13 Štev. Poštnina plačana » gotovini. V Ljubljafli, SObota 28. maiTa 1925. Po.an.eana Številka rSO.DIn LetO V. C OLASILO NARODNO »SOCUALiSTIČNE STRANKE. UrtOaMtv« te OrtA&l* Bt S, lave. T«IHm Ml*. It. ——n ................ I Izhaja vsako soboto. naročnina: m tnsenistvo 6 Din, za Inozemstvo S Din. los orati se računajo p« velikosti. ——---------------- nc=» v »glasnem delu Com so novedSM Kulturni boi. š \ i . Samostojno demokratsko časopisje 9 nas narodne socijaliste že često na-•adlo radi našega postopanja proti kle-'tkalizmu oziroma klerikalni stranki. . t-i tem se zelo rado sklicuje na naše brate na Češkem, ter prikazuje njihov j.oj proti češkim klerikalcem. Vse to seveda le vsled tega, da bi prepričalo našo javnost, da smo mi jugoslovanski narodni socijalisti zatajili skupni naš program z našimi somišljeniki v češkoslovaški republiki in da smo pomagačk in »zavezniki« klerikalcev, medtem ko češkoslovaški narodni . socija-listi bojujejo z njimi na življenje in smrt. Je to eden izmed mnogih trikov sam. demokratske politike, s katerimi pobija in skuša uničiti svoje politične nasprotnike ali v javnosti vsaj vzbuditi dvome o pravilnosti njihovega postopanja. Pri tem računa na neorijentira-nost javnosti in predvsem pri gornjih očitkih narodnosocijalistično - klerikalne »zveze« zavedno zavaja javnost vedoč, da so večini čitateljev našega dnevnega časopisja razmere v Češkoslovaški republiki španske vasi in da bo vsled tega slepo verjela, kar ji bodo servirala od naprednosti cedeča se mladinska glasila. Ni se nam zdelo odgovarjati na posamezne tendenciozne napade in ne bomo odgovarjali nanje niti v bodoče. Spregovoriti pa hočemo danes nekaj besed o kulturnem boju sploh in o antiklerikalizmu pri nas in na Češkoslovaškem posehej. Kaj -se smatra pri nas za kulturni boj? Pod vplivom sam. demokratskega-časopisja je na žalost pričela velika večina takozvane napredne inteligence istovetiti kulturni boj z bojem proti klerikalnemu zmaju, istovetili s protifar-ško gonjo. Seveda popolnoma nepravilno. Pod kulturnim bojem ne smemo računati ničesar drugega kot boj med posameznimi svetovno-kulturnimii nazi-ranji. Le slučaj je, da stoji danes v velikem delu sveta v ospredju baš boj med katoliško cerkveno hierarhijo in pa svobodomiselnim naprednim mišljenjem, kateri boj se zaznamenava tudi z bojem proti klerikalizmu. Cerkev si je priborila s pomočjo izrabljanja vere v srednjem veku veliko gospodarsko in politično moč. Usmerjala je gotov čas vse javno politično, socijalno in kulturno življenje in kdor se je njenemu hotenju postavil po robu, je bil izobčen in proklet in marsikdo je moral za svoje prepričanje na grmado. Odveč bi bilo naštevati imena znanstvenikov, poli/tikov, soejjjalhih in verskih reformatorjev, ki jih je duševno in telesno uničil cerkeni moloh katoliškega krščanstva. Z razširjajočo se prosveto je pričela izgubljati katoliška cerkev vedno bolj svojo moč. Najpreje na političnem, nato na gospodarskem polju, dokler ni moderno pojmovanje o državi, njenih nalogah, dolžnostih in pravicah potisnilo vso cerkveno - versko moč zelo, zelo J v kot. Katoliški so postale po večini 'j tindkopravne tudi ostale veroizpovedi in j tpthes so povsod izpodbiti vsi privile-1 tjiji, ki jih je kdaj uživala katoliška cer-7 kev. S tem pa je-bilo vse njeno delovanje postavljeno popolnoma na drug te-j hjelj. Tudi cerkveno - versko gibanje ji se je moralo nasloniti na demokratično-. -politično udejstvovanje in iz raznih ka-vToliških lig srednjega veka so nastale S današnje klerikalne stranke. Da so vse te klerikalne stranke še * po svojem bistvu reakeijonarne, izhaja <■ že iz tega, ker je njih glavni sovražnik 1 kulturni in miselni napredek, prosveta. V lastnem interesu so torej povsod v ijiasprotju s svobodo in bore se prikrilo ali odkrito proti vsemu, kar je svobodnega. Povsod se bore za materijelno in , duševno nadvlado gospodarsko močnejšega proti slabejšemu, povsod za mo-; narhijo, vlado dvora proti republiki, vladi ljudstva, povsod po možnosti zavirajo umstveno-kulturni napredek. — Vsled tega je proti njim boj vseh nadrednih struj neizogiben, pa naj bodo j že te struje organizirane v političnih E strankah ali ne. In ker je ta boj nujen, se tudi bojuje. Včasih hrupnejše, vča-fiih tiše, včasih odločneje, včasih po^ pustljivejše, kakor pač naneso prilike in okolnosti, kakor je že ta bolj ali Sodjalistl in aktivna gospodarska delavnost. manj aktualen, kakor ga bolj ali manj dopuščajo ostali javni interesi. Stari Rimljani so se v času svoje rastoče moči držali izreka: salus rei publicae suprema lex esto! — dobrobit države naj bo najvišji zakon. In to pravilo mora biti še danes vodilno za vsakega dobrega državnika, za vsakega uvidevnega politika. Vsak boj zahteva gotovo energijo, izčrpava gotove sile, ki enkrat porabljene ne pridejo več v poštev. Tako tudi kulturni boj. In sedaj poglejmo: aii mor.emo mi, kar nas je danes resničnih naprednjakov, trošiti svoje sile izključno le za boj proti klerikalizmu, ko nas čakajo na vseh koncih in krajih naloge, ki so mnogo aktualnejše zn naše državno življenje, ki so naravnost bitne važnosti za nadaljni nemoteni obstoj naše države. Naša država nima pravzaprav še ničesar, razen svojih mednarodno priznanih meja. Vsa notranja ureditev visi še v zraku, vse v tem oziru je še negotovo in za vse to se bije boj, ki se je tako poostril, da se je marsikaj bati razpada. In sedaj naj trošimo in razsipamo sile za in v boju proti klerikalizmu, ki je v naši državi že itak potisnjen popolnoma v kot?! — Kdor bi delal tako, bi grešil nad državo in kdor dela tako, dokazuje le, da poiteka naših notranjepolitičnih dogodkov ne pozna, ne precenjuje prav ali pa mu je kulturni boj le krinka za drugačne in druge namene. Slabi gospodarji tisti, ki se besno prepirajo zato, kako naj bodo poslikane sobe, ko stavba še niti pokrita ni. Pri nas gre sedaj predvsem za pravilno in pravično notranjo ureditev države, ki se mora izvesti tako, da se bodo počutili v njej doma in enakopravni Slovenci, Hrvati in Srbi. Šele, ko bo doseženo to, bomo razračunavali lahko o kulturnih in socijalnih vprašanjih. Poleg tega pa ne predstavlja klerikalizem pri nas niti v kulturnem oziru prav nobene nevarnosti. Omejen na Slovenijo je zapisan smrti in to ve vodstvo klerikalne stranke samo in resnico je dejal zadnje dni znan klerikalni poslanec v narodni skupščini, ko je izjavil, da bi Slovenci ne volili klerikalcev, če bi jih ne navajali na to samostojni demokrati s svojimi poliitčninii metodami. Drugače stoje stvari v češkoslovaški republiki. Tam je bila ustava sprejeta sporazumno med zastopniki vsega češkoslovaškega naroda in z notranjo državno ureditvijo so zadovoljne vse stranke z edino izjemo komunistov, ki stoje pod vplivom in diktatom boljševi-ške Moskve. Boj za ustavna in državno-upravna vprašanja je že davno končan in sile so proste tako za boj proti kulturni reakciji kakor tudi socijalni reakciji. Poleg tega je klerikalizem v češkoslovaški razširjen po celi državi, je orijentiran proti njenemu republikanskemu ustroju in si je upal, kakor kaže zadnje pastirsko pismo slovaških škofov, napasti avtoriteto države kot take. Vsled tega je boj proti klerikalizmu na Češkem aktualen, da, nujen, v interesu državne avtoritete same in ponosni smo, da stoje na čelu protiklerikalnega po-kreta baš naši bratje, češkoslovaški narodni socijalisti. Toda oni vodijo ta boj z udejstvovanjem naprednosti, ne s puhlimi frazami, z ustvarjanjem vedno novih in novih demokratičnih in socijalnih dobrin, ne s profitarsko gonjo, s širjenjem prosvete med najširšimi plastmi češkoslovaškega delovnega ljudstva, ne s pravljicami in zgodbami o farovških kuharicah in bajkah o klerikalnem zmaju. Oni zapuščajo okrilje katoliške cerkve in izstopajo iz nje, medtem ko slika mladinsko časopisje le hudiča na steno in se sžtno trese pred njim. Pripomniti pa je, da navzlic veli- kemu nasprotju med narodnimi socijalisti in klerikalci pa v interesu države češki narodni socijalisti že leta sede s klerikalci skupno v vladi. Sam. demokratsko časopisje nima pravice pozvati kogarkoli v boj proti reakciji. Ker kdor danes resnično bojuje proti njej, njegovo kopje je naperjeno proti gospodarjem tega časopisja. V socijalistični javnosti se po dosedanjih izkušnjah povsod uveljavlja prepričanje, da se more socijalistični program uresničiti le z aktivnim udejstvovanjem na gospodarskem polju. Gospodarstvo je bilo doslej pridržano izključno buržuaziji, katera je opirajoč se na celo vrsto kapitalističnih institucij in korporacij obvladala vse gospodarsko življenje. Delavne plasti ljudstva je podjetništvo smatralo samo za sredstvo v svrho uveljavljanja svojih gospodarskih ciljev. Za nje je veljal še danes mnogokje uresničevani nazor, da je treba držati ljudstvo na najnižji eksistenčni stopnji, tako, dn »e vzdrži sicer njegova delavna zmožnost, da pa se nikdar ne dvigne njegova gmotna eksistenca, ker bi se sicer porušilo gospodarsko ravnovesje, to se pravi z drugimi besedami: ker bi bil sicer ogrožen dobiček gosjKidarskega podjetništva. Po vojni je hotel socijalistični razmah, deloma z revolucionarnimi metodami, porušiti ta kapitalistični družabni red. Danes mora priznati: tudi največji revolucijpnar, da so se vsi ti poizkusi ponesrečili. Celo gibanje je bilo bolj čustveno nego stvarno., in baš vsled tega je moralo vse stremljenje končati z neuspehom. Gospodarstvo šene da obvladati z revolucijskim prevratom, ker reaguje življenje vedno takoj na vsako izpremembo hi nastajajoči popravek se vrača in povrne k staremu, prejšnjemu stanju. Gospodarstvo, gospodarski red se da premenjati le postopno in socialisti, ki rušijo dosedanji družabni in gospodarski red, morajo takoj graditi novega, ki odgovarja sočasnim potrebam. Vsak neuspeh poraja reakcijo in dosedanje gospodarstvo odgovarja na vsak sil-nejši napad s krizo, katero spremlja nezaposlenost, draginja in vsi oni nesrečni pojavi, pod katerimi ravno najbolj trpe široke vrste delovnega ljudstva. Vsled tega smo od nekdaj že povdar-jali, da je delovanje socialističnih delavcev zelo odgovorno. Ne more in ne sme se omejiti na zanikanje obstoječih razmer, ko vse okoli nas kliče vse ljudi z dobro voljo na pozitivno delo za izboljšanje. To so stvari, ki so danes že jasne vsakemu zavednemu človeku. Tudi ljudstvo kot tako že spregledava v tej smeri in vsled tega obrača hrbet hrupnim in kričavim komunističnim akcijam, ki mu niso prinesle še ničesar koristnega. Danes imamo že na tisoče in tisoče javnih delavcev, ki so izšli iz priprostega delovnega ljudstva. Mnogi izmed njih so se zelo uspešno uveljavili v upravljanju javnih zadev in ravno ti lahko pričajo, da vsaka, tudi najmanjša izprememba v pro-speh širokih vrst zahteva ogromnega truda, mnogokrat tudi resničnega popuščanju na nasprotni strani. Le tako se more korak za korakom priti k izboljšanju na tem ali onem polju. Toda vse te podrobnosti so početki velikega programa aktivnega socialističnega udejstvovanja, 'ki sestavno razdira doseda- nji kapitalistični red in ga nadomešča z novim, socijalno pravičnejšim, socijalistič-nim. Demokratična državna ureditev je baš ono sredstvo, ki daje možnost uveljavljanja tudi širokim delovnim vrstam. Njihova zavednost in moč se izraža v volilnih številkah in sorazmerno lem številkam je njihov vpliv na gospodarski razvoj. Uspeh ne more biit takojšen. Niti naj-večja socijalistična večina ne more naenkrat odstraniti dosedanjega gospodarskega in ž njim družabnega reda. Pač pa ga more postopno pretvarjati v svojem smislu in to je edina možna pot k trajnemu zboljšanju gospodarskega in socijalnega življenja v socijalistični smeri. Vsled tega je največji greh nad delavsko stvarjo, če gotovi ljudje, ki se smatrajo za socijaliste, polože roke navzkriž, češ: saj zaenkrat ne moremo doseči ničesar. Ne gre za takojšnje uspehe, gre za bodočnost! Prihaja nova doba socialističnega delovanja, ki sicer ne bo tako burna in hrupna,' ko dosedanja, ki pa bo zato toliko bolj pozitivna in uspešna.' Seveda bo tudi ta doba težavna, težavnejša morda, ko dosedanja. Doba poizkusov in raznih fraz mora biti končana. Socijalistične smeri se morajo uveljaviti v gospodarskem delovanju, ki mora stremeti za tem. da premeni princip dobička v princip splošne koristi. To niso prazne besede. Ce pogledamo samo v Češkoslovaško, vidimo, da se je v tem pogledu že marsikaj storilo. Tam so autononme korporacije oživotvorile že celo vrsto podjetij, ki se že izmikajo moči za-sebnokapitalističnega podjetništva. Na severnem Češkem si je na primer nekoliko okrajev ustanovilo lastno tovarno za izdelovanje škroba, ki preskrbljava velik del Češke s svojimi proizvodi, ki so za tretjino cenejši, nego proizvodi drugih tovarn. Kot zavod, ki naj služi vseobči koristi, sicer ne izkazuje dobička, toda dobiček se javlja v cenenih proizvodih, ki jih dobavlja okrajem in občinam. Podoben socijalni čin je tudi akcija vinohradske mestne hranilnice, ki postavlja za tisoč rodbin stanovanjske hišice. V okvir socijalne delavnosti spadajo tudi .državne akcije, ki se javljajo v podržavljanju železnic, v socijalnem skrbstvu, bolniškem zavarovanju, ureditvi brezposelnih podpor itd. Na tej poti soeijalistično udejstvovanje v aktivnem gospodarskem delovanju ne sme zastati. Iti mora dalje in seči v premogo-kope, rudnike in druga industrijska podjetja. In ustaviti se ne sme niti pred najsvetejšim kapitalističnih iinančnikov: pred trgovino in njenimi finančnimi transakcijami, ki se skrivajo v bankah. To vse zahteva seveda veliko odzivu in 1-azunievanj'a v javnosti, še bolj pa novih legij socljalističnih delavcev, ki bodo prodrli v vse panoge gospodarstva, ki bodo s svojim delovanjem povsod širili socijalistični način gospodarstva in obrezuspešili nakane kapitalističnega sveta. mmmmm ■ Narodna skupščina. Seja narodne skupščine je bila otvor-jena v nedeljo, dne 22. t. m. Po prečita-nju poročil verifikacijskega odbora je prvi govoril imenom opozicijonalnega bloka Ljuba Davidovič, katerega je večina ponovno prekinjala z medklici, do-čint mu je opozicija burno aplavdirala. Davidovič je obsodil volilna nasilja in razvil program narodnega sporazuma. Pri tej priliki je prebral tudi program bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije, katerega prinašamo na drugem mestu. Stvaren in z nepobitnimi do-kd&i podkrepljen govor D|a,vidoviča je napravil velik utis, katerega ni mogel zmanjšati vladni zagovor, ki ga je podal minister Uzunovič. Na popoldanski seji je najpreje govoril dr. Hohnjec (SLS) in dr. Pivko (SD). Že pri teh dveh go-, vornikih so se pričeli besni osebni napadi, ki so dosegli svoj višek, ko je nastopil dr. Bazala (HZ). Komaj je dr. Ba-zala spregovoril že je nastal vrišč v dvorani, ki je končal s pretepom, v katerem je bilo več poslancev lahko ranjenih. Kot se je pričelo prvi dan, tako se je nadaljevalo cel teden. Vse seje narodne skupščine se vrše v znamenju osebnih napadov in prepirov. Zastopniki tujih držav pa gledajo iz svojih lož naše na- rodne zastopnike in pišejo poročila svojim vladam, kaj so videli na Balkanu. Stvarni argumenti opozicije zadevajo na gluha vladna ušesa. »Kam in koliko časa« — je rekel Davidovič na naslov vlade — »odgovor na to vprašanje se mora dobro premisliti, ker se ne sme pozabiti, da je narod kot oni oblak, ki sicer blagotvorno rosi, a tudi strahovito pokosi«. Poslanci v Beogradu se morajo izpametovati, morajo, če hočemo ohraniti našo lepo domovino. Z batinami, na" silji in sovarštvom ne pridemo daleč. Narodna skupščina je dosedaj verificirala 220 nespornih mandatov. Med sporne mandate spadajo oni iz bregal-niškega in mariborsko-celjskega okrožja ter vsi mandati HRSS. Če bo večina brezobzirno razveljavila vse HRSS mandate in s tem izključila Hrvate iz parlamenta, bo napravila nepopravljivo politično pogreško, ki se bo kruto maščevala nad onimi, ki so jo zagrešili. Program narodnega sporazuma in ljudske demokracij«. 1. Parlamentarne stranke, ki so bile dosedaj združene pod naslovom opozici-jonalni blok, so osnovale stalno politično zajednico pod imenom »Blok narodnega sporazuma in seljačke ljudske demokraci- je in nastopajo v narodni skupščini kot celota v vseh vprašanjih, v katerih gre za velika politična vprašanja te zajednice. Organi bloka so: predsednik, ožji In širši izvrševalni odbor in skupna seja narodnih poslancev. II. Ta blok je vzel za podlago svojega delovnega programa deklaracijo Davidovi-čeve vlade od 12. avgusta 1924, katera deklaracija bi se imela dopolniti z drugimi potrebnimi zakonskimi predlogi, zlasti z zakonom o jamstvu sodne neodvisnosti, o tiskovni svobodi in o svobodi sestajanja In združevanja, z zakonom o samoupravi kmetskih in mestnih občin. Način izvajanja poslednjih volitev dokazuje nujnost zakona, po katerem bi se zaščitila v bodoče volilna svoboda. Moram povdariti odgovornost organov, ki izvajajo volitve. Poostriti je treba kazni za prestopke proti volilni svobodi, določiti je treba pospešeno postopanje proti sedanjim krivcem, verifikacijo mandatov pa ima izvršiti sodišče. III. Osnova političnega dela sestoji iz programatičnih načel, ki so bila deloma že objavljena v poročilu predsedništva HRSS z dne 29. septembra 1924. 1. Stranke bloka, stoječe na načelu ravnopravnosti vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, so edine v tem, da je država SHS celota, v kateri pa se ima notranja ureditev izvesti s sporazumom Srbov, Hrvatov in Slovencev po že deloma izraženih načelih. 2. Definitivno izvajanje narodnega sporazuma normalnim zakonitim potom na podlagi demokratske vladavine je na najpopolnejši način mogoče samo s parlamentarno monarhijo po angleškem vzoru, zasnovano in zgrajeno na podlagi narodne suverenosti. 3. Naša država mora biti slična ljudski demokraciji, urejena po sistemu selfgover-nementa in samouprave od najmanjših občin pa do parlamenta. 4. Pristojnost skuponega parlamenta in drugih narodnih zastopstev in odnošaji $ njim odgovornih organov morajo biti določeni po ustavi. 5. Blok v celoti in poedine stranke v njem so edine v tem, da je njih politika popolnoma samostojna in določena edino le od interesov naroda. Zato smatrajo za nujno, da se prekinejo vsake zveze z inozemstvom. Interese naroda pa je treba spraviti v sklad z ideali človečanstva in z medte žnjo po trajnem miru. 6. Blok izključuje diktaturo vsake vrste. Stoji v politiki na načelu narodnega sporazuma in seljačke ljudske demokracije. V gospodarskih vprašanjih pa stoji na stališču stanovskega sporazuma in sodelovanja. 7. Blok bo izvajal vse konsekvence družabne reforme in priznava nedotakljivost-privatne lastnine, ki pa se ne sme socijalno izlorabljalf. Gospodarsko življenje našega naroda, posebno kmetskega, se ma razvijati v zmislu zadružnih načel. Ta sporazum so podpisali za demokratsko stranko: Davidovič, za SLS Korošec; zn HRSS Pavle Radič in za JMO Hrasnica. Neomenjena nepravilnost. Opozicija je predložila narodni skupščini svoje posebno mišljenje o nepravilnostih, ki sb se vršile pri volitvah. Iz poročila, ki se nanaša na Slovenijo, je bilo izpuščeno nekaj, kar je bilo po našem mnenju odločilno za zmago takozvanega uacijoualnega bloka vsaj na Štajerskem. Pogrešamo namreč izjavo, ki so jo bili skoro primorani podpisati vsi državni nameščenci, ker je na tak način sestavljena, da se je podpisu- težko bilo izogniti, ne da bi se državnega nameščenca proglasila za nasprotnika države, kateri ne more biti v državni službi. Tega se je vsak bal, zato je izjavo raje podpisal in se častno zavezal. glasovati za dr. Pivka. In sicer se. izjava glasi sledeče: Podpisani .... v .... izjavljam, da sem pristaš narodnega edinstva in jugoslovanske državne misli, to je idej, pod katerimi nastopa Narodni blok. Izjavljam, da hočem delati z vsemi močmi za čim lepši volilni U9peh Narodnega bloka v mariborsko-celjskem volilnem okrožju, katere nosilec je profesor dr. Ljudevit Pivko in se zavezujem prostovoljno s častno besedo, da bom glasoval za to listo. dne................... 1925. Lastnoročni podpis: Podpis poverjenika: Kakor se je izjavil dr. Pivko v neki družbi, je' bilo takih podpisov tiOOO. Recimo, da se niso vsi do zadnjega držali dane besede, sigurno pa je vendar,' da jih več ko polovica ni hotela pojesti dane besede, in ti so odločili. PO MVGHH ■ i ......... ČEŠKOSLOVAŠKA. Češkoslovaški parlament je sprejel razne spremembe k stanovanjskemu zakonu, ki se nanašajo predvsem na nove predpise glede odpovedi in na ureditev stanarine. Znano je, da se je po svetovni vojni zelo veliko gradilo v vseh večjih krajih Češkoslovaške. V večjih mestih, kot n. pr. v Brnu in Pragi so z državno in privatno podporo nastale cele nove stanovanjske kolonije. Navzlic uspešni stanovanjski gradbeni akciji pa še vedno ne smatra Češkoslovaška, da je prišel čas, ko se'lahko ukine zaščita stanovanjskih najemnikov. — Zelo važen je tudi sklep češkoslovaškega parlamenta glede zakona o plačanih delavskih dopustih. Vsak nastavljenec, bodisi da je nastavljen z delavsko, službeno ali vajeniško pogodbo ima tekom enoletne službene dobe pravico do šestdnevnega plačanega dopusta, ki se zviša po desetih letih službe na sedem in po petnajstih letih na osem dni dopusta. Dopusti se morajo v splošnem dovoljevati v času od 1. maja do konca septembra vsakega leta. Novi zakon se pa ne nanaša na one delavske kategorije, ki imajo s posebnimi pogodbami ali pragmatikami že ugotovljene dopuste. Prav tako se novi zakon ne nanaša na javne nameščence. Zakon o plačanih dopustili je velika socijalna pridobitev za češkoslovaško delovno ljudstvo. — Pri zadnjih volitvah v Iglavi na Moravskem so dobili Cehi 25, Nemci pa 17 obč. odbornikov. Iglava je bila dosedaj znana nemška trdnjava na Moravskem. Načrt za evropsko grupacijo. Časopisi poročajo, da je pričel dr. Beneš propagirati novo grupacijo evropskih držav, ki bi se delila na štiri dele: zapadni blok, v katerega bi vstopile Angleška, Španija, Belgija, Nemčija, Italija in Švica; srednje evropski blok, v katerega bi vstopile Češkoslovaška, Poljska, Jugoslavija, Romunija, Avstrija in Madžarska; severni blok, v katerega bi vstopile Estonska, Finska, Švedska in Danska; južni blok, v katerega bi vstopile Bulgarska, Grška, Turška in Albanija. Evropski bloki bi potem lahko držali v šahu boljševiško Rusijo. Načrt dr. Beneša pa Francija in Anglija nista sprejeli simpatično. Na Češkoslovaškem samem je pa navdušenje veliko večje ^za slovanski blok, kateremu bi pripadala tudi Rusija, akoravno se ne zanika velike politične in gospodarske važnosti, ki bi bila dosežena s stvoritvijo bloka podonavskih, držav. Seveda je pa tako nova grupacija evropskih držav, kot slovanski blok le politična kombinacija, ki zaenkrat še nima izgledov na realni zaključek. FRANCIJA. Kakor znano, je Herriotova vlada pretrgala oficijelno zvezo z Vatikanom in dela na to, da se v Franciji popolnoma izvede ločitev cerkve od države. Odločni nastop Herriotove vlade proti rimskemu vplivu je izval odpor francoskih cerkvenih krogov in klerikalne stranke. Nasprotje je prišlo posebno do izraza pretekli teden v francoskem parlamentu, ko je Herriot v velikem govoru nastopil proti politikujoči cerkvi. V svojem govoru je Herriot izjavil, da ne ome- juje pravic katoličanov, odklanja pa vpliv cerkve na državne posle. Lajiki upoštevajo zasluge katoličanstva z ozirom na človečanstvo, odklanjajo pa katoli-čanstvo bankarstva. Nastop Herriota je povzročil v parlamentu v vrstah reak-cijonarcev veliko razburjenje. Po izvajanjih Herriota se je vršilo glasovanje o zaupnici vladi. Resolucija, ki odobrava vladno politiko glede ločitve cerkve od države, je bila sprejeta s '618 proti 4» glasovom. Glasovanje francoskega parlamenta pomeni za Herriota veliko zmago in je s tem njegovo stališče še bolj utrjeno. Lord Curzon. Dne 20. t. m. je umrl • v Londonu ( bivši angleški zunanji minister Lord Curzon, pristaš konzervativne stranke. Curzon je bil ponovno izvoljen za poslanca in je bil leta 1899. tudi podkralj Indije, kjer si je iztekel velikih zaslug za utrditev angleškega vpliva. Po izvolitvi za poslanca pri zadnjih volitvah se je umaknil vsled bolezni v ozadje in se ni več udeleževal tako aktivno političnega življenja kot prejšnja leta. Lord Curzon je bil rojen leta 1859. NEMČIJA. Za predsedniško mesto je v Nemčiji proglašenih sedem kandidatur. Resno pridejo v poštev Braun, kot kandidat so-cijalnih demokratov, Marx, kot kandidat centruma, Jarres, kot kandidat ljudske stranke in Hellpach, kot kandidat demokratske stranice. Kandidature ostalih, med njimi tudi maršala Ludendorffa, nimajo nobenega izgleda na izvolitev. Volitev državnega predsednika se vrši s splošnim glasovanjem, tako kot volitve v državni zbor. Izvoljen je oni kandidat, ki dobi absolutno večino glasov. Ce pri prvem glasovanju ne dobi noben kandidat absolutne večine, se razpišejo nove volitve, kjer je predpisana relativna večina. Po današnji situaciji v Nemčiji sodeč, ni nobenega izgleda, da bi kateri izmed kandidatov dosegel absolutno večino. Vršile se bodo torej tudi druge volitve, pri katerih bodo pa odpadle razne kandidature; stranke levice kot desnice se bodo zedinile na enotne kandidature. Pri drugih volitvah se bo vršil boj pripadnikov vveimarske republikanske ustave z danes še maskiranimi zagovorniki prusaštva, to je militarizma in monar-hizma. — Neki londonski list je poročal, da je pred nemškimi sodišči okrog 12 tisoč procesov glede veleizdaje. Obtožbe glede veldfcdlaje so delo reakcije, ki zopet izzivalno dviga svojo glavo v Nemčiji. Reakcija obtoži vsakogar veleizdaje, kdor n. pr. objavi v javnosti dokumente o krivdi Nemčije na izbruhu svetovne vojne, ali pa razkrije nemško militaristično propagando. Ker so sodniki navadno nemško nacijonalno zagrizeni re-akcijonarci, sledi obtožbi radi veleizdaje tudi — obsodba. Egiptovski parlament. Za predsednika egiptovskega parlamenta je bil izvoljen Zaglul-paša s 125 proti 85 glasovom. Vlada Ziwar-paše je vsled tega podala demisijo, katere pa kralj Fuad ni sprejel. Ministrski pred-senik Zivvar-paša je nato parlament raz-j pustil. /Z JTMNKE Nove persekuciie! Premestitvam učiteljev in profesorjev s strani ministrstva za prosveto so začele slediti premestitve in upokojitve uradnikov ostalih resorov., 'Pako je pri direkciji državnih železnic v Ljubljani prišlo prvo »etapno« imenovanje in upokojitev. Upokojen je bivši ravnatelj južne železnice, sedaj pomočnik ravnatelja inž. Ignacij Šega. Upokojitev je protizakonita in je strogo politično strankarske narave. Vzbudila je že precej prahu in je pričakovati še marsika-kih kolizij in znabiti tudi posledic. Med slovenskimi železničarji se kolpo-tirajo razne vesti, ki jih za enkrat ne moremo kontrolirati. Jasno in za vsakogar ne,-pobitno pa je dejstvo, da je g. inž. Šega bil upokojen radi svoje politične pridnosti k radikalni stranki in sicer oni grupi te stranke, ki se ni mogla ogrevati za skupen nastop s samostojno demokratsko stranko, torej za Nacijonalni blok. Drugi povod je bil pa najbrže tudi ta, da je bil g. inž. Šega, kot starejši uradnik in ravnatelj preveden v 1-2, medtem ko je za oblastnega ravnatelja po Uredbi sistemizirano mesto v I.-3, tako da oni ravnatelji, kj na dan prevedbe še niso bili v činu ravnatelja, ne morejo priti v I.-2. Dejansko . je bil inž. Sega v činu višji kot novi ravnatelj. Zakaj je minstratvo za promet zagrešilo to anomalijo pri imenovanju, je stvar zase. Dejansko je z upokojitvijo brez vsake predhodne preiskave ali dokazane krivde in pravdoreka disciplinarnega sodišča storjena g. inž. Šegu velika krivica. Kršen je zakon, ker g. inž. Šega nima še polnih službenih let, niti ni prestar za službo v smislu zakona. Pa tudi iz naeijonalnega in naprednega vidika je ta upokojitev perse-kucija in nekvalificirano ravnanje z edinim starejšim slovenskim strojnim inženirjem. Bil je pred vojno sploh edini slovenski strojni inženir v železniški službi in si je stekel za slovenski naraščaj v strojni službi zasluge, ki jih pač nobeden drugi slov. železniški uradnik ne more pokazati. Kot načelnik kurilnice J. ž. Ljubljana gl. k. je bil on tisti, ki je pred in med vojno spravil veliko slovenskih profesijonistov do strojevodij in ljubljansko kurilnico res naredil a slovensko kurilnico. Nikakor nimamo ne povoda ne namena braniti delovanje g. inž. Šega kot ravnatelja J. ž. ali pomočnika ravnatelja pri sedanji drielcciji drž. železnic. Bili smo kot so-cijalsti v mnogih stvareh nasprotniki raznim njegovim upravnim ukrepom. Moramo pa povdariti, da take upokojitve pomenijo — propast stroke. Naših železnic ne bodemo obratovali v prid državi in v prid njenemu gospodarskemu in sojalnemu razvoju s partizanskimi persekuaijami strokovno sposobnih uradnikov, temveč s poštenim upravnim aparatom, ki funkcijonira na podlagi pametnih zakonov in predpisov. Osebne intrige in partizansko izigravanje pomeni v vsaki stroki državne službe, v železniški pa še posebej — anarhijo in nazadovanje. , Premog črnomaljski, drva, koks, oglje, šlezljske brikete do- Iliriia« Ljubljana, Kralja bavlja ))*•** Petra trg 8, tel. 220 Plačilo tudi na obroke. Naš strankin zbor. Kakor smo že v zadnji štev. »Nove Pravde« poročali, se vrši naš letošnji glavni strankin zbor dne 9. in 10. maja t. 1. v Ljubljani. Vsem krajevnim organizacijam in zaupnlštvom, je tajništvo te dni odposlalo okrožnice z vsemi navodili za zborovanje. Opozarjamo vse krajevne organizacije, da o tej okrožnici razpravljajo v odborovih sejali ter da se brezpogojno ravnajo po danih navodilih. Dnevni red zborovanja bomo priobčili v prihodnji številki »Nove Pravde«, razviden bo pa tudi iz vabil, ki bodo pravočasno razpo- slana. ) Poživljamo vse krajevne organizacije, da se pripravijo na naš glavni zbor in da razpravljajo o raznih predlogih, kateri morajo biti najkasneje 8 dni pred zborovanjem poslani načelstvu. O kasneje poslanih predlogih se na strankinem zboru ne bo moglo razpravljati. Vsa podrobna navodila bodo poslana potom olcrožnice vsem krajevnim organizacijam, nakar že sedaj opozarjamo, da se o okrožnicah pravočasno razpravlja. Tovariši, pripravimo se dostojno za naš strankin praznik. Opozorilo krajevrijm organizacijam. — Na naše dopise in na opozorilo v »Novi Pravdi« so se sicer odzvale nekatere organizacije ter poslale obračune za strankin davek in znamke, vendar jih je še precej, ki tega do danes še niso storile, zato jih poživljamo ponovno, da to nemudoma store. Istotako naj se jiošljejo tudi imeniki organiziranih tovarišev. Glede sklicevanja občnih zborov in sestankov, ponovno opozarjamo, da je treba sporočiti vsaj teden dni preje tajništvu, da ne pridemo v zadrego radi govornikov, ako pride sporočilo šele zadnji dan. Tudi v tem pogledu mora v stranki vladati red. Ljubljansko okrožje. Občni zbor krajevne organizacije v Kočevju se je vršil v nedeljo 22. t. m. ob prav dobri udeležbi. Poleg običajnega dnevnega reda je poročal tov. Medved o komunalnih vprašanjih kočevske mestne občine. Zastopnik načelstva pa je v daljšem sporočilu podal jasno sliko sedanjega političnega poloižaja ter poročal o raznih strankinih zadevah. Vsa poročila so se z odobravanjem sprejela. Krajevni odbor je sklenil posvetiti vso pozornost razdrapanim delavskim razmeram v Kočevju in okolici ter organizirati delavske vrste, da se ne bodo delavci čutili odvisne samo od svojih delodajalcev, ki samo izkoriščajo bedni proletarijat. Občni zbor je jasno pokazal, da vsi napori nasprotnikov ne bodo zadržali zdravega pokreta narodnega socijaliz-ma, ker je ideja■ tako močna, da mora prodreti. Zaupniško zborovanje v Zagorju. V nedeljo 22. t. m. se je vršilo zborovanje naših zaupnikov v Zagorju ter je bila udeležba polnoštevilna. Kot poročevalec je nastopil član načelstva tov. Hupnik, ki Je v jedrnatih in poljudnih besedah razložil politični položaj in nato razpravljal o raznih aktuelnih zadevah. Njegovo poročilo je bilo sprejeto z največjim odobravanjem, na kar je sledila obširna debata, katere se je udeležilo več tovarišev. To zborovanje je zopet pokazalo, da je ni sile, ki bi mogla onemogočiti naš razvoj ter z veseljem opažamo, da se posebno zavedno delavstvo vedno bolj oprijeinlje narodnega socializma, ker le v tem vidi svojo rešitev. Mariborsko okroije. Krajevna organizacija NSS v Mariboru sklicuje za soboto, dne 4. aprila 1915 ob 8. uri zvečer svoj redni občni zbor v dvorani »Jadran«, Rotovški trg št. 2. — Dnevni red: 1. Poročilo tajnika. 2 Poročilo blagajnika. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. — Občnega zbora se udeleži tudi zastopnik strankinega načelstva iz Ljubljane. Vabimo tovariše, da se poslužijo svoje pravice in se udeleže občnega zbora v čim večjem številu. Dolžnost vsakega zavednega člana Je, da pride na najvažnejše zborovanje svoje organizacije, to je občni zbor. — Odbor kraj. organizacije NSS v Mariboru. Občni zbor krajevne organizacije NSS v Ptuju se je vršil v sredo, dne 18. t. m. v gostilni pri Pfeiferju. Vodil ga je predsednik podžupan tov. Blažek. Tajnik tov. Sigi je podal lepo sestavljeno tajniško poročilo. Prvi del je obsegal članstvo, dnigi del delovanje organizacije, tretji pa bodoče delovanje. Obravnaval je tudi delo naših petih občinskih svetovalcev, ki tvorijo skupno z ostalimi strankami v Gospodar-sko-socijalnem bloku večino v občinskem svetu. Blagajniško poročilo je podal tov. Travežan, v imenu nadzorstva pa je predlagal tov. Tobias absolutorij' celokupnemu odboru in zahvalo za požrtvovalno delovanje, kar je bilo enoglasno sprejeto. Na predlog volilnega odseka je bil nato enoglasno ponovno izvoljen za predsednika tov. podžupan Blažek, v odbor pa sledeči tovariši: Brecelj, Sigi, Medved, Tobias, Me-noni, Goleš; za namestnika tovariša Trave-ža in Šafer; za pregledovalca računov tovariša Kogoj in Lenarčič. Po končani volitvl je govoril okrožni tajnik tovariš Brand-ner iz Maribora o poloSajU stranke jn o sedanji politični situaciji v državi, ki se po krivdi takozvanega naeijonalnega bloka vedno bolj poostruje. Pozival je na požrtvovalno delo za ideje narodnega socijallzma. — K besedi se je oglasilo še več tovarišev, ki so stavljali razna vprašanja, nakar je tov. predsednik občni zbor zaključil. Ta občni zbor je pokazal, da naši tovariši v Ptuju kljub preganjanju in pritisku ne klo-nijo. Krajevna organizacija NSS v Slovenj-gradeu sklicuje svoj redni občni zbor v soboto, dne 28. marca ob 8. uri zvečer v hotelu »Balkan«. Na občnem zboru bodo podali poročila društveni funkcijonarji in izvoljen bo nov odbor, na kar bo govoril o bodočih nalogah in o sedanji politični situaciji okrožni tajnik tovariš Brandner Iz Maribora. Tovariši! Vabimo Vas, da pridete vsi do zadnjega I Celjsko okroije. Sobotni članski sestanek, dne 21. t. m., ki se je vršil kakor po navadi v klubovi sobi hotela »Zvezda« je bil zadovoljivo obiskan. Grajati pa se mora, ako funkcijonarji izostanejo neopravičeno, ker to došle oz. navzoče le zamudi radi nepotrebnega čakanja, pa tudi nikakor ni vzpodbudno za one tovariše, ki se Bedajšnjih posvetovanj dosledno in redno udeležujejo. Gotovo je, da tega ali onega zadržijo včasih nepredvideni vzroki, prav tako gotovo pa je tudi, da se je v našem malem mestecu pač lahko opravičiti, odn. najti način, da se zborovalcem pove, da eden ali drug ne more priti. Red je pač najlepša reč na svetu. Referiral je pri poslednjem članskem sestanku tovariš tajnik in blagajnik ter nas je njegovo zanimivo poročilo v vsakem oziru zadovoljilo in razveselilo tem bolj, ker vidimo, da rodijo članski sestanki zares zaželjeni uspeh ter nam potrjujejo, da je mogoče doseči s smotrenim in vztrajnim delom lepe uspehe. Priporočamo vsem tovarišem, naj se bodočih članskih sestankov udeležijo polnoštevilno, da bodo enkrat slišali, koliko nas Je zbranih okrog naše socijalistične zastave, oz. da se bodemo vsi tisti, ki smo izjave že podpisali in prispevke plačali odn., ki bodejo to storili v prihodnjih dneh, videli iz oči v oči ter se za nadaljne delo še bolj navdušili. Celjka krajevna organizacija ima redni sestanek zopet danes, v soboto, dne 28. marca 1925 ob 8. uri zvečer v klubovi sobi restavracije pri Žumru (Hotel Zvezda). Tovariši, somišljeniki in prijatelji našega narod-nosocijalističnegaj pokreta ste ponovno uljudT no vabljeni, da pridete vsi. Pripeljite seboj tudi one, ki doslej sicer še niso organizovani, pa z nami čutijo in naše delo odobravajo ter se nam bodo v naše vrste pridružili in se pogumno in krepko oklenili naše trobojnice in narodnoSocijalistične zastave. Vsak pošten narodnozaveden socijalist nam je vedno dobro došel, ker le v naših vrstah je mesto za razedno zavedne ter narodno čuteče delavce, ljivosti na nobeno stran, še manj morebitne Strankin davek in letni prispevek so člani po veliki večini že izročili tovarišu blagajniku ali osebno po prijateljih ali pa so zneske poslali po poštnohranilniških položnicah, ki smo jih ob začetku tega meseca razposlali. Vsem tem smo članske izkaznice tudi že vročili, ako pa bi je kdo pomotoma ne bil prejel, prosimo, da se zglasi pri tovarišu blagajniku. Zamudniki in oni, ki so prosili obroka, bodo prejeli h koncu meseca, toraj prihodnja dni poštnohranilnične položnice še enkrat ter Vas vse vljudno prosimo, poravnajte zaostanke, da lahko tozadevna dela enkrat zaključimo. Naj ne bo občutljivosti na nobeno stran, še manj morebitne zamere, ki se je pač dosledno in vestno ogibljemo ter naj bodo naši. strankini opomini vedno pravilno razumevam. Upamo, da bo tako! OBleke na OBroke O. Bernatovič LJUBLJANA, MESTNI TRG Jtrokouni vestnik. Iz strok, tajništva. Te dni so prejele vse podružnice obširno okrožnico, ki jo je razposlalo tajništvo. Prosimo vse podružnične odbore, da posvetijo tej okrožnici vso pažnjo in o njej na seji razpravljajo. Posebno važnost polagajte načrtom o spremembi prispevkov in podpor. Ne prezrite klica o agitaciji za glavni zbor NSSZ, ki se vrši v dneh 31. maja in 1. junija na Jesenicah. Skratka, okrožnici posvetite vso pažnjo in se po njej ravnajte. Seja upravnega odbora NSSZ se vrši gla4 som zadnjega sklepa v nedeljo, dne 26. aprila 1. 1., na kar že sedaj opozarjamo vse odbornike. Kranj. Našemu delavcu v Kranju prav trda prede. Živi v največji bedi, prejemke ima mizerne in skoro lahko rečemo, da živi od samih obljub kapitalistov. Pri tem pa se naši delavci največkrat spozabljajo in se družijo z onim, ki ga tlači. Ne pomisli, da ga kapitalist vabi s sladkimi obljubami, na drugi strani pa ga biča. Ne pomisli, da spada delavec le v vrsto sebe enakih t. j. v vrsto delavstva. Naš delavec bi se moral oprijeti le onega, 'ki bi mu res lahko pomagal. Naš delavec bi se moral organizirati v Narodno socijalni strokovni organizaciji, ker le potoni ie -organizacije lahko bije uspešen boj proti svojim zatiralcem. Zato kranjski delavci vsi v NSSZ. Alkohol in delavstvo. O tej nesrečni temi se je in se mnogo piše. Alkohol nam je in nam uničuje najboljšo delovno moč. On je največji delavski sovražnik. In vendar je delavcu najboljši tovariš — alkohol. V »Orga-nizovanem Radniku« čitaino, da je v Hu.li jami popilo v teku enega leta 500 rudarjev nič manj kot 475 hi vina, 18 lil žganji in 130 hi piva in to samo v gostilnah, ki so v ne posredni bližini rudnika. Gornje številke, ki so jato žalostne, nam pričajp tudi, odkod potem velika mora bede. Izračunati je treba samo, koliko se je potrošilo delavskega denarja na pijači, pa imamo žalostno sliko o lednem socijalnem stanju delavstva. Koda; bo naš delavec spoznal v alkodolu sovražnika, k oaj mu napoči lepši dan. Na to jo težak odgovor. Ker se odpirajo dan za dnem nove gostilne in daje delavstvu prilik*, uni-čevji ja svojih sil in trošenje Jenvja Žalostno, i resnično. 8 urno delo v opasnosti. Mi smo že večkrat pisali o nameri podjetnikov, ki s to ali ono pretvezo skušajo uvesti deset ali še več urno delo. Delavstvo se za naše in enake druge besede prav malo briga in prične kričati šele takrat, ko je nesreča že tu in mu je osemurnik odvzet. V zadnjem času se taki poskusi vršijo v vseh delih naše države in če se posrečijo poskusi, bo celokupni kapitalizem enkrat udaril in izgubili bomo težko pridobljeni osemurni delovni čas. Zadnjič, smo poročali o parni žagi K. v Kočevju, kjer se je nasilno izsililo iz delavcev priznanje deseturnega dela. Danes imamo beležiti slučaj v Leskovcu v Srbiji, kjer je tovarna blaga Ilič, Teokarevič in Petrovič poskušala z vsemi sredstvi vpeljavo deseturnega dela. Za enkrat je delavstvo to namero odbilo, če jo odbije tudi v drugič, j’e veliko vprašanje. Delavstvo je danes po ogromni večini neorganizirano in tako prepuščeno na milost in nemilost podjetnikom, ki neorganiziranost delavstva izrabljajo kar največ mogoče v svojo korist. In pomisliti moramo pri tem, cla so kapitalisti še pri tem organizirani v Zvezi industrijcev, ki pravzaprav vodi ves po-kret delodajalcev proti delavstvu. Delavstvo naj se enkrat vendar strezni in naj se oklene strokovnih organizacij, ki edino še uspešno parirajo raznim delodajalskim napadom. Delavci naj se ogledajo v industrijalce, ki so, akoravno sami že dovolj močni, vseeno še organzirani, da tem lažje udrihajo po delavstvu. Na te naj se ugledajo in priklopijo strokovnim organizacijam. Neorganizirano delavstvo vabimo, da se priključi Narodno-socijalni strokovni zvezi, ki edino pravilno pojmuje ščititi delavske interese. Osemurno delo je v nevarnosti, če ga izgubimo, bo vsako tarnanje odveč. Odbimo zlo od sebe, dokler nas ni zadelo, zato vsi v organizacije. Delavski pokret. Danska. Knjigoveški savez je te dni uspel s svojo tarifo, s katero se prejemki de* lavcev za spoznanje povečajo. Ravno tako so frizerski pomočniki dobili novo tarifo, s katero sfe ukinja dosedanji sistem plačevanja v naturi, t. j. hrana in stan in se uvede plačevanje v gotovini. VARLJIVA IDILA. Slika predstavlja zatočišče epide- ki je popolnoma odrezan od mičnih bolnikov na daljnjem vzhodu, sveta. ostalega Al LA IM N J HM VESTNHK ~ Dve obletnici. Pretečeni mesec sta šli mimo nas dve obletnici, na kateri ne smemo pozabiti. Dve letnici, ki nas spominjati na početke narodnega socijalizma, ki je dvignil svoj rudeči prapor z znakom kladiva in peresa v Trstu. Pred dvanajstimi leti se je v Trstu vršil ustanovni občni zbor Narodno socijalne mladinske organizacije. Mnogo prej je že ideja našla idealnih ljudi, v katerih srca se je naselila, toda 16. februarja 1923. leta se je ustanovila prva narodno socijalističiia mladinska organizacija v Trstu. In letos je 16. februarja poteklo 12 let od te, za nas silno važne ustanovitve. Iz arhiva, ki ga še danes hrani bivši odbornik te organizacije, posnemamo, da so prvi odbor tvorili: predsednik Joško Požar, abs. jurist; njegov namestnik Anton Brandner, uradnik; tajnik Drago Širok, učitelj; njegov namestnik Vekoslav Rovan, privatni uradnik; blagajnik Anton Požar, trgovski nastavi jenec; namestnik Janko Kosmina, pekovski pomočnik; odbornik Kok Kocjančič, mehanik. Pozneje se je odbor razširil in so v odbor prišli še Stane Kosovel za načelnika predavateljskega odseka in kot odbornika Vladimir Kravos in Josip Slavec. Iz arhiva je tudi razvidno, da je morala mlada organizacija biti hud boj za svoj obstanek. O tem več enkrat pozneje v spominih. Organizacija narodno socijalističue mladine je naglo rasla in je pričela že ustanavljati svoje podružnice tako pri Sv. Križu, Barkovljah itd., pa je morala v njenem naj-jačjem poletu prenehati z delom. Bojni vihar ji ni prizanesel in je njeno delovanje popolnoma ustavil 24. februarja 1915. leta. Ta dan ima v knjigah rdečo zaznambo, »da je delovanje ob izbruhu vojne do nadaljnjega prenehalo«. In kako ne bi. Člani te organizacije, ki so imeli najožje stike z antimilita-rističnimi brati Čehi so bili ob izbruhu vojne Avstriji zelo nevarni in spominjam se, kako so nam k zadnjim dvem sejani sledili avstrijski »špiceljni« in smo morali vsled tega z delom nehati. Kakšen je bil naš takratni duh, nam kažejo poslovilni govori, bratov odbornikov, ko smo se poslavljali in odhajali v neznane kraje na fronto. Tako je na primer brat Ferjančič dejal nekaterim bratom od odhodu na kolodvoru: »Bratje, ne pozabite, kdo in kaj ste! Ne pozabite, da je Vaša mati onkraj meje! Ne tratite sil za Avstrijo, temveč rešujte našo stvar! Ne pozabite na brate, ki so v Srbiji!« Takih govorov smo mnogo slišali in zato se nismo Čuditi, ko smo slišali, da je ta ali oni naš član že v Srbiji. Med prvimi pa je bil naš prvi predsednik brat Joško Požar. O njem bomo tudi še pisali. Bratje! Opozoriti sem Vas hotel na ti dve obletnici, na 18. februar 1913 in na 24. februar 1915. Na dva dneva, ko smo prvič vstali in ko smo začasno nehali z delom. Naše delo pa s 24. februarjem 1915 ni nehalo. Samo trenotno je prenehalo in takoj po padcu Avstrije smo se zopet zbrali skupaj, da nadaljujemo delo, ki smo ga 16. februarja 1913. leta započeli. In ta dan nam bodi svet. Na ta dan prisegajmo, da bomo gradili, dokler narodnemu socijalizmu v Jugoslaviji ne zasije pomladno solnce. Bratje, ne pozabite ti dve obletnici. K. Zaključek srbohrvaškega tečaja »Bratstva« v Ljubljani. V torek 17. t. m. se je v mestni šoli na Grabnu zaključil letošnji tečaj srbohrvaškega jezika »Bratstva«. Zaključku je kot zastopnik ministrstva prosvete prisostvoval g. dr. Janko Lokar, ravnatelj 1. državne gimnazije v Ljubljani. Po končanih izpitih obiskovalcev je tečaj zaključil načelnik šolskega odseka »Bratstva« br. Kravos, ki se je ob tej priliki zahvalil zastopr niku ministrstva prosvete za nejgovo prisotnost, obenem se je pa zahvalil ministrstvu prosvete, ki podpira delo »Bratstva« na tem polju. Zastopnik ministrstva prosvete g. dr. Lokar se je nadvse pohvalno izjavil o uspehih v letošnjem tečaju in se je v imenu g. ministra prosvete zahvalil društvu »Bratstvo«, načelniku šolskega odseka in obem učiteljicam, ki ste tečaj vodile. Tudi obiskovalci tečaja so izrekli svojo zahvalo društvu in učiteljicam, na kar je bil letošnji tečaj zaključen. Letošnji tečaj je imel dva oddelka in sicer prvega zai začetnike, katerega je vodila učiteljica s. Angela Kravos in II. nadaljevalni, katerega je vodila s. Jelena Vri-šarjeva. Oba oddelka je obiskovalo nad 60 obiskovalcev obojega spola in najrazličnejših stanov, prevladovali pa so državni nameščenci. Šolski odsek »Bratstva« je med obiskovalce razdelil mnogo lepih srbskih knjig kot dar ministrstva prosvete. Ker so se ti tečaji pokazali kot nujno potrebni, otvori »Bratstvo« tudi letos v septembru enake tečaje in sicer za začetnike in nadaljevalce. »Bratstvu« gre vse priznanje, ker umeva svojo nalogo, za katero je poklicano. Zahvala. Šolski odsek »Bratstva« čuti dolžnost, da izreka svojo zahvalo ministrstvu prosvete za podporo, ki jo je ministrstvo dalo za vzdrževanje srbohrvatskih tečajev, zahvaljuje se tudi zastopniku ministrstva prosvete dr. Janku Lokarju, ki je delo šolskega odseka inspiciral, dalje se zahvaljuje ljubljanski mestni občini in vodstvu mestne šole na Grabnu za prepustitev šolskih prostorov, končno se pa tudi .zahvaljuje učiteljicam s. Jeleni Vrišar in Angeli Kravos za trud, ki ste ga imele z vodstvom tečajev. Za šolski odsek, Vladimir Kravos, t. č. načelnik. L /V ' l&a« * .'V jfj • •” r-' ' . 'it. i ' n " \ ' i , W-:„ : . .. • •: . t'1 T \ f KINO MATICA STARI VEK V NAŠI DOBI. Gornja slika nam kaže Cheopsovo piramido, katere višina znaša celih 147 metrov. Poleg te piramide so raziskovalci zaf-dnje tedne odkrili tudi grob njegovega prednika faraona Sonufrija, »velikega boga in osvojevalca Fujih krajev«, kot ga imenuje v hieroglifih dolnja slika, ki predstavlja tega egipčanskega kralja, kako bije po svojem sovražniku. — Izkopnine, ki so jih našli v grobovih egipčanskih kraljev, predstavljajo veliko vrednost in je egipčanska vlada prepovedala njihov izvoz iz dežele. - CENJENI NAROČNIKI! - Današnji številki 8o priložene položnice, da po njih obnorite naročnino za II. četrtletje. Na položnicah navedeni zneski značijo torej naročnino z eventualnim zaostankom vred do 30. junija t. 1. — Trdovratne zaostankarje — saj jih sicer ni več veliko — resno opominjamo, da je sedaj zadnja prilika za poravnavo dolga, če se hočejo izogniti neljubim posledicam. — Po Ljubljani bo zopet pobiral naročnino naš inkasant, ■a Maribor bomo uvedli zopet plačevanje po položnicah, ki bodo priložene prihodnji številki, v Celju pa bo naročnino sprejemal naš pooblaščenec tovariš Fr. Jošt. — Povišanje stanarine. — Novi stanovanjski zakon še ni zagledal luč sveta ter ša ni zakon, pa so ga že začeli nekateri uporabljati. Pa menda vendar ne bo šlo tako gladko! Saj za državne nameščence bo treba poprej nekaj ukreniti. Kako pa naj nameščenci plačajo povišek? Le poglejmo si efekt. Po novem načrtu se bodo stanovanja podražila za 6, oziroma 9 kratno predvojno ceno t. j. iz leta 1914. Primer: Državni pod-uradnik s 4 člansko družino je plačal leta 1914. 60 kron mesečno čiste najemnine, poleg doklad in raznih drugih prispevkov. Ta vsota se bo sedaj spremenila v dinarje in 6 krat pomnožila. Tako bo stalo to stanovanje odslej letno 720X8* to je 4320 Din in pa še približno 850 Din raznih doklad ter drugih namečkov. Po novem bo znašala stanarina za ta primer 4670 Din, če tudi dobi v naj|boljšem! slučaju od države letno samo 1200 Din stanarine. Primanjkljaj za 3470 Din letno, bo moral kriti od svoje itak bore plače, ki ne zadostuje niti za hrano in obleko. Tako bo revščina še večja, ljudje bodo Se bolj lačni in še bolj strgani in prišli bodo prav kmalu — do opank, kakor so nekoč nekateri zatrjevali. Opozarjamo na ta dejstva merodajne kroge. Res je pa tudi, da morajo ljudje imeti sredstva za plačilo. In ker državni nameščenci teh nimajo, jim jih mora dati država. Z novim stanovanjskim zakonom zvišajte torej tudi prejemke državnih uslužbencev! Novi stanovanjski zakon pa naj se prične izvajati, ko bo stopil v veljavo! Anarhije ni treba. — Čuden razpis. — V Uradnem listu štev. 28, od 18. marca, ki smo ga prejeli 19. t. m., je objavljen razpis o izplačevanju sedmega kupona) 1% investicijskega posojila. Izplačilni rok je določen na 15. marca 1925. Razglas sam je v Beogradu datiran 16. februarja. Odplačajte obroke obveznic 1% državnega posojila! — Direkcija poštne hranilnice v Beogradu je izdala sledeči poziv: Vsi državni uslužbenci, ki so podpisali po poštnih čekovnih zavodov v Sarajevu, Ljubljani ali Zagrebu ob emitiranju obveznic 7% investicijskega drž. posojila iz leta 1921. te obveznice na odplačilo, se poživljajo, da do dne 30. junija t. 1. popolnoma odplačajo še dolžno vsoto. Izza d«e 30. junija t. 1. ne dobi nihče več teh obveznic, ampak se prodajo na njegov račun, da se poravna dolg pri poštni hranilnici ali dotičnem ček. zavodu. Eventualni prebitki po poravnavi dolga se dado uplačiteljem na razpolaga — Kaj je z 20% odtegljajem? — Pri kolkovanju starih avstrijskih kron je takratni finančni minister po sklepu vlade odtegnil vsem onim, ki so' imeli svoj denar doma v gotovini, po 20%. S tem so bili po večini udarjeni mali ljudje, ki so za tekoče potrebe držali denar doma. Vlada pa je dala obljubo, da bo te odtegljaje ljudem kmalu odplačala, oziroma vrnila prisilno posojilo. Zato so prizadeti dobili za odtegnjene vsote potrdila ali nekake bone. Preteklo je že par let in o tem ni ne duha ne sluha. Sicer mečejo vedno opozicijonalne stranke vladnim strankam, ki so slučajno na vladi te očitke na krožnik z vprašanjem, kdaj da bo vlada to izplačala, pa se kljub temu nič ne zgodi. Davidovič in naši klerikalci ter radikali in samostojni demokrati so v tem pogledu vsi enaki in drug drugega vredni« Vsi ljudi farbajo! Naj že vendar enkrat vlada poravna svoje obveznosti. Saj je to ljudski denar, do katerega ima ljudstvo pravico. Ali pa naj se enkrat vlada ojunači in pove, da iz tega ne bo nikdar nič in zakaj ne bo nič. S farbarijo naj se enkrat neha! — Pričaku- jemo, da bo sedanja vlada to vprašanje na katerikoli način spravila iz sveta! — Tajinstven morilec deklet, ki je v zadnji številki zaradi tehničnih ovir izostal, | vsled česar je nastalo povpraševanje,, bo izhajal kot podlistek še naprej. Za zadnjo številko se bomo čitateljem ob prvi priliki oddolžili. • — Oddaja trafik. —• Uradni list št 29 objavlja razglas za oddajo sledečih trafik: I. Ljubljana, Žabjek št. 1. — 2. Poljane št. 69 (okraj Novo mesto). — 3. Spodnje Domžale št. 544. — 4. Podlipovica št. 2 (okraj Litija). — 5. Ljubljana, Karlovška cesta 4. 6. Zadovinek št. 1 (okraj Krško). Prošnje oziroma ponudbe je vložiti po sledečem vrstnem redu, ki ga je tolmačiti tako, kakor so zgoraj navedeni kraji: 1. 6. aprila 1925, 2. 7. aprila 1925, 3. 8. aprila 1925, 4. 9. aprila 1925, 5. 10. aprila 1925, 6. II. aprila 1925. — Podrobnosti so razvidne v Uradnem listu, dalje na uradni deski Fin. okr. ravnateljstva v Ljubljani in na uradni deski one občine, v kateri je trafika razpisana. Opozarjamo na to invalide, vdove in sirote. — Poslanec Pera Markovič ponesrečil. Imenovani je Davidovičev demokrat ter je bil v Davidovičevem kabinetu minister za pošto. Mož je že star ter ima samo eno nogo-24. t. m. je vstal zgodaj in takoj odprl okno, svoje hotelske sobe. Naslonil se je na okno, hoteč se osvežiti. Pri tem mu je postalo slabo ter je padel skozi okno, pri čemer se je nevarno poškodoval. — Podružnica Jugoslovanskega kreditnega zavoda v Ljubljani, ki je kot taka doslej poslovala v Murski Soboti, je postala s 26. februarjem samostojen zavod na zadružni podlagi s predsednikom dr. Slavko Vesnikom na čelu. — Zavod je soliden in ga Prekmurcem toplo priporočamo. — Davke znižujejo — toda ne pri nas, ampak na Češkem. V kratkem stopi v veljavo namreč zakon, s katerim se regulacija davkov uredi tako, da se uvede sistematično znižanje davkov na vsaki dve leti, do gotove razumom odgovarjajoče mere, ki se bo pa tudi z zakonom določila. — Na kaj takega seveda pri nas ni misliti, ker so naše kase nenasitljive, ker se dela brez ljudske kontrole, ker se denar razsipava za nepotrebne stvari, državni uslužbenci pa so kljub temu lačni’ in strgani. — Naredba ministra za agrarno reformo o postavljenju agrarnih veščakov. Z re-šenjem agrarnega ministrstva št. 32895-24 so bili razpuščeni vsi občinski agrarni odbori. Namesto teh se je v smislu istega re-šenja o priliki revizij zakupodaje zasliševalo po potrebi po dva agrarna interesenta iz vsake občine. Ker se v praksi ta odredba ni obnesla, je minister za agrarno reformo izdal rešenje štev. 54650-24, potom LJUBLJANA Kongresni trg Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico r. Z. Z O. Z. ki posluje v novourejenth prostorih v Uubllonl, Mestni tri 6 Telefon it. 9. Hranilne vloge obrestuje po 8°/o ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Vetje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi vlij* po dogovoru. - Izven ljubljanskim vlagateljem so na razpolago poitne položnice, da nimajo t pošiljanjem denarja nikakih strolkov. Jamstvena glavnica nad 11,000.000 diiarjn. katerega se smatrajo vsi obč. agrarni odbori, kakor tudi omenjeni ad hoc izbrani zastopniki razrešeni svojih dolžnosti. Obenem se pa pooblaščajo okrožni agrarni uradi, da lahko v slučaju potrebe iz vsake vasi z dekretom postavijo po dva agrarna veščaka izmed takih oseb, katere so uradu znane kot povsem nepristranske in nesebične osebe, katere osebe so v stanu in hočejo zastopati interese siromašnih upravičencev agrarne reforme. Te osebe bi bile posvetovalni organi agrarnih oblasti pri izvedbi agrarne reforme, ter jih imajo agrarni uradi zapriseči. Njihova služba je častna in nimajo pravice zahtevati kakor-šnokoli nagrado ali vrnitev stroškov za izvršitev svojih dolžnostL — Žigosanje vstopnic. Dosedaj je žigosanje vstopnic za zabave, koncerte itd. vršil vedno oddelek fin. kontrole in se je veselična taksa plačala na pošti potom čeka ali pa pri davčnem uradu. Od sedaj naprej pa bodo to delo izvrševali davčni uradi za okoliš onih občin, ki spadajo k oddelku fin. kontrole na sedežu davkarije. Vsi prireditelji' (društva itd.) na sedežu davkarij naj se torej obračajo radi plačila veselične takse naravnost na pristojni davčni urad. Kontrolo pri prireditvah samih pa bodo tudi v naprej izvrševali organi fin. kontrole. Zato •mora biti pristojni oddelek vedno o prireditvi obveščen. — V Avstriji izdajo nov denar 26. t. m. Kakor smo že poročali, so uvedli v Avstriji s 1. januarjem novo valuta 26. t. m. izdajo prve bankovce po 100 šilingov. — Znižanje zavarovalnine. — Ministrstvo za socijalno politiko je izdalo naredbo, s katero se znižajo prispevki za zavarovanje delavcev zoper nezgode od 6 na 5%. Več v Uradnem listu štev. 28. — To znižanje je samo začaano ter se po potrebi lahko zopet zviša. — »Pekatete« v Jugoslaviji. V Ljubljani se je ustanovila tvrdka: Prva kranjska tovarna testenin »p e k a t e t e« Žnideršič & Co., družba z o. z., kot posestrina tovarne istega imena v Ilirski Bistrici, ki slovi po svojih izbornih »p e k a t e t a hc. Družba je zgradila v Ljubljani novo tovarno za >p e k a t e t ec. Do sedaj je bilo treba uvaževati »pekatetec iz Ilirske Bistrice, ki je pa po vojni pripadla Italiji, ter plačevati visoko carino. Poznavalci dobrih testenin so plačevali visoke cene za uvožene »pekatete«, niso Jih pa mogli kuj»-vati manje imoviti sloji. Sedaj se bodo >pekatete< lahko razširile zopet po vsi deželi. Želimo družbi obilo uspeha. — Justifikaeija na dnevnem redu. — Pred kratkim je bil v Osjeflcu obešen znani ropar Čaruga in njegov pomočnik Prpič. V torek 17. t. m. so ravnotam obesili morilca Latinoviča, ki je svojega tovariša sodelavca umoril ter ga oropal borega zaslužka 150 Din, poleg tega pa še od njegove žene izvabil 450 Din. Sedaj pa bo v Zagrebu najbrže justificiran narednik Runj-pelj iz Kamnika, zaradi umora trgovca Kel-koviča. — Nenavaden samomor. — V Št. Vidu ob Glini je izvršila neka 64 letna žena nenavaden somomor. Žena je bila najbrž malo zmedena. V trenutku, ko je bila sama Je 18. t. m. v sobi pograbila steklenico s špiritom, z njim polila svojo obleko in postelje, se vlegla in zažgala. Takoj nato pa je zakričala in priklicala s tem svojo hčer. Hči si v strahu ni znala pomagati. Stekla Je k sosedi po pomoč. Starka pa je med tem skočila iz postelje, letala po sobi in se kmalu od bolečin zgrudila. Ko je došla« čez par minut pomoč, so jo našli gorečo v -u-irr_r_p‘ --—nri—i_r~ * • ■ ■ ■»***“ • -—* nezavesti. Čez nekaj ur je potem v stra-hovitrih mukah umrla. — Strajk v italijanski ladjedelnici. — V Tržiču štrajka v ladjedelnici 4000 delavcev. — Zvišanje plač državnim uradnikom v Italiji. — V Italiji bodo državnim uradnikom s 1. aprilom zvišali plače tako, da bodo uradniki najvišjih činovnih razredov dobili do 8000 lir letnega zvtišanja. Za nižje činovne razrede je projektirano zvišanje v takem obsegu, da bo vsak uradnik prejel po 100 Din zvišanja. — Tako v ubogi proletarski Italiji, ki se bori s svojo gospodarsko in finančno politiko prav tako in še bolj kot druge države. Tako je v obljudeni, revni Italiji, ki (ima razmeroma slabo davčno moč, toda dober davčni vijak. Tako je tam, kjer jim primanjkuje vsega, razen pomaranč in riža, kjer pa imajo prvovrstno diplomacijo, ki zna izrabiti vsako konjukturo v svoj prid* — In kako je pri nas, kjer je vsega v izobilju? Pri nas Je državni uradnik in delavec lačen, ker ne zasluži več za kruh, a zboljšanja še ni pričakovati! — Zakaj? Na to odgovarjati bi bilo zares že odveč. Kdo je kriv? Na to pa moremo odgovoriti, da prizadeti sloji sami! JJublJana. — Shod stanovanjskih najemnikov v Ljubljani se je vršil pretečeno soboto v dvorani »Unionc. Shod je bil sicer dobro obiskan, pa bi bil lahko še bolj, zlasti če se upošteva, da so se shoda udeležili tudi izvenljubljanski najemnik|i. Ljudje jse pač vse premalo zanimajo za to nehvaležno zadevo. Pozneje, ko bo prepozno bo vpitja veliko. Društvo stanovanjskih najemnikov vrši sicer svojo težko nalogo v kolikor pač more. Sobotni shod bi bil lahko bolj učinkovit, ko bi bil aranžiran še na širši podlagi, ko bi poleg društva stanovanjskih najemnkov s primernim nastopom sodelovale še razne druge organizacije in korporacije, čijih naloga je, ščititi male ljudi. Saj bi morala vsa naša javnost ne glede na razredno pripadnost soglašati s tem, da se naj stanovanjsko vprašanje reši na način, ki ga zastopa to društvo. Mislimo, da ne bo odveč, ako se priredi še ena širša akcija v tem smislu in to pred debato o novem stanovanjskem zakonu v parlamentu. Tej akciji bi se naj pridružila vsa večja mesta v Sloveniji Maribor. — K dijaškemu štrajku v Mariboru. Celokupno dijaštvo vseh srednjih šol v Mariboru je poslalo kralju sledečo depešo: Kabinetni pisarni Njegovega Veličanstva kralja, Beograd. — Srednješolska omladlna Maribora javlja Vašemu Veličanstvu, da je prosvetni minister premestil profesorja Ribariča, nacionalnega delavca in prvobon-telja jugoslovenske ideje, preganjanega vsled iste od Avstije in Italije, no podtikanje maščevalnih ljudi iz Maribora v Leskovec. — Prosimo Vaše Veličans.vo da zabrani brezpredmetno preganjanje ljVidi. — Jurčec, v imenu dij. sveta. — Roparski umor v Studencih pri Mariboru se pojasnjuje. — Drugi spremljevalec, ki je pri umoru moral sodelovati, znani mizarski pomočnik Je v rokah pravice, da-si je pobegnil v Italijo. Italijanske oblasti so ga izročile, skušal je med potjo pobegniti, pa ni šlo po srečL — Zadeva se razvija kar lepo sama od sebe, dasi možakar taji. — Proti izpostavljanju Slovencev pri oddaji cestnih del v Mariboru je vložilo tajništvo NSS v Mariboru na cestni erar SHS v Ljubljani pritožbo sledeče vsebine: »Kakor nam poročajo, oddaja cestni nadzornik Emil Rektorik v Mariboru, Koroška cesta štev. 31 vsa dela na cestah, mostovih itd. le nemškim podjetnikom, dočim so Slovenci brez kruha in se proti takemu postopanju brezuspešno pritožujejo. Ker dosedaj / Strti I. »vevi phvm« Štev. 13. potrebščine za OPALOGRAF (Preservat in Fixat) dobiš samo pri tud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6., I. nadstr., vrata št. 10. pri imenovanemu ni pomagala nobena pritožba, se dovoljujemo obrniti na goruji naslov kot višjo inštanco s prošnjo, da celo zadevo preišče in napravi red, da bodo deležni zaslužka na slovenski zemlji predvsem Slovenci, kajti nikakor ne gre, da bi bili Slovenci zapostavljeni za Nemci celo od strani države. Priče o gornjih navedbah so na razpolago in jih v slučaju potrebe lahko javimo z vsemi potrebnimi podatki vred.. K temu dostavljamo, da je prava sramota, da se dogaja kaj takega v državi, v kateri vlada uucijonalui blok. Navedli bi lahko še mnogo podobnih slučajev, ki dokazujejo, da našim samostojnim demokratom prav nič niso mar nacijonalni interesi in da ti jen ja jo tam, kjer se prične žep. Ko je nedavno v seji občinskega sveta tov. Roglič protestiral proti nemški govorici v mariborskem občinskem svetu, sklicujoč se na tozadevni sklep občinskega sveta, se je za občinskega svetovalca Primerja zavzel samostojni demokrat dr. Kukovec, češ, da lahko govori nemško naprej. »Marburger Zeitung« je Rogliča napadala m Nemce indirektno opozarjala na bojkot proti Rogličevi trgovini, češ, menda se Roglič ne brani nemškega denarja. In takih primerov bi lahko navedli še več in bomo to o priliki tudi storili, da javnost izve, kako izgleda v pacijonalnem dejanju tista stranka, ki je Slovencem sedla za vrat. Ustanovitev železničarskega gradbenega odseka. V nedeljo ob 9. uri dopoldne se vrši v Gotzovi dvorani od posebnega pripravljalnega odbora sklicani železničarski shod, katerega namen je ustanovitev železničarskega gradbenega odseka kot avtonomne sekcije pod okriljem kreditne in stavbne zadruge »Mojmir«! Kljub Bahu-movi protigonji, in špekulaciji, da naj se ustanovi samostojna železničarska stavbna zadruga na programu soc. demokratske stranke, pravzaprav Bahunove frakcije, je že dosedaj v ta odsek pristopilo nad 20 članov, 60 pa je prijavljenih za pristop, ko se tudi formelno izvrši ustanovitev te sekcije. Resni železničarji, tudi oni iz vrst so-cijalnih demokratov so spoznali, da se zlasti g. Bahun kot sam železničar ves ta čas ni prav nič brigal za rešitev stanovanjskega vprašanja v prid železničarjem, medtem ko se je zadruga »Mojmir« ves ta čas resno trudila pomagati železničarjem. Na ta shod in ustanovitev tega odseka opozarjamo naše tovariše železničarje. Novo mesto. — Umor pri Novem mestu. V Ločni vasi pod Šmarno goro so dan pred Sv. Jožefom našli ubitega znanega Andreja Gričarja iz Družinske vasi, ki pa ni bil posebno dobrega slovesa. Dobil je dva strela v glavo ter je imel poleg tega še razbito lobanjo. Morilca še nimajo. Cetle. -r Spomini na občinske volitve v Celju. Pod zgornjim nadpisom sta prinesla »Jutro« in »Nova Doba« z zavistnim veseljem izkrivljeno poročilo o neki sodni obravnavi proti hotelirju Josipu Žumer, nanašajoče se na kolikor toliko koristne volitve za mestno občino celjsko, ki so se vršile minulo jesen. Iz strupeno-straukarskega poročila je razvidno, da dopisnik glede juristarije zelo šepa in je njegovo veselje sedaj pač zelo preuranjeno, kajti o konečnem rezultatu se bode lahko govorilo še le davno potem, ko bodo že vse češnje obrane. Je pa tudi neoprezno, hoditi pri slabem vremenu na prosto, ker se dobi lahko nahod, ki pa, četudi ni baš nevaren, vendar tudi včasih rodi zelo neprijetne posledice, posebno tam, kjer je odporna sila zgrajena samo na neresnici in hudobiji. — Opozarjamo na oglas v Gospodarica je prepovedala!« Mož s krinko udari z nogo ob tla, da odmeva po vsej hiši- »Jim, vzemi revolver! Na prvo povelje zdrobi lopovu roko, s katero je dvignil bič proti mladi dami; nikogar več naj ne pretepa z njo. Na drugo povelje odstreliš desno, na tretje pa levo uho, torej — — —< , »Cezar, Cezar, — hoče —« zaječi črnec, kateremu stopijo velike okrogle oči skoro iz očesnih votlin. »Govoriti hočeš? — Hitro — hitro — sicer je po tebi!« Videti je, kot da hoče črnec, izpolniti zahtevo strašnega moža; usta ima že odprta, ime mu je dozdevno že na jeziku. — Tedaj pa mu nenaden krč skremži obraz in nezavesten sp zgrudi na tla. ‘ »Mrtev je,« zakriči mož s krinko. »Ne, gospod, 011 se je le potuhnil,« pristavi Jim. »Saj so vsi črnci luko trdega . življenja kol mačke. Toda Cezar se topol ni potuhnil, četudi ni bil mrtev. Grozen krč pretresa njegovo orjaško telo. Jakovi tovariši morajo napeli vse sile, da ukrote divje okrog sebe bijočega črnca, ter povežejo z v(vmi. Istočasno mu pa medtem prišedši Bill vliva v usta okrep-čevalno tekočino, da bi se mu vrnila zavest. Toda tudi kapljice nič ne pomagajo. Cezar leži kot mrtev na tleh. »Gospod, de Bill črez nekaj časa, ta možakar mora par ur v miru ležati, predno se mu vrne zavest; poznam te vrste krčev, ki se pri črncih pogosto pojavljajo, zlasti še, če se razlutijo. Preje kol jutri zjutraj bo težko spraviti kako besedo iz njega! Zamolkel vzklik se izvije možu s krinko iz ust. »Preje kot jutri ne? Bill, ali si znorel? Govoriti mora, in če bi moral zadnji glas iztisniti iz njega, govoriti mora, mora!« »Ne more, gospod! Le poglejte, kako tišči zobe skupaj. Okrog ustnic pa mu stoje bele pene. Jutri bo že govoril, saj je že preje hotel!« Mož s krinko dvigne [jest, kot da hoče vse okrog sebe z enim udarcem zdrobit . Vendar pa s svojo železno energijo obvlada samega sebe, da se umiri. »Do jutri,« reče rezko, da oblije Billa mrzel pot, »kaj se more do jutri zgoditi? Ali naj še dalje prenašam peklenske muke, muke, pod katerih pezo se sam skoro zgrudim? In vendarle, moram se mlati. Ellen, še eno noč, samo še eno noč, potem si rešena, zopet moja!« Bill skoro boječe upira svoje oči v strašnega moža, čegar glas je sedaj, ko gre za ljubljeno bitje, neobičajno mehek, skoro nežen. Toda le nekaj sekund traja to stanje, potem [ja postane zagonetni mož zopet Jak, strašni maščevalec, mož, čegar železni volji se ni moč upirati. »Vun s črncem! ukaže strogo. »Položite ga na posteljo, jutri zjutraj ali če mogoče še danes ponoči, naj in mora govoriti! Opazujte vsako njegovo kretnjo! Cim ga popusti krč, me takoj pokličite!« Ko odnesejo črnca, ostane mož s krinko sam v sobi. »"Ellen,« šepeče tiho, »ljubljena Ellen, kmalu te rešim, k tebi pride tvoj '\Villiam. Vem. da živiš in živeti moraš, — saj imam edinole tebe. dragica moja, edino bitje, ki me tako vroče ljubi, moja sladka Ellen!« Nemirno hodi po sobi gorindol, oči se mu strašno svetijo. Nestrpno čaka in posluša, kedaj mu porečejo, da se je črnec prebudit iz nezavesti. Toda nlkdo ne pride! Kje je Cezar? ' »Tomaž!, zakliče precej' ostro ženski glas, »Tomaž ! »Tukaj, milostljiva gospodarica!« se oglasi črnec ter hitro stopi iz sosednje sobe. »Ali nisi videl Cezarja?« vpraša lepa Tereza Gardiner. »Se še ni vrnil.« Ozlovoljein zapre Tereza vrata za sabo; da je njen zvesti služabnik tako dolgo Priporočamo tvrdko Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. Najcenejši nokup nogavic, žepnih robcev,J brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt. NA VELIKO IN MALO. izostal, si ne more tolmačiti. Pač pa jo je [trosil, da sme izostati nekaj ur. Tudi je Terezi znano, da črnec zelo čisla žgano pijačo. Toda čas, katerega mu je dovolila za izhod, jo že davno potekel, in še vedno se ni vrnil. Nekoliko vznemirjena radi služabnikovega izostanka hodi. po svojih sobah — sedaj nič več ne misli na črnca, tembolj pa se sučejo njene misli okrog vjete Elle-ne. Ellena, katero je dala iz kleti prenesti v sobo z zamreženim oknom, je s pomočjo čudodelnih zdravil že toliko okrevala, da je mogla vstati s postelje. Po bolezni se ie pojavila v njenj neka čudna apatija do vsega, kar se je nahajalo v njeni bližini. Le edaj, če je dobila vest o stanju svoje bolne matere, so ji njene skoro ugasle oči nekam oživele. (Dalje prihodnjič.) Gospodarstvo. Koliko je vreden dinar? Prejšnji Ta teden teden dinarjev 100 švic. frankov stane 1219 — 1204-- 100 franc, frankov » 3305 323 — 100 laških lir » 25665 253"5 100 čeških kron » 187 — 184 — 100 avst. kron » 0-0884 0.0873 100 ogrskih kron » 00874 0 0866 100 bolg. levov » 46-08 45-45 100 dolarjev F 6288- 6200-— 100 angl. funtov » 30225•— 29783*— Curiška borza, 26. marca 18. marca švicarskih frankov 100 dinarjev je stalo 815 8-325 100 franc, frankov » 27-22 26-90 100 laških lir » 2110 21-12 100 čeških kron » 15-35 15-40 100 avst. kron > 0-0073 0-0073 100 ogrskih kron » 00075 00072 100 bolg. levov » 378 3-775 100 dolarjev » 518-10 51860 100 angl. funtov » 2480-50 2479 50 Ogovomi urednik: F ruj« Kapnik. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Itdaja konzorcij >Nova Pravdec. Oglašajte v Novi Pravdi! Pozor, krojat, šivilja, nešivilja Kaj tl koristi kroj brez pouka? Z natančnim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobil na željo ekspresno po polti v KROJNI ŠOLI, konoosljonlrani od ministrstva za trgovino in obrt. Ljubljana, Židovska ul. 5. Vsak mesec tečaji za krojače, Šivilje In nelivllje. Najboljši šivalni stroji so edino Josip Petelin« znamke ..Grltzner" in ..Adler** Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. Pouk v vezenju brezplačen. Ljubljana blliu Prešernovega spomenika za vodo. Glasbene Instrumente In potrebščine kupite najbolje In najce-neneje pri M. iyiUŠlČ, Ljubljana, Šelenburgova 6 Sami se prepričajte, da se dobijo v restavraciji Josipa Žumer HOTEL „ZVEZDA“ 53® v Celju, Glavni trg — vedno pristna domača vina, vsak čas sveže marčno pivoj Priznano dobra kuhinja ob vsaki uri. Na razpolago so hotelske sobe po zelo nizkih cenah. Sprejemajo se abonenti na kosilo in večerjo. Klubova soba je po naročilu vedno na razpolago za nemotena zborovanja in sestanke. Priporočam se za obilen obisk Josip Žumer, hotelir v Celju. Vse pisalne, risalne In šolske potreščine dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav Bivic Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov.