešiti ta pereč higiensko sanitarni problem v Zalogu, je že v začetku leta 1975 na podlagi predloženega sanacijskega programa Koteks-Tobusa izvedel akcijo za sofinanciranje naprave za preprečevanje razširjanja smradu, katere predračunska vrednost je takrat znašala '3,500.000,00 dinarjev. Glede na to, da Koteks-Tobus ni razpolagal s svojimi sredstvi, ker jih je v celoti angažiral za I. in 11. fazo rekonstrukcije, )e bilo na skupnem sestanku med Koteks-Tobusom, Ljubljansko banko ter s skladoma skupnih rezerv občine Ljubljana Center Ljubljana in Moste-Polje dogovorjeno, da kreditira Ljubljanska banka 1,500.000,00 din, občini Center in Moste-Polje iz sredstev sklada skupnih rezerv pa vsaka po 1,000.000,00 din. Sklepi o dodelitvi kreditov po sprejeti rekonstrukciji financiranja so bili vročeni Koteks-Tobusu v aprilu 1975. leta. Zaradi zakasnitve celotne rekonstrukcije, predvsem pa zaradi restrikcije uvoza, dodeljena kreditna sredstva Koteks-Tobus še ni izkoristil. Zaradi restrikcije uvoza kljub mnogim intervencijam s strani de-ldvne organizacije same, ki se je obrnila na vse možne forume za hi- tro rešitev dodelitve deviznih sredstev za uvoz prej omenjene naprave, zvezni sekretariat za zunanjo trgovino v Beogradu ni izdal soglasja za uvoz sežigalne naprave in ni odobril potrebnega deviznega kontingenta. Zato je izvršni svet OS Ljubljana Moste-Polje na 73. seji 5. maja 1976 — da zadevo vendar premakne iz mrtve točke — sprejel sklep in ga poslal izvršnemu svetu SR Slovenije, komiteju za ekonomske odnose s tujino z napotilom, naj zastavi vse sile, da pri zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino v Beogradu izposluje odobritev devizne kvote in s tem omogoči nabavo sežigalne naprave. S strani Koteks-Tobusa je izvršni svet občinske skupščine obveščen, da je s te strani zadeva urejena in je sedaj vse odvisno od roka dobave naprave od inozemskega dobavitelja. Izvršni svet se bo še nadalje zavzemal za to, da se zagotovi krajanom Zaloga bivanje v neonesnaženem okolju. Na drugi del delegatskega vprašanja pa sporočamo, da je v srednjeročnem načrtu občine res predvidena investicija Koteks-Tobusa s so-investitorstvom Kolinske tovarne, in sicer gradnja nove tovarne želatine. Obrat naj bi bil lociran v soseski MP — 4—1— prehrambena industrija, iz česar izhaja, da je to tako tehnološko dodelan postopek, da nastopa vprašanje ne kakšnegakoli onasnoževanja okolja. BELEŽKA n ■ 'Tit H BELEŽKA ■