224. Številka. _ Ljubljana, soboto 2. oktobra. VIII. leto, 1875, SLOVENSKI NAROD. Izhaja sak dan, lzvzenu; ponedeljke in tiaeve po praznikih, ter velja po paštl pre-jeman, za avetro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 tro d. za četrt *U 4 gold. — Za LJubljano brea. pošiljanja na dom za celo leto 13 cold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., sa en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 krajo. *a mesec, 30 kr. za detrt leta. — Za tuje dežele toliko ved, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in m dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljane za četrt leta 2 gold. 50 kr., po poeti prejemau sa četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiristopee oetit-vrete 6 ur., oo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. co so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopul nI ao iivole frankiratf. — Kokopisi oe ae vračajo. — Uredniitvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hi»i št. 25—26 poleg gledišča v „zvezdi". OltravniaV,- I iaj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oicmila, ,;. j. administrativne reči, j« v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Preselitev. „Narodna tiskarna" se je preselila iz Tavčarjeve hiše v Franc Kolmaiiovo, „v zvezdi", tikonui gledališča, hišna štev. 25—2(>. Tjakaj sla se preselila tudi uredništvo in administracija »Slovenskega Naroda". Uzrok preselitve je samo ta, da je naše poduzetje bolj v sredini mesta. Z jugoslovanskega bojišča. Turki iz turške Ko utaj niče pišejo svojemu dunajskemu organu „N. Fr. Pr." cel protokol, ki so ga naredili z ujetim slovenskim [/roKtovoljoem Janezom Me-jarem iz Ljubljane. On je, od Turkov iz-praševan, povedal, da je po dosluženifa vojaških vajah od neznane strani v Ljubljani dobil potnino do Zagreba. V Zagrebu, je dejal, sem bil zopet od neznanega gospoda do Siska in od tod na Dubico poslan. Tam so me v neko krčmo pc slali. Tu je prišel mlad mož ^rumeno brado, dalje pravoslavni pop Opaši ć in še en gospod, ki ga ne poznam, ti so nam črez mejo pokazali. Črez eno nro hoje, smo našli Bošnjaka, ki nas je čakal in v gore peljal. Tam smo dobili puško z bajonetom. O polunoči nas je 52 šlo črez Uno in smo prišli v boj. Jaz sem se v borbo mešal, trikrat strelii, a ker so na levej in desnej mene trije pali, umaknem se nazaj. Turek je mahnil po mojej glavi, presekal mi klobuk in ranil glavo, tako sem v ujetstvo padel. „N. Fr. Pr." a tem misli, bog zna, kaj je denuncirala, če pove, da se tudi nekateri avstrijski Slovani boja zoper njene patrone Turke udeležujejo ! V Bel grad gleda sedaj vsa Evropa. Narod koče vojno, a velevlasti pritiskajo na kneza naj mir ohrani, naj Rističa od mini-sterstva odpravi. V kratkem času se mora odločiti. Ako ima Ristič dovolj poguma, — Evropa je vselej priznala dovršene stvari! IzOetinja poroča oficijalni „Corrc-spondent-bureau," da so bili Turki 27. septembra zopet t ep eni pri Osredici, pri Prijedora in ob Uni. Iz Dubice bo „Obzora" brzojavlja, da je bil po noči od 28. do 20. septembra krvav boj pri Komencu. Vstaši so zmagali šli v planino Pastirevo, zapustivši polno mrtvih Torkov. Turčija se oborožnje straSno živo in vedno novih čet pošilja na srbsko mejo, v Bosno in Hercegovino. — Derviš-paši bode poveljništvo v Hercegovini vzeto. V teku 14 dnij bode Turčija novih 10- do 15.000 mož poslala na sever — poroča iz Carigrada „Pol. Corr." Politični razgled. V Ljubljani 1. oktobra. V f*šunli'i', mesto, katero je mej vsemi avstrijskimi mosti najbolj „nemŠkoa ali po- prusijanjeno, ne zdi se odločilnim krogom avtonomna policija dovoljna, nego iz Dunaja je prišel ukaz, naj se snuje državna poticajna direkcija. Škandali, ki so jih Grad-čani delali don Alfonzu, so največ krivi, da se jim odjemlje kos avtonomije. Na tteikcm je tudi svobodomiselna ali tako zvana mladočeška stranka svoje kandidate za volitve v državni zbor postavila, a le v onih krajih, kjer se nij bati, da bi iz dvojnih narodno-čeških kandidatov imel vladni ali nemški kandidat dobiček. Kandidati so sledeči: Za Karlin dr. Trojan, za Smilil.v<> dr. Robert Nittinger, za Pribram dr. Karel Chodounskv, za Mlada Boieslav Jnc. Vincenc Vavra, za Roudnice dr. Karel Sladkovskv, za Kraljev Gradec Karel Turna, za Rvchnov med. dr. Edvard Grćgr, za Chrudijn Vacslav Pour, za Caslavv dr. An-tonin Cižek, za Sedlčany Edvard Cernickv, za Pisek Emanuel Tonncr, za P)zen Karel Potuček. Za mesta in trge: za Slane dr. Julius Gregr, za Pribram med dr. J. B, Jaromlr Pichl, za Kolin dr. Josio Kaulfus, za Jičin dr. Viljem Švela, j.a Kraljev Gradec Juc. Aruost Hnizdo, za Caslav dr. Maks Willner, za Pardubice Juc. Jan. Kratocbvile, za Tabor dr. Jan Strakatv, za Pisek dr. Vaclav Klima. 1-V*#ncoshi minister BufTot je odpotoval, da se izogne interpelacijam perma-neutne komisije. — Pravijo, da ga Mac-Mahon misli odpustiti in z Dufanrom na čelu ministerstva vladati, kar bi bilo v interesu republike lo želeti. Nemci gori v „rajhu" se iz polnega uzroka boje Francozov, da bi se ti enkrat ue maščevali zarad brezobzirnosti, s katero je hotel Bismark po Sedanu Francosko za v*elej potreti. Zatorej si prizadevajo Francoze kako koli potolažiti in vsako malo znamenje večje strpljivosti na Francoskem jim je ljubo. Te dni je izšla v Berlinu brošura z naslovom „po vojni". Pisatelj mora biti po misli rN. fr. Pr." Bismarkov prijatelj. peče v prsih. — Marjeta, ko bi pa vendar moral umreti! — Oče, ko bi sedaj umrl, slabo bi bilo za naju oba. Glej, po sedaj ti hočem služiti deset, dvajset let, dokler živim, in ne solda mi ne daj, tudi tako bodom priden. Po dnevi in po noči bom delal, in ob nedeljah poj dem prosit pred cerkvena vrata, da tudi živeža ti ue bo treba, dajati mi. Mož beseda, oče!" ,.(> pomagaj, sveta pomagalka! Grega, saj očeta nij tu?" „Ne ? Ali gori pa vendar uže spet. Moj bog, le peče me tako. Zato, ko ležim tako neumno tu-le. Pomagaj mi, Marjeta, po konci, oh, da tako slab, slab sem denes." Marjeta ga privzdigne nekoliko in na tihem moli k materi božjej na Brezjih, da bi še kdo prišel in jej pemagal v tej sili. nAli sem ti to drugo povedal uže, Mar-eU? Še no? Moram pa takoj. Toda obljubiti mi moraš, da nikomur nc poveš, dokler bom živ. Ce pride, da moram denes ali jutri umreti, in to je lehko, ker mi speče- Marjeta. (Izvirna povest.) (Daljo.) Starec odpre oči in mirno reče: „Mar-jeta — jeli?" „1 kaj pa počneš tu? Glej, ti si strašao opečen. Moj bog:, kar po kacega človeka potečem." „Kaj bi pomagalo, Marjeta? Ostani tU in hladnega mahu mi deni na nogo. Nijseni je mogel spraviti pod zemljo. Prst še najbolje hliidi. — Povej mi, če si tu s pota hodila gor, ali še goli kje?" Dekla ne odgovori ničesar, le joka, po-klada mah in prst njemu na opečenine in obvija jih z ruto. ,.To je velika škoda za Jamca, jeli?" meni mož. „Ne, ne, kako je to vendar prigodilo «e ti, Grega?" „To-le? Neroden sem bil, Marjeta, in tako je pii dela goreča veja pala na me. Najprej sem mislil, da mor»ni kur vpiti od bolečine. Vročina in mraz sta mi »preletavala po celem životu. Tudi sem uže mislil, da moram zgoreti tu, ko nijseni mogel od tod; pa prišel je dež, pogasil je o^enj, in i d. moje bolečine je ohladil. Marjeta, ta dež jo pač dober bil, drugač bi bilo konec celega gozda, vasi in vsega." „ li<.ko mi vendar daj, Grega, da te vzdignem in peljem domov." „Ne, pusti mi tu notri roko, to tako hladi — malo preveč sem si osmodil jo." Ali tako moraš umreti tu, Grega!" „Meniš? — O ne, zavoljo kaj tacega še ne umrje človek. Vidiš, drugač sem še trden. Veseli me tud , da si ti prišla, Marjeta. Nobenega človeka na svetu nemam ruj i, kakor tebe. Ali sedaj — denes še le prav izpoznavam, kako je prav, da senijsva vzela. Ako bi se bilo to zgodilo, bila bi ti sedaj beraČica. — O pusti me, tako me On boce Francoze potolažiti s tem, da pripoveduje in se baba, kako da nij nemški narod čisto nič šovinističen. Ali njegova pisava sama nekoliko protivno dokazuje. Dopisi. Iz i j ■• i»ilanske okolico 27. sept. [Izv. dop.*] Uže Čestokrat se je v raznih listih želja izraževala, napraviti mir mej slovenskimi strankami. Njena glasila jela so v do«ego blažega namena nekaj časa ogibati se razdraženost krvi prouzrocujoče polemike. — Pravi rodoljub je pozdravljal z veseljem objektivno pisanje, katero se je slovensko časnikarstvo polastilo, misleč, to je uvod boljše dobe narodnega živenja. — Ali ^Slovenec" meni, da zarja boljše bodočnosti Se nij zasijala. Razmere kakoršne so še, nas uveravajo o piimanjkanji resne volje k pomirjen)u ; stranke si še vedno protivni sto-jiti nasproti, gledati ostro pazljivo oči v oči, držeče z desnico roč v nožnice vtaknenega meča nesloge, še vedno pripravljeni borbo nadaljevati v samo veselje naših vzajemnih sovražnikov, kateri nam naš narodni pogin privoščijo in žele. V očigled nam preteče nevarnosti, pogodili so se baje goriški Slovenci, kar mora vsakaterega pravega domoljuba z veseljem navdajati. — Ni-li res tužno čuti, ki se pri volitvah v občinske zastope še vedno prezirajo zmožni marljivi slovenski možje, kateri imajo splošno zaupanje — in se protežiraj o oskosrčni sebičneži, čeBtilakomneži in njihovi sateliti, kojim je blagor srenjČanov in slovenske narodnosti deveta briga. Kmet še vedno po starodavnej šegi svoje polje obdeluje. Toliko ne pridela, da bi se skromno preživeti mogel. V krajnib šolskih svetih sede ničevedeži, poduku protivni ljudje v veliko kvar šolstva. Naši fantje še vedno divjajo, pretepajo se mej soboj, da celo mirne popotnike nadlegujejo — ker nedolžnih dušo krepečih zabav niti ne poznajo. — In vse to gorje mnogokje iz jedinega razloga, ker si po deželi marsikje prosviteljstvo posvetno in dnhovensko v laseh leži, ker naša zavožena pravnarHka politika tako hoče imeti. *) Mi smo o tej reči uže včeraj svojo besedo govorili, vendar odstopimo i temu dopisu besedo. Uredn. nina k srcu vleče, potlej smeš uže povedati denes ali jutri-, in če pa še živim, moraš vedno nositi skrivnost, če ne me zapr6 in potem še celć ničesar zboljšati ne morem. — Daj mi sedaj mahti na čelo in na rane tu le, da morem v miru misliti in govoriti. Tako. In sedaj se tudi vstrasiti ne smeš, Marjeta; in najprej mi moraš še obljubiti, da mi veriameš, da nijsem hndoben Človek : pa verjeti mi ne bodeš hotela, Marjeta, da jaz sem zažgal gozd!" „Ježeš Marija! — Grega!" vsklikne Marjeta, pokrije obraz s predpasnikom in trepeta. ,. Kuj pak, saj to sem si mislil, ve babe ste vse take, da vsako reč brž trobite v svet. Saj sem tudi jaz hotel to, ko je gorelo, pa kaj bi bilo pomagalo? Moraš vendar misliti si, da na sveti nij samo hudobe, da je tudi nesreča, in ta je sedaj tudi pri-godila se meni. — V soboto po večernicah sem šel tjekaj v vas k litanijam, da sem molil za dež — saj to veš. Pa za tacega, Slovenca, kateremu je blagost svojih rojakov, blagost ljudstva, resnica a ne šala, navdaja tnga, katere breme ne more dalje prenašati. Se-li ne bomo enako vrlim Goričanom usmilili mile nam slovenske domovine, katero črv nesloge uže dalje časa rasjeda, — podali si roke v popolno istinito narodno spravo; hočemo li še dalje živenje si greniti? Nikakor ne, doba, v k o jej živimo, je preresna, da bi narodnosti škodljiv razpor nadaljevali! Torej edinost in sloga bodite nam prapor, pod kojim hočemo napade vzajemnih dušmaninov srčno odbijati, — jedim nt in sloga boditi nam nenpogibljiv temelj duševnega poslopja, katerega hočemo sezidati v ponos sedanje generacije, v občudovan je naših potomcev. Na Goriškem imajo tjste šolske postave, kakor pri nas; kakor se je tam našel „modus vivendi", sporazumljenje, tako se more in se hoče tudi pri nas najti. — Nove šolske postave v narodnem, pravem krščanskem duhu vporabljene morejo le blagodejno vpljivati; poprijmimo se z k verni rokami nam dovoljene šolske samouprave, dobri nasledki nikakor ne izostanejo. Pošten rodoljub ne bode zahteval, da bi stanovi bili jeden druzemn hlapčevsko podredjem, temveč bode želel, da se indi-viduvi različnih stanov spoštujejo, ljubijo in vsestransko podpirajo, da postane omika vzajemno blago vseh stanov, revnega pripro-stega kmetica, kakor bogatega duhovitega tržana ali mestjana. Da so prične racijonalno delovanje na opuščenem narodnem polji v duševnem kot materi j al nem obziru, trejia je neopravičenem natolcevanju slovo dati, treba je, da se naši prvaki pomirijo, mejnsobno pogodijo, osobne nesporazume in predsodke, ako se de nijso polegle, podredijo svetej reči, za kojo se borimo. Požurite se torej, ne izgubljajte in ne zapravljajte dalje dražega zlatega časa. Narodi orjaško korakajo naprej, zakaj bi moral nad narod zaostajati ? Naša zgodovina naj svoj Čas vaše imena v svoje predale zapiše s pismeni zlatimi! In ko se vrne dobrodejni mir in sloga zopet k nam, skrbimo dalje, da se tudi pri nas slično na Goriškem število političnih ko hmii jaz, je uže daleč tjekaj, in nazaj gredo sem na enkrat postal tako trnden ravno v sredi gozda — saj veš, Marjeta, človek je star — žito je bilo tudi tako teško nositi celi božji dan. Pa sem malo vsedel se tja na neki kamen in si mislil: kako dober bi sedaj-le bil kosec kruha. Ko nemaš pa kruha, Grega, zasmodiš si pa pi-pico, to pa tudi lakoto vzame. Izvlečem žveplenke iz žepa, pa vlažne so bile od pota, vžigale so se, pa zopet koj ugasnile, goreti mi nobena nij hotela. Pa si zgrabim malo mahu in praprotja, ki je ležalo okrog; in potlej je bilo. Da, menim, bilo je, in tako nekako je to moralo biti, kar ne vem ti uže prav. Pa sem posedel še enmalo tam, zadremal enmalo. Ko se prebudim, goii, vse gori, mah, cvekovje, vse, in po bližnjih d eblih je splezal gor ogenj in skakal po vejah, kakor ptiči skačejo. Ježeš Marija! mislim, sedaj je pa gozd v ognji! Teptam po ognji in teptam, maham s klobukom in palico, hočem na drevje gasit, podučit z ro- listov zniža ne le v prospeh narodnega časnikarstva, nego i v znižanje preobilega „na-roduega davka". Narod naš je ubog, ostale novce bi znali bolje porabiti! Da se res na bolje spremeni, pomozi bog in sreča junačka! Iz Trsti* 28. Kep t. [Izv. dop.] (Tržaški škof Dobrila). Predvčeranjem je bil po-reški škof g. Jarij Dobrila v stolni cerkvi nt. Justa za tržaškega škofa inštaliran. Bilo je okolu devete ure, ko je « cerkvenimi zastavami šlo višje dubovenstvo v škofovo palačo po njega, potem ga spremilo v cerkev starega sv. Antona, kjer so bile cerkvene ceremonije. Po končanem duhovnem opravila začel se je sprovod iz cerkve po prvih ulicah mesta pomikati. Zastopane so bila vsa religijozna društva s svojimi zastavami potem dnbovenstvo in za njim o. kr. namestnik z mestnim županom, mestni zbor in vse višje korporacije. Mestna magiRtratova palača je bila po oknih z lepimi tepibi pogrnjena, in je mestna zastava vihrala. Sprovod je šel skozi palačo polbližnjej ulici v stolno cerkev, kjer je bilo veliko duhovsko opravilo. Novi škof je celebriral veliko mašo. Ker ravno v tržaškem škofu govorim, hočem Čitateljem iz zgodovine škofije tržaške dve reči objaviti, kolikor mi je brez virov možno. Stolna cerkev st. Justa je bila gotovo prej ustanovljena, kot patriarhat v Ogleju ali škofijstvo v Gorici, ter je ena naj-starših cerkva rimljanake dobe, ne more se prav določiti starost. Ali zgodovina nam kaže, da je leta 524, škofoval škof Frugiler v Trsta. Lsta 788 pod kraljestvam Ježefom II. velikega spomina v političnih rečeh bilo je preneseno Škofijstvo v Gradiško; leta 1791 je zopet bilo obnovljeno škofijstvo v Trstu, ko je tri leta brez škofa bilo. Jurij Dobrila je po kronologiji uže ta 83. škof tržaški. K tej škofiji so nekdaj pripadale škofije v Istriji Pedena in Emoria zdaj Novi grad ali Cittanuove. Leta 1831^ bila združena s škofijo v Kopru, stara tako kot tržaška od leta 524, v katerem leta je bil sv. Nasario prvi škof Koperski, katerega ima zdaj mesto Koper za svojega mestnega svetnika in patrona. Akoravno ima koperska stolna cerkev obširno zgodovino, vendar se od leta 1776 ne šteje več ko 48 škofov. Po tem kakor število dušnih pastirjev kaže, je kurni in s prsmi, pa padem nazaj na tla in toliko, da sam ne zgorim. To utegne huda nesreča biti mislim si še, tečeta domov, kar morem, in probudim ljudi . . . pa, saj to veš uže, Marjeta. — Da bi vsaj zopet malo deževalo še, tu — tu notri-le tako budo peče, in tega pogasiti živa duša ne more. „A sedaj pojdem, Grega in pokličem očeta, naj takoj po zdravnika gred6". „Nečem, če mi pa kaplana poliličeš, pa je prav. TaSaB podremljem tu-le, pa naglo mi pridi, Marjeta!" „Na to steče dekla od tod in teče, kar more, proti domu pa misli si potoma : „Križani bog, sedaj je pa ta gozd zažgal!" Ko pribiti k Jamcu, zavpije v eni sapi in pravi: „Oče, prosim vas za sveto božjo voljo, naprezite brž k fajmoštru in k doh-tarju, ondi v gozoi fleži Grega, ves se je opekel!" Mož napne ušesa. „Opekel se je? Kaj pa bedak k ognju tišči ? No zaradi mene bila stolica prazna noter do dobe škofa gosp. Ravnikar j a leta 1831, ka se je združila s tržaško škofijo, katero je zavzemal nepo-zabljivi škof Legat in zdaj g. Dobrila. Njih veličanstvo cesar je Dobrilo imenoval nže leta 1857 za škofa PoreŠkega in Pulja, ker je ravno 13. dan tega meseca prevzel stolico v Poreco 16. junija Škofije v Polji. Tekoče leto 29. junija pa ga je cesar imenoval za škofa v Trsta in Kopra, in Želimo možu dolgo pastirjevanje, ka ravno v Trstu nij dosta dobrih „ovac". Z veseljem pozdravljamo Slovani tržaški nastop vrlega duševnega pastirja, kateri je tudi Slovan, in od katerega pričaka jemo dosta dobrega na duševnem in materijalnem narodnem polji. Iz ftkolle loke 29. sept. [Izv. dop.j Vendar zopet nekaj Živenja v našem •mesticn. Naša čitalnica, ki je bi imela v prvej vrsti skrbeti za razne zabave, spala je do zadnjega časa spanje pravičnega. A ravno v tem času, ko je bivalo ta nekoliko tujcev, bi smela ona v prvej vrsti pokazati, da je ona središče narodnega gibanja,Jsredišče društvenega Živenja v Loki. Ker se od njene strani takrat nij nič storilo, osnovala se je veselica v gostilni g. G. Kaj nas je zveselilo, ko se je potem 2. t.m. osnovala v čitalnici tudi enaka veselica. Bila je tombola z lepimi dobitki, pele so se domoljubne pesni in končno so se vrtili naši mladi gospodje in krasni spol pisane Loke po Čitalniškej dvorani. Bil je jako lep večer in razšli smo se z željo, da bi čitalnica razveseljevala večkrat z enakimi večeri loško občinstvo. Naša želja se je kmaln izpolnila. Glas upora hercegovinskega je prišel enkrat tudi do loških ušes. Napravila je loška čitalnica 26. t. m. tombolo, koje dobiček je namenjen sirotam pribeglim na avstrijske tla. Na bralo se je 47 gold. Obžalovati je bilo le to, da nihče nij izpregovoril in razjasnil nekoliko položaj naših bratov, ker je bilo nas navzočih vendar nekaj tudi takih, kateri nijso popolnema informirani o reči. Po igri plesa ravno nij bilo napovedanega, pa skočne Lo-čanke so se hotele vendar le zasukati; pa bilo je žalibože premalo plesalcev še manj igralcev. Tujci so zapustili Loko, in se preselili iz severa v južnjo kraje. „Lalb. Zeitg." uže napoveduje za prihodnjo saisono dobro po- lehko greš v vas, nij mi za eno uro ali dve, ali vpreči pak ne morem, konj jc na paši.u Na to izvleče Jamec kamen in gobo ter si okreše ognja. S pipo mej zobmi povpraša razbegano deklo: „Kje pa leži Vu Ta ihteča v predpasnik odvrne: „Tam, kjer je ogenj nehalPotem si obriše cči pa hiti v vas. V vasi je bila še velika zmešnjava. Omare, skriuje in drugo orodje je stalo še pod milim nebes mu , in ljudje so sem ter tja hodili mej rečmi, pogovarjali se glasno in naglo mej sabo, in posmejavali so se. Sedaj zopet pospravijo reči, ker požarne nevarnosti nij več". Ko zdravnik in kaplan v koretlju hitita skozi gozd in Marjeta bc svetiJnico pred njima, pride jim, Jera, Marjetina dru-Žabnica v službi, na proti. Iskala je ponesrečenca, pa ga ne našla ; za to je pridružila se tem trem ljudem. Ko so nekaj časa hodili uže skozi visoki, temni gozd in strežbo in veselice, katere bo osnovala loška inteligenca v čast tistim, ki so priromali iz ta jih dežel, gledat, kako se Ločani prepirajo sedaj, ko nekdaj za gnile pol smojke. Sprejmemo jih pa le zmirom z veseljem, baš sedaj, kajti prostora je dovolj. Iz Tlokr«in»sti 29. sept. [Izv. dop.] Naj izvedo čitatelji nSl. Naroda" ne kaj Črtic od tukajšnjega Žnpana g. A. Pi-smachta, krojača i krčmarja. — Uže davnaj je proč termin njegovega žnpanovanja, volitve pa ne razpiše, akoravno je nže dolgo časa, kar si je volilne liste naročil. Mar mu res ne dovoli mati županja tega storiti, kakor je sploh govorica, kali ? Da boste razvedeli boljše njegovo naturo napisal bom nekaj njegovih izjav. „Jaz bom razpisal volitev, kadar bom jaz hotel. Če hočem juter, črez en mesec, ali pa črez eno leto. Dalje: Jaz bom vse iz rok dejal, kaj se bom mučil — to nij nič žnpanovati. Pri drugej pritožni pa je pobožno vskliknil: Jaz mislim, da bo odbor po mojej volji izvoljen — potem pa ostanem še župan. Kakovšna zmes je to! Sito ga je skoro vse; odborniki nami so razljuteni nanj, posebne zarad tega, ker o njegovi nenavzočnosti županja podpisuje mesto svetovalcev. Ali nij to Čudno. Nij posebna čast za trg, da je predstojnik tako čuden mož. Končno še to: Nek mož je šel skozi Mokronog na semenj. Mudilo se mu je konje je malo pognal in mladega goloba povozil. Župan spusti za njim dva briča in ta dva ga tirata nazaj, mož je bil obsojen na dva gold. kazni, je to prav ? Kdo bode ubogemu možu povrnil zamudo na semenji? — Kaj bo on pripovedoval o Mokronogu? Zadnji čas in želja vseh je, da se razpiše volitev. Morda bo si, deželni odbor kaj o priliki storil. Domače stvari. — (Iz Krškega) 1. oktobra. (Telegram „Slov. Narodu.") Denes je za župana v Krškem izvoljen narodni državni polanec g. Viljem Pfeifer z 20 glasovi proti 4. Živel novi odbor, živel narodni župan! — (Imenovanje.) Za Ljubljano je imenovan za c. kr. sodskega adjunkta gosp. Karel vitez v. Strah 1, sin bivšega deželnega svetovalca tukaj. — Imenovanec nij sedaj prispeli na piano, kjer je goreti začelo, obstoji tam Marjeta, hoteč svojej dru-žabnici dati svetilnico, pa brž še trše stisne kljuko v roko in še nekaj korakov ide naprej. Na enkrat stojč pred starim hlapcem. Ali bil je mrtev. Leži na obrazu in mah okolo njega je popnljen. Zdravnik preišče truplo, potem pa poluglasno reče duhovnu: „Mož je veliko trpel!" Na to moža zopet skozi gozd odideta proti v i i s i. Marjeta in Jera ste dolgo klečali in molili pred mrličem. Poldansko solnce je skozi vrhe drevja sijalo doli in časi pa čaid je začivkal kak ptič. Naposled dekli spletite dve veji, položite Grega na nji in nesete ga proti Jamcu. Jamec jc stal ob vratih, držal roke na-vskriž in kadil. Ko pridete z mrličem, ogne se nekoliko, vzame malo pipo iz ust in namigne proti steni, kjer stopnice vodijo pod stresje. niti jedno leto prebil od avsknlt intovstva. Poleg njega so kompetirali adjuukti, ki imajo vse kvalifikacije in Blažijo aže po več 1 e t na deželi. — (Celovška čitalnica.) V krogu vrlih rodoljubov, ki so si v novo roke podali, je prelepo dozorela misel novega iu živahnega probu jen j a našega narodnega ognjišča. V to svrho bode v sredo 6. oktobra t. 1. (pričetek ob 8. uri zvečer) v novih prostorih Sandvvirtkove gostilne, I. nadstropje občni zbor. Na dnevnem redn: poročilo starega odbora, volitev novega odbora. Po zborovanji bode v slavljenje novo osnovane čitalnice, veselica z godbo (Sfreich-Septett) in petjem. Odbor in začasni odsek se nadeja od strani udov obilne ude-ležitve. Ob enem se vabijo k veseliei čest. družine p. n. goBpodov Boudov. — (Iz Hi m a) piše g. kaplan Zupančič „Danici" 28. septembra: Sporočim Vam, da denes o poli ene, ko je ravno krog velikanske Petrove cerkve treskalo in so bliski trgali oblake mah na mah in je dežnica z vatikanskih streh v potokih lila, imela sva s tovarišem avdijencijo pri sv. Očetu. Bilo nas je v prvi Bobani sprejetih trinajst, devet duhovnov in štirje posvetni; po mostovžih in sobanah, koder so šli sv. Oče, spremljani od par kardinalov in še mnogih drugih svojih višjih, bilo je razpostavljenih še mnogo drngih depntacij. Zdeli so se mi sv. Oče za njih leta še zelo čvrsti in popolnem zdravi. Same noga jih boli, in zato ho tudi imeli palčico v roki, na katero so se po nekoliko opirali. Poslano. A. F. V št. 220. „Slov. Nar." najde se izvirni dopis iz Vrhnike, v katerem dopisnik tudi mene napada, — da torej sebe pred svetom opravičim — naj sledi tu nekolik odgovor na omenjeni dopis: Da nijsem prišel h konecletnemu šolskemu izpraševanju 30. p. m. — je ta uzrok — ker še za gotovo vedel nijsem, — ali bode izpraševanje ali ne? — kajti nijsem dobil ne ustnega ne pismenega naznanila in oovabila, česar je pa vendar sedanji čas treba, — ko se zdaj konecletna izpraševanja nič več postavno ne zahtevajo. Otroci pri izpraševanji krščanskega nauka pa le zato nijso zadostili, ker so imeli nenavadnega izpraševalca g. župana pred so- Pod stopnicami postavijo brž dva stola skupaj in mrliča polože na-nju. Potem pride gospodinja, pokrije mrliča s prtom in zraven prižge malo leščerbo. Potem gredo k obedu in vsak na svoje delo, kakor vsaki drugi dan. Drugo jutro odpravijo se vsi na pogorišče ter zvozijo ogorela debla k ogljenici. Hlapca posekata še stoječa drevesa in jim oklestita osmojene veje. Ker Grega nij več bilo, vozil je Jamec sam. Pri tem je imel vsakoršnje misli. — Lepi gozd je sedaj po-smojen, pa ne tako, da bi dal za ogle prodati se. — Jamec se jezno grize v ustne, in od same togote bi bičal konja — pa utegnil bi mu s koli vred skočiti črez strm in ubiti se. Martinec edini sin JamČev, prinese kosilo. „Sein pojdi, fant! zarenči oče proti njemu in ko fant pride do njega, sune ga, da mu krmulica plivkne iz lonca, tedaj pak ga suje še bo!j, ker je jelo izlil. (Daljo prPi.) boj, — da pa pri takih okoliščinah najboljši otrok bode dostikrat zmoten in molčal, — mi nij treba dokazovati, to vsak previdi, ki ima le še zcravo pamet. Komu bode otrok bolje odgvarjal? učeniku, katerega celo letu ima pred 8ob< i n ga pozna, — ali pa nenavadnemu, kateri reuicbiti še ne pozna zniožucsti tega ali onega otroka in mu torej tem zmožnost'.m primernih vprašanj ne ve dati ? Dopisnik pravi, da se je nad sto otrok zbralo — in lavno to veliko za tako veliko faro — in še mej temi je bilo nekaj tacib, ki so uže več tednov poprej šolo obiskavati opustili. Koliko more potem tak otrok znati ko je v tem času nže to in ono lebko pozabil. Vrhnika 30. sept. 1875. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Bmleare da Barrj V fiOflf/OMN. 28 let nže j<- aij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri udraščenih i Otrocih hrez medicin in Htroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsno, i na jetrah; žleze i naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slaboHti, zlate iilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavjo, silenje krvi v plavo, iunienje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, bIuij sanje, bledicieo in prehlajenje; posebno se priporoča za dojeneo in jo bolje, nego dojničiuo mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala proiesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega Bvčtnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castlo-■tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih OBob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zustonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega BVetnika Dr. VVurzorja, Bonn, 10. jul. 1S52. BevaleHcičre Du Barry v mnogih slučajih na-gradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri besalnih in obiBtnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prh>adljivcm a bolehnem draženji v ■calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo no samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.j Kud. VVurzer, zdravilni svetovaleo in člen mnogo učenih družtev. Winchester, Angleško, 8. decembra 1842. Vaša izvrBtna Kevalesciere je ozdravila večletne i nc \ • mostno prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James S h orel a n d, ranocelnik, '.n;. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Uevalescičro du Barrv rseatransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstoin, tajni sanit. svetovalec M o n t o n a, Istra. Učinki Kevalesciere du Barry so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za atrai--imi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij iogel| jo valed rabe Vaše Kevalesciere du Barry po žolnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. St. 80.416. Gosp. F. V. Beueke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piSe v ,Berliner Klinische Wochenschri f t" od i. aprila 187lJ to le: „Nikdar ne zabini, du je ozdra- - ila enega mojih otrok le takozvana „Kevulenta Ara-uicau (Revalescićre). Dete je v 4. mesecu vedno več n več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravilu uijso bila v stanu odpraviti; toda Kevalesciere gaji ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUsseldort aa dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. St. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo bedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji. Št. 65.715. Gospodični do Montlouis na nepro davljenji, ueBpanji in hujšanji. Št. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višjo javne trgovinske akademije dunaJHke, na bkoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čtitnic. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrb oika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji lu^iiikii, omotici i tišČanji v prsih. St. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d. Kevalesciere je 4 krat tečneja, nego meno, tor ie pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat već uu ceni, glede hrane. V plohastih pnšieuh po pol funta 1 gobi. 50 ki , t :'nnt 2 gold. 50 kr., 2 fui.ta 4 gold. 50 I I V: gold., 12 funtov 20 gold., 84 fantov 8n gold , - .'ievalesoiere-Biacmtcn v pušicun & 2 golti, ia 4 gold. 50 kr.— BevuiOHCiero-Uhocolateo a v ploacioah za 12 tsa 1 ;tld 50 kt., 24 tat 9 golu SO kr., iS taa 4 gold. M .v., v prahu i* L20 *t>\ LO gold., aa 288 taa 20 gold., — t* 376 tas 36 - Prodajo: Barry da B»rry rt Ootap. i»Ji, Wull l««bgatar<* it '■, V IJublJ«.... N jhr, J. Svoboda, lekar pri „zlatom orlu", v «fcžira«I«i bratje O >-r a n z. m o y r , tne :>;■"».'Un Diechtl % Fr»ui; ■> • .lovi« i P, oaohor. v liondi Luivi;,' Htillor, v MarAJj-uiru Hi. Morič, v Meraii« J. B. 'J-ookhaue . v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v * ri vsili notranjih iu vnanjih jnisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr. Rajževi pulver. izkijučijivo iz vegeta- biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno lahkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatija 40 kr. Izaateij m urednik Josip Jarčić. .iiin« m .)8k ..i i .6*.