36. Številka.
I Llibliiil, i ISitrtrt, 11. februarji m
»VI. leto.
1
.Slovenski Narod- velja:
v Ljubljani na dom dosiavljen:
celo leto....... K 24 —
pol leta  ......  • 9 12 -
četrt leta    •••••• 9 6 —
na mesec   •••••• . 2*—
v upravništvu prejeman: celo leto . K 22*—
pol leta . 11*_
Četrt leta*...... m 5*50
na mesec   ......   . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Kaallova ulica št 5 (v pritličju levo,) telefon št 34.
Uhaja vsak dan zvečer livzemAi nedelje in praznike.
Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat no 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari.
Posamezna številka velja 1Q vinarjev. ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna11 telefon št 35.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto . pol leta . četrt leta na mesec
K 25*-. 13— . 650 . 2-30
za Nemčijo: celo leto K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ..... K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnišcvo (spodaj, dvorišče levo), SnaSlova ulica št 5, telefon št 85.
Iz parlamenta.
Dunaj, 12. februarja.
Parlament, v   katerem zboruje danes finančni odsek in kjer je bilo dopoldan videti   navzlic včerajšnji odgoditvi plenarnih sej izredno mnogo poslancev, se nahaja danes pod »kom tragične smrti enega izmed sv jih r:;jodličnejših članov. Zasta-\ c na obeh straneh pred palačo sto-eČe Pa las Atene   vihrajo   »na pol droga . po kuloarjih in   v velikem atriju se   suče   govorica izključno okoli   moža,   kateremu so pridobile simpatična narava, značajnost, poli-riCiia spretnost na vseh straneh vike zbornice brez ozira na politična nasprotstva prijateljev in častilcev. >e včeraj je donel Schuhmeier-glas no zbornici, ko se je pričkal : deželnobrambnim ministrom, ki je ova rini na interpelacijo radi ne-tatkov   pri   vojakih, poklicanih d zastave — par ur pozneje mu je inrilcc razbil glavo s satansko pri-ivljeno krogljo. Parlament in zla-sociialnodemokratična stranka je zgubila s Francem Schuhineierjem t nega izmed svojih odličnjakov. njegova smrt pomeni tudi za napredno ! sploh izgubo. Ni ga bilo ostrejšega  in   neustrašnejšega bojevnika 7 \ napredne ideie. kakor  je   bil ta lji tovarniški delavec in malo-\ ms! so bili v našem javnem življemu usoieni tako mnogoštevilni usne-v boiu nroti reakcijonarstvu, ka-r Schuhmeierju. Propadanje tako-aneca krščanskega socijalizma je odlični meri njegova   zasluga; z \ /no konsekvenco in izredno nežnost io opiraioč   se   na svoie like retorične talente,   svoj rezki, tsih. kakor strela vžieaioči dovtip 't- debaterske zmožnosti,   se je nkoini lotil vrjikega dela. dokazati I in   gniiloho   dunajskega kr- j . nske-^a socijalizma na nje^a nai-i;čnei<ih reprezentantih — še pred •davnim je   nodrl   stolec žunana timaverja.   V pozitivnem oziru je > Schuhrneierievo delovanie plo-- svo predvsem na sociialno poli-nem poliu in parlamentarni anali *mujejo dolgo vrsto tozadevnih !!o?ov. govorov in tudi usnehov. Schiibmeierievi parlamentarni -nebi so bili v mnogem oziru posle-■■i originalnih Tovornikih zmož-ki «;o privabile vedno, kadar se >e dvignil tam na poslednii kloni »go-"I od Onakrinp-a«. kakor   so ga
zmerjali krščanski socijaici, celo zbornico, ter prinesle najsuhoparnej-ši debati nove svežosti in živahnega življenja. Spomin na posl. Schuhmei-erja se bo v ljudski zbornici gotovo še dolgo ohranil.
Tragedija na dunajskem severo-zapadnem kolodvoru je motila danes tudi posvetovanja finančnega odseka. Včeraj je le-ta odobril uvedbo davka na tantijeme, ki bo znašal 10% od vsot čez 5000 K ter se odločil pridržati dosedanji davek na plače,^ ki teži predvsem uradništvo ozir. duševne delavce popolnoma krivično, vsaj v toliko, da podlega raznim deželnim in drugim avtonomnim do-kladam. Odsek je pričel danes razpravljati o važnem poglavju, ki normira nove določbe izvidnega postopanja. V to poglavje spada tudi uvedba vpogleda v trgovske ozir. kupčijske knjige. Najširši obrtniški in trgovski krogi so žc protestirali proti uvedbi te vrste kontrole, katere koristnost za državo bi ne bila v nikakem razmerju z veliko škodo, ki jo grozi ta določba prizadjati obrti in trgovini že ---sled splošnega vznemirjenja, ki ga povzroča. Teoretično se da vpogled v kniige, v svrho potrebne davčne kontrole gotovo unravičevati. V praksi pa pomenja ta določba resno motenje varnosti trgovskega prometa, ker izziva strah, da se bodo trgovske knjige ne le odpirale državni kontroli, temveč tudi zavisti konkurence ... Meščanske stranke, ki se hočejo ozirati tudi na interese srednjega sloia, se zato uvedbi kontrole knjig silno uniraio. Tudi »Ceskv klub «, katerega član je poslanec dr. Ravnihar. je sklenil gTa-sovati proti tej določbi in naneti sicer vse sile, da se obrinio tozadevne norme z vsemi potrebnim' kavtHa-mi. ki bodo vsaj nrenrečile vsako večio zlorabo. Uvedba kontrole kniig se pa sicer ne bo dala nrenre-čiti. vlada, agrarne stranke in tudi sociialisti so si glede tega vprašanja vsaj v nrincinu edini.
Kmalu se bo odsek pečal tudi z načinom in mero, po kateri na* parti-cinirajo posamezne dežele na zviša-nili dohodkih iz osebnih davko Takrat bo nastala za celo davčno reformo kritična doba, kajti kolikor dežel, toliko je skoraj tozadevnih načrtov, ki si deloma diametralne nasprotujejo.
Vlada bo igrala važno in odločilno vlogo rcsredovalra Ne smela bi pri tem pozabiti, koliko nedostat-
kov je pokazala baš v zadnjih letih tprava finance v posameznih deželah. Finančna mizerna deželnih gospodarstev je v mnogem cziru tudi posledica nestvarnega, pristranskega razpolaganja z deželnimi sredstvi, ki naravnost kriči po objektivni kontroli. Sedaj bi bil trenutek, da se spomni vlada starih predlogov, ki so stremeli za tem, podvreči deželna gospodarstva primernemu nadzorstvu države. Pri nas na Kranjskem bi tako zdravo, ne preoskosrčno, pa strogo objektivno kontrolo nujno potrebovali.
Izmed včerajšnjih posvetovanj v odsekih, bi bilo naknadno opozoriti še na razprave v odseku za državne nastavljence in pa v naučnem odseku. Prva komisija je z ostro resolucijo obsodila postopanje gosposke zbornice, ki je bila sklenila, preiti preko soglasnega sklepa zbornice poslancev o uredbi gmotnih razmer pisarniških oficijantov na dnevni red. Odsek je izjavil, da smatra ta korak naših peerjev za udarec v obraz dostojnosti in časti poslanske zbornice. Nato se je bavil odsek s predlogi o izboljšanju pokojnin za vdove po državnih slugah, ter je ta predlog, ki določa, da naj prejemajo vdove po državnih slugah tretjino plače pokojnega soproga, najmanj pa 600 K, navzlic živahnemu ugovoru vladnega zastopnika obveljal.
Naučni odsek se jc bavil s podržavljenjem šolskih nadzornikov — ne da bi bil prišel do pozitivnih rezultatov, ker se tako Poljaki, kakor Čehi, proti vi jo podržavljenju iz avto-nomističnih pomislekov.
Jutri se zopet sestane proračunski odsek, da nadaljuje razpravo o italijanski fakulteti. Kakor vse kaže, bo predlog, da naj se določi Trst za sedež italijanske univerze, z veliko večino sprejet.
V parlamentu se je zopet razbila ena narodna zveza — ukrajinska.
Narodni Rusini so se morali kmalu prepričati, da so ravnali silno neprevidno, ko so izročili glavno besedo političnemu kupčevalcu posl. VVassilku, načelniku takozvane bukov inske rusinske skupine ter sklenili, kooperativo med svojima kluboma (ukraiinskim ter radikalnim) in klubom bukovinskih Rusinov. — \Vassilko je onemogočal s svojimi oportunističnimi akcijami in spletkami, ki jih ie predel za hrbtom Ukra-
jinske zveze, vsako konsekventno in uspešno taktiko, ter je, kakor ga sedaj dolže radikalni rusinski poslanci, zavzemal zlasti v vseučiliškem vprašanju stališče, ki je bilo narodnim interesom naravnost nasprotno. Po dolgem odlašanju so Rusini vendarle našli pogum, presekati zveze s tem politikom in se iztrgati iz njpovili rok.
Na rusinskem slučaju se sicer kaže, da je skupna narodna parlamentarna organizacija dobra in koristna le pod gotovimi pogoji in le takrat, kadar so si kooperujoči na jasnem, da sodelujejo za skupne narodne cilje, ne pa za osebne in strankarske interese — kakor gospod Wassilko.
Političen umor.
Umor državnega poslanca Schuh-meierja je dogodek, ki je v celi državi in daleč čez njene meje obudil nepopisno senzacijo in z bengalično lučjo posvetil v globine krščansko-socijalne agitacije.
Schuhmeier je bil zavratno umorjen. Morilec je prežal nanj kakor lovec na svoj pln. Moral je že dolgo imeti namen, da umori socijal-no-demokratičnega voditelja. Čim je izvedel, da se pelje Schuhmeier na agitacijski shod v Stokerau, se je p~ljal za njim in prekanjeno, s čudovito hladnokrvnostjo čakal na ugodni trenotek, da uniči še mlado, sveže življenje.
Samo politično sovraštvo je vzrok tega umora. Pavel Kunschak je sovražil Schuhmeierja, ker je bil vodja dunajskih socijalnih demokratov, ker je bil srečen in uspešen bojevnik proti krščansko - socijalni stranki, ker je videl v njem voditelja in reprezentanta nasprotnikov krščansko - socijalnega gospodstva.
Schuhmeier je bil najpopularnejši med voditelji dunajskih socijalnih demokratov. Bil je pravi ljudski tribun, pravi ljudski govornik, spreten organizator in njegovo delo je rodilo mnogo sadu za socijalno - demokratično stranko. Zato si je morilec izbral njega za žrtev, hladno računajoč, če snravim njega iz življenja, bo to najhujši udarec za socijalno - demokratično stranko.
Morilec opravičuje svoj zločin s tem, da so ga socijalno - demokratični delavci spravili ob kruh in da je vsled preganjanja socijalno - demo-
kratičnega delavstva postal brez posla in prišel v bedo. Res je, da je terorizem socijalno - demokratičnih organizacij časih silen, ali ravno v tem slučaju se mu ni čuditi, zakaj sedanji morilec Pavel Kunschak je pred sedmimi leti spravil nekaj svojih tovarišev v kriminal, samo zaradi organizacijskih nasprotij in je zato le naravno, da so mu socijalno - demokratične organizacije nasprotovale. Vse drugo, kar pripoveduje morilec o svoji brezposelnosti in bedi, pa bo izmišljeno. Morilec je namreč pravi brat bivšega državnega poslanca in sedanjega dunajskega deželnega poslanca in občinskega svetnika Kun-schaka, voditelja dunajskega krščansko - socijalnega delavstva in njemu bi bila prava šala in igrača, pripraviti svojega brata do dobrega kruha, če bi ga bil le potreboval in hotel.
Ne, golo politično sovraštvo je vodilo Pavla Kunschaka, da je umoril voditelja dunajskih socijalnih demokratov, da je zavratno umoril poštenega moža, ki mu osebno ni nikoli nič zalega storil, ki je bil tudi pri političnih nasprotnikih priljubljen in popularen na Dunaju, kakor malokdo.
Ena sama okoliščina pride pri tem umoru kot olajševalna v poštev. Pavel Kunschak je bil s tisoč vezmi zvezan s krščansko - socijalno stranko, živel ie v krščansko - sociiainem miljeju, inficiran in zastrupljen je bil po vsi tisti korupciji, zavratnosti in hudobiji, ki označuje krščanske soci-jalce. V teh krogih, ki stoje pod zaščito cerkvenih mogočnikov, velja načelo, da posvečuje namen vsako sredstvo, da je dovoljeno vsako sle-parstvo, vsako nasilstvo. vsak zločin, samo da bo nasprotnik poražen. V tem ozračju je živel Pavel Kunschak, teh idej je bil prepojen in zato je s tako hladnokrvno bestijalnostjo umoril Schumeierja, Zato je pa vsa krščansko - socijalna stranka so-kriva tega umora.
Boj med strankami na Dunaju je še veliko hujši, kakor na primer boj pri nas na Slovenskem, a vendar smo že tu doživeli slučaje, ki kažejo, kako daleč zaide strast in zverinska besnost klerikalcev. Kaj ni mašnik in učitelj dr. Krek na javnih shodih grozii in učil, da pripelje v Ljubljano kmete, ki bodo liberalce pobili in pognali v luknje, koder sicer prebivajo psi, kaj ni ta človek oznanjal, da mora kristjan vsak dan izprašati svojo
LISTEK.
Skrivnost hiše št. 117.
Roman.
Angleški spisal J. Storer Clousten.
(Dalje.)
Gospod Molyneux,« je zaklicala Eva iz podstrešja.
Pst — Eva,<; jo je opominjal Liianel-Mo!yneux.
To ie   strašno,«   je zaklicalo dekle in vrglo iz podstrešja časopis, in listu ie oglas: Irvin Molyneux i Eva W ilson sta v naravni veliko-:i razstavljena v kabinetu voščenih iigur gospe Tussand.«
V kabinetu voščenih figur . . .* / grozo zastokal Chapel.
»V oddelku za slavne zločin-ce . , .«
Chapel se je moral nasloniti ob zid, da ga ni groza podrla na tla.
Midva   ali   škof  in njegova
žena?«
V časopisu to ni povedano; to morate  zdaj vi dognati.  Lepo vas
im, gospod Molyneux, peljite se hitro tja.«
,0 moj Bog,« je jokal on, »toliko let sem se trudil, da ni prišla moja Mika v koledar pisateljev, zdaj pa naj bom v naravni velikosti razstav-
ljen v galeriji   znamenitih hudodelcev.^
»Prosim vas, gospod Molyneux, idite hitro tja . . .«
Vzel je svoj klobuk in je hitel iz hiše. Ko je prišel do zelenih vrtnih vrat, so se ta od zunaj odprla.
»Dober dan,- je rekel James Buffington in stopil na vrt.
Molyneux ie heroično premagoval svoje razburjenje in se trudil pokazati, da ni presenečen.
»Dober dan, gospod Buffington,« je rekel. »Ali ste se že vrnili iz Aber-deena?«
»Da,« je odgovoril žurnalist kratko in ogledoval pisatelja tako ostro, da ga je spreletel mraz.
»V Aberdeenu imam znanca,« je menil Molyneux; »na ondotnem vseučilišču študira. Ali sta se morda dobila — a to ni verjetno, saj je mož že več let mrtev.«
Molyneux si je domišljal, da je te stavke izgovoril jako naravno in neprisiljeno. Buffington pa je nanj še vedno zijal, da mu Je postalo prav neprijetno pri srcu.
»Nisem se peljal v Aberdeen, da bi se seznanjal z vašimi mrtvimi prijatelji,« je zbadljivo rekel Buffington.
»Ne — ne — to že vem!  Vi ste se peljali tja, da bi prijeli tistega — kako se že piše? — da, tistega M o-lyneuxa. Pa tega so med tem že pri- j jeli na Atlantskem oceanu.« . I
»Ne verjamem, da sta Soper in Molyneux identična. Jaz se držim še vedno svoje prve teorije, toda norec sem bil, da sem to hišo kdaj zapustil. Izgubil sem mnogo dragocenega časa v tem prokletem Aberdeenu. — Kam pa greste? Ali se kmalu vrnete?«
»Jaz? da, kmalu, prav kmalu.«
»Dobro! Vidiva se pozneje!« Buffington je površno pozdravil in je šel v hišo.
Molyneux se je zamislil. Ali nai se sploh vrne? Kar v glavi se mu je mešalo b edina stvar, ki jo je jasno videl, je bil on sam — modeliran namreč iz voska v naravni velikosti in razstavljen v galeriji znamenitih zločincev. Pri teh mislih je pozabil končno celo na Jamesa Buffingtona in njegovo sumljivo vedenje, pozabil pa tudi še nekaj drugega.
XXXIV.
Buffington je šel naravnost v knjižnico, odprl miznico in vzel iz nje zavoj pisemskega papirja. Vzel je potem iz svojega žepa tisti papir, na katerem je bilo . pisano Evino pismo Molyneuxu, zaradi katerega je bik potoval v Aberdeen in je začel papir primerjati.
»To je eden in isti papir,« je vzkliknil razburjen, ko je bilo primerjanje končano. »Sam sem prinesel ta papir sem — torej je bilo to pismo pisano, ko sem bil jaz že tu —
torej je biio to pismo pisano tukaj, v tej hiši.«
Zopet je začel primerjati papir in ogledovati pismo.
»To je njena pisava — o tem sem prepričan,« je mrmral in se zatopil v ugibanja.
V Aberdeenu ga je bil obšel sum, da je pismo pisano na njegovem papirju. Zaradi tega se je hitro vrnil in zdaj je videl, da ie bil njegov sum utemeljen — papir je bil isti.
Zdaj so se obrnile njegove misli na Atlantski ocean.
»Od vsega začetka sem bil prepričan, da Soper ni identičen z Molv-neuxom,« je govoril sam sebi. »Uganka se bo rešila le v tej hiši. To sem trdil že od začetka in pri tem ostanem.«
Vstal je od mize in začel po sobi gor in dol hoditi,
»A kako se bo uganka rešila?« je nadaljeval. »Kdo more . . .«
Utihnil je in pozorno poslušal; slišal je rahlo in previdno trkanje.
Ali trka morda kuharica? 2e zopet! Ne, trkalo se je zgoraj... Stopil je iz sobe na stopnišče. Tedaj je zaslišal tiho, a razločno sikniti »pst«. Tak glas v tej skrivnostni hiši je zadostoval, da so se razburili celo Buifingtontvi utrjeni živci in da je pod tem trpela njegova pamet. Namesto da bi bil molče stvar pre-iskal, je glasno zaklicali »Kdo ie?«
Nastala je smrtna tihota. Potem se je zopet slišal nad vse rahel šum od zgoraj. Pogledal je kviško in je videl, da so se vrata tiho zaprla. Zdaj je zopet dobila njegova pamet vso svojo moč. Najprej se je spomnil glasu, ki je prej zaklical »pst«.
»Na vsak način je tu kaka ženska vmes«, si je rekel, ko je sel po stopnicah gor, Prišedši na vrh, je obstal. Spomnil se je, da ima pač dolžnosti do javnoti, a tudi dolžnosti do sebe samega. Ali bi bilo bolje, poklicati policijo? Kdo mu je dal pravico, da izpostavi svoje življenje nevarnosti, ko vendar lahko to opravi kak redar. Če bi se kaj primerilo? Kaj je en policist več ali manj na svetu v primeri z življenjem Jamesa Buffingtona. Na svetu je en sam Buffington ...
Prisegel bi bil, da je ženski glas klical »pst«. A če bi se bil vendarle zmotil? Saj le ni verjetno, da bi se pod streho skrivala ženska — kaj naj bi pa sama delala? Odločil se je, da preišče najprej vse spodnje prostore.
Začel je s Chapelovo spalnico. Komaj je vstopil, je presenečenja kar odskočil. Ob zidu je slonela lestev. Buffington se je kpj spomnil, kako je Feliksa preseneti! na stopnicah s to lestvijo in spomnil se je tudi, da je takrat slišal podoben ropot, kakor d?-n s, ko so se zaprla vrata v pof? strešje.
.(Dalje prihodnjič.)
vest, če Je liberalce dovolj sovražil in zaničeval, kaj ni ta dr. Krek učil. da je treba liberalce pometati v grape in jih s kamni ubiti. In njegov škof mu zaraditega ni dal verige na vrat in ga spravil v blaznicc in poklicana državna oblast je zatisnila obe očesi, in si zamašila obe ušesi, da ji ni bilo treba izpolniti njene dolžnosti.
Take ideje, kakor pri nas dr. Krek, zastopajo na Dunaju krščanski socijalisti, če ne očitno, kakor dr. Krek, pa bolj skrivaj. Razvnemati vse strasti, vzbujati najbestijalnejše instinkte, netiti sovraštvo do skrajne meje — to je glavno agitacijsko sredstvo klerikalizma na Dunaju, kakor pri nas; političnega nasprotnika uničiti, materijalno, družabno in ma-kari telesno, to je cilj krščansko - socijalne agitacije; sleparstvo v vseh oblikah, poboj in rop — vse je klerikalizmu dobro, samo Če kaj uspeha obeta. In tako ni nič čudnega, da je bil pošteni in simpatični Schuhmeier umorjen.
Državnopravno vprašanje v Dalmaciji.
Pri poslednjih državnozborskih Volitvah se je v šibeniškem okraju udeležil agitacije v prospeh narodnega, demokratičnega kandidata tudi dr. Leo Mazzura, ki je sicer rodom Dalmatinec, ki pa je nastanjen v Zagrebu, kjer je bil hrvaški saborski poslanec in je ŠJ zdaj hrvaški delegat v ogrsko - hrvaškem državnem zboru. Zaradi nekega govora na volilnem shodu v Tijesnem je bil obtožen, toda vabila mu niso mogli izročiti, ker je bil na   Hrvaškem. Pred par dnevi pa je prišel v Dalmacijo. In komaj se je nastanil v hotelu, je že prinesel sodni sluga vabilo.naj pride takoj k preiskovalnemu sodniku. Dr. Mazzura je takoj šel na sodišče ter vprašai sodnika, ali ga bo zaslišal kot pričo ali kot obtoženca. Ko mu je preiskovalni sodnik sporočil, da je obtožen, se je dr. Mazzura skliceval na svojo poslansko imuniteto. Bil je izvoljen za poslanca v sabor kraljestva hrvaškega, slavonskega in dalmatinskega, kot saborski poslanec je bil poslan v ogrsko - hrvaški drž. zbor kot delegat teh treh kraljestev. In ker je torej tudi delegat kraljestva dalmatinskega, uživa v Dalmaciji pravico imunitete in vsled tega se ne more proti njemu postopati brez dovoljenja ogrsko - hrvaškega parlamenta, v katerem zastopa tudi Dalmacijo.   Državnopravni protest dr. Mazzure je iznenadil preiskovalnega sodnika tako zelo, da si je izprosil kratek čas za razmišlievanje. Čez eno uro ie sporočil dr. Mazzuri, da ga bo zaslišal kot pričo. Soljetska Sloboda« dostavlja temu poročilu, da se more kaj takega zgoditi edino-le v Dalmaciji, katere državnopravno razmerie napram monarhiji je tako nejasno, da je danes zastopana v štirih zakonodajnih zastopih: v dalmatinskem saboru, v hrvaškem saboru in v dunajskem   ter budimpe-štanskem parlamentu.
Anglija in Nemčija.
Senzacijske kombinacije so se pojavile v časopisju po izjavi nemškega drž. tajnika Tirpitza v proračunski komisiji nemškega državnega zbora, da bi Nemčija sprejela za najbližja leta razmerje 16: 10 med angleškimi vojnimi ladjami in nemškimi, kakor je to predlagal prvi lord angleške admiralitete \Vinston Cur-chill. Toda kmalu je tem senzacij-skim kombinacijam sledilo razočaranje, čemur se ni čudil nihče, ki pozna zgodovino enakih slučajev in izjav v Nemčiji oziroma v Angliji. Nemško oficiozno časopisje je izjavilo, da so liberalni časopisi slabo razumeli Tir-pitzove besede. Nemčija ne misli na to, da bi bil mogoč dogovor o grad-bi ladij z Anglijo niti zdaj, niti v bodoče, temveč upa le, da Anglija v času, ko Nemčija pomnožuje in krepi svojo armado, ohrani razmerje 16: 10 obeh vojnih mornaric. Nemčija bo Še nadalje gradila vsako leto 3 dreadnoughte, 2XU križarke, 3 podmorske Čolne in 71/« torpedovk in ne bo pospešila z novim zakonom grajenja. Čez par let bo pa Nemčija, če bo imela potrebna sredstva, izpre-menila to razmerje 16: 10 v svoj prospeh. Vse prednosti iz predlaganega postopanja bi imela torej edino-le Nemčija, kateri bi seveda jako ugajalo, če bi Anglija ne razmnoževala svoje vojne mornarice, dočim bi ona sama pomnoževala armado na suhem. To prekanjenost Nemčije prav dobro razumeva tudi angleško časopisje, posebno konzervativno. In »Observer« naravnost izjavlja, da bi angleška vlada, ki bi si upala sprejeti tako pogodbo, ne mogla ostati na krmilu. V angleški poslanski zbornici sta bili vloženi dve interpelaciji o izjavi drž. tajnika Tirpitza. Alden je vprašal Greva, ali mu Je znano, če se more smatrati razmerje 16:10 v stanju angleško - nemške
mornarice kot zadovoljiv rezultat za obe mornarici. Ker Curchill ni bil na-vzočen, je odgovoril za njega tajnik dr. Mac Namara, ki je izjavil, da je Curchill mnenja, da je boljše počakati, ko bo predložen proračun. Pri razpravi o mornariškem proračunu se bo govorilo o vprašanju v celoti. Do tega časa pa hoče dati izraz splošnemu zadoščenju, ki je je povzročil prijateljski ton, ki Je karak-teriziral poslednji nemški govor v mornariškem vprašanju.
Vojna na Balkanu.
Splošno situacijsko poročilo.
Iz Sofije poročajo, da je bilo v torek pred Čataldžo, kakor tudi pred Bulairom mirno, ker sovražnik ni pričel nobene akcije. Bolgari so se utrdili v svojih pozicijah pred Bulairom in pet kilometrov zahodno pred Čataldžo. V boju, ki se je vršil v ponedeljek pri Sarkeju, so izgubili Turki čez 1000 mož, Bolgari pa le 60 mož. Obstreljevanje Odrina se vrši ves dan s prekinjenji. Sovražnik je odgovarjal iz težkih topov. Turki, ki so bili v boju pri vasi Oklali blizu Čataldže dne 9. februarja ujeti, so izpovedali, da so se tega boja, v katerem so se bojevali trije bolgarski bataljoni, udeležila 11. in 17. turški peš-polk, od katerih je imel vsak bataljon po 300 mož izgube. Turško artilerijo, ki je bik postavljena v vasi Izzedin, so moraii vleči pešaki, ker so bili konji preveč izmučeni. V bojih dne 8. in 9. februarja so imeli Turki velikanske izgube, ki so znašale 50 mrtvih in ranjenih pri vsakem peletonu. Častniki so svoje vojake s tem navduševali, da so jim pravili, da so TurKi pred Čataldžo in Galipolijem začeli z ofenzivo, da osvobode Odrin.
Pred Odrinoifi in Čataldžo.
Turška uradna poročila pravijo, da so baterije utrdbe čataldža in Jassi Tepe, ki tvorijo del odrinskih utrdb, začele v pcncGeliek proti sovražnim baterijam s silnim streljanjem, ki je trajalo do noči, Istega dne je pa sovražnik napadel našo vzhodno fronto.Prišlo je do ostrega boja, ki ie trajal štiri ure. Naše ee*e se niso umaknile s svojih pozicij. Sovražnikovi aeroplani so metali v Odrin bombe, ki pa nisc. povzročile nikake škode. Na čataidški črti so šli v ponedeljek od n<?sega desnega krila oddelki v svrho rekognosci-ranja v severovzhodni smeri do hribovja Akalan, vzhodno od Kalfakoia. Kakor sta izpovedala dva Bolgara, ki sta bila ujeta v Bašhk Tepe, delajo Bolgari v Sinekli utrdbe. Bolgarska artiierija ie v Čorlu. Zadnii bolgarski oddelki so zasedli črto Siliori-Kadikoi. Turki se nadalje tudi hvalijo, da so »zmagovito« odbili bolgarski poskus pri Jenikioi južnoza-hodno od Derkoškega jezera, pre-dreti čataldško črto. Grmenje topov so še pozno zvečer slišali v predmestjih Pere. »Tanin« poroča, da je v boju pri Papaskepri od treh bolgarskih bataljonov pobegnilo Ie 10 mož. Ta poročila so mendii zopet taka, kakor so sploh turška poročila — neresnična.
i- * &
Boji pri Galipoiijti.
Pri Galipoliju sc še ve Ino nadaljujejo hudi boji, v katerih doživljajo Turki vedno večje izgube. Uradno ooročajo sedaj v Carigrad, da so imeli Turki pri Bulairju 1200 mrtvecev in ranjencev. Zasebna poročila pa trde, da imajo Turki v resnici še enkrat toliko izgub, kar pa seveda turške oblasti prikrivajo. Koliko pa so izgubili Turki orožja in municije, tega ne povedo niti Turki sami, niti ne more sedaj še nhče natanko vedeti. Včeraj so pripeljali v Carigrad prvi transport ranjencev. Njih število znaša 1800 mož. Boji se še vedno nadaljujejo.
*
Usoda Skadra.
Od bolgarske strani prihajajo poročila, da pereče vprašanje glede usode Skadra še ni končno rešeno, dasiravno je večina političnih krogov prepričana da je prodrla Avstrija s svojimi zahtevami in da bo Ska-der pripadal bodoči avtonomni Albaniji. Oglasila se je Rusija s predlogom, da naj Skader sam pripada pač Albaniji, toda rodovitna in obširna ravnina skadrska pa naj bo črnogorska. Sedaj se razpravlja torej vprašanje glede te ravnine. Drugi pa nasprotno trde, da je Avstrija pripravljena, sedaj ko je rešila Skader Albaniji, da prepusti Peč, Djakovar in morda celo Prizren. Lahko nastane še dalekosežna komplikacija v tem vprašanju, namreč v slučaju, če pade Skader, predno bo sklenjen mir. Črna gora ima v tem slučaju kot zmagovalka pravico, zahtevati zavzeto mesto. Vklonila bi se morda želji Evrope, toda v tem slučaju bi bila ogrožena dinastija — Črnogorci ho-I čejo imeti Skader — in v tem sluča-
ja ie tudi možno, da se Rusija še odločneje in krepkeje potegne za interese Črne gore.
• * *
Z grškega bojišča.
Tudi s tega bojišča prihajajo zelo neugodne vesti za Turčijo. Re-šid paša, ki je sedaj v Leskovcu, je poslal raznim garnizijam 8 topov navadnega in 3 topove velikega kalibra. Turkom manjka povsod orožja, streljiva in hrane. Posadki v Argiro-kastru in v Delvinu, ki štejeta 2000 mož, sta se uprli, češ, da si ne upajo vzdržati se še samo par dni. Več upornih vojakov so na mestu ustrelili. Janina je slabo preskrbljena z živili. Vladala je že lakota, toda v zadnjem času se je posrečilo Turkom, da so pripeljali v mesto večjo množino turšice, katero so naplenili v po-žganih in poropanih vaseh. V Lušnicl je 3000 kristjanov, ki so popolnoma brez hrane in prete turškemu prebivalstvu, ki jih je oropalo. V očigled temu napadajo Grki vedno silneje Janino, mesto so že skoro popolnoma obkolili, in upajo, da se jim v kratkem posreči, da mesto zavzamejo. V Janini primanjkuje tudi sanitetnih priprav in zdravil, število ranjencev pa vedno narašča. Ruski konzul dr. Numa paša v Janini je prosil za vpo-šiljatev zdravil, ker so se razširile v mestu koze in je za njimi že več oseb umrk).
Turško brodovje.
Celo nemški listi in tudi turški viri priznavajo, da se nahaja turško brodovje v silnih zadregah. V zadnjem štiridnevnem boju turško brodovje ni moglo skoraj popolnoma poseči v tek boja in ni moglo podpirati turške armade. Eden največjih srbskih oblegovalnih topov, katerega so prepeljali izpred Ocrina v Bulair, je poškodoval dve turški vojni ladji tako zelo, da sta se morali takoj umakniti in sta zasidrani v nekem varnem pristanišču. Tudi Grki vedno preže na turško brodovje. Posebne težkoče pa napravila poleg tega Turkom znani avijatik Mutussis, ki je, kakor znano, preletel s svojim hidroplanom Dardanele. Ta zasleduje neprestano turško brodovje kakor tudi premikanje turških čet na suhem in jih obmetava z bombami. Pri obstreljavanju Rodosta je zadela bolgarska granata turško korveto Idsalin, in jo tudi poškodovala, da se je morala korveta nemudoma umakniti.
Turčija in mir.
V zadnji seji poslanikov v Londonu je bila predložena prošnja Turčije, naj velesile posredujejo, da bo med Turčijo in med balkanskimi državami sklenjen mir. Zastopniki ve-lesji stoje seveda slej kakor prej na stališču, ki je bilo označeno v kolektivni noti, poslani Turčiji pred obnovitvijo vojske, da se mora Turčija odpovedati Odrinu in velesilam prepustiti odločbo o Egejskih otokih. — Tudi na konferenci dne 11. februarja se je to konstatiralo. Ker pa poslaniki niso pooblaščeni, delati formalne skiepe, bodo šele Velesile same odloČile o novi prošnji Turčije same za intervencijo. Da bodo velesile ostale na stališču, ki so je zavzele v kolektivni noti, se pač ob sebi razume. Sodi se, da se bo Turčija že zaradi svojih denarnih stisk uklonila zahtevam velesil, ki svojega stališča ne bodo predrugačile, četudi poskusi to doseči bivši veliki vezir Hakki paša, ki ga je Turčija kot posredovalca poslala v London.
Pismo izpred Čataldže.
(Odlomek iz privatnega pisma, datiranega z dne 28. januarja.)
Po dolgem času smo dobili semkaj nekaj časopisov. Ne morem popisati, s kakšno slastjo jih čitamo, kako požiramo vsako vest, ki nam prihaja iz domovine in ostalega sveta. In kdo bi se čudil temu, saj smo že mesece ločeni od vsega sveta. Tu na svojih pozicijah ždimo in čakamo, čakamo, pripravljeni na vse eventualnosti.
Visoko na hribu so naše pozicije in kadar sije soluce in je čisto in jasno obzorje, zremo kakor v obljubljeno deželo tja doli na Carigrad, kjer se leskečejo v solnčnih žarkih srebrne kupole mošej in kjer štrle v zrak vitki minareti. Čarobna slika!
Samo 40 km smo oddaljeni od Carigrada, torej samo 6 ur hoda!
Tako blizu smo, a vendar še tako daleč! Vojaki so vsi divji, ako jim pokažeš z roko na Carigrad in rečeš: samo šest ur še imamo do Carigrada.
Takrat se vzravnajo junaki, dvigajo pesti in vzklikajo: »Samo pustite nas, pa bomo osvojili Carigrad in pometali v morje sultana z njegovimi pašami vred!«
In res, samo na to še čakamo in na ničesar drugega!
Dan za dnevom prihajajo k nam turški dezerterji. Ponajveč so to Armenci, a tudi Turki sami so med njimi.
Ti begunci pripovedujejo, da vlada v turškem taboru beda in glad, vsa disciplina je izginila in razpasla se je popolna anarhija.
In vkljub temu še upajo Turki na zmago! Siromaki, kako varajo same sebe. Prepričan sem, da bomo v par tednih že v Carigradu, ako se že slučajno preje ne sklene mir.
Zares za srečne se moramo šteti, da smo dočakali tako slavne čase.
Komu se je pač preje sanjalo, da bo 1. 1912. tako srečno za nas balkanske narode! Pred 100 leti je Veliki Napoleon zavojeval malodane vso Evropo, a po tolikih letih je božja previdnost podelila milost našemu carju, katerega del do včeraj nismo razumeli, in njegovim zaveznikom, da osvoje ves Balkan in da spode barbare iz Evrope.
Car Ferdinand je vreden, da nosi na glavi dragoceno krono slavnih naših vladarjev Borisa in Simeona. Mi pa lahko zakličemo: Trakija, Makedonija je naša, konec je trpljenja, ne bo več pokoljev. Naši očetje, naši bratje, naše matere in sestre in naši sorodniki si bodo oddahnili, lahko si bodo oddahnili in rekli: »Tudi mi smo ljudje, kakor vsi drugi!...«
V nekaj dneh bodo spet je!i grmeti topovi in junaška kri bo tekla v potokih.
Kakor gotovo se modri pred nami sinje Marmarsko morje, tako gotovo bomo tudi to pot vrgli cb tla vekovnaga našega sovražnika!
SulJBFS&O.
Iz Celja. »Straža« pravi v ponedeljek na uvodnem mestu med drugim: »Dr. Benkovlč pa tudi ni hote! spisati strogo znanstvene študije, temveč le popularno knjižico, v kateri zadošča, da so številke nekoliko zaokrožene...« No, glej, ljubi »trobentač obstrukcijonistične pesmi« dr. Benkovič: tudi dr. Kukovec je stal v svojem »župeievskem« govoru na stališču, da dr. Benkovičeva brošura »Die Slo\venen im Landeshalt des Herzogtums Steiermark« ni nobeno znanstveno delo. temveč tako nerodno in za nas Slovence tako škodljivo spisano zmašilo, da dr. Benkovič ne bo tega svojega taktičnega pogreška napram Nemcem popravil, če bo sto let poslanec... »Straža« je zadnje tedne do nebes povzdigovala znanstven! značaj te brošure in psovala dr. Kukovca za nevedneža. ker si je upal o njem dvomiti. Veseli nas, da prihajajo tudi pri ^Straži« do pameti... Upamo, da se bodemo počasi sporazumeli tudi glede »popularnosti« dr. Benkovičeve brošure. Morda pride tudi »Straža« do prepričanja, da se nemške brošure za slovenske kmete vendar ne morejo imenovati poljudno! Tudi priznanje z »zaokroženimi številkami« je prezanimivo. Dr. Benkovič je hotel v svoji nemški knjižici dokazati, da Slovenci plačamo deželi 13 odstotkov — samo 13 odstotkov, dočim tvorimo Slovenci po eficiiel-nem ljudskem šteiu 29 odstotkov štajerskega prebivalstva — dobimo pa le 9. Dr. Kukovec pa je bil na shodu v Župelevcu mnenia, da Slovenci ne smemo Še sami trditi, da deželi tako malo datemo, ko nam že najbolf zagrizen! Neme! očitajo, da plačamo deželi 11 odstotkov, dobimo pa koncem koncev vendar več ko teh 11 odstotkov. Dr. Benkovič je pač delal z zaokroženimi številkami... Samo bolje bi bilo. Če bi jih bolj navzgor zaokrožil ko navzdol: saj bi nič ne škodilo, če bi brez ovinkov odkrito priznal, da dobimo Slovenci vendar več ko 9 odstotkov deželnih izdatkov — saj Še vedno pride na nas veliko premalo. Kako neumnost je naredil dr. Benkovič s temi 13 odstotki in sploh z računanjem naših davkov in prispevkov, to bo že še videl in tisočkrat slišal. Če bo sploh zopet sedel v štajerskem deželnem zboru. Sai je Nemce sam še bolj vspodbudil k temu, da bodo tolkli na svoie polne zaklie in kazali na našo revščino... Pa dosti tega. Zgoraj citirani stavek v »Straži« je priznanje, ki mnogo go-"ori, je znamenje, da dr. Benkovič trobenta k umikanju. Lep moralni uspeh za nas in za dr. Kukovca.
Iz Celja. Klerikalci prihajajo s svojim vnetim, čudno vnetim zagovarjanjem Korošec - Benkovičeve obstrukcije v štajerskem deželnem zboru na prav smešne stvari. Tako beremo v zadnji »Straži«, da dajemo spodnještajerski Slovenci veliko več vojakov, ko bi nam po našem številu šlo: zgornještajerski krofači so za vojaško službo nesposobni, zato se mora Slovence močneje pritegniti. To bo res — ali, ljuba »Straža«, povej nam, kako se bo dala ta krivica odpraviti z obstrukciio v štajerskem deželnem zboru? Klerikalni poslanci so zagonetni ljudje: na Dunaju jim ni nikoli dovolj vojakov, topov in bolnih ladij, v parlamentu in v delegacijah dovoljujejo stomilijon-ske vojne kredite, v štajerskem de-
želnem zboru, ki nima z vojaškimi stvarmi nič opraviti, pa obstruirajo zaradi prevelikega števila slovenskih vojakov! Dr. Benkovič, kaj je to, ali večja oslarija, ali večja hinavščina, če akademično izobražen človek take kozle strelja v »najuglednejšem« spodnještajerskem listu?
Deželni šolski svet je imel dne 8. januarja sejo, v kateri je definitivno nastavil sledeče učitelje in učiteljice: Nežo Pire v Ksaveriju, Emo L i 1 e k v Gotovljah, Franca B r g -1 j z a pri Sv. Jederti nad Laškim, Maksa W u d I e r j a na okoliški šoli v Laškem trgu, Martina Stan-t e j a za okr. pomožnega učitelja v Celju, Frančiško Bizjak na Zg. Ponikvi, Adelo W a n t u r v Šmarju pri Knittelfeldu in Ludvika S a b u -kosehega v Pobrežu pri Mariboru.
Iz Slovenjgradca. Notarju dr. Winkierju se je po dolgem trudu in delu posrečilo v naši okolici najti del starega rimskega mesta Collatio. Doslej je z izkopavanjem odkril velik tempelj z vežo, tržišče, več hiš, smer ulice in mestno pokopališče z več lepimi mavzoleji. Izkopavanje misli notar VVinkler v večjem obsegu nadaljevati.
Iz Središča. C. M. podružnica priredi v nedeljo, dne 16. februarja ob pol 7. uri zvečer v ljudski šoli javno predavanje: »Dežela in ljudje v Srbiji in Bolgariji.« Predavanje bo spremljalo 110 lepih skioptičnih slik.
Konjice. Gosp. Albert K r o p e j ie imenovan za oficijanta pri c. kr. okr. glavarstvu.
Sv. Pavel pri Preboldu. C. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu je g. Norbert Z a n i e r j u , povodom 40-ietnega neumornega delovanja kot poštar, podelilo 10. svečana 1913 »častno kolajno« (medaljo). Istočasno slavi tudi poštni urad Sv. Pavel 401etnico svojega obstanka.
Drobne novice. V k o n k u r z je prišel trgovec Ernest Gestalter v Ljubnem na Zg. Štajerskem. — Iz Celja. Deželno orožniško poveljstvo je izročilo na predlog okr. orož. vodstva pismeno pohvalo postajnemu vodji Ivanu Kocbeku in orožnikoma Martinu Grubiču ter Jožefu Severu zaradi odločnega nastopa pri nekem tovarniškem požaru, orožniku Francu Kodeli in Jakobu Gorjupu pa pismeno pohvalo zaradi tega, ker sta prišla perutninskim tatovom v Savinski dolini na sled. — I z C e -1 j a. V hotelu rDeutsches Haus« se je naselil te dni neki tujec, ki se je izdal za inženirja Jožefa pl. Libskega. Med drugim je tudi obiskal gostilno liubertus na Ljubljanski cesti, si tam dobro ogledal lokal in ukradel ponoči iz kredenčne omare 800 K. Drugo jutro je iz hotela »Deutsches Natis« brez sledu zginil. — Iz Celja. V ponedeljek popoldne se je vsled neprevidnosti nekega delavca vnelo seno v Jarmerjevem skednju na Graški cesti. Ogenj pa ni napravil mnogo škode, ker so ga hitro pogasili. — Iz Maribora. V ponedeljek ponoči je vlomil neznani uzmo-vič v odvetniško pisarno dr. Julija Feldbacherja, dobil je pa samo za 10 kron kolekov. — Iz Rogatca do-ročajo, da je hotel sodni sluga Curin izvršiti pri posestniku Klemnu eksekucijo. Pri tem pa mu je slabo šlo: komaj je ušel Klemnovi palici. Da pa je eksekutor velik gospod, o tem bo imel Klemen priliko razmišljati pred okrožnim sodiščem v Celju. — IzHočpri Mariboru. Ta je umrl bivši konjiški lekarnar Flei-scher, star S4 let. Bil je rodom Nemec iz Češkega. — Iz Ormoža. Stekel pes je obgrizel tu dve osebi (med njima svojo gospodinjo, gospo Rakuševo): morali ste iti v Pasteur-jev zavod na Dunaj. Postrelili so vse pse, ki so prišli s steklino v dotiko in razglasih* nad mestom in vsemi bližnjimi občinami strog kontamac.
Hopoobo.
Nemški pretepači. Iz Griffenber* ka poročajo, da se je vršil pred neko gostilno v tamošnji okolici strašen pretep med nemškimi fanti. Sprli so se med sabo pred gostilno in med prepirajoče se sta prišla nenadoma po celi okolici znana pretepača Eger in Kriemeier, ki sta napadla fante z odprtim nožem. Ranila sta več fantov. Eden ima popolnoma preparan trebuh, tako, da so mu izstopila čre-va, drugi ima skoro do srca prebode-na prsa, več drugih pa je več ali manj težko ranjenih.
Železniška nesreča. Iz Zgornjega Dravograda poročajo, da se je pri osebnem vlaku zlomila os pri nekem vozu in je vlak skočil s tira. En voz je popolnoma razbit. Poškodovan ni nihče.
Iz življenja pijanca. Snoči je prišel vesel in zidane volje neki neznanec čedno oblečen srednje star mož na Novi trg v Celovcu. Ustavil se je pred spomenikom in se začel slačiti. Ko je bil v sami srajci je hotel skočiti v bazen. V zadnjem trenutku ga je ustavil stražnik in ga odpeljal na stražnico, kjer so dognali, da je mož tako pijan, da sploh ne ve kaj dela.
86 štev
SLOVENSKI  NA KO-i.
Stran 3.
Primorsko.
Iz sodne službe. Kancelist Martin V i h e r v Bovcu je imenovan za kancelijskega oiicijala ad personam.
Tržaški občinski svet se je bavil v zadnji seji še vedno s specijalno debato o proračunu. Sprejeti so bili razni predlogi internega pomena z malimi izpremembami. Obenem so črtali, kakor že na drugem mestu poročamo, na predlog finančnega odseka 20.000 K za garancijski fond za »Jadransko razstavo na Dunaju«.
Jadranska razstava in Trst. Občinski svet je črtal včeraj v proračunu postavko 20.000 K, ki je bila določena za subvencijo za »Jadransko razstavo .. Ta čin presojajo listi različno, po večini se pa obsoja. Jadranska razstava ima namen, da vzbudi v notranjih deželah zanimanje za pomorje in ravno to je velikega pomena za Trst, ki s tem onemogoči oficijalni zastop mesta na razstavi. Gotovo je, da je tržaško mestno gospodarstvo zavoženo in da so gospodje v silnih škripcih in črtajo ponovno vedno izdatke v proračunu. Toda ti gospodje bi morali premisliti, da bi morda Trstu in njega razvoju kot pomorskemu mestu več koristilo, če bi bilo mesto oficijalno zastopano na razstavi, kakor pa če gredo žulji in davki vseh občanov v razne roine laške fonde, kakor »Lega NationaJe«, »Universita del popoln« i. dr. To postopanje obsojajo celo nekateri treznejši Italijani.
Poneverbe pri stavbi. V Trstu popravljajo hišo zasebnega uradniškega društva. Neki stavbni uradnik opazil, da je proračun glede materijala za veliko prekoračen. Preiskali je dognala, da sta 301etni polir Rinaldi in brodar Nikolaj Tramaro .oljufala podjetje za več kot 5000 k roti.
Blazni očetoraorilec.   Pred pri-
1 ližno 3 meseci se je vrnil iz ulaznice ."letni posestnikov sin Franc Maniri. '1 rpel je na blazni domišljiji, da za preganjajo. V blaznici je bil poldrugo leto. Po trimesečnem bivanju na svojem domu v Dinjanu, kjer sc k izkazal za popolnoma normalnega, . je hotel fant oženiti. Oče in mati pa sta mu to silno branila in prišlo je \ - led tega večkrat do hudih prep'.-f >v.   Predvčerajšnjim sta se zaradila sprla na polju oče in sin. Med ""epirem nenadoma sin zdivja, pograbi motiko in udari starega očeta vso silo po glavi. Po zločinu je teci sin v Dinjan in se javil oblastim. V'o so prišli na njivo, so našli starca zadnjih zdihljajih. Novo jahalnico napravijo v Go-i :i. Jahalnica bo prirejena za gospo-■ in za dame.
Požar   na hriba Sv. Valentina. Neznani storilci so zanetili na hribu 1Iade nasade dreves. Vsled močne >rie se ogenj silno hitro širi. Kljub neumornemu   gašenju   bo napravil K en i ogromno Škodo.
Poskusen vlom. Neznani vlomil-so poskusili okrasti železno bla-.rno v pisarni parobrodne tvrdke ratov Banac v Dubrovniku. Prevr-i!i so eno steno, toda naprej niso šli. ker so bili ali prepodeni ali pa ~> imeli preslabo orodje.
Puljska afera   pred roviniskim liscem. Včeraj se je zaključilo zase van je obtožencev in   so začeli pslišavati priče. Soproga obtoženca lalante ni hotela priti   k razpravi, -i podžupan dr. Glezer pa   se je pravici! z boleznijo. Prebrali so nje-i pismeno izpoved, ki ne vsebu-nič bistvenega. Bivši občinski bla-Mjnik Major izjavi, da ni opazil, da -o računi potvorieni, njemu sploh ni tojala kontrola računov.   To je ' la naloga računskega oddelka. Ko ie on stopil v pokoj se ni izvršila ofi-jiielna predaja blagajne, ker   se je si'a par dni pred njegovim izstopni skontracija.   Priča izjavi, da je bil Oalante sicer zelo len, toda on mu je kljub temu zaupal.
Dnevne vesti.
-f Pameten predlog.  V držav-zboru namerava poslanec profe-dr. Redlich predlagati, naj se v /i s saniranjem   deželnih financ Dostavnim potom zagotovi državna Kontrola deželnih uprav. To kontro-naj bi izvrševale   posebne kon-l komisije. Svoj čas se je vlada zelo zavzemala za to misel, če se bo ?a tudi zdaj, je dvomljivo. Misel pa ' dobra in zelo potrebno bi bilo, da zagotovi taka kontrola, le žal, da ni dosti upanja, da bi Redlich zma-•ful, kajti dež. odborom ugaja ravno o najbolje, da lahko brez kontrole z denarjem delajo, kar hočejo. Kranjske   občinske volitve vred upravnim sodiščem. Pri občinskih volitvah v Tržiču  dne   11. novembra 1911 sta bila izvoljena v občinski odbor tudi Fran   V i d i c in Fran D e č m a n . deželna vlada pa ie njiju izvolitev razveljavila, češ. da sta dninarja, da nimata samostojnega dohodka in se jima lahko vsak čas odpove služba, kot dninarja nimata Dravice biti izvoljena. Proti tej od-
ločbi deželne vlade je bila vložena pritožba na upravno sodišče. V pritožbi je rečeno, da je Vidic že 20 let v enem in istem podjetju uslužben m da ima Dečman že 21 let istega S°spodarja, sicer pa s službeno pogodbo dogovorjeno enoletno odpoved. Plačo sicer dobivata vsak teden izplačano, a smatrati ju je za obrtne pomožne delavce, ne za dninarje, kot obrtna pomožna delavca pa imata pravico, biti izvoljena. Upravno sodišče je pritožbo odbilo, češ, da sta Vidic in Dečman dninarja in po kranjskem občinskem volilnem redu ne moreta biti izvoljena. — Ravno tako je bila odbita pritožba Emila Gmeinerja in tovarišev v Radečah proti izvolitvi Jakoba Rižmarja v občinski odbor radeški. Pritožba se je naslanjala na to, da Rižmar kot načelnik trškega gospodarskega odbora ne predloži računov in torej po postavi ne more biti izvoljen v občinski odbor. Deželna vlada pa se je postavila na stališče, da izgubi pravico biti izvoljen le tisti, ki oskrbuje občmsko premoženje, a ne predloži računov, ne pa oskrbnik krajnega premoženja kake podobčine in upravno sodišče je temu pritrdilo.
+ Nemško - albanske intrige. Proti Srbom in Bolgarom so nem-ško-arnavtski šmoki postrelili že skoraj vse svoje patrone, samo ena patrona jim je še ostala, ta namreč, da slikajo Srbe in Bolgare kot barbare, ki so kar en gros klali uboge Turke in Albance, samo da jih čim največ spravijo s sveta. Že v prvem delu balkanske vojne so sramežljivo semtertja utihotapili v liste kako vest o srbskih, bolgarskih in grških grozovitostih, toda s temi vestmi niso imeli sreče, ker so jim takej sledili dokazi, da so popolnoma iz trte izvite. Sedaj mislijo nemško-arnavt-ski šmoki, da je čas ugodnejši, zato so spravili v liste takšne debele, da človeku kar lasje vstajajo. Prosim, samo poslušajte, toda naj vam groza ne pretresa mozga in kosti! »Križa niso vsadili na Jutrovem, marveč vsadiii so ga v mrtva telesa 150.000 poklanih mož, žena in o;rok, ki so postali žrtve vražje nečlovečnosti in peklenske pohotnosti častnikov in vojakov kralja Petra srbskega in kralja Ferdinanda bolgarskega. Oni pač hočejo vse domače prebivalstvo iztrebiti, da dobe svoboden prostor za srbsko in bolgarsko naseljevanje. Po najnižji cenitvi je bilo namenoma poklanih in umorjenih nad 160.000. najbrže pa nad 200.000 Turkov in Albancev.« Tn na drugem mestu spet pišeio: >-Srbi so obljubili Albancem nardoti, ako izroče orožje. Nič zlega čuteče orebivalstvo se je vdalo, čim pa ie bilo brez orožja, so ga Srbi poklali, a ne samo moške, marveč tudi brezmočne   ženske in otroke.«
V istem članku čitamo še o teh grozovitostih: -Bolgari so pomorili polovico mohamedanskega prebivalstva v solunskem vilajetu — 55.000 mož. Isto so zagrešili tudi v vilaietih Strumnica, Osmanje in Seres. Okrog 5000 žensk, ki so iskale zavetišča v mošeiah v Seresu, je bilo na povelje bolgarskega generala Sa^rfansk^a na živem telesu sežganih. Na stotine teh žrtev je še sednj videti pod razvalinami mošej v Tetovu in Viterni.
V Stundži je trajal pokolj živečih bitij 20 dni.« O vseh teh grozovitostih piše na uvodnem mestu »Mar-burger Zeitung« in končuje svoia izvajania z vzklikom: »To so jugoslovanski človeški mesarji, to so oni balkanski kristiani. o katerih ne moremo reči, da imajo živinski značaj, ker bi to bilo nezaslužena žalitev zveri.« — Ni nam pač treba nagla-šati. da so vse te »grozovitosti«, ki so jih baie zakrivili voiuioči balkanski narodi na ubogih Turkih in A1-bancih, docela iz trte izvite in z gotovim namenom zlobno zlaga.ie, saj so sami turški listi pisali — opozarjamo tu samo na carigradski list »Ikdam«, ki smo ga svoieeasno citirali — da postopajo zlasti Srbi z mo-hamedanskim prebivalstvom tako blago in milo, da turška javnost nima povoda, da bi se pritoževala proti njim. Takisto je več kakor gotovo, da niti Bolgari, niti Srbi, niti Grki niso niti lasu skrivili nobeni turški ali albanski ženski, kamoli da bi iih klali kar na debelo. Da pa so balkanske voiske, odnosno Srbi postopali po vojnem pravu proti Albancem, ki so jih napadali potem, ko so se navidezno vdali, iz zasede, je popolnoma v redu. Omenjamo samo slučaj v Ferisoviću. Tu so nad mestom razobesili belo zastavo in posebno albansko odposlanstvo je prišlo srbskega poveljnika obvestit, da se mesto vda. Srbi so Albancem verjeli ter se nič zlega sluteč napotili v mesto. Tu pa so iz vseh hiš jeli zahrbtno streljati na nie. Da so potem Srbi postopali proti tem verolom-nim Arnavtom v smislu volnega nrava, je pač jasno. Ni nam pač treba omeniati; da so bose tudi vesH o bolgarskih grozovitostih v Solunu. Seresu itd. Smok na primer piše: »Okrog 5000 žensk, ki so iskale zavetišča v mošeiah v Seresu, je bilo na povelje bolgarskega generala Sandanskega  sežganih.  Na stotine
teh mrtvih trupel je še sedaj videti pod razvalinami mošej — v Tetovu ,« Torej v Seresu, vzhodno od Soluna, v Traklji je Sandanski dal sežgati 5000 žensk, a mrtva trupla teh žensk je videti v Tetovu, sever-nozahodno od Soluna, v Stari Srbiji! Nemško-arnavtskemu šmoku je torej malo izpodrsnilo, zato se debele njegove laži lahko kar otipljejo! Vprašamo, ali bi ne bili Jugoslovani upravičeni kopje obrniti^ in reči: »To so nemško-arnavtski človeški mesarji, to so oni nemški kristjani, o katerih ne moremo reči, da bi imeli živinski značaj, ker bi to bila nezaslužena žalitev — zveri«!?
-f Poljane! Danes vsi na občni zbor Naprednega pol. in gospodarskega društva za I. Poljanski okraj, ki se vrši ob pol 8. zvečer v gostilniških prostorih g. Volkarja na Poljanski cesti št, 9.
+ Občni zbor Gospodarskega naprednega društv? za šentjakobski okraj bo v nedeljo, 16. februarja ob pol 4. popoldne pri Rastoharju na Karlovški cesti. Vabijo se nanj vsi člani, pa tudi drugi naprednjaki, da se prepričajo o delovanju tega društva.
— Odbor »Rdečega križa balkanskih držav« ima danes v četrtek ob 6. zvečer sejo v mestni posvetovalnici na magistratu. Prosimo zlasti predsedstvo, da se te seje zanesljivo udeleži.
— Velika goljufija nri klerikalni »Zadružni zvezi«. Defravdant Po-lajnko je služboval pred par leti v Logatcu; bil je tam tako vnet klerikalec, da je dobil vstop tudi v boljše klerikalne hiše in sicer se je zanimal za take hiše, v katerih so imeli za možitev godna dekleta. V taki klerikalni hiši je imel hrano brezplačno in tudi večjo vsoto denarja je izpum-pal z obljubo, da bo hčerko poročil. Seveda je prevaril hčere in mamice in storil t'tdi razne goljufije. Ko ie bil že pri »Zadružni zvezi« v službi, je na posebno karakterističen način pokazal svoj značaj. Nekdo je bil tožen na priznanje očetovstva; Polainko se mu je ponudil, da bo pod prisego izpovedal, da je tudi on v kritičnem času občeval s tožiteluco, če mu toženec plača za to — 100 K. Je-li res občeval s tožiteljico ali ni, to se seve ne da dognati — resnica pa je, da je Polainko za 100 K pod prisego potrdil, da je s tožiteljico občeval. Potem pa se je peljal na Gorenisko in ie z mirno vestjo zapravil tistih 100 kron — »Zadružna zveza« mu je pa za to dnla tri dni dopusta.
— Fantovski oles. ki so ga priredili šentjakobski fantje v prid knjižnici gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okrni, je dal čistega dobička ?31 K 42 v. To vsoto so prireditelji izročili omenjeni knnz-nici. Požrtvovalnim navdušenim posneševateljem Hudske izobrazbe najlepša zahvala! Sentiakobski okraj ie ponosen na tako mladino.
— Dalje s'užeči podčastniki ljubljanske garniziie prirede v soboto, dne 15. t. m. v veliki dvorani hotela »Union« družinski večer z različnimi zabavami. Pri tem večeru svirala bode godba c. in kr. pešpolka št. 71. Začetek ob pol 9, zvečer. Vsi prija-telii drlie slutečih podčastnikov se k temu družinskemu večeru vljudno vabiio. Letošnji podčastniški plesni venček odpade.
Pozor! Pred nekaj meseci inse-rirala ie v nekem ljubljanskem dnevniku firma. Societe Internationale de Commerce & d' Tndustrie, Internationale Handels 6c Industrie - Gesell-schaft, Pariš rue Lourmel. da posreduje pri iznajdbah, patentih. Ko jim je pa nekdo vposlal skice neke iznajdbe ali ideje odgovorili so takoj, da ie iznaidba jako dobra, da pa naj pošlje 200 K enkrat za vselej za stroške in preskrbeli mu bodo patent. Dotičnik pisal je pa prijatelju v Pariz, ki je poiskal v nekem obskur-nem predmestni dotično ulico v neki slaboglasni hiši. To so navadni sleparji, čeravno navajajo na svojih tiskovinah v 25. mestih zastopstva ali podružnice. Gre se jim le za to od lahkovernih ljudi izvabiti denar. Torej pozor!
Umrl je v Kostanjevici vpokoje-ni nadporočnik in posestnik, bivši mnogoletni župan gosp. Ot. Sever v starosti 67 let.
Železnica Karlovec - kranjska meja. Zgradba te železniške proge napreduje prav lepo. Do sedaj je zgrajenih 30 km te železnice. Stroški te železniške zdragbe znašajo 7 milijonov 17.000 kron.
Iz vavtovške Straže. V žganjar-til Ivana Rakošeta in njegovih drugih so prekuhali iz Vavte vasi (na desnem bregu Krke) in Straže (gore in vasi ob levem bregu Krke) nekaj novega: vavtovaško Stražo. Proslavili sa to v »Dolenjskih Nqvicah«.To veselje bi jim že odpustili. Ampak protestirati moramo proti temu, ua Rakoše, Kulovec, Štufar, Žloear in drugi taki svetniki dopis v »Slovenskem Narodu« z dne 30. p. m. »Za 1000 K se že iznlača« na tak malo pošteni način podtikuiejo nekemu gospodu iz Vavte vasi, glede katereea lahko izjavljamo, da z dotičnim do-
pisom nima prav nič opraviti in da gospod Vencel Kalan, profesorski kandidat, sploh nima nobene zveze z našim listom.
Nevarni pretepač iz Arder na Raki. Martin Žabkar, krojač na Ar-drem, občina Raka, je znan kot nevaren pretepač. Vse opetovane kazni ga niso izpametovale. Za zadnji poboj je dobil v Novem mestu 7 mesecev ječe. Zdaj je avanziral na 1 leto. In sicer ga državno pravdništvo obtožuje sledečih slučajev. V nedeljo 15. septembra je na Raki vrgel Jožefa Grabnerja ob tla in ko je ta vstal, mu je zagnal kamen v nogo ter ga močno poškodoval. Ko je Grabnar šel s svojim prijateljem Nečimrom proti domu, ju je Žabkar pri nekem hramu, kjer so mu dali piti, čakal. Komaj sta oba odšla naprej, je Žabkar s svojim tovarišem Bajcom mahal za njima. Oba sta ju obsula s kamenjem ter ju preganjala notri do doma. — Ob priliki sejma na Raki, meseca novembra, je Četvorica vprizo-rila večji pretep, pri katerem je Žabkar zopet napadel Grabnerja in Ne-Čimra. Grabnarja je z nožem sunil v trebuh, slučajno nož ni prišel globoko v trebušino. Pri tej priliki jih je Žabkar tudi sam dobil po grbi. Pri tem tepežu mu je zopet pomagal Bajec z debelo planko v roki. Nedeljo po tem dogodku je Žabkar popival v neki gostilni zopet na Raki. Tja je prišel njegov znanec Lisec, s katerim sta se pričela pričkati radi nekega dekleta, o katerem je eden trdil, da je šla v Ameriko, drugi zopet, da ni res Šla. Na to sta predlagala stavo. A še predno sta stavo ugotovila, je Žabkar brez povoda prijel Lisca ter ga vznak vrgel na tla. Lisec se je pobral in odšel. Zvečer sta se še enkrat se-šla v drugi gostilni, kjer je Lisec Žabkarju še plačal za vino. Čez dva dni pa je Lisec začutil hude bolečine v ključnici; moral je iti v bolnico.kjer so konstatirali prelom ključnice. Zdaj Še le se je spomnil, da mu je to poškodbo prizadejal Žabkar, ko ga je vrgel vznak na tla. Žabkar, ki se nahaja v ječi pri okrožnem sodišču v Novem mestu, kjer ima od zadnje kazni odsedeti še 5 mesecev, se zagovarja tako, kakor da bi bil on čisto nedolžen. Značilno je, kar je eden fantov kot priča izpovedal, namreč, da so v vaseh okoli Rake taki ljudje, da človeka ko gre čez vas, napadejo tudi ženske s poleni, ki :ih drže v naročju. Ker so večinoma vse priče potrdile kar obtožnica trdi, je bil Žabkar kljub svojemu izbornemu zagovoru krivim spoznan in obsojen na 1 leto težke ječe. Žabkar s tem ni zadovoljen, vložil je takoj ničnostno pritožbo zoper krivdo in kazen.
Občinski odbor idrijski je imel v torek zvečer svojo prvo sejo v tekočem letu. Po imenovanju verifika-torjev zapisnika in prečitanju okrožnic deželnega odbora se je takoj vzel v razpravo dnevni red. V občinsko zvezo mesta Idrije se sprejme 12 prosilcev, trije proti predlogu občinskega starešinstva. Odobri se računski zaključek mestne hranilnice za leto 1912. Radi nameravane premestitve idrijske realke v Ljubljano se sprejme sledeča resolucija: »Ker se trdovratno vzdržuje govorica, da se hoČ3 idrijsko realko premestiti v Ljubljano, Idriji pa dati v nadomestilo neke vrste obrtno šolo, smatra občinski zastop kot poklicani Čuvar koristi mesta in njega prebivalcev, da tej nameri in takemu poizkusu nasproti vlaga svoj najodločnejši protest. Mesto Idrija je za sinove svojih rudarjev in meščanov z ogromnimi žrtvami ustanovila in vzdrževala realko, zato smatra premestitev tega učnega I zavoda iz Idrije \ Ljubljano za ne- | opravičljivo prikrajšanje svojih pridobljenih moralnih in materijalnih koristi.« Izvolilo se je odbornika Al. Pegana in L. Trohav odsek, ki ima v zvezi z županom in deželnim poslancem G a n g 1 o m storiti vse potrebne korake, da se namera deželne vlade, odvzeti idrijskemu mestu srednjo šolo, prepreči. Pri ponovnem sklepanju o vzdrževanju cest v mestu po naročilu deželnega odbora vsled pritožbe c. kr. rudniškega ravnateljstva v Idriji, se sklene soglasno, da se od izpodbijane postavke po 10.000 K odšteje le znesek po 1400 kron. Med slučajnostmi omenja župan, da ima občina plačati nad 300 K pravdnih stroškov na tožbo J. Pe-triča v zahvalo, da mu je občina odpustila 1200 K. Klerikalni odbornik Jakob Kavčič interpelira župana radi pobiranja užitninske doklade. To interpelacijo pa bi bil moral interpe-lant nasloviti na deželni odbor, ki pobiranje doklade dovoljuje, a doslej še ni rešil tozadevne, pravočasno vložene prošnje županstva. Podpornemu društvu za realce se dovoli prememba pravil v tem zmislu, da občina v slučaju društvenega razpusta prevzame premoženje v upravo. Javni seji je sledila tajna, v kateri so se rešile nekatere prošnje za koncesije in osebne zadeve.
Ameriške vesti. Slaboumni pismonoša ustrelil med vožnjo svojega spremljevalca. Bale oba Slovenca.
Iz Mihvankee poročajo: Ko se je 24. januarja peljal slaboumni pismonoša Aleš Shutte (Šutej) v spremstvu stražnika Josipa Budeta proti postaji V/est Allis, je ustrelil s samokresom svojega spremljevalca v vlaku, pozneje si je pa še sam pognal kroglo v glavo. Oba sta bila na mestu mrtva. Bude je spremljal Shutte-ja v neki asnatorij. Bude zapušča ženo s 7 otroci. Najbrže sta oba Ko-čevca. — Umrli rojaki. V Cle-velandski mestni bolnišnici je umrl rojak Vincenc Udovič, star 30 let. Doma je bil iz krškega okraja. V Clevelandu je umrl tudi Josip Jerič, ki je bil rojen v Logatcu. V Novem Jorku pa je umrl Ivan Ozbold vulgo Nackov, doma iz Bresta pri Rakeku.
Kranjski ponesrečenci pri katastrofi »Titanica«. Kakor znano, so utonili povodom potopa parnika »Titanica« tudi trije Kranjci in sicer Jakob P a s i ć iz Štrekljevca v čr-nomeljskem okraju, Ivan V c v k iz Jesenic na Gorenjskem in Ivan M e r-k u n iz Kranja. »Mansion House Co-niitee« v Londonu je nakazal sedal avstrijskemu generalnemu konzulatu v Londonu odškodnino sorodnikom ponesrečencev in sicer za Ivana Pa-siča 50 funtov sterlingov, to je 1201 krono, za Merkuna 130 funtov sterlingov, to je 312? kron in za Vovka tudi 50 funtov sterlingov ali 1201 K. Imenovane zneske bodo prizadeti sorodniki v kratkem dobili.
Kinematograf »Ideal«. Samo danes se še nudi slav. občinstvu prilika, ogledati si velezanimiv film Napoleonov pohod na Rusko leta 1812. ki pravkar vzbuja največje zanimanje po vseh evropskih kinematografih. — Jutri »Specialni večer« z izbranim sporedom.
V mestni klavnici se je zaklalo od 26. januarja do 2. februarja 61 volov, 3 biki, 11 krav, 339 prašičev, 103 telet, 35 koštrunov in 40 kozli-čev. Vpeljali pa so 555 kg mesa, 38 zaklanih telet, 2 zaklana koštruna in 8 zaklanih kozličev.
Pogreša se od ponedeljka zvečer Mikuscheva prodajalka Adela Košmelj, rojena Dominik, 1870 leta v Železnikih in tja pristojna. Pogre-šanka je bila pri odhodu črno oblečena, brez pokrivala, je imela rjavo žensko pelerino s kapuco, črne Čevlje na zadrgo z visokimi petami; je rjavih las, modričastih oči. na desni roki pa ima dva poročna prstana s črkama »L. K.« in »A. D.«. Pogrešanka je zadnji čas postala zelo melanholična in so se ji videli vsi znaki omračenja uma. Neki svoji prijateljici je pisala pismo, iz katerega se da sklepati, da je končala v zmedenosti svoje življenje v vodi. Sumi se, da je šla v Gru-barjev prekop. Komur bi bilo o ne-srečnici kaj znanega, naj nemudoma sporoči mestni policiji ljubljanski.
V Ameriko sta se hotela danes odpeljati Ivo Brdar, rojen leta 1894. v Kaštu pri Jaški, in Ivo Strahinič iz Strajniča pri Jaški ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Nakano jima je pa na južnem kolodvoru preprečil nadstražnik Večerin s tem, da ju je aretoval. Poleg teh dveh je bil aretovan tudi Marko Abradovič iz Kaste pri Jaški, ker je na sumu, da je prva dva hotel odpeljati čez »lužo« za dobro provizijo. Strahinič je imel ponarejen potni list. Oddali so jih pristojni oblasti.
Dva pregreška mesto enega ie včeraj dopoldne napravila posestni-kova hči iz Sostrega, Antonija Tr-škanova. Navedenka je namreč prinesla na trg prodajat bolno kokoš in ko so ji jo tržni organi odvzeli in povprašali za ime, je rekla, da je Frančiška Goršičeva, služkinja iz Češnji-ce, kar se je pa potem izkazalo za neresnično. Zadeva pride pred pristojno sodišče.
Žepna tatvina v vlaku. Ko se je včeraj popoldne z dolenjskim vlakom domov peljala posestnica Ana Gač-nikova iz Ceste pri Dobrem polju, ji je bila med postajamo Zeleni hrib in Laverco iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imela okoli 12 kron denarja.
Za cvrtje. Zadnjič je bilo na Fi-govčem dvorišču na Dunajski cesti kupčevalcu z jajci Matiji Čižmarju ukradenih 270 jajc. Policija je tatove izsledila in našla pri njih še 49 ukradenih jajc. Prijatelji cvrtja so ostalo škodo povrnili.
Zasačenih je bilo zadnje dni na južnem kolodvoru več žensk in otrok, ki so kradli premog. Vsi so deloma iz Most in Vodmata in iz Zelene jame.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Hrvatov, 15 Slovencev in 20 Macedoncev, nazaj je prišlo pa 35 Hrvatov. Na Dolenjsko se je odpeljalo 17 domačih delavcev, na Ogrsko je šlo 25 slovenskih šumarjev, z Dunaja je prišlo pa 30 Kočevarjev.
Našel je ključavničar Anton Novak vrečico s šolskimi potrebščinami.
Brad li inate! k lite m n Oi ie Ml.
Bolgarska zahvala »Rdečemu križu balkanskih drža«".
Predsednik »Rdečega križa balkanskih držav«, gosp. župan dr Ivan Tavčar, je prejel to-le pismo:
Sofija, 8. februarja 1913.
Blgarsko družestvo »Červen Krst«.
Št. 978.
Gospodu
predsedniku   slavnega   odbora za »Rdeči križ« balkanskih držav
v
Ljubljani.
Uprava bolgarskega društva »Cerven Krst« si usoja obvestiti Vas, velespoštovani gospoa, da je že meseca januvarja prejela potom »Ljubljanske kreditne banke« 7000 kron, ki jih je poslal Vaš odbor. Za sprejeto vsoto smo svoje-easno že izdali potrebno pobotnico.
Obenem smatra upravni svet društva za svojo dolžnost, da Izreka Vam, slavnemu odboru \n vsem plemenitim darovateljem v svojem In v imenu ranjenih bori-teljev svojo prisrčno zahvalo za dragoceno pomoč, ki jo društvo dobiva iz bratske Slovenije.
Z bratskim pozdravom G. Molov s. r., podpredsednik.
Velika železniška nesreča med Sava in Zagorjem.
Včeraj zvečer ob pol S. se je dogodila ne daleč od postaje Sava ob južni železnici, kjer se izliva potok Pasjek v Savo, velika železniška nesreča. Poštni vlak št. 76, ki odpelje iz Ljubljane ob 6. uri 35 minut, je na tem mestu zadel ob veliko skalo, ki se je odtrgala s hriba ter padla na tir. Strojevodja Josip K a š je imel Še toliko prisotnosti duha, da je začel ob pravem času vlak zavi ati, s čemur ie preprečil velikansko nesrečo, ker bi bil sicer nedvomno vse poštni vlak razbit. Ko je navzlic temu lokomotiva zadela ob skalo, je lokomotiva skočila z enega tira na drugi tir in siced v tovorni vlak, ki je ravno v tem času vozil mimo. K sreči je zadela lokomotiva v voz, ki je bil med dvema vozovoma, na katerih sta sedela sprevodnika. Le temu slučaju se je zahvaliti, da sta ostala ta dva sprevodnika pri življenju. Lokomotiva poštnega vlaka je pretrgala tovorni vlak, ki ie vozil premog iz Zagorja v Ljubljano. Šest vozov tovornega vlaka se je po strmem bregu prevrnilo proti Savi, dočim ie ostalo kakih 11 vozov prevrnjenih na železniškem tiru. Lokomotiva in službeni voz poštnega vlaka sta bila sko-popolnoma razbita. Strojevodja poštnega vlaka, Jožef Kaš, je ostal na stroju do zadnjega trenotka. Kosci razbite lokomotive so ga nevarno ranili na glavi, mu strgali čreva ter ga nevarno pritisnili na prsih. Kurjač Š i b r e t se je samo s tem rešil, da se je na odvodni cevi za vodo dvignil kvišku. Pasažirji poštnega vlaka niso drugega čutili kot mal sunek, ko se je lokomotiva zadela ob skalo. Sprva niso vedeli, kaj se je zgodilo. Še le, ko so stopili iz vlaka, so spoznali, v kako nevarni situaciji so bili.
Učinek je bil grozen. Pragi so bili sto metrov v dalavi prelomljeni kakor vžigalice. Čez dvajset osij leži na tiru zvitih kakor žica. Razbiti vozovi leže deloma na tiru, deloma na bregu Save.
Iz Ljubljane, iz Zidanega mosta in celo iz Maribora so prišli rešilni vlaki. Rešilno akcijo so celo noč vodili nadzornika inž. R i e d 1, inženir Šega, komisar inž. Jurmann, prometna kontrolorja Malovrh in S aj o v i c ter predstojnik vzdrževalnega železniškega urada K o m 1 o s -s y iz Zidanega mosta. Kot zdravnika pa sta pomagala dr. G e i g e r in dr. P r e m r o u.
Okoli pol 11. se je pripeljal dunajski brzovlak št. 3, v katerem se je vozil tudi nadvojvoda Karel Štefan. Ker je bil železniški tir zaprt so morali potniki prestopiti. Tudi nadvojvoda Karel je moral iz svojega salonskega voza prestopiti v spalni voz. Ko je prestopal, je nosil v naročju svojega dve- do triletnega otroka, ki ga ni hotel nikomur izročiti. Stiskal ga je k sebi, da bi ne videl grozne nesreče. Nadvojvoda se je natančno informiral o nesreči. Ko je moral nadvojvoda iti po vodnem jarku, mu je svetil prometni kontrolor Eber-bardt iz Trsta. Temu jc nadvojvoda izjavil, da pooblašča železniške organe, da sporoče časopisom, da je jako zadovoljen s pripravami, ki jih Je železnica odredila za kakor mogoče hitro odstranjenje vsled nesreče nastalih prometnih ovir.
^osebno pa se je zanimal za v r«?«!* junaškega strojevodjo Kaša,
ki je žrtvoval takorakoč svoje življenje, da je rešil poštni vlak. Nadvojvoda je še iz Divače brzojavno vprašal, kako je zdravstveno stanje strojevodje Kaša. Načelništvo južne železnice je takoj vprašalo v deželni bolnici, kjer se je odgovorilo, da je stanje Kaševo* zelo nevarno in da najbrže ne bo okreval. To se je sporočilo tudi nadvojvodi.
Junaštvo strojevodje Kaša se razvidi iz tega, da je smrtnonevarno poškodovan šel, oprt ob dva moža, iz vlaka v rešilni voz in iz tega v sprejemnico bolnice.
Nadvojvoda Karel Štefan je sam priznal, da zasluži mož odlikovanje — vendar pa bi bilo zanj največje dobro če bi ostal hranjen svoji rodbini. Pasažirji poštnega vlaka, ki so se zavedali, kakšne nesreče jih je reši! strojevodja Kaš, so priredili zbirko za to — žrtev svojega poklica.
* •
Reševalno delo je zelo težko. Oba tira sta bila pokrita s prevrnje-nimi vozovi. Na mestu nesreče dela več sto delavcev pod spretnim vodstvom prej imenovanih inženirjev Promet je bil popolnoma ustavljen. Šele ob */a\2. so izpraznili tir Trst-Dunaj. Da so izpraznili tir, so morali prevrnjene vozove poriniti proti Savi. Vendar pa tir ne bo še v par dneh popolnoma popravljen vsled česar bo promet oviran. Pri reševalnem delu se je tudi zgodila nesreča. Ključavničarju Zorcu iz ljubljrnske kurilnice je padla na stopalo leve noge oporna tračnica ter mu jo je zmečkala. Prepeljali so ga ob 11. v Ljubljano ter z rešilnom vozom v bolnico.
Škoda je zelo velika in se danes še ne more popolnoma dognati.
Telefonska in brzojavna naročila.
Vojna na Balkanu.
Skader pred padcem i
Belgrad. 13. februarja. (Izvirno poročilo.) Glasom brzojavke, ki jo je ministrstvo včeraj prejelo s Ceti-nja, so Turki predsnočnlm poskušali napad na Bardanjo!. Borba je trajala vso noč. Črnogorske čete so zmagovito odbile vse napade. Pri tem so jim pomagale srbske čete, ki so z vsporednimi napadi znatno oslabile moč turške armade. Srbske čete so se na 2 kilometra približale Brdici ter osvojile vas. Grmenje topov še vedno traja. Danes se pričakuje, da pade Brdica. Do včeraj so imeli Turki v rokah samo še te-le pozicije: Taraboš, Brdico, skadrsko citadelo In Tepe. Potemtakem je Skader popolnoma cerniran, da je nemogoča vsaka nadaljna obramba. Kapitulacija ie neizogibna!
Belgrad, 13. februarja. (Izvirno poročilo.) Z druge strani javljajo, da se del posadke in pretežna večina prebivalstva v Skadru punta ter zahteva, naj se trdnjava preda, da se s tem izogne bombardiranju mesta. Posadka na Tarabošu je že silno utrujena. Utrdbe so vsled silnega obstreljevanja v zadniih dneh izredno mnogo trpele. Novi novelinik Skadra nima, kakor se zdi, toliko odločnosti in ieklene volje, kakor pokojni Hasan Riza paša.
Dosedanji boji.
Dimotika, 13. februarja. Bolgarsko vrhovno vojno poveljništvo izdaja o dosedanjih bojih sledeči komunike. Poročila iz Carigrada o dozdevni dosedanjh zmagah Turčije nad Bolgari so popolnoma izmišljena. Turška vlada je raztresla te vesti samo, da bi preslepila evropsko javnost. Resnica o dosedanjih operacijah je sledeča: Dne 4. februarja so Bolgari pobili Turke južno od Kavaka in jih pognali nazaj do utrdb pred Galipolijem. Dne 8, februarja je 6 turških divizij napadlo bolgarske čete 5 km severno od Bulaira. Turki so bili tepeni, Bolgari so jih z bajo-netnim naskokom pognali v popolnem neredu nazaj. Turki so imeli silne izgube. Bolgari so do sedaj na bojišču pokopali 6000 Turkov. Vsi turški poskusi izkrcati vojaštvo ob obrežju Marmarskega in Črnega morja so se popolnoma izjalovili. Dne 8. in 9. februrrja so se izkrcale pri Šarkeju tri turške divizije. Bolgari so jih obkolili In z bajonetnim naskokom prisilili, da so se vrnili na ladie. Turki so izgubili več 1000 mož. Po teh uspehih je vsa obal Marmarskega morja popolnoma v rokah Bolgarov. Turške vesti o izkrcanju čet za hrbtom bolgarske armade so popolnoma neresnične. Obleganje Odrlna se nadaljuje z vsemi silami. Krog oblegovalcev se vedno zožuje.
Odrin.
Sofija, 13. februarja. Bolgarska vlada je dovolila, da smejo podaniki evropskih držav zapustiti Odrin.
Sofija, 13. februarja. Obleganje Odrina se nadaljuje z vsemi silami, turški poizkusi dne 10. in 11. t. m. da bi prodrli črto oblegovalcev so MM z velikimi izgubami odbiti. Padlo je več kaicor 1000 Turkov.
Sofija, 13. februarja. Včeraj popoldne so poskusili Turki iz Odrina na južnovzhodni strani izpad. Turki so se približali bolgarskim pozicijam na 100 korakov. Bolgari pa so Turke z velikanskimi izgubami pognali nazaj v trdnjavo.
Pri Čataldži. Pariz, 13. februarja. Akcija En-ver bega je bila baje uspešna. Izkrcal je vojaštvo pri Rodosti, ter s tem prisilil Bolgare, da so se izpred Ča-taldže umaknili ob reko Ergene.
Bolgarski napad na Čataldžo. Carigrad, 13. februarja. Včeraj so Bolgari poskusili prodreti čataldž-ko črto pri jezeru Derkos. Prišlo je do ljutega spopada. Grmenje topov se ej slišalo celo v Pero.
Skader in Prizren. Dunaj, 13. februarja. V diplomatskih krogih, da se pogajanja med Rusijo in Avstrijo glede obmejitve Albanije še nadaljujejo. Avstrija vztraja pri tem, da mora Skader pripasti bodoči Albaniji, popustila pa \t v toliko, da ne nasprotuje več zahtevi, da pripadejo Peč, Djakovica in Prizren Srbiji.
Krali Nikola in Skader. Cetinje, 13. februarja. Kralj Nikola je izjavil pred vso vojsko, da je ni sile na svetu, ki bi ga mo?la spraviti iz enkrat osvojenega Skadra in da raje oogine sam in pusti propasti svojo državo in dinastijo, kakor da bi se umaknil iz Skadra. Kraljeva izjava je napravila na vso vojsko ^/elik vtisk.
Obnovitev mirovnih pogajanj. Carigrad, 13. februarja. Veliki vezir potrjuje vest, da hoče Turčija obnoviti mirovna pogajania. Pogaia-nja se bodo vršila na nodlagi turške note na velesile. Turčija bo nadaljevala vkljub temu vojno. Dosedanji notek vojne kaže. da hoče razviti Turčija vso svojo energijo, poleg tega pa je dolžnost Turč'je, da razvije tudi diplomatično popolno agilnost.
Carigrad, 13. februarja. Porta je poslala na veleposlanike cirkular. v katerem jih poživlja, da naj posredujejo v prilog miru na podlagi turškega odgovora na noto velesil, o katerem so velesile izjavile, da je pripraven, za nadaljevanje pogajanj.
Albanska konferenca. Trst, 13. februarja. Dne 1. marca se vrši v Trstu kongres vseh zastopnikov albanskih kolonij.
»Zopet turške zmage«.
Carigrad, 13. februarja. Pri Janini so Turki osvojili sedlo Savro-kov po tri in pol urnem boju. Turki so grške oddelke popolnoma uničili. Od enega nolka je ostalo samo par mož živih. Tudi pri Silivriji je turška armada pognala v divji beg bolgarsko vojsko.
O srbski narodni skupščini.
Belgrad, 13. februarja. (Izvirno poročilo.) O vprašanju narodne skupščine in o časnikarskih vesteh, da bodo razne skupine nezadovoljnikov in celo deli vojske protestirali proti popustljivosti vlade nasproti zaveznikom, izjavljajo na merodajnem mestu, da je bilo sklicanje narodne skupščine že preje sklenjeno, v zadnjem Času pa se o tem ni razpravljalo. Skupščina se bo sklicala, kadar bo v to potreba. Kar se tiče vesti o protestnih akcijah, so vse netočne, zlasti velja to glede armade. Zavezniki so doslej vselej nastopali sporazumno in tudi v bodočnosti se bodo sporazumevali na pravični prijateljski podlagi, ki bo zadovoljevala vse stranke. Odločujoči krogi se ne boie ugovorov, žele pa potrpljenja do konca vojne in do končanja velikega dela, ki so ga započeli.
Vest o obešenih krščanskih škoilh v Odrlnu.
Belgrad, 13. februarja. (Izvirno poročilo.) »Štampa« je dobila od svojega špecijalnega dopisnika vest, da je neki begunec iz Odrina carigradski patrijarhat pretekli četrtek obvestil, da je poveljnik odrinske posadke Šukri paša ukazal, naj se brez vsakih formalnosti obesijo grški in armenski metropolit ter člana kraj-nega cerkvenega sveta Grk Attina-molios in Armenec Fundilijan, ker so pašo prosili, naj pomaga ljudstvu, ki umira od lakote. Zastopnik patrijarha je zahteval od Porte pojasnilo. Kriza v Turčiji.
Carigrad, 13. februarja. Poleg mornariškega ministra in ministra za cerkveno upravo hoče odstopiti tudi notranji minister, ker se ne strinja z naziranji velikega vezirja glede mirovnega vprašanja.
Ranjeni in bolni srbski vojaki.
Solun, 13. februarja. Parnik »Trifilia« je pripeljal iz Drača mnogo ranjenih in bolnih srbskih vojakov, ki se odpeljejo od tod v domovino.
Nepotrebne žrtve.
Belgrad, 13. februarja. (Izvirno noročilo.) Včeralšna »Samouprava«,
^ovoreč *»<>?i *r*«lovT*ni »Nepotrebne žrtvc<- v *   " ^-ojne, nagla-
sa, da so popolnoma brezkoristni poslednji napori Turčije, a imeli bodo to posledico, da bodo zavezniki za nadaljevanje vojne zahtevali na-daljno odškodnino, katere jim ne bo mogel nihče odreči. Nova vojna lahko v današnjih razmerah v Evropi povzroči težke komplikacije, katere bodo na koncu najbolj zadele Turčijo samo, ki je položila na kocko obstanek svoje drŽave.
Grški poslanik o balkanski zvezi.
Belgrad, 13. februarja. (Izvirno poročilo.) Novi tukajšnji grški poslanik Argiropalos se je nasproti nekemu časnikarju izrazil o balkanski zvezi prilično tako-le: »Zveza je zelo čvrsta in nadejam se, da bodo skupni in pravilno pojmovanj interesi vseh zaveznikov to zvezo še ojačili in okrepili. Pri razdelitvi ozemlja bo se treba ozirati na interese vseh zaveznikov. Zlasti bi bilo potrebno, da bi se meje Grške in Srbije stikale, kar bi odgovarjalo trgovskim in kulturnim interesom obeh držav. Da Bolgarska temu ne bo ugovarjala, je povsem razumljivo, saj bo to dokaz, da si ne želi hegemonije na Balkanu, marveč skupno, trajno in sporazumno delo/Sicer pa je čvrstoča zveze v bodočnosti odvisna prav od tega, da ne bo nobeden izmed zaveznikov si želel hegemonije nad drugimi. Vsa ta vprašanja se bodo kasneje rešila. Sedaj je upati, da se bo zaveznikom z energičnim delom posrečilo čim najpreje končati to vojno ter vsaj večinoma doseči izpopolnitev svojih zahtev.
Kovan?e novega denarja v Srbiji. Belgrad, 13. februarja. (Izvirno poročilo.) Srbska vlada je izdelala zakonski načrt za kovanje novega drobnega denarja v vrednosti 10 milijonov dinarjev, ker se je zlasti v novo osvobojenih pokrajinah pokazala velika potreba drobiža.
Zrakoplovstvo v srbski armadi.
Belgrad. 13. februarja. (Izvirno poročilo.) Znani francoski avijatik Vedrines se je vrnil v Pariz. Pri odhodu se je prostovoljno obvezal, da bo na svoje stroške izučil zrakopiov stva dve partiji srbskih oficirjev in sicer najprvo niih 6, potem pa 10. Izučil bo vse do meseca avgusta. Krali je odlikoval Vedrineza z redom sv. Save.
Tržiške občinske volitve pred upravnim sodiščem. Dunaj, 13. februarja. Pred upravnim sodiščem se je vršila danes obravnava glede pritožbe Franca Vi-dica in Franca Dečmana iz Tržiča, katerih izvolitev v občinski odbor je deželna vlada razveljavila, češ ker sta dninarja. Upravno sodišče je njihovo pritožbo zavrnilo. Več o tem poročamo jutri.
Novi dolgovi v znesku 400 milijonov!
Dunaj, 13. februarja. Na skupni ministrski konferenci, ki bo, kakor je znano prihodnjo nedeljo, se bo v prvi vrsti razpravljalo o novih vojaških kreditih za stroške varnostnih odredb na mejah. Poučeni krogi zatrjujejo, da bo vlada najela novo posojilo v znesku 400 milijonov kron.
Finančni odsek.
Dunaj, 13. februarja. Finančni odsek je danes razpravljal o vprašanju vpogleda v trgovske knjige.
Uboj poslanca Schuhmeierja.
Dunaj, 13. februarja. Danes dopoldne so izvršili obdukcijo poslanca Schuhmeierja. Popoldne preneso truplo v delavski dom, kjer ga polože na mrtvaški oder.
„Arbeiter Zeitung" o misiji princa Hohenlohe.
Dunaj, 13. februarja. »Arbeiter Zeitung" priobčuje članek o uspehu misije princa Hohenloheja v Petro-gradu. List piše, da je bila misija v toliko uspešna, da je znova pokazala prijateljsko razmerje med obema vladarskima rodbinama. Pokazala pa je tudi, da še vedno obstoje znatne diference med obema državama. Vendar pa se je nadejati, da se izglade tudi te divergence, čim bo prišlo do popolne veljave načelo: Balkan balkanskim narodom. Pri tem pa je treba naglašati, da je tudi Avstro-ogrsko smatrati za balkansko državo.
Slučaj   iz   jezikovnega   spora na Češkem.
Praga, 13. februarja. Neki davkoplačevalec je poslal okrajnemu odboru v Ješnici neko vlogo v češkem jeziku. Okrajni odsek je češko vlogo zavrnil, češ da češki jezik v okraju ni običajen! Vlagatelj se je pritožil na deželni odbor, ki je odločil, da mora vsprejemati okrajni odsek prošnje tudi v češkem jeziku, če je ta jezik v okraju običajen ali ne.
Češki učitelji. Praga, 13. februarja. V več čeških okrajih so se vršili shodi zastopnikov učiteljskih društev. Na teh shodih so odločno protestirali proti mačehovski podpori v obliki draginjske doklade m zahtevali delazmožni državni zbor, ki naj v najkrajšem času reši vprašanje glede regulacije učiteljskih plač.
Volilna reforma na Gališkem.
Dunaj, 13. februarja. V poljskih in rusinskih političnih krogih se mnenja, da včerajšnji dan ni veliko pripomogel do sporazumljenja glede vprašanja volilne reforme. Možno je, da se ze-dinijo Ukrajinci in Poljaki, nakar bi potem namestnik konferiral še posebej s poljskimi nacijonalnimi demokrati in Rusofili. Te konference se bodo vršile istodobno z odsekom za /olilno reformo v Lvovu, nakar bo sklican ga-liški deželni zbor.
Vohunska afera.
Lvov, 13. februarja. Poljski listi poročajo, da je preteklo leto prišel v Stanislavov tujec, ki se je izdajal za dunajskega inženirja Hauserja. Rekel je, da mora študirati vodne sile Djne-stra. Tako vojaške kakor civilne oblasti so mu popolnoma zaupale, zato je svobodno smel študirati vso okolico, delati slike in fotografirati. V drugi polovici leta je odpotoval, vendar pa se je še večkrat vrnil v Galicijo, ne da bi mu oblasti delale kakih neprilik. Na nekem takem potovanju je izgubil svojo zabeležno knjižico. Dotičniku, ki bi jo našel, je obljubil 300 kron nagrade. Toda na knjižico ni čakal, marveč jo je jadrno pobral v Rusijo. Po njegovem odhodu pa je vizitijerko našel neki kmetic, ki jo je izročil vojaški oblasti v Stanislavovtu Tu so pregledali beležke in razne skice ter dognali, da „Hauser" ni bil inženir, marveč častnik ruskega generalnega štaba. V vojaških krogih je napravtla ta stvar skrajno mučen vtisk.
Spomin na Jukičev proces.
Zagreb, 13. februarja. Včeraj je bil izpuščen iz ječe dijak Josip Š a -r i n i č eden izmed obsojencev v Ju-kičevem procesu. Šarinič je bil zaradi sodelovanja pri poskušenem atentatu na komisarja Čuvaja obsojen v 6mesečno težko ječo. Vsi ostali obsojenci so še v ječi. Šariniču so všteli v kazen dva meseca preiskovalnega zapora.
Neuspeh  misije princa Hohenloheja.
Reka, 13. februarja. »RieČki Novi List:^ priobčuje razgovor z nekim balkanskim delegatom. Izvestitelj »Novega Lista« zatrjuje, da mu je dotični delegat med drugim tudi rekel, da misija princa Hohenloheja m uspela. Pismo, ki ga je princ nesel v Petrograd, je bilo splošne narave. V carjevem odgovoru na to pismo se nahaja tudi odstavek, v katerem se posebno naglasa, da je Rusija primorana z vso odločnostjo braniti interese balkanskih držav. Balkanski delegat je končno pripomnil, da je rusko javno mnenje mogočno vplivalo tako na vlado kakor na carski dvor. Bosansko jezikovno vprašanje. —
Vladna predloga zavrnjena.
Sarajevo, 13. februarja. Včeraj popoldne so se sešli vsi deželnozborski klubi, da se posvetujejo o stališču napram predlogi vlade o jezikovnem vprašanju. Po večurni debati so sklenili zastopniki klubov soglasno, da bodo zavrnili vladno predlogo in zahtevalivvseh panogah uprave hrvatsko-srbski jezik brez izjeme torej tudi v notranji upravi, kakor pri železnicah in pri privatnih šolah itd. Zbo-rovalci so sklenili, da pošljejo posebni deputaciji na Dunaj in v Budimpešto, ki naj sporočita merodajnim faktorjem ta sklep deželnozborskih klubov. Deputaciji imata nalog, da vztrajata strogo pri sklepih te konference in se ne spuščata v nobena pogajanja, ker bi v tem slučaju poslanci takoj prekinili konference. Deputaciji obstojita iz 12 poslancev Sklep tega zborovanja se bo predložil obenem tudi deželnemu šefu, na kar odpotuje v tej misiji na Dunaj in v Budimpešto tudi predsedstvo deželnega zbora.
Ne hodite v Črno goro 1 Kotor, 13. februarja. Meja proti Črni gori je tako silno zastražena od vojaštva, orožnikov in finančnih stražnikov, da bi niti miš ne mogla neopaženo priti preko meje. Vsi, ki imajo namen potovati v Črno goro, naj to ovažujejo. Te dni se je namreč zgodilo, da so avstrijske obmejne straže streljale na potnike, ki so bili namenjeni na Cetinje, a se niso takoj prvemu klicu pokorili.
Carjev odgovor na cesarjevo lastnoročno pismo.
Petrograd, 13. februarja. Carjev odgovor na lastnoročno pismo avstrijskega cesarja je bil sestavljen na konferenci ministrskega predsednika zunanjega ministra Sazonova in članov državnega sveta. Rusija i;e zahteva od Avstrije demobilizacije, ker je prepričana o njeni miroljubnosti. V albanskem vprašanju pa je odgovor tako diplomatično zavit, da ni mogoče spoznati ruskih namenov. Odgovor naglasa, da je ruska politika nesebična in da pričakuje isto tudi od Avstrije.
Generalna stavka v Belgiji.
Bruselj, 13. februarja. Osrednji organ socijaidemokratične stranke poroča, da je sklenil Narodni svet, ki pripravlja generalno stavko, da se prične { stavka dne 14. aprila opoldne.
56* štev,
SLOVENSKI NAHOD.
Stran 5.
Društvena naznanila.
Občni zbor »Pravnika« se le včeraj vrši! ob Jako dobri udeležbi. Vsled pomanjkanja prostora priobčimo poročilo Jutri.
III. slovenski vsesokolski zlet 1913. Seja finančnega odseka se vrši v petek, dne 14. t m. ob pol 9. zvečer v zvezni sobi (Narodni dom). Bratje, udeležite se polnoštevilno! — Na zdar!
Sokolski zlet leta 1913. Seja stanovanjskega odseka vrši se v petek, dne 14. t. m. ob pol 9. zvečer v zvezni sobi Narodnega doma. Bratje člani, udeležite se seje polnoštevilno!
Društvo zdravnikov na Kranjskem. Izvanredni občni zbor se vrši v petek, dne 28. februarja ob pol 8. zvečer v posebni sobi hotela Union.
Podružnica I. avstrijskega društva državnih slug v LJubljani vabi vse člane na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo ob 3. popoldne v restavraciji »Zlatorog«, Gosposka ulica št. 3. Prosi se točne udeležbe.
Šišenski Sokol ima svoj redni občni zbor dne 15. ferbuarja t. 1. ob pol 8. zvečer pri bratu Petru Burji. Člani in prijatelji društva se vabijo, da se ga udeleže.
Slovansko dijaštvo v Pragi. V Pragi Študira največ različnega slovanskega dijaštva, okoli 200 Slovencev, ravno toliko Hrvatov, Srbov, Bolgarov, Poljakov in Rusov, a kljub slovanskemu praškemu ozračju se je to dijaštvo žalibog doslej malo stikalo, in tako jih je že mnogo zapustilo praške visoke šole, ne da bi izrabili ugodno priliko, seznaniti se z razmerami drugih slovanskih narodov: ne baŠ v korist slovanski vzajemnosti. Da se temu odpomore, je slovensko akad. društvo »Adrija« predlagalo na občnem zboru »Zveze češko-slovan-skega dijaštva«, da se snuje pri »Zvezi« poseben »Slovanski odbor«, ki bo skrbel za boliše stike med praškimi slovanskimi dijaki. Češko dijaštvo je predlog z veseljem pozdravilo, in 15. t. m. priredi ta »Slovanski odbor«, v katerem ima vsaka narodnost po enega zastopnika, prvi »Slovanski večer« s sledečim sporedom: 1, Pozdrav predsednika (Slovak I. U. C. ( lehla). 2. Nekaj misli o slovanski vzajemnosti (dr. M. Rostohar). 3. Slovenski oktet: Adamič: »Vasovalec« in   »V samotah c:,   Dev:   **Še ena«.
4. Recitacije   v   slovanskih jezikih.
5. Prosta zabava: čaj. — Slični prijateljski večeri se bodo vršili vsakih 14 dni. po potrebi večkrat: na programu bo vedno kratek referat o čarih slovanskih vprašanjih, kate-iu naj sledi ne^risiliena konverzacija. Povabljeni so vsi inteligenti, ki se pečalo s slovanskim vprašanjem. Klub Slavia« nam je prepustil brez-plačno   krasno   dvorano   v hotelu
Victoria (Jungmanova u!.). Ker je Število udeležencev omeieno, imajo pristop le člani »SI. odbora« in povabljeni. Za Slovence dr»ie legitima-c;ie   (brezplačno)   tov. Reisman v
Adriji« Kral. Vinohradv, Halkova ul. 12/NI.
Presnete.
Iz gledališke pisarne. Na ponovno izraženo željo slav. občinstva se nocoj (za par) prvič v tej sezoni vprl-2 ari Puccinijeva velika opera »Ma-dame Butterfly« (tragična ljubezen mlade Japonke), ki se je našem občinstvu izredno priljubila. Opera je povsem nanovo naštudirana, naslov-
logo poje gdčna. Richterjeva. — \ soboto se »iVladarne Butterfv« za nepar- abonente ponovi. V nedeljo r opoldan kot velika tujska predstava Offenbachova privlačna opereta ->Orpheus v podzemlju«. — V nedeljo zvečer prvič v sezoni Schvvaver-jeva drama mladega dijaka »Red iz nravnosti« z g. Sestom z Dunaja kot debutantom v vlogi Feliksa. — Med drugim in tretjim dejanjem »Madame Butterfly« ni premora, marveč se dejanje vrši nevzdržema.
Razne stvari.
* Zagoneten umor v Zagrebu. V
parku Zeleni gaj so našli neznano mlado dekle mrtvo s prestreljenimi prsi. Ker niso našli pri njej nobenega orožja, sumijo, da se je izvršil umor.
Velike poneverbe pri gradbi justlčne palače v Rimu vzbujajo vedno več pozornosti. Snoči so aretirali tovariša stavbne družbe, ki je izvršila gradbo in sicer Ricardija in Mo-rellija. Aretirati so hoteli tudi predstojnika enega oddelka pri državni železniški upravi, Silvestra, ki pa Je pobegnil. Kot četrti osumljenec je inženir Manajollo v Neaplju, ki pa je tudi že pobegnil.
• Zagoneten zločin. V nekem hotelu v Solnogradu ste bivali že več tednov pod imenom zakonska Kurt Schmidt dve osebi, ki sta vzbujali precejšnjo pozornost. Včeraj so vlomili s silo sobna vrata in našli oba na tleh v mlaki krvi. Mož Je imel v roki pištolo in Je bil že mrtev, žena pa je bila še živa, toda nezavedna« Ustre-
ljena Je bila v sence.   Sumijo, da je |
mož ustrelil nasilno svojo spremljevalko, nato pa izvršil samomor. Na mizi so našli dve pismi, naslovljeni i na H.  Georgi v Zwikavu in E. Schmidta v Lipskem.
* Oporoka milijonarja Leipziger-Ja. Zapuščina pred kratkem umrlega milijonarja Leipzigerja v Budimpešti znaša približno 20 milijonov kron. Za universalne. dediče je testiral Leipzi-ger svoji dve hčeri, soprogo bančnega ravnatelja Fellnerja in mini-sterijalnega svetnika Neumana. Poleg tega je zapustil različno visoke legate vsem sorodnikom in da dobe vsi njegovi vnuki, ki se rode v teku enega leta na dan rojstva po 200.000 kron. Veliko je zapustil Leipziger svojim uradnikom, uslužbencem in delavcem ter njihovim rodbinam. Raznim dobrodelnim zavodom je testiral legate po 5 do 10.000 kron. Poleg tega so sklenili njegovi dediči, da bodo darovali za dobrodelne namene en milijon kron.
Izpred sodišča.
Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu.
Lep vzgled božjega namestnika pred sodiščem.
»Molite za te, ki vas obrekujejo.«
(Sv. Lukež. 6, 28).
Pri novomeškem okrožnem, kot vzklicnim sodišču  se je  v četrtek dopoldne vršila zanimiva razprava. V Sodražici živi   vdova Neža i Vesel, že od nekdaj Je splošno znana ; kot fanatična tercijalka. Bila je dolgo j let pevka v cerkvi. Hudobni jeziki so i jo opravljali, da Je večkrat ležala na ! duhovski postelji. To opravljanje je ! grenilo tudi njeni zakon. Pokojni mož ! jo je neusmiljeno pretepal.   2ena je j zblaznela tako, da sc jo morali ope-i tovano poslati v norišnico.   Pa tudi I potem, ko so jo spustili domu, ni bila prav normalna. Nekoč je šla v Ribnico, hoteč cesarju brzojaviti. Brez povoda je napadala v* Ribnici poštene može in se tudi brez povoda toža-rila; nazadnje že njenih tožb niso hoteli sprejemati. Pokojni mož sam je predlagal, da naj jo   postavijo pod kuratelo. Kadar jo je »prijelo«, je rada nosila venec na glavi, zahajala v cerkev peti in delala sploh razne nerodnosti. Ko ji je mož umrl, je zapustil dolg, ona se je začela pečati s kramarijo po sejmiščih. Sin jo je zapustil ter odšel v Ameriko, od koder ji pošilja sama surova pisma.
In tako žensko si je kaplan izbral za žrtev glede govoric, ki so lansko jesen krožile o sodrškem fa-rovžu. O duhovnem življenju v tem farovžu govore ljudje mnogo. V jeseni pa, ko je župnikova kuharica (obenem njegova sestra) nenadoma zapustila svojo službo, se ie po fari raznesla govorica, da je šla radi razmerja s kaplanom stran. O tem se je govorilo tudi v kmetiiskem društvu. Nekega dne sreča Neža Vesel svojo priiatefiico Marno Švegel pred cer-kvijo. Kainada sta se začeli o kuharici in kaplanu razgovarjati. Govorica je Nežo Vesel razburila, ker so prod leti tudi nio na ta način obreko-vali Hede zunnika. kakor sedai govoričilo gWe župnikove sestre in kaplana. Zato je svojo prijatel^co še posvarila, na? kal takega ne veruje in i rosi okrog. Ta nriiateliioa na je po-zneie pred sodečem pričala, da ie bilo ravno nasprotno, namreč da ie Neža Vesel nji rekla, da je šla "upnikova kuharica stran, ker je s kaplanom noseča.
Kakor rečeno, ta govorica je šla po celi fari. Kaplan pa trdi, da je zanjo izvedel pozneje Šele v Ribnici v notarjevi pisarni. Kaplan je s tem prišel v tisti neprijetni položaj, na katerega je že Kristus mislil, ko je postavil zapoved: »Blagoslavljajte jih, ki vas preklinjajo, molite zanje, ki vas obrekujejo.« Ker je kaplan^pri tem obrekovanju nedolžen, je prišel tudi v položaj, v katerem sv. Peter naroča: »Kajti to je milost, če kdo iz vestnosti do boga prenaša težave, po krivem trpeč. Kajti, kakšna hvala bi bila to za vas, če bi res grešili in zato tepeni trpeli? Zato ste poklicani, ker je tudi Kristus trpel za vas, zapustiv-ši vam vzgled, da hodite po njegovih sledovih . . .« Je res hudo, ampak kaplan kot Kristusov namestnik bi se moral tudi v tem slučaju po tem vzgledu ravnati, da sam pokaže, da je res posnemalec Kristusovega vzgleda. Toda kaplan je šel preko Kristusove in Petrove zapovedi in je na mestu vseh drugih opravljivcev si izbral to nenormalno žensko za svojo žrtev. Navsezadnje bi mu tega še ne zamerili. Ampak kaplan je storil še en korak dalje, hoteč dokazati, da ni Kristusov namestnik. Ko je namreč Neža Vesel zvedela, da jo kaplan toži, je šla k njemu in ga prosila za odpuščanje. Kaplan je vnovič prišel v položaj, ko bi se moral — in to pot iz neduhovnega stališča — pokazati kot izvršitelj božje zapovedi. Kajti Kristus, ko Je svoje učence učil molitev očenaša, jim je ukazal;  Če odpustite  Hudem  njih *
pregreške, odpusti vam tudi Oče vaš nebeški. Če pa vi ne odpustite ljudem njih pregreškov, tudi Oče ne odpusti vaših pregreh. — Kaplan v Sodražici pa je žensko, ki ga je sama prosila odpuščanja, to Kristusovo zapoved izvršil tako, da je žensko spodil, češ, kaj to meni mar.
Neža Vesel je bila v Ribnici obsojena na 14 dni zapora. Kaplanu še to ni bilo dovolj in se je pritožil zoper prenizko kazen. S tem je zopet izpolnil nauk sv. Pavla: »Ne maščujte se sami... Moje ie maščevanje, jaz povrnem, govori Gospod.«
Pa tudi Neža Vesel se je pritožila zoper krivdo in kazen. Prva vzklic-na razprava se je na predlog zagovornika preložila v svrho konstatira-nja duševnega stanja obtoženke. Poizvedbe so dognale, da je bila ženska res že dvakrat v norišnici in da ni popolnoma normalna. K ponovni vzklicni razpravi se je povabil tudi ribniški zdravnik, kot izvedenec. On je žensko dvakrat poslal v norišnico, ona je zdaj »duševno manj vredna.« Priči Zajec in Stupica sta kot soseda izpovedala, kako je mož ženo pretepal po glavi, kako je norela in da tudi še zdaj ni »prav pri brihtu«. Zagovornik po teh pričah ugotavlja, da je obtoženka znana ne le kot pobožna, marveč že kot »fanatična tercijalka«, ki ima duhovna za boga, torri je izključeno, da bi bila ona kaplana opravljala. Ker je zagovornik pozabil kaplana opozoriti na nauke v evangeliju, je prisednik dež. sod. svetnik Žmavcc. predno se je senat podal k posvetovanju, kaplana leno opomnil, če bi on ne hotel obtoženk? odpustiti. Kanlan pa je očividno sovražno zavrnil, da on ne odpušča.
Senat ie po kratkem posvetovanju razsodil tako- Vzklicu Neže Vesel se le deloma udodi. 14dnevna kazen se spremeni le v Sdnevno in v plačilo temu primernih troškov. Kapian. ki je še v zadniem trenotku svojo žrtev hotel z novimi obdolžit-vami pokopati, je bil nevoljen, da ie njegova *rtev našla milost vsaj pred sodniki, ki niso, kakor on, vezani na Kristusovo zanoved: Ljubite tudi svoie sovražnike!
Smfafi list obsecn 6 stran'.
Izdajatelj in odgovorni urednik; Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne'
samo direktno! — Črna, bela in barvasta, a\ 1 K 35 vin. meter naprej za bluze in obleke. Franko in ie ocarinjeno se pošlje na dom Bogata izbira vzorcev se pošlje s prvo pošto — G. Henneberg, dvorni dob. Nj. V. nemške cesarice, ZOrich. 1
Ustna voda
Zobna krema
Vsakdan od 9.zveSer naprej
KONCERT
nanovo došle
U Je tri teta s Izbornim upeham svirala v Intiemstvn.
f stop prast.  v!» ni odprto.
Sestanek tujcev I
Mnenje gosp. dr. A. Gugla
Wiirzburg.
Gosp. J, Serravalio
Trst.
Javljam Vam, da sem ponovno in z najboljšim uspehom rabil Vaše železnato kina - vino Serravalio.
\Vurzburg, 17. novembra 1911.
Dr. A. Gugel.
Heteoroloiieno poročim
Definitivne uradnike
od tukaj in zunaj, ki iščejo dobrega, donos* nega postranskega zaslužka, so reprezentativni, zmožni in zaupni, spremne takoj veliko trgovsko podjetje za obisk trgovskih in industrijskih firm. — Ponudbe pod „Seriose Nebenbeschattifrang 17 a" na anončno ekspedicijo Kienreich v Gradcu. 603
Višina nad morjem 305-2
Srednji načn* tlak 73« ram
ega vajenca
588
š     Čas   stanie Su
§     Las i baro- «
1   M" metra |5
<u    vanj a   _ *» s *    y nun
Vetrovi
Nebo
12 13
2. pop. 9. zv.
743*3 744*4
8-0 17
7. zj. j 7450 I —2*0
sprejme
i
' Anion Ferant, umetni in trg- vrtnar, LJubljana, Ambrožev trg 3«
p m svzh.l jasno sr. sever j
si. jjvzh. '-rezobl.
Srednja včerajšnja tem pera'.ura 2*8 , norm. —O.V   Padavina v 24  urzh 00 mm.
Globoko potrtega srca naznanja-| mo vsem sorodnikom, prijateljem in " znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče, stric in brat, gospod
Otmar Sever
c. In kr. nadporoenik v pokoju, imejitelj vofaskeoa zaslužnega križca z vofno dekoracijo, zlatega zasiužnegn križca s krono in posestnik
dne 12. februarja zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče po dolgi mučni bolezni v 67. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. 614
Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 14. februarja ob 4. uri popoldne na pokopališče v Kostanjevici.
Svete maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji f3rni cerkvi.
Koštani*vica, dne 12. febr. 1913. Alojzija Sever roj. Zalokar
soproga.
:: Milko, Lojsba, Otmar ::
otroci.
DIJAK
Ljubljana, Strma pot 4. Sprejme se v loteriji izučena
pi$ar
vešča slovenskega in nemškega jezika.
Nastop takoj. Marija Weinberger, Zagorje ob Savi. 615
otiii mit a sedonje iti
se ceno proda. 606
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
^ ...Jil
I se odda na Radeckega cesti 2.
CeDa po dogovoru. 583
Odda se takoj zračno in nros orno
»y v 605
Mile
osobito pripravno za mokarje in kolarje. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
100 lepih, nad 1 Vi metra visokih
Motorno kolo
612
:: sistema Wanderer aH Nekarsulmer, ::
3 P. S. dobro ohranjen, se kupi.
Zamenja se tudi lahko z dobro obranjenim
„Olivcr" pisalnim strojem,
po ugodni ceni. — Vprašanja pod vvJaIa<c  upravništvu  »Slov. Naroda«.
Dva še dobro ohranjena
za nasaditev parka 607
ima potenj naprodaj Ivan Tomi m Vrhniki
Odda se lepo meblovana 6"
lika mesečna soba
s posebnim vhodom, enemu ali dvema gospodoma ali dvema gospodičnama. S hrano ali brez nje. Soba ie takoj na razpolago.
Poljanska cesta št 41, I. nadstr*
Odda se v najem
v prometnem kraju
407
brez konkurence.   Ponudbe na naslov:
ImM M2\l Frankolc /o. p. Vojni!!, Stajerslo.
lepe, debele, razpošilja po poštnem povzetju kg K 1'60 dokler je še kaj
zalege,
575
Josip Čemele, trgovec« Sv. Peter pod Sv. Gorami na Štajerskem«
589
z izložbenim oknom, železnim zastorom in senčno streho 609
proda po nizki ceni
Simon Meti Ljubljana, Kolodvorska nllca 26.
Iščem izurjenega
610
Nastop Čimpreje ev. takoj.
Df. Ferdinand lik. odv. i Celovca.
OEOŽTE
najskrbneje zastreljeno in z drž. zastrel-nim kolkom opremlieno, v najboljši kvaliteti  in  najličnejši  izvedbi razpošilja
O. in kr. Atomi dobavitelj
Most, it 2395 (Češko)
Samokresi K 6 —, flobertove Žepne pištole K 1*90, terzeroli K 2-—, flobertovi tešingi K 9*50, lovske puške K 32*50, 40*50 in višje v najbogatelSi izberi.
Glavni katalog se pošlje na zahtevo vsakomur gratis in franko.
Proda se
muško k®l@
prve vrste, zelo dobro ohranjeno in
otroški voziček
skoraj nov, elegantne oblike, z gumijevimi kolesi — Naslov: 589 Poljanska cesta št. 73/1., desno.
Večja ljubljanska trgovina išče za takoj 526
Prednost imajo take, ki znajo dobro Šivati in prikrojevati ter imajo lepo pisavo. Dober zaslužek, ob porabnosti stalno mesto. — Ponudbe pod wPrO" dajalka Štev. 526" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Ali se ?oniinote
za moj najnovejši, v 25. letniku izšli glavni katalog? Dobite ga oa zahtevo takoj in gratis in Iranko in dobite za slučaj potrebe med veliko izbiro porabnostnih in darilnih predme* tov gotovo zažeijeoo stvar, -lan Koarad c ta kr, df-orai dobavitell, ruBOšilgal-nica v Mosta it 8396 (Čosko). Niklja-ste žepne ure K 4*20, 5*— in više. Nikljasta bndiUa K 2^ harmonike 5*—, gosli 5*80.— Razpošiljanje pa povzetji aH denar naprej.— Brez rizika, — Zamena dovoljena ali denar nazaj
ara
9E
46
19
Pot«
ki obiskuje trgovce na deželi
M liče prali dobri proviziji
zrn jedilno in namizno olje — Ponudbe % reierenca-ni na Rudolfa Gh&mitz, Vrst, vi* Lazzaretto vecchio it. 9.
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili.
d
6*
•■•  vzaiemno zavarovalna banka v Pragi* Rezervni fondi S 58,461.432-56 — Izplačane odškodnine in kapitaiife K 123,257.695-77
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naSe države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
. V«a pojasnila dajei —————
mm ustopstvo i UiMjaii &sv»°« v Gosuoskl uliti štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Ponor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
«
I
Vile, stanovanjske hiše stavbne parcele v mestu kot v
okolici se pod jako ugodnimi pogoji prodajo.
Posredovalnica za nakup in prodajo:
Valentin Accetto
Kolodvorska ulica štev. 8.
Svetovno znani! Originalni motorji „Otto"
M '7
za bencin, bencol, petrolin, sur?vo olje, sesalni plin, svetilni plin i. t. d
Motorji za surovo ol{e „sistem Diesel11. Bencinove lokomobile.
NaJmGdernefša konstrukcija.
]tajvečja tvornost! jtfajvarcnejši obrati
Doslej prodanih čez 115.000 motorjev z 1,175.000 konjak, silami. Specialni   prospekt 541 gratis.
Langen & Wolf, D a na i X., Lastenbnrgerstr. 53. si.
Zastopstvo  Heckl  & Pohl, Trst,   Via Torre   Bianca 10.
IJTlTiiH K K
Ltvro Ms
je odprl svojo pisarno
573
v pulju (JCaročni dom).
•
Sy yy/ ^ Srf w y/ W ^><V ^><V
Št. 166/1V.
V smislu §. 2. zakona z dne 12. avgusta 1907 dež. zak. list št. 39 razpisuje se s tem mesto občinskega zdravnika za občino Podgrad z letno plačo 1600 kron in potno odškodnino (pavšalom) 1000 kron
Zdravnik mora stanovati v Podgradu, kjer je sedež okrajni sodniji in drugim uradom, mora držati svojo farmacevtsko omaro in govoriti kak slovanski jezik.
Pripominja se, da se bode v kratkem času ustanovil zdravstveni okoliš treh občin tega sodnijskega okraja, namreč: Podgrad, Jelšane in Materija, ter da se mora računati na povišanje plače.
Natančnejši pogoji leže na ogled pri podpisanem županstvu.
Prošnje za to mesto je poslati podpisanemu županstvu v 4 tednih.
Županstvo občine Podgrad,
dne 10. februarja 1913. Dekle*«, župan.
rt
w w w w w w w
M
Ljubljana,
Marti e Ter. cesta št 11 : (Kolizef). :
Ljubljana,
Marije Ter. cesta št. U s (Kolizei). :
Fr. Kupus
rt w w
Zaloga spalDih ter ieduoi!
v različnih najnovejših slogih.
PH»n.„o JkI w.-o S otroških vozičkov,
rt rt w M
11
različne kakovosti.
Velika izbira
3408
Disttiigviraua
28 1. brez krivde ločena dama z 800000 M. premoženja bi se kmalu rada poročila s plemenitomislećim, značajnim, dobro situiranim gospodom trdne pozicije. Detajl, direktne ponudbe pod „Fr6hiiche Inkunft", Duss&ldorf, Hauptpoitlagernd. Obojestranska stroga diskrecija.
Sprejme se Izurjena, vestna
k trem otrokom v starosti 4 do iO let. Muzikalične imajo prednost. — Ponudbe s prepisi izpriševal in pogoji poste restante, Celje pod ,Vrtnarica 3*.
Išče se spretna in zanesljiva
zmožna nemškega in slovenskega jezika. Ponudbe v nemškem jeziku s priloženo sliko na 582
c. kr. glavno tobačno zalogo v Celju.
Za večjo trgovino mešane stroke na Krajskem, dokazano dobičkanosno, se išče družabnik. Dotičtiik mora biti trgovsko izobražen, ker v +rgovini sodeluje, vešč slovenščine in nemščine. Zahteva se 10—15000 K, katera svota se lahko zavaruje. Cenjene ponudbe pod Družabnik" na upr. »Slov. Naroda«. 422
Ker nameravam odpreti v mestu večjo trgovino, oddam takoj v najem za dobo 5—10 let srednje veliko
trgovino
z mešanim blagom, zganjeto-čem itd. v lepem industrijskem kraju na Kranjskem. Trgovina obstoji 10 let, promet letnih 35—40.000 kron Najemnina zelo nizka, potreben kapital K 2000-4000. 552
Cenj. ponudbe pou „trdno stališče11 na upravn. „Slov. Naroda".
rt
Ženitna ponudba! 5
rt
rt rt
i
Poštni uradnik, siar 28 let, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično, ki bi bila dobra gospodinja in bi imela premoženja vsaj 15.000 kron. — Ponudbe s sliko na upr. „Slov. Naroda" pod šifro „Bodočnost".
rt H rt rt
rt rtj rt
krila, kostume, plašče, pelerine, predpasnike,
otroške oblekice
plašCke, klobučke, havbice, čepice,
higiienifte potrebSBie za novorojenčke
in vsako modno blago pošilja na izbiro
M. Krištofič-Bučar
LJublJaa«, Stari trg it. 9.
7
48
tira h
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse hp-lezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi  pomočki odpovedo.
Skatlja (100 kom.) K 5'—. 2 škatlji za 13    eno zdravljenje. - Izdeluje
Delta' Laboratolre 9e Predam amunss d Pariš
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Letali lirllttf, M*tfllUUQtF!f«-ttT2l po povzetja ali tke se znesek poSIJe aspre.
l
Povest. — Spisal Blaž P o h I in.
Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vinarjev več.
v
IS
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec.
Cen:?, broš. 1 K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več.
Ti  najnovejši   zabavni   in   veseli   knjigi   priporoča najtopleje
jlarodna knjigarna v £jnbljani.
Narodna tiskarna
v Ljubljani.
Telefon št. 85.
■ H m
i
i
Se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov itd. itd.
I
C. kr. avstrijske <j§jf državne iejenrice. Izvleček  iz voznega reda.
=====   Veljaven od 1. maja 1912. -----------. -
lina,  Draždan, Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja. 8-59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega, 9*51 dopoldne.   Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. lnomosta. Beljaka. 11*14- dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja.
3- 00 popoldne. Osebni iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4- 20 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda, Franzenfeste. Beljaka, Tržiča, Kranja.
7- 00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, lnomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direKtni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8- J5 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9- 13 po noči. Osebni vlak iz Straže-To-pfic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega. Kočevja, Grosupljega.
11*33 po noči« Osebni vlak iz Trsta, Go-nce,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja; LJubljana drž. kolodvor. Odhod na Kamnik:   7-27,  11-50. 3-12,
''I5i (11"2£ °b nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41« 6'iS- dO"3,0 ob nedeljah in praznikih).
Postaja; Ljubljana {nisi kolodvor. Odhod.
■
6- 52 zjutraj Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini, Dunaj.
7- 32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo-Toplice.
9- 09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1-31 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3-32 popoldne- Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz g sfeste, Celovec,
6"35 zvčeer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj.
7-44 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo.
10- 00 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7-23 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
C.kr. državno-železnlško ravnateljstvo v Trstu.
Avstr. amerikan. :: zaloga čevljev s Prešernova ul. 50.
flaši čevlji po kakovosti, :: priležnostt in eleganci :: prekose vsako konkarenco.
Zaloga slovitih „PALMA" gumijevih podpetnikov.
i*
FL
3993
75
51