Poštnina plitfcaM * *n(o?inl. I. Izdaja Cena Din 1*— Izhaja vaak dan cjutraj razve* ▼ ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1'—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 30’—, UredniStvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 80-69 In 30-71. Jugoslovan Rokopisov na vraSamo. Oglasi po tarifi in dogovoru Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-63. Podružnica t Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24, tel. 20-60. V Celju: SlomSkov trg 4. Pošt. Jek. rač.: Ljubljana 15.621. St. 242 Ljubljana, nedelja, dne 18. oktobra 1931 Leto II. Nevaren zaplet mandžurskega vprašanja v Ženevi Kritičen položaj po vabilu Ameriki — Odločno nasprotovanje Japonske uporabi Kellogovega pakta — Zahteve po odgoditvi zasedanja — Odbor petih držav za iskanje rešitve Predsednik nove španske vlade Azana Predsednik Zamora je odstopil, ker se ni strinjal s predlogi, naperjenimi proti Cerkvi. Njegov naslednik je postal vodja republikanske akcije Azana. Zahvalna brzojavka dobro-voljcev N j. Vel. kralju Zagreb, 17. oktobra. AA. Dobrovoljci, ki so sodelovali na svečanostih v Beogradu, so pred odhodom iz naše države poslali Nj. Vel. kralju to-le brzojavko: Nj. Vel. kralju Aleksandru I, Beograd. Rumunskl in češkoslovaški bivši dobrovoljci ter francoski delegati Poilus d Orient prosijo Vaše Veličanstvo pred svojim odhodom iz lepe in velike Jugoslavije, da blagovolite sprejeti njihovo globoko zahvalo za visoka odlikovanja, ki jih je ž njimi Vaše Veličanstvo počastilo. Želimo iz vsega srca srečo in splošno blagostanje kraljevini! živela dinastija, živela Jugoslavija! Dr. Delen, Bauhiac, dr. Preja. Odhod ministra Dumesnila v Francijo Beograd, 17. oktobra. 1. Francoski minister za letalstvo Dumesniil je davi zapustil Beograd in se zgodaj zjturaj z letalom dvignil in odletel v Kraljevo. Po povratku iz Kraljeva je mii- ‘r nadaljeval pot v »Pariz. Poslanica albanskega kralja Tirana, 17. oktobra, n. Albanski parlament se je sestal na 4. redno zasedanje. Pri otvoritvi zasedanja je prečital predsednik vlade Vnngeli poslanico kralja Zogua. V tej posia-nici poudarja kralj, da je ugled Albanije poskočil v vsem svetu in da se nahaja Albanija v prijateljskih stikih z vsemi državami, posebno s sosednimi. Poslanica posebno opozarja na italijansko - albansko sodelovanje in naglaša, da je vez med obema državama postavljena na lojalne in prisrčne temelje. To se je zlasti pokazalo s tem, da je italijanska vlada nedavno dala Albaniji posojilo. Vlada bo v najkrajšem času sklenila trgovske dogovore z raznimi državami in rešena bodo tudi vsa sporna vprašanja z Grčijo. Končno poslanica še poudarja, da je vlada po’dvzela akcijo za gospodarsko povzdigo dežele z izvedbami agrarne reforme, z dovoljenjem denarne pomoči poljedelcem in z osnovanjem agrarne banke. Italijanski minister Balbo v Budimpešti Budimpešta, 17. oktobra. AA. Korbiro poroča, da je z današnjim orijentnim ekspresom prispel iz Bukarešte v Budimpešto italijanski letalski minister general Balbo. Na postaji sta ga pozdravila v imenu madžarskega ministrstva za narodno brambo g. Goembes in v imenu italijanskega poslaništva v Budimpešti g. Arlotti. Edison v agoniji Newyork, 17. oktobra. AA. Poslednji zdravniški bilten o stanju slavnega izumitelja Edisona pravi, da se Edison nahaja v mirnem in globokem snu. Pri njegovi postelji so zbrani vsi njegovi bližnji sorodniki. Znižanje civilne liste na Bolgarskem Sofija, 17. oktobra. AA. Kralj Boris je pristal na to, da se njegova civilna lista zniža z letnih 12.000 funtov na 10.000. Posojilo nemških državnih železnic Berlin, 17. oktobra. AA. Podpisovanje posojila nemških državnih železnic je bilo zaključeno 15. oktobra. Do tega dne so podpisali 170 milijonov mark. Podpisa se je večinoma poslužll kapital, ki je bil pobegnil iz Nemčije. Končni rok za podpis tega posojila poteče s koncem tega leta. Posojilo bodo uporabili za železniške gradnje in za izpopolnitev dosedanjih železniških naprav. S tem hočejo omiliti brezposelnost. Ženeva, 17. oktobra. AA. V včerajšnji javni seji Sveta Društva narodov je japonski delegat Jošizava pismeno ponovil ustavne pomisleke k povabilu Zedinjenih držav. Briand ga je pozval, naj opusti formalno opozicijo proti povabilu Zedinjenih držav, katerih sodelovanje je splošno zaželeno. Briand je končno priznal, da japonsko stališče ni popolnoma brez podlage. Jugoslovanski, norveški in poljski zastopniki so se izrazili v istem smislu. Nato je pozval nemški delegat von Curtius Svet, naj opusti juridične spore in naj se rajši vrne h glavnemu vprašanju. Apelira naj na dobro voljo Kitajske in Japonske. Curtius je dalje naglasil, da je bilo dovolj besed in da se mora sedaj tudi nekaj storiti. Pri tem je izrazil mnenje, da bi bil v prejšnjih časih vsak narod vesel, če bi mogel v primeru vojne nevarnosti apelirati na takega sodnika, kakor je Društvo narodov. Nemčija je zaradi svoje zemljepisne, gospodarske in socijalne situacije posebno interesirana na tem, da podasta Japonska in Kitajska dokaz zmernosti In dalekovidnosti. Curtius je zaključil, da bo Nemčija vse storila, da se to doseže. Dodal je, da ga zelo veseli sodelovanje Zedinjenih držav Briand in španski delegat sta se pridružila nemškemu stališču. Seja je bila nato odgodena do večera. AVashington, 17. oktobra. AA. Pred formalnim sprejemom povabila Sveta Društva narodov je zunanji urad poslal svojim zastopnikom v Ženevi to-le navodilo: Pooblaščamo Vas, da prisostvujete razpravam o možni uporabi Kelloggovega pakta. Računamo s tem, da pošljete zunanjemu uradu poročilo o poteku razprave, da bo urad lahko zavzel stališče glede bodoče akcije. Razpravi o kitajsko-japonskem sporu prisostvujte kot opazovalec in poslušalec. Ženeva, 17. oktobra. AA. Na snočnji seji Sveta Društva narodov je bil tudi ameriški delegat Prentiss Gilbert. Otvoril jo je Briand s poročilom, da je ameriška vlada formalno sprejela povabilo Sveta, naj se udeleži razprav o mandžurskem' sporu, in delegirala kot svojega zastopnika ameriškega generalnega konzula v Ženevi. Po čitanju ameriškega odgovora na povabilo Sveta Zedinjenim državam je Briand naglasil zgodovinsko in simbolično važnost tega dogodka. V imenu Zedinjenih držav je Gilbert izjavil, da se Zedinjene države udeležujejo razprav Sveta Društva narodov, v kolikor so obvezane po Kelloggovem paktu. Vendar se ne bodo pridružile ukrepom Društva narodov, v kolikor bi izvirali iz določb statuta DN. Ameriški delegat je nadaljeval, da je njegova vlada že podprla napore Društva narodov s posebno diplomatsko akcijo. Nato je predsednik prisrčno pozdravil ameriškega zastopnika, nakar je bila seja zaključena. Medtem bo vodil privatna pogajanja za rešitev mandžurskega spora odbor petih držav. Dneva nove javne seje niso še določili. Svet se pa sestane, čim bo potrebno in ni kaj upanja na bližnjo rešitev tega vprašanja. Zaenkrat pa tega še ni. Washington, 17. oktobra. AA. Po vesteh iz dobro informiranih krogov je dobil ameriški opazovalec v Ženevi Gilbert in-strukcije, ki mu dovoljujejo udeležbo pri diskusijah Sveta DN, da sc dožene možnost uporabe Kcllogg-Briandovega pakta, ki so ga podpisale tudi ameriške Udru-žene države, pri presoji japonsko-kitaj-skega spora. Mogoče je, da bi se tako dal ta spor presojati z drugega vidika, pri če- mer ameriški delegat ne bi ostal samo opazovalec. Šanghaj, 17. oktobra. AA. Sovjetski konzul v Mukdenu demantira, da bi se ruske čete zbirale na kitajski meji. Sovjeti nimajo namena poseči v kitajsko-japonski spor. Tokio, 17. oktobra. AA. V zunanjem ministrstvu izjavljajo, da je ženevski sklep nasproten statutom DN, zaradi česar namerava Japonska predlagati odgoditev zasedanja Sveta DN, dokler se ne doseže legalna interpretacija statutov. Tokio, 17. oktobra. AA. Japonska vlada vztraja na tem, da se pri japonsko-kitaj-skem sporu ne moro uporabiti Kelloggov pakt, češ da ne gre za nikako vojno nevarnost. Da pokaže svoje miroljubne namene, je japonska vlada preklicala ukaz, naj se odpošljejo v kitajske vode dve križarki in več rušilcev, Ženeva, 17. oktobra, n. Po vesteh iz Tokia prevladuje v tamošnjih političnih krogih mpenje, da bo Japonska izstopila iz Društva narodov. Vendar pa po poluradnih poročilih iz Japonske vlada tega vprašanja še ni vzela v pretres, ker misli, da bo Društvo narodov po vsestranski pre-motritvi japonskega protesta vendarle priznalo upravičenost japonskih zahtev. Japonska vlada je dala svojemu zastopniku pri Društvu narodov instrukcije, da prisostvuje razpravam DN, ki se nanašajo na eventuelno spremembo Kelloggovega pakta, ker so ga podpisale Zedinjene države. Japonski zastopnik ima nalog, da obvesti svoje zunanje ministrstvo o rezultatu teh dogovorov ter o resolucijah, katere bi sklenil Svet DN. Ako bi bilo pri teh dogovorih vprašanje japonsko - kitajskega sporazuma premotrivano tudi še z drugih vidikov, ima japonski delegat nalog, da tem sejam prisostvuje samo kot poslušalec. Novi proticerkveni izgredi na španskem Cerkve in samostani zastraženi po policiji — Streli v barcelonski katedrali Papežev protest — Verjetnost bližnje prekinitve diplomatičnih odnosa jev Madrid, 17. oktobra, n. V raznih mestih Španije je prišlo včeraj do spopadov med republikanci in monarhisti. Najhujši prizori so se dogajali v Madridu, Barceloni in Valladolidu. V zadnjih dveh mestih so morali postaviti močne policijske oddelke pred cerkve in samostane. Do razburljivega prizora je prišlo včeraj v barcelonski stolnici ob priliki maše za umrlim pretendentom na španski prestol donom Jai-meom Burbonskim. Kljub policijskim stražam je prišlo do spopadov med monarhisti in republikanci v cerkvi. Med navzočimi je nastala strahovita panika. Ljudje so zbežali proti vratom, kjer je nastala strahovita gneča, tako da je bilo mnogo poškodovanih. Policija je izvršila mnogo aretacij ter prijela tudi atentatorja, ki pripada monarhističnim krogom. Katoliški zastopniki Korteza so izdali manifest na narod, v katerem obsojajo izpade proti cerkvi in izjavljajo, da ne bodo več sodelovali v vladi. Rim, 17. oktobra, n. Papež je poslal nunciju Tedeschiniju pismo, v katerem ga pozivlje, da vsem škofom in vsem katoličanom v Španiji sporoči sledeče: 1. da bo on kot poglavar katoliške cerkve vedno z njimi ter da jih v sedanjih težkih časih ne zapušča, marveč deli z njimi njihovo trpljenje in obenem z njimi pričakuje bodočih nevarnosti; 2. da vršeč svojo apostolsko misijo odločno protestira proti napadom na katoliško cerkev; 3. da pozivlje ves katoliški svet k molitvi za rešitev Španije. V vatikanskih krogih s6 opaža največja delavnost. Pričakuje se, da pride jutri v Rim državni tajnik kardinal Pac-celli, ki se nahaja sedaj v Švici radi zdravljenja. Današnji listi poročajo, da je Vatikan pozval apostolskega nuncija v Madridu in da bo Tedeschini kmalu zapustil Španijo. On zaenkrat še čaka, da bo videl, kako se bo situacija razvila. Takoj po njegovem odhodu pa bo Vatikan izdal izjavo, da se prekinejo diplomatični stiki s Španijo. To bi postalo neizbežno, ako bi španska vlada v resnici s silo izgnala jezuite iz Španije. Provincijal jezuitskega reda v Almeiri je izjavil, da jezuiti ne bodo zapustili Španije, razven če bi bili s silo izgnani. V tem slučaju bi Vatikan smatral, da je katoliška cerkev v Španiij v resnici izročena preganjanju in bi po tem napram Španiji zavzel isto stališče, kot ga je zavzel proti sovjetski Rusiji in Meksiki. Kim, 17. oktobra. AA. V snočnjem >Os-servatore Romano« je papež objavil poslanico španskemu narodu, kjer protestira proti protikatoliškim odredbam španskega parlamenta. Končno izraža upanje, da bi* škoda, storjena cerkvi, s časom popravljena. Vatikan, 17. oktobra. AA. Papež je naročil madridskemu nunciju, naj energično protestira pri vladi proti odredbam, ki kršijo svete pravice cerkve na Španskem. Madrid, 17. oktobra, n. Apostolski nuncij Tedeschini kategorično dementira vest, da jc Vatikan sklenil prekiniti zveze S Španijo. Tudi ni res, da je od dobil od Vatikana kakršenkoli poziv, da zapusti Španijo. Ce bi se to zgodilo, bi moral on takoj obvestiti zunanjega ministra Le-rouxa. Odgoditev nemškega parlamenta Zbornica se zopet sestane 23. Berlin, 17. oktobra. A A. Wolff poroča: Nemški državni zbor je sklenil, da odgodi svoje zasedanje do 23. februarja 1932. Berlin, 17. oktobra. AA. Na včerajšnji seji parlamenta je bil odbit komunistični predlog, naj vlada takoj odredi aretacijo nacijonalističnih voditeljev Hitlerja, Hu-genberga in Schachta, kakor tudi voditelja Stahlhelma. Komunisti so ta predlog utemeljevali s tem, da so navedeni voditelji zasnovali komplot, ki naj v Nemčiji ponovno uvede inflacijo. Berlin, 17. oktobra. AA. Po glasovanju o nezaupnici vladi so vsi narodnosoc.ija-listični poslanci zapustili zbornico. Njihov vodja Frick je dejal, da se narodnosoeija-listična stranka ne zanima več za debato in da bo izven parlamenta nadaljevala borbo proti sedanjemu režimu. Slično izjavo so podali tudi Hugenbergovi nacijo-nalci. Pariz, 17. oktobra, n. Vsi današnji časopisi obširno komentirajo včerajšnje dogod- februarja prihodnjega leta ke v nemškem »Reichstagu« in z veseljem ugotavljajo, da bo utrditev Bruningove vlade ogromne važnosti za mir in urejeno sodelovanje med evropskimi državami. Vedno bolj prevladuje razum in medsebojno upoštevanje. »Echo de Pariš« misli, da je glavno pri celi stvari, da je Brtinin-gova vlada zasigurana do konca februarja prihodnjega leta kot protiutež proti komunistom in nacionalistom. »Figaro« sicer tudi priznava, da je Bruning včeraj odločno nastopil, vendar pa to položaja ni dosti spremenilo ter ostane tudi še nadalje opasen. Trockij Carigrad, 17. oktobra. AA. Trockij, ki živi sedaj v predmestju Moda, je naprosil nemško vlado, naj dovoli hčerki, ki je zelo bolna, da odpotuje v Spaa. Njegova hčerka je poročena s Rusom, ki ga je Stalin pred leti izgnal v Sibirijo. Volilno gibanje združuje ves narod Velik uspeh dosedanjih volilnih sestankov — Narod pozdravlja socijalni program vlade — Nove kandidature Beograd, 17. oktobra. Dosedanji potek volivnih sestankov in konferenc v vsej državi je pokazal, da je volivno gibanje združilo ves narod v eni trdni volji, da pride do ustvarjajočega dela. Na vseh sestankih je bilo slišati, kako so ljudje spontano vzklikali, da ne sme biti več starega, samo prepirom živečega strankarstva. V času gospodarske krize čuti narod bolj ko kedaj, kako je potrebno ustvarjajoče delo. Pa Se drugo razveseljivo resnico so pokazali volivni sestanki, namreč popolno harmonijo, ki vlada med posameznimi stanovi. Nič več se ne vidi onega nelepega izigravanja enega stanu proti drugim, temveč zastopniki vseh stanov čutijo, da je danes potrebno med njimi složno delo, kajti samo s složnim delom je mogoče premagati vse težave, ki jih je rodila in povzročila svetovna gospodarska kriza. Iz te lepe harmonije stanov pa kar avtomatično nastaja duh solidarnosti, ki zopet krepi med vsemi zavest socijalne solidarnosti. Socijalni razvoj Jugoslavije se na ta način nad vse ugodno razvija in čisto v skladu s pomembno volivno proklama-cijo članov vlade. Splošno se povdarja, da je ta votivna proklamacija napravila povso-di najboljši utis, še zlasti pa je narod toplo pozdravil socijalni program vlade. To pa še posebej zato, ker ve, da sedanja vlada ni vlada, ki bi kar na slepo obljubljala, temveč ki raje obljubi manj, a zato svoje obljube tudi drži. V posameznih srezih in okrožjih se vrše sedaj zadnja posvetovanja glede postavitve srezkih kandidatov, potem se bo šele videlo, kako se v-resnici ves narod zbira pod vodstvom predsednika -vlade Petra Zivkoviča. Z objavo srezkih kandidatnih list pa stopi volivni boj v zadnjo in odločilno fazo in vsi zavedni Jugoslovani bodo poskrbeli, da bodo volitve dne 8. novembra velika in mogočna manifestacija za veliko, močno in enotno Jugoslavijo. Nove sreske kandidature potrjene. Kruševac, 17. oktobra. Danes je tukajšnje sodišče potrdilo srezko kandidaturo bivšega ministra Milana Simonoviča in njegovega namestnika Milutina Pešiča, predsednika občine in bivšega narodnega poslanca. Novi Sad, 17. oktobra. V novosadskem srezu je potrjena srezka kandidatura dr. Nikoliča in njegovega namestnika Matije Macaka, advokata iz Novega Sada. Macak je Slovak. Pričakujejo, da bodo tekom dveh dni vložene tudi ostale kandidatne liste pri okrožnem sodišču. Beograd, 17. oktobra. 1. Jutri dopoldne bo v Beogradu več volilnih sestankov, na katerih se bodo določili kandidatje za mesto Beograd. Beograd, 17. oktobra. 1. Pri sreskem sodišču v Kučevu je bila potrjena kandidatna lista dr. Vojislava Marinkoviča, našega zunanjega ministra, ki bo sreski kandidat za sreza zviški in golubaški. Volilna kampanja v Angliji Velifeo gospo* dursleo področ/e V debatah o vzrokih sedanje evropske gospodarske krize se je zlasti povdarjalo, da te krize eploh ne bi bilo, če bi bila Evropa tako enotna gospodarska celota, kakor ao n. pr. Združene države Sev. Amerike. Ce bi mogel računati evropski trgovec ali industrijalec na tako velik trg, kakor more njegov tovariš v Združenih državah, potem ne bi bil v zadregi, da proda svoje izdelke. Vsled carinskih mej pa se mora omejiti evropski podjetnik le na ozemlje svoje države in zato ima majhen odjem in zato mu preostaja blaga. Ta gospodarska resnica je zlasti poučna tudi za Slovenijo. Po svoji zemljepisni legi je Slovenija naravnost poklicana v to, da cvete v njej trgovina. Na drugi pa ima Slovenija vsled svojega premoga, vodnih sil in kvalificiranega delavstva tudi vse pogoje, da postane industrijska dežela. Dejansko je bila v Sloveniji tudi že od nekdaj trgovina močna in tudi industrija se je že začela davno razvijati v Sloveniji. Toda prav razmah sta doživela trgovina In industrija šele po zjedinjenju, ker šele po preobratu se je odprl slovenski trgovini in industriji nov in velik trg. Velika Jugoslavija je dala Sloveniji ta trg in če ne bi imela tega trga bi takoj katastrofalno nazadovala slovenska trgovina. Še slabše pa bi se godilo slovenski industriji. Je namreč brez vsakega dvoma, da mlada in na kapitalu ne bogata slovenska industrija sploh ne bi mogla zdržati konkurence s staro in dobro s kapitalom založeno tujo industrijo in bi zato v konkurenčnem boju žalostno podlegla. A ne samo trgovina in industrija tudi povsod drugod bi nastopila katastrofa, če ne bi bila Slovencem odprta vsa Jugoslavija. Od nekdaj je bilo tako, da v prehrani pasivna Slovenija ni mogla prehraniti vseh svojih sinov. Vedno so morali odhajati tisoči in tisoči v Ameriko, na Vestfalsko in na Gornje Štajersko, da bo prišli do zaslužka. Po vojni pa se je nehala Amerika in konec je tudi Vestfalske ter Gornje štajerske, ker v vseh teh deželah je vsled gospodarske krize izključeno, da bi tujec dobil dela. Ze davno bi zato Slovenija naravnost obupno trpela od brezposelnosti, če ne bi bila našim ljudem odprta vsa Jugoslavija. Koliko obrtnikov, koliko uradnikov, koliko drugih naših ljudi je že našlo in še vedno najde na Hrvatskem in v Srbiji zaslužka! Cele slovenske kolonije so že nastale v Jugoslaviji in v obupnem položaju bi bili, če bi se morali vsi ti naši ljudje vrniti nakrat v Slovenijo. Kam ž njimi! Kajti treba je upoštevati, da je Slovenija prav za prav že itak naredila ta čudež, da je poskrbela kruh vsem onim deset in de-settisočem, ki so prišli iz Primorja. Popolnoma nemogoče bi bilo, da bi ves ta velik dotok zaposlili, če se ne bi slovenska trgovina, obrt in industrija tako zelo razvile, ker se je odprla Sloveniji vsa Jugoslavija. Zato je in ostane slovenski aksijom, da je velika in močna Jugoslavija pogoj slovenskega razvoja. Iz tega aksijoma pa tudi nujno izvira slovenska dolžnost, 'da je vsak Slovenec čisto udan jugoslovanski misli in njen najzvestejši agitator in propagator. Ta dolžnost je tako velika, da sploh ne more biti dober Slovenec, kdor tudi ni dober Jugoslovan. In če kdo, potem morajo biti baš Slovenci oni, ki so najtrdnejša opora jugoslovanske misli ln ki o tej misli ne dopuščajo sploh nobene debate in nobenega pomisleka. Samo po sebi pa se razume, da sploh govora ne more biti o jugoslovanski dolžnosti, ki bi bila le platonične vrednosti. Nasprotno je ta dolžnost vseskozi praktična in realna in zahteva aktivno sodelovanje pri izgraditvi jugoslovanskega programa in pri izvajanju jugoslovanske politike. Naj bo že kdo kakršnegakoli političnega naziranja, mora vendarle priznati, da je bila jugoslovanska politika ustoličena kot državna politika šele z vlado 6. januarja. Šele vlada g. Petra Zivkoviča je odpravila ono narodno formulo treh črk in dala naši državi ono ime, ki je bilo od nekdaj edino mogoče. Šele po 6. januarju je dobilo jugoslovansko ime polno veljavo. Ali naj ima jugoslovanska politika še naprej polno veljavo ali ne, v ta namen pa se bije sedaj volivni boj. Jugoslovanska ali partikularistična fronta, aktivno delo za narod ali stanje ob strani. Za to gre boj in v tem oziru se mora odločiti vsak jugoslovanski državljan. Če za koga, potem pa za Slovence ni nobenega dvoma, kako se bo in kako se mora odločiti: Samo za veliko V ogromni večini okrajev samo bo imela vlada od 180 London, 17. oktobra. AA, Pri zadnjih parlamentarnih volitvah je bilo samo nekaj nad 100 okrajev, kjer so se vršile dvojne volitve. Letos jih bo 409. Včeraj so proglasili za izvoljene 59 kandidatov narodne vlade in 6 delavske stranke, ker ni bilo protikandidatov. Tako bodo volili 27. oktobra 550 poslancev. Od 1254 kandidatov je 61 žensk. Volilci poslušajo z velikim zanimanjem govore političnih voditeljev po radiju. Voditelj nove liberalne stranke, ki podpira vlado, je v govoru po radiju ostro kritiziral program delavske stranke za po-državljenje bančnega in kreditnega sistema. Poudaril je velike zasluge ministrskega predsednika Mac Donalda za državo in dejal, da je naloga sedanjih volitev pokazati, da stoji Anglija trdno ob strani narodne vlade. Politični krogi računajo, da »Matin« o stališču Francije Pariz, 17. oktobra. AA. V zvezi s potovanjem predsednika francoske vlade La-vala v Združene države piše rMatinc, da bodo francoski in ameriški državniki razpravljali o vprašanju mednarodnih dolgov, o razorožitvi, o reparacijah in o drugih finančnih vprašanjih. Glede mednarodnih dolgov smatra list, da bo Amerika za moratorij, Francija pa za 50% znižanje. Francija je pripravljena, sprejeti predlagano progresivno razorožitev pod pogojem, da se izvrši z zmanjšanjem sedanjih vojnih proračunov. Kellogov pakt naj bi se v zvezi s tem izpopolnil z določbo, ki naj njegovo obveznost še bolj učvrsti. V reparacijskem vprašanju je Francija mnenja, da ne more odstopiti od tako zva- Dunaj, 17. oktobra. AA. Korbiro poroča: Prijeti atentator na železniške objekte Silvester Matuška je dal obširno priznanje. Matuška je priznal, da jc on izvršil atentat pri Ansbachu v Avstriji, atentat na železniški progi pri Jttterburgu v Nemčiji in pri Bia-Torbagyju na Madjarskem. Izjavil je, da je atentate izvršil popolnoma sam. Dalje je Matuška priznal, da je aprila nameraval napraviti atentat pri Juterbur-gu, pa ni mogel, ker ni bil gotov s pripravami. Na koncu je Matuška izjavil, da je nameraval prav v kratkem izvršiti še več velikih atentatov na železniške proge, in sicer v prvi vrsti na progi Amsterdam— Pariz—Marseille in pri Vetimiglia. Berlin, 17. oktobra. AA. Berlinski policiji se je posrečilo dognati identiteto dr. Bergmanna, o katerem je Matuška trdil, da je organiziral železniška atentata pri in močno Jugoslavijo more pasti njegova odločitev, ker samo tako ostane Slovenija v velikem in enotnem gospodarskem ozemlju, brez katerega ne more živeti ne slovenska trgovina, obrt in industrija, a tudi ne slovenski inteligent. dvojne volitve — Računa se, da do 188 glasov večine bo vlada imela 180 do 188 glasov večine. Tudi na borzi upajo na uspeh vlade. Vodilni angleški papirji so trdni. London, 17. oktobra. AA. >Times« poročajo iz glavnih industrijskih središč, da so izgledi za bodočnost zelo povoljni. Veliko industrij je dobilo več nujnih naročil. Posebno ladjedelnice so veliko bolj zaposlene kakor prej. Položaj se je v splošnem izboljšal. London, 17. oktobra. AA. V volilnem proglasu delavske stranke trdi vodstvo, la je stranka odločno proti uvoznim carinam. Zaradi tega je Snowden objavi) pismo na vse voditelje delavske stranke, v katerem ugotavlja, da so v bivši delavski vladi ne samo zagovarjali uvedbo teh čari#; temveč celo zahtevali njihovo takojšnjo uvedbo. glede najvažnejših vprašanj nih brezpogojnih anuitet, vendar pa bi pristala na razne olajšave, n. pr. da se plačila v gotovini zamenjajo z reparacijami v blagu. Glede finančnih vprašanj, ki bodo v Washingtonu na dnevnem redu, pravi list, da je Francija v vprašanju razdelitve zlata povsem naklonjena zdravi politiki zlatega standarda. V kreditnih vprašanjih pa Francija ne bi nasprotovala temu, da s podporo ameriških krogov uvede na pariškem tržišču take emisije, ki bi okrepile blagajne finančno slabih držav. Senator Borah bi rad govoril z Lavalom Washington, 17. oktobra. AA. Senator Borah je izrazil željo, da bi se sestal z Lavalom. Juterburgu in Bia-Torbagyju. Preiskava policije je pokazala, da je neki dr. Bergmanu živel poleti v Caputhu in da ni v nikaki zvezi z zločini. Bergmanu je študiral v Berlinu do 15. julija in je bil asistent znamenitega profesorja Einsteina. Poročila iz Budimpešte pravijo, da ima madjarska policija dokaze, da je Matuška po revoluciji leta 1918 organiziral oborožene roparske bande bivših vojakov, s katerimi je izvršil veliko zločinov. Beg zlata iz Amerike Pariz, 17. oktobra. AA. Kakor poroča pariška izdaja lista »Newyork Herald«, so iz Združenih držav Severne Amerike poslali v Evropo od 20. septembra t. 1. za več kot 500 milijonov dolarjev zlata. Vihar potopil jadrnico Split, 17. oktobra, k. V noči med 14. in 15. oktobrom je divjala po celi Dalmaciji silna nevihta. Šele sedaj se je zvedelo, da je te noči v bližini Visa zajel vihar eno jadrnico, ki se je razbila in potopila. Lastnik in 4 mornarji so se rešili, dočim je neki potnik Bakotič utonil. Konec dveh nevarnih zagrebških teroristov Zagreb, 17. oktobra. AA. S pristojnega mesta smo prejeli to-le poročilo: 15. t. m. so organi zagrebške policije iskali znanega terorista in komunista Josipa Debeljaka, ki je 30. septembra med aretacijo ubil policijskega organa in nato pobegnil. Izzvedeli so, da se nahaja Debeljak z nekim svojim tovarišem v Vočarski ulici št. 20. Ko je policija stopila v to stanovanje, je opazila v njem znanega komunista Josipa Adamiča. Ta je hipoma potegnil revolver in ga naperil na policijske organe, ki pa so ga prestregli in ga smrtno ranili. Pri njem so našli dva revolverja, razna pisma, napisana s kemičnim črnilom in legitimacije za tri razne neznane osebe. Debeljak je medtem pobegnil. Policija ga je takoj zasledovala in ga kmalu našla v stanovanju Bariče Iveroviča. Ko je policija hotela aretirati Debeljaka, jo je sprejel z revolverskimi streli. Policija je odgovorila in ga ubila. Smrtno ranjeni Adamič je kmalu preminul. Nemški člani francosko-nemške komisije Berlin, 17. oktobra, d. Državna vlada je po stavila tele osebe za zastopnike nemške vlade v mešani nemško-francoski gospodarski komisiji, katere postavitev je bila dogovorjena pri zadnjem posetu francoskih ministrov v Berlinu: ministerijalni ravnatelj dr. Ritter za zunanji urad, ministerijalni ravnatelj Ernst za finančno ministrstvo, ministerijalni ravnatelj Posse za državno gospodarsko ministrstvo, Schiitzler za ministrstvo dela, Konings za prometno ministrstvo in Streil za ministrstvo prehrane. Predsedstvo bo imel na nemški strani sedanji voditelj zunanjega urada državni kancelar dr. Brii-ning. Za svojega stalnega zastopnika bo postavil državnega tajnika v gospodarskem ministrstvu dr. Trentelenburga. Glavni tajnik na nemški strani bo ministerijalni tajnik dr. Ritter. Povabljeni pa bodo k udeležbi tudi še zastopniki raznih panog gospodarstva in delojemalcev kot izvedenci. Njih imena bodo v kratkem priobčena. Dalekosežne spremembe pri Kreditanstaltu Dunaj, 17. oktobra, d. V bližnjem času se pri Kreditanstaltu izvrše dalekosežne spremembe. Gre za spremembe na najvišjih mestih, za znižanje števila uradništva in za kazensko zasledovanje tistih funkcijonarjev, ki «o zakrivili krizo banke. Predsednik rekonstrukcijskega odbora dr. Giirtler, ki je pred nekaj dnevi ponudil svojo ostavko, ostane na svojem mestu, pač pa izstopi podpredsednik rekonstrukcijskega odbora Mossing. Sploh 36 rekonstrukcijski odbor popolnoma prenovi in nadomesti z novimi osebami. Glavni ravnatelj dr Spitzmtiller ostane na svojem mestu, izstopijo pa ravnatelji Neurath, Otton Deutsch, Heller, Hajdu in Weies. Te spremembe se izvrše do konca t. 1. Odpustili bodo tudi kakih 150 uradnikov srednjih in nižjih položajev. Kar se tiče sodnih korakov proti funkcionarjem starega režima, ne nameravajo uvesti postopka samo proti prejšnjemu ravnatelju Ehrenfestu, temveč tudi proti drugim osebam. Ker preiskva še ni končana, pristojna mesta seveda ne dajejo nobenih informacij in ne povedo nobenih imen oseb, ki so v preiskavi. Za ustanovitev domače avtomobilske tovarne Beograd, 17 oktobra. 1. Trgovinsko ministrstvo je razpisalo natečaj za ustanovitev domače avtomobilske tovarne. V pogojih je določeno, da se mora za ustanovitev tovarne osnovati akcijska družba po veljavnih zakonskih določilih. Tvrdka, ki dobi koncesijo, je ne more prenesti brez državne odobritve na kako drugo osebo. Družba mora razpolagati e tolikšno glavnico, da bo tovarni zagotovljeno uspešno delo. Tovarna bo morala v začetku izdelovati tovorne avtomobile, kasneje pa bo morala svoj obrat tako zboljšati, da bo v določenem času lahko začela tudi z izdelovanjem specialnih avtomobilov, kakor sanitetnih, gasilskih, avtobusov in traktorjev. Kapaciteta tovarne mora biti vsaj tisoč avtomobilov raznih tipov na leto pri 8urnem delavniku. Tipe in tehnične pogoje za avtomobile bosta določili ministrstvo za vojsko in ministrstvo za promet. Najdalje v treh letih od podpisa pogodbe bo morala tovarna popolnoma samostojno izdelovati tovorne avtomobile od 1-5 do 3 ton. Izvzeti so od izdelovanja doma specijalni deli, ki jih tudi svetovne tvrdke ne izdelujejo same, kakor magneti, električne instalacije, karburatorji, gume in podobno, dokler se tudi ta industrija doma ne razvije. Najdlje v 6 mesecih od podpisa pogodbe mora koncesijonar pričeti zidati tovarno, in sicer na kraju ,ki je odrejen po pogojih. Tovarna mora uporabljati domače ei-rovine, domače fabrikate in polfabrikate, v kolikor se pač doma to izdeluje. Podjetje do za 10 let osvobojeno carine, vseh taks in vseh samoupravnih in državnih davkov. Po potrebi se bo ta rok podaljšal še za nadaljnih 10 let. Država se obvezuje, da bo potrebo po avtomobilih krila pri tem domačem podjetju. Stavka železničarjev na Španskem Pariz, 17. oktobra. AA. Iz Madrida poročajo, da so železničarji, ki pripadajo andaluzijski železniški družbi, sklenili, da stopijo nocoj • polnoči v stavko. VREMENSKA NAPOVED. Dunaj, 17. oktobra, d. Cim dalje bolj oblačno; na Nižje-Avstrijskem v mnogih predelih padavine; v dveh ali treh dneh bo najbrže zopet mrzli zrak, v višjih legah pa bo padel sneg. Lavalov obisk v Ameriki Popolno priznanje atentatorja Matuške Sam brez sokrivcev je izvršil atentate pri Anzbachu, Juterburgu in na Madjarskem Zborovanje Zveze mest v Ljubljani Navzočih je bilo 45 zastopnikov čine naj varčujejo, Ljubljana, 17. oktobra. Danes dopoldne so se zbrali v posvetovalnici mestnega magistrata zastopniki mest Jugoslavije, da se porazgovore o perečih vprašanjih, ki se tičejo varčevanja v mestnih občinah. Zborovanja so se udeležili zastopniki ‘23 mest, in sicer Beograda, Celja, Cetinja, Karlovca, Ljubljane, Maribora, Kragujevca, Križevcev, Mostarja, Niša, Petrinje, Ptuja, Siska, Slav. Broda, Slav. Požege, Sombora, Splita, Subotice, Varaždina in Vukovarja. Mestne občine so zastopali župani ali občinski svetovalci. Skupno je bilo navzočih 45 zastopnikov, med njimi 15 županov. Mesta so bila zastopana večinoma po enem, nekatera po dveh ali treh predstavnikih. Mesto Zagreb je zastopal župan dr. Srkulj, Beograd šef kontrolnega oddelka Matič Dragoljub. Najštevilnejše je bila zastopana Ljubljana z županom dr. Pucem, podžupanom prof. Jarcem. Dalje so bili navzoči: Tavčar Ivan, Turk Josip, Orehek, dr. Rant in Zupan Ivan. Celjski delegaciji je načeloval župan dr. Goričan, mariborski župan dr. Juvan in podžupan dr. Lipold, ptujski župan Brenčič, karlovški župan dr. Kempel itd. Seji je prisostvovala tudi deputacija Zveze organizacij občinskih nameščencev kraljevine Jugoslavije s predsednikom Govekarjem. Zborovanje je otvoril predsednik Zveze mest zagrebški župan dr. Srkulj, ki je v svojem govoru označil značaj skupščine. Govor župana dr. Srkulja »Gospod predsednik ministrskega sveta in notranji minister je izdal z dne 4. avgusta 1931. leta odlok, s katerim se nalaga vsem občinskim upravam v kraljevini, da izvrše pri 8estavi proračuna za leto 1932 revizijo svojih dohodkov in izdatkov, in to na ta način, da se izdatki znižajo na minimum neobhodnih potreb in da se tako v proračunskih izdatkih izvede razumno varčevanje. Odlok zahteva dalje, da se število osebja ne sme povečati, temveč da ga je treba znižati na minimum, plače občinskih nameščencev pa ne smejo biti večje od plač državnih nameščencev na enakih položajih. Kar se tiče dohodkov, določa odlok, da morajo voditi občinske uprave strog račun o gospodarski sili svojih članov in opuščati vsako nepotrebno in preveliko obdačenje. Odlok končno določa, da morajo občinske uprave takoj, t. j. še to leto, pričeti z zniževanjem osebnih in materijelnih izdatkov, ki jih je treba znižati čimbolj mogoče. Ni državljana, ki ne bi priznaval, da je v današnji dobi ekonomske in gospodarske krize, ki jo ves svet nenavadno težko čuti, potrebna razumna štednja na vseh področjih javnega in zasebnega življenja in tako tudi v občinah in mestih. Ni pa vseeno, na kateri način se šte-denje izvede, temveč bi bilo potrebno določiti konkretno osnovna načela, po katerih se mora ravnati občina pri zniževanju svojih izdatkov in dohodkov, če hoče, da izvrši vsaj najbolj nujni minimum onih velikih nalog, ki jih ji nalaga javni interes v splošnem državnem življenju. Te naloge so v ekonomskem, tehničnem, socialnem, higijenskem in prosvetnem delu tako velike, da bi preveliko zmanjšanje izdatkov na teh področjih pomenilo prevelik zastoj in celo nazadovanje v življenju občin in s tem tudi države. Treba torej najti mejo, do katere se sme iti pri zmanjševanju izdatkov, ker bi drugače moglo biti več škode, ko koristi. Treba je imeti nadalje v vidu, da odpade velik del občinskih izdatkov na vršitev onih poslov, ki jih nalaga država občinam v prenesenem področju. Ti posli rastejo od leta do leta neprestano in rapidno in prav oni povzročajo dostikrat znatne težkoče in motnje v finančnem gospodarstvu občin. Upravičena je torej zahteva občin, da se sporedno z znižanjem razhodov v samoupravnih poslih tem bolj omeje bremena, ki jih morajo občine doprinašati za posle državne uprave. Kar se tiče redukcije števila občinskih nameščencev bi se moralo upoštevati tudi to, da se ne poveča brez najnujnejšega vzroka število brezposelnih. Glede redukcije plač občinskih nameščencev pa je treba upoštevati, da so mestni uradniki navezani samo na svoje redne dohodke in da nimajo nobenih drugih dohodkov. Zato ni neopravičeno, če imajo mestni uslužbenci nekaj večje dohodke od državnih nameščencev na enakih položajih. Ker so danes te razlike morda nekoliko večje, je že itak tendenca samih občinskih uprav, da izvedejo potrebno znižanje. Ker so vsa ta vprašanja ne samo važna in ve i nt;n *v'r L a °biln °m ©«, “ * '<*• nj°bi,n . ' e'*-N 1 H pere zares čisto CT.'31 Živila so v primeri z drugim blagom v Ljubljani •V najcenejsa Mestno tržno nadzorstvo o svoji borbi proti draginji - Ljubljančani dado eno tretjino plače za stanovanja--Draginja se ne more odpraviti samo na trgu Ljubljana, 17. oktobra. V svojem mesečnem poročilu za september t 1. poroča mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani : Vsi peki se pokore odredbam Tržno nadzorstvo je kontroliralo vse pekovske obrate in ugotovilo, da so se ljubljanski peki pokorili odredbam o oblastno določenih cenah za kruh (kg belega kruha po 4 Din, polbelega 3-50 Din in črnega 250 Din). Le neki pek, ki peče izven Ljubljane, je bil ova-deu sodišču, ker je dobavil kruh v teži 44 dkg po 2 Din. Ko je stopila odredba v veljavo, je bil naval na pekarne tak, da so v jutranjih urah prodali ves kruh. Razširile so se govorice, da peki štrajkajo. Ta dan popoldne 60 peki zaradi teh govoric napekli večjo množino kruha, ker so mislili, da bo toliko kupcev kakor dopoldne, pa so se zaračunali in ostalo jim je ogromno kruha. Cene moke so se pa zvišale. Ker morajo peči ljubljanski peki kruh po isti ceni, kakor v drugih pšenicorodnih krajih, a imajo večje nabavne stroške pri moki, so prosili ministrstvo, naj se jim dobavlja moka franko Ljubljana po isti ceni kakor v Beogradu. Pekovska zadruga je sklenila, da peki ne bodo dajali več prodajalcem kruha procentov. Z odpravo procentov se je odpravil tudi spor med večjimi in malimi peki radi nelojalne konkurence. Glede zavijanja kruhu v papir je pa mestno tržno nadzorstvo pozvalo peke, da morajo kruh tudi še nadalje zavijati, ker to zahtevajo higijenski predpisi in pravilnik o izvrševanju zakona o živilih. Mesarji so znižali cene Goveje meso so mesarji zaradi konkurence znižali na 12 do 14 Din. Te cene odgovarjajo nakupnim cenam živine. V začetku meseca se je zvišala cena teletine od 16 na 16 do 18 Din in druge vrste od 12 Din na 12 do 14 Din. Mast se je podražila od 1 do 2 Din pri kg. Zaradi govoric o draginji na ljubljanskem trgu pregleduje mestni živinozdravnik vsak dan na trgu meso. Posameznim mesarjem pregledovalec skoro vsak dan zniža previsoko stavljeno ceno za meso. Neki mesar je bil ovaden sodišču, ker je zaračunal za teletino nad najvišjo ceno. Tržno nadzorstvo je mesarje pozvalo, da morajo vpisati v knjižice odjemalcev količino in kakovost kupljenega mesa. Glede priklad morajo mesarji vidno na tablah označiti odstotke priklade k različnim kosom mesa in še pribitek k ceni mesa, ako je meso brez priklade. Ker je na trgu že preveč mesarjev, je tržni odsek odklonil dve prošnji za novo podelitev prostora, eno stojnico bodo pa podrli, ker je lastnik umrl. Ponudba mesa je bila večja ko druge mesece. Za časa kraljevega tedna so se gostilničarji ravnali po določenih cenah in glede tega ni bilo pritožb. Največje breme: draga stanovanja Na važni seji glede draginje 14. IX. je tržni urad s statistiko dokazal, da so v Ljubljani draginjske razmere v primeri z drugimi mesti zelo povoljne. Najtežje breme, ki teži prebivalstvo, je po mnenju župana dr. Puca previ- soka najemnina stanovanj. Eno tretjino Bvoje plače dado ljudje le za stanovanje. Draga je obleka, čevlji in številne za vsakdanje življenje potrebne potrebščine. Živila so v primeri * drugim blagom najcenejša. Danes ne ječi zaradi draginje samo kmet, temveč tudi obrtnik, prodajalec jestvin. Številke kažejo, da je Ljubljana glede cen najvažnejših živil na dobrem če ne na prvem mestu. Pri regulaciji cen naj sodeluje vsa javnost in v prvi vrsti gospodinje, ker je le na ta način mogoča kontrola o pravilni prodaji blaga. Javnost je pa tudi dolžna, da nosi posledice prijav in se mora tudi ravnati po navodilih tržnih oblasti. Gospodinje naj kupujejo blago le po ceni, ki jo je določil tržni urad. Le s sodelovanjem javnosti in tržnega urada bo javnost imela korist. Sadje iz Slovenije v Zagrebu, iz Bosne v — Ljubljani Rib je bilo malo na trgu, cene so ostale neizpremenjene. Enemu prosilcu so dovolili prodajati morske ribe. Rakov je bilo malo. Neki prodajalki so zaplenili 53 rakov samic, ki so v Dravski banovini prepovedane. Nalovljeni so bili v ribniku pri Metliki. Mleko in mlečni izdelk so obdržali staro ceno. Liter mleka je stal 2 50 Din, na dom dostavljen 3 Din. Sadja je bilo na trgu mnogo, zlasti jabolk, hrušk in grozdja. Zanimivo je, da Dolenjci ne pripeljejo svoje grozdja na ljubljanski trg. Češplje so bile večinoma iz Bosne, v Zagrebu pa prodajajo najboljše slive iz Slovenije. Kmetske zadruge bi morale urediti dovoz sadja v Ljubljano tako, da bi na debelo prodajale vse izbrane vrste sadja. Konzum sadja je bil velik. Cena povrtnini je ostala neizpremenjena. Večje povpraševanje je bilo le po luščenem fižolu, ki je letos slabo obrodil. Poljskih pridelkov je bilo na trgu manj kakor druga leta. Kislega zelja je bilo mnogo po 2-50 do 3 Din. Trnovčani pa ga nočejo prodajati pod 4 Din za kg. Gob je bilo mnogo po 10 Din kg. Domači kostanj so prodajali po 2 do 3 Din. Selitve prevoze vseh vrst blaga, v Ljubljani, na deželo ln obratno Vam oskrbi z izurjenim osobjem po zmerni ceni »Srzoprozn ciw avtoprevozniška družba z o. z. LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 4. TELEFON ŠT. 2182. Pri obolelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. — Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zama-Sčenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, ln sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretl-no čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 471 Politična bajka Bralec, ki bo imel časa dovolj, da bo preči-tal to bajko, si predstavlja lahko kraj dejanja v kateremokoli velikem mestu katerekoli države v Evropi. Berlin, Pariz, London, Dunaj ali Varšava; lahko tudi Beograd 1. 1928, ali Ljubljano. Cas dejanja: polpreteklost ali sedanjost. Radi lažjega razumevanja poslavljam dejanje v Prago. Čas dogodka pa določim na 20. junij 1928. Tega dne se je bližal dopoldne ob 10 uri in 5 nninut svojemu razredu nadučitelj Prohaska, ki je podučeval na višji šoli v starem delu mesta Prage državoznanstvo. - Iz njegovega razreda se je čulo peklensko rjovenje. Ko je gospod naučitelj odprl vrata učilnice, je videl tole: Učenec Vondnaček je pravkar zagrabil svojega tovariša Kratohvila za lase in ga vlačil po sobi. Učenec Kodiček je vrgel zelo spretno v obraz tovariša Kohna tintnik in vpil nad njim: »Zidovska svinja!« Učenec Jerabek je prisadil tovarišu Polovinskemu tako zaušnico, da je odletel isti k zidu. Vsi drugi učenci so spremljali te dvoboje s strašnim rjovenjem in bobnanjem po šolskih klopeh. Nadučitelj Prohaska se je vzpel z eim samim skokom na kateder in je začel grmeti: »Vi paglavci!« Pri teh besedah je pograbil vse učence nepopisen strah. Ko voščene figure v panoptiku so obstali v pozicijah, v katerih so se pravkar nahajali. »Vi paglavci,« je nadaljeval gospod Prohaska, »vas naj podučuje v dr-žavoznanstvu tako resen mož kot sem jaz?! Kaj?! V treh ali štirih letih hočete postati državljani, ki naj soodločujejo nad usodo našega mesta in naše države. Mestni svetovalci ali celo državni poslanci hočete postati? S takim »bnažanjem?« S takim pouličnim življenjskem naziranjem?!!« »Sedite!« je zaukazal, in takoj se je vsedel vsak učenec na svoje mesto. »Ravno danes sem se namenil, peljati vas v mestno posvetovalnico, da bi slišali tam veliko debato o mestnem proračunu in da bi se tam česa naučili. Ta svoj namen bi moral za kazen opustiti, ker ste s svojim današnjim vedenjem pokazali, da še davno niste zreli in ne dovolj resni, da bi mogli razumeti tako važne stvari. Toda, ker je v učnem načrtu to predvideno, nočem svoje namere opustiti. Vzemite svoje čepice in pojdite z menoj!« Nadučitelj Prohaska je šel s svojimi učenci v lepo, staro, gotsko mestno posvetovalnico, kjer se je vršila tisti Čas velika proračunska debata. Ko so šli po stopnicah, ki so vodile na galerijo, so čuli iz posvetovalnice čudno šumenje. Ko so prišli na galerijo, se jim je nudila tale slika: Občinski svetnik Kundrovsky (nacijanalist) je zagrabil pravkar za lase občinskega svetnika Perutka (komunista) in ga vlekel po dvorani. Občinski svetnik Voprsalek (nac. demokrat) je zalučal v glavo občinskega svetnika Jeitelesa (cionist) tintnik in kričal nad njim: »Zidovska svinja!« Občinski svetnik Jerabeik (liberalec) — oče učenca Jerabka — je prisolil občinskemu svetniku Dobrauskyju (klerikalec) tako zaušnico, da je odletel ta k zidu. Ostali občinski svetniki so spremljali vse dogodke s huronskim tuljenjem in razbijanjem po mizah. Ves bled in prepadel je zaukazal nadučitelj držaivoznanstva Prohaska svojim učencem, da naj takoj zapuste galerijo dvorane. Ves razred z nadučitejlem vred je kar ubežal z magistrata. * Morala te bajke. V Jugoslaviji jo zna že vsak na pamet, ker je pač nekdaj bilo pri nas čisto tako, kakor se pravi v politični bajki. A da ne bo več tako, hočemo tudi vsi in dne 8. novembra bomo za ta visoki oilj tudi vsi odšli na volišče. Jz ‘Dravske banovine d Kr. banska uprava Dravske banovine je bila obveščena ,da je bil konzulu Velike Britanije v Zagrebu g. Robertu Tovn Bendu Smal-bonesu podeljen eksekvatur. Področja tega konzulata tvorijo Dravska, Savska in Primorska banovina. d Sreski cestni odbor v Logatcu razglaša: Na banovinski cesti Kranj-Škofja Loka-Žiri-državna meja se bo izvršilo nujno popravilo mostu v Stari vasi čez potok Račevo. Zaradi tega bo proniol preko omenjenega mostu 22. in 28. oktobra 1931 zaprt, kar naj vnamejo ai zainteresirani na znanje. d Na dri. ženskem učiteljišču r Ljubljani se prično praktični izpiti za otroške vrtnarice 4. novembra ob 8. uri. Pravilno opremljene ,-n kolkovane prošnje za pripust k izpitu naj se pošiljejo ravnateljstvu po službeni poti do 30. oktobra. d Razpis zdravniških služb. Kr. banska uprava Dravske banovine razpisuje v zdravilišču na Golniku službo dveh sekundarnih ' °vni-kov in sicer ena s prejemki po zakonu o viral-nikih, druga pa honorarna z mesečno nagrado Din 1500 ter prosto oskrbo za eno osebo. Sekundarnemu zdravniku s prejemki državnega uradniškega pripravnika pritiče tudi epidemij-eka doklada v znesku Din 1200 mesečno. Prosilci za ti mesti morajo 'izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v državno, odnosno banovinsko službo ter imeti dovršeno zdravniško pripravniško -služb' (s'.iž). Lastnoročno pisane n s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene in zadostno kolkovanimi prilogami je vložiti najkasneje do 28. oktobra 1931 pri kr. banski upravi v Ljubljani. d Izredno znižane cene v prometu med severno Ameriko 'n Kanado na francoski liniji Havre-'' wyork. Francoska li..ija (Frenr’ ne), Cie. Gle. Transatlantique je s 1. oktobrom t. 1., da vzdrži vkljub vladajoči splošni i po: orski promet s Severno Ameriko in Kanado na isti višini kakor pr jšnja leta, na -v i-jih brzoparnikih-velikanih znatno znižala ce le la morske vožnje za vse razrede, izredno je pa znižana cena za 3. razred, katerega se Slovenci najraje poslužujejo vsled velike udobnosti, topih, zračnih kabin it, okusne domača hrane izborne postrežbe, zlasti na priljubljenih francoskih brzoparnikih »Ile de France« »P in '•■France«. Istotako so zir -me t.di cene za turistični razred na najnovejšem najmodernejšem in najrazkošnejšem motornem brzoparn' • ku »Lafayette«. Francoska linija je med Slovenci skozi vn? desetletji najbolj znana in priljubljena, ter «o njeni brzoparniki priznani kot najboljši, najluksuznejšj in v prokoocevi-, ek e m prometu v hitrosti neprenosljivi. d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. 600 d Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. 420 d Spremembe v železniški službi. Premeščeni so kontrolor VII. položajne skupine: Milost Bogomir, šef postaje Videm-Krško za šefa postaje Sevnica; prometnik IX. polož. skup. Vr hovec Gregor, šef postaje Veržej v Ljubljano glav. kol.; pom. oficijal X. polož. skup. Glažar Viktor, direkcija Sarajevo v Brežice. Zvanič-niki I. kategorije: Božič Ivan, brzojavec, Jarše-Mengeš na Brezovico; Žabkar Karel, komerc zvan., Bled-jezero v Velenje; Dernič Valentin, strojevodja, kurilnica Jesenice v kurilnico Skoplje, direkcija Beograd; zvaničniki II. katego rije: Oblak Franc, kurjač, strojna slanica Bi-strica-Boh. jezero v kurilnico Jesenice; Ster-novšek Martin, čuvaj proge, progovna sekcija Ptuj k progovni sekciji Ljubljana, glavna proga; Mislej Jakob, kretnik, Tezno v Maribor gl. kol.; dnevničarja: Gregorc Miroslav, Ptuj Trebnje na Dol. in Filippini Jožef Videm-Kr-ško v Bistrico. — Ostavko na službo je podal saobr. uradnik VIII. pol. skup. Škof Franc, Maribor gl. kol.; služba je prestala zvaničnici I, kategorije Birtič Albini, Ljubljana, gor. kol. d Publikacije Slovenske Šolske Matice. Za 1931. bo izdala Slov. Šol. Matica sledeče knjige: 1. Zbornik, z mnogimi razpravami, ki obravnavajo pereče sodobne probleme, 2. dr. c?t. Gogala: O pedagoških vrednotah mladinskega gibanja, 3. Leo Pibrovec: II. osnovni razred v luči modernih vzgojno-didaktičnih načel in 4. Univ. prof. dr. Milan Vidmar: Pomen tehnike za sodobno življenje. — Kakor je razvidno iz tega programa, knjige niso namenjene 6amo učiteljstvu, temveč vsem, ki jim- je mar za sodobna kulturna vprašanja. Zato vabimo vse naše izobraženstvo, da naroči te knjige ,ia ta način, da se včlani v Slov. Šol. Matico. Letna članarina je Din 40, za dijake pa Din 25. Tajnik. d Redna glavna skupščina (občni zbor) Tuj-sko-prometnega društva v Kamniku, bo 21. oktobra t. 1. točno ob 19-30 uri v posebni sobi restavracije Ant. Cerarja v Kamniku z dnevnim redom: 1. poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, 2. poročilo preglednikov, 3. volitev odbora, 4. volitev preglednikov, 5. slučajnosti. Ako ob določeni uri skupščina ne bi bila sklepčna, se vrši pol ure pozneje glavna skupščina z istim dnevnim redom, ki je sklepčna ob vsakem številu došlih članov. KOLINSKA TVORNKA UKORI Ji LJUBLJANA. OKUSNA IN ZDRAVA JE lOLINSKA KAVA! K Damski plašči ■■■■■ Moške obleke po meri Noblesse Palala ViUorija JV Cjuhljana Nedelja, 18. oktobra 1931: Lulka. Pravoslavni, 5. oktobra: Hanitina. Ponedeljek, 19. oktobra 1931: Peter Alk. Pravoslavni, 6. oktobra. Toma ap. Nočno službo imajo v nedeljo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti; v ponedeljek pa lekarni Piccoli na Dunajski cesti in B a k a r č i č na Sv. Jakoba trgu. * ■ Organizacija diplomiranih tehnikov naznanja vsem svojim Slanom v Ljubljani, da je 13. oktobra zvečer začel Esperantski tečaj. Tečaj se vrši vsak torek in četrtek ob 19'30 in se prihodnjič dne 20. t. m. še lahko pristopi. Odbor. ■ Klavirski trio. V ponedeljek 19. oktobra izvajajo gg. Jeraj Karol (gosli), Mtiller Avgust (čelo) in Svetel Herbert (klavir) na prvem »Sloginein« glasbenem večeru v novi sezoni Čajkovskega a-mol in Beethovnov es-dur trio. Koncert bo to pot v veli,ki dvorani Ljubljanskega dvora (Kino-dvor); z njim se otvori nova koncertna dvorana, ki bo stalno služila v ta namen. Vstopnice je dobiti v predprodaji v trafiki Pugelj, palača Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti, na večer koncerta pri blagajni. ■ Pozor, zadnje vodstvo po »Ameriki«! Danes popoldne ob 8. uri bo Božidar Jakac zadnjič vodil po svoji zanimivi razstavi »Amerika«, katero si je ogledalo že nad 2000 ljudi. Ne zamudite te; prilike! ■ Ljubljanska oblastna strelska družina --a-bi članstvo srelskih družin, ki spadajo pod njeno oblast, na celodnevno tekmovalno streljanje, ki ga priredi pod pokroviteljstvom komandanta dravske divizije danes na vojaškem strelišču v Ljubljani. Vabljeni tudi člani društva »Ostrostrelcev« in Slov. lovskega društva, la katere so pripravljene posebne tarče. Slovesna otvoritev streljanja bo ob 9. uri. Med streljanjem igra vojaška godba. Dragocena darila, ki so jih darovale ljubljanske tvrdke, se lo raz lelila isti dan zvečer ob 2°. uri v restavraciji »Štrukelj«, Kolodvorska ul. Ljublj. oblastna strelska družina ima na razpolago za tekmovanje dovoljno število novih, reizkušen'h pušk in municije kal. 7.92. ■ Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokol.i igra v nedeljo 18. t. m. v Narodnem domu (vhod z Bleiveisove ceste) Gašparček brez dima, burka v petih dejanjih, začetek točno oo 16. uri. Koks za kovale . in centralne kurjave 1* angle&kegp premog o 75 Oin za 100 kg 32V Iranko olinnrnn nudi Uubljanska mastna plinarna. Novo mesto Tričctrtletna statistika kandijske bolnice Usmiljenih bratov. Od 1. januarja do 30. septembra t. 1. izkazuje moška bolnica sledeče rezultate: iz leta 1930. je ostalo bolnikov 71, v teku devetih mesecev so bili sprejeti 1174 bolniki, toraj skupno 1245 bolnikov. Izmed teh je ozdravilo 901 bolnik, zboljšanih je bilo 205, ne-ozdravljenih 31, umrlo je 40 bolnikov in za zadnje četrtletje jih je ostalo še 68. Primarij bolnice je dr. Ignacij Pavlič, bolnico pa oskrbujejo Usmiljeni bratje, ki jih je s kandidati in novinci sedaj 25 v zavodu, med njimi dva duhovnika. Upravitelj bolnice je dosedanji redovni delegat p. Vilibald Belec, za novega delegata pa je postavljen p. Fortunat Hržič, rojak iz Štajerske. Poslan je bil iz Brescie na Laškem, služboval pa je pred leti dalje časa v tukajšnji bolnici. Letos so Usmiljeni bratje povsem preuredili in renovirali operacijsko dvorano. Dobila je higijensko stensko oblogo in nov strop. Zavod prav lepo^ uspeva. Nesreča s kolesom. Šolar Jožek Lipar se je peljal s kolesom iz Vel. Cikave v Novo mesto. Ravno pod klancem pa mu je pridirjal nasproti drug kolesar in se z vso silo zadel vanj. Gotovo po nesreči. Mali Jožek je odletel v jarek in odnesel poškodbe na desnem kolenu. Dvakrat da, kdor hitro da! Krajevni odbor Rdečega križa je podvzel obširno podporno akcijo v korist neštevilnim nesrečnežem, ki so jim vremenske nezgode uničile življenski pridelek ter jih lačne, gole in bose potisnile v bližajočo se zimo. Splošno krizo občutimo vsi, nihče pa bolj od teh nesrečnikov. Pozivamo vse meščane in okoličane, da kljub težkim razmeram odpro svoja srca v ljubezni do bližnjega in ne zavrnejo pooblaščenih nabiralcev, ki bodo naslednji teden potrkali na sleherna vrata 1 Kot •e posodi, tako Se vrača, in to danes meni. Jutri tebli Jz drugih banovin Živeli so na račun nevest in ženinov Ženitveni posredovalci pred sodiščem Pred senatom v Subotici se je začela obravnava proti bivšemu predsedniku ženitvenega društva »Sreča« Stevanu Saviču zaradi sleparij z denarjem, katerega je izvabil od številnih ženitvenih kandidatov. Z njim sede pred sodniki še člani te družbe Zlatoje Nazdravicki, Bela Šviner, Geza Ševčič, Jovan Kermenj in Rada Šabalič. Pred aretacijo sta pa pobegla na Madjarsko dva člana Aleksander Tostič in Ladislav Gulaša. Za obravnavo vlada veliko zanimanje, ker je ta družba leta 1926. zbrala okoli 8 in pol milijona dinarjev od članov, izplačala je pa za ženitve samo okoli 7 in pol milijona dinarjev, za upravne stroške in plače ter honorarje so si člani upravnega odbora med seboj razdelili sko-ro en milijon dinarjev. Razen tega so obtoženi, da so si brez pravice nakazovali večje in manjše zneske. Predsednik Savič, ki je načelnik železniške direkcije v pokoju, je mnogo potoval samo z družbinim denarjem. Savič zatrjuje, da je nedolžen. Da o slepariji ne more biti govora, kar se bo med obravnavo gotovo pokazalo. Obravnava bo trajala teden dni, ker morajo zaslišati okoli 200 prič. b Sneg. Iz Kruševca poročajo, da Je v sredo ln četrtek snežilo na Kopaontku. Snega Je zapadlo pol metra. Sneži tudi na planini Zeljinu. V okolici Kraljeva Je tudt snežilo vso noč od srede na četrtek. V moravižkem srezu Je snežilo 24 ur neprenehoma po vseh planinskih predelih. Snega Je zapadlo mestoma do 20 cm. Sneg Je povzročil prtcej škode povsod, kjer niso že pospravili letine in sadja. Snežilo Je tudi v pla- ninah okoli Skopi j a in Bltolja. Iz Zagreba poročajo o snegu, ki je zapadel na Slemenu in katerega Je veter zanesel celo v Zagreb. b 20,000.000 za javne zgradbe na Sušaku. Na Sušaku bodo začeli v kratkem graditi novo banovinsko bolnišnico. Razen tega bodo začeli graditi več javnih zgradb, za katere je določenih nad 20,000.000 Din, s čimer bo znatno po-magano delavskemu in obrtniškemu stanu v tej težki krizi. b Usoda treh ribarskih ladij. Iz Šibenika poročajo, da pogrešajo tri rlbarske ladje, v katerih Je bilo 13 ribičev. Ladje so odplule Iz Se-purine proti Ziriju ribarit. Ker je ta dan divjala na morju strašna nevihta, se boje, da so se ladje potopile. Pristaniško poveljstvo v Šibeniku Je poslalo motorni čoln iskat izgubljene ladje. b Zagoneten umor. Iz Gložana pri Novem Sadu poročajo o zagonetnem umoru. Posestnik Pavle Zagorec je našel umorjenega Andrijo Kukučko, hišnega posestnika. Obvestil je orožnike, ki so ugotovili, da je bil Andrija umorjen izven vasi in so ga morilci nato privlekli do njegove hiše. Morilci so mu zadali štiri smrtne rane v vrat in pleča. Umor je povzročil v vasi in okolici veliko razburjenje. Orožniki poizvedujejo za zagonetnim morilcem, ki je izvršil nad Andrijo najbrže krvno maščevanje. b Obsodba morilca, ki Je umoril 14-Ietnega dečka. Meseca maja je neki Sasivar Ajdinovič s sekiro umoril 14-letnega Alita Sabanovlča. Allt Je nekoč v pretepu lahko ranil Sasivara. Tedaj se je ta zaklel, da se bo krvavo maščeval ln Je svojo namero tudi Izvršil. Pred dnevi je bil obsojen na doživljensko robijo. Zanimivo Je, da Je bil Sasivar pred balkansko vojno obsojen od turških oblasti na 101 leto roblje, ker Je zaklal neko dete r idbeljkl in njeno mater. ■ Praktične večerne tečaje za pripravljanja sirove hrane bomo prirejali po dvakrat na teden na gospodinjski šoli v Marijanišču. Vhod pri drugih vežnih vratih. En tečaj bo trajal 4 ure, in sicer v torek in v četrtek vsakokrat po 2 uri. Prvi dve uri ee bo obravnaval zajutrek in večerja, drugi dve pa opoldanski obed. Vsakokrat bo najprej kratko predavanje, poter« pa praktične vaje v pripravljanju jedi za vso udeleženke. Vsak teden bo prišlo na vrsto po 10 udeleženk. Tečaja se lahko udeleže tudi gospodje. Za potrebni inaterijal, za prostor, razsvetljavo itd. plača vsak udeleženec za 1 tečaj — (za vse štiri ure) Din 50. Tečaji se bodo začeli prve teden v novembru in sicer ob pol S. zvečer. Interesenti, ki bi se radi udeležili tečaja, naj se priglašajo na naslov: M. Humek, Ljubljana, Langusova ul. 21. Vsak udeleženec bo po dopisnici obveščen, kateri teden pride na vrsto. Brez priglasitve se nihče ne more udeležiti tečaja. Kdor se pa prijavi, je dolžan, da se tečaja udeleži določena mu dneva. ■ Splošno kleparstvo, kritje lesenocementnih streh, napeljava strelovodov. M. Jankovič, Rimska cesta št. 19. Za delo se jamči. 1896 ■ Elegantne obleke po meri in solidnih cenah izdeluje modni salon za gospode J. Kuril j, Ljubljana, Novi trg (Turjaški trg) št. 1. 2171 ■ MOTOII kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577! I4™ ■ Največja novost za foto-amaterja je novi ortohromatični 23° Sch film najboljšega nemškega fabrikata, ki ga dobiš za 16 Din velikost 6X9 samo v novi špecijalni Foto-trgovini A. ŠMUC vogal Wolfove ulice 8 in Marijinega trga. 2131 ■ Prijatelji godbe in razvedrila si z gramofonom in ploščami, ki si jih izposodijo pri sšlager« Ljubljana, Aleksandrova 5, za mul denar pripravijo največje veselje in prijeten odmor. Za splošno ključavničarstvo se priporoča Ivan Kralj, Gregorčičeva ulica 5. 1801 ■ Iz bolnice. 65-letni užitkar Josip Kuhar z Grada, občina Cerklje pri Kranju, je pal po stopnjicah in si poškodoval levo stran prsi. — 4-letni sin progovnega delavca Ivan Koželj z Gore, občina Križ pri Litiji, se je sunil z žebljem v desno oko. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so od 10. do 17. t. m.: Gidrich Gabrijela, 57 ■let, profesorica, Gorupova ul.; Velkavrh Lucija, 82 let, zasebnica, Vidovdanska cesta 9; Pogačnik Slavka, roj. Pesjak, 52 let, vd. so.l. svet. in hišna posestnica, Ahacljeva cesta 1, Pešek Franc, 69 let, zvaničnik drž; žel. v p., Šmartinska cesta 21; Mohorko Jožef, 18 let, viničarski sin, Vidovdanska c. 9; Gariboldi Paulina roj. Schaffer, 86 let, zasebnica, Dalmatinova ul. 2; Ogrin Franc, 36 let, trg. družabnik, Moste; Prešel Jožefa roj. Btirger, 77 let, soproga železničarja v p... Frankopanska ulica; Koščak Ana roj. Volek, 55 let, zasebnica, Vidovdanska cesta 9; Keler Josip, dijak, 19 let, Zibertova ul. 7. — V ljubljanskih bolnicih bo umrli: Markeljc Fani, 9 mesecev, hči iglavca, Rožna dolina; Mlinar Ana, 8 mesece, hči delavke, Litija; Pott Marija roj. Lotrič, 45 tet, žena žel. uradnika, Masarykova c.; Rus Pavla, 20 let, hči posestnika iz Horjula; Bolta Nada, n mesecev, hči delavca, Obrije pri Mostah; Lovšin Marija, 68 let, zasebnica, Otavice pri Ribnici; Grošelj Josip, 53 let, poduradnik v p., Poljanska cesta 6; Jama Frančiška, 48 let, delavka tob. tov., Dravlje; Jenko Frančiška, 70 let, obč. uboga, Rudnik; Šircelj Jožefa, 47 let, 42 let, žel. uradnica, Jenkova ul.; Hudinek Jožefa, 42 let, služkinja, Hradeckega vas; Mlakar Rafaela, 1 leto, hči cestarja, Lož; Merkuž Fr., 3 mesece, sin invalida, Cesta 2 cesarjev; Gracar Ivan, 35 let, vojni invalid, Sv. Petra c. 11; Bakšič Marjeta, 22 let, služkinja, Škofja Loka, samostan; Pirnat Silon, 67 let, dninar, Kandr-že; Ogrin Dušan, 10 dni, sin ključavničarja, Stepanja vas; Skrabar Marija, roj. Gaberšek, 29 let, žena posestnika; Mlakar Dragica, 8 mesecev, hči čevljarja, Vič; Požar Ivana, 2 leti, hči posestnika, Lukovica. ■ Na konju jahal skozi restavracijo. Radi nedostojnega vedenja je bil prijavljen policiji neki iprevoznik ki je ob 14-30 uri moško prijezdil na konju v Mikličevo restavracijo na Ma-sarykovi cesti in jahal skozi dva lokala, kjer je sedelo več gostov, od katerih so se eni smejali, drugi pa zgražali. Prevoznik je izpovedal, da je nalašč jahal skozi restavracijo, ker so mu njegovi tovariši devali v nič njegovega Miškota. Radi nedostojnega vedenja je bil prijavljen policiji tudi še neki konjski mešetar, ki se je v neki gostilni na Rimski cesti tako daleč izpozabil, da je večkrat udaril s pestjo po glavi tamkajšnjo kuharico. ■ Tudi zelje kradejo. V Šmartnem ob Savi so ukradli neznani tatovi z neke njive Mariji Ambroževi okoli 80 glav zelja in nekaj ko-lerabic v skupni vrednosti 300 Din. ■ Tatvine. Gostilničarju Francu Useniku na Borštnikovem trgu 2, je bilo ukradeno z dvorišča kolo, vredno 700 Din. — Zlatarju Danijelu Zupancu, stanujočemu Cesta na Rožnik št. 52, sta bili ukradeni 2 kokoši in 9 piščancev v skupni vrednosti 180 Din. — Biljeterju Antonu Mugerlu je bila ukradena iz kina Ljubljanski dvor skoraj čisto nova temnozelena suknja, vredna 2000 Din. — Inženjerju banske uprave Aleksandru Skubicu je bila ukradena s kolesa, ki ga je za trenutek pustil pred gostilno Plankar na Dolenjski cesti, aktovka z raznimi spisi v skupni vrednosti 600 Din. ■ Pes ga je popadel. Dijaka Zvonka Tanka, stanujočega na Galjevici št. 110, je napadel, ko je šel mimo neke hiše na Galjevici, pes in ga poškodoval na sedalu. ■ Izpopolnitev zobnega ambulatorija v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Okrožni urad prične v ponedeljek 19. okt. t. 1. v svojem zobnem ambulatoriju z deli v zlatu (zlate plombe, zlate krone i, dr.). Redne ordinacijske ure za dela v zlatu so do preklica od 18. do 20. Cene posameznih del v zlatu bodo sledeče: a) plomba iz zlata Din 120, b) Lo-gan oz. Davis krona Din 120, c) zlata krona Din 220, Č) Richmond krona Din 300, d) Pri zlatem mostu vsak polni Člen Din 240, e) tob na vijak v zlatu Din 200, f) vsaka zlata zapona Din 60. Vse podrobne informacije dobe člani urada in njihovi svojci* v zobnem ambulatoriju (Miklošičeva cesta, pritličje levo). ■ Cigani na delu. Po poročilu sreskega načelstva za ljubljansko okolico so ukradli cigani v noči od 13. na 14. t. m. posestniku Francu Bradešku v Veliki Ligojni dva konja in dva komata, posestniku Francu Novaku v Drenovem Griču pa voz zapravljivček in trgovcu Al. Toniju en zapravljivček. Vse ukradene predmete so našli, dočim so cigani izginili. ■ Prosvetno društvo »Tabor«. Ob priliki 25-letnice smrti našega goriškega slavčka S. Gregorčiča bo priredila primorska mladina 21. novembra t. 1. veliki dvorani hotela Union svečano akademijo. Prosimo vsa ostala društva, da ta dan po možnosti ne prirejajo drugih prireditev. Seja občinskega odbora v Trbovljah Trbovlje, 17. oktobra. Včeraj ob 16. uri se je vršila seja občinskega odbora. „ „ Občinski svetovalec g. Ferdo Roz iz Hra- stnika je poročal o gradnji novega vodovoda v Hrastniku. Del novega vodovoda, ki bo stal trboveljsko občino okroglo 2 in pol milijona dinarjev, bo namreč napeljan tudi po teritoriju dolske občine. Ker je dvolastništvo vodovoda radi upravljanja in vzdrževanja nemogoče, bo morala dolska občina iztirjevati od onih prebivalcev, ki bodo dobavljali vodo iz tega vodovoda, vodarino. Glede vodarine se je razvnela daljša debata, v katero so zlasti hrastniški odborniki živahno posegali. Končno se je sklenilo, da se zviša vodarina za oni del vodovoda, ki je napeljan po ozemlju dolske občine, na 3 Din, to pa radi tega, ker dolska občina niti k gradnji, niti k vzdrževanju ne bo nič prispevala. Iztirjavanje vodarine je pa stvar dolske občine. Nato je sledila razjirava glede novega tržnega prostora v Hrastniku. Odbornik g. Malovrh je poročal, da se nahaja sedanji tržni prostor daleč od središča naselbin pri steklarni. Ne-glede na to pa sedanji prostor tudi ue odgovarja povsem higijenskim predpisom, zato je nujno potrebno, da se določi in zgradi za Hrastnik nov razmeram odgovarjajoč tržni prostor. Po daljšem posvetovanju je bilo soglasno sklenjeno, da naj bo novi tržni prostor na posestvu Šentjurc, s katerim posestnikom naj se sklene pogodba za dobo 10 let. Predložena je bila prošnja g. Pust Ivana za krajevno pravico. Občinski odbor je soglasnega mnenja, da proti izdaji dovoljenja ni zadržkov, zato se bo njegova prošnja priporočala. V razpravo sta prišli nato prošnji g. Franc* Rebeka in Franca Kalužana, ki sta prosila, da bi se jima podelila koncesija za izvrševanje dimnikarskega obrta v občini Dol in enem delu občine Trbovlje. Občinski odbor se je uve-ril, da obstoječi dimnikarski okoliš za občino Trbovlje popolnoma odgovarja potrebam prebivalstva in občine, zato je soglasno sklenil, da se obe prošnji zavrneta. Zatem je bila iznešena prošnja g. Slavka Razpotnika, ki si namerava zgraditi v Retju napravo za proizvajanje in napeljavo elektrike. Občinski odbor je po daljšem razrnotrivanju tega vprašanja prišel do zaključka, da se pro-silčevi prošnji ugodi. Predlog, ki ga je stavil g. Berger, je bil sprejet z 12 proti 11 glasovom. Gospod prof. Ratej Mirko je nato poročal o prošnji posestnice Zupan Marije iz Prapretna, ki je prosila, da bi občina odstopila od plačila stroškov za njenega umobolnega moža, ki se e nahajal 72 dni v občinski izolirnici v Hrastniku. Tozadevni račun znaša 2160 Din; od tega zneska pa je občini že plačala 720 Din, tako da preostane še 1440 Din za plačati. Poročevalec predlaga, da se prosilki, z ozirom na izredno težke gospodarske razmere in ker mora sedaj še vzdrževati moža v Ljubljani, odpusti plačilo še neporavnanega zneska. Občinski odbor je predlog g. Rateja soglasno osvojil. Nato prečita g. Plavšak vabilo ljubljanskega župana g. dr. Puca, ki vabi trboveljsko občino k pristopu v »Zvezo mest in trgov Dravske banovine«, kjer so že skoraj vsa naša mesta in trgi včlanjeni. Z ozirom na eminentni pomen in veliko važnost take zveze, je občinski odbor soglasno sklenil, da tudi trboveljska občina pristopi k tej koristni ustanovi. Odobreni so bili m n&m&taiue m* perua. nato stroški za skupščinske volitve, kajti treba je bilo honorirati vse moči, ki so delale na volilnih imenikih in zbirale druge važne in nujne podatke, ki jih je oblast zahtevala. Odbor je te stroške, ki niso baš visoki, soglasno naknadno odobril. Gospodu Stanku Petriču, slušatelju rudarske šole v Celju bo dano zagotovilo, da bo sprejet v tukajšnjo občinsko zvezo. Rešenih je bilo še več prošenj za sprejem v občinsko zvezo. Velik požar v Slovenskih Goricah škoda velika, zavaro- Zgorelo je do tal šest vinicarij in en hlev valnina neznatna Maribor, 17. oktobra. Včeraj zvečer je nastal v Cagonskem vrhu pri Sv. Antonu v Slovenskih Goricah požar pri malem posestniku Čehu. Ogenj se je kmalu razširil tudi na viničarije posestnikov Žižke, Severja, Brumna in Ljubca. Pogorelo je skoraj do tal 7 objektov; 6 hiš in 1 hlev. V hlevu je zgorelo tudi več prašičev, ena krava in ena telica. Drugod so pogoreli vsi letošnji pridelki. Rešili so le pohištvo. Na pomoč so prišli gasilci od Sv. Lenarta, Sv. Trojice in bližnje okolice, ki pa so se radi pomanjkanja vode in drugih oteževalnih okolnostih morali omejiti v glavnem le na lokaliziranje požara. Skoda je precejšnja, zavarovalnina pa le neznatna. Kako je ogenj nastal, že ni ugotovljeno. Maščevanje in grozen samomor posestnikovega sina Požarno katastrofo v Gorici pri Celju je povzročil sin posestnika Veternika — Zdaj so našli na pogorišču maščevalčevo zoglenelo truplo Celje, 17. oktobra. Kakor smo kred 14 dnevi poročali, je 6. t. m. v Gorici pni Celju pogorelo sedem poslopij posestnikoma Veterniku ter Mirniku. Še med gašenjem požara so se širile vesti, da je požar zanetil Veternikov sin, da bii se maščeval nad svojim očetom. Nekateri so tudi vedeli, da je mladi Veternik potem ko je zanetil gospodarsko poslopje, skočil v ogenj in zgorel. Tem vestem pa niihče ni hotel verjeti. Vendar pa je Veternik izginil in ga po požaru nihče več ni videl. Ker je sum le padel nanj, so ga orožniki začeli iskati, pa ga niso mogli najti. Izdana je bila za njim tudi tiralica. Po požaru so za- čel čistiti vsa pogorišča, v petek 16. t. m. so končno prišli do Veternikovega gospodarskega poslopja, ki je prvo začelo goreti. Najprej so odstranili zoglenelo tramovje, končno pa so prišli do velikega kupa napol sežganega sena. Ko so seno prevračali, so delavci z grozo opazili pod senom zoglenelo moško truplo. Prihitela je vsa vas. V truplu so spoznali Veternikovega sina, ki ga od požara nihče več ni videl. Trujv-lo so danes zjutraj pokopali. Kako da je mladi fant zgorel, ne bo menda nikoli pojasnjeno, najbolj verjetno pa je, da je on zažgal poslopje in se nato vrgel v plamen. Strašna prometna nesreča na Dunajski cesti Ljubljanski mestni avtobus je do smrti povozil 22-letnega delavca Andreja Janežiča — Njegova mlada žena je jedva ušla smrti — 3-mesečno dete brez očeta Smrtne notranje poškodbe. Ljubljana, 17. oktobra. Na Dunajski cesti pri Sv. Krištofu se je po-popoldne ob 15'4fl pripetila strašna nesreča, katere žrtev je postal 22-letnj delavec v Remčevi tovarni na Duplici pri Kamniku Andrej Janežič, stanujoč na Gori št. 9 pri Komendi. Strašen prizor na Dunajski cesti Janežič se je popoldne napotil z ženo nakupovat v Ljubljano. Oba sta se peljala na kolesih, in sicer do Sv. Krištofa po levi strani. Pri Sv. Krištofu sta zavila na desno stran ceste in vozila tik ob trotoarju za pešce. Ne ve se še, kako se je zgodilo, da ju je pri delavnici Mihelič in drug dohitel mestni avtobus in da je zagrabil za svojo ženo vozečega Janežiča. Avtobus je podrl Janežiča na tla in zdrvel preko njega in njegovega kolesa. Karambol je bil tako silen, da je šofer izgubil oblast nad volanom in je zapeljal na trotoar, kjer se je ustavil. Občinstvu, ki se je takoj zbralo na kraju nesreče, se je nudiil grozen prizor. Janežič je ležal v mlaki krvi na tleh v zadnjih vzdihljajih, poleg njega pa popolnoma zmečkano kolo. Obup žene, ki je komaj ušla smrti. Pretresljiv je bil pogled na ubogo Janežičevo ženo, kii je sama komaj ušla nesreči. Koj, ko je opazila, kaj se je zg lilo, je skočila s koUsa ni planila k svojemu možu. Vzela ga je v naročje in krčevito jokajoč kričala: Mrtev je, mrtev, Jezus Marija! Janežič je med prevozom v bohiišnico umrl. Iz Mikličeve delavnice so telefonirali rešilni postaj', ki je takoj poslala rešilni avto. Ker pa je i —v takrat brzel preko Dunajske ceste "lak, je meri ’ avto čakati pred rampo. Na kraju nesreč je bila takoj policija, ki je napravila o nesreči zapisnik in spravila obe kolesi. Janežiča so naglo jKMiadili v avto in Zdirjali z njim v bolnico. Skupaj z možem se je peljala tudi njegova ' žena ves čaš obupno jokajoč. Avto pa. še ni dospel do bolnjcp, ko je Janežič izdihnil.. , Dežurni zdravnik je ugotovil smrt in dal odpeljati Janežičevo truplo v Mestni dom. Tam je Janežiča pregledal mestni fizik dr. Rus, ugotovil, da je Janežič umrl radi notranjih poškodb in dal prepeljati njegov truplo v mrtvašnico k Sv. K' ištofu, kjer se bo jutri dopoldne vršila obdukcija. Pokojni Janežič se je šele pred kratkim poročil. Bil je zelo priden delavec, priljubljen zlasti pri tovariših. Poleg tega, da je skrbel za svojo družinico, je skrbel tudi še za svojega očeta. Pokojnik zapušča poleg žene komaj tri mesece starega otroka. O nesreči je policija uvedla strogo preiskavo. Poskusno oranje Kmetijske družbe Žabnica, 16. oktobra. Tudi pri nas je priredila danes Kmetijska družba poskusno oranje s plugi znamke Saok. Kljub teinu, da je lepo vreme zadržalo mnogo marljivih kmetov pri grabljenju stelje v precej oddaljenih gozdovih in spravljanju repe, pese in krompirja, si je vendar ogledalo zelo mnogo kmetovalcev delo posameznih plugov, da vidijo katera vrsta je za naše zemlje najbolj prikladna. Tu smo imeli priliko videti vse vrste plugov poznane tovarne Saek in kako je treba z njiiimi ravnati pri delu. Z vsakim plugom so se preorale po 3 ali 4 brazde tja in nazaj, pri čemur nam je uradnik kmetijske družbe tolmačil vsako pogreško, ter podučil in nam pokazal kako jo je treba popraviti. Da so take poskuš-nje na lice mesta za kmetovalca velike važnosti, je umevno, ker si po ogledu zabeleži znamko pluga, ki mu najbolj ugaja in mu ne dela preglavic pri nakupu ugibanjem, dalj si bo izbral pravega ali ne. To prireditev Kmetijske družbe je treba res odobravati. Mila obsodba ubijalca — očeta 9 nepreskrbljenih otrok Celje, 17. oktobra. Dobro je še v epominu, kako je v nedelja 20. septembra t. 1. o polnoči čevljar Blakšič v Spodnji Hudinji z nožem ranil nekega Habernika, da je ta na mestu obležal mrtev. Včeraj se je vršila pred senatom trojice celjskega okrožnega sodišča razprava proti Blak-šiču. Senat so tvorili v. s. s. g. Levičnik s. o. s. g. Kompara ter s. o. s. g. Hetiček. Državni tožilec je bil g dr. Rus, zagovarjal pa je obtoženca g. dr. Rajh. Obtoženec je svoje dejame odkrito in s kesanjem priznal, v svojo obrambo je navedel le, da se je prestrašil, ko mu je Habernik dal zaušnico in da je radi tega potegnil nož in zamahnil ž njim proti Kaberniku, na pa nikakor ni imel namen, ga poškodovali ali še manj ga usmrtiti. Sodišče je upoštevalo skesano priznanje ter se je oziralo tudi na to, da je obtoženec oče devetero nepreskrbljenih otrok in ga je obsodilo na 15 mesecev robije, izgubo častnih pravic za dobo treh let in na povračilo stroškov. Blakšič je tbsodbo sprejel Zaljubljen cigan odrezal ciganki lase Marenberg, 17. oktobra. Prejšnji teden so privandrali hrvaški cigani na dveh vozeh tudi v Dravsko dolino. Pri Breznem so se ustavili, da nakrme svoje konje. Skoro ob istem času pa so prišli v Brezno tudi cigani kotlarji. Cigani so se kmalu spoznali med seboj in se spoprijateljili. Ko pa so cigani kotlarji postali le preveč drzni do gostiteljev, posebno pa še do gostiteljic, se je vnel med obema skupinama prepir. Na zadnje pa so še poizkusili, katera skupina je močnejša. Med tepežem pa je neki cigan kotlar porezal mladi ciganki lase, kar je po ciganskih običajih za ženo kakor tudi za dekle največja sramota. Bilo je poklicano tudi orožništvo, ki je napravilo konec prevelikemu ciganskemu prijateljstvu. Mokronog Trbovlje Novi roman »Pesnik in bandit«, ki je pričel pred kratkim izhajati v »Jugoslovanu«, je vzbudil tudi v naši dolini veliko zanimanje, kar dokazuje dejstvo, da so naročniki prav v zadnjem času v Trbovljah močno narasli. Pa tudi v kolportaži kakor tudi v poslovalnici v trafiki Kušar se prodajo dnevno vsi izvodi. Oni, ki se želi na list takoj naročiti, prejme vse podlistke »Jugoslovana« za nazaj zastonj do časa, ko je pričel novi roman izhajati. — List lahko naroči pri kolporterju ali pa v naši poslovalnici. Koncert citraškega kluba. Skoraj bo minilo eno leto od zadnjega citraškega koncerta, ki je bil prvi le vrste v Trbovljah. Velik moralen in gmoten uspeh svojega prvega koncerta je naše mlade citraše opogumil, da so se znova vrgli na delo ter vse dolgo leto tiho, toda vztrajno vadili, kajti letos se niso le ojačile njihove vrste, marveč se je izpoplnila tudi materi jalna in. umetniško-tehniška stran citraškega kluba. Zato ni nobenega dvoma, da bo 2. ci-traški koncert, ki bo v nedeljo 18. t. m. ob 20. uri v dvorani ge. Ane Forte, užitek svoje vrste, ki bo v vsakem oziru daleč prekašal lanskega. Spored je sestavljen tako pestro, vstopnina pa določena tako nizko, da bo vsakogar zadovoljil in vsakomur omogočil poset te lepe prireditve. Davica. Nekdo je pri nas obolel za davico. Ukrenilo se je vse, da se prepreči širjenje te nevarne bolezni. Društvo R. K. poziva vse domačine, da po možnosti pripomorejo k uspešnejši zbirki za pomoč pasivnim krajem. Obrtno nadaljevalna šola. Tukajšnja obrtna zadruga se trudi za zopetno otvoritev tukajšnje obrtno nadaljevalne šole. Želeti bi bilo, da se uresničijo želje in da pride do 40 vajencev zopet do potrebnega pouka. Tombola. V nedeljo 11. t. m. se je vršila prav dobro obiskana II. tombola tuk. Sokol, društva. Lep dan in dragoceni dobitki so privabili rekordno število obiskovalcev v Sokolski dom. Glavne dobitke so dobili: Škoda (kolo), Vovk (kredenca), Renko (plug), in oba Uhana (platno in koštruna). Z manjšimi dobitki je bilo obdarovanih do 100 udeležencev. Društvo je imelo z nakupom dragih dobitkov veliko izdatkov zato pričakuje od vseh prijateljev, da nemudoma pošljejo malenkostne zneske za poslane Jim tablice. Hrastnik Danes popoldne ob 3. uri bo pel v Narodnem domu mladinski zbor, sestoječ ii 100 malih rudarskih pevcev-šolarjev, pod vodstvom učitelja. g. Šuligoja. 'Vstopnina je nizka, obisk se priporoča. — Eno uro prej se vrši brezplačen koncert za otroke hraštniških šol. in Odpoklie dr. Jančiča v Beograd. Tukajšnji prvi državni pravdnik g. dr. Jančič je zopet vpoklican k pravosodnemu ministrstvu v Beograd, da nadaljuje nadziranje organizacije državnih pravdništev v naši državi po novem tozadevnem zakonu. Na svoje novo začasno mesto bo odpotoval jutri. m Dr. Amalija Šime«, dosedanja upravnica šole za narodno zdravje v Zagrebu je dodeljena za službovanje k tukajšnjemu zdravstvenemu domu. Službo bo nastopila te dni. m Otvoritev nove šole. Danes bo v Kušah slovesna otvoritev novega modernega šolskega ooslopja. ui Napredovanje. Za profesorja na tukajšnji realni gimnaziji je imenovan dosedanji suplent g. Arzen Rauš, v višjo položajno skupino pa je napredoval g. Karel Pribil, profesor na ženskem učiteljišču. Čestitamo! m Omladina Narodne obrane poziva vse članstvo, da se udeleži maše zadušnice za Vladimirja Gortana danes, v nedeljo, dne 18. t. m. ob 11. uri v stolni cerkvi. m Poziv. Društvo rezervnih častnikov in bojevnikov pozivlje svoje člane, da se danes ob 10. dopoldne udeleže zaprisege vojaških novincev v vojašnici kralja Petra. in Občni zbor Glasbene Matice. Jutri bo ob 18-30 uri v društvenih prostorih občni zbor tukajšnje Glasbene Matice. m Hišnim posestnikom. Danes ob 9'30 bo v bivši kavarni »Park« poučno predavanje o vodovodnih napravah in preprečenju poškodb na njih. Vsi hišni posestniki se vabijo, da se v lastnem interesu udeleže tega predavanja. m Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo bosta imeli od danes opoldne do prihodnje nedelje opoldne lekarni Sirak »Pri angelu var-hu« na Aleksandrovi cesti in Savost »Pri sv. Magdaleni« na Trgu kralja Petra. ni Kaj bo ta teden v gledališču? Zgodovinska žaloigra »Mayerlingc, ki obravnava na zelo zanimiv "način smrt bivšega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa, se bo ponovila v torek ‘20. t. m. za ab. C. Lebarjeva uspela dramatična opereta »Zemlja smehljaja«, ki so jo Mariborčani sprejeli s tolikim odobravanjem, se bo pela v sredo 21. t. m. za ab. A. — V četrtek 22. t. m. pa se bo uprizorila klasična komedija »Volponec, ki slika na grotesken način gnile razmere v Benetkah za časa renesanse. Ab. B. — Previdno bo še ob koncu tega tedna premijera Sheriffove vojne drame »Konec poti«, ki obeta postati ena izmed najbolj zanimivih dramskih premijer letošnje sezone. Za to predstavo je posodilo Narodno gledališče v Ljubljani kompletno kulisarijo in garderobo. m Izlet. Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev bo priredilo danes popoldne s prvim popoldanskim vlakom družabni izlet na Falo, kjer si bo ogledalo tamkajšnjo elektrarno, na to pa bo še pešizlet k Devici Mariji v Puščavi. Vrnitev z zadnjim večernim vlakom. m Današnje sporlne prireditve. Danes ob 9'30 bo na Železničarjevem igrišču prvenstvena nogometna tekma med SK Svobodo I. in SK Železničarjem, rezervo. Ob 12. uri bo na Trgu Svobode start k lovu na lisico Motokluba. Ob 13'30 bo na Mariborovem igrišču prvenstvena nogometna tekma med SK Svobodo, mladino in ISSK Mariborom, mladino, ob 15'30 pa prvenstvena tekma SK Atletika (Celje) in SK Železničarja. Sodil bo g. Dolinar lz Ljubljane. LUNA MARIBOR nogavice vseh vrst. m Pred nakupom ruma, slivovke, brinjevca, droženke, brandyja (konjaka), likerjev, špirita itd. obrnite se na tovarno Jakob Perhavec, Maribor, Gosposka ul. 9, tel. 25-80. 2280 m Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, tel. 23-58. Lastnik in vodja dr. Černič Mirko. Najmodernejše urejen za operacije. Diatermija, višinsko solnce, tonizator, žarnica »Hala«, en-terocleaner. 2281 m Kinematografi. Grajski kino: velefilm »M«, kino Union: velefilm »Ingagi*. m S sejma za prašiče. Na sejmu za prašiče v petek je bilo 340 živali, prodanih pa 154. Stali so: mladi 5 do 6 tednov stari prašiči 40 do 75 Din, 7 do 9 tednov stari 80 do 100 Din, 3 do 4 mesece stari 150 do 250 Din, 5 do 7 mesecev stari 300 do 400 Din, 8 do 10 mesecev stari 450 do 50 Din, 1 leto stari pa 580 do 900 Din. Meso se je prodajalo: živa teža kg 7 do 8 Din, mrtva teža 9 do 11 Din. m Ceneno meso. Jutri v ponedeljek, dne 19. t. m. se bo prodalo od 7. naprej na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 250 kg telečjega mesa po Din 8, in sicer na osebo 1 do 2 kg. m Sobotni trg. Na včerajšnji dobro založeni trg so pripeljali slaninarji 95 zaklanih prašičev, 1 govedo in 1 tele, kmetje pa 34 voz krompirja, zeljnih glav in čebule, 13 voz sadja, 4 voze suhe robe in krog 1200 glav perutnine. Cene mesa in perutnine se niso spremenile, sadne in zelenjadne so pa padle. Krompir se je prodajal po 1 do 1-50 Din, čebula 250 do 5 Din; jajca 1 do 125 Din eno; cvetača 1 do 3 Din ena, paradižniki 2 do 4 Din kg; jabolka, hruške in grozdje 3 do 5 Din kg, kostanj 2-50 do 3 Diu liter. Cvetlice so se prodajale po 1 do 5 Din, z lonci 8 do 50 Din; pleteni jerbasi in košare 14 do 20 Din. Kupčija je bila srednja. m S trga za seno in slamo. Na včerajšnjem trgu je bilo 3 voze sena, 2 otave, 1 voz slame ln več vreč koruznega lubja. Prodajalo se je seno po 80 do 95 Din, otava po 75 do 80 Din, slama pa po 70 Din 10 kilogramov. Koruzno lubje je stalo vreča 15 do 20 Din. m Dve nesreči. Včeraj je v tukajšnji kurilnici državnih železnic padel 20-letni kotlar Franc Kugler tako nesrečno, da se je nevarno ranil na desni roki. — Iz zidarskega odra neke nove hiše je pa padel istotako včeraj 53-letni zidar Ivan Lorbek in si zlomil desno roko. Oba je reševalni oddelek prepeljal v bolnico. m Tatvine. Lesnemu trgovcu Otmarju Birg-mayerju je bilo v petek z dvorišča na Aleksandrovi cesti št. 7 ukradeno 2000 Din vredno kolo znamke »Styria«, št. 667. — Modisliuji Ani Matkovi je nekdo v petek iz stanovanja v Strossmayerjevi ulici skozi okno ukradel 850 dinarjev vreden ženski zimski plašč. — Mlekarici Antoniji Forštneričevi iz Košakov je ne- znanec v petek zjutraj ukradel z vozička, lca- j terega je za trenutek pustila na oglu Prešernove in Maistrove ulice, dva štiriliterska vrča mleka v skupni vrednosti 125 Din. m Pes oklal lajnarja. Pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah je v četrtek oklal po nogi nek pes 56-letnoga muzikanta Franca Dominka. Povzročil mu je tako uevarne rane, da je moral v tukajšnjo bolnišnico. m Nesreča delavca. V Hočah se je v petek prevrnil voz grozdja na delavca Martina Rečnika in mu zmečkal desno nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. m Aretacije. V petek so bili aretirani: Erih J. radi suma tatvine, Jožefa R. radi vlačuganja in Ivan G. radi nedostojnega vedenja. 100 delavcev bo odpuščenih Kakor doznavaino, namerava tukajšnja tovarna »Kovina« zaradi pomanjkanja naročil v kratkem odpustiti okrog 100 delavcev. Sleparije avstrijskih potnikov Kljub odredbi oblasti, da tuji potniki ne smejo prodajati blaga zasebnikom, je Maribor neprestano preplavljen z avstrijskimi agenti, ki na vse mogoče načine love zasebne stranke. Vsaki kupčiji sledi potem navadno bridko razočaranje, bodisi da blago ni toliko vredno ali pa da se računa po višji ceni. Tipičen primer take sleparije se je dogodil te dni. K nekemu zasebnemu uradniku je prišel nek dunajski potnik in mu ponudil v nakup 6 srajc in 6 gat po 70. odnosno 40 Din. Uradnik je naročeno res prejel, toda račun je bil izstavljen v avstrijskih šilingih, ne pa v dinarjih, kakor je bilo dogovorjeno. Na ta način je blago za polovico dražje kakor najfinejše luksuzno v naših trgovinah. Razen tega je potnik pripisal še drugo blago, katero sploh ni bilo naročeno. Mislimo, da bodo ljudje bolj previdni in bodo take tuje vsiljivce pometali skozi vrata. Grozna smrt otroka Maribor, 17. oktobra. V petek so pastirji v Jarenini pekli na paši kostanj. Pri ognju je bil tudi 3-letni viničarjev sinček Franček Ferk, kateremu se je po neprevidnosti vnela obleka. Otrok si sam ni vedel pomagati, bežal je proti domu, kar je plamen še razvnelo. Naposled je obležal na tleh opečen po vsein telesu. Otroka so sicer takoj prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, a je kmalu na to umrl. mui p Tedenska služba požarne hrambe in rešilne postaje od 18. do 25. t. m. Požarna oranih«: druga desetina prvega voda, četovodia Ernst Dasch in desetnik Vincenc Zajšek. Rešilni oddelek: šofer Ivan Omulec, od moštva Miha Zamuda, Pavel Mahač in Jožef Kmetec. Službo pripravljenosti imajo četovodja Franc Breznik, desetnik Vincenc Zajšek in 5 mož. i Težka telesna poškodba. Dna 15. t. m. je prepeljan v bolnišnico Janez Marini?, 67 let star prevžitkar iz Jamžsvskega vrha radi težkih poškodb po celem telesu; posebna na glavi ima globoke rane. Prizadejal mu jih je njegov zet Pukšič s kolom. Marinič jo namreč zahteval sodnijsko mu priznani prevžitsk, ko-jega mu Pukšič ni hotel dajati. Nauieato pre-vžitka pa je dobil batine. Proti zetu je uvedena kazenska preiskava. Dva strahovalca Pohorja in Mislinjske doline Aretirali so nevarna vlomilca brata Franca in Jožefa Pečovnika Celic Marenberg, 17. oktobra. Ze dalje časa so povsod po Dravski dolini, Pohorju in Mislinjski dolini zasledovali znana tatova in vlomilca brata Franca in Jožefa Pečovnik, ki sta imela na vesti več vlomov in tatvin. Vlomi in tatvine teh dveh tičkov datirajo že iz poletja ter so bili izredno drzni in z vso skrbnostjo pripravljeni, tako da so se le redko kdaj ponesrečili. Največjo delavnost pa sta vlomilca pokazala v juliju in avgustu t. 1. Takrat ni minul teden, da bi ta nevarna svedrovca ne poizkusila svoje vlomilske sreče, pa bodisi na Pohorju ali pa v Mislinjski dolini. Roki pravice sta se znala vedno spretno umikati, posebno radi tega, ker sta romala po Pohorju in po vsej dolini do Šoštanja. Pa tudi v okolici Slovenj-gradca sta poizkusila svojo srečo. Vlom je sledil vlomu, eden predrznejši od drugega. Najprvo so se neznani tatovi in vlomilci pojavili na Pohorju, vendar pa so tukaj bile izvedene le manjše tatvine. Kmalu nato pa je bilo vlomljeno v Starem trgu pri Slovenj-gradcu, nato sta bili v Golavabuki izvršeni dve tatvini in vlom. Kmalu nato pa pri posestniku Ravnjaku v Legnem in v Podgorju pri Slovenjgradcu. Nato so vlomi in tatvine v okolici Slovenjgradca ponehali, nadaljevali pa so se v šaleški dolini. Tako je bilo vlomljeno v restavracijo g. Raka v Velenjem in v gostilno pri kolodvoru v Pesjem. Po teh vlomih in tatvinah se je oblasti posrečilo prijeti Pečovnika Franca, ki je pristojen v Sv. Janž na Vinski gori. Dobili so ga v Celju. Dejanje je priznal in obenem izdal tudi sokrivca svojega brata Jožefa, ki pa je kradel potem na lastno pest dalje, obenem pa se je spretno umikal roki pravice. Pred približno dvema mesecema pa so v teh krajih vlomi prenehali. Pečovnik Jožef, kateremu so postala tla prevroča, jo je mahnil drugam poizkušat svojo vlomilsko srečo. Toda sreča je včasih opoteča, ta pregovor je občutil na lastni koži tudi Jožef Pečovnik, ki se je končno le vjel v past. Pred nekaj dnevi so ga kot sumljivega prijeli v Domžalah. Ko so mu prerešetali obisti, so šele spoznali kakega tička so ujeli. V kratkem času so orožniki vtaknili kar dve nevarni vlomilski tolpi pod zamrežena okna, ki sta strašili po naših krajih. Sedaj upamo, da bo mir! * Koncert orkestra Kraljeve garde bo za Celje umetniški dogodek prve vrste. Naj nihče ne zamudi te redke prilike, kajti takih muzikalnih del je redko slišati v našem mestu, še manj pa tako odličnega orkestra, ki bo ta dela izvajal. * Betonski hodnik bo začela mestna oobčina te dni graditi v Vodnikovi ulici od hiše ekspoziture OUZD do vogeljne hiše na Kralja Petra cesti. Hodnik do OUZD je bil nujno potreben, kajti ob najmanjšem dežju morajo številni bol niki okrožnega urada, po blatu hoditi, da pridejo do ekspoziture. * Žalni dan za vojne žrtve. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju je iz cerkvenih razlogov preložil svoj žalni dan za tovariše, padle v svetovni vojni, na torek 20. oktobra. Vsi člani udruženja naj se tega žalnega dne udeleže * Boj * vilami. 31-letnega posestnikovega sina Vodeba Antona iz Crnolice pri Sv. Juriju ob južni železnici je neki fant v prepiru napadel z vilami ln ga z ročajem poškodoval na glavi, poleg tega pa še vgriznil v levi palec. Vodeb se zdravi v Javni bolnišnici. * Poroka. V soboto 17. t. m. dopoldne sta se v celjski župni cerkvi poročila gdč. Olga Božičeva, hčerka odvetnika g. dr. Antona Božiča v Celju ter letalski poročnik g. Franc Jereb, sin notarja in župana v Konjicah g. Karla Jereba. Obilo sreče! * Smrtna kosa. V petek 16. t. m. je v svojem stanovanju v Gosposki ulici 13 umrla ga. Neža Bandek iz stare celjske rodbine Bandek. Zadela jo je kap. Dosegla je starost 70 let. — V soboto 17. t. m. je v Liscah 3 umrla ga. Lavra Klobučar, roj. Atzler v 63. letu starosti. Pokojnica je bila mati dentista g. Richarda Klobučarja v Celju ter tašča g. Paidascha. Pokojnicama blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Prvenstvena tekma preložena. Za danes popoldne na Glaziji napovedana prvenstvena nogometna tekma med SK Olimpom lz Gaberja ter SK Celjem Je preložena na prihodnjo nedeljo 25. t. m. Kluba se nista mogla zediniti radi sodnika. * Nagradno streljanje Celjske savezne strelske družine bo v nedeljo 25. oktobra ob 9. dopoldne na vojaškem strelišču v Pečovniku. * Neznan voznik povozil dečka. V petek zve' čer Je bila rešilna postaja pozvana v Spodnjo Hudinjo, kjer so na cesti našli nezavestnega 10-letnega Otona Faktorja, sina sluge v Majdi-čevem mlinu v Spodnji Hudinji. Deček je Imel na glavi in na telesu več nevarnih ran. Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali v Javno bolnico, kjer se še ni zavedel. Ne ve se, ali je fanta povozil avto ali kak voz, ker ni bil nihče priča nezgodi. Šofer ali voznik pa se za nesrečo očividno ni zmenil. Zagorsko pismo Zavedajoč se velike važnosti dobrega kmetskega naraščaja bo Zagorje ustanovilo tudi letos Kmetijsko nadaljevalno šolo, kjer se bo pričelo s poukom, kakor je razvidno iz objave na občinski uradni deski, 4. novembra. Poučevalo se bo ob sredah in nedeljah ter bodo sodelovali poleg domačega učiteljstva tudi drugi kmetijski strokovnjaki. Ker polaga Kmetijsko nadaljevalna šola prve temelje uspešnemu razvoju kmetijstva, se udeležba na tej šoli kmetskim sinovom toplo priporoča. Sprejemajo se gojenci že od 16 let', ki dobe tozadevna pojasnila bodisi v šoli, občini ali Kmetijski podružnici v Zagorju. Kakor po drugih krajih, tako so znizali tudi pri nas mesarji mesne cene ter prodajajo sedaj goveje meso po 10 in 12 Din kg. Zaradi uspešnejše konkurence ga prinašajo celo dnevno na dom, kar je tukaj novost — in to prav lepo meso po 10 Din, s čimer je mnogim ustreženo. Pač pa se čuje iz občinstva mnogo pritožb glede dragega mošta, ki se prodaja po 8 in 10 dinarjev liter, ko je vendar jasno, da je letos mošta dovolj in se ga do)t»i pri vinogradnikih po nizki ceni. V četrtek so prišli tudi k nam poznani artisti iz Ježice, ki kažejo svoje vratolomne umetnosti tam pred cerkvijo pred številno senzacij in novosti željno množico. Tri dni ostanejo pri nas, tako da si bo lahko vsak ogledal njihove izredne zmožnosti na vrvi in to zastonj! In zraven svira še rudniška godba, ki bo pripomogla, da se bo naše Zagorje začasno zdramilo iz svojega mrtvila. Krasni jesenski dnevi so kmetom zelo po godu. V suhem spravljajo zadnje poljske pridelke in sejejo ozimino. Četudi je padala letošnje poletje nekajkrat toča, vendar ni napravila pomembne škode ter je letina še razmeroma dobra. Krompirja je dovolj in ga prodajajo stot po 75 Din. Mnogo zanimanja je zbudil med tukajšnjimi rudarji dopis, ki je izšel pred nekaj dnevi v »Jugoslovanu« o ustanovitvi »Varnostnega urada za rudarje. Nedvomno si želi vsak rudar slično zaščito, ki je za njega življenske važnosti ter bo gotovo vsak pripravljen sodelovati na tem, da se v dopisu dani predlog tudi ures- niči. ... -i Z velikimi koraki se bliža zima in z njo že-nitovanjsko razpoloženje. Sezono sta otvorila Mirko Koprivc, posestnik in gostilničar v Zagorju in Julka Juvan, ki ju je poročil v četrtek v tukajšnji župni cerkvi duhovni svetnik g. Sitar. Bilo srečno! H.P. Marenberg Poroka. V Ljubljani sta se poročila tukajšnji predstojnik sodišča g. C e r č e k Janko in gospodična Zora Lokarjeva- učiteljica v Mostah pri Ljubljani. Mlademu sokolskemu paru želimo tudi mi obilo sreče in božjega blagoslova! Škocijan Odhod vrle Sokolice. Po šestih letih nas je te dni zapustila učiteljica na tukajšnji osnovni šoli gdč. Ruža Petelinova in odšla na novo službeno mesto v Žužemberk. Sokolsko društvo je z njo izgubilo najagilnejšo članico in svojo načelnico. Gdč. Petelinova je bila prvoborite-ljica pri ustanovitvi škocijanskega Sokola in je bila načelnica in vaditeljica vse do svojega odhoda. Bila je Sokolica v pravem pomenu besede; delovala je pri društvu z vso požrtvovalno marljivostjo in vztrajnostjo ter mnogo pripomogla do sedanjega zadovoljivega uspeha in razvoja našega Sokola. Izvrstno delavko in dru-žabnico bodo vsi zelo pogrešali, predvsem pa Sokol. Želimo ji na njenem novem službenem delokrogu kar največ uspeha in obilo zadovoljstva! Zdravo! . Cene mesa. V našem kraju se meso prodaja po sledečih cenah: volovsko meso prvovrstno 10 Din za kg, drugovrstno 8 Din za kg, svinjina prvovrstno 14 Din, drugovrstno 12 Din, teletina po 12 Din in 10 Din. Prodaja jabolk. V zadnjem času se vedno bolj pogostoma oglašajo kupci za obrana jabolka in cena je sorazmerno z drugimi pridelki še zadovoljiva. Za kg prvovrstnih jabolk se suče cena od 4-50 do 1-75 Din. Trgovci, ki so se že bali, da ne bodo mogli nakupljenih jabolk spraviti v denar, so sedaj potolaženi in so s prodajo zadovoljni. Potreba vodovoda. V Skocijanu ima skoro vsak hišni posestnik svoj vodnjak, vendar pa niti enega ni, o katerem bi lahko rekli, da je voda pitna. Sta pač v bližini Škocijana dva studenca z izvrstno vodo, toda snažna voda se dobi le po noči, dočini je čez dan po navadi onesnažena in kalna. Cas bi že bil, da se tozadevno nekaj ukrene, kajti nesnažna voda je vzrok marsikateri bolezni. Torej na delo! Poljčane Izpraznjeno učiteljsko mesto. V Studenicah tik Poljčan je prosto eno učiteljsko mesto, ker je bivša tamošnja učiteljica gdč. Miroslava Verčkovnilc, ki se je omožila, bila te dni razrešena, ker je podala ostavko na državno službo. Bučka Igra. Preteklo nedeljo je priredilo Prostovoljno gasilno društvo v društveni dvorani z uspehom igrokaz »Najboljši je gasilec«. Obisk je bil dober. Ker se pri nas vršijo slične prireditve zelo poredkoma, bi bilo želeti, da se naša kmetska dekleta in fantje potrudijo in nam v kratkem predstavijo zopet primeren komad, da se tako razmaje naše družabno življenje. Trgatev. Trgatev se je že po vseh goricah nehala in ljudje so zadovoljni z letošnjim moštom, ki je zelo sladak in močan, in bo vendar nekoliko ublažil denarno krizo. Razširjajte »Jugoslovana«. Kdor še ui naročen na ta najcenejši dnevnik Dravske banovine, ki prinaša uradne razglase vseh uradov in tudi najnovejše novice iz naše okolice, naj to nemudoma stori. Naročnina stane mesečno le 20 Din. Prepričali se boste takoj, da je v njem vse, kar ste želeli. Litija Iz delovanja Foto-kluba. Litijski Foto-klub, eden prvih v naši banovini, se prav lepo razvija. Članstvo narašča, odbor pripravlja temnico, ki bo na uporabo vsem članom. V temnici bodo na razpolago vsi moderni fotografski pripomočki. Litijski fotoklubarji bodo priredili v nedeljo skupni prijateljski izlet. Z opoldanskim vlakom pohite do Kresnic, od tam povratek peš mimo Poganika, Sv. Jurija, Bedena čez Litarje-vec v Zavrstnik k Franceljnu Pogačniku. Tam bo prijateljski sestanek. K udeležbi so vabljeni vsi člani (fotokamere s seboj) in prijatelji kluba. — Novinci bodo dobili ves potrebni pouk od članov Foto-kluba na razpolago. Prijave sprejema predsednik učitelj Zupančič Jože. Radio Ljubljana, nedelja, 18. oktobra. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 P. dr. Guido Rant: Versko predavanje. 10.30 Prof. Pengov: Se o drugih plemenitih kožuharjih. 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Dnevne vesti, plošče. 15.15 Dekliška ura: Vnanja stran (gdč. Lebarjeva). 15.45 Operetne arije pojeta s spremljevanjem salonskega kvinteta gdč. Zupanova in g. Jelačin. 20.00 Slovenske zdravice poje kvarte »Glasbene Matice«. 20.45 Salonski kvintet. 21.45 Cas in porodila. 22.00 Jonny-jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, ponedeljek, 19. oktobra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.C0 Cas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 Pengov: Iz anatomije in fiziologije človeškega telesa. (Usta in žleze-elinavke). 19.00 Dr. Vaclav Burian: Češčina. 19.30 Higijenska ura. 20.00 Večer salonskega kvinteta. 22.00 Cas, poročila, napo-ved programa za naslednji dan. Beograd, ponedeljek, 19. oktobra. 12.05 Radio orkester. 13.30 O filmu. 16.00 Plošče. 17.00 Dude. 17.30 Plošče. 18.00 Lahka glasba. 20.00 Narodne pesmi. 20.90 Radio orkester. 21.90 Novice. 21.50 Mozartov koncert. 22.30 Plošče. Zagreb, ponedeljek, 19. oktobra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Prenos iz Riima. 19.15 Kulturne in društvene vesti. 19.30 Književna ura. 19.45 Francoščina. 20.00 Ljubljana. 22.00 Poročila in vreme. 22.15 Sprehod po Evropi. Praga, ponedeljik, 19. oktobra. 14.10 Plošče. 15.00 Bratislava. 17.30 Mladinska ura. 17.55 Plošče. 19.05 Brno. 20.20 Večerni koncera. 21.00 Kvartet. 21.30 Pianinski koncert. Ljubljana, torek, 20. oktobra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.90 Otroški kotidek: Belokranjske pripovedke (Lojze Zupanc). 18.15 Salonski kvintet. 19.15 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. 19.45 Dr. Fr. Veber: Etika in sociologija evangelijev. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.30 Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Beograd, torek, 20. oktobra. 11.05 Plošče. 12.05 Radio orkester. 13.30 Kino. 16.00 Plošče. 17.00 Flavta. 17.30 Narodne pesmi. 18.00 Športno igrišče. 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Zagreb. 22.30 Novice in šport. 22.50 Radio orkester. Zagreb, torek, 20. oktobra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Radio orkester. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Koncertni večer. 21.40 Operna glasba oz. orkester 22.30 Poročilo in vreme. 22.40 Plesna glasba. Praga, torek, 20. oktobra. 12.35 Brno. 14.10 Plošče. 15.00 Bratislava. 17.35 Mladinska ura. 17.55 Plošče. 19.20 Vojaške pesmi. 20.00 Večerni koncert. 22.10 Lahka glasba. Gospodarski svet Vidovdanska ustava iz leta 1921 Je pr :dvi-devala v naSi državi ustanovite v Državnega gospodarskega sveta, do katerega pa ni nikdar prlilo. Tudi naša nova ustava določa ustanovitev Gospodarskega sveta. Verjetno je, da se bo to vprašanje radi velike nujnosti, ki Jo zahteva današnje gospodarsko stanje, rešilo že v doglednem času. V prvi polovici tekočega tedna smo čitali željo predsednika nemške republike Hindenburga po ustanovitvi Gospodarskega sveta, ki naj skupno c vlado pod samim predsedstvom najvišjega zastopnika države rešuje važna gospodarska Vprašanja, ki živo tangirajo vse Javno življenje nemške republike. Tudi v Franciji se je zamisel Gospodarskega sveta pojavila že takoj po končani vojni. Ce ravno ta ustanova v Franciji ne posega direktno v gospodarsko življenje države, ima vendar Vplivno posvetovalno besedo pri reševanju gospodarskih prašanj. V »Trgovinskem Glasniku« načenja to važno vprašanje dr. B. M., ki uvodoma razvija funkcije in naloge Gospodarskega sveta. Zaključuje pa svoj zanimiv članek s poskusom sestave Gospodarskega sveta. Glavne misli avtorja prlna-žamo v izvlečku. Posamezni resorji ministrstev se bavijo v administrativno gospodarskem smislu, z zasebno-gospodarskimi problemi. Tako n. pr. Trgovinsko ministrstvo skrbi za zaščito interesov trgovcev, lndustrijcev in obrtnikov. Poljedelsko ministrstvo varuje interes kmeta. Ministrstvo so-cijalne politike se zavzema za korist delavstva itd. Vendar med vsemi temi zainteresiranimi ministrstvi, ki skrbe za gospodarsko in socjal-no življenje države, manjka neki umesni člen za potrebno koordinacijo. Vsako ministrstvo sloni na subjektvnem stališču, kadar rešava probleme in brani interese, za katere je kompetentno. Ta pomanjkljivost se ne opaža samo v vladni aktivnosti, ampak sploh v parlamentarnem živ-Uenju, čeravno v drugačni obliki. V parlamentu nahajajo zastopniki trgovine, industrije, poljedelstva; zastopniki strok in družabnih kategorij naroda. Ne sme se pozabiti, da ti zastopniki ne prihajajo v parlament v svojstvu strokovnjakov ene volilne edinice, pač pa so z ustavnega gledišča predstavniki volilnega okrožja, odnosno predstavniki naroda. V korporativnem, kakor tudi parlamentarnem sistemu se dogaja, da katerakoli strokovna skupina, ali družabna kategorija naroda dobi v parlamentu premoč in je glasovanje v njihovo korist, ne oziraje se na to, ali ne škoduje posledice Interesom splošnosti. Ravno tako se lahko dogodi, da se ustavnim potom favorizira v danem trenutku zasebni kolektivni interes v škodo ostalih. Danes mogoče interes industri-Jalcev, Jutri trgovcev, nato poljedelcev, delavcev ali delodajalcev. Tako bi se vrteli v menjajočih se zadovoljitvah razni interesi, ampak skoro nikdar ali pa samo slučajno bi se ustavili pred sintezo mnogoštevilnih interesov naroda, t. j. pred zaščito splošnih interesov. Pomanjkanje koordinacije je občutljivo, vpo-staviti bi jo moral edino Gospodarski svet. V tem tiči tehnični cilj te institucije. Po svojem značaju bi morala ta institucija, kakor rečeno, vpostaviti skladnost interesov posameznih skupin. Mirno lahko trdimo, da bodo osebnosti, ki bodo sestavljale Gospodarski svet, mnogo bolje razumevale čut solidarnosti v slučajih, kadar se bo razpravljalo o žrtvah, ki jih morajo dopri-našati Interesi raznih skupin za dosego splošnega interesa, Gospodarski svet, ki bi bil tako zamišljen, ne bi predstavljal samo čisto administrativni ali tehnični svet, pač pa bi bil izraz mišljenja vseh onih, katerih beseda mora priti do veljave in ki so neposredno zainteresirani v enaki meri pri vseh gospodarskih problemih sedanjosti in o katerih mora vlada odločevati. Mnogo večje težkoče pa se pojavljajo pri sestavljanju in oblasti, ki naj Jo vrši Gospodarski svet. Sestava Gospodarskega sveta ne bo mogla nikdar na vse strani zadovoljiti in to iz razloga, da vsi narodni interesi niso organizirani in grupirani. Iz teh razlogov se je Francija odločila za sistem, ki spada v domeno Mednarodne organizacije dela. Ta sistem obstoji v tem, da razne kategorije, ki so zastopane, pošljejo v zastopstvo najizrazitejše organizacije. Tako n. pr. kadar se deluje na reševanju kmetijskih, trgovskih, industrijskih, delavskih, Intelektualnih delavskih in drugih vprašanjih, se izbere iz vsake skupine organizacija, ki po svoji meri in ugledu najizrazitejše predstavlja to skupino. Ta organizacija pošilja svoje delegate v Gospodarski svet. Velika pomanjkljivost tega sistema tiči v tem, da Gospodarski svet ni razdeljen v sekcije in ne lnkorporira v svoj delokrog tudi druge gospodarske organizacije in Gospodarske zbornice. Sodeč po dispoziciji čl. 24 nove ustave, se bo organizacija našega Gospodarskega sveta nagibala v večji meri k francoskemu sistemu. »Jugoslovenski Lloyd« Je vprašanju S? W GosP°dar- sveta posvetil daljši uvod-ca naslanja na izjavo našega ministrske-GosDodartv«1 Petra Zivkoviča, po kateri bi kov (torei nf sestavljal skupino strokovnja-m M«1"« m to ministrskega sveta. V tem tiči tudi diferencijacija pojmov. Gospodarske organizacije so stale na stališču, da bodi Gospodarski svet samostojna organizacija, ki naj stoji parlamentu ob strani. To se pravi nekak gospodarski parlament poleg političnega. Poluradne gospodarske organizacije (zbornice) pa so drugačnega mnenja in mislijo, da Je Gospodarski svet kot autonomna organizacija nepotreben, ker ga lahko nadomeščajo začasni zbori zastopnikov zbornic kot posvetovalni organi. Obstoji že nekak osnutek iz leta 1928, po katerem bi imel Gospodarski svet 125 članov ln bi bil takole setavljen: 32 zastopnikov poljedelstva, 16 zastopnikov industrije, 16 obrti, 16 trgovine, 12 denarništva in borz, 5 zastopnikov zbornic, 5 inženjerstva, 7 delavstva. 25 zastopnikov bi imenovala vlada, 16 članov pa bi se rekrutiralo iz vrst teoretikov in praktikov, ki se bavijo z gospodarskimi, finančnimi in socijal-nimi vprašanji. Svet bi se sestavljal iz plenuma, glavnega odbora in 10 strokovnih odborov iz posameznih gospodarskih panog. »Jugoslovanski Lloyd« zaključuje: najvažnejša naloga Gospodarskega sveta kot posvetovalnega organa v gospodarskih ln socijalnih vprašanjih, mora biti vpostavitev enotnega gospodarskega načrta In enotne gospodarske politike v naši državi. Glavna naloga te institucije ne bo gospodarska zakonodaja, pač pa reševanje aktuelnih vprašanj v zvezi z obstojčo gospodarsko krizo. Naprej z grozdno akcijo! Z letošnjo grozdno akcijo smo lahko zadovoljni. Mnogo grozdja, kakor še nikoli, eni o pozobali in ga še zobljemo, ker je poceni. Hvaležni smo našemu časopisju iu vsem tistim lihim podeželskim narodnim delavcem, ki so stvar na učinkovat način podprli z dobro besedo in nesebičnim dejanjem. Vinogradnika sami pa so se mogli prepričati, da je ta način samopomoči ne le mogoč, marveč tudi izredno uspešen v tej silni stiski našega izmučenega vinarstva. Akcijo je treba seve izpopolniti in vztrajno nadaljevati. Tudi še v tem poznem jesenskem času kličem vsem tistim gospodarjem, ki še niso vsega grozdja pospravili: Na trg z njim! Za zobanje nam prav pride vse zdravo grozdje, tudi izrazito »vinsko grozdje« od žlahtnega trsja. Iz »podbira« pa si lahko napraviš izborno, zdravo pijačo zase ali za morebitno poznejšo prodajo (iasluzenje, pospeševanje kipenja Itd.). Ko ta grozi slana, spravi še grozdja, kolikor le moreš, na varno, v zračne prostore, ter ga nosi in vozi na trg, ki bo hvaležen zanj! Privatniki, kupiite grozdje v goricah in ga kar tamkaj prešajte za svojo lastno domačo uporabo brez trošarine, kakor smo to na tem nic tu dne 4. t. m. obrazložili v članku »Vinski pridelek brez vsakršne trošarine!« Tudi gostilničarji si na ta način lahko nabavijo vinskega mošta brez trošarine za svojo družino, samo da ga morajo po zadevnih predpisih po-hranjevati krajevno ločeno od vina v svoji točilni kleti. Vinogradniki sami pa si navozite mošta iz goric v drugih občinah na svoje bivališče, kolikor morete in hočete, seveda s spremmoo finančne kontrole, da vam ne bo treba pozneje prositi za dovoljenje prevoza po obrokih za evojo lastno porabo! To se mora izvršiti najdalje do 20. novembra, dokler se namreč letošnji pridelek po trošaranskih predpisih še smatra za »mošt«! Pozneje je novi pridelek »vino« in predmet drugačnega zatrožarinjenja. Mošt je trenutno tako rekoč zastonj. Izjeme so redke. Cena, Se sploh kdo kaj ponudi za vinski pridelek, često ne doseže niti izvozne premije za vino, ki znaša 80 par za liter. To se pravd, da država z izvozno premijo v takih primerih pridelek sama plača, odnosno ga inozemstvu daruje. Uspeh za našo izvozno ali trgovinsko bilanco je tako praktično popolnoma negativen. DoseigU bi isto, ako bd izplačali producentu samemu tistih 80 par namesto izvozniku in bi potem pijačo izlili. Povrh bi bilo vina toliko manj na sicer še vedno žejnem svetu. To je obupna misel in jo napišemo v bojazni za bodočnost našega zbeganega kmetijskega vinarskega ljudstva. Le-temu je treba nujno in izdatno pomagati, da gospodarsko vsaj za silo še zdrži v hudem eksistenčnem boju do boljših časov, ki morajo kmalu priti. Ta dobra nada nas tolaži. O uspehih letošnje grozdne akcija bomo svo-ječasno še poročali, čim zberemo najvažnejše številčne podatke o tean. Zaenkrat pa naj velja: Z grozdno akcijo naprej, do skrajnih možnost! ___________ Andrej Žmavc. Gospodarske vesti X Zlata bitka. Izgube na zlatih zalogah, ki jih je doživela v zadnjem času Amerika, znašajo približno 567 milijonov zlatih dolarjev, od katerih je večina odpotovala preko oceana v zadnjih štirih tednih. Združene države so na ta način izgubile 80% svoiih zlatih zalog, ki so jih nabrale v cadnjhi dveh letiib. Za enkrat se Še ni bati večjih valutarnih pretresi ja je v, ker znaša Blato kritje bankovcev še vedno okrog 90%. Največ je morala Amerika od tega zlata oddaiti Franciji. Lep delež pa je dobila tudi Nizozemska in Švica. X Češkoslovaško gospodarstvo se odvrača od angl. veljave. Češkoslovaška industrija, ki je do sedaj sklepala inozemske kupčije na fakturni bazi funta, je prešla na novo bazo. Sedanje kupčije se glasijo na dolarje, francoske franke ali pa češkoslovaške krone. V industrijskih krogih se propagira uvedba zlate baze. X Reform« trgovskega aakona v Italiji. Iz Rimu poročajo, da se je sestala posebna komisija, ki dma nalogo, da izdela nov trgovski zakonik, ki bo vseboval predvsem ostre odredbe proti zlorabi upravnih svetov pri delniških družbah. Potvorjeni podatki v bilancah se bodo kar najostreje kaznovali. V težjih slučajih se bodo krivci kontinirali na otoke. X Nemško obubožanje!? Aktivnost nemške trgovinske bilance za prvih devet mesecev t. 1. znaša preko 2 milijardi mark. Za mesec september znaša prebitek izvoza nad uvozom nad 850 milijonov mark. Tako ogromna ekspanaiv-nost nemške zunanje trgovine je posledica lahkomiselnih kratkoročnih kreditov, ki so začetkom t. 1. s tako brzino drveli v Nemčijo. Sevega sedaj nekatere glava boli... X Grozdje v Vršču po 70 par. V Vršču je trgatev v polnem teku. Poživela je tudi trgovina z grozdjem. Dnevni promet znaša 10 do 15.000 kg. Radi velikih ponudb pa so cene grozdju naravnost smešno nizke, 6aj se dobi kg dobrega grozdja po 70 par. Borzna poročila dne 17. oktobra 1931. Jugoslovanske devizne in efektne borze danes niso poslovale. V prostem prometu so se danes v Ljubljani imenovale sledeče notacije: Devize: Amsterdam 2273'78—2280'62, Bruselj 78814 do 790-50, Curih 1098-45-1101-75, London 213 51 do 221-01, Newyork 5591-01-560801, Pariz 220-68-221-34, Praga 165-86-166-36, Trst 287*42 do 293-42. Curih, 17. okt. Beograd 9-05, Pariz 20-085, London 19-65, Newyork 509-87, Bruselj 71-60, Milan 26-40, Madrid 45-80, Amsterdam 207, Berlin 117-50, Stockholm 117-70, Oslo 111-50, Kopenhagen 111-50, Sofija 3-70, Praga 15-10, Varšava 5710, Budimpešta 90 025, Atene 650, Carigrad 2-455, Bukarešta 3'05, Helsingfors 11. Žitna triišfa Novi Sad, 17. okt. Pšenica: sremska 78 kg 2% 225 zaklj. Vse ostalo je neizpremenjeno. Promet: skupno 33 vagonov. Budimpešta 17. oktobra. Tendenca: čvrsta. Promet: živahnejši. Pšenica: dec. 10-10—1031 (10-26-10-28), marc 1121—11*41 (11-36-11-38). - Rž: marc 11-42-11-48 (11-40-11-45). - Koruza: maj 13-33-13-35 (13-28-13-33). Petsobno stanovanje opremljeno z vsem kon-fortom, v centru mesta, se odda s 1. novembrom 1931. v najem.— Naslov pove uprava listaj]___________2278 Drva, deske, stavbni les po najnižjih cenah Ljubljana-^iiLa Gubčeva ulica Stev. 23 Telefon 32-52 1829 V sredini mesta v Gledališki in Beethovnovi ulici so na razpolago v starejših suhih zgradbah tri moderna stanovanja v I. in Ill.nadstropjuter v visokem pritličju s tremi, štirimi in petimi sobami vsako s kopalnico, posebno sobo in pritiklinami, z elektriko in plinom. Stanovanje se po želji stranke obnovi. Najemnine zmerne. Ponudbe na upravo lista pod: Stanovanje 7 + 10 + 15. 2275 Prav mehk6 In brez skrbi na teh preprogah se sedi 1 PREPROGE VSEH VRST IN VELIKOSTI 1 A. & E. SKABERNŽ LJUBLJANA Vsled smrti oddam ienskl Šivalni stroj, nerabljen, na katerega sem plačala že 600 Din na račun ln ne cahtevam povračila. Garancl]a 30 let. Daljno plačevanje Din 150’— mesečno. Naslov v upravi lista pod ..Ugodnost" 2149 Novi način razprodaje starin in umetnin tudi pri nas! 2e dolgo se vrše v inozemstvu dražbe na teni polju. V kratkem se bo vršila tudi pri nas prva dražba v enem izmed naših velikih mest. V to svr-ho iščemo primerne predmete antične in moderne umetnosti, kakor: slike, bakroreze, ure, staro steklo, porcelan, fajanco, ma-joliko, srebrne in bronaste predmete, pohištva, kakor tudi celotne grajščinske opreme. Dražbeni pogoji so zelo ugodni! V svr-ho posebnega pogovora bom med 21. in 25. oktobrom v Ljubljani. - Prosim za pismena sporočila, če mogoče s točnim opisom predmetov na inseratnioddelek tega lista pod: »AUKCI.1A«. 2270 Kis o zelje repa vsaka množina v sod čkih & 25. 60in 100 kg. izvrstne kakovosti, nizka cena, dobavlia Gustav Erkljavec Ljubljana Kodeljevo Povšetov« ul. 10 Naznanilo. Čevljarsko učilišče za prikrojevanje čevljev, Gosposvetska c. št. 18, sprejema priglase za čevljarski prikroje-valni tečaj. Pojasnila istotam. Sprejema naročila za razi. vzorce, Kolekcije vzorcev različnih vrst za gosp. mojstre in tovarnarje izvrši takoj. Majca K. strokovni učitelj \ OBUČILNICA NA OBROKE I grofovo Vas ho zanimalo da Vam lahko postrežemo z zadnjimi novostmi za zimo v trgovini ali pa doma. Zahtevajte potnika, da Vam pokaže številne vzorce blaga za obleko, perilo in čevlje! Ne pozabite, da dovoljujemo dolgoročno odplačevanje! ILIR 14 A LJUBLJANA MCSTNI TRG 17/1 ~ ORIGINAL OPALOGRAPH RAZMNOŽEVALEC -- PRESERVAT -• FIKSAT - DOBITE PRI TVRDKI LUDV. BARAGA LJUBLJANA V SELENBURGOVA ULICA 6 TELEFON 29-80 PAZITE NA VARSTVENO ZNAMKO! Clara Viebig: Hab j a vas 1 Roman iz Eifelu I. Top, top — trdo zvene koraki na kameniti deželni cesti. Možje; veliko krdelo mož. In še eno krdelo in še malo bolj zadaj prihaja tretje krdelo. Možje s potnimi čeli, g prašnimi čevlji, z vsem žarom zgodnjega poletja in liitrega popotovanja na razgretih obrazih. Sleherni nosi svojo culo na palici čez rame, v parili vlečejo tudi kovčke; vsi imajo natrpane žepe svojih nedeljskih suknjičev. Ustavili so se na vrhu Schwarzenliorna in počivajo. Pod njimi leži ozka, zelena in prijazna dolina Salme. Prozorna Salm se vije kot srebra trak; tam ob poslednjem zavoju štrle v nebo razvaline Himmerod-skega samostana. Že zameglene od večernih hlapov in tu, tesno ob nogah, navidez oddaljeno komaj en lučaj, Eifelsclimitt. Doma! Doma! Veselje spreleti razgrete obraze, globok vzdih dviga popotnikom prsa pod zmečkano srajco. Naglo strgajo z glav klobuke in jih zavihte: »hura! Hej! Doma!« Nekdo od najmlajših, vitek fant, s šopkom poljskih cvetlic za slamnikom, začne peti; poje na vso moč, njegov močni, malce nečisti tenor, drhti v mogočnih zvočnih valovih čez gorski hrbet. Zdolaj v dolini se odzove odmev. To ga razveseli, da drži glas vedno enako močan, brez konca, žile na vratu mu nabreknejo, kri mu zalije lica, oči mu stopajo iz jamic — in še vedno ne jenja. Ostali "a občudnjejo: »ta pa zna!« Se zmerom ne jenja — pa se mu kar naenkrat pretrga glas! Iz užaljenega ponosa poizkusi še enkrat, toda glas ga noče več ubogati. »Drobtinica se mu je zateknila v grlu, pravijo tam doli v Kolnu. Halia, drobtinica v grlu!« Možje se smejejo. Pevcu zalije od jeze kri obraz in s silo se odkašlja. »Pusti,« mu reče pomirjajoče nekdo od starejših in ga prijateljsko potreplja po rami. »Ne napenjaj se kot žaba, fant! Ne bodi tako trmast, glasu ne moreš zapovedovati, saj ni stroj ali babnica.« In nato pomežiku joč: »Kaj misliš, Lovrenc, ali bo Lenzova Barbka drevi bolj ubogala?« »Barbka?!« Lovrenc kaže naglo pomirjen dve vrsti neoporečnih zob: »Kar neumna bo od veselja. Vse menijo, da bomo prišli šele jutri.« Udari se po stegnu. »Ha, to bo nekaj! Že od božiča, skoraj pol leta, sem bil brez ljubice! To ni prijetno.« »Ne, ne, to res ni prijetno!« Nekako ginjen je se polasti vseh; sleherni misli na tisto, ki bo ležala na njegovih prsih. Možje mislijo na svoje žene, fantje na dekleta, ki so jih ob poslednjem obisku za božič najbolj vroče poljubljali; vroče poljubljali v mrzlem snegu. Zdaj pa je poletje — dolgo so se morali postiti! »To bo veselje!« se bahajo, saj prinašajo srečo. Še en bežen pogled v dolino, kjer se že mrači. Tam čakajo bajte v mehki večerni svetlobi, lahek dim se vije iz domačega ognjišča. Tam sanjajo travniki, in grmovje ob robu gozda vabi z molčečo temo. Nekaj plove navzgor, prihaja z vetrom in šepeta v travi; zrak ljubimka nežno in mehko, prameni megle se dvigajo iz struge potoka, kot v pozdrav vihrajoči poročni pajčolani, drevje izteguje hrepeneče roke. Zdaj tukaj — zdaj tam zasveti lučka! Blede zvezde, hrepeneče oči v samotni izbi. Nikogar ni več na strmi njivici. Vse je tiho, kot izumrlo. »He! Halo! Ne pojdite še spat, zdaj smo mi tukaj! Halo------------o------oo--------!« Nekdo izmed mož na vrhu je zaklical skozi votle dlani, držeč jih pred ustmi, na ves glas, potem pa je vrgel veselo svojo culo v zrak. »Lovrenc, Jože, Matevž, Janez! Kdo bo prvi spodaj? Hop! Čez drn in strn, naprej!« Kakor puščice so se spustili fantje po hribu navzdol, ne meneč se za v vijugah speljano vozno pot, presekajo po strmih stezah serpentine; s treskom in ropotom se ruši za njimi kamenje. Tudi starejši možje hite, nenavadna nepotrpežljivost se je polastila vseh, kri se ne pretaka več leno po žilah, nemirno kipi in jim sili v glavo. Svetleje in svetleje svetlikajo zdolaj lučke in mečejo prijazno svetlobo iz ozkih oken izb. Naprej, naprej! Sladki ptičji glasovi čivkajo v gnezdih. Naprej, kar čez robidovje! Tu že sedi na preži domača mačka, ki ne pobegne pred njimi, temveč stiska svojo žametno glavo godrnjajoč ob roke, ki jo božajo. Toda naprej — oni čakajo! Škof Lanyi in sarajevski atentat »Neues VViener Extrablatt« poroča iz Budimpešte: »Te dni je umrl titulami škof dr. Josip La-nyi po kratki boleznj. Ta mož je bil od leta 1900 do leta 1906 učitelj ogrskega jezika pri raujkem avstrijskem prestolonasledniku Franu Ferdinandu, ki ga je visoko spoštoval in cenil. Ime škofa Lanyi-ja so inozemski časopisi takoj po smrti Frana Ferdinanda večkrat omenjali, zlasti modroslovni. Škofu se je namreč v noči pred smrtjo prestolonaslednika sanjalo vse natanko, kaj se bo v Sarajevu dogodilo. 0 sanjah so inozemski časopisi obširno poročali. O teh škofovih sanjah so nedavno znova pisali tudi ogrski časopisi. Takoj nato sem gkofa sam obiskal in ga prosil, naj mi pove resnico o teh sanjah. Škof Lanyi mi je dobesedno rekel to: 28. julija 1. 1914 sem se prebudil zjutraj ob pol štirih iz težkih sanj. Sanjalo se mi je, da sem šel zgodaj zjutraj k svoji pisalni mizi, da pregledam došlo pošto. Na vrhu kupa pisem je ležalo črno obrobljeno pismo s črnim pečatom z grbom nadvojvode Frana Ferdinanda. Na prvi pogled sem spoznal nadvojvodovo pisavo. Odprl sem pismo in na »glavi« sem opazil sliko temnomodre barve, podobno razglednici, slika pa je kazala cesto in ozko ulico. Prestolonaslednik je sedel s svojo soprogo v avtomobilu, njima nasproti pa neki general, poleg šoferja pa še neki častnik. Na obeh straneh ceste je stala velika množica ljudi. Nenadoma sta skočila iz množice dva fanta in sta oddala na nadvojvodo več strelov. Nato je sledilo pismo tele vsebine: »Vaša škofovska milost! Dragi doktor Lanyi! — Sporočam vam, da padem danes v Sarajevu skupno s svojo soprogo kot žrtev zavratnega političnega napada. Priporočamo se Vaši pobožni molitvi in Vas prosimo, da ostanete nagim ubogim otrokom še nadalje tako vdani v ljubezni in zvestobi kot doslej. Srčno Vas pozdravlja Vaš nadvojvoda Fran. — Sarajevo, 18. junija 1. 1914, ob štirih zjutraj.« S solzami v očeh sem skočil iz postelje in pogledal na uro: bilo je ravno pol štirih. Nato sem se vsedel k pisalni mizi in sem natačno zapisal vse, kar sem'v sanjah videl in bral. Nato sem napravil še skico o napadu in dopoldne sem dal vse potrditi od dveh prič. O vsem tem sem obvestil tudi svojega brata, jezuita Eduarda Lanyi-ja.< Koliko velja 1 češkoslovaški vojak? V državnem zboru v Pragi razpravljajo te dni državni proračun. Iz proračuna se vidi, da bo izdala češkoslovaška republika prihodnje leto iz rednega proračuna za svojo armado 1809 milijonov čeških kron, t. j.'približno 14 odstotkov svojega proračuna. Poleg tega pa izda češkoslovaška republika za svojo armado še neke druge vsote, ki jih je bil državni zbor že preti več leti odobril. Ker pa šteje češkosto-vaška armada okroglo 150.000 mož, stane vzdrževanje enega vojaka skoraj 11.000 kron čeških kron na leto. Tujski promet v Pragi Hotelirji iz Prage in okolice so v torek na svojem zborovanju ugotovili, da tujski promet v Pragi in okolici močno peša. L. 1928 je prenočevalo v Pragi in okolici še 632.000 tujcev, letos pa jih bo komaj 400.000. Amerikanci so pustili v Pragi 1. 1930 na Češkem 32 milijonov čeških kron, letos pa bodo pustili komaj 17 milijonov. Meseca avgusta lanskega leta je prišlo v Prago 3031 Nemcev iz Nemčije, letos istega meseca pa le še 1731. Število hotelskih sob pa vedno raste. Zato so zahtevali hotelirji na svojem kongresu od vlade, naj število hotelskih koncesij omeji, ker že polovica dosedanjih hotelov v Pragi zadostuje, da prenočujejo lahko V9i tujci v Pragi. Izjava budimpeštanskega policijskega podravnatelja o napadalcu na železnice Matuški Zagrebški »Morgenblatt« objavlja tole izjavo budimpeštanskega policijskega ravnatelja dr. Hetenyi-ja o napadalcu na vlake Matuški. »Pred dobrim mesecem sem začel zločinca zasledovati. Sijajna pomoč dunajske policije je imela uspeh, da smo napadalca res dobili v roke. Za mene ni dvoma, da je napadla vlake pri Juterborgu in pri Bia Torbagy-ju ena in ista oseba. Mi smo že od prvega trenotka opazovali zločinca na tihem. Preiskali smo vso njegovo mladost in vsa njegova potovanja. Povsod so delali naši ljudje, ampak čisto na skrivaj. Vse kaže, da je Matuška vse atentate izvršil sam. Odločilnega pomena je, da smo ugotovili pri njem neko posebno naslado za umore. Matuška je bil nevaren celi Evropi. Kar se je dogodilo v JUterborgu in Bia Torbagy-ju, to bi se bilo lahko dogodilo povsod. Ekrazita je imel mož dovolj. Z eno besedo: Jaz sem prepričan, da je Matuška sam izvršil dva zločina.« Velik proces proti »Mafiji« Na otoku Siciliji je strahovala ljudi že od nekdaj neka tajna družba, ki so ji rekli »mafija«. Te družbe se je zaradi njene brezobzirnosti vse balo in nobena oblast se ji ni upala blizu. Priti je moral Mussolini, ki je sklenil, da bo tudi na Siciliji napravil red. Ta je dal zapreti že na stotine članov te družbe, te dni pa bodo sodili zadnje člane »mafija« v Palermu. Obtoženih je 241 mafijotov zaradi ropanja, izsiljevanja, požigov in umorov. Obtožence bo zagovarjalo okoli 100 odvetnikov. Proces se bo vršil v nekdanji cerkvi Santa Rita v Palermu. Proces v Lubecku O procesu v Liibecku, kjer razpravljajo o vzroku nagle smrti nad 76 otrok, poročajo obširno vsi nemški listi. V svojih poročilih ugotavljajo, da ne gre tu za nesrečen slučaj, ampak da je zelo verjetno, da so postali otroci žrtve učenjaške častihlepnosti. Obtoženi profesor Deycke je namreč nalašč dodal bacilom od jetike od goved še bacile človeške jetike, češ da bo potem sredstvo še toliko bolj učinkovalo. Zato obdolžujejo profesorja Deycka umora otrok po njegovi lastni krivdi. Z revolverjem mu je rešil življenje Iz Budimpešte poročajo, da je tam skočil ^ nekega mostu v Donavo 19-letni brivski pomočnik K. Sch. Zaradi nesrečne ljubezni kajpak. Ta prizor pa je gledal neki človek, ki je hitro potegnil revolver iz žepa in ga naperil na pomočnika v vodi z besedami: »Plavaj ven, ali pa te ustrelim!« Pomočnik je imel pred strelom tak strah, da je hitro pozabil na svojo »nesrečno ljubezen« in je takoj splaval na breg. Kip svobode Ob vhodu v prrtanišče v Newyorku stoji znameniti »kip svobode«. Ladja pelje . pristanišče in kip se že od daleč vidi. Neki deček, ki a tem kipu še ni nič bral ali slišal, vpraša: »Ata, kaj pa je to?« — Oče pa odgovori: To j<> ločena žena strica Sama« (»stric Sam« pravijo Amerikancem, kakor pravimo mi n. pr. »strio iz Amerike«). »O Reziki pa res ne more nihče reči nič slabega!« »Res je — govoriti o njej se že več ne, it-plača.« * Učitelj učencu: »Povej mi stavek, kjer bodo notri besede »deloma — deloma*: »Moji starši so deloma moškega, deloma ženskega spola. Letala in volitve na Angleškem Predsednik vlade MacDonald ima na razpolago 12 letal za volilno agitacijo. Letala nosijo njegovo sliko. Oddelki za bolnike v nemških brzovlakih Slika nam kaže opremo bolniškega oddelka. Ena tretjina voza je določena za bolniško sobico, dve tretjini pa za strežništvo in spremstvo. Za varnost potnikov Moderna lelinlka sil prizadeva iznajti naprave, ki avtomatično vstavljajo vlake, tudi če strojevodja prezre znak na »Sto}«. V Angliji delajo že dolgo poskuse z novo iznajdbo. Sto let JVarodnega muzeja Ljubljana, 17. oktobra. Danes dopoldne ob desetih se je v poslopju Narodnega muzeja vršila preprosta, lepa kulturna svečanost. Otvorjena je bila razstava novo pridobljenih umetnin in starin, slik našega starejšega slikarstva in naših novejših ter nekaj garnitur dragocenega pohištva. Direktor muzeja dr. Mal je na začetku svojega otvoritvenega razgovora med navzočimi dostojanstveniki ln umetniki imenoma pozdravil načelnika prosvetnega oddelka Mazija, komandanta dravske divizije generala Iljiča ter direktorja zagrebškega muzeja Jerovška. Potem je med drugim izvajal: Ob pregledu razstavljenih predmetov in listajoč po novem muzejskem »Vodniku« boste mogli ugotoviti, da je vodstvo skušalo biti na straži in je rešilo za muzej mnogoštevilne kulturne spomenike ter jih s tem često sploh otelo propada. Da pa je bilo to mogoče, gre zahvala državni upravi, ministrstvu prosvete In najrazličnejšim našim uradom in korporacijam, posebno se pa zahvaljujem banoma ing. Sernecu in dr. Marušiču, kakor tudi njunemu pomočniku dr. Pirkmajerju. Cele panoge obrtnega oddelka so se mogle v zadnjih par letih docela nanovo osnovati z velikodušno podporo banske uprave, kakor tudi bivšega oblastnega odbora, ki je bil izredno naklonjen stremljenjem našega muzeja, prav tako pa tudi Zbornica za TOI, ki je z gmotno pomočjo pripomogla, da so se zbirke pomnožile z več lepimi obrtnimi izdelki, ki naj bodo jedro bodočega samostojnega Obrtnega muzeja, za kar gre zahvala predsedniku Jelačinu in gen. tajniku dr. VVindischerju. Naše umetnostne in obrtne zbirke razveseljivo izpopolnjuje tudi škofijski ordinarijat, ki izroča slej ko prej vse predmete škofijskega muzeja Narodnemu muzejo v shrambo in razstavo... Želim, da bi spomeniški urad s konservatorjem gosp. dr. Steletom tudi še nadalje, kakor doslej ostal t tosni in plodonosni zvezi z muzejem in mu s svojo katastrsko evidenco spomenikov lete pomagal reševati zanamcem. Prav ta teden, 5 oktobra je minulo 100 let, od kar zbira naš muzej priče iz lculturno-zgo-dovinskega in prirodoslovnega življenja naše domovine in 4. oktobra je preteklo 100 let, ko so prvič slovesno odprli v starem licejskem poslopju za javen obisk del prirodoslovnih zbirk in Cojzovih mineralij. Zato naj bo današnji ogled noropridobljenih predmetov obenem tudi skominski dan na to prvo slovesno otvoritev muzeja pred 100 leti 1. 1831. Ko vas sedaj vabim k ogledu zbirk, moram pripomniti, da novih predmetov ni bilo vedno mogoče postaviti tja, kamor bi sistematski spadali, ker so prostori že davno pač mnogo, mnogo pretesni. Zato je bilo treba izrabiti pač vsak prostor, ki je bil na razpolago, cele kolekcije pa so kljub temu morale še ostati magacinirane po omarah ali pa leže nerazstavljene v zabojih. Da je mogel muzej pokazati vsaj nekaj primerov iz razvoja pohištvene obrti, je bil prisiljen uporabiti tudi muzejsko vhodno avlo, ki jo je priredil učenec mojstra Plečnika g. arh. Valentinčič. Nikakor pa ni bilo mogoče razstaviti zaključenih interijerjev, ki bi podali z vsemi drobnarijami šele pravo okolje in pristno sliko dobe. Taka razvrstitev bi zahtevala mnogo več prostora, a muzejske ubikacije niti za inagacinski način razstave danes več ne zadostujejo. Po govoru direktorja dr. Mala, iz katerega je zvenel živahen poziv, da odločujoči činitelji priskočijo zavodu na pomoč ter mu omogočijo nadaljni procvit in razmah, sta dr. Mal in konservator dr. Stele vodila zbrano družbo iz sobe v sobo ter jim razkazovala in tolmačila pridobljene umetnine. Razstava bo od jutri odprta tudi za širšo javnost. Srbsko-hrvatska kulturna kronika Novo delo Jovana Dučiča, znanega srbskega književnika in diplomata, ki trenotno živi v Egiptu, »Blago cara Radovana«, katero sem v zadnjem pregledu srbohrvaških književnih dogodkov, ki je bil objavljen minolo nedeljo, samo nakazal, je danes izšlo. Obsega šesti oddelek in peto knjigo »Sabranih del« Dučičevih, ki so začela predlanskim v Beogradu izhajati. Knjiga obsega točno 400 strani velike oktave in je zelo vzorno opremljena. Izdal jo je pisatelj v lastni izdaji in je za svoj obseg sorazmerno poceni. Stane namreč le 50 Din. Naročiti jo je mogoče pri vseh večjih beograjskih knjigarnah. O Dučiču kot pesniku in stilistu je bilo tudi že pri nas precej pisanega. Njegova naklonjenost francoskim modernistom in njihov odločilni vpliv na takrat še mladega, razvijajočega ga se Dučiča je splošno znan. Doma je prišel v vse pesniške antologije in tudi sicer uživa splošno spoštovanje. Tudi Evropa ga pozna in upošteva. Je član raznih umetniških in kulturnih institucij doma in zunaj. Zato tudi ni nič čudnega, če je bila ta najnovejša njegova knjiga pričakovana s precejšno radovednostjo. »Sabrana dela« Jovana Dučiča pomenijo zadnjo, končuoveljavno redakcijo njegovih del. Izvršil jo je avtor sam. Po vrsti so izšle v »Sabranih delih« naslednje njegove stvari (omenjam jih le po skupnih naslovih): »Pesme sun-ca«, »Pesme ljubavi i smrti«, »Carski soneti« (vse tri zbirke pesmi), »Plave legende«, »Gradovi i himere«, »Blago cara Radovana« (proza). Ta zadnja in najnovejša Dučičeva knjiga z naslovom »Blago carja Radovana« in s podnaslovom »Knjiga o usodi« jo praktično filozofska, življenjsko preizkušena, napisana po dnevih triumfov in zmag, pa tudi padcev, presenečenj in razočaranj in je morda najbolj res Dučičeva, osebna knjiga. Nastala je, kot pisatelj sam pravi, v letih 1926—1930 v Beogradu in Kairu in je torej čisto nova, še nikjer objavljena in ravno radi tega toliko bolj privlačna. Naslov je knjigi privzet po srbski mitološki osebnosti carju Radovanu. Morda bom ustregel, če navedem par poljubno iz pisateljevega uvoda iztrganih stavkov, ki bodo vsaj deloma razsvetlili mitološko osebnost samo in Duči-čev namen, ki ga je imel ,ko je svoji knjigi maksiin in življenskih spoznanj dajal tako čuden naslov. Evo jih! »Car Radovan je car careva, vladar sudbine, gospodar svemira. On nosi zlatnu sekiru na ramenu, jaše konja koji jo beo i visok kao brdo pod snegom, i na ruci drži buljinu (sovo) sa ognjenim očima kako bi mogao noču videti s°!>0m' O njemu govore u mojoj zemlji £ učic je rojen Hercegovec) samo ljudi koji j Al> 8U za*im u njega poverovali tiie 'in"1™™?1'*! ? Radovan ima krunu od kar-ruke i ludačke praporce. Ima noge i vod? N*o r,«™ tr?,va’ & «vi na kopnu i u njegove porodic^^i«11^80™ porekl°’ ni ime lje i nepfljatS^OnVoM njegT PFijate‘ st or kao črni 'oblak Kg^Cin^, 1 Pr0‘ dama kao brod koji gori. Niko no 7n V°* bitke ni triumfe, jir njegova'moTnife"na^voT skama, ni njegova slava u bojnim podvizima" On carstvuje u miru svoje veličine i sunča se na suncu svoje snage i lepote. On se krije od »vakog, a ipak svako ima njegovu sliku u očima i njagov glas u ušima... Samo ludaci, čiji Se on jedmi car i gospodar, samodržac i pokrovitelj, znaju puteve koji vode u njegovo carstvo, i znaju gde su mostovi preko kojih se prelazi u njegove pokrajine pune sjaja i muzike. Jer je ljudski um ograničen na ono što Je video i čuo, a ludilo je jedino bezgranično i siobodno od svih ledenih zakona svesti i zazna-W , Car Radovan je car ludaka (norcev), K°Ji su uvek dobri... zato su ga samo oni koji 6u izgubili sve puteve našli na svojim tamnim bespučima... s njim govore samo oni čljfe reči više niko ne razume.« Malo dalje ga ostreje konkretizira, ko pravi, da »Car Radovan ni obstojal drugje ko v očeh, ki so izgubile svoj vid«. In naprej, da so »brezštevilne vojske norcev... kopale (in še kopljejo) za njegovim blagom z železjem in kamenom, z vejami, nohti in zobmi«. In tudi modri kopljejo poleg norcev in na svoj način. »Eni kopljejo na njivi in v gozdu; drugi v ideji, idealu, v himeri; tretji v intrigi in zločinu... Carjevo blago je Strup tega sveta.« Toliko iz zelo tehtnega in globoko napisanega pisateljevega uvoda. Slede odstavki s širokimi naslovi: O sreči, o ljubezni, ženi, prijateljstvu mladosti in starosti, o pesniku, o herojih in prerokih. D« Je marsikaj tujega, a miselno splošno človeškega prišlo v to Dučičevo knjigo, je razumljivo že samo iz tega, če preberemo naslove problemov, o katerih razpravlja. Je pa tudi izredno mnogo čisto svojega, osebnega, doživetega pisatelj dal vanjo, tako da človeka vleče in si je skoraj odločiti ne upa. Pred leti sem večkrat prebiral znano filozofsko delo dr. Kunije Ata-nasijevič z naslovom »Filozofski fragmenti«, katerega tretja knjiga bo menda v tej književni sezoni izšla, ki mi je bilo zelo všeč, pa vendar ni toliko privlačno name delovalo ko ta zadnja Dučičeva življensko filozofska knjiga. Rečem le še toliko, da je »Blago cara Radovana« ena najpomembnejših knjig tega leta (izšla je sicer že z letnico 1932), da zasluži, da jo človek počasi prebira, po odstavkih študira in ko pride do konca, ponovno začne. Kritično bo mogel pisati o njej poklicni filozof. Kakor vsako jesen, je Društvo prijateljev umetnosti »Cvijeta Zuzoviča« tudi letos priredilo v svojem Umetniškem paviljonu na Malem Kalimegdanu jesensko slikarsko in kiparsko razstavo. Dočim so se doslej na razstavah te vrste (jesenska in pomladanska) vedno pokazali umetniki iz cele države in so razstave veljale za majhne, ne vedno popolne, vendar vsaj približne preglede najnovejših stremljenj jugoslovanskih umetnikov, je sedanja to kvalifikacijo čisto izgubila, ker so na njej zastopani izključno beograjski, in še od teh po veliki večini mlajši in najmlajši umetniki. Starejših je manj in posebej člani umetniškega kluba »Oblik« so zelo slabo zastopani. To pa zato, ker »Oblik« v prihodnjih mesecih priredi lastno, širokopotezno slikarsko razstavo. Od slikarjev bi omenil strastno ognjene pokrajine Staše Beložanskega, dvoje šumadijskih krajin velikih dimenzij Miloša Goluboviča, tehnično svojevrstnega, geometrično vsiljivega Ferdinanda Drabeka (novo ime), Mladena Josiča, ki ni nikamor napredoval, barvno zanimive in tupatam po Tartagliji vplivanega Predraga Milosavljeviča, pretežno zelene pokrajine iz Bosne Miodraga Petroviča, Dorda Popoviča z istimi tipičnim ženskimi obrazi, čudno se razvijajočega Ivana Radoviča, ki je pred let sodobno ugajal, dočim se je na tej razstavi s sliko Kompozicija (Koncert v naravi) (zdi se mi, da po reminiscenci na benečan-sko slikarstvo XV. in XVI. stoletja in posebej po Giorgione-u) pokazal za ostrega klasika ni akademista, raztrganega Kosto Hakmana, ljubkega krajinarja Petr Piješič in Milico Codevič, ki je v isti disciplini dosegla dober uspeh. Zanimivo je olje Save Rajkoviča, ki predstavlja črnomeljski most v Beli Krajini. Med kiparji me je najbolj impresiral Sreten Stojanovič i svojimi uspelimi portreti pisatelja Dragiše Vasica, dr. Ribnikarja in univ. prof dr. Ivana , je. Omenjam še Doda Oraoca in Zivojina Lukiča. V celoti razstava ni niti zdaleč toliko pomembna kot so bile druge te vrste. Sicer je pa tudi predmetno omejena in obsega le 132 del, dočim jih je bilo'lani in preje vedno med 200 do 300. ■ ; x. p. Levstikova stoletnica v Ljubljani Veliki proslavi Levstikovega spomina v njegovem rojstnem kraju ter proslavam po raznih krajih Slovenije bo prihodnje dni, kakor je bilo že svojčas napovedano, sledila še proslava, ki jo prirede naše vrhovne književne in kulturne institucije v Ljubljani: Slovenska Matica, Narodno gledališče in Društvo slovenskih književnikov, Odboru, ki pripravlja to prireditev, so na celu pesnik Oton Župančič, direktor dr. Dragotin Lončar in kritik France Koblar. Slavnostni večer, ki se bo dne 23. oktobra vršil v opernem gledališču, bo obsegala sledeči spored: Mihevc: Uvertura za orkester: Planeti gredo svojo pot 2. Nagovor Otona Zupančiča. 3. Slavnostni govor Frana Albrehta. 4. Govori gostov. 5. Fr. S. Finžgar recitira Levstikovo izročilo. 6. Frana Levstika: Jun-tez. Dramski odlomki v dveh nastopih. 7. Slavka Osterca: Suita za orkester. Dirigent Niko Štritof. Dne 24. oktobra bo za povabljen© goste izlet v rojstni kraj Frana Levstika. Od občinstva v Ljubljani pričakujemo, da se bo z Levstikovega dela vrednim umevanjem udeležilo proslave. Simfonični koncert garde (10. oktobra. — Dirigent polkovnik Pokorny) VVagnerjeva overtura k »Mojstrom-pevcem« je delo, ki zahteva res tako velik orkester, kakor je orkester kraljeve garde in že zato smo dirigentu hvaležni, da jo je stavil na čelo programa. Nekoliko manj markantna je Svendsenova simfonija, ki je bila zame novost in ki mi je nudila pravzaprav več kot sem od nje pričakoval. Vsaj značaj Svendsenove glasbe jo malo drugačen od nemških, pa tudi od ruskih sim-sonij. Po odmoru smo slišali del Gotovčeve folkloristične Dubravke, ki je zelo efektno in-strumentirana, po strukturi pa navzlic preprostosti vendar dokaj zanimiva. Saint-Saensov »Danse macabre« je znana točka, ki ji je uspeh povsod zasiguran. Čajkovskega suita »Casse-Noisette« je tudi dovolj znana iz baleta in iz koncertnih sporedov; pri Čajkovskem še danes itnponira poleg bogate invencije in stoprocentne popolnosti v formi tudi obilica instrumentalnih domislekov, ki ne postajajo nikdar šablona. Tudi Biničkega overtura »Ekvinoclj« nam je že znana; nekoliko se ji že pozna starost. Polkovnik Pokorny je izvrsten dirigent, ki ne pozna koncesije. Veliki orkester mu vzorno sledi in doprinaša kljub velikemu številu članov vsak k celoti. Godala se odlikujejo po krasni, poezije polni kantileni, pihala so skrbno ubrana in zvenijo kovlnasti instrumenti mogočno. Tudi kontrabasi so fundamentalno krepki in igrajo čisto. Dirigent je akademsko umirjen, se izogiba vihrave in nepotrebne geste, pa tudi brez tega ume doseči z aparatom silne gradacije, n. pr. v predigri k »Mojstrom-pevcem«. Ne smemo pa prezreti tudi mnogih nežnih mest, ki so pri močnih orkestrih skoraj vedno najlepša. Bil je serijozen koncert, publike je bilo mnogo in je bila od začetka do kraja navdušena. Slavko Ostero. Nova slovenska mladinska igra Mladinski pesnik in pisatelj Danilo Gorinšek, sotrudmik naše priloge »Mladi Jugoslovan« im vseh slovenskih mladinskih revij in listov ter avtor zbink »Pisan svet«, »Maj« in »Naokrog«, ki pripravlja prav sedaj za tisk še četrto, »Majdine pesmii-r, je letos poleti napisal tudi ab- sežtno mladinsko gledališko igro »Rdeča kapica«. Gorinšek je sicer vzel zapodlago temu delu znani pravljični motiv, vendar ga je pa popolnoma preoblikoval, dodal mu celo novo dejanje, uvedel mnogo novih oseb din scen ter ouverturo, pevske duete, tercete in melodrame, taiko da bo »Rdeča kapica« poleg popolne izvirnosti obenem tudi prvi poskus mladinske operete. Krstna predstava tega novega dela bo v kratkem v Narodnem gledališču v Mariboru. Nova revija »15 dana« Agilna zagrebška novinarska založniška zar druga »Binoza« je pričela izdajati literarno umetniško reviijo »15 dana«, ki naj bo kronika naše kulture, domače in tuje. V uvodni besedi razlaga uredništvo nove revije podrobneje svoj program. V Zagrebu je 432 književnikov (esejistov, publicistov in kritikov), 24 kiparjev, 86 slikarjev, 71 glasbenikov, 200 arhitektov, 74 opernih pevcev in 76 dramskih igralcev, skupno torej ,963 oseb, ki delujejo na umetniškem polju. Od teh ustvarjajočih ljudi pa je komaj 200 ljudi znanih širši javnosti mnogo nad 700 pa jih je nepoznanih. Namen nove revije je med drugim tudi ta, da seznanja javnost z deli teh ljudi. Že v 1. Stevilkii nova revija ta program tudi vrši. Tako poroča o novi medjimurski operi »Dorica plefie», katere komponist je profesor. Krsto Odalc, libretist pa Djuro BiloviČ. O novi opereti se je dr. Žganec, znan nabira-telj medjimursklh narodnih pesmi, najlask*-veje izrasli. Nadalje poroča o drami »Revolucija« Preradoviča mlajšega, U jo bo režiral sam Reinhardt. Ia ostale vsebin« navajamo: Andrija Fijan, 80-letnica Badalida, Dr. Zganeo o medjimuskem glasbenem blagu, 50-letnioa smrti Šenoe, Razstava »Zemlja«, K rešim ir B«r ranovič o krizi opere, Beograjska kritika, Polemika in zelo bogat listek. Revija »16 dana« izhaja vaaikega 1. In IB. ▼ mesecu in velja za leto 100 Din. Naroča se pri »Binoai« v Zagrebu, Novinarski dom. Revij« najtopleje priporočamo. gledališče Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Drama Začetek ob 20. url zvečer Nedelja, 18. oktobra: Takšna ]e prava. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 19. oktobra: Zaprto. Torek, 20. oktobra: Gostovanje v Oelju (Kralj na Betajnovi). Sreda, 21. oktobra: Pritličje in prvo nadstropje. Bed E. četrtek, 22. oktobra: Vest. Red O. Petek, 23. oktobra: Zaprto. Opera Začetek ob 20. url zveče*. Nedelja, 18. oktobra: Viktorija ln njen huzRr. Izven. Ponedeljek, 19. oktobra: Zaprto. Torek, 20. oktobra: Damski loveo, O ar m fotografira. Red B. Sreda, 21. oktobra: Zaprto, četrtek, 22. oktobra: Laterna. Red A. Petek, 23. oktobra: Levstikova proslava. Izven. Repertoar narodnega gledališča v Mariboru Začetek ob 20. uri. Nedelja, 18. oktobra: »Zemlja smehljaja«. Ponedeljek, 19. oktobra: Zaprto. Torek, 20. oktobra: Mayerling«. Ab. O. Sreda, 21. oktobra: »Zemlja smehljaja«. Ab. A. četrtek, 22. oktobra: »Volpone«. Ab. B. Opereta »Zemlja smehljaja« kot nedeljska predstava. Kdor si še ni ogledal Leharjeve krasne operete »Zemlja smehljaja«, ki Je ? Mariboru nad vse sijajno uspela, naj sl oblifie prvo ponovitev tega dela, ki bo danes v nedeljo, 18. t. m. ob 20. url. Novosti državne biblioteke v Ljubljani Priobčuje dr. Joža Glonar. (Zvezdloa označuje naslove knjig, ki so natisnjene v cirilici.) Arhiv za kemiju ln farmaclju. Zagreb, 1927. „ 4™8*-Bevk, Fr.s Tatič. Trst, 1923. 48.626 Bohuslav, Fr.t Z m£ch nejlepfiich let. Divo-delnl a žlvotnl vzpomlnky. V Praze, 1928. 48.671 Borrow, O.: Wild Wales. The people, lang-uage und scenery. London, 1923. 48.670 Brtill, O.: Thomas Mann. Vartationen liber eiij Thema. Wien, 1923. 48.678 Bučar, V.: Kod Lužičklh Srba. Ljubljana, 1930. 48.683 Bttcher der Form. Berlin, 1925. n 48.160 Dostojevskaja, A. O.: Die Lebenserinnerungen ! der Gattin Dostojevskis. Mttnohen, 1925. j 48.62T Egede H.: Beschreibung und Naturgesohicht* von Grttnland. Berlin, 1768. 48.6S8 Fragcbogen, Ethnographisohe, der Anthropoio-gischen Gosellschaft ln V/len. Wien, 1884. 48.666 Haag, K. j Die Sprachlandsob aften Oberitallens. Heildelberg, 1930. II 43.141—18 Hourtteg, L.: Geschlchte der Kunst in Frank-reich, Stuttgart, 1912. 48.619 Kaiser, K. W.: Zimski večeri (zadružnlžkl). — Celje, 1907. 48.652 Kovačevič, N.: Put do trializma. Zagreb, 1911, 48.651 Lessing, G. E.: Ein Selbstblldnls. Weimar, 1929. 48.624 Maeartney. O. A.: Refugees. The Work of the Leaque. London, 1930. 48.645 * Mesečnik za zakonodavstvo, pravosudje l ad-minlstraciju. Beograd, 1924. • 48.587 Mitričln, J.: Crna gora in knez joj Danilo. D Zagrebu, 1863. 48.665 Opis puta III. kongresa slovenskih geografa 1 etnografa u kraljevini Jugoslaviji 1930. Uredlo P. Vujevič. Beograd, 1930. 48.684 Peinlich, R.: Die ftltere Ordnung und Verfas-sung der Stadte ln Stelermark. Graz, 1879. 48.680 Politeo, I.: Zakon o pobijanju pravnih djela izvan stečaja od 22. Jan. 1931. Zagreb, 1931. 48.650 Radmio, M.: Dolje mrtva umjetnostl Hočemo živu umjetnostl Zagreb, 1931. 48.664 Riccl, C.: Geschlchte der Kunst in Nord-Ita-llen. Stuttgart, 1911. 48.622 Rul, J.: Historlja zemljiških knjiga. Zagreb, 1931. 48.687 Schmalli, A.: Klelner illustrlrter FUhrer durch Dubrovnik (Ragusa) und Umgebung. Dubrovnik, 1930. 48.644 Solov jev, Vladimir Sergejevlč: Rusija 1 Opdft Crkva. Sarajevo, 1922. 48.879 Stepišnik, L.: Zenitne ali svatbine navade in napitnice z godčevsklm katekizmom ia slo-venbistriške okolice na Štajerskem. Maribor, 1848. 48.678 Segvič, K.i Književne študije. Zagreb, 1924. — 48.655 * Zakon o žandarmerljl. Beograd, 1930. 48.635 Zakonik, Priročni, za nokneženo grofijo Goriško ln GradiSko. Izd. E. Klavžar. V Gorlol, 1881; Danilo Gorinšek: Zdaj bo skoro... Zdaj bo skoro tisti čas, ko bo prišla zima v vas bela ln ledena... Rož ne bo več sred polja, več ne bo prepevala ptičica nobena... Ali vendar nam tedaj bo ostala v srcih vsaj — Vesna razcvetena. Radlslav Ruden: Antilopa in slon Prod davnimi davnimi leli nekoč sta se sredi velike in divje Afrike srečala slon in antilopa. Lepo sta se pozdravila in pogovorila, naposled sta se pa sporekla in sprla zaradi svojih sposobnosti in lastnosti. >Kaj boš, antilopa antiiopasta,« je za rentačil ogromni simi. Samo z rilcem mi je treba mahniti, pa te že nikjer več ni.« »Ne boš,« je jeziknila antilopa. »Sama prevzetnost te je, da več! Mar mislič, da sem zares tako slabotno bitje kakor izglodam. Poglej le moje mičice na nogah, pa se boš prepričal o moji moči.c »Dobro,c je sklenil slon, »pa se poizkusiva: Tt boš dvignila mene od tal, jaz bom pa tebe. Kar začni, pripravljen sem!c »Ne,< je naglo odvrnlia antilopa, »ti poizkusi prvi« Slon se je vdal, pograbil antilopo s svojim rilcem krog trebuha in jo kljub vsemu upiranju ■ lahkoto dvignil od tal. Ko jo je pa zopet položil na tla, je ravnal tako neprevidno, da se je antilopa prekucnila čez glavo. Zgodilo se ji sicer ni nič, a prilika Je bila ugodna in jo je naglo in temeljito izkoristila. Dejala je: »Vrat sem si inenda zlomila, a dvignila te bom vseeno, samo zapomni si: če te bom vrgla ob tla tako, kakor si ti mene, ne boš — neroden, kakršen si — nikoli več vstal.« »Slon se Je tega tako prestrašil, da je naglo dejal: »Čakaj, stopiva pod onole drevo! Z rilcem se bom oprijel spodnje veje, potem me pa dvigni. Tako ne bom mogel pasti. Urno sta odšla pod drev0 in slon se Je z rilcem oprijel veje, med tem ko mu je antilopa zlezla pod trebuh in dejala: »Pazi sedaj, dvignila te bom!« Slon, ki se je bal padca, se je tisti trenutek tako tesno oprijel e svojim rilcem debele veje, da se je nevede skoraj že sam dvignil od tal in je antilopa imela prav lahko delo. Nenadoma pa Je odskočila in po čudnem naklučju je veja prav tedaj omagala in se odlomila. Resk — in slon se je zvalil na tla ter obležal na hrbtu sredi drobnega peska. »Ali te nisem svarila?« je jeziknila antilopa. »Pa si le silil in silil vame, zdaj imaš.« Slon, ki je na hrbet zvrnjen kaj klavrno izglodal, jo je milo poprosil: »Glej, prijateljica draga, če si me mogla dvigniti prvič, me boš tudi drugič. Pomagaj mi na noge!« ' »Bi,« je odvrnila antilopa, »a zdi se ml, da slišim že prav v bližini človeške glasove. Zbogom!« In kakor da bi jo veter odnesel, je izginila v daljavi. Slon pa leži tam menda še dandanes, če ga morda res niso že našli ljudje in ga ulovili. Gustav Strniša: Jutranji mrak Zvezdice — dušice k nebu hitijo, zrejo na zemljo in milo blestijo. Svira zefir Jim in pesem šepeče večne in rajske, preblažene sreče. A na oblakih so angelci mali v bisernih haljicah k njim priveslali. Zvezdice — dušice že so sprejeli, tiho so jih in veselo objeli. Dušice zvezde so se nasmehnile, v rožnato zarjico se napotile. V zarji skoz okenca božja nas zro, vrtnice trosijo nam za slovo. Gustav Strniša. Veverica Veverica je živela s svojo družinico v senčnatem gozdu. Razprostiral se Je za krasnim parkom. Starka Je pripovedovala mladičem o tem parku. Poslušali so Jo, se stiskali okoli nje, se postavljali na zadnje nožiče, migljali z repki in s prednjimi šapicami gledill gobčke, kjer so jim poganjale prve brčice. Najbolj so se veselile veveričke, kadar jim je mamica pripovedovala o njih gosposki tetki. Ta teta stanuje v parku. Ljudje so Ji na visokem drevesu postavili majhno leseno hišico. V nji stanuje kakor kaka princezinja. Iz njenega gradička Je lep razgled po listnatem kraljestvu. Ona pa poseda pred svojim okroglim vhodom, gleda svet, sl gladi brke in zoblje sladke orehe, ki rastejo za parkom. Zelo bogat Je ta park! Na eni strani ga meji reka. Ob reki rastejo lesnike s svojimi drobnimi slastnimi sadovi. Koncem parka stoji lep grad. Pred gradom se šopiri orehovo drevo. Koliko orehov zraste na njem vsako leto! Nlkdo bi Jih ne mogel prešteti, pa če bi bil še tako učen! Pa če nekaj raste tam. Kostanj, slastni, domači kostanj! O, kako Je dober! Teta Veverela, ki v parku stanuje, je pa zelo gosposka, češarka se niti ne dotakne, saj ima bogate zaloge drugih Jedi. Neki dan Je pa rekla dobra mati veverica: »Danes pojdemo teto obiskat«. Živalce so od veselja kar poskakale Iz gnezda. Oče Veverič ni bil posebno zadovoljen s tem Izletom. Godrnjal je ln se Jezil na svojo staro. Naposled se Je vendarle potolažil. Teta se mu Je namreč nekaj zamerila. Očitala mu Je pri zadnjem obisku, da je neotesanec, ker ji je stopil po nesreči na nogo. Veverice so odšle. Veselo so švigale po mahovih hostl. Med njimi je brzela mamica. Skrbno se je ozirala in pazila, da bi se ne pripetila kaka nezgoda. Gozd je bil zelo prostran. Dolgo so že hodile. Mahoma obstane najmlajša, ki je hodila spredaj in zavpije: »Kako krasna in vitka gospa nam prihaja nasproti! Krasi jo kožuh, kostanjaste barve, po grlu ima pa rumeno liso«. Ko je mati to začula, se je kar stresla: »Kima! Kuna! Strašna kuna zlatica! Naše življenje je v nevarnosti. Takoj za menoj!« je kriknila ln že Je čepela na visoki Jelki ob poti. Mladički so jo slušali in urno švignili za njo. Nepremično so obsedeli med gostim vejevjem ln čakali. Srčeca so jim pa tako utripala, da se jim Je zdelo, da jih bo udarjanje srca Izdalo. Kuna Jih še ni opazila. Počasi je stopala po mehkem mahu. Radovedno se je ozirala kvišku ln pred se. Iskala je pač kako žrtev, ali pa pazila na skrite sovražnike, saj je Imela slabo vest. Prišla je mimo in izginila v grmovju. Mladiči so hoteli takoj poskakati iz drevesa. Pa jim Je skrbna mati zabranila. Sama je hitela gledat, kje Je njih sovražnica. Opazila je, da je že daleč proč in se sladka s ptičjimi Jajčeci, ki jih je naropala v nekem grmovju. Oddahnila se je in komaj slišno zacvilila. Mladički so bili takoj za njo. Napotili so se dalje. Srečno so dospel do parka. Starka je veselo rekla: »Tu se ne bojte nikogar! Le počasi pojdimo naprej!« Da se ni treba nikogar bati, niso mogle veverice verjeti. Pa jim je mati pojasnila: »Ta park je pod okriljem ljudi, ki skrbe za živali. Nihče se ne sme dotakniti nobene. Kune pa tu ne bo, kajti preblizu človeških bivališč smo«. Na kloplci so se igrali otroci. »Veverice! Veverice!« krikne mali deček. Otroci jih zagledajo in prično ploskati. Starka se Jih nič ne boji. Kar približa se jim z mladički vred in se postavi na zadnji nogi. Otroci se smejejo. Potem se prično z vevericami igrati. »Posloviti se moramo!« krikne kmalu mamica ln pomigne z repkom. Mladiči že hite za njo. Otroci Jim pa mahajo z ročicami v slovo. Kmalu so dospeli do tete Veverele. Kako lepo rejena je bila. Odvedla jih Je s seboj v svoje shrambe in dejala: »Rada vas Imam. Zato vam dovolim, da se nasitite v mojih shrambah. Pazite pa, da vas ne zapelje požrešnost, da ml ne zbolite! Vaša mati bi se ml pač zahvalila! Mladički so vstopili v votlino in kar zazijali. V prvi shrambi so videli veliko zalogo domačega kostanja, v drugi lešnikov, v tretji pa slastnih orehov. Ko so se nazoball, jim Je razkazala okolico. Solnce Je že zahajalo, ko so se vračali gosti domov. »Vrnemo se po drugi poti!« je rekla mati. V gozdu so zagledali prijazno belo hišico. Najmanjša se je preobjedla orehov in kar zaostajala je. Pa je prihitel po poti deček. Veverice so švigale dalje. Najmlajša ni mogla hiteti. Deček jo je našel in jo vzel v naročje. Veselo je besedičil: »Očka nam je obljubil drugo veverico, ker nam je stara poginila. Boš pa kar ti ostala pri nas!« Odnesel jo je v hišico in dal v prostorno kletko. Veverica je zaplakala, ko je začula dečkove besede. Mamica je pa bila huda ln žalostna, da bi najmlajšo takoj pograbila in stresla za ušesa, če bi jo imela poleg sebe. »Ali vas ni teta svarila. Požrešnost je mojo najmlajšo kaznovala. Pa je vendar le ne smem zapustiti! Otrok Je še in moja hčerka!« je zatarnala mati. Tudi druge veveričke so pričele plakati. »Rešila jo bom! Počakajte tu na visoki lipi!« je ukazala starka in odhitela proti beli hišici. V hišici je sedel deček in poleg njega dve deklici. Ko so zagledali veverico, so se je razveselili ln kar poskočili: »Se ena veverica!« »Ta se pa nič ne boji!« se je vzradostil deček. ker mu je starka skočila kar na ramo Fričei jo je gladiti. Pa je eden izmed otrok zavpil: »Očka gre! Očka gre!« Deček je z veverico na rami pozdravil očeta Pri tem ni opazil, da mu je že zdrknila nazaj na tla, odhitela v sobo in s šapico odprla kletko ter rešile hčerko. Urno sta se pognali skozi odprto okno in se skrili v visoki travi. Otro i so kar zazijali, ko so našli prazno kletko. Oče se je pa smejal: »Pustite jih, naj svobodno žive! Ona, ki je poginila, ni sama hotela nikamor! Živalce ne smemo siliti v suženjstvo!« Večerilo se je že, ko se je veverica vrnila z družino domov. Očeta je že kar skrbelo in ves čas je hodil gledat na vrh hrasta, če se že vračajo. Trudne in vendar zadovoljne so veverice legle počivat. Uganka Med drevjem, grmovjem, med travo iz zemlje pokuka na dan, in pisan klobuk sj nadene na glavo, življenja pa tek ji je naglo končan. Rešitev prejšnje uganke: konec. Pravilnih rešitev smo prejeli 22, nagrado pa je žreb določil Tereziji Podpečanov!, učenki v Logu št. 111 pri Hrastniku. Rešitve današnje uganke bo sprejemalo uredništvo »Mladega Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova cesta 24, do srede dne 21. t. m. opoldne. Mariin Napuhek Pravljična igra za mladino v petih alikah. 2 Spisal J. špicar. (Nadaljevanje.) BAKON: Tu jih poglej, Zlata! Na prestolu tam je knez Urija, tu na stolu pa princeza Zarasta. Tako spe £e mnogo, mnogo let. Bilo pa je tako: Imeli so tu veliko •lavnost s pojedinami in pijačo. Prišel pa je mimo gradu star in lačen vojak, ki se je dostikrat boril T neštptih bitkah za kneza in za domovino. Prosil je za košček kruha, ki ga mu pa niso dali. In še več: Nagnali so nanj pse in tako ga zapodili od gradu. Tam doli pod košato lipo, ki sva jo videla, je obstal revež in se ozrl nazaj na razsvetljeni grad, od koder je donela godba in veseli vzkliki. Tam se je zgrudil in umrl. Lipa pa je zašumela, kot v največji burji, stresla se je zemlja in izpod grude so se začuli žalostni glasovi onih, ki so se borili kdaj za domovino in pustili na poljanah slave svojo kri in svoje življenje. Na grad pa je stopil spanec, brat smrti in uspaval vse, kar je bilo živega tu gori. To je kazen za oni greh nad revežem - vojakom. ZLATA: Kako jih zdaj zbuditi, Bakon? BAKON: Takoj! (Vzame izpod plašča piščalko)'. Glej jo! Ta jih prebudi! (Piska primerno melodijo, spremlja ga lahka godba.) VSI (se pričnejo polagoma zbujati, njih geste slede smešno taktu godbe). (Razvije se iz tega ples vseh, ki so prej spali. Ko je ples ponehal, so prišli vsi na svoja prejšnja mesta, tako tudi knez spet na prestol in princeza na svoj stol.) BAKON in ZLATA (sta med tem stopila v kot, da ju ostali ne vidijo). URIJA (kakor da ntulaljuje govor): Sedaj, ko nas več ne moti nadležni berač, gospoda, lahko nadaljujemo nemoteno današnjo proslavo ... , BAKON (stopi naprej): Kdo pravi to? URIJA: Kdo se drzne vprašati? BAKON: Jaz! URIJA: Ti? Kdo si? BAKON: Oni, ki vas je prebudil. URIJA: Prebudil? Kako prebudil? Mi slavimo velik praznik in ti se drzneš nas motiti? Zapusti takoj to mesto, sicer se ti zna zgoditi, kakor se je zgodilo maloprej nadležnemu beraču. Idi! BAKON (spet začne piskati na piščal, ali popolnoma drugo melodijo, vsi se gibljejo po njenem taktu in končno obstoje, kakor otrpnjeni): Ali si videla, Zlata! (Stopi pred skupino): Slavni knez in princeza, nekdaj tako prevzetna in vi dvorjani, ponosni in klečeplazni. Zdaj ste vsi v mojih rokah! Urija, odslej ne boš več knez in te povišam za grajskega vratarja. Stopi s prestola, odloži krono in žezlo v roke zakladnika. Plašč oddaj zunaj dvornemu krojaču. URIJA (stori to). BAKON: Sedaj takoj na službo h grajskim vratom! URIJA (odide počasi in brez besede). BAKON: In ti, precartana princeza, pojdeš med grajske terice, da se naučiš z delom rok, odkod vse to, kar nas redi in hrani. Knežjo to obleko oddaj zunaj dvomi šivilji. ZARASTA (odide, kakor je odšel Urija). 2. PRIZOR. Prejšnji brez Zaraste in Urije. BAKON: Vi ostali, obdržite svoje službe. Ali povem vam, da je služba služba, ne pa kratkočasje, ali pa celo korito. Opravljajte jo vestno in iskreno, ker novi knez ni nikaka dobričina in znate hudo čutiti njegovo pest. Sedaj na delo! (Spet piska. Vsi se začno gibati in po taktu melodije odstopicajo skozi vrata.) 3. PRIZOR. Bakon, Zlata. BAKON: To je bil dvor s knezom, princezo in dvorjani. Pa tudi služinčad je treba, da pokličem. Tudi ona naj izve o tej spremembi v kneževini. Ti, Zlata, si zdaj princeza. Zavzemi svoje mesto! (Kaže na prestol.) ZLATA (sede na prestol). 4. PRIZOR. Prejšnja, služinčad. BAKON (spet piska). (Skozi vrata pridejo po taktu piščalke: kuhar, kuharica, točaj, šivilja, kapelnik, zdravnik, pisar, Tine in Bine. Napravijo skupino, toda stoje kakor kipi.) BAKON: Zbudite se vendar! BAKON (kuharju): Kdo si ti? KUHAR: Dvomi kuhar. BAKON (točaju): In ti? TOČAJ: Dvomi točaj. BAKON (Tinetu): In ti? TINE: Jaz sem Tine, prvi dvomi strežaj! BAKON (Binetu): In ti? BINE: Jaz sem Bine, prvi dvomi strežaj! TINE: Ne, jaz sem prvi! BINE: Ne, jaz! BAKON: Recimo, da sta oba! (Kuharici): Pa ti? KUHARICA: Jaz sem dvoma kuharica. ŠIVILJA (naglo in zgovorno): In jaz dvoma šivilja. BAKON (stopi k ostalim trem): In kaj ste vi trije? PISAR (važno): Jaz dvomi sem pisar. KAPELNIK: In jaz kapelnik. ZDRAVNIK: Jaz zdravnik. BAKON (jih gleda); Tako, tako! In tudi vi trije med služinčadjo? PISAR: Tako je od nekdaj že vpeljava v naši kneževini. (Dalje prihodnjo nedeljo.) <$e c naših ženah v higijenski službi Članek, ki smo ga priobčili na tem mestu v 230. štev. našega lista o naših ženah v higijenski službi, je našel širok odmev v prizadetih krogih. Dobili smo od več strani zanimive podatke, ki nam znatno osvetljujejo položaj higijenskih uslužbenk — zaščitnih sester; iz teh podatkov se da sklepati o vzrokih, zakaj ravno one 'prednjačijo v statistiki tuberkuloznih. Higijenska služba zahteva od osobja mnogo več, nego katerakoli drugi ženska služba; zahteva se njene duševne in telesne moči; prizadeto je pri tem tudi njeno čuvstvovanje, odgovornost pa, ki ji nalaga ni mala. Če vrši n. pr. mlado dekle po 14 dni zaporedoma nočno službo in mora paziti včasih na 30 in celo več bolnih otrok, med katerimi je neredkokrat tudi po več težkobolnih, je to vse kaj drugega, nego je nočna služba na pošti ali pri železnici. Kolikokrat se pripeti, da ta ali oni otrok ponoči umre. Za navadno bolniško strežnico, ki je ostarela v svoj islužbi in ki dobi v oskrbo samo tuje, težko bolne otroke, je tak dogodek vsakdanja stvar. Drugače je pa n. pr. za zaščitno sestro, ki je živela z otrokom mesece in morda leta in ki se ji je priljubil. Težki so takšni trenutki za mlado, k temu še od fizičnega napora oslabljeno dekle. — Tudi je delovni čas v higijenski službi večinoma daljše odmerjen kakor v vsaki drugi službi, čestokrat se zgodi, da mora pomagati tudi izven svojih službenih ur in ne redkokrat tudi pri delu, Mednarodna Ženska Zveza V raznih odborih Mednarodne Ženske Zveze zastopa Jugoslavijo 12 naših žen in sicer: Minka Govekarjeva v tiskovnem odseku; Vera Križe vac, Beograd, v odseku za mir; v odseku za pravno stališče žene: čubrilovič, Sarajevo; v odseku za volilno pravo: Dr. M. Kočonda, Zagreb; v odseku za enako moralo: Maša Živa-novič, Sarajevo; v ods. za nar. zdravje: Dr. Ri-stovid, Zagreb; v odseku za izšeljeništvo: prof. dr. Jolka Pori6, Split, v odseku za ženske poklice: Lojzka Štebi, Beograd; ods. za zaščito dece Milena Atanaskovi6, Beograd; v odseku za umetnost: P. Loebl Albala, Beograd; v ods. za literaturo: ga. Zora Petrovi«, Beograd; za kinematograf: Zora Joviči«, Beograd. O priliki odborove seje Mednarodne Zenske Zveze v Parizu je bilo sklenjeno, da se ustanovi mednarodni odbor slikanic in kiparic. V ta odbor naj bi poslali vsi Narodni Ženski Sa-vezi po dve svoji zastopnici. Glavni odbor M. Z. S. namerava prirejati mednarodne umetniške razstave o priliki svojih plenarnih sestankov. Prva razstava bo najbrže že prihodnje leto ob Sasu plenarnega zasedanja v Stockholmu. Istočasno z M. Z. Z. je zboroval v Parizu Mednarodni odlmr za socijalne Sole pod predsedstvom dr. Aliče Salomon (Berlin). Na sijajno obiskanem večeru v Sorbonni so poročale zastopnice raznih držav o napredku socijalne Sole. Državna pripadnost žene Mednarodna zveza katoliških ženskih lig je poslala generalnemu tajniku Društva Narodov dopis v zadevi državne pripadnosti žene. V tein dopisu zahteva Zveza, naj sloni bodoča zakonodaja o ženski pripadnosti na temelju družinske enotnosti in naj se do uveljavljenja taksnega mednarodnega temeljnega zakona ustvari prehoden režim, ki bi zakonsko ženo zavaroval proti vsem posledicami izgube njenega državljanstva. V avstrijskem parlamentu so stavile nekatere sooijalno demokratske poslanke predlog za ureditev državne pripadnosti žene; predlog vsebuje te določbe: 1. Inozomka, ki se poroči z Avstrijcem dobi deželno in s tem državno pripadnost, izvzeinši ako sama poda izjavo, da hoče obdržati svoje prejšnje državljanstvo. 2. Ako se podeli avstrijsko državljanstvo možu,, ga dobi ž njim tudi žena, ako ni sodni jsko ločena, ne živi ločeno od moža ali ako ni njen zakon neveljaven in če ne poda izjave, da hoče obdržati svoje prvotno državljanstvo. 3. S poroko s tujini državljanom izgubi žena svoje dosedanje državljanstvo, če je dokazano, da po zakonu države, kateri pripada njen mož, dobi 8 poroko državljanstvo te države, ako ne izjavi, da hoče obdržati svoje dosedanje državljanstvo. 4. Ako izgubi mož državljanstvo, obdrži žena svoje dosedanje državljanstvo, ako se izreče za to. Žena v španskem parla-...... mentu olitične razprave v parlamentu o načrtu nove ustave se je prvič aktivno udeležila tudi žen-ska, poslanica Clara Canipoamor. v začetku svojega govora je pobijala mnenje, da bi podelitev političnih pravic ženi mogla škodovati republiki. Izrekla se je za odpravo smrtne kazni za odpravo stanovskih privilegijev in za zaščito delavstva, starcev in otrok. Dalje je zahtevala, naj ae sprejme v zakonski načrt tudi bra-čni zakon, zakon o materinstvu, o ločitvi zakona in o enakopravnosti nezakonskih otrok * zakonskimi, ker otroci niso odgovorni za grehe svojih slaršev. Končno je povdarila pomen ženske volilne pravice in ee je pohvalno izrekla o novem zakonskem načrtu, kateri dopušča ženi mnog0 več pravic, kakor jih imajo v drugih ki pravzaprav ne spada v njen delokrog. Pri vsem tem težkem delu, ki izčrpa mlade moči telesno in duševno, kakor v nobenem drugem poklicu, imajo higijenske uslužbenke le po 10—14 dni dopusta na leto, kakor vse druge državne uslužbenke, ki niti od daleč ne izvršujejo tako naporne službe. Strašni so zanje posebno poletni meseci v vročih krajih, ko po celodnevnem trudu, ne najdejo počitka v svojih razbeljenih podstrešnih sobah. Ne pritožujejo se, ker so mlade in vesele in v svojem poklicnem zanosu (in tega ni v nobenem ženskem poklicu toliko, kakor ravno pri zaščitnih sestrah) morda momentano niti ne občutijo težav. Toda kaj kmalu izgube vsako odpornost, nalezejo se bolezni, s katero pridejo v dotiko in ker se po navadi od nobene dobro ne izlečijo, postanejo šibke in slabokrvne in od tu do tuberkuloze pač ni dolga pot. Najbolj žalostno dejstvo je, da tej usodi zapadejo ravno najboljše moči, ki so s srcem in dušo pri svojem poslu. Pokazali smo tu na nekatere nedostatke in na nevarnosti, katerim so izpostavljene naše žene v higijenski službi; naloga merodajnih faktorjev je, da te in druge nedostatke odpravijo ne le v interesu higijen-skega osobja samega, marveč v splošnem interesu, kajti tuberkulozno osobje je pač najmanj primerno za izvrševanje higijenskih poslov, katerih glavni namen je: boj za narodno zdravje, boj proti tuberkulozi. latinskih deželah. Proti njenim izvajanjem, ki so žela veliko odobravanje, je nastopila druga poslanka, ga. Kent, ki je z ozirom na žensko volilno pravico povdarjala, da je španska žena še vse premalo pripravljena na to, da bi se mogla politično udejstvovati. Španski parlament je s 160 glasovi proti 121 sprejel predlog za podelitev volilne pravice ženam in se je določila volilna starost obeh spolov na 23 let. Dva poslanca, ki sta nastopila proti ženski volilni pravici, so ženske napadle, ko sta zapustila parlament. Hazno Otroški jok v zvočniku V Ameriki se prodajajo zibelke, na katerih je pritrjen mikrofon; ko dete joka, sprejme mikrofon njegove glasove ter jih odda dalje v spalnioo staršem, kjer se potem razlega jok iz zvočnika. Kako Egipčanke izganjajo hudiča Egipčanka Khadiga Haki je objavila zanimive podatke o šegah Egipčanov. Pobožni egiptovski narod, ki vedno rad kliče Boga na pomoč, se nikakor še ni otresel vraž. Šege, ki so v navadi v vsakdanjem življenju, smatra nevedna množica za verska pravila, čeprav nimajo z vero nobenega opravka. Naj tu opišem zanimivo šego »izganjanje hudiča« pri bolnikih. Ne smemo misliti da je ta navada vkoreninjena le v siromašnih krogih; nasprotno, si reveži te procedure sploh ne morejo privoščiti, kajti izganjanje stane mnogo, 30—40 angleških funtov (do 10.000 dinarjev). Ce pacijentka nima dovolj denarja, žrtvuje svoje dragulje, če pa to ne zadostuje, se pa zadolži. Zenski »šeh«, ali kakor se glasi v arabščini »il šeh’a« (šeh je verski znanstvenik, toda mnogi si prisvojijo ta naslov le kot sredstvo, v dosego svojega namena. Ženskih šehov po pravilih ni, pač pa si ženske same nadejajo to čast) navede pred izganjanjem, kaj je vse treba poklonili hudobcu. Je naravnost čudovito, kakšne čudne želje ima včasih ta hudič. Včasih si zaželi belo ovco, ki more imeti črn rep, ali velikega, črnega petelina z belo glavo. Ni lahko najti take reči in naravno je, da to iskanje stvar zelo podraži. Celo obleko bolnici predpisuje hudič. Ceremonija sama obstoji iz plesov, ki trajajo cele tri dni. Najprej počasno gibanje po enoličnih zvokih nekega, bobnu podobnega inštrumenta, takozvana »tabla«, potem po vedno hitrejši gibi. Okrog plešoče obsedenke sed<5 na tleh gostje, ki jo venomer naganjajo, dokler se komaj še premika. Vsa v potu, se zgrudi Bkoro brez zavesti na tla. Med svečanostjo kuhajo in pečejo, za jed in pijačo je dobro preskrbljeno. In neprestano sprejema »il Seh’a« hudičeva naročila ter daje skozi njena usta nadaljne ukaze. Obleka se mora menjati po njegovem o-kusu najmanj tri do Štirikrat. Hudobec si izbira večinoma najlepše in najdragocenejša oblačila iz samih težkih svilenih tkanin. Uboga bolnica, katera nima sredstev za take d ra ge vsečanosti, si lahko pusti izganjati hud:ča v družbi z drugimi svojim vrstnicami na šehi-nem domu, kar pa tudi ne stane ravno malo in traja le 3—4 ure. Ko utrujenost nekoliko poneha, trde ženske, da se čutijo olajšane. Njihovo stanje gotovo ni bilo preveč revno, sicer bi jim pač minila volja si izganjati hudiča na tak način. Evropejki bo ta šega nerazumljiva; če ji pa Iščemo vzrok, moramo priti do zaključka, da jih zavaja v to samo želja doživeti nekaj izrednega. Kako bi sicer, po stari šegi živeče Egipčanke, prišle do take izpremembe v enoličnosti svojega življenja, ako ne bi segale po takih sredstvih? V nasprotju z njeno moderno soro-jakinjo, sedi neprestano v svoji hiši, pride le na ulico, kvečjemu če obišče svojo prijateljico ali sorodnico, pri tem pa gotovo nima prilike, da bi razgibala malo svoje mlahavo telo, ker mora tudi tam mirno sedeti, kakor doma. Dolgotrajno gibanje, ki pretresa vse organe njenega telesa, ji torej gotovo koristi in je zelo verjetno, da se žena, ki ni bila bolna, ampak je le imela vsled večnega sedenja in ležanja leno kri, počuti zelo olajšano po takem dolgotrajnem naporu. Izganjanje hudiča jo vendar enkrat tako utrudi, da zaspi, kakor drugi ljudje, ki so naporno delali in nudijo svojemu telesu zasluženi počitek. To dejstvo bo najbrž tudi vzrok temu, da si po večini same ženske puste hudiča izganjati. Zadnja kitajska cesarica Zadnja kitajska cesarica se hoče ločiti od svojega moža. Kot otrok je bila poročena z zadnjim kitajskim cesarjem, kateri je imel leta 1912., ko je bil odstavljen, šele 6 let. Sedaj živi cesar v japonski naselbini Tientsin pod meščanskim imenom Pu-Yi, varen pred sovražniki, Iz teh novih življenskih okolnosti se je razvila zakonska tragedija. Spoznal je neko ame-rikansko filmsko igralko v katero se je zaljubil in tako je postal zakon z ženo prava muka. Cesar je ženo baje dejansko mučil, tako da je že večkrat poskusila si vzeti življenje, sedaj je pa vložila tožbo na ločitev zakona. Še nikdar se ni zgodilo, da bi se žena kitajskega cesarja kdaj uprla svojemu možu; cesarjevi privrženci se vsled tega na vso moč upirajo tej ločitvi zakona. Zadnja kitajska cesarica je baje lepa žena in zelo izobražena. Se nič ne ozira na grožnje cesarske stranke, hoče na vsak način doseči ločitev zakona nakar se namerava izseliti v Ameriko, kjer hoče živeti novo življenje. 90-letna učiteljica nadaljevalne šole Ga. Ema Seltzer, najstarejša aktivna učiteljica takozv. »nedeljske« šole v državi Pennsjrlva-nia v Združenih državah, je slavila na luteranski šoli v Libanonu, Pa, svoj 90. rojstni dan in obenem 741etnico nepretrganega delovanja kot učiteljica nedeljske šole. Od učenk iz njenega prvega šolskega leta žive še štiri. 'Moda Malo čudno je pa le, da moderna žena, ki je vender postala tako čisto drugačna, sprejme s prav otroškim navdušenjem to, kar je bilo samo po sebi umevno v starih časih, kar se je pa še pred kratkim tako absolutno odklanjalo. Smo li res morale preživeti gar^onsko dobo z vsemi njenimi nedvomnimi prednostmi in napakami, zato da smo prišle spet h krilom, ki so jih nosile naše prababice in h klobukom, ki so se ž njimi ponašale naše praprababice? Smo li morale tekati okrog z razgaljenimi koleni v krilih, ki so bila ozka kaikor vreče, z oblekami, ki so bile tako brez vsega nakita, zato da se že zopet ovijamo v razne volane, trakove in čipke? — Nedoslednost brez primere! Kaj moremo za to! Modni mojstri diktirajo in mi vse navdušene deremo za njimi. Morda je prav, da se je preobrat začel pri klobuku. Če si damo tak moderen klobuček na glavo, potem pač moramo frizuro, obleko in vso ostalo prikazen podrediti naznačenemu stilu. K životu se prilegajoča obleka, ki se spodaj bogato razširi, visoke pete spadajo k tisti stvarioi, ki čepi tako-le na strani na enem ušesu, pušča na drugi strani odkrite kodre ter s čopkom peres, ali s kokardo tvori tisto nekaj, kar imenujemo modemi klobuk. K sreči je moda klobukov tako raznolična, da si vsaka lahko izbere, kar je njej primernega, ako se noče brez pridržka vreči v ta modni preobrat. Sčasoma si potisnemo tudi še tak-le zelen klobuček na uho in porečemo, »da ni bila moda še nikoli tako dražestna, kakor to jesen«. O, moda nas že vzgoji, če nihče ne. Naj se je še tako branimo, pride dan, ko ne moremo razumeti kako to, da nismo bile takoj s prvega početka navdušene zanjo. Res lepi so modemi plašči. Večinoma tesni v životu, se spredaj močno križajo, tako da se človek prav dobro in toplo počuti v njih. V»i so bogato okrašeni s krznom. Zelo priljubljeno je neke vrste diagonalno blago, ki je zeilo efektno, mehko; poleg tega pa tudi velour-chiffon, ki je zelo eleganten. Največ vidimo črnih, rujavih, zelenih, pa tudi sivih plašče7. Izmed kožuhovin se največ nosi astrahaa, »breitschvvanz«, tudi imitacije, dalje seal, bi-sam in vidra. Interesantne so nove oblike rokavov in podčrtani bočni deli tudi pri kostimih, ki so poleg plaščev zelo v čislih. Zelo čedne so športne volnene obleke, čeravno »o vedno enostavne; v bokih so tesne, pod kolenom Be krilo razširi v gube. Bluze so najrazličnejšega kroja večinoma s prišitim pasom in svetlimi garniturami ob vratu, kar učinkuje zelo mladostno. Tudi obleke so navadno temne barve, čestokrat sestavljene iz dveh barv:-sivo-modro, zeleno-rujavo itd. Večerna obleka iz prozornega velour-chiffona, ki pada v bogatih, prelivajočih se gubah, je večinoma svetle, pastelne barve, pa tudi lahko črna ali bela. Vidijo se vse mogoče barve, toraj nikakih posebnih predpisov. Tudi nekdanja lila in črna je zopet na površju, toda danes ne več »za starejše dame«, ker teh pač danea ni več. Večerna obleka je zelo dolga, tudi vlečka še pride. — Lansira se pa «0 r i e n t« v Celju le razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubjlani, dne 13. oktobra 1931. II. No. 23793/1 2901 Uradni razpust društva. Društvo Celjski turistovski krožek >Oj-strica« v Celju je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. oktobra 1931. * II. No. 23725/1 2902 Uradni razpust društva. Izobraževalno društvo delavske mladine »Mladost« je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12, oktobra 1931. •j. II. No. 23. 720/1 ' 2903 Uradni razpust društva. Društvo Težka atletika Herkules v Celju je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. oktobra 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Civ. II. a 552/31-1. 2906 Oklic. Ležeči zapuščeni po pok. Franca Ger-mutha, veleposestnika in trgovca v Breznu, je vročiti v menični stvari Posojilnice v Mariboru r. z. z o. z. zoper ležečo zapuščino Franca Germuth, menični plačilni nalog z dne 15. oktobra 1931., opravilna številka Civ. II. a 552/31-1, s katerim se je toženi stranki naložilo plačilo v znesku 80.000 Din s pp. Ker je tožena stranka umrla, se ji postavlja za skrbnika dr. Oton Blanke, odv. v Mariboru, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. II. a, dne 15. oktobra 1931. E V.a 432/31—15. * 2910 Dražbeni oklic. Dne 17. novembra 19 3 1 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: ^tavbišče s hišo in pekovsko delavnico; zemljiška knjiga Gradiško predmestje vi. št. 380. Cenilna vrednost: Din <366.000’—, najmanjši ponudek: Din 183.000'—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred zacetkimi dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. \ Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na ura\ini deski tega sodišča. \ Okrajno sodišče Ljubljana, dne 2. oktobra 1931.\ E 747/31—9. 2897 Dražbeni oklic. Dne 2 4. novembra 1931 dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiške knjige Sv. Janž II., vi. št. 42. Cenilna vrednost 103.100-30 Din; vrednost pritikline 11.175-— Din; najmanjši ponudek 49.400-20 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdravitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Marenbergu, dne 28. septembra 1931. * E IX 2208/31—6. 2907 Dražbeni oklic. Dne 2. decembra 193 1. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Rače, vi. št. 135, k. o. Rače, vi. št. 460. Cenilna vrednost: 141.620-50 Din; vrednost pritikline: 16.602 Din, najmanjši ponudek: 92.274-50 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri uraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni des*i tega sodišča Okrajno sodišče v Mariboru, dne 1. oktobra 1931. E 96/31—30. * 2899 Poprava dražbenega oklica. Dražbeni oklic z dne 30. septembra 1931 E 96/31—28 se popravlja v toliko, da znaša najmanjši ponudek 43.146-— Din. Okrajno sodišče v Trebnjem, odd. I., dne 11. oktobra 1931. P 79/31-1 2905 Razglasitev preklica. S sklepom okrajnega sodišča v Logatcu z dne 20. avgusta 1931., opravilna številka L 1/31-11, je bil Kranjc Jože, posestnik iz Laz št. 39 zaradi pijančevanja in zapravljivosti omejeno preklican. Za pomočnika je bil postavljen Ziherl Andrej, posestnik v Dol. Planini (Dolenji konec). Okrajno sodišče v Logatcu, odd. I., dne 13. oktobra 1931. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: 1109. Sedež: Celje. Dan vpisa: 30. septembra 1931. Besedilo: »Persik družba z omejeno zavezo s sedežem v Celju. Obratni predmet: Izdelovanje in trgovina kemičnih izdelkov, zlasti pralnih in čistilnih sredstev. Družbena pogodba z dne 17. avgusta 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 240.000 Din. , Na to vplačani zneski v gotovini: 240.000 dinarjev. Poslovdje: Ržimek Anton, ravnatelj in prokurist tvrdke »Vilijem Brauns« v Celju, Kocenova ulica, Voith Herman, poslovodja, Wien III., Svhwalbengasse 8/12. Prokurist: Cejpek Emil. zasebni uradnik v Celju. Za namestovanje upravičen: skupno dve poslovodji ali skupno eden poslovodja z enim prokuristom. Podpis firme: Besedilo firme podpisujejo skupno: dva poslovodji ali eden poslovodja z enim prokuristom. Okrožno kot trgovsko sodišče Celje, odd. I, dne 30. septembra 1931. (Firm. 485/31 — Rg C II 62/2) * 1110. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. oktobra 1931. Besedilo: M. Miljkovič in drug, družba z o. z. Obratni predmet: Specijalna trgovina z rokavicami in nogavicami in vsakovrstnim modnim blagom, popravljanje in čiščenje rokavic. Družbena pogodba z dne 2. oktobra 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 85.000 Din in sicer stvarna vloga v vrednosti 60.000 Din, ostanek v znesku 25.000 Din v gotovini. Na to vplačani zneski v gotovini: Stvarna vloga donešena, 25.000 Din vplačanih. Poslovodje: Miljkovič Milan v Ljubljani, Wolfova ul. 1, Perko Antonija v Ljubljani, Gajeva ul. 9. Družbo zastopata poslovodji kolektivno. Besedilo firme, ki je lahko od kogarkoli pisano, s strojem ali štampiljo odtisnjeno ali tiskano, podpisujeta poslovodji kolektivno tako, da pristavita pod isto skupno vsak svoj lastnoročni podpisni znak. Družbena pogodba ima sledeča določila glede stvarnih vlog (apportov): Od družabnika Miljkoviča Milana doneseni apport obstoji iz rokavic in treh strojev za šivanje rokavic v določeni skupni vrednosti 60.000 dinarjev. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. oktobra 1931. Firm. 899/31 — Rg C V 19/1. * 1111. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. oktobra 1931. Besedilo: Slaščičarna Košak, družba i o. z. Obratni predmet: Izdelovanje, nakup in prodaja vsakovrstnega slaščičarskega blaga, obratovanje slaščičarne. Nakup in prodaja za slaščičarsko obrt potrebnih surovin ter nakup za ta obrt potrebnih strojev in naprav. Družbena pogodba z dne 4. septembra 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 20.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 20.000 dinarjev. Poslovodja: Košak Peter, posestnik in gostilničar v Ljubljani, Krekov trg št. 11. Za namestovanje upravičen: Poslovodja zastopa družbo samostojno in podpisuje za njo tako, da pod besedilo tvrdke, ki je lahko od kogarkoli pisano, tiskano, s strojem ali štampiljo odtisnjeno, pristavi svoj lastnoročni podpisni znak. Deželno kot trgovsko sodišče ▼ Ljubljani, «xld. III., dne 10. oktobra 1931. Firm 895/31 - Rg C V 18/1 1112. Sedež: Kamnik. Dan vpisa: 5. oktobra 1931. Besedilo: Tiskarna Slatner, družba z. o. z. Obratni predmet: Tiskarska obrt. Družbena pogodba z dne 10. septembra 1931 in 24. septembra 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 30.000 Din. Poslovodja: Knez Anton in Vodnik Ludo-vik, črkostavca v Kamniku. Za namesto vanje upravičen: zastopstvo je kolektivno po dveh poslovodjih. Besedilo firme, ki je od kogarkoli pisano, tiskano ali s pečatom odtisnjeno, podpisujeta skupno po dva poslovodji ali pa en poslovodja in en prokurist tako, da pod isto podpišeta svoje ime, prokurist s pristavkom, ki označuje prokuro. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 3. oktobra 1931. Firm. 881/31 — Rg C V 16/1, * 1114. Sedež: Mezgovci srez Ptuj. Dan vpisa: 24. septembra 1931. Besedilo: Joško Uršič. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Imetnik: Uršič Joško, trgovec v Mez-govcih. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 24. septembra 1931. Firm. Š37/31 — Reg A III 198/1. Vpisale so seizpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 1115. Sedež: Arclin pri Vojniku. Dan vpisa: 30. septembra 1931. Besedilo: Mavri Petar & Comp. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Radi izstopa družabnika Kovačič Roberta se izbriše dosedanja firma kot javna trgovska družba in vpiše kot frma trgovca po-edinca. Besedilo se glasi: Mavri Peter, trgovec v Arclinu, ki je tudi lastnik firme. Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 30. septembra 1931. Firm. 481/31 - Rg A III 43/3. * 1116. Sedež: Celje. Dan vpisa: 30. septembra 1931. Besedilo: »Importur«, družba z o. z. v Celju. Obratni predmet: samoprodaja od tvrdke Junghans na Dunaju družbi dobavljenih ur za Jugoslavijo, kakor tudi vsi s tem združeni posli. Iz družbe je izstopil družabnik Handler Herman, trgovec z urami, Vinkovci, glasom odstopne pogodbe z dne 21. septembra 1931. Okrožno sodišče Celje, odd. L, dne 30. septembra 1931. Firm. 488/31 - Rg C II 40/5. * 1117. Sedež: Celje. Dan vpisa: 30. septembra 1931. Besedilo: Javno skladišče in prevozna družba, d. d. v Celju. Obratni predmet: Delokrog družbe je sledeči: 1. vskladiščenje blaga vsake vrste za tuji račun v lastnem skladišču ter izstavljanje prenosnih skladiščnih listin; 2. ustanovitev in obratovanje javnega svobodnega skladišča v smislu § 2. zakona z dne 28. aprila 1889. drž. zak. št. 64; 3. posredovanje pri ocarinjenju shranjenega blaga; 4. prevažanje blaga po voznikih in brodnikih; 5. prevažanje blaga na kopnem, na morju, rekah in vseh vodnih potih; 6. ustanavljanje in vzdrževanje lastnih naprav ter obratnih sredstev vsake vrste v svrho navedenega obratovanja; 7. zgradba in vzdrževanje železnice ter dovlačilnih kolovozov za družbeno skladovnico ter skladišča. Za opravila, ki so podvržena koncesiji, si mora družba pridobiti oblastveno dovoljenje. Izredni občni zbor delničarjev je dne 5. marca 1929. sklenil izpreinembe § 7, 10 in 11 družbenih pravil glasom priloženega dodatka k pravilom, katerega je odobrila kr. banska uprava Dravske banovine dne 19. julija 1931. pod št. VIII Nr. 3887/1, in ki se sedaj glasijo: § 7. se glasi odslej: Delniška glavnica je znašala prvotno 3,000.000 K, razdeljenih na 750 v gotovini vplačanih in na imetnik se glasečih delnic po 4000 K. Na podlagi sklepa občnega zbora delničarjev z dne 26. februarja 1923. se ta delniška glavnica zvišuje na 6,000.000 K ali 1,500.000 K z emisijo 750 novih, v gotovini vplačanih in na imetnika se glasečih delnic po 1000 Din. Skupna delniška glavnica se tedaj deli na 750 prvotnih delnic št. 1 do 750 po 4000 K ali 1000 Din in 750 delnic emisije 1923. št. 751 do 1500 po 1000 Din. Za zvišanje delniške glavnice čez 6,000.000 kron ali 1,500.000 dinarjev je še potrebna državna odobritev. Občni zbor, ki sklene zvišanje delniške glavnice, določi tudi čas, način in kurz emisije novih delnic. V nobenem slučaju se ne smejo nove delnice izdati pod nominalno vrednostjo, čez nominalno vrednost doseženo izkupilo, odštevši emisijske stroške, pripade rezervnemu skladu (§ 32). Emisijski tečaj se določi vedno tako, da pri izdaji novih delnic doseženi izkupiček, kolikor mogoče ne-prikrajšan pripade družbi. Vsako povišbo delniške glavnice je prijaviti pri trgovskem sodišču v predpisani obliki v svrho vpisa v trgovski register, tudi je spremeniti tozadevno določilo pravil. V smislu sklepa izrednega občnega zbora z dne 5. marca 1929., ki je bil odobren z odlokom kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 29. januarja 1930., No. 1638 VIII/1, se zniža vrednost delnic na nominale Din 600-—, pri čemur se odpiše in razvejlavi 17 delnic (št. 16,17,30 do 39, 766 do 770), ki jih je družba prevzela v svojo last. Delniška glavnica, ki je znašala prej Din 1,500.000— ter je bila razdeljena na 1500 delnic po Din 1000-— nominale, znaša po tem znižanju glavnice Din 889.800-—, razdeljenih na 1483 delnic po Din 600'— nominale. § 10, drugi odstavek se glasi odslej: Upravni svet obstoji iz najmanj 4 in največ 7 članov. § 11. se glasi odslej: Vsak član upravnega sveta mora založiti pred nastopom svoje funkcije v družbeno blagajno ali pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Celju, ali pa pri Celjski posojilnici d. d. v Celju 50 delnic s pripadajočimi nezapadlimi kuponi; te delnice s kuponi ostanejo sicer njegova last, vendar jih ne sme obremeniti ali odsvojiti. Okrožno sodišče Celje, odd. I.. dne 30. septembra 1931. Firm. 487/31 — B I 39/7. * 1118. Sedež: Lava pri Celju. Dan vpisa: 30. septembra 1931. Besedilo: Kafel Anton & drug. Obratni predmet: barvarija, apretura in pralnica tekstilnih izdelkov na Lavi pri Celju. Družabnik Kafel Anton, tehnični uradnik v tovarni volnenih izdelkov v Škofji vasi, je izstopil, radi tega se bode odslej tvrdka glasila: A. F. Michler, barvarija, apretura in pralnica tekstilnih izdelkov na Lavi pri Celju, ki je tudi lastnik firme. Radi tega se izbriše dosedanja firma kot javna trgovska družba in vpiše kot firma trgovca poedinca. Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 30. septembra 1931. Firm. 480/31 — Rg A 111 118/3. $ 1119. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 27. avgusta 1931. Besedilo: Schneider & Verovšek. Prokura je podeljena Schneider Maksu, glavnemu knjigovodji tvrdke in Verovšek Anici, trgovski uslužbenki v Ljubljani. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. avgusta 1931. Firm. 783 — Družb. II 54/4. •j. 1120. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 1. oktobra 1931. Besedilo: Mariborska mlekarna in tovarna sadnih konzerv, družba z omejeno zavezo v Mariboru — Marburger Molkcrei und Obstkonscrvcnfabrik Gesellschaft mit beschriinkter Haftung in Maribor. Vsled sklepa izrednega občnega zbora z dne 9. maja se je besedilo firme izpre-menilo in se glasi odslej: »Margo«, mariborska mlekarna in tovarna sadnih konzerv, družba z omejeno zavezo v Mariboru — »Margo«, Marburger Molkcrei- und Obstkonscrvcnfabrik, Gesellschaft mit b. H. in Maribor. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 1. oktobra. 1931 Firm. 860/31 — Rg C 1 2/98. * 1121. Sedež: Slovenjgradec. Dan vpisa 16. septembra 1931, Besedilo: Rozman & Puncer. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Izbriše se družabnik Puncer Vinko, vpiše pa družabnica Rozman Marija. Besedilo je: Rozman V. in M. Družbena oblika: javna trgovska družba od 16. avgusta 1931. Družabnika sta: Rozman Vinko in Marija, oba trgovca v Slovenjgradcu. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 17. septembra 1931. Firm. 456/31 — Rg A III 29/3. * 1122. Sedež: Turski vrh. Dan vpisa: 1. oktobra 1931. Besedilo: Nouman Gvidon, trgovina z vinom, jabolčnikom in žganjem na debelo. Obratni predmet: trgovina z vinom, jabolčnikom in žganjem na debelo. Besedilo firme odslej: Ncuman Gvidon, trgovina z vinom, jabolčnikom na debelo in trgovina s sadjem. Obratni predmet: trgovina z vinom, jabolčnikom in žganjem na debelo in trgovina s sadjem. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 1. oktobra 1931. Firm. 871/31 — Rg A III 135/3. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: 1123. Sedež: Rače. Dan vpisa 1. oktobra 1931. Besedilo: Vnovčevalnica kmetijskih pridelkov za Ptujsko polje v Račah, registrirana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Namen zadruge je pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, 1. da posreduje nakup in prodajo krompirja, sadja in živine ter vseh ostalih kmetijskih pridelkov svojih članov; 2. da gradi ali kupi potrebna skladišča za spravljanje blaga svojih članov; 3. da ustanavlja po potrebi svoje podružnice; 4. da nakupuje za svoje člane in na njih račun stroje, semena, umetna gnojila in druge kmetijske potrebščine; 5. da pospešuje z gospodarskimi predavanji, tečaji, brošurami in članki v časopisih izobrazbo svojih članov in zboljšuje racijonelno gospodarstvo; 6. v slučaju potrebe lahko zadruga vrši tudi v vseh zgoraj navedenih panogah nakup in prodajo. Zadružna pogodba z dne 6. sept. 1931. Opravilni delež znaša 100 Din in se mora plačati ali celotno takoj pri vstopu ali pa v dveh obrokih po 50 Din, kakor to določi načelstvo. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njega daljnim dvakratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo pri farah zadružnega okoliša na krajevno običajen način. Načelstvo obstoji iz 9 zadružnikov, člani načelstva so: 1. Bauman Štefan, pos. v Račah št. 87, načelnik; 2. Peršuh Franc, pos. v Mihovcih št. 14, nač. namestnik; 8. Rečnik Alojz, pos. v Račah št. 134; 4. Kirbiš Ivan, pos. v Prepoljah št. 47; 5. Kolman Jožef, pos. in župan v Slivnici št. 45; 6. Ferjančič Jakob, pos. v Sv. Miklavžu št. 26; 7. Rajšp Jožef, pos. v Sp. Polskavi št. 7; 8. Falež Alojz, pos. v Račah št. 91, in 9. Sernko Josip, pos. v Račah št. 85. Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo. Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 1. oktobra 1931. Firm. 867/31 — Zadr. V 23/1. 1124. Sedež: Trlično. Dan vpisa: 30. septembra 1931. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Trličncm, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Namen zadruge je: 1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestva na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931. ekspropriira-ni pašniki in gozdovi. 2. Upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 19. junija 1931., to je, preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebo steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh. 3. Skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd. 4. Preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo. 5. Prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva. Zadružna pogodba (štatut) z dne 6. septembra 1931. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa s petkratnim zneskom istega. Javni razglasi se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznih članov Načelstvo obstoja iz načelnika, podnačel-nika in še nadaljnih 3 odbornikov. Člani načelstvo so: 1. Križanec David, Trlično 68, načelnik. 2. Bele Rudolf, posestnik, Trlično št. 15, podnačelnik. 3. Potočnik Jernej, posestnik, Trlično št. 58. 4. Rižner Anton, delavec v Trlično štev. 23 in 5. Križanec Anton, posestnik v Trlično št. 7. Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta dva člana načelstva. V svrho revizije v smislu zakona z dne 10. junija 1923., državnega zakona št. 133, pristopi zadruga kot članica k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani. Okrožno sodišče v Celju, odd. L, dne 3. septembra 1931. (Firm. 484/31 — Zadr. IV 38/2.) Vpisale so se lzpremembe in dodatki pri nastopni zadrugi: 1125. Sedež: Hrastnik. Dan vpisa: 30. septembra 1931. Besedilo: Konzumna zadruga v Hrastniku, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izstopil je iz načelstva: Arnšek Janko, krojaški mojster v Hrastniku, dosedanji načelnik. Vstopil je kooptirani član: Ramšak Rudolf, rudar v Hrastniku. Za načelnika je bil izvoljen Zorko Ferdinand, posestnik pri Sv. Marku, okolica Hrastnik. Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 30. septembra 1931. Firm. 445/31 — Zadr. III 211/6. Razglasi raznih uradov in oblastev 2904 Razglas. Pri štiriintridesetem žrebanju 4V*0/« komunalnih zadolžnic »Kranske deželne banke«, ki se je vršilo dne 15. oktobra 1931., so bile izžrebane nastopne številke: 4'/i°/o komunalne zadolžnice: Po K 2.000— št. 73, 375, 381, 383. Po K 1.000— št. 10, 53. Po K 200— št. 96, 101, 117, 125, 203, 205. Te komunalne zadolžnice bo izplačevala »Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic« v Ljubljani kot naslednica »Kranjske deželne banke« proti vročitvi pričenši a 1. januarjem 1932. V Ljubljani, dne 15. oktobra 1931. Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani (preje »Kranjska deželna banka«), * 2911 Razglas o licitaciji. Okrožni urad za zavarovanje delavcev (OUZD) v Ljubljani razpisuje javne pismene licitacije na O *w “ S g .2 rt O gs® s„ ► MS > ISO do 300 dinarjev dnevno zaslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstva! Za odgovor znamko ! Kosmos, Ljubljana Poštni predal 307 «89 čevljarstvo goizerlce smutarce fine damske in moške čevlje ter vsa popravila izvršuje najceneje SEŠEK IVAH Ljubljana Gerbičeva ul. 9 2092 UCJBLJnnn Gonilna Jermana In žagln* liste pivovrstn« kakovosti kupite najugodnajt pri tvrdki Rudolf DeriaJ agentura in komisija Ljubljana 210« Kolodvorska ulica 28 AUIO GARAŽI MOTOR bencin, olje, pneamalika IVAN KOPAČ mehanična delavnica Ljubljana Bleiweisova 52 Telefon 2775 1626 1644 Čevlje vsakovrstne popravlja kakor tudi izdeluje po najnižjih konkurenčnih cenah Tome Ivan Ljubljana Židovska steza štev. 1 Kolesa, Šivalni srfroji, gramofoni Avgusi Pečnik Stožice 47, p.ježice Pr' Ljubljani 1401 Modni krojaški atelje za civilne obleke, uniforme in dežne plašče Julij Šemrl Ljubljana Kolodvorska ul. 26, dvorišče. — Točna postrežba. — Cene zmerne. 2099 Izdelujejo se otroški vozički, razna dvo-kolosa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko. — »Tribuna" F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška c.4 RJI I 2199 Usodno Lrojaštfvo garantirano na|elegan