k?
Velenje, 1. septembra 1978 Številka 35 (445)
Cena 4 din
r Šoštanju bodo pokurili M milijona ton premoga
I deponije v Šoštanj bodo v letošnjem letu pripeljali di okrog 140.000 ton rjavih premogov iz Laškega, savja in s Senovega, da bi sprostili velenjski lignit za druge porabnike.
V šoštanj skih termoelektrar-bodo letos pokurili okrog I milijona ton premoga, da bi pizvedii 3 milijarde 390 mili-nov kWh električne energije, »likor je predvideno z elektro-lergetsko bilanco za leto 978. Do začetka avgusta so za Dizvodnjo 1 milijarde 598 lijonov kWh električne ener-pokurili 2 milijona ton vele-cega lignita.
Da bi del velenjskega lignita, sicer večino pokurijo v itanjskih termoelektrarnah, jrostili za dmge porabnike, ido letos kupili okrog 0.000 ton ijavih premogov v čkem, na Senovem in v Za-iju. Do začetka avgusta so speljali na deponije v Šoštanj zu 60.000 ton ijavih premoli. Prav zdaj pripravljajo štu-e o tem, kako mešati velenj-i lignit in ijave premoge, da bi izkoristek v pečeh kar naj-fcjL
LOmenimo naj, da bodo v bštanjskih termoelektrarnah v

SEJA
VRŠNEGA ODBORA OK SZDL VELENJE
V četrtek, 31. avgusta se je Sel izvršni odbor OK SZDL eienje na svoji 25. seji. Na raz-tjeni seji so obravnavali dogo-)r o pripravah na volitve novih rganov krajevnih konferenc ZDL ter delovni osnutek sta-ita krajevne skupnosti. Na »evnem redu je bil tudi samo-pravni sporazum o združenju sredstev za opravljanje rfektivnih komunalnih stori-r ter za vzdrževanje in obnav-mje komumalnih objektov in prav skupine porabe na ob-jočju občinie Velenje, razprav-feli pa so še o organizaciji no-)letnega pnaznovanja otrok.
prihodnje pokurili vse viške porizvodnje ijavih premogov v naši republiki. Tako naj bi v Šoštanju v letih 1980 in 1981 pokurili po 400.000 ton ijavih premogov letno.
4. SEJA ZBOROV SO MOZIRJE
Delegati vseh treh zborov skupščine občine Mozirje se bodo v torek zbrali na 4. skupni seji. Med ostalimi točkami bodo delegati obravnavali analizo polletnega gospodarjenja, problematiko stanovanjskega gospodarstva, razpravljali in sprejemali bodo načrt povezave vzgojno-izobraževalnih zavodov v delovno organizacijo in elaborat o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve vzgojno-varstvene organizacije občine Mozirje. Poleg tega bodo razpravljali in sprejemali še predlog odloka o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka v občini Mozirje, predlog odloka o pripravi prostorskega plana in predlog sklepa o spremembi srednjeročnega načrta občine Mozirje glede lokacije veterinarske postaje. Na koncu bodo sprejemni še listo prednostnih poklicev v tukajšnji občini, seznanili se bodo s poročilom o varstvu borcev NOV in drugih borcev ter vojaških invalidov, s poročilom o izvršitvi proračuna za 2. tromesečje in s poročilom komisije za izbor kandidatov za podelitev občinske nagrade v letošnjem letu.
Danes so se po dobrih dveh mesecih znova odprla šolska vrata. Konec je brezskrbnih počitnic in pred učenci je ena sama želja, kako si pridobiti kar največ znanja v novem šolskem letu. Za cicibančke, ki bodo letos sedli v šolske klopi pa je seveda današnji dan izjemen dogodek. Vsem želimo, da bi bili v novem šolskem letu kar najbolj uspešni.
Novo priznanje Šaleški folklorni skupini
Na proslavi obletnice glasila španske komunistične partije „Travell" bo nastopila tudi
Šaleška folklorna skupina
Težko bi našli kakšno večjo prireditev v Velenju, ki bi minila brez nastopa članov Šaleške folklorne skupine. Z uspehom pa predstavljajo našo folkloro tudi izven naših meja. Tako so gostovali v Italiji, Franciji, Španiji, Belgiji in na Poljskem, povsod pa so naredili dober vtis, kar dokazujejo nova povabila za gostovanja..
Tako so tudi letos dobili vrsto ponudb. Najpomembnejše je prav gotovo povabilo za sodelovanje na proslavi ob obletnici glasila komunistične partije Španije, „Travell," ki bo v Barceloni 14, 15., in 16. septembra. Velenjčani so si pridobili to zaupanje z uspešnim nasto-
pom na podobni proslavi italijanskega komunističnega glasila „L'Unita" leta 1976 v Astiju. Sodelovanje na proslavi v Barceloni ni samo priznanje mladim folkloristom, pač pa celemu mestu, saj se bo ime Velenja zopet slišalo daleč izven naših meja.	D. B.
12. september -praznik občine Mozirje
prireditvi/e
SOBOTAV, 2. septembra 1978
•	Vključčitev obmejnih kmetij na Solčavskem v telefonsko . omrežje — ob 16. uri
NEDELJM, 3. septembra 1978
•	Polož i:itev temeljnega kamna za novo osnovno šolo v Smi-helu nad f Mozirjem - ob 10. uri
PETERK, 8. septembra 1978 0 Dan osjsnovne šole Ljubno ob Savinji
•	Položhitev temeljnega kamna za nove proizvodne prostore DO ELKFROJ - ob 13. uri
•	Otvorititev moderniziranih cest na Ljubnem ob Savinji in v Mozirju —ob 16. uri
•	Otvorititev stalne razstave Šlandrove brigade v prostorih osnovne šcšole Ljubno — ob 17. uri
SOBOT AA, 9. septembra 1978
•	Od 8. . do 9.45 ure demonstrativni napad na Ljubno ob Savinji	4
•	Ob 9.3.30 uri slavnostna seja zborov občinske skupščine Mozirje
•	Ob 10.0.30 uri zbor borcev brigade Slavka Šlandra v Vrbju na Ljubnmem. Slavnostni govornik bo Mitja Ribičič—Ciril, predsedniki k RK SZDL Slovenije Po končananem programu družabno srečanje
NEDELJ AA 10. septembra 1978
•	Dan slislovenskih planincev z otvoritvijo nove planinske koče na LcLoki pod Raduho
Uspešni brigadirji iz Mozirja
Mladi Mozirjani sodelovali na republiški delovni akciji „Slovenske gorice 78" — Sedem udarniških značk in
priznanj
V nedeljo 27. avgusta se je z republiške mladinske delovne akcije „Slovenske gorice 78" vrnila mladinska delovna brigada Slavko Šlander, ki sojo sestavljali mladinke in mladinci iz občinske konference ZSMS Moziije. Kljub težavam s katerimi so se mladi srečevali pri oblikovanju brigade, so briga-diiji na akciji dosegli izredne rezultate. Brigadirji so gradili vodovod v Mostjeh, v Juršnicah, v Dornavi in zadnji teden v krajevni skupnosti Bori. Vmes so en dan pomagali pri kopanju jarkov za telefon na Kozjanskem, nekajkrat pa so popoldne pripravili še udarniške akcije. Gornjesavinjski brigadirji so se pri delu resnično izkazali in dosegli vsa možna priznanja. Prejeli so v prvem in drugem delu akcije priznanji za udarništvo udarnega dne, prav tako so bili obakrat udarna brigada in so dobili priznanje za družbene de-
Planinsko slavje na Loki
10. september dan slovenskih planincev — Osrednja slovesnost na Loki pod Raduho združena z otvoritvijo nove planinske postojanke
javnosti, prav tako v obeh deka-dah. Glede na dosežene rezultate so dobili sedem udarniških značk in sedem priznanj, najvišjega priznanja, traka akcije, pa brigada ni osvojila zaradi premajhnega števila brigadiijev.
Slovenski planinci letos, in v teh dneh še posebej, slavijo pomembne jubileje. Komaj so se končale osrednje slovesnosti ob 200-letnici prvega pristopa na Triglav, že je vsa pozornost usmerjena na bližnji dan planincev Slovenije. Pri tem bodo imeli pomemben delež tudi planinci v Gornji Savinjski dolini, saj bodo planinci iz vse republike slavili na Loki pod Raduho, kjer bodo 10. septembra otvorili novo planinsko postojanko -sad izjemnih naporov planincev iz Luč. V zagnanosti in volji pa lučki planinci v mozirski občini niso osamljeni, kajti tudi ostala štiri društva slavijo letos pomembne delovne zmage. Gor-njegrajsko zaključuje obnovo doma na Menini, solčavsko obnavlja in dograjuje postojanki pri slapu Rinka in naKlemenči jami, mozirsko je z lepim bivakom dopolnilo podobo Savinjskega gaja, ljubensko pa je postavilo bivak na Travniku, na polovici transverzalne poti med Smrekovcem in Raduho. Tod poteka tudi pot jugoslovanske planinske poti, v katero je poleg Triglava vključena le še Radu-ha. Bivak bo torej marsikateremu planincu pomenil prijeten oddih med potjo in vamo zatočišče.
Prav otvoritev tega bivaka so si planinci v mozirski občini
V VRTEC SPREJELI VSE OTROKE
V vzgojno varstveni zavod Šoštanj so v letošnjem letu vpisali 213 otrok in s tem svoje kapacitete presegli kar za 30 odstotkov. Doslej v Šoštanju niso poznali problema otroškega varstva, saj že vrsto let vzgojno varstveni zavod otrok, ki so ga želeli obiskovati, ni zavračal. Še vedno pa ostaja problem varstva dojenčkov oziroma otrok do dveh let, saj ne bodo imeli z novim šolskim letom v delovnem razmerju niti ene varuhinje, kljub temu da si zelo prizadevajo, da bi jo pridobili V Topolšici, kjer preurejajo šolo in vrtec so dobili zasilne prostore v bližini bolnišnice, s katerimi so zadovoljni. Tudi starši so zadovoljni, saj so letos vpisali več otrok kot prejšnja leta.
Tudi v Vzgojno varstvenem zavodu Šoštanj so preko počitnic urejali, delno pa še urejajo prostore. V enoti Šoštanj so prenovili kuhinjo in jo usposobili za večje kapacitete.
Na sprejem otrok so torej tudi v Šoštanju pripravljeni Uvajajo nov dnevni red, nakupili pa so tudi precej douatne opieme. Zavedajo se, da bo delo vzgojiteljic v tem letu še posebno težko, ker bodo posamezni oddelki precej večji kot prejšnja leta.
M. TAMŠE
izbrali za slavje v svojem okolju. Bivak so otvorili v nedeljo dopoldne, ko se je na Travniku zbralo mnogo planincev iz vseh krajev doline. Planinci iz Ljub-nega so pripravili prijeten program, podelili so priznanja najzaslužnejšim članom, se potem vsi skupaj poveselili in preko Travnika je zadonela lepa planinska pesem.
Slavje so si tudi zaslužili. Dobri dve leti so veliko prostih dni prebili ob izgradnji bivaka in ga zgradili pretežno z lastnimi močmi. Odveč ni podatek, da so pri tem „porabili" skoraj 3500 udarniških ur in prispevali še marsikaj drugega. Lep uvod torej v slavje čez štirinajst dni na Loki pod Raduho. J. P.
OBISK DELEGACIJE IZ NOVEGA SELA
V Šmartno ob Paki bo jutri prispela delegacija organizacije Združenja Zveze borcev NOV iz Novega sela.
Preko štirideset borcev iz tega kraja, ki že vrsto let goji pristne bratske in prijateljske vezi s krajevno skupnostjo Šmartno ob Paki, si bo v Šmartnem med drugim ogledalo tudi obeležja iz narodno osvobodilne borbe ter pred nedavnim odprt lovski dom v Skornem. Člani delegacije iz Novega sela bodo iz Šmartnega odpotovali v nedeljo.
fe&M
V četrtek poslabšanje s padavinami. Do konca tedna bo prevladovalo sveže vre-me, a brez večjih padavin.
Čeprav je na redkih zemljiščih ropot obiralnih strojev skoraj že povsod zamenjal prešerno petje in kramljanje obiralcev pa je idilika na redkih zemljiščih še vedno prisotna. Novinar Jože Krajnc je obiskal eno izmed hmeljišč v Paški vasi in o tem napisal reportažo, ki jo objavljamo na 4. strani. Alojzija Stakne in Ivana Zajec (na sliki) že od mladih nog obirata hmelj.
Gospodarstvo celjskega območja je v letošnjem prvem polletju doseglo dosti boljše rezultate kot v enakem obdobju lani. Celotni prihodek se je povečal za 34 odstotkov, dohodek pa za 19 odstotkov (oboje nad republiškim poprečjem). Sredstva za reprodukcijo so se povečala za 26 odstotkov, (Velenje 32) izvoz pa za 31 odstotkov. Izgube so se zmanjšale skoraj za polovico. V lanskem prvem polletju je poslovalo z izgubo 48 temeljnih organizacij združenega dela, letos pa 22. Spodbudno je to, da so se izgub otresle tiste organizacije združenega dela, ki so se že dalj časa ubadale s tem problemom. Kot so poudarili na seji na izgube še vedno med drugim vplivajo neustrezni in neusklajeni proizvodni programi uvajanje novih programov itd.
Zelo širokogrudno pa je bilo gospodarstvo celjskega območja lani pri zaposlovanju, saj je za-
poslilo kar 2932 novih delavcev. Stopnja rasti zaposlovanja je tako presegla republiška predvidevanja.
Kot kažejo podatki se je stopnja rentabilnosti organizacij združenega dela celjskega območja (2,3) zelo približala republiškemu poprečju (2,4). Primerjava med posameznimi občinami pa kaže, da je le-ta najnižja v velenjski občini (1,7), najvišja pa v slovenskih Konjicah 7,4, Celje 1,13. Četrtina oziroma 119 delovnih organizacij je poslovalo na meji rentabilnosti (v Velenju 18 od 62).
Osebni dohodki so se povečali za 24 odstotkov v primerjavi s prvim polletjem lani. Poprečno izplačani mesečni dohodek v celjski regiji je v obdobju januar-junij letos znašal 5471 dinarjev, kar je za dinar manj od republiškega poprečja. Najvišji je bil v velenjski občini (6119), Celje 5398, Mozirje 4977, najnižji pa je bil v Šmar-
=IMIIIIII(lllIlllltllll](ltllIlllllllllllllIIMItllllllllIEIilllllllllllllirilMllllillllllllMlll][lllMIIMilllllllllllllllllll=
Prva naloga: | spoznati občino Velenje |
I Pogovor s komandirjem postaje milice Velenje, fj Francem Krapšetom	I
Na uniformo je bil Franc Krapše navdušen že kot otrok. Najprej se je včlanil v prostovoljno gasilsko društvo, ob odhodu na služenje vojaškega roka pa se je vpisal na podoficirsko šolo v Zad-ru, kamor pa ni bil sprejet, zaradi tega je ostala želja po uniformi toliko večja.
Po odsluženju vojaškega roka je navezal stike s prijateljem miličnikom in ta mu je pomagal, da je prišel v vrste miličnikov. Njegovo prvo delovno mesto je bilo postaja Milice Maribor, oddelek Tezno. Tam je služboval osem let, nato pa je bil na lastno željo premeščen na oddelek postaje Mihce v Rogaški Slatini, za pomočnika komandirja. Tu je služboval dve leti in pol, nato paje bil premeščen po službeni dolžnosti na oddelek postaje milice v Sevnici, Iger je najprej opravljal dolžnost pomočnika komandirja, od junija leta 1976 paje bil komandir oddelka postaje Mihce Sevnica. Sedaj pa je po službeni dolžnosti premeščen za komandirja oddelka postaje Milice Velenje.
Franc Krapše je miličnik že petnajst let. Pravi, da seje v tem času delo miličnikov spremenilo kar za sto odstotkov. Ko je prišel, so miličniki opravljali delo po potrebi, nadur niso poznali, vedno so morali biti na razpolago. Z leti pa se je stanje vedno bolj izboljševalo. Pri delu so pričeli uporabljati boljšo opremo in tako je postalo delo miličnika lažje in kvalitetnejše, zahteva po več , strokovnega znanja in vsakoletnega izpopolnjevanja. Miličnikovo delo je bilo in bo zelo odgovorno, dokaj nevarno, izpostavljeno najtežjim pogojem dela. Pred petnajstimi leti so miličniki reševali kazniva dejanja, skrbeli za javni red in mir ter cestni promet To pa so že kar vse naloge.
Danes je delo miličnika precej obsežnejše, saj je njegovo delo posebnega družbenega pomena in je tako tudi zasnovano. O tem je Franc Krapše takole dejal: „Danes mora znati miličnik sodelovati z občani na vseh področjih, ki so pomembni za varnost in dobro počutje delovnega človeka in občana.
Miličnik mora kot strokovna oseba znati prenašati podru-žabljanje varnosti in varnostne kulture na slehernega delavca in občana. V preteklosti smo imeli posamezne zadolžitve v milici drugačne, imeli smo obhodne okoliše, kjer je miličnik, vodja obhodnega okoliša, reševal klasične naloge milice. Po spremenjenem sistemu dela milice, pa smo obhodne okoliše spremenili v varnost-
Komandir postaje milice Velenje, Franc Krapše
ne okoliše, ki pokrivajo območje krajevne skupnosti. Če hoče biti vodja varnostnega okoliša seznanjen z vsemi varnostnimi problemi v krajevni skupnosti, mora biti širokega obzorja, tesno pa mora sodelovati z vsemi krajani krajevne skupnosti."
In kaj pravi komandir postaje milice Velenje, Franc Krapše o našem mestu in kakšne so njegove želje ob nastopu novega delovnega mesta?
„Velenja kot takšnega -varnostne problematike in dmgega dela s področja organov za notranje zadeve ne poznam do podrobnosti. Zato bo moja prva naloga, da občino Velenje čim prej dobro spoznam. Poznavanje terena in ljudi ter vse ostale problematike, daje miličniku usmeritev v njegovem na-daljnem delu. Posebno pa je to pomembno za komandirja postaje, da lahko delo pravilno vodi in usmerja.
Ob prihodu na novo delovno mesto in v novo okolje želim, da bi se v Velenju kar najbolje počutil, da bi lahko čim bolje delal ter pri delu sodeloval z drugimi dejavniki v občini in to vse v interesu dobre varnosti ljudi in varnosti na sploh."
MIRA TAMŠE
ški občini 4721 dinarjev. V zvezi s tem je zanimiv podatek, da je od 22 temeljnih organizacij združenega dela, ki so poslovale z izgubo, kar 14 povečalo osebne dohodke, ki pa so bili nižji od poprečnega mesečnega dohodka celjskega območja.
V razpravi so udeleženci seje posebej opozorili na nezadovoljivo gospodarsko stanje v manj razvitih občinah ter poudarili nujnost konkretnih akcij. Znova so spomnili na sklepe z ene izmed prejšnjih razširjenih sej, na kateri so zadolžili izvršne svete posameznih občin, da se pogovorijo z organizacijami združenega dela, ki bi bile pripravljene investirati v manj razvita območja. Vprašanje gospodarjenja v organizacijah, ki poslujejo z izgubo zaradi neustreznih sistemskih rešitev pa bo treba reševati s skupno akcijo. Iznesli so tudi zahtevo po pripravi družbene analize sredstev za splošno in skupno porabo in poudarili, da bo treba obrzdati rast sredstev na tem področju. Pri tem so še posebej omenili močan porast stroškov zaradi močne in nekontrolirane rasti birokracije v samoupravnih interesnih skupnostih. Dotaknili so se tudi težav v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje, saj še vedno niso izpeljani dohodkovni odnosi tako v REK kot v elektrogospodarstvu Slovenije. Pa tudi samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije ne deluje dovolj učinkovito za izboljšanje takšnega stanja. Vendar gre stanje, ki kot so dejali na seji, vendarle na bolje. Menili so tudi da bi morala gospodarska zbornica Slovenije nuditi pomoč vsem tistim, ki jim grozi vse slabše poslovanje zaradi zastarelih programov.
Sicer pa so dolžni o gospo-daijenju v prvih šestih mesecih letos razpravljati vsi komiteji skupaj s komisijami za družbenoekonomske odnose kot tudi člani občinske konference ZK v posameznih občinah.
Razstava na Muti
Na Muti so preteklo soboto odprli drugo razstavo zelenega programa Gorenja - Razs Ijena mala kmetijska mezanizacija — Razstava tudi prikaz razvoja Mute kot celo
občine Radlje ob Dravi
Slovesne otvoritve razstave se je udeležilo veliko občanov ra-deljske občine pa tudi mnogi poslovni partneiji Gorenja oziroma delovne organizacije na Muti. O pomenu te razstave je ob otvoritvi spregovoril direktor tovarne Gorenje—Muta Ivan Draužbaher in izrekel željo, da ime razstave „Sreča v zelenju in cvetju" ne bi ostala le geslo, ampak moto prihodnosti.
Na poti usmerjenega _izobraževanja
Še možen vpis na nekatere šole Rudarskega šolskega centra - Pripravljajo se na reorganizacijo Rudarskega šolskega centra
=mniiiMiuHimiiniiiiiiiiiiiimiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii=
V	nekatere šole Rudarskega šolskega centra Velenje se je še vedno možno vpisati. V letošnjem šolskem letu so vpisali v rudarsko šolo 30 učencev, v poklicno rudarsko se jih je vpisalo 150, v poklicno kovinarsko 80, poklicno šolo za tehnične risarje 30, poklicno elektro šolo jaki tok le 44, planirani pa so bili trije oddelki, v poklicno elektro šibki tok 31 (15 so jih odklonili), tehnično rudarsko je planiran en oddelek in je še nekaj prostih mest, tehnično strojno se jih je vpisalo 60, tehnično elektro jaki sta planirana dva oddelka in je še precej prostih mest ter v tehnično elektro šibki tok 35 učencev. Vpisujejo tudi v šole za odrasle in sicer poklicno elektro jaki tok en oddelek, doslej je prijavljenih le 9, tehnično strojno en oddelek, prijavljenih je 18 in v tehnično strojno jaki tok en oddelek, prijavljenih pa je 9. Prav tako bodo v tem šolskem letu v Velenju delovale nekatere višje in visoke šole. V strojno in elektro smer univerze v Mariboru se je doslej prijavilo 23 slušateljev, v gradbeno smer, prav tako mariborska univerza 8 kandidatov in v Višjo rudarsko šolo 6 kandidatov. Višje šolski študij bo v Velenju organiziran, če bo prijavljeno dovolj veliko število slušateljev.
Z novim šolskim letom pa odpira Rudarski šolski center tudi nekaj novih profilov in sicer bodo v okviru poklicne kovinarske šole izobraževali tudi za monterja toplovodnih naprav ter vodovodnega inštalaterja, poklicna elektro jaki tok pa pripravlja profil mehanik gospodinjskih strojev.
V	polnem teku pa so v Rudarskem šolskem centru priprave na reorganizacijo centra v smislu izpolnjevanja določil zakona o združenem delu, da se vsi deli vzgojno izobraževalnega procesa, ki po tem zakonu izpolnjujejo pogoje organizirajo kot samostojne tozd. Navzven se Rudarski šolski center ne bo bist-
veno spremenil, pri izvajanju dela pa bodo omogočeni boljši rezultati. Iz tozd Pedagoška dejavnost se bodo formirale tri tozd in sicer Domovi, Rudarska usmeritev in Elektro-kovinarska usmeritev.
V takšni organizaciji bodo možnosti za povezovanje z uporabniki preko izobraževalne skupnosti, pa tudi neposredno veliko boljše.
Osnovni namen te reorganizacije je usklajevanje z zakonom o združenem delu in seveda tudi da bo mo goče doseči kar zahteva od njih reforma usmerjenega izobraževanja, to je prilagoditi programe in vsebino dela potrebam organizacij združenega dela za katere izobražujejo. Izobraževanje je potrebno tesno povezati s proizvodnim delom. To načelo je temeljno izhodišče usmerjenega izobraževanja. Na tem področju pa se srečujejo z mnogimi težavami in zaradi tega ta reforma v Sloveniji zelo počasi napreduje. Rudarski šolski center je z izvajanjem reforme že pričel. Tako prehajajo v letošnjem šolskem letu tudi na tripartidni sistem samoupravljanja, torej bodo učenci v zboru enakopravno z učitelji odločali o vseh vprašanjih (razen o vprašanjih o katerih odločajo le zaposleni delavci). Na to prehajajo že v letošnjem šolskem letu, kljub temu da jih zakon še ne obvezuje, vendar se zavedajo da bo preteklo precej časa, preden bo to v polni meri zaživelo.
Za vsako usmeritev se bo ob Centru osnovala enota posebne izobraževalne skupnosti, katera bo skrbela, da bo prihajalo do neposrednih stikov med šolo in delovnimi organizacijami - uporabniki njihovih storitev.
Za novo šolsko leto je Rudarski šolski center dokupil precej nove opreme. Polovico učilnic jim je uspelo opremiti z diaprojektoiji ter grafoskopi, precej pa imajo tudi diktafonov.	m
..Obvezujemo se," je nadaljeval, da bomo združeni skrbeli za lepo in zdravo čisto okolje, kmetovalci pa naj bi obdelali čimveč rodovitne zemlje. Tako bomo pokazali širši jugoslovanski javnosti tudi to, kako pomembna je vsaka ped naše zemlje in okolje, v katerem živimo in delamo."
Prav na tem področju se tovarna na Muti vključuje s svojim proizvodnim programov v okviru projekta Dom z vrtnim orodjem in vrtno mehanizacijo in projektom minifarm, poljedelskim orodjem in širokim programom kmetijske mehanizacije. To sta dve programsko zaokroženi celoti, v katerih so delavci Mute nosilci zelenega programa, ki je neizčrpen vir osvajanja novih proizvodov, kar je prav tako pogoj za nenehen razvoj.
Zaposleni v tovarni Muta se dobro zavedajo, da njihova prizadevanja ne morejo biti usmerjena le na domače tržišče. Zato si v okviru sozda Gorenje močno prizadevajo, da bi se uveljavili tudi na tujih tržiščih.
Tovarna na Muti prav v sedanjem obdobju dosega vidne uspehe. Več kot ponosni so na ravnokar končane zaključne investicije v tozdu livarna proizvodnja, v tozdu kovinskih čistilnih sredstev kot na novo sodobno opremljeno halo v tozdu kmetijske proizvodnje, s čimer so pridobili 150 novih delovnih mest in boljše delovne pogoje. To brez dvoma pomeni nadaljnjo socialno varnost vseh zaposlenih ter trdno perspektivo mlajšim generacijam. Vrednost vseh letošniih investicii znaša 250 milijonov dinaijev. Načrtujejo pa, da bodo ob koncu leta ustvarili 530 milijonov celot-
NOVI KRITERIJI PRI SPREJEMU UČENCEV
Pri sprejemanju učencev v prvi letnik gimnazije so na velenjski gimnaziji v letošnjem letu upoštevali nove kriterije. Upoštevali so uspeh učencev od petega razreda osnovne šole dalje in sicer predvsem učence pri slovenskem jeziku, matematiki in angleškem jeziku ter teste sposobnosti, ki jih je opravila Skupnost za zaposlovanje Velenje. Tako so sprejeli 66 učencev.
Lansko šolsko leto je razred izdelalo 96 odstotkov gimnazijcev, kar je sicer dober rezultat, vendar slabši od prejšnjih let.
Preko šolskih počitnic so na velenjski gimnaziji prebelili prostore, nabavili pa so tudi nekaj novih učil. Veliko nalog jih čaka v prihodnje na področju usmerjenega izobraževanja pri čemer pa še nimajo izoblikovane jasne poti. Nosilec prehoda na usmerjeno izobraževanje v naši občini je Rudarski šolski center, v čigar okrilju bodo kot menijo tudi oni v bodoče delovali.
nega prihodka, v letu 1985 naj bi proizvodnja dosegla* nost 1,75 milijard dinarjev.
„Z gotovostjo lahko trdi da napredujemo v družini G nje z velikimi koraki doji zastavljenih ciljev," je med gim dejal direktor tovarne Muti Ivan Draužbaher na o ritvi razstave Sreča v zelenji cvetju, ki bo odprta do nedi 3. septembra.
O pomenu te manifestacij nato spregovoril še predsei radeljske občine, nakar je si bogat kulturni program, v k rem so sodelovali tamkaj godbeniki in učenci glasi šole ter recitatorji.
FRANC GREBENŠE
Pred dnevi so na pokopali« Podkraju pokopali zaslužnega i vista NOB, družbenopolitične^ lavca, častnega predsednika skega društva Šoštanj in upol nega čevljarskega mojstra Fn Grebenška, ki je v 75. letu sta nenadoma umrl na potovanju Bosni in Hercegovini.
Rodil se je 18. decembra 190 Šoštanju, kjer se je pri očetu ii čevljarske obrti, katero je vodi desetletij, do upokojitve. Že mladenič se je vključil v telovi društvo Sokol, konec prve svet vojne pa v novoustanovljeno j sko društvo. V njem je opri vrsto odgovornih funkcij. Prej so ga za nepretrgano deloval gasilstvu izvolili za častnejg sednika Gasilskega društva so
Svojo narodno zavest tudi v času okupacije z al organiziranim delom kot odbornik osvobodilne front osvoboditvi pa je bil vrsto 1 Okrajnega ljudskega odbora i nega odbora Šoštanj. Z vso; nostjo se je ude jstvoval tudi i benopolitičnih organizacija SZDL, zvezi borcev, društvu) kojencev, še zlasti pa v _ kjer si je zadnja leta na vsoi zadeval za izgradnjo novega g ga doma v Šoštanju.
Za svoje vsestransko m neui delovanje je prejel vrsto od silske zveze Slovenije, Gasilske«! Jugoslavije, za planinsko udi vanje pa zlati častni znak Plan zveze Slovenije in dvoje dr h odlikovanj predsednika rept maršala Tita.
etos 15 milijard dinarjev skupnega prihodka
OZD Gorenje povečuje skupni prihodek, v primerjavi z lanskim letom, kar za 87 % — Akcija za večjo proizvodnjo in produktivnost — V drugem polletju bodo izvozili za 1 milijardo din izdelkov — Novi člani družine Gorenje
Z zastarelimi delovnimi napravami in preživeto tehnologijo je težko reševati probleme preteklega poslovanja — Kdaj novi proizvodni prostori
Leta 1977 je dotedanja delovna organizacija Lesna Šoštanj z integracijo postala TOZD Gradbeno industrijskega podjetja Vegrad Vele-
Direktcor TOZD Lesna Šoštanj Mlartin Primožič
nje. Taakrat so se srečevali z mnogirimi težavami. O tem, kako jqe v Lesni danes, smo se pogovarjali z direktorjem Martinaom Primožičem.
— V' sestavu Vegrada delu-fete žee več kot pol leta. Kakšni i so vaši rezultati?
M. I Primožič: „Ko se je naša < delovna organizacija konec leta 1977 reorganizirala v TOZD Gradbeno industririjskega podjetja Vegrad V Velenje, smo delavci pričakaovali, da bo naša razvojna ] pot postala jasnejša. Po več S kot pol k ta poslovanja v i novem sestavu ne morem n zanesljivo trditi, da so bilala naša predvidevanja upravičičena. Leto 1977 smo zaključičili z izgubo in celotno brereme prenesli s seboj v novo d delovno organizacijo. Prevzeteti smo morali celoten v--
sanacijski program in odplačilo kreditov. Vsi zaposleni , v naši TOZD si prizadevamo, da bi bili problemi preteklega poslovanja čim prej rešeni, vendar smo kljub vsem prizadevanjem letošnje leto komaj končali s pozitivnimi rezultati. Delamo namreč še vedno v zastarelih prostorih, ob zastarelih delovnih napravah, s preživeto tehnologijo."
-	Kakšen je vaš proizvodni program?
M. Primožič: „Sedanji proizvodni program je enak prejšnjemu. V naših obratih razrežemo iglavce, izdelujemo stavbeno pohištvo, v naši sestavi je tudi embalaž-nica, ki pa bo kmalu prešla v TGO Gorenje."
-	In kakšen je vaš razvojni program?
M. Primožič: „Naš razvojni program še kljub prizadevanju kolektiva ni izoblikovan. Predvsem bo v prvi vrsti -najprej potrebno najti primerno lokacijo za nove proizvodne prostore. Stari ležijo namreč na ogroženem področju in je vsaka investicija za obnovitev le teh neupravičena. Naši proizvodni prostori pa so, lahko trdim, v nemogočem stanju."
-	Koliko je zaposlenih v naši TOZD?
M. Primožič: »Trenutno je v naši TOZD zaposlenih 165 delavcev, vendar se bo število kmalu zmanjšalo, saj odhaja nekaj delavcev v nov obrat v Embalažnico Gorenja. Za te proizvodne prostore pa smo dolga leta tudi mi vlagali precejšna sredstva."
MIRA TAMŠE
letnimi, razumljivo s prvim polletjem, ugotovimo, da se je skupni prihodek povečal za 87 %, podjetniška akumulacija pa kar za 91 %. Z izgubo pa je letošnje polletno poslovanje zaključila le ena delovna organizacija.
Polletne planske obveznosti so tovarne Gorenje v glavnem izpolnile, vendar pa rezultati gospodarjenja vendarle niso takšni, kot poudarjajo, da bi dopuščali kakršno koli samo-zadovoljstvo. Prav povsod bo zato potrebna akcija za še večjo proizvodnjo in produktivnost, posebej pa tudi za še višji dohodek, kar je pogoj za uresničitev programa prihodnjega razvoja, tudi za nadaljnji dvig standarda delavcev. Sicer pa je povsod potrebna tudi akcija za zmanjšanje stroškov vseh vrst ter za večji nadzor nad porabo, prav tako pa tudi za nadaljnje zvišanje kvalitete izdelkov, ki morajo postati resnično ogledalo dela prav vseh.
Vsi kolektivi Gorenja se bodo soočali v drugem polletju z zahtevnimi nalogami, od proizvodnje do prodaje. Nadalje je treba povečati izvoz, prav tako pa tudi prodajo na domačem tržišču. Skupni prihodek sozda Gorenje naj bi bilT kot napovedujejo, ob koncu leta 1978 precej višji, kot so sprva računali; dosegli ga naj bi 15 milijard dinarjev. Na tuje pa morajo prodati v drugem polletju za več kot milijardo dinarjev izdelkov, v primerjavi s prvim polletjem kar dobro četrtino več.
Sicer pa si v Gorenju prizadevajo, da bi — kolikor je najbolj mogoče - povečali akumu-lativnost. Tako želijo ustvariti potrebna sredstva za hitrejšo obnovo strojnega > parka ter za odpravo tesnih grl v proizvodnji, vse z namenom, da bi znova p ovečali produktivnost. Trenutno investirajo delovne organizacije v okviru sozda Gorenje okrog 1 milijardo dinarjev in to v 12 programov. Pripravljajo pa dokumentacijo za nove investicije, pri čemer računajo, da bi jih nekaj začeli uresničevati že letos. Tako sta pred dograditvijo novi tovarni na Muti in v Slovenj Gradcu, nove tovarne Gorenje pa gradijo tudi v Črnomlju in Bistrici ob Sotli. V Subotici povečujejo zmogljivosti tovarne za proizvodnjo agregatov. Pred začetkom so tudi dela za prestavitev tovarne v Gornji Radgoni na novo lokacijo, na Ptuju bodo začeli graditi nove prostore za proizvodnjo črno belih televizijskih sprejemnikov in birotehničnih izdelkov, v Somboru pa zgradili nove prostore za tamkajšnjo tovarno Gorenje. Širijo pa še mrežo servisov in maloprodajnih trgovin po Jugoslaviji.
V jubilejnem letu, ob 25-letnici, se družina Gorenje znova povečuje. Nedavno tega se je v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje vključilo elek.trostrojno podjetje TIKI Ljubljana, sredi meseca septembra pa bodo ob tem odločali delavci Lesne industrije Nazarje-
Potrebno več delovne sile
DcS TOZD Elektro Slovenj Gradec ima svojo enoto tudi v Velenju. Visoka izobrazbena struktura zaposlenih. Ni novega kadra. Nova razdelilna transformatorska postaja trikrat močnejša od dosedanje.
■ : :
:
Na Ptuju bodo gradili nove prostore za proizvodnjo črno-belih tele-izijskih sprejemnikov.
Lesna se še ni rešila vseh težav
drobnih in pa 15 velikih odjemalcev, med katerimi sta največja TGO in pa REK. Ti skupaj porabijo okrog 122 MWh električne energije letno, kar je polovica vse porabljene energije na našem območju. Tako ima naša enota v Velenju v upravljanju razklopno transformatorsko postajo z močjo 110/20 Kw, 40 MVA, preko 100 km visokonapetostnih in 500 km nizkonapetostnih vodov in 94 transformatorskih postaj," nam je za začetek povedal vodja območja Stane Šrot.
„Drugače pa se kot vsako podjetje tudi mi srečujemo z raznimi težavami. Naš največji problem je prav gotovo delovna sila, ki jo zelo težko dobimo. Vzrok za to so prav gotovo nizki osebni dohodki, ki jih prejemajo naši delavci. Kot dnigi vzrok pa bi navedel težavno terensko delo in zaradi tega se pojavljajo mnoge poklicne bolezni, predvsem revma. Upam pa, da bomo z boljšo kadrovsko politiko tudi problem delovne sile, predvsem kvalificirane, uspešno rešili."
Kaj pa načrti? „Prav gotovo je naš največji načrt na področju investicij izgradnja nove razdelilne transformatorske postaje v Pesju, ki bo kar trikrat močnejša od dosedanje. Poleg postaje bomo zgradili tudi nove upravne prostore, kajti sedanji so že pretesni. Vrednost te investicije znaša 70 milijonov dinarjev. Poleg tega imamo v srednjeročnem načrtu do leta 1980 v planu tudi izgradnjo 26 napajalnih postaj z vsemi priključki. To je kar 50 % vseh investicij, ki jih ima v načrtu naš TOZD na celotnem območju."
D. B.
38 delavcev zaposlenih pri DES TOZD Elektro Slovenj Gradec, enota Velenje, noč in dan skrbi za to, da ima velenjska občina nemoteno preskrbo z električno energijo. Verjetno se nanje niti ne spomnimo, kvečjemu 15. v mesecu, ko pridejo kasirati tokovino, ali pa kadar zmanjka elektrike. Pa še takrat si mislimo o njih vse prej kot pa kaj lepega. Ne zanima nas kje delajo, v kakšnih pogojih in kako delajo. Od njih zahtevamo samo eno: nemoteno preskrbo z električno energijo. Mi pa smo jih pred kratkim obiskali in radi so spregovorili o svojem delu.
Težko dobimo kvalificirano delovno silo
„Naš TOZD Elektro Slovenj Gradec, katerega enota smo tudi mi, ima v oskrbi Mežiško, Mislinjsko, Šaleško in Dravsko dolino. Med njimi je prav gotovo med največjimi po številu odjemalcev in po porabljeni električni energiji, prav Šaleška, saj imamo tukaj preko 11.000
Sestavljena organizacija zdru- lijard 750 milijonov dinarjev ce-lenega dela Gorenje je dosegla v lotnega prihodka. Če letošnje rvih šestih mesecih letos 7 mi- dosežke primerjamo z lansko-
Vozniki tozd Avtopark TGO Gorenje iz Velenja prevozijo mesečno preko 250.000 kilometrov — Kmalu nove delavnice in parkirni prostori
Odveč je izpostavljati pomembnost vloge, ki je v industrijskem velikanu kot je Tovarna gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja, igra prevozniška služba, predvsem pri hitrem in varnem prevažanju reprodukcijskega materiala in končnih izdelkov, ki ga zahtevajo sodobni tokovi na tržišču in neposredni proizvodnji. To dejavnost v velenjskem Gorenju opravlja temeljna organizacija združenega dela Avtopark, njeno zgodovino pa je začel pisati traktor, ki je pred četrt stoletja služil takrat le peščici »pionirjev" Gorenja. Danes lahko avtomobil z oznako te tovarne srečamo povsod po Jugoslaviji, ali bolje rečeno skoraj povsod v Evropi. Skupaj z Gorenjem se je znotraj njega razvijala tudi prevozniška dejavnost, ki jo, kot smo že zapisali, opravlja temeljna organizacija Avtopark. Njen vodja Ljubo Benetek jo je takole predstavil:
„Ko sem leta 1957 prišel v Gorenje so za prevoz uporabljali le en traktor, čez dve leti pa smo dobili še tovornjak. Imeli smo dva šoferja Cveta Glojeka in Franc Časla ki sta največ prevažala na železniško postajo v Šmartno ob Paki in nazaj pa tudi bentonit in tuf iz Pire-šice, Štor in Gorenja. Takrat smo vsako pošiljko naložili ali razložili ročno, vozniki pa so kar sami skrbeli za svoje avtomobile. Po preselitvi v Velenje so skupaj z Gorenjem rastle seveda tudi potrebe po novih prevoznih sredstvih in voznikih. Njihovo število je iz leta v leto naraščalo, treba pa je povedati, da so pogoji dela bili takrat mnogo težji, saj so šoferji na prostem morali kar sami popravljati in vzdrževati vozila. Vlado Ko-lšek, ki je danes vodja meha-
skopih besed lahko strnili takole: prevozništvo za potrebe Tovarne gospodinjske opreme Gorenje in delovne organizacije Promet — Servis, notranji transport ter popravilo in vzdrževanje lastnih vozil. Iz tega izhaja tudi delitev te temeljne organizacije na zunanji transport, ki ga vodi Peter Kovač, notranji transport, ki
Peter Kovač vodi zunanji transport
ga vodi Ivan Banko in mehanično delavnico.
Kot so nam povedali naši sogovorniki Ljubo Benetek, Peter Kovač in Vlado Kol-šek, je voznike Gorenja resnično moč srečati na najrazličnejših koncih ne le Jugoslavije ampak tudi Evrope. Statistika pokaže zanimiv podatek, da mesečno prevozijo skupaj preko 250.000 kilometrov ali približno 3.000.000 kilometrov na leto. Vsa vozila so neprestano v uporabi, njihovi vozniki pa na poti. V mehanični delavnici se trudijo, da s skrbnim vzdrževanjem vseh prevoznih sredstev prispevajo k varni vožnji in čimbolj šemu počutju za krmilom. Nič več ni kot nekoč, ko so šoferji kar sami legli pod avtomobil in popravili, kar je bilo treba. Delovni pogoji so danes bistveno drugačni, kmalu pa bodo še b oljši. V naslednjem letu bodo namreč pričeli z izgradnjo nove večje delavnice in parkirnih prostorov.
„Še to je treba povedati," je ob koncu dodal vodja temeljne organizacije Avtopark Ljubo Benetek, „da
Vozila je treba nenehno vzdrževati
Z Gorenjem po svetu
nične delavnice, je bil naš prvi mehanik, prišel pa je v letu 1969. Dve leti pozneje smo postavili prve garaže, kjer danes popravljamo avtomobile. Skratka, vedno več nas je bilo in vedno več smo vozili."
Marca leta 1976 so v Gorenju ustanovili tozd Avtopark, ki je takrat štela 106 zaposlenih. Danes jih je že preko dvesto, med njimi 106 viličaristov, 49 šoferjev in 25 mehanikov. Vozijo pa 48 tovornjakov, 36 osebnih avtomobilov, 32 viličarjev in nekaj ostalih specializiranih vozil. Osnovno dejavnost, ki jo opravlja temeljna organizacija Avtopark, bi v nekaj
Ljubo Benetek - vodja tozd Avtopark
smo zelo zadovoljni tudi z delom naših samoupravnih organov oziroma dnižbeno političnih organizacij. Upoštevati moramo namreč dejstvo, daje velik del naših delavcev stalno odsoten, saj pridejo v tovarno le enkrat tedensko, viličaristi pa na primer težko zapustijo delovno mesto. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da smo hitri in učinkoviti, ko je treba samoupravno odločati in se dogovarjati."
J. KRAJNC
_J
Vlado Kolšek vodi mehanično delavnico
Šuštar nočem bit'
Zaskrbljujoč položaj v katerem so se znašle nekatere služnostne obrti. Potrebna širša družbena pomoč. Trenutno sta v velenjski občini samo dve delavnici in en čevljarski servis. Do leta 1980 potrebnih še 8 delavnic, oziroma 40 zaposlenih
čevljarjev.
Že večkrat smo v našem tedniku razpravljali o problemu služnostne obrti, predvsem čevljarstva. Zadnji članek o tem, objavljen je bil v začetku leta, smo končali z ugotovitvijo, da se je vsa stvar le začela pomikati z mrtve točke. Ker pa nas je zanimalo, kako daleč je že prišla, smo se zopet odpravili v čevljarsko delavnico Alojza Jagodiča in pa v čevljarski servis v pritličju Name. Da pa bi bila slika popolnejša, smo se pogovarjali tudi z Ivom Gorograncem, predsednikom združenja samostojnih obrtnikov občine Velenje in Ivanom Ko-laijem, načelnikom odseka za gospodarstvo pri občinski skupščini.
Ko smo vstopili v čevljarsko delavnico Alojza Jagodiča na Celjski cesti 69, nas je pozdravil napis: Do na-
Nama Velenje: Opravljamo samo manjša popravila
daljnjega ne sprejemam v popravilo starih čevljev. Tukaj že ne bo nič smo pomislili. „No tako hudo že ni," nam je zagotovil lastnik delavnice. „Včasih že še vzamem kakšne čevlje v popravilo, kajti nerad vidim, da gre stranka nezadovoljna iz moje delavnice. Sprašujete kje so vzroki! V zadnjem času se ukvarjam samo z ortopedijo, ki je mnogo bolj donosna. Le tako lahko namreč plačujem vse obveznosti in dajatve. S samim krpanjem in šivanjem čevljev pa tega ne bi zmogel. Kot sami vidite, imam samo enega zaposlenega. Imel sem sicer že dva, pa se je eden poročil in se odselil v Mur-
i 11»	I
Alojz Jagodič: Zaman iščem vajenca...
sko soboto, ker pač tukaj ni imel rešenega stanovanjskega problema. Tudi mladi so spoznali, da je kruh v tem poklicu zelo težko zaslužen. Zato sedaj pred začetkom novega šolskega leta zaman iščem vajenca. Drugod, recimo na Kozjanskem bi se vajenci še dobili, vendar nisem v stanju, da bi jim
tukaj v Velenju zagotovil minimalne življenjske pogoje: naprimer sobo in prehrano ter seveda vajeniško nagrado. S pomočjo širše družbe bi ta problem prav gotovo rešili in kader bi bil za nekaj nadaljnjih let zagotovljen. Tako pa v tem poklicu vstrajamo samo še tisti, ki smo res zaljubljeni v čev-
tako velika ovira. Rešitev za ta problem je po mojem več. Tako naše združenje pripravlja široko akcijo, s katero bi radi dosegli to, da bi bile vse deficitarne obrti oproščene dajatev za SIS, razen dajatev za socialno in pokojninsko varstvo. Napravili bomo tudi izračun, koliko bi bile te SIS denarno oškodovane, čeprav pa bi občani po drugi strani s tem veliko pridobili. Upamo, da bo naša akcija naletela na širšo družbeno pomoč in razumevanje, ter da bo tako storjen prvi korak za rešitev deficitarne, torej služnostne obrti."
Ivan Kolar, načelnik oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini pa je v zvezi s tem dejal: „Mi se že dolgo zavedamo položaja v kakršnem se je znašlo nekaj strok malega gospodarstva. Tako smo že v srednjeroč-
Ivan Kolar: Zavedamo se, da smo storili premalo...
ljarstvo. Saj je po naših delovnih organizacijah mnogo čevljarjev, vendar se nihče noče lotiti samostojne obrti. Vsak namreč ve, da bi se takoj utopil v davkih in drugih dajatvah. Ce bi tukaj priskočila na pomoč širša družbena skupnost z raznimi olajšavami, bi stvar verjetno bila čisto drugačna. Človeku je treba pustiti da splava, šele potem lahko kaj zahtevamo od njega. Dokler pa te pomoči ne bo, pa sem prepričan, da se problem male služnostne obrti v Velenjski občini ne bo rešil."
Vidimo torej, da se stanje v tej delavnici ni kdove kako izboljšalo. Odpravili smo se še v Namo, kjer so ob našem prvem obisku delali samo v eni izmeni. Kako pa je danes?
Tukaj lahko rečemo, da se je stanje izboljšalo. Zaposlena sta namreč dva delavca, tako da je servis odprt ves dan. Dnevno izvršijo 50 do 60 popravil, s tem pa približno zadostijo povpraševanju. Seveda so to samo manjša popravila, ki ne zahtevajo veliko časa. Prav tako se ne ukvaijajo s šivanjem, ker za to nimajo potrebnih strojev in pa prostorov.
Zavili smo tudi v pisarno Združenja samostojnih obrtnikov, kjer nam je predsednik Ivo Gorogranc povedal naslednje: „Naše društvo se že dolgo zaveda tega problema. Ni pa samo problematično čevljarstvo, tukaj je namreč še več deficitarnih obrti, kot na primer šiviljstvo in krojaštvo. Že dolgo delamo na tem, da bi ta problem reših, vendar povsod naletimo na gluha ušesa. Ljudi, ki bi opravljali to obrt bi še našli, saj se je na naš poziv za razgovor o možnostih za začetek obrti javilo tudi nekaj takšnih, ki bi se ukvarjali s čevljarstvom. Vendar se takoj ustavi, ko začnemo iskati lokal. Hišni sveti namreč niso pokazali niti trohice razumevanja, pa tudi privatniki raje ponudijo svoje prostore recimo frizerju, kot pa čevljaiju. Vsak se namreč boji ropota, ki bi v delavnici nastajal, čeprav sam ne verjamem, da je to
Ivo Gorogranc: Problem ni samo v čevljarstvu .. .
nem programu razvoja malega gospodarstva predvideli nekatere ukrepe, ki naj bi problem rešili. V načrtu imamo izgradnjo obrtniške hale na Selah, vendar še sedaj nismo začeli z zidavo. Poleg tega smo zavzeli tudi sklep, po katerem je dovoljena gradnja stanovanjskih blokov v soseskah le, če se v projektih za to izgradnjo predvidijo v pritličnih ali kletnih etažah prostori, ki bodo namenjeni otroškemu varstvu ali služnostni obrti, trgovski dejavnosti ter dejavnosti hišnih svetov in KS. Zavedamo pa se tudi, da smo konkretnega storili zelo malo in daje zadnji čas, da te primere spravimo z mrtve točke."
Na koncu lahko torej ugotovimo, da se vsi zavedajo položaja v katerem se je znašla služnostna obrt. Vsi smo si tudi edini, da brez nje ne gre in da je potrebno storiti vse, da se stanje izboljša. Ko pa se je treba čemu odpovedati ali seči v žep, pa po navadi vsi oomak-nemo roke in se obrnemo vstran. Na tak način pa problem še dolgo ne bo rešen.
D. B.
v središču pozornosti


»
Le še malo idile na hmeljiščii
Zaključek letošnje hmeljske sezone - Pridelek nekoliko boljši od lanskega - Na podr ju poslovne enote v Šmartnem ob Paki le še pet kooperantov obira ročno
Letošnji hmeljski beri prav v teh drieh odštevajo zadnje ure. Na hmeljiščih po Sloveniji padajo poslednje sadike in če je verjeti napovedim, bo letošnji pridelek marsikje občutno boljši od lanskega. Kljub temu pa vsako leto v tem času znova in znova ugotavljamo, da se hmeljske površine vedno bolj krčijo in da je hmeljarjev iz leta v leto manj. Tudi v naši dolini je tako, vzroke pa smo že večkrat ugotovili. Cena hmelja je razmeroma nizka, stroški pridelovanja pa visoki. Poleg tega pa je hmelj rastlina, ki zahteva skozi vse leto veliko dela, nege in pozornosti. Če k temu prištejemo še tveganje z vremenom, ki kaj hitro lahko osiromaši letino, potem je že bolj razumljivo, da bleščeči vzdevek ,/.eleno zlato" vse bolj izgublja svoj sijaj. Pa vseeno hmelj avgustovske dni tu in tam še naredi živahne. Ne tako in toliko kot nekoč, malo pa vendarle. Čeprav je ropot obiralnih strojev že skoraj povsod zamenjal prešerno petje in kramljanje obiralcev pa je na redkih hmeljiščih idilika še prisotna. , ,Navada je železna srajca" pravijo nekateri, ki jih, ko grenko zadiši po hmelju, kar samo sili k obiranju. Prav s takimi smo se pogovarjali pred dnevi na hmeljišču Staknetovih v Paški vasi, ki je eno redkih, kjer se hmelj še obira ročno.
,,Letos imajo le še osemsto sadežev hmelja", je pripovedovala gospodinja Alojzija Stakne. „Lani smo imeli sto sadežev več, vendar pa smo tisti del hmeljišča, kjer je hmelj še rastel na lesenih drogovih, raje opustili. Letos je dokaj lep pridelek, čeprav smo morali pristriči vrhove in je zaradi tega manj panog. Lahko pa rečem, da se čez leto kar dobro namučimo z njim, zlasti, ko je na vrsti škropljenje. Pri takem opravilu moramo biti prisotni najmanj štirje,
to pa je pri nas kar težko izvedljivo. Že letos smo hoteli s hmeljem popolnoma prekiniti, pa smo ga na prigovarjanje hčerke Bernarde le še obdržali. Naslednje leto pa ga bomo najbrž opustili in poskusili s koruzo. Čez kako leto pa bomo morda začeli z novo sorto, se veda, če bodo tudi mladi navdušeni za to."
Marija Ažman je včasih sama gojila hmelj, še danes pa ga rada obira
Kot je povedala Alojzija Stakne, pri njih ni problem dobiti obiralcev. Kar sosedje pridejo in s skupnimi močmi opravijo s hmeljem. Tudi z njimi je stekel pogovor in družno so ugotovili, da jim obiranje hmelja predstavlja kar prijetno opravilo in da bi jim brez tega najbrž bilo dolgčas. Ivanka Zajec, Marija Slokan, Ivanka ter Martina Podjavoršek in najstarejša med njimi 76-letna Marija Ažman so nam povedale, da je obiranje včas:h potekalo povsem drugače, bolj živahno in veselo pa tudi utrip njihovega kraja je v ča';u obiranja hmelja močno poskočil.
Ta ugotovitev velja tudi za celotno območje krajevne skupnosti Šmartno ob Paki, kamor je nekoč prihajalo kar precejšnji; število obiralcev. O današnjem stanju hmelja na tem področju nam je pripovedoval
"rane Dobnik, vodja tukaji porJovne enote temeljne orgi zacije Kmetijstvo iz Šoštanja.
„Letos smo v lastni proizv nji obdeloval: 7 hekiar hmeljskih površin, v kooperai sk' pa 0 hektarov. Za prime vo naj povem, da smo lan površine skrčili skr.pno za hektarov. Za potrebe lasi proizvodnje smo pred leti red dobival, več kot dvesto obi cev, največ iz Hrvatskega gorja. Ker pa so stroški taki obiranja bili previsoki, s pred štirimi leti kupih dvast ja, eneea za naše potrebe d gega pa za potrebe koopei tov. Cena hmelja bo letos nel like- bolj ugodna, vendar ne liko, da bi naši kooperanti] novno širili proizvodnjo him Za kilogram suhega hm bodo letos dobili 55,37 din jev, stroški zaščite, ki jih bo morali plačat; pa znašajo dinarjev za hektar. Ti poda veljajo za sorto Go'ding, ki| nas prevladuje. Ugotovi lahko, da bo letošnji pridi približno 1600 kilogramov hektar, kar je 25 odstotkov kot lani. Vreme letos sicer r hmelja ni bilo najbolj nakloi no, zlasti razpored toplote padavin, zato je sprva kazalo manj ugodno letino. V zadi julijskih in prvih avgustov! dneh pa je hmelj nadolti zamujeno, tako da smo končnimi rezultati letoi hmeljski; proizvodnje lahko do voljni. Razmišljati pa bo: morah o tem, da posodobi in razširimo sušiln: kapacite ki so že zdavnaj zastarel; in p majhne Upam, da bomo km lu uspeh urediti tudi te objel Kot zan;mivost pa naj omet še to, da je med našinr koc ran ti le še pet takih, ki hmeji obirajo ročno. Povsod dru je obiralce že zamenj.d stn
J. KRAJ

S CGD
Uspešen čebelarski krožek na podružnični osnovni šoli v Ravnah - Franc Pečovnik < največjih čebelarjev v naši občini - Čebelarstvo zahteva celega človeka
-------:
V celodnevni šoli imajo svobodne dejavnosti poleg rednega izobraževalnega dela izredno velik pomen. Učenci se pri tej dejavnosti ukvarjajo s tistimi področji, ki jih še posebno zanimajo. Pri tem pa so šolam še posebno dobrodošli zunanji sodelavci, ljudje, ki posamezne dejavnosti poznajo bolje kot učitelji. Poleg tega pa učenci zunanjega sodelavca lažje sprejmejo kot sebi enakega in se na ta način ustvarijo bolj pristni odnosi. Učenci se pri takšni uri sprostijo in tako je tudi dosežen namen svobodnih dejavnosti. Žal pa šole težko dobijo ljudi, ki so pripravljeni nekaj ur na teden stopiti v razred.
Na podružnični osnovni šoli v Ravnah je lansko leto zaživel čebelarski krožek, katerega vodi Franc Pečovnik. Učenci so bili navdušeni, še posebno zato, ker jim je vodja krožka podaril panj in tako so vsako uro, ko je bil na urniku čebelarski krožek, skrbeli za čebele, seveda pa so tudi teoretično spoznavali čebelarstvo.
Vseh trinajst učencev, ki so obiskovali krožek v začetku ni bilo najbolj navdušeno nad čebelarstvom, po enem letu pa so vsi že kar pravi čebelaiji in gojenje čebel ter pridobivanje medu jim je v veliko veselje. Seveda pa bo njihovo delo v letošnjem šolskem letu še zanimivejše in pestrejše. Skrbeti bodo morali kar za šest panjev. Poleg tega, da jim jih je podaril Franc Pečovnik, so dobili še dva panja od Medeksa iz Ljubljane, kateri jim je za boljše delo podaril tudi pet čebelarskih klobukov. Opremljeni so torej zelo
dobro, tisti, ki so bili člani čebelarskega krožka že lani tudi že veliko znajo, tako da bo delo čebelarskega krožka v tem šolskem letu še uspešnejše, poleg tega pa bodo z medom, ki ga bodo pridelali popestrili tudi šolsko prehrano.
Franc Pečovnik je eden največjih čebelarjev v naši občini, saj je v njegovem čebeljaku preko sto panjev. Čebelar je bil njegov oče in on se je pričel že kot osemletni deček zanimati za čebele. Že v tistih časih je imel po dva panja čebel za katere je sam skrbel. Njegovo zanimanje za čebele pa je z leti rastlo in danes pravi, da brez čebel sploh ne bi mogel živeti.

Franc Pečovnik: Brez čebel ne bi mogel živeti
Franc Pečovnik je imel težko življenje. Do okupacije je živel na kmetiji pri očetu, ko pa se je pričela vojna je moral kot sedemnajst leten fant v nemško vojsko. Ko je zbolel so ga za nekaj časa poslali na do-
pust, ta čas pa je izkoristil, da s priključil partizanom. V partiz; šel skupaj z bratom Ivanom, pi čila pa sta se XIV. diviziji, ki pa sta bila v IV. udarni Gubčevi gadi. Francev brat Ivan je padel njegovimi očmi, kar je bil zanj hud udarec, Franc pa je bil tudi trikrat ranjen in sicer tik pred cem vojne zelo hudo, tako da nekaj mesecev zdravil. Rane pustile posledice. Franc Pečoi vojni invalid in se ni mogel za| zato pa je vse svoje življenje čebelam. „Če hočeš biti dobei| belar," je pripovedoval,,.moraš zelo veliko znati. Kljub temi skrbno preberem vso strol čebelarsko literaturo, ki jo dobiti in sem naročen na revijo venski čebelar, katero pre prve do zadnje strani, poleg imam v čebelarstvu že dol] prakso, pogosto naletim na ki jih komaj znam rešiti. Delo belarstvu res ni fizično napi vseeno nikakor ne morem reži lahko. Tega mnogo potrpe; dela, zato je lahko uspešen čel samo tisti, ki se čebelarstvu re sveti in ki ima do čebel tudi
'je-"
Franc Pečovnik je Mei kooperant in proda tej delovni nizaciji okoli 1500 kg medu," ga proda tudi prijateljem in dom. Letos pa pravi, da je bi" slaba letina, saj bo kooperiralle| kg medu. In kaj pravi, o ' svojega medu? ,,Trudim se, bila kvaliteta kar najboljša, potrebno znati čebele krmiti, je potrebno pobrati še čebele krmim s sladkorjem, ki v katerega pride sladkor ni tako liteten."
Franc Pečovnik torej živi s lami. V zelo veliko veselje pa tudi vodenje čebelarskega kio; osnovni šoli Biba Roeck, poi Ravne, saj bo tako svoje prenesel na mladi rod.
MIRA TAl
V Šmihel' pa eno kajžico "mam
fozirski lovci odprli novo lovsko kočo na Konečki planini nad Šmihelom. Pobratenje z
lovci iz Rogatca.
''.'Nedelja, 27. avgusta 1978 bo nozirskim lovcem prav gotovo »stala v zelo lepem spominu, ^a ta dan je namreč njihovo koraj triletno delo obrodilo :elo lep sad — novo lovsko ko-So. Res, skoraj tri leta so že »etekla od trenutka, ko so za-adili prvo lopato za nove te-nelje. Pravzaprav bi morali reči Cramp, kajti teren je bil takšen, ta si z lopato nisi mogel skoraj rič pomagati. Vendar te prve ežave na katere so naleteli, nozirskim lovcem niso vzele •oguma. Nasprotno, še z večjo nemo so se zagrizli v delo in ispeh ni izostal.
V nedeljo Konečka planina lad Šmihelom pri Mozirju ni »ila več sama. Medse je sprejela ovce, njihove svojce in mnoge pste, med katerimi naj omenilo predvsem lovce iz Rogatca, katerimi so mozirski lovci ob ej priložnosti podpisali listino »bratenja. Kljub naporom, ki o jih pretrpeli lovci, ko so gra-
dili to kočo, so bili vsi prešerno nasmejani. Pozabljenih je bilo preko 4000 udarniških ur, pozabljenih je bilo nešteto žuljev, ostal je samo še spomin in pa seveda lepa nova lovska koča, sen vsakega lovca. Na travniku pred kočo se je zbralo kakšnih 200 ljudi, katerim je prvi spregovoril Franjo Gerdina, predsednik lovske družine Mozirje. Na kratko je opisal potek gradnje in verjetno ne bo odveč, če tudi mi povemo, da je bilo potrebno prenesti preko 50 ton raznega gradbenega materiala skoraj uro hoda. Veliko so k temu pripomogli tudi bosanski konjički in trije osli, še vedno pa so morali lovci na svojih plečih prenesti preko 12 ton materiala. Posebno pa se je zahvalil kmetu Konečniku, ki je odstopil zemljišče, poleg tega pa je daroval ves les, ki je bil potreben pri gradnji. V zahvalo so mu lovci odstopili eno od sob v koči, ki jo bo uporabljal v
Podpis listine o pobratenju z lovci iz Rogatca
poletnih mesecih, ko pripelje na Konečko planino živino na pašo. Zbrane je pozdravil tudi Zvone Vidic, predsednik zveze lovskih družin Celje v imenu planinskega društva Mozirje pa je spregovoril Janez Žagar. Kočo je odprl in predal ključe njenemu oskrbniku pokrovitelj te proslave, generalni direktor SOZD Gorenje Ivan Atelšek. Lovcem je zaželel še veliko delovnih uspehov in pa Dober pogled. Po slovesni otvoritvi koče je nastopil svečan trenutek podpisa listine o pobratenju z lovsko družino Rogatec. Lovci obeh družin že dolga leta tesno sodelujejo, to uspešno sodelovanje pa so kronali s podpisom tega akta.
Po tem svečanem delu pa je bilo na vrsti lovsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in pa v streljanju na tarčo srnjaka. Zmagovalca je čakala lepa nagrada — dovoljenje za odstrel gamsa.
Kot je pri lovcih to že v navadi, so poskrbeli tudi za dobro jedačo in pijačo. Lovski golaž, vino, pivo in še kaj je bilo na voljo udeležencem pristne lovske zabave, ki se je nadaljevala tja do poznega popoldneva.
D. B.
NOVI PROSTORI ZA UPOKOJENCE
V	nedeljo, 3. septembra, bo preko 260 članov društva upokojencev iz Šmartnega ob Paki počastilo pomemben delovni dogodek. V uporabo bodo dobili sodobno urejene klubske prostore, ki v njihovem na-daljnem delu nedvomno pomenijo pomembno prelomnico. Gre za večjo klubsko sobo z bifejem in kletjo ter pisarno, v kateri bodo ura-dovali skupaj s krajevno organizacijo Združenja zveze borcev NOB. Klub upokojencev, ki so ga uredili v stavbi, kjer je sedež krajevne skupnosti in kjer je še pred nedavnim bila zdravstvena postaja ter prostor za delo družbeno političnih organizacij, društev in krajevne skupnosti, so v veliki meri opremili in obnovili z lastnimi sredstvi ter visokim številom prostovoljnih delovnih ur. Znaten delež k temu pa je prispevala tudi Zveza društev upokojencev SRS. Želja članov društva upokojencev iz Šmartnega ob Paki je, da bi kmalu uspeli urediti tudi park v neposredni okolici. Sicer pa se bodo v svojem novem klubu lahko zbirali vsako sredo od 7. do 22. ure, soboto od 14. do 22. ure in nedeljo od 8. do 12. ure.
V	klubu bodo med drugim gojili najrazličnejše oblike družabnega življenja, sobotne večere pa bodo namenili predavanjem in pogovorom.
Za svečano otvoritev kluba upokojencev, ki bo v nedeljo 3. septembra, so pripravili tudi priložnostni kulturni program, v katerem bodo sodelovali domači pevski zbor in mladi recitatorji, začel pa se bo ob 15. uri popoldne.
J. KRAJNC
Domačija je lepa, okolje še bolj
Za kmečki turizem premalo rok
Tako vsaj zaenkrat menijo pri Janku v Zavodnjah - Ko sin pride iz vojske bomo pa
morda začeli
Če na cesti od Zavodenj proti Slemenu pri obcestnem kamnu številka 44 zaviješ levo, te bo pot skozi gozd kaj kmalu privedla k Janku, kot kmetiji v okolici pravijo po domače.
Na lepi sončni legi stoji domačija, ki bi ji lahko zavidal marsikateri trden kmet. Sicer pa je Ivan Glasenčnik prav
takšen. Nič kaj mu ni bilo v živ-
>
i
%
Včasih življenje tu ni bilo tako lepo
Ijenju danega, ampak je vse moral z delom, trudom in v znoju iztrgati iz sicer lepe hribovske zemlje. Pri delu mu je pomagala žena Jožefa in kasneje tudi otroci, ki so danes že odrasli, vsak po svoje zakorakali v svet. No, vsak ravno ne. Naj-mljajši bo ostal na kmetiji. Pa še on mora najprej odslužiti vojaški rok, ki se mu vedno bolj približuje.
Še letos 2 gladka kilometra
:s materirial za novo kočo so so pri tetem imeli tudi osli.
morali znositi. Pomembno vlo-
Nevzdržno je bilo stanje ceste v dolžini slabih dveh kilometrov iz Grušovelj do Bočne. Skoraj ni bilo mogoče prepeljati jam z osebnim avtomobilom. Cesta, kije včasih služila le nekaj kmetom in za potrebe izkoriščanja gozda, je postala zelo važna povezava med Gornje Savinjsko in Zadretjem. Krajani z obeh strani so uspeli posodobiti cestišče iz Bočne do otoka ter iz Grušovelj do Home že pred dvema letoma. 1800m cestišča je ostalo nevzdrževano, velika frekvenca tovornjakov in traktorjev pa je opravila svoje. Glavni porabnik te „zveznice" je gotovo postalo komunalno podjetje iz Mozirja, ki ima prav na polovici poti z obeh strani občinsko odlagališče odpadkov.
Krajani so uvideli, da brez temeljite konstrukcije cestišča ne bo mogoče urediti, zato so pristopili v širšo akcijo za posodobitev ceste. Finančna konstrukcija je izkazala, da bo potrebno poleg veliko ur prostovoljnega dela, zbrati še 150 starih milijonov dinarjev.
Akcija še poteka, vendar vse kaže, da je zbranih dovolj sredstev, da bo pogodba v teh dneh podpisana. Dela bo izvajalo komunalno podjetje iz Mozirja, začetek del pa bi naj bil 20. avgusta. Če ne bo prišlo do nepredvidenih zadržkov, bo asfaltno cestišče povezalo obe dolini v enem mesecu.
To bo še ena pot do sodobnejšega pristopa med domačije, v gozd ter vabljiva smer za obiskovalce turistične Gornje Savinjske doline.
JOŽE MIKLAVC
Kmetija, ki meri 30 hektarov in ima 9 hektarov obdelovalne zemlje, je vzorno urejena. V hlevu je 25 glav živine (pitancev), ob našem obisku pa so ga ravno oblagali s ploščicami. Bolj čisto bo, pravijo, in tudi manj dela. Tudi svinjak ni prazen, 16 prašičev pa zadošča za domače potrebe in še za prodajo ostane precej.
Nova, velika in sodobna hiša priča, da delo in znanje tudi na kmetih obrneta marsikateri dinar.
Za preusmeritev kmetije so se pri Glasenčniku odločili pred 4 leti. Takrat jim je kmetijska zadruga omogočila pridobitev kreditov z ugodnimi kreditnimi pogoji. Že zunanji videz kmetije kaže, kako prav so se odločili.
„In začeli smo skoraj iz nič," pravi Jožefa, Ivan pa pritegne: „Da, ko smo leta 1951 prišli sem, je bila na posestvu le stara hiša. Gospodarsko poslopje pa je zgorelo."
Kot dobra gospodarja sta se najprej lotila gospodarskega poslopja. Z leti je kmetija rasla in spreminjala podobo, zabrneli so prvi stroji, življenje pa je postalo bolj obetavno.
Danes je že vse tako spremenjeno, da komaj še pomnijo stare tegobe in le v besedah „Ko bi videli, kako je bilo včasih", je čutiti malo trpkosti in
bolečine. Pa saj tudi ni prav, da bi človek veliko tožil, kadar gre dobro.
,,Kar urežite", pravi domačin in mi si ne damo reči dvakrat ter izkoristimo gostoljubje obogateno z domačimi salamami in ,,tolkcem".
„In kmečki turizem? " pobaramo.
„Imava dva sinova in hčeri,"
pravi Jožefa, „kmetijo pa bo prevzel najmlajši. Ko pride iz vojske, bomo morda pričeli. Brez njega pa ne gre. Premalo rok je pri hiši za takšno delo."
Velika, lepo opremljena hiša torej čaka. Tu in tam semkaj že zaide kakšen popotnik. Dve sobi sta na razpolago, dve bodo še uredili. Vojska bo kmalu mimo in takrat — no, spet bo treba pošteno pljuniti v roke.
B. Z.
KAM PLOVEMO?
Vsi tisti, ki s svojimi najmlajšimi kdaj pa kdaj zaide te na osrednje velenjsko otroško igrišče, ste se že prav gotovo privadili ob pogledu na zanemarjene igralne rekvizite. Najbolj zbodejo prazna stojala za gugal-nice. Otroci, ki še zaidejo na igrišče, čakajo v vrsti, da bi se lahko zaguga-li na edini gugalnici poleg opuščenega avtodroma. Kaj počno pristojni občinski organi, ki bi lahko poskrbeli vsaj za tiste naprave, v katere otrokom ni treba metati srebrnih kovancev?
Ali bomo pustih propadati tudi naše otroško igrišče?
Š. A.
			
			y-~> fl
			1 m I m Jr>
			
Začeli smo skoraj iz nič

Presenetili
Nogometaši velenjskega Rudarja so v obdobju štirih dni kar dvakrat igrali z novincem v drugi zvezni nogometni ligi zahod— ljubljanskim Merkatoijem. Najprej finalno pokalno tekmo za področje Slovenije, katero so izgubili z rezultatom 1:3, nato pa v nedeljo še prvenstveno srečanje drugega kola, katero so dobili z rezultatom 1:0.
Velenjčani so s svojo igro domačine zelo presenetili. Medtem ko so v sredo igrali dobro le prve pol ure, nato pa začeli igrati izredno neodgovorno ter nedisciplinirano in vso pozornost usmerili na prepiranje s sodnikom, so v nedeljo do zadnje minute izpolnili taktične zamisli strokovnega vodstva in se zasluženo vrnili z drugega gostovanja v jesenskem delu tekmovanja z obema točkama. Njihovo igro je najbolje ocenil nekdanji zvezni selektor jugoslovanske nogometne reprezentance Ivan Toplak, kije bil prav tako med gledalci. Dejal je, da se lahko Rudar s takšno igro, ki jo je pokazal v nedeljo v Ljubljani, poteguje za visoko uvrstitev.
Ljubljančani so že v peti minuti imeli priložnost za zadetek, ki pa je bila tudi edina. Njihov napadalec Gašperšič je pobegnil obrambi igralcev Rudarja, vendar mu je Blagus, kije po dolgem času spet stal v vratih Rudarja na prvenstvenem srečanju in odlično branil, stekel nasproti in žogo odbil v kot. Po tej edini nevarnejši priložnosti za Merkator so na igrišču
V 18. minuti je žoga, ki jo je streljal Buškovič, iznenadila vratarja Popoviča in obležala v njegovi mreži (foto: S. V.)
Veliko pričakujejo od mladih nogometašev
Mercatorja
zagospodarili igralci Rudarja. S hitrimi protinapadi so vseskozi nevarno ogrožali domača vrata. V enem izmed takšnih napadov so tudi dosegli edini zadetek srečanja.
Desni branilec Rudarja Oruč je prejel v 18. minuti žogo v bližini svojega kazenskega prostora in z njo krenil v hiter napad. Vmes je lepo preigral nekdanjega igralca Olimpije Sama-toviča, ki je prišel k Merkatorju iz Olimpije in še lepše podal žogo pred nasprotnikova vrata.
Domači branilec je nespretno posredoval, žoga prišla do Bu-škoviča, ki jo je poslal v levi spodnji kot domačega vratarja Popoviča. Po tem zadetku nogometaši Rudarja niso popustili, ampak so še naprej nevarno ogrožali nasprotnikova vrata in si tudi ustvarili še nekaj priložnosti za zadetek. Sredi drugega polčasa je Vlajič, kije zamenjal poškodovanega Miljkovi-ča, z lepim strelom že premagal domačega vratarja, vendar je kapetan Merkatorja Zupančič s same gol črte izbil žogo nazaj v polje.
Zmaga Rudarjaje več kot zaslužena. Veliko oporo pa so imeli tudi v svojih zvestih navijačih, ki se jih je zbralo na tribuni več kot navijačev Merkatorja.
V nedeljo bodo nogometaši Rudarja, prvič zaigrali v tej prvenstveni sezoni pred domačim občinstvom. Njihov nasprotnik bo moštvo Spartaka iz Subotice.
telesna kultura rekreacija
15 ODLIČIJ ZA ATLETE VELENJA
Na minulih republiških prvenstvih ;a starejše in mlajše mladinske konkurence, ki so bila v Kranju in Celju konec preteklega tedna, so mladi atleti Velenja dosegli lep uspeh. Skupaj so zbrali kar 15 odličij: tri prva mesta, štiri druga in osem tretjih. Med mlajšimi mladinci seje najbolj izkazal Meh, pri mladinkah Jugova, pri starejših mladincih Miklavžina, pri mladinkah pa Jerom-ljeva.
Njihovi rezultati: Mlajši mladinci
-	100 m 3. mesto Meh 11,5, 200 m
-	4. mesto Meh 24,3, 3000 m 2. mesto Urh 9:06,2, 300 m ovire: 5 mesto Fijavž 44,4, 4 x 100. 4. mesto štafeta Velenja, 47,1 hoja 10 km: 1 mesto Makovšek, 52:33,6, 5. Preložnik 1.00,57,3, višina: 3. mesto Vidali 180 daljava: 1. mesto Meh 632, palica: 5 mesto Luzar 280, troskok: 4. Pungartnik 11,44, Kopje 3. mesto Jug 52,02; mlajše mladinke — 80 m ovire 3. mesto Jug 12,8, 6. mesto Slatiniek 13,7, 4 x 100 m. 5. Velenje 54,3, kopje:
5.	Slatinjek 23,52, disk: 6. Tržan 19,34. Starejši mladinci: 1500 m 2. mesto Miklavžina 3.58,9 5.000 m 1. mesto Miklavžina 14,52,7, hoja 10 km: 2. mesto Dragojlovič 54,51,3, starejše mladinke: 100 m.
6.	mseto Majhen 13,5, 200 m 4. Sluga 27,0,, 800 m: 3. Jeromelj 2.20,3, 4. Praprotnik 2.22,5, 1500 m: 2. Jeromelj 4.48,4, 3. Praprotnik 4.52,0, 4 x 400 m: 3. mesto štafeta Velenja 4.21,4, daljava: 5. Drolc 459, 6. Majhen 451.
V nedeljo začetek tekmovanja v SNL — Selekcija iz Šmartnega ob Paki bo nastopala močno pomlajena — Vzgajanje novega rodu nogometašev
Prvenstveni boji zveznih nogometnih ligašev so že v polnem zamahi, od nedelje dalje pa bo vroče tudi na igriščih članov Slovenske nogometne lige. Ljubiteljem športa je prav gotovo že znano, da tudi letošnja sezona prinaša s seboj nekatere novosti v sistemu tekmovanja. Tako Slovensko ligo letos sestavlja 18 selekcij, ki bodo nastopale v dveh skupinah: vzhod in zahod. Republiški prvak pa bo znan po zaključku „super lige", v katero se bodo uvrstile po tri najboljše ekipe iz vsake skupine.
Našo tekmovalno skupnost bo tudi letos zastopala selekcija iz Šmartnega ob Paki, ki je lansko tekmovalno sezono zaključila zelo uspešno. Pred prvim prvenstvenim srečanjem (Šmartno gostuje v nedeljo v Trbovljah) smo se pogovarjali s trenerjem članske selekcije Šmartnega Ferijem Bencikom, ki je o željah in načrtih svojih mladih varovancev povedal:
,,S pripravami na novo prvenstvo smo začeli 17. julija in od takrat dalje smo vadili takorekoč vsak dan ter odigrali sedem težjih prijateljskih srečanj. Največ pozornosti pri našem delu smo namenili telesni pripravljenosti igralcev, povod za to pa je bil močno spremenjen spisek nogometašev, s katerimi letos računamo. Ekipo, ki je v skoraj nespremenjeni postavi nastopala od leta 1974, in se v tem obdobju uvrščala v sam vrh slovenske lige, je namreč zapustilo kar sedem igralcev. Bili
smo sicer pripravljeni na to, da bodo nekateri odšli iz kluba, nikakor pa nismo pričakovali, da bo to več kot polovica selekcije. Nov tekmovalni
FERI BENCIK - trener nogometne selekcije iz Šmartnega
sistem narekuje med drugim tudi obveznost vzgajanja kvalitetnih mladih igralcev in mislim, da smo mi to obveznost v celoti izpolnili. Trije pri nas vzgojeni igralci bodo letos nastopali v zveznih ligah (Zeleznik pri Olimpiji, Podvratnik pri Mercatorju in Klanfer pri Rudarju), trije pa so odšli v selekcijo Gornje Savinjske doline. Zato ob analizi dela lahko ugotovimo, da smo že zaradi tega
uspeli. Za našo selekcijo bo torej nastopala le peščica tistih, ki so igrali tudi lani, v glavnem pa tisti, ki so igrali za našo mladinsko selekcijo in nekateri perspektivni nogometaši okoliških rekreacijskih klubov. To pomeni, da bomo morali ponovno veliko in načrtno delati, ter na tak način ustvariti kvalitetno in homogeno selekcijo. Vsi skupaj se zavedamo, da nam to ne bo uspelo kar čez noč in da se mora ekipa vzgojiti oziroma narediti, ne pa sestaviti. Trenutno imamo 18 mladih nadaijenih nogometašev, delo z njimi pa pomeni pravi užitek, saj so polni zagnanosti in volje. To pa je tudi predpogoj za uspešno delo. Fantom bomo poleg telesne pripravljenosti skušali zagotoviti tudi čimboljšo tehnično izpopolnjenost in seveda veliko tekem za pridobivanje izkušenj. Po vsem tem letos ne moremo pričakovati takih uvrstitev, kot smo jih bili vajeni v zadnjih letih, marljivo delo in volja fantov pa so dober porok, da bomo vendarle uspeh."
Nogomet v Šmartnem ob Paki stopa torej v novo etapo dolgoročnega razvoja, katerega osnovno vodilo je načrtno in strokovno vzgajanje mladih igralcev. Pravilnost take usmeritve najbolje dokazujejo odlične uvrstitve v zadnjih sezonah nastopanja v Slovenski nogometni ligi. Zato je od generacije, ki je sedaj na potezi, prav gotovo realno pričakovati podobne uspehe morda že prav kmalu.
J. KRAJNC
V preteklih dneh, ko so plavalci kot za stavo podirali svetovne rekorde na prvenstvu v Zahodnem Berlinu, smo bili tudi v raznih krajih Slovenije priča prizadevanjem posameznim skupinam, da bi postavile rekorde v maratonskem igranju rokometa, košarke in potiskanju avtomobila. Košarkarji iz Cerkelj in Šenčurja na Gorenjskem so igrali košarkarsko tekmo kar 35 ur in menda s tem postavili evropski rekord v neprekinjenem igranju košarke. Mladinci osnovne organizacije Stari trg iz Slovenj Gradca so potiskali spačka kar petdeset ur, v Zagorju pa so rokometaši tamkajšnjega rokometnega kluba igrali z ekipo Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje rokomet petdeset ur. Sprva so se dogovorih, da bo srečanje trajalo „samo" dva dni, ker pa so medtem zvedeli, da so menda v Alžiriji igrali rokometno tekmo neprekinjeno 48 ur, so se odločili, da bo njihova maratonska tekma trajala dve uri dlje. Za vsak primer. To maratonsko srečanje v rokometu v Zagorju seje začelo pretekli petek ob 17. uri in končalo v nedeljo bo 19. uri pri rezultatu 1464:1270 za domačine. Predstavniki obeh klubov so se pred srečanjem dogovorili, da bo imela vsaka ekipa 36 igralcev. Velenjčanov je prišlo precej manj, zato je bilo to maratonsko srečanje za njih veliko težje. Sodeč po rezultatu pa so se uspešno upirali domačinom, kljub temu da je bila njihova starost precej višja pa tudi precej težji so bili. V nedeljo popoldne je bila že tako manjšte-vilna ekipa Velenje še dodatno razredčena zaradi poškodb od sicer nenamernih udarcev nasprotnika; Toda so fantje sti-
snili zobe in zdržali do konca. O srečanju pa so povedali.
AVGUST OBLAK: „V dveh dneh nisem zatisnil očesa. Že prvi dan me je nekdo udaril po očesu in sem komaj gledal. Seveda je takšno srečanje zelo naporno. Prvi dan smo igrali celo v dežju. Naslednji dan smo
za nekaj časa dovolj. Čeprav nekateri, ki so nas gledali, zn jevali z glavo kot da bi hol reči: saj niso normalni, pa bilo takšnole srečanje vendad koristno. Najboljši preizki kolikšna je naša vzdržljivost.
BOJAN PODLESNIK: 1 dobno kot drugi sem tudi j sedaj ob koncu kar precej uti jen. Spal sem vsega največ
imeli srečo, da ni bilo prevroče. V petek nas je prišlo v Zagorje le 24 in smo tako imeli le tri ekipe s po osmimi igralci. Vsaka ekipa je igrala dve uri, nato pa štiri ure počivala. Vendar to sploh ni bil počitek, ker pač ni bilo miru. Kljub vsemu pa smo zadovoljni, da smo zdržali 50 ur igranja, obenem pa se zahvaljujemo domačinom za resnično dobro organizacijo."
RUDI VODEB: „Z osemin-tridesetimi leti sem najstarejši igralec naše ekipe; imam kar dvaindvajset let več kot naš naj-
ure. Najhuje je bilo igrati pi jutru, ko si malo zadremal pa te že klicali na igrišče. Zai udarca nasprotnika me nek ko boli noga, toda to bo i dan, dva minilo. V takšni maratonskem srečanju bi sodeloval, saj tako najbolje p izkušaš svojo kondicijsko s sobnost."
JOŽE VAJDIC: „Rokon igram bolj rekreacijsko. Čep je vsak moral igrati naju šestnajst ur in čeprav smo ij na čas, nam ni bilo vsea kakšen bo na koncu rezul
50 UR POTISKALI SPAČKA
Svojstven rekord so postavili mladi iz osnovne organizacije ZSMS Stari trg iz Slovenj Gradca. Konec preteklega tedna so petdeset ur neprekinjeno potiskali spačka po zapuščeni atletski stezi pri novi športni dvorani v Slovenj Gradcu. V akciji je sodelovalo dvajset mladincev. Naenkrat so avtomobil potiskali štirje, izmenjavali pa so se vsako uro. Zdi se nam, daje bil njihov lov za rekordom lažji od roko-metašev, saj so bili ob koncu v nedeljo popoldne ob 18. uri še precej spočiti, saj so zadnje kroge prevozili v teku.
IGRE BREZ MEJA VSE BOLJ PRILJUBLJENE
..Televizijske" igre brez meja imajo vse več ljubiteljev, zato ni čudno, da so se z njimi spoprijateljili tudi v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Pretekli petek jih je na velenjskem bazenu organizirala komisija za šport in rekreacijo v tem kolektivu. Nastopilo je kar osem ekip, med njimi tudi iz REK Velenje, KOC, in RŠC tozd EKO. Svojo spre most so ekipe preizkušale v sedmih disciplinah. Njihova prizadevanja, da bi bili kar najbolj uspešni pri izpolnjevanju raznih nalog, seveda niso bila najbolj uspešna in so povzročila med gledalci, ki se jih je zbralo ob velenjskem bazenu izredno veliko, precej smeha.
V raznih veščinah so bili najboljši predstavniki Komunalnega centra. Zbrali so 43 točk, 2. REK 42. 3. do 4. Promet-Ser-vis in Gorenje TGO 41, 5. Gore-nje-tozd kuhinje 38, 6. Gore-nje-tozd štedilniki 34, 7. Gore-nje-tozd Elektronika 34, in 8. RŠC tozd EKO 20.
Zelo zanimivo je bilo tekmovanje v vlečenju vrvi. Poraženo ekipo je močnejši nasprotnik za kazen potegnil še v bazen. Nič manj smeha pa ni povzročilo hojenje s hoduljami z ene strani bazena na drigo stran.
mlajši igralec. Za nas je bilo to srečanje veliko napornejše kot za domačine, ker nas je bilo manj in nismo imeli toliko menjav. Že prvi dan sta se dva poškodovala, in eden je zato odšel domov, drugi pa k zdravniku po injekcijo. Sedaj imam rokometa
Igrali smo, kot, da bi prvenstveno srečanje, znati moram, da sem utrujen. Spal sem m do, radi velike utrujenosti nisem mogel zaspati."
vas
obveščevalec
koledar
stek, 1. septembra — Tilen □bota, 2. septembra - Štefan edelja, 3. septembra — Darija onedeljek, 4. septembra - Ida orek, 5. septembra - Lovrenc reda, 6. septembra — Ljuba etrtek, 7. septembra — Marko
dežurstva
DRAVSTVENI DOM VELE-JE:
, 9. 1978 od 7. do 20. ure dr. alter Pirtovšek
, 9. 1978 od 20. dr. Franc otnik
, 9. 1978 do 7. ure dr. Franc otnik
.9. 1978 od 7. dr. Peter Kopi-ir
, 9. 1978 do 7. ure dr. Peter opitar
.9. 1978 od 7. do 20. ure dr. rane Kotnik
9. 1978 od 20. dr. ValterPir-ivšek
9. 1978 do 7. ure dr. Valter irtovšek
DRAVSTVENI DOM ŠO-rANJ:
9. do 3. 9. 1978 dr. Bogdan lenih
9. do 5. 9. 1978 dr. Jovan upar
9. do 7. 9. 1978 dr. Bogdan enih
9. do 10. 9. 1978 dr. Peter izar
ETERINARSKA POSTAJA ELENJE:
i 1. do 8. 9. 1978 dipl. veteri-i Ivo Zagožen, Ulica Vmja-te Banje 7
mali oglasi
UGODNO prodam osebni avto NSU 1200, letnik 1970. Ogled vsak dan v popoldanskem času pri: Jože Katič, Šoštanj, Partizanska 11.
PRODAM otroško posteljico. Naslov v uredništvu.
KOZMETIČNI salon Tatjana Kos, Kajuhova 15, obvešča cenjene stranke, da zopet obratuje od 13. do 19. ure vsak dan, razen sobote. Vse informacije dobite po telefonu št. 850-373 v dopoldanskem času. Priporoča se za obisk.
PRODAM ORGLE CLIPER R-6 in kitaro CITTY električno s tremi magneti. Cena za oberje je 8.000,00. Srečko Pajenk, Kajuhova 6, Velenje.
UGODNO prodam AMI 8 letnik 1972. Informacije po tel. 852-943.
ameriški vestem. Režija: Joe Camp. Igrajo: James Hampton, Cristopher Conne!ly
6.	9. - sreda ob 19.30 MADAM PIPI francoski. Režija: Jacques Besnard. Igrajo: Bernard Blier, Michel SerraUt
7.	9. - četrtek ob 19.30 ZGODILO SE JE V MARUSJI - mexiška drama. Režija: Miguel Littin. Igrajo: Gian Maria, Volonte? Diana Bracho
K 1NO ŠMARTNO OB PAKI
5. 9. - torek ob 20. uri KONJENICA BREZ KONJ -ameriški vestem. Režija: Joe Camp. Igrajo: James Hampton, Cristopher Connelly
KINO TOPOLŠČICA
2. 9. - sobota ob 16. uri BORA, BORA - italijanski film. Režija: Ugo Liberatore. Igrajo: Boris Kustman, Gorrado Pani
PRODAM osebni avto AMI 8 taik 1971. Mihael Potočnik, lavni trg 2, - TUŠ - Šoštanj. INTERESENTI za učna esta frizerske stroke naj se 90 pri frizerstvu BARISIČ, inova 6, Celje. 'JNO kupim rabljen be-mešSalec. Tel. 851-988.
REDNI KINO VELENJE
1.	9. - petek ob 17.30 in 19.30 BORA, BORA - italijanski film
2.	9. - sobota ob 17.30 in 19.30 KONJENICA BREZ KONJ — ameriški vestem. Režija: Joe Camp. Igrajo: James Hampton, Cristopher Connelly
3.	9. - nedelja ob 17.30 in 19.30 KONJENICA BREZ KONJ - ameriški vestem
4.	9. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 ORGIJE - angleško-nemška komedija. Režija: Michael Vrhoeven. Igrajo: Ma-rio Adorf, Gila von Veiterhau-sen
5.	9. - torek ob 17.30 in 19.30 ZGODILO SE JE V MARUSJI — mexiška drama. Režija: Miguel Littin. Igrajo: Gian Maria Volonte, Diana Bracho
6.	9. - sreda ob 17.30 in 19.30 ZGODILO SE JE V MARUSJI — mexiška drama
7.	9. - četrtek ob 17.30 in 19.30 MADAM PIPI - francoski. Režija: Jacques Besnard. Igrajo: Bernard Blier, Michel Serrault
FILMSKO GLEDALIŠČE -KINO DOM KULTURE VELENJE
4. 9. - ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE BEŠTIJE — jugoslovanski film. Režija: Živko Nikolič. Igrajo: Bata Živojinovič, Eva Ras
HNO ŠOŠTANJ
2.	9. - sobota ob 19.30 BEŠTIJE - jugoslovanski film. Režija: Živko Nikolič. Igrajo: Bata Živojinovič, Eva Ras
3.	9. - nedelja ob 17.30 in 19.30 ORGIJE - angleško-nemška komedija. Režija: Michael Vrhoven. Igrajo: Mario Adorf, Gila von Veiterhausen
4.	9. - ponedeljek ob 19.30 KONJENICA BREZ KONJ -
UREDNIŠTVO IN UPRAVA „NAS CAS"
INFORMATIVNI CENTER VELENJE Titov trrg2 63320 \VELENJE
I
1 1 l
•	I
i znamka■
L______J
NAROČILNICA
Neprekliccno naročam tednik „Naš čas" od..........
naprej
PoSiljajte 1 ga na naslov:
• ....................................
(priimek t in imel.........................
(ulica)...............................
(poštna štštevilka in pošta).....................
Datum...............................
(lastnoročni podpis)
ŠOŠTANJ:
Poroke: Silvester Stropnik, rojen 1949, strojnik iz Družmir-ja in Marija Trogar, rojena 1952, sestavljalka iz Raven.
Smrti: Ludvik Turinjek, soc. podp. iz Javomje, star 67 let; Josip Šuštaršič, upokojenec iz Celja, star 79 let; Frančiška Podlesnik, upokojenka iz Primoža, stara 80 let; Anton Tratnik, upokojenec iz Gornjega grada, star 87 let; Janez Naoer-> žnik, socialni podpiranec iz. Gortine, star 76 let; Zofija Fri-škovec. gospodinja iz Lokovice,
stara 50 let; Martin Potočnik, kmet iz Raven, star 59 let; Ivan Zapušek, upokojenec iz Strmca star 73 let.
PLANINSKE VESTI
LUČE-LOKA POD RADUHO
(120 m)
Letošnji dan planincev je že deseti po visti. Osrednja prireditev bo v Gornji Savinjski dolini, na planini Loka nad Lučami, združena z otvoritvijo nove planinske koče pod Raduho. Slednja je nov dokaz slovenske pridnosti, iznajdljivosti in solidarnosti, saj je na osnovi solidnih priprav zgrajena v pičlih sedmih mesecih. Glavno breme je nesporno padlo na PD Luče, v manjši ali večji meri je prispevala tudi širša javnost. Nova koča premore okoli 100 ležišč in sedežev in bo dobrodošlo zatočišče za vse obiskovalce Raduhe -gore, ki je z novimi cestnimi povezavami postala zelo cenjen vrh in obenem najlažje dosegljiv slovenski dvotisočak.
Z namenom, da bi uresničili osnovno zamisel dneva planincev -čim več ljudi popeljati v naravo -vas vabimo, da se udeležite naše akcije. Odhod iz Velenja ob 5. uri izpred avtobusne postaje, cena prevoza 30 din, prijave sprejema pisarna PD do vključno 7. 9. 1978.
Po okvirnem programu izleta se bomo peljali do parkirnega prostora v Lučah, malo okrepčali in nato nadaljevali peš proti Loki (okoli 2,5 uri zmerne hoje). Budnico v Lučah bomo verjetno zamudili, ne pa tudi
froslave na Loki, ki se začne ob 0.30 uri.
Za kulturni program, razvedrilo, jedačo in pijačo bo poskrbel organizator, ki v slučaju lepega vremena pričakuje vsaj 3000 ljudi iz vseh predelov Slovenije.
Če bo dober razgled in zanimanje udeležencev, se bomo podali še na vrh Raduhe (2062 m - 1 uro hoje) in preko Dure, Grohata sestopali v Solčavo.
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT-VELENJE Kadrovsko-socialni sektor
Delovna organizacija Termoelektrarna Šoštanj
VABI K SODELOVANJU
1. dipl. gradbene inženirje
Z kvalificirane elektrikarje in kvalificirane delavce kovinske stroke - ključavničarje
Vse informacije o možnosti zaposlitve, dodelitve stanovanja in ostalih pogojih dobite v kadrovski sjužbi TEŠ osebno ali pismeno na naslov: Termoelektrarna Šoštanj, Lola Ribarja 18, Šoštanj.
Srečno!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica
FRANCA GREBENŠKA
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrazili sožalje.
Zahvaljujemo se godbi „Zaija" Šoštanj, Šaleškemu oktetu in vsem govornikom. Hvala tudi vsem gasilskim dmštvom občinske gasilske zveze Velenje. Posebna hvala pa velja gasilskemu društvu Šoštanj, ki nam je v teh težkih trenutkih nudilo veliko oporo in nesebično pomoč.
Žalujoči: žena Slava, sin Branko in ostalo sorodstvo. Šoštanj, Velenje, Karlovac
Gasilsko društvo Ljubno slavi letos 92 let požrtvovalnega dela. Od nedelje je bogatejše za novi gasilni avtomobil, za katerega so sredstva zbrali gasilci sami s prireditvami, veliko so prispevali krajani s prostovoljnimi prispevki, nekaj pa je primaknila še širša družbena skupnost. Po obnovljenem domu, ki so ga otvorili ob 90-letnici društva, torej nov uspeh, ki priča o izredni dejavnosti ljubenskih gasilcev.
ODBOR ZA ZDRUŽENO DELO pri
LOTERIJSKEM ZAVODU SLOVENIJE LJUBLJANA, TITOVA 1/1
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za nedoločen čas PRODAJALCA II v poslovnem mestu v Velenju
Pogoji:
-	šola za blagovni promet, 1-letna praksa;
—	osnovna šola, 5-letna praksa
Za dela in naloge prodajalca je določeno poskusno delo, ki traja 90 dni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na gornji naslov v roku 15 dni od dneva objave.
KOMUNALNI CENTER VELENJE p o.
Velenje, Koroška c. 46 b
razpisuje na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja naslednje proste naloge in opravila:
1.	Vodja investicijsko tehnične službe
2.	2 projektanta
3.	tehnični referent
4.	tehnični risar
Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja zahtevamo še:
Pod 1.
—	Visoka ali višja šola gradbene smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj,
—	strokovni izpit ter smisel za organizacijo dela in za delo z ljudmi.
Poskusno delo traja 3 mesece. Pod 2.
—	Visoka ali višja šola gradbene smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj,
—	strokovni izpit. Poskusno delo traja 3 mesece
Pod 3.
—	Srednja šola gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj,
—	strokovni izpit Poskusno delo traja 2 meseca
Pod 4.
—	Poklicna šola za tehnične risarje in 1 leto delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 1 mesec
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje delovnih nalog in opravil sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi na gornji naslov. Podrobnejše informacije o delu dobijo kandidati v kadrovski službi delovne organizcije.
Vse kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili najpozneje v 30 dneh po objavi.
v


Stanovalci bloka na Šerceijevi 13, 15 in 17 se lahko upravičeno sprašujejo, kaj bo s prostorom, ki je bil namenjen „fontani". Kmalu bodo pretekla štiri leta, ko so se vselili v objekt. Medtem je bil zgrajen še blok, katerega kaže naš posnetek, žal se urejevanja prostora na sredini med objekti ni nihče lotil. Nekaj metrov dolg kabel, ki je nekaj časa molel iz zemlje na sredini kroga, je uničen, robniki v obliki kroga pa so še vedno trdni.
OTROCI NISO KRIVI — Videz urejenega mesta Velenja je pogosto varljiv. Nova bela pročelja skrivajo grde kleti, smetišča, pomožne prostore in kolesarnice. Odloki o hišnem redu le redki spoštujejo, hišni sveti še zdaleč ne opravljajo poveijene naloge, vsaj v veliki večini primerov ne.
Posnetek priča o stanju v enem izmed blokov v Jenkovi ulici. „Jastrebi" so na delu vse dni. Razstavijo vsako količkaj vredno kolesje in preizkusijo vsak motor. Seveda skrbniki, starši in varuhi se z njimi ne ukvarjajo. Zelene površine niso urejene za igro in niso vzdrževane. Zdravi fantiči pač morajo kaj moškega početi. In kaj zdravega bi tudi odrasli lahko počeli potem, ko se iztečejo urice službe, kaj menite? J. M.
Čeprav v Škalskem jezeru ni več rib, pa ne moren trditi, da je mrtvo. Na njem namreč večkrat opazil kakšno jadrnico, pa tudi motomi čoln, ki je za sai vlekel smučarja, smo že opazili. No tile fantje na si pa nimajo ne motorja, ne vesel in ne jader. Vse to so malo spretnosti in iznajdljivosti nadomestili z dvei lopatastima kolesoma in s takšnim vodnim vozilom sei preganjajo čas, ki jih še loči do začetka pouka. D. B.
Ribiči so znani po svojih šalah in naj tudi mi začnemo našo anketo z eno od njih. Seveda smo jo slišali v času, ko smo delali to anketo. Srečata se dva ribiča in pravi prvi dru-
in se popolnoma sprostim. Lovim enkrat tedensko, začnem pa takole okrog pete ure zjutraj in lovim tja do devete. Pogoji za lov so dobri, vendar je potrebno veliko potrpljenja, če hočeš kaj ujeti. Želo pomembna je tudi oprema, ki pa je zelo draga."
VINKO GOMBOC, RD Šoštanj: Član ribiške družine sem že od 1949. leta. Največ lovim krapa, koreslja, ščuko in beli umur. Moram pa priznati, da mi sreča letos še ni bila naklonjena, vendar to ni najvažnejše.
Bolj pomembno je to, da sem v stalnem stiku z naravo. Sedaj imamo v jezeru tudi race, ki sicer motijo pri ribolovu, vendar pa po drugi strani dajejo občutek, da si res v živi naravi."
kot je bil prej, to pa je posledica velikega nihanja vode, odkar se jezero ugreza in s tem zelo spreminja svojo gladino. Velika škoda je tudi,
Franc Obreza
gemu: „Kako se kaj počutiš, ko loviš ribe? " „Zelo slabo! Ves sem vznemirjen." „Toda kako to^ saj ribolov vendar pomirja?" „Ze, že. Ampak mene jt strah." „Koga pa," ga vpraša druy. „Cuvaja, nimam namreč dovolilnice." mu odgovori. Vidimo torej, da je tudi ribolov šport, ki zahteva pogum. No, naši ribiči, ki smo jih zajeli v anketi, seveda imajo dovolilnice, nas pa je zanimalo, kako dolgo že lovijo in kaj jih že v zgodnjih jutranjih urah žene k vodi.
ker ne moremo več uporabljati Skal-skega jezera, ker je zaradi zastrupitve vode povsem mrtvo."
FRANC ZEV AR T, RD Velenje: ,,Ribiško palico sem prvič prijel v roke pred 40 leti. Od takrat je to moj najljubši hobi. K jezeru pridem takoj ko se zdani, torej okrog tretje ure zjutraj in po navadi vztrajam do devetih. Lovim samo krapa in največji, ki sem ga do sedaj ujel, je tehtal kar 18,5 kg. Je pa ta šport
Vinko Gomboc
FRANC OBREZA, RD Šoštanj: Ribarim šele 4 leta, k temu pa me je spodbudilo veselje do narave. Poleg tega tukaj ob vodi pozabim na skrbi
Roman Mir
ROMAN MIR, RD Velenje: Samostojno ribarim okrog deset let in mi je ta šport v veliko razvedrilo. Z dosedanjim ulovom sem tudi zadovoljen, saj je moja največja trofeja 10-kilogramski krap, ki sem ga ujel v Velenjskem jezeru. Moram pa povedati, da so pogoji za ribolov odkar se jezero ugreza, mnogo slabši kot so bih prej."
KAREL ZLODEJ, RD Velenje: ,,Clan velenjske ribiške družine sem že od leta 1948, že prej pa sem bil član RD Vitanje. V teh letih se lahko pohvalim s 7-kilogramskim krapom in 6-kilogramsko ščuko. Lov je v zadnjih letih nekoliko slabši
zgolj v razvedrilo, saj rib ne jem, prav tako pa jih ne jedo tudi drugi člani družine. Zato skoraj ves ulov spustim nazaj v vodo."
D. B.
KS Ravne nad Šoštanjem prvič v svojih prostorih
Kmalu tudi novo športno igrišče. Dvorana za kulturne prireditve.
Leto 1978 lahko krajani Raven nad Šoštanjem brez skrbi zapišejo v zlato knjigo. To leto jim bo verjetno ostalo v spominu kot leto, v katerem so pridobili dve, za ta kraj zelo pomembni stvari: dvorano za kulturne prireditve in prostore za delovanje družbenopolitični.'-organizacij in krajevne skupne sti.
„Da, to je prvič v zgodovini tega kraja," nam je dejal pred sednik krajevne skupnosti Ivan Stropnik, „da imamo ta dva prepomembna prostora. Že ko smo začeli graditi novo šolo v našem kraju, smo imeli željo ir upanje, da se bodo v šoli našli tudi prostori za nas. Vendar i/ tega ni bilo nič. Prišli pa smo n > idejo, da bi adaptirali staro šolsko poslopje in skupaj s stanovanjskim podjetjem DOM Velenje smo začeli uresničevati ta projekt. Tako imamo danes na voljo dvorano z odrom v skupni izmeri 70 kvadratnih metrov, ki je primerna za manjše prireditve. V zgornjih prostorih šole pa smo si uredili dve sobi, ki sta namenjeni delovanju družbenopolitičnih organizacij in krajevni skupnosti. Tako smo končno rešili problem prostorov kjer bi se lahko shajali na sestankih, saj so le-ti doslej bili pri enem kmetu, drugič pri drugem. Čeprav je naša krajevna skupnost že doslej bila zelo aktivna, nas ti novi prostori še bolj obvezujejo.
Poleg teh dveh pomembni! • prostorov pa smo letos uredil, tudi že pred leti začeto športno igrišče. Položili smo asfaltno prevleko in uredili okolico. Zal pa ne najdemo nikogar, ki bi nam napravil košarkarske koše in pa zaščitno mrežo okoli igrišča. Kot vse kaže te le še ne bo tako kmalu, tako da se bojimo, da igrišča ne bomo mogli odpreti ob občinskem prazniku. Vse pa je nared za otvoritev
dvorane. Ob tej priložnosti pripravljamo kratek kulturni program, s katerim se bomo na
skromen način oddolžili ki so nam na kakršenkoli nai pomagali."
Gornji posnetek smo napravili na cesti Konovo -šnih in podobnih nepravilno postavljenih prometnih znakov je || vsej občini še veliko. Kot da nimajo lastnika!?
„NAS CAS", glasilo Socialni stične zveze delovnega ljudstva,! izdaja Center za informiranje,! propagando in založništvo Ve-1 lenje, Velenje, Titov trg 2, p.al ,,NAŠ ČAS" je bil ustanovljeni 1. maja 1965; do 1. januarja | 1973 je izhajal kot štirinajs dnevnik .ŠALEŠKI RUDAR' . kot tednik pa izhaja „NAS I
____ CAS" od 1. januarja 1973
prej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor m glavni urednik), Sta Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, MiraTamše,! Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika). |
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov t 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov:] Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev (za | inozemstvo 300 dinaijev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482.
Grafična priprava CZP ..Dolenjski list" Novo mesto, tisk tisk ..Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za „NAŠ CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršne) sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februai 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Obiščite veliko razprodajo kuhinjskih elementov gOfGnjG
od 1. do 30. 9. v prodajali
Gorenje v Velenju. Celjska ulica 1!
Začelo se je novo šolsko leto, vseh skrbi pri nakupu šolskih potrebščin in šolskih torbic vas rešita oddelka papir in čevl ji
v veleblagovnici
oglejte si bogato izbiro, oddelka 1 pa se priporočata za nakup