r. Naj Teč j i slovenski dnevnik v Združenih državah n Velja za vse leto $€.00 $3.00 Za, pol leta ... Zrn New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto TELEFON: CHELSEA 387* NO. 253. — ŠTEV. 253. tistrslovefiskihidelavcevvAmerikL 4 Clmm Matter, September 21, 1N3, at the Feet Office at New York, N. under Act •( •f March «, !S7» The largest Sloveu&n Daily ha the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA SB78 NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 28, 1930. - - TOREK, 28. OKTOBRA 1930 VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIIL FAŠIZEM BO ZAVLADAL SVETU-PRAVI MUSSOLINI NA SVETU SO SAMO FAŠISTI IN PROTIFAŠISTI; KDOR NI Z NAMI JE PROTI NAM NAJVEČJE POSLOPJE NA SVETU Italijanski ministrski predsednik vidi vsepovsod moralno opozicijo, ki je pa le začetek oboroženega napada na fašizem. — Evropski državnik: govore v Ženevo miru, v resnici se pa pripravljajo na boj. — Po dvajsetih letih bo Italija edina zdrava dežela v Evropi. PIVOVARNARJI PRIPRAVLJENI VENIZELOSOVO POSLANSTVO NA KUBI JE NARASLA Častniki so dobili povelje da morajo ostati v vojašnicah. — Predsednik Machado se nahaja na krovu kanonskega čolna. KRALJEV. PAR NA POROČNEM POTOVANJU Giovanna se je s solzami v očeh poslovila v Brin-disi od svoje domovine, Italije. RIM, Italija, 27. oktobra. — Na predvečer osme | obletnice slovitega fašističnega pohoda proti Rimu je pozval ministrski predsednik Mussolini v Ve-nezia palačo fašistične zvezne ravnatelje ter jim takole govoril: — Dospeli smo do časa, ko so na svetu samo fašisti in protifašisti. Vsepovsod divja boj za fašizem oziroma proti njemu. Fašizem je podoben armadi, V New Yorku bo kmalu dovršen Empire Slate Building, ki ga vidite levo na sliki. Poslopje bo imelo 103 ki je že na pohodu, in tej armadi je treba dati ele- nadstropja ter bo visoko 1250 čevljev. mentarna jamstva. — Ko sem zadnjič govoril v Firenci in Milanu, so moje besede povzročile po vsej Evropi veliko I W A DCT AC T vznemirjenje. Zdaj, ko se je ropot polegel, lahko I-j 1 vJLJ 1 nadaljujem. S svojimi govori sem nameraval strgati hinavsko masko z obraza Evrope, ki se v Ženevi navdušuje za mir, na tajnem se pa pripravlja na vojno. — Leta I 950 bo Evropa izčrpana in slabotna, edinole Italija bo mlada in polna življenja. To upanje leži v fašizmu in v njegovih naukih. Fašizem je univerzalno gibanje in vsledtega ni več daleč čas, ko bosta prežeta s fašizmom vsa Evropa in ves svet. Od vsepovsod dobivam poročila o pripravah za vojno proti Italiji. Vsledtega je moja dolžnost, da opozorim Italijane na bližajočo se nevarnost. — Borba proti fašizmu še ni stopila v vojaški šta-dij. Toda boj v moralnem pogledu se je že začel. — Ali ne pomenja priprav za vojaško borbo? — Kmalu nas bodo začeli dolžiti, kot so leta 1914. Nemce, da režemo dojenčkom roke ter da ^ riahaja M krovu nekega kanon. uganjamo razne druge grozovitosti. Vse nam bodoikega čolna. Da oblasti nekaj slutij>, je najbolj iz tega razvidno, ker so dobili vsi častniki povelje, da se morajo javiti pri svojih polkih ter ostati v kasarnah. Po mestnih ulicah patrulirajo o-jjačesne policijske patrulje. V sluča- Z zatrdilom, da se bodo po dveh letih, O priliki I ju kaikih nemirov bo predsednik praznovanja desete obletnice fašističnega prodira-|Machado odPravil vse ustavne ga-nja, zbrale v Rimu neštete množice fašistov, je za- rancije kij učil gostobesedni gospod svoj govor. HAVANA, Kuba, 26. oktobra. — Na videz prevladuje na otoku mir, toda kot vse kaže, je to le mir pred viharjem, ki lahko vsak hip izbruhne. Sprva je bilo rečeno, da se je podal predsednik Machado na ribolov, zdaj je pa splošno znano, da BRINDISI, Italija, 27. oktobra. — Bolgarski kralj Bcris in njegova mlada žena sta se včeraj vkrcala na kraljevo jahto "Car FercLnand" ter se odpeljala proti Varni. 90 ŽRTEV SO SPRAVILI IZ MAYBACH ROVA Upanje na rešitev preostalih enajstih je bilo o-puščeno. — Sožalne brzojavke nemške in francoske vlade. Čakajo le še odločilne be- Grški ministrski predsed-sede, da prično polniti sednik bo podpisal pri-sode z zdravo pijačo. — jateljsko pogodbo ter Vse je odvisno od izida ' trgovski dogovor, volitev. t ~~ .................................................j ISTAMBUL, Turčija, 27. oktobra. — Mi smo že pripravljeni na iz- je dospel semkaj Venizelo/. delovanje močnega piva. k-ikorhitro ki ^ ^ potovanju v Ango- bo pada odločilna beseda. — to je |ro> 1x1 P^P^l prijateljsko pogodbi s Turčijo. Ob istem času bo podpisan tudi rt-govski dogovor s Turčijo, ki daje slednji velike ugodnosti. Grški ministrski predsednik Je prvi voditelj grške vlade, ki je sploh kdaj obiskal Turčija. V turškem glavnem mestu An-gori, kamor bo djspel Jutri, ga b do svečano sprejeli. Po podpisan ju pogodb se bodo vršile privatne konference s turškimi voditelji. Njih namen je zapoieti z novo politiko, da se reši vsa balkanska vprašanja brez vmešavanja: drugih evropskih sil. Turški uradni list "Politika" pravi:- — Če bi sledile vse balkanske države sedanjemu vzgledu Grške in Turčije, bi bil vulkan ljudskih strasti na Balkanu zatrt. Po kratkem bivanju v Istambu-lu, pozdravljen od ljudskih množic, bo nadaljeval predsednik VenLze-los svoje potovanje v Angoro. bil odgovor na vprašanja glede govoric. da bo zopet dovoljeno močno pivo. Peter Doelger. predsednik Peter Doe iger Brewing Corporation je rekel med drugim: — Jaz sem absolutno gotov, da ^e bo vrnilo pravo p:v>, kakor hitro se bo predsedn.k Hoover umaknil iz urada. Povratek pravega piva je ed.no sredstvo, da se napravi konec sedanji trgovski depresiji. Stvar bo koristila tudi farmer-jem, ki bodo dcbiii boljše cene za svoje žito ter tudi vsem sličnim industrijam. L. M. Schneider, superintendent Lion Brewery ie rekel: j — Kakorhit.ro bomo slišan, da je kongres modificiral Volsteadovo postavo, bo začelo goreti pod našimi kotli. Nam je treba le nakupiti slada in žita ter najeti nadaljne delavce. t vTsi pivevarnarji so izjavili, da neserpno pričakujejo izida prihodnjih volitev. Če bo iz:d ugoden, lahko takoj prično z nakupovanjem blaga, ne da bi čakali na sklep kongresa. očitali, kar zamore povečati mržnjo proti fašizmu. Poda boj med fašisti in protifašisti ne pozna nobenega kompromisa. Bodočnost bo pokazala: mi ali oni, naše ideje ali njihove ideje, naša država ali njihova država! VSTAŠKO GIBANJE V BRAZILIJI ZEPPELINSKA SLUŽBA MED HOLANDSKO IN VZH. INDIJO Dr. Vargas je bil imenovan na- ■ - čelniikom provizorične vlade. LONDON, Anglija, 27. oktobra. — BERLIN, Nemčija, 27. oktobra. — [v kratkem bo ustanovljena redna Nemški poslanik v Rio de Janeiro, ] zeppelinska služba med Holandsko dr. Hubert Knippling je danes te- ! in holandsko Vzhodno Indijo. To-lefonično sporočil v zunanji urad zadevne načrte je sestavil voditelj Novoizvoljeni brazilski uiio Pr< aretiran v Sao vse podrobnosti glede obstreljevanja nemških nemškega parnika "Bremen *. Rekel iEckener. Zeppeiinskih naprav dr. (}e, da je pripravljena brazilska vla- predsednik Julio Prestes ^ plačati odškodnino, vsled če- kjj ----«-•_____ c__sar ne bodo nastale iz te zadeve no- je __________ _ . bene mednarodne komplikacije. Paulo.- Poročilo glede, Na parniku je bilo vsega skupaj obstreljevanja parnika usmrčenih sedemindvajset oseb. "Baden tt Med njimi je bilo semnajst španskih žensk in otrok ter trije nem ški mornarji. ŠPANSKI ŠTUDENTJE STRAJKAJO RIO GRANDE DO SUL, Brazilija, 27. oktobra. — Poveljniki vsrtašev so danes porodili, da je bil v Sao Paulo aretiran novoizvoljeni predsednik dr. Julio Prestes, ki bi imel dne 15. novembra prevzeti urad odstavljenega predsednika Washington a ' SE VILLA. Španska, 27. oktobra. Lutsa. Poročilo ne omenja, kakšna Na tukajšnji univerzi je zaštrajkalo usoda čaka aretiranega. | pe^ študentov, ker se ne strinja- Istotako je bil aretiraa župan me- jo 2 načrtl blvšega vojnega mleta Sao Paulo, Hektor Penteado. knistra CaUeja glede ****** univerz" ' Predno so zaštrajkali, so razbili na Ko se bo podal voditelj vstaje dr.; univerzi več aken in vrat. Oetulio Vargas proti Rio de Janeiro, _ bo vutcilo po -progi petinštirideset j Naročit« m mm "Glas Naroda" — rlakcv. na katerih bo vsepolno o bo- Mjveftj) slovenski dnem (k v nriM Misel na zeppelinsko zvezo med Evropo in Južno Ameriko so zaenkrat opustili vsled nestalnega političnega položaja po južnoameriških republikah. SAARBRUECKEN, 27. oktobra. — Bojazen, da bo obžalovati velike izgube življenj pri včerajšnji premo-Šestdeset tisoč ljudi se je posla v- govni nesreči v Maybach rovu, se je Ijalo od novoporočencev. j uresničila. * Giovanno je bila globoko gin jena, I Devetdeset trupel so že izkopali ko se je poslovila od svoje sestre, in opustili so vsako upan?e, da bo Mafalde ter Um.berta, prestolona- mogoče rešiti enajst nadaljnih žr-slednika. Jtev, ki se nahajajo globoko ped Večkrat je objela svojo sestro, do- .zemljo, kler ji niso rekli, da je prišel čas Še vedno vise nemške zastave na slovesa. j pc i drogu v znamenje žalovanja za Ko je ladja odrinila od brega, je 262 žrtvami eksplozije, ki se je pre-pričela princesa zopet jokati se kot tekli teden za vršila v Aachen, in Prijateljska pogodba bo podpisana v četrtek med Venizelosom ter t Izmet paša, dočim bosta grški ter turški minister podpisala trgovski dogovor. Mirovni pakt vsebuje tudi mor- DA1UI ATA in r ACITI narižlci dogovo,r š1^« vzdržanja sta-I UMAbAJU tiAM 1 i tusa quo med turško ter grško mor- j narico. NEW BRUNSWICK. N. J.. 26. akt. I TUDI POLICISTI Gozdni požari so ogrozili več hiš in —- farr.i v severnem in centralnem de- k^r nočejo ponehati. Državni poli- I lu države New Jersey. Ogenj se še cisti pomagajo gasiti, toda dosedaj bolj širi, ker močni vetrovi nika- še niso imeli posebnega uspeha. včeraj, tekem obredov. Pozdravljala je ljudsko množico z "rimskim" pozdravom, dočim je kralj vihtel svojo čepico. Ljudje so jo pozdravljali toliko časa, dokler ni ladja v spremstvu štirih italijanskih križark, izginila za obzorjem. ALBANSKI KRALJ . NEVARNO BOLAN TIRANA, Italija, 27. oktobra. — Zdravstveno stanje albanskega kralja se je znatno pola b šal o. Kralj ima raka v grlu. V Albanijo je bilo pozvanih več italijanskih in dunajskih špecijalistov. ŽRTVE POVODNJIV SMIRNI SMIRNA, Turčija, 27. oktobra.— Vsled neprestanih nalivov so vsi niije ležeči deli mesta Smirne pod voda Voda je uničila 655 hiš, in nad 3000 oseb je brez strehe. Triinšest-deset oseb Je utonilo. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1931 BO V KRATKEM - GOTOV Letos bo posebno zanimiv CENA 50 CENTOV ZASTOPNIKE prosimo, naj takoj javijo, koliko Fratik in Koledarjev potrebujejo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST It STREET NEW YORK, N; T. vsa Nemčija je bila pogreznjena v žalost. Saarbruecken — nesreča je druga velika nesreča, ki je zadela premogovno industrijo v teku enega tedna ter tretja v teku štirih mesecev. Rovski nesreči v Neurode julija meseca je sledila eksplozija v ' Aachenu rovu pretekli teden in včerajšnja nesreča v Maybach rovu je prinesla nenadno smrt več kot 100 premogarjem. Vzroke včerajšnje pogubonosne esksplozije niso še ugotovili. Izprva se je domnevalo, da je eksplodiral benzol v četrtem nadstropju, ki je nato unel premogovni prah ter povzročil eksplozijo. Pozneje pa se je ugotovilo, da so rabili le stroje z zračnim pritiskom. Uradniki upravnega vodstva so mnenja, da je eksplozija premogovnega plina povzročila eksplozijo. Sila eksplozije je segala do de ve- I tega nadstropja kjer je bilo 90 mož na delu, a tudi drugi delavci so občutili sunek. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužu jete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naža nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdilih Naslovljene! prejmejo toraj denar doina, bres samod* časa. bres nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljena a podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt. katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju ne sreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih tlu čajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev aH lir V Jugoslavijo Din 500 ............................ S 9.40 1000 ........................... S 18.60 2000..............................S 37.00 2500 ........................... S 46.25 5000 __________________________ S 91.50 10,000 .............................$181.80 Lil V Italijo 100_______* 5.75 200 ______»11.30 300 _____$16.80 500_____$27.40 1000 ______$54.25 INDIJANCI USMRTILI SUHASKEGA AGENTA BANNIG, C al., 27. oktobra. — Ko so imeli Indijanci na Morongo re-servaciji neko svečanost, se je po-jovll na reservaciji tudi suhaški agent Oscar Olson ter zač^l stikati za žganjem. S svojim tovarišem se je podal v hišo Indijanca Johna Hyde-ja. Pred hišo se je a£r£lo kakih dvanajst Indijancev. Ko je sto« pil na prag, je padlo več strelov, in zgrudi! se Je mrtev na tla. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah, ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporazum* te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbine 7f SAKSER STATE BANK SB CORTLANDT STREET NEW YOU. M t. Telephone Barclay 0380 — 0381 GLAS NARODA Glas Naroda" i 9* Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Bakeer, President l. Benedlk, Treas. pi*«« of business of the corporation and addresses of above officers: 21€ VV. ISth Street* Boroarh of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Za celo leto velja Hst za Ameriko v Za New York za celo leto $7.00 In Kanado ...............................$6.00 „ Za pol leta _______________________________$3 50 Za pol leta ....................................$3.00 Za inozemstvo za celo leto........$7.00 Za četrt leta ...............................41.6011 Za pol leta ...............................$3.50 ______S inscription Yearly $6.00._ Advertisement on Agreement. _ "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemil nedelj ln praznikov._ Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobtujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tucM prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21« VV. ISth'Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 ■i umiini > wiiiiam«—n i—t......i.................. iii■■■■■■■■■ ir-rr-TTowwAr POMOČ NEZAPOSLENIM NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 28, 183« V Washington!! so nekateri pripisujejo. Pred kratkim je govoril pred članstvom 44American Iron and Rteel InstituteM milijonar Charles M. Sehwab tor rekel, dii bo S4*danj«* depresije (izraza kje bila dolga desetletja neprestano zaposlena kot viničarka na posestvu Krofa Beauvernaisa. Tri hude nesreče. V bolnico so prepeljali tri žrtve hudih nesreč. Prvi je bil 43-letni zidar Jurij Vrhovnik iz Mengša. Delal je na neki novi stavbi v Škof j i Loki, med delom je pa padel z o-dra. si zlomil več reber in dobil tudi hude notranje poškodbe. — Nepreviden dečko je petletni Jože Vidmar iz Št. Vida pri Ljubljani, ki j« na paši podil konja in ga tepel s šibo. Konj je fanta s kopitom brcnil v glavo in mu razbil vso čeljust. — Na Igu ije splašen k^nj opazil s kopitom poldrufo letno posestni-kovo hčerkico Pavlico Lavričevo. Otrok je dobil hude poškodbe. Hud naliv s točo. 6. oktobra je bilo dopoldne pusto in oblačno. Vse je kazalo na dež. Kmalu popoldne pa so zatemnili nebo gosti oblaki izza Dobrovelj. Sledil jc močan naliv, spremljan z grmenjem. Med dežjem je padala spočetka drobna taoča a potem se je vsula kar suha in napravila cbčut-n; ikedo na ajdi. Napad z nožem. 5. oktobra proti večeru se je vračal demoiv s kolesom iz Celja Blatnik Ferao. posestnik v Poljčah. poleg Braslovč. Na cesti, med Levcem in Petrovčami pa se je nenadoma zakadil vanj neznani moški, ki je stopil izza nekega cestnega drevesa v trenotku. ko se je Biatnik pripeljal mimc. Neznanec je brez vsakega povoda Blatnflca z nožem močno ranil. Zadal mu je opasno rano na levi roki v nadlehtju. Ko je napadalec hc:el zamahniti v drugo, se je blatniku posrečilo, da je ušel s kolesom. V Žalca si je Blatnik pri luči ogledal globoko in dolgo rano ter cdšel takoj k tamošnjemu zdravniku, ki mu je rano obvezal, a obenem svetoval, naj se takoj poda v bolnico. Blatnik pa se je rajši cdpčljal proti domu, a pri Sv. Petru j je omagal zaradi prevelike izgube ; krvi. Po cesti je dospel neki pri-;vatni avto, ki je ranjenca naložil j ter odpeljal v celjsko bolnico. 1 j Iz bolnice pobegli kaznenec. 26-letni Jožef Pa j man. rojen v (Studencih, pristojen v Ponikvo, je bil pred kratkim od okrožnega sodišča v Celju obsojen zaradi tatvin na 18 mesecev ječe in na pridržanje po prestani kazni za dobo 3 let. Kazen je odsluževal v mariborski kaznilnici. Te dni pa je požrl dolgo in [debelo žlico in seveda imel hude bolečine v želodcu. Prepeljali so ga v .bolnico, kjer so mu žlico odstranili. 6. oktobra pa je fant pobegnil iz bolnice in manjka za njim za enkrat vsaka sled. Ugotovljeno je samo, da se je v noči zgladil pri nekih znancih, ki jim je dejal, da gre v bolnico, in ki sd mu v dobri veri še posodili plašč. Jasno je. da je Žlico požrl samo. da bi prišel v bolnico, odkoder je lažja pot v svobodo. Pajman je bil že p:novno kaznovan zaradi raznih deliktov. Žena moža s kolom, mož pa njo — t jezikom.... 7. oktobra zvečer je prišla 45-let-letna delavka Marija Drušpaher o-kreg 20. domu v stanovanje v baraki v Kraljeviča Marka ulici v Celju. kjer stanuje 6 strank. Kakor — po izjavah strank — običajno, sta se tudi ta večer oba zakonca takoj začela kregati. Ona je možu o-čitala. da samo pijančuje in leži. ona pa mora delati, mož pa njej, da se vlači z drugimi moškimi. V jezi je žena pograbila kol in začela mlatiti po moževi glavi in hrbtu. (Poklican je bil stražnik, ki ju je raz-iločil in kateremu je mož v jezi iz-' povedal, da mu žena hodi večkrat , v gozd k Trem ribnikom, kjer se sestaja s tihcptaci in prevzema do j njih saharin, ki ga skupno z dru-Igimi tihotapci prodaja — zlasti ob i tržnih dneh — na trgu. Policija je na podlagi te izpovedi uvedla preiskavo. Oče ustrelil svojega sin*. Nedavno smo poročali, da je v Korenčku ustrelil posestnik France Omahen svojega sina in ga smrtno nevarno' ranil. Dogodek se je odigral takole: — Ko je vozil France Omahen pohištvo svojemu bratrancu, župniku v Dcberniče se je ob tej priliki resnično malo nasrkal božje kapljice, taka da je prišel domov prav zidane volje. Ker je pa kot ■ --Jr-^aŽih^ strasten lovec hotei iti Omahen prihodnji dan na lov, pripravljal je J svoje lovske potrebščine k postelji. Ker je imel tudi slabo navado. : da ni vedno spraznil puške, ko je 1 prišesl z lova. so mu jo hoteli domači vzeti iz rok. ker so se bali, da bi se mu v vinjenosti ne pripetila 1 kaka nesreča. Vzeti puško iz rok, si pa oče Omahen niso dopustili, vsled česar se je pričelo prerivanje ob nabiti puški. Nesreča je hoteia. da se je sprožil strel in obregnil ob n:č slabega slutečega »ina. V tej grozni zmedenosti so še poskrbeli, da so poslali ranjenega sina v bolnico, kjer so konstatirah le lahko telesno poškodbo. Sin se vrne v prihodnjih dneh zopet domov v veselje svojih skrbnih roditeljev. Tudi ne cdgovarja resnici, da je bil France Omahen aretiran in odpeljan v zapor. ker za to ni bilo na podlag: zaslišanja domačih niti najmanjšega povoda, ker jc dokazano, da se je pripetila nesreča. Epilog krvave božične noči v Mirni peči. 7. oktobra se je pred sodiščem zaključila karvava fantovska zadeva z obsodbo štirih mladeničev. Med fanti iz Mirne peči in fanti iz Kaia je vladalo že dalje časa hudo sovraštvo. Povod tega sovraštva je bil ta. da so bili nekoč Kalanri. ko so vogiarili v Češancah, pretepeni od fantov iz Mirne peči. Začelo se je z nalivanjem kozarcev in z zbada-njem. Ko je eden od fantov vino odklonil, se je drugi hudo razjezil in to je bilo znamenje za boj. Spopad ;e bil pred gostilno in prvo orožje so bile deske od neke ograje. Med tepežem se je iz gruče Mir-nopečanov tudi streljalo. Smrtno zadet je bil France Cesar. ! Med preiskavo 'n narazpravi so se obtoženci zagovarjali seveda 20-pet, s pijanostjo. Filip Krevs. 23-let-i ni posestniški sin. je bil obsojen na 4 mereče težke ječe. njegovi trije tovariši pa po 1 mesec strogega zapora ter na povrnitev raznih stro-škoiv. Dva obtošcnca so bila oproščena. LABGBST ILOTIKI DAILY IB O. BL M. Dopisu Milwaukee, Wis. Koncert pevskega društva Na prej -, bo v nedeljo 2. novembra ob dveh popoldne in ob sedmih zvečer. Tone Šubelj poje obakrat, zvečer tudi glavno vlogo v spevoigri "Kovačev študent Koncerta se vršita v S. S. Turner Hall. Milwaukee Wis. Poročevalec. Eveieth. Minn. A mens k i Jugoslovanski Kiu'o št. 1. A. J. Z. priredi prosto zabavo :n veselico • ples t v Eveieth Ci'y Auditorium v nedeljo dne 2. novembra cz 7.30 zvečer. Pred zabavo bodo nastopili kot govorniki glavni uradniki Zveze, kakor tudi d.ugi. Pojasnilo se bo tudi jugoslovanskim vo-lilccm o novem starostnem odškodninskem zakonu told age pension kakor tudi ostalih amendmentih. konstitucije države Minnesote. za katere bomo glasovali dne 4 novembra. Zatorej se vljudno vabi vse Jugoslovane in Jugoslovanke v Eveieth in po ostalih naselbinah v Minnesota, da se udeleže omenjene proste zabave in* plesne veselice dne 2. novembra. Dobra zabava se vam že vnaprej jamči. Vsak moški naj pripelje seboj tu-ški svojo boljšo polovico, če mu pa obratno bolj ugaja, pa kako dobro prijateljico. Brez žensk ni prave zabave. Torej rojaki in rojakinje, v Eveleth-u in raznih naselbinah, vsi v Eveieth Auditorium dne 2. novembra! Louis Govze. tajnik. SEZNAM AKANZIRAN1H KONCERTOV. 2r novembra: Nev/burg-Cleve-land. 30. novembra: gostovanje " operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. 7. decembra: gostovanje- v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, IH. 14. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chica-; go, 111. Svetozar B a n o v e c. 6233 St. Clair Ave., Cleveland, O. GANGSTERJI IMAJO TRDO ŽIVLJENJE Pred štirinajstimi dnevi so stopili trtj« mački r sobo proelule-g& wwyartfceta eangsterja Jacka "Legs" Diamond* v hotelu Monti-oeUo ter oddali vanj pet jttrelov. Mi-fiieC da so ga usmrtili, so pobegniti tore* sleda. Toda. TXamonri, dssi ima j etiko akord v zadnjem Sfetotfu, Be bo istimi Zdaj se tfkhaja r mestni Metropolitan botes*** na Wei Jare islarjd, in ta* prwrtia adrami ..... ■*. . ■ Jg&J^jJtffP 1 > T _ al"':- • Jj- ■ . ■ tki, bo po preteku desetih dni odpuščen kot oadravljen. V noegovepi telesu babo pustili dve krogli, češ, da mu ne bosta delali nikakih sitnosti in preglavic. Operacija bi bila prenevarna. Diamond ne ve, kam bi se podal, iker so mu Aorranltki neprestano na sledu. Sploino govore, da se bo dal odpeljati 9 aeroplanm "nekam na log". MILIJONI VAŠIH LASTNIH LJUDI PRAVIJO ča^ ni nobenega Lfnraienta, k' di ».rlova! tako hitro in zadovoljivo kot PAlN-i,XPELLER. Raln,o pa ra prrhlade. bolciline v prsiir, glavobol«-, bolesti v hrbtu, okori nele milice, trde sklqxr, izvine, :tpahujei>ja, revmatičre : > letine, m-vralgijo itd. Tolr/c^a odi>omoč, katero dobe, je nti>rc- Le prepričajte str, ca dobite rri-:::io. ANCHOR trircvsk« znamka na omofr je rak jam-»tvo. _ Vredna in zanimiva knjižica je r.-.i-a i:roff v-ake stekic- wu PAlN-EXPSLLER-ja. V vseh lekarnah. 35 in 70 centov. cJi direktno od: _ . Tft» Labor-mfon'er* xrf FAd. IUCHTER Z, CO. "tmiVAND SOUTH rifTM 5Ti BROOKLYN, N.y KI Li_S PAI N- RADIO PROGRAM ki se bo cddajal pov:dom slavnosti 20-letnice Slovenskega pevskega društva " NAPREJ v četrtek, dne 30. oktobra ob 10.15 P. M. — 10.45 P. H. na radio postaji WTMJ v Milwaukee. Wis. (Kilocycles 620, meters 83.6i. Izključno slovenski prcgiam: "In a Slovenian village". Sodelujejo: Tone Šubelj, bariton. Slov. pevski zber "Naprej", >30 pevcev in pevk • ter pianistka A. Heimlich. Najprej govori ••announcer" o Sloveniji. nato sledi pevski program: I. a j Venček slovenskih narodnih t pesmi, mešan zbor za soprano in bariton-solo. b> Venček dolenjskih napitnic. mešan zbor. II. a» Zagorski zvonovi, b> Pa moje ženke glas. c) Moja mamica, d 1 Čez tri gore, poje bariton Tone Šubelj. pri klavirju Miss Heimlich, III. a> Ko psi zalajajo, moški 10zi. br Je pa davi slanca pala. moški zbor z bariton-solo. . IV. Pavčič: Slovenska koračnica. Mešan zbor s klavirjem. —-- ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI. Delegat jo INVESTMENT BANKERS' ASSOCIATION of AMERICA so 11a letni konvenciji v New Orleansu ugotovili, da se nezaposlenost v tej deželi manjša, da se bodo delavske razmere v letu 1931 znatno izboljšale in da bodo leta 19.°»2 normalne. Ne glede nato, kakšne so ali bodo razmere, resnica je, da so prihranki vsakemu v sili in potrebi najboljša pomoč in da je varčevanje in hranjenje prva pot do samostojnosti. t, ■* Vloge obrestujemo od 1. okt. naprej po 4% in obresti pripišemo h glavnici vsakega 1. jan. in julija. Obrestovanje se vrši mesečno. Da je denar pri nas varno naložen, dokazuje dejstvo, da ima država NEW YORK sama pri nas naložen denar. Sakskr State Bank 81 Cortl&ndt Street NEW YOBK, K. Mrs. Mildred Jevich, Box 246, Calumet, Mich., $1.00. Denar sprejeli in ga bomo odposlali na določeno mesto. Uredništvo.... i Wii V,: 3E;..;,g!!* lEiliftgflHl -^CR.g,:: m :.. 52 ..." . .i........r, Mali Oglasi # imajo velik uspeh 6 Peter Zgaga j BREZPOTREBNA VPRAŠANJA. Sveti Bog. koliko bre^potrebnih vprašanj je na svetu1 Ljudje poizvedujejo in vprašujejo o takih rečeh. ki so očividne in ^e same po seol tverijo odgovor ;er ;e vsako vprašanje brezpotrebno in odveč Prijatelja se srečata, po dolgih le-! tih In navada je. da drue drugega vpra-a: — Ali še večino živ? Ali te še ni hudič vzel? Kot vidita dra^i čitaU*!] in čita-teljira, je to vprašanje po\-em bre.^-poti _inc. I Seveda je prijatelj .se živ Sa: v t n-jdir stoji pred njim in ga p^/drav-'i.ia In hudič ^a tudi še ni vzel. To se sicer lahko zgodi prej ali pozneje. toda takrat ne bo treba ni vpraševati, takrat bo to znana ,-tvar. . Al: pa pride ] ak utru en z dela jdernov in hrepeni p3 dobri večerji, pa mu že v veži udari duh po zelju v nos. In po zelju tembolj zaudaja. .čimbolj se bliža kuhinji. Z^lje e pa ed:na jed na svetu, ki je ne mo- ;re trpčti. t j -— O ti presneta baba — ,-e jezi na tihem - je pa že spet zelje - kuhala. Natančno ve. da ba zelje za večerjo, pa vseeno stopi k ognjišču, cdkrije Iznec in vpraša: Kaj si (že sp-t zelje skuhala0 Sai je vendar že na stopnicah vedel. da je skuhala zelje, zakaj potem to brrzpoirebno vprašanje. Ali pa tista neumna vprašanja, ki si jih stavljata fant in dekle med objemi in poljubi: Ali me imaš kaj rada? Ali me imaš kaj r.uf Strela božja, seveda .-e morata rada irr.eti. če ne. fc: raje doma c-la-la in bi ne hodila v viharni, temni noi-i na sestanek ter bi ne trepetala neprestana da bi ju kdo ne zalotil. Pa se navzlic temu vprašujeta -Ali me imaš kaj rad? Ali me ima> kaj rada? Ali se pa mož in žena vračata v zgodnjih jutranjih urah 7 veselice demev. Cesta je blatna in spraska. mo.st pa močan. Pa -topi mož po nesreči v ketanjo in se povabi j a pr> blatu. Ona vidi vse ta. aa skuša obdržati na negah, pa je ?eveda že nrepr.zno. Mcžiček je že padel in je že v blatu. Predraga ženica vse to vidi. pa navzlic tem začudeno vpra-t: — Križ božji, pa menda ja nisi padel? Ali ni to vprašanje povsem ne-pc rebne? Marjanca se zapravlja na koncert. Ker je zlo navdušena za petje in za glasbo, seveda noče koncerta zamudit:. Toda za konce. . se je treba lepo obleči, .sfrizinii in se z vsemi žavbami namazati. Kcncert se je že cb osmih pričel, ena .-e pa o poldevetih še frizira in maže. Ob devetih stopi v dvorano, baš ko so pevci na odru in pojejo že svojo tretjo pesem. Precej :e v zadregi. toda ko ;edc poleg svoje prijateljice v tretji vrsti, jo vseeno vpraša: — Ja. ali se je že začelo'' Ali naprimer zvečer, ko pravi mož. da ima šs v kleti za par minut o-pravka. Ti lepo p^miješ in obrišeš posodo, nato sedeš k mizi in čakaš in čakaš. Sele. ko se urr. bliža dvanajsti in ko se ti začne na vse pre-tege zdehati. se primotovili iz kleti. Malo čudno gleda in noče ga prav posebno ne drže. In ti, draga Marjanca. si toliko nevedna in toliko neuka, da ga še vprašaš: — Ja. pa si že spet pil? Vidiš, kako si nespametna m kako nespametno je tvoje vprašanje. Kaj pa pri zlodju naj pa počne v kleti od osmih do dvanajstih zvečer. če je pa most tako vabljiv in če je bila večerja preseljena. Ali naj gleda sodčke in posluša vrenje ter naj hedi v kuhinjo vodo pit? i V naših krajih je živel hudomušen rojak, kateremu je bilo v rani mladosti na žagi roko odrezala. Za delo ni bil več spesoben. Malo je prosil, malo pa kradel, tako da se je poštena preživel. Vseoovsod je dolžan ostajal, le odgovora ni ostal ; nikomur dolžan. Nekoč je šel prosit k novoprise-Ijeni uradnikovi ženi vbcgaime. ; Upal je dobiti že vsaj deset krajcarjev za pol fraklja in za zemljo, pa mu je babnica samo dva kraj-cerja dala. Smilil se ji je in ga je sočutno vprašala: — Ali ste roko izgubili, dobri mož? — Kakšno roko? — se je navidez začudil. — I, desno doko, — je rekla. Možak je prijel z levico prazen rokav, ki mu Je mahedral ob desni strani ter debelo pogledal vanj re-boč: t . •'? — Le j ga. hudiča, saj res! Hvala lepa, da ste mi povedali. Iz Slovenije. r N«W TO«, TCE3PAy.OCTO.Eg m, NA ANGLEŠKEM SE OBNAV-UA MALIKOVALSTVO KAKO GOLJUFAJO VLADARJE iproga carja Nikolaja I., sestri rata, se je nekemu Špancu v Bar- -lahko na nje zmerom natanko o-ukeRa cesarja Viljema I.. je celcni posrečillo oslepariti gospo- gledate brado, ki ste mi jo pristri-dne prtSla v Moskvo in sto- darja vseh vernikov za 4000 fran- gli. v veliko trgovino, da bi tam kov. Sultan je bil obdan po Ijudeii. Brivec je vzel denar in ni rekrl upila raznih stvari. Carica j;; ki so ga nalašč neprestano vzn°- niti besedice več. A drugi dan je ojim spremstvom več ur osta- mirjali z vestmi o zarotah zoper obesil nad svojo brivnico Izvesek trgovini, izbirala blage m si njegovo življenje. Neki nepridiprav z napisom: — Dvorni brivec belila razkazovati zmerom nove v Barceloni se je s tem okoristil in gijskega kralja, n. Nedaleč cd nje je stal moški, napisal sultanu nujno pismo, v S podobnim nasiljem si je leta i je npre tano nekaj zapisoval, katerem mu je naznanja, da je od- 1899. neki angleški zastavlialničar rušo -spremstvo mishlo. da kril veiiko zaroto zoper sultanovo pridobil naslov dvornega dobavite-; lui.t>» ne trgovine, ki zapisuje življenje in da hoče brez odašanja j lja, ki so mu ga morali za težke de-upi jene t vari lastnik trgovine priti v Carigrad ter povedati vse, narje spet odkupiti Na Angleškem e pa imel za caričnega ta jnika, kar ve. če mu dado štiri tisoč fran- je namreč zakon, da ima vsak tr-• premi a z tnakim namenoir kov predu;ma na potne trosk" go^ec itd., ki je kakemu članu nik trgovine in njegovo o sobic Turški generalni konzu v Barcelo- kraljevske rodbine kdaj kaj doba-i:,. / irndi te-^a zelo vljudni z f ni je dobil nalog, naj odšteje ta de- vil. pravico do naslova "dvorni dc-:n mu -ami napovedova l nar — a o Špancu ni bilo od tiste- bavitelj". Eden izmed mlajih prin- ifornci n ma tvari. so predložiti čarične-i maršalu račun trge-šal ga je plačat ti pa 'e prišel ta račun in pokazalo se je, da j«* in pravi. Prvega je bil »ti. ki je ta- ga trenutka več slišati. — cev je bil zašel v veselo družbo, i- Novembra meseca 1. 1906 so o- 8raI Je ^ prišel v takšno denarno -leparii starega cesarja Franca Jo- ; zadrego, da je šel k zastavljalni-Na" žefa na brezprimerno drzen način ' čarju in mu zatsavil nekaj bril-Cesar, ki je bil, kakor vemo, ob- ja-ntnih prstanov, že dan po tem enem ogrski kralj, je bival takrat si ie vr«h mož pribli izvesek z na-v Budimpešti in je šel v jutranjih Pisom: "Dvorni zastavljalničar Nj stvari, ki jih jc i) in p idipravi, ki rajši sleparijo, ka da bi delali. — urah na izprehod. Iznenada je kraljevske visokosti vojvode X.". /auledal pred seboj dva belola?a in i Pohujšanje je bilo velikansko in belobrada moža v obleki, kakršna posebno stara kraljica Viktorija je so prej nosili honvedi »ogrski do- bila vsa ogorčena nad tem dogod-I mobranci). Cesar u je vprašal, ka* kom. Za-stavljaJničar je pa vztrajal L iiepar — pr; to zapisoval kupovala. a je bila vsa ogorčena nad islKano sleparijo, a car Ni -t »e smejal in rekel. Kar j želita, in moža sta mu s solzami;113 sv°ii pravici in le s tem, da so if pozabi, da so povsod povedaa, da morata stradati s svo- j mu plačali -visoko odškodnino, so jima družinama vred. Obenem sta : Sa naposled pripravili, da je od-mu predala prošnjo. Cesar je s 1 stranil neprijetni izvesek, ki j«-838 s" je pripetil v nekem j svinčnikom -napisal na obratno ' zbujal med ljudmi toliko veselosti. 'tu na južnem Ogrskem zelo ?šen dogodek. Nadvojvoda Ka-Ludvik je bil Usti čas voditelj *edb rdečega križa v Avstriji. V Anglija je dežela srednjeveških navad in češčenja starodavnih običajev. Angleži se krčevito drže šeg preteklih vekov, lasulj, palic in uniform. Zato ni ravno čudno, da se je na Angleškem ustanovila družba, ki ima namen seči še dalje nazaj v predrimsko d:bo Britanije ter obnoviti bogočastje solnca. Družba oboževalcev solnca hoče zcpc-t razširiti vere keltskih druidov. kolik« se to da na temelju skepih podatkov o bogočastju pred 3600 leti. V odljudni gorski planoti Salisbury Plain štrle prcii nebu orjaški kameni, kakršne bi kemaj danes lahko postavila moderna tehnika s svojimi sredstvi. Orjaške skale so postavljene v polkrogu pckcnci, preko njih pa so pciožene zopet, druge egremne skale, da ima stavba po- j doio vrat. V pokregu je napravljen ! oltar, na katerem je duhovniška kasta druidov prinašala solnčnemj bogu svoje žrtve. K tem spomenikom davnih vekov se shajajo danes modemi Angleži z vseh strani, da si ogledajo ali da se udeleže obnovljenih verskih obredov. Kakcr v pradavnim, tako tudi danes hodijo okoli teh skal duhovniki, oblečeni v bele platnene obleke, obrobljene s škrlatom, in pokriti z rdečimi kapucami. Ti svečc.niki vrše svoje verske obrede, zbor vernikov pa pobožno prepeva himno solncu in somraku. Tajinstvena sekta ss baje močno širi, k čemer veliko pomaga romantika obreda in v ko renin j en o spoštovanje do starih stvari, šeg in navad. Red druidov so imeli stari Kelti v velikih časteh; delil se je na duhovnike, pevce in vojake. Novinci so se morali po 20 let pripravljati in učiti za svoj poklic ter do popolnosti predela vati vse predmete: bogoslovje. zdravilstvo. pravo, matematiko. zvezdcslovje in prirodoznan-Etvo. Nauki sc Jaili tajni in se ni Božič v Domovini LiiogaT JKM^DJUI^^ ? « * stran prošnje: — Plačajte takoj j Kralj Jurij grški je rad hodil po tisoč dve sto kron! in poslal z njo samotnih krajih na izprehod. Ne-pribočnika v dvorno blagajno po dne Je srečal pet častnikov, denar. Med tem je vladar govoril I ki 50 mu tcžm- da s° P" povi- rcm mestu je bil neki visok do-; s starima vojakoma, in ko se ie šanju večkrat prezrli, kar jih je an rvrnik ba r sila veliko na- : pribočnik vrnil z denarjem , ga je ! sprav*10 toliko da ne na beraško ruvil / i rdeči križ. a v resnici je 1 dal starcema, ki s0 se s solzami Pa*co. Prosili so kralja za podpo- ,! . no ustinovll društvo tega i- zahvalila in odšla. Ko sta pa hote- ro- Kralj jih je pozval, naj gredo nie zabel€Žiti ali i2dati nepo - n i Zdajci pa je napovedal nad- la odditi z vrta. so ju ustavili. Po- z niim v grad, da bo dal tam za-i.i Karel Ludovik, da pride klicali so policijo in ta je odkrila. Pisati njihove osebne podatke Te-, vaf krajevne naprave Rdeče- da sta imela sivolasa vojaka po- ga Pa časniki niso hoteli, ampak krisUla in stekla ^ 0_ krža Društvo in niegov usta- j narejeni bradi. Ko so uma snei so postali skrajno vsiljivi; prava . .;elj :e seveda nista hotela bradi, so tudi videli, da sta si bila , sreča za k™««. da je po naključju n . iti in ta ponaredila" bol- j nadela beli lasulji, in naposled se je 'prišla mimo močna patrulja, kate-o Uredili so hiso, ki je bila po | izkazalo, da niti nista bila stara' ro -poklical, da je aretirala ofi- , ^^^ zdraviIa vzeli opravo iz j stara vojaka, ampak dva zloglasna cirje- Izkazalo se je, da so bili svečenim. Druidi so bili izvrstni zvezdogledi in ?o že tedaj imeli bru- naključu prazna. drugih bolnic, deloma tudi iz za- j lopova rbnih stanovanj in naposled ce- J !o najeli nekaj "bolnikcv", ki S3; morali leči v posteljo. Nadvojvoda ± , bil si je med drugim ogledal tudi gle L 1885. je bil angleški kralj Edvard kot princ Waleški v Parizu in dozdevni častniki preoblečeni cest- , ni razbojniki, ki se gotovo ne bi, bili pomišijali rabiti silo zoper kralja. pazovanje nebesnih teles. Njih zdravilstvo je bilo versko-mistično, vendar so močno uporpbljali tudi Kot važen in močan talisman proti urokom sd msei si ogledal bolnico. ilno ve.sel in zadovoljen, pokram- Jial z bolniki m se nato spet odpeljal Dve uri j dališče "Eden". Z dvema znancema je stopil k bufetu in naročil tri ČUDEN DVOBOJ. V korziški vasici Cognocoli se je po tem je bila bo!- kon'ake- Ko * b'l° treba Pečati otiigral čuden dvoboj med mlade , . _ ,, je bufetirka zahtevala za vsak ko- nica spet pospravljena. Samo i nekim bolnikon^, ki mu je ta stvar zelo ugajala, tako da je hotel za vsako ceno ostati, so imeli neprill-ke in so ga morali s silo odstraniti iz "bolnice". — Z odkritjem zarote ki ni bila za Hitro prežene plin in vzdiganje po jedi Min hI! vsdiRUHjf v lrt<1«-ti In fwril, 11 Ka ii jc* |«> j»-ili fti ilrufi* !ia •rti»n»-K Nu*j-Ton«*. k«r 1.1 odpravi riiJMMth« frtr iiM iz i«u sa In pratnu luprlnic«, ka* je v*n>k I« 1» ir. vrl>Uf» rtrucih t-ilno-«ctl in iHjIcvni. ničem m devojko, kakšni so redki njak pet frankov. Princ je bi nad gatovo tutU na Korziki med tamoš-tem oderuštvom ogorčen in nijnjim vročekrvnim ljudstvom. Mla-hotei plačati. Tedaj je odločna bu- da človeka sta se že dalje časa fetirka vzela princu njegovo pa- ^^o sovražila. Nihče ni vedel za Uco z zlato kljuko, češ, da mu je ne pravi ^^ ^ ^ miadm ljudi ni •vrne. dokler ne plača račun. Da oviral0f da bi bi se ne bila pri vsa-ne bi zbudil nezaželjene pozorno- u priUki odlCrito kaa:ala svojega ne-sti, je moral princ plačati m je na- Ugasij}iVega srda. Nedavno sta se to dobil svojo palico nazaj. - večala na ulici ter s« v prepiru ob-Bolj spretno se je izmotal iz po- kladala s psovkami m raznimi hudobne zadeve kralj Leopold n. Bel- dimi v teku prepira sta se gij^ki. V letoviču Luchonu si je dal ta,k0 ogcrčiia. da sta potegnila re-pri frizerju pristriči brado. Kralj in se tako dolgo obstrelje-je mislil, da ga nihče ne pozna.' vala dokler nista oba obležala mr- A brivec je dobro vedel, koga ima tva Ntifta-T' ft*- ho (utii zdravil«. Ki »Injo [»•r ;«t>.tit, |H.musaj<< i^kdeu prebavi -k»r M« r«)J kjerkoli m* "i.i j J" »dr.ivil;i Ak» vui tns'JV.r twi | . n, v rr« ite mu nuj i-t^ga na- j dva franka, to je vee ko i t.» \.»s «■( nj«'js»v«*tc-i prrkuptVvuUA.JNovec je čisto nov in razen tega si —Artv'1. pred seboi. in je zahteval za svoje delo dva:set frankov. Kralj je vzel iz žepa nov belgijsko novec za dva franka in dejal: — Jaz plačam vselej obilno. Nate dovolj. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, i ■ n ■ ■ ■ i ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m Sta urno vrni* članstvo, pte pa rm Slovenci v val CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Vaščani. ki so se med streljanjem preplašeno skrivali za vogali, bo prihiteli ležečima na pomoč, toda bilo je prepozno: Mlada človeka sta se skoro d os lovno izrešetala s smrtonosnimi kroglami. SODNIJSKI OGLASI iz stare domovine. Pojdite to leto! lioben Božič ni tak kot so starodavna praz. novanja v stari domovini — domači prizori, znani obrazi, znani običaji in veselo praznovanje. Za hitro, ceneno, veselo vožnjo potujte z našimi številnimi izleti pod osebnim vodstvom, vključno na največjem parniku na svetu. Po najkrajši morski poti v Cherbourg. Odtam pa z ekspresom v vaso staro domovino. MAJESTIC ' Odpluje 21. nov. in 13. dec. pod osebnim vodstvom Petra Bartha in Juliusa Bernera, naših kontinentalnih potovalnih izvedencev. Vprašajte svojega lokalnega agenta za vsa pojasnila. WHITE STAR LINE INTERNATIONAL MERCANTILE MAR INE COMPANY No. 1 Broadway New York City ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE-Jugoslav Bureau Nova doba zahteva nove metode. nosili krog vratu tk. zv. kačje iajce, napravljeno iz kačjih slin. Njih tajni znak peterovogebiik je še danes zna svebednih zidarjev. Druidi so verovali v božanstvo sclnca, rek in jezer ter so izvrševali svoje bogoslužje v svetih gajih na posvečenem kamenih kjer so cesto prinašali bzogovom tudi človeške žrtve, kar je bilo po vsej verjetnosti obredno usmrčevanpe zločincev. Rimski cesar Klavdij je prepovedal druidsko bogoslužje, vendar so se njihovi nauki še dalje tkiva j širili in propovedovali, dokler , jih ni krščanstvo popolnoma zatrlo. I Leta 1781 pa so v Londonu ustanovili tajno društvo svobodnih zidar- ; jev imenovano "Red druidov. Po- j samezne lože se imenujejo "gaji", osrednja pa "veliki gaj". Red se je močno razširil po Angliji, Avstraliji j in Ameriki, kjer izhaja celo njegovo glasilo "Arci-DruidNjegovi člani so naodličnejši zastopniki političnega življenja. Javnost niti ne sluti, dar gre za tajno sekcijo to, ker v javnost le redko prodro vesti o tem obnovljenem bogočastju davnih prednikov. T 66 30-2 UVEDBA POSTOPANJA, DA 8E PROGLASI ZA MRTVEGA K AND AL. JOSIP, posestnik v Ku-keču št. 44 rojen dne 26. aprila I860 v Moravdh. pristojen v občino Kukeč, srez Murska Sobota, je dne 24. avgusta 1912 odpotoval ▼ Ameriko. Od tega dneva dalje pa se imenovani ni več oglasil in se pogreša. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v smislu 1 24 o.d.z. se uvaja na prošnjo žene Kandal Eve, ro]. Krčmar, po-sastmice v Kukeou št. 44 postopanje v svrho proglasitve Karata! Josipa mrtvim, ter se poziva vsakdo, da sporoči podpisanem sodišču, kar bi vedel o pogrešanem. KANDAL JOSIP se poživlja, da se sglasi pri podpisanem sodišču, ali da kako drugače na znanje, da še živi. Po 29 oktobra 1930 razsodi sodišče po zopetni prošnji o proglasitvi za mltVega. Okrožno s*4iiče v Mariboru, oM. IH. dne 2. oktobra 1930. D*. BOVCA, L r. RAD BI ZVEDEL za natančni naslov svojega brata JOSIPA KA-STELIC. Čital sem v tem listu, da se nahaja v Vancouver, B. C., Canada. Zaradi nezadostnega naslova ga pošta ne more najti. Kdor ga pozna ali pa če sam čita ta oglas, naj mi sporoči svoj naslov. — MIha KasteHe, 315 E. Brunks Lane, Milwaukee, Wis. <2x 284c29> CEHA MLKSRH9V8GA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo moiiii ttorm mrot) KNJIGARNI HUiS NARODA m w«i nf Petindvajset odsto delavcev v Združenih državah je zaposlenih v obrtih, ki so bile popolnoma nepoznane pred tridesetimi leti. Naloga šolstva je. da pripravlja mladino k novim nalogam in da tudi pomaga odraslim, da se prilagodijo stalno spremenjaječemu se industrijalne-mu svetu. Na letnem sestanku organizacije National Education Association je njen tajnik J. W. Brabtree predaval o razmerju šolstva napram indu-strijalnim in socijalnim problemom današnjega dne. Trdil je med dru gim:— "Pred nami so problemi prilagoditve, ki so bolj resni in velikanski ket po ki so sledili za svetovno vojno. Nikaka vojna ne bi mogla razrušiti obstoječih razmer bolj radikalno, kakor to delajo nove iznajdbe in mašineriie. Nikaka vojna ne bi mogla vničiti tovarne, ki so postale zastarele, ali reducirati njih rabo kakor se to vr-:i ivsled sprememb splošnih petreb in vsled konsolidacije. Stroji so raz-mestili in razgnali delavstvo tekom zadnjih treh let v takem razmerju, da je stvar postala vrlo resnr.. "Te spremembe so morda v dobro — za daljno bodočnost Vse je odvisno od intelige-nce in hitrosti, s katero se delavec prilagodi novim razmeram. Razvoj v preteklosti je bil postopen in se je vršil brez te žav. Čim ie stroj prevzel mesto delavca, so se odpirale nove vrste obrti, ki so nudile delo. Lahko je bilo vzdrževati ravnotežje. Ali v poslednjem času so stvari prišle iz ravnotežja. Industrija in financa je pretekla vse v organizaciji in moči in tako smo prišli v nered. Sedanje pomanjkanje ravnotežja utegne biti posledica okoKčioe. da smo pospešili razvoj industrije in finance, med tem ko so druge vrste razvoja zaostale. Kar se tiče šolstva, jo njegova naloga, da pospeši prila-gojenje potom vzgoje." - Kakor rečeno, 25% današnjih delavcev izvršuje taka dela, U so bila neznana pred 30 leti. Naloga šole je torej, da vzgoji mladino zi nove razmere, ob enem pa da prevzgoji odraslega, tako da mu pomaga prilagoditi se k spreminjajočim razmeram. Vzgoja odraslih ima solidno gospodarsko ozadje. Ali vsgoja odraslih je tudi potrebna za to, ker ljudje imajo več prostega časa na razpolago te težijo po popolnejšemu načina življenju To stran problema najbolj zagovarja Profesor Jacks, ravnatelj Manchester College-a na Angleškem,—U sedaj predava po Zdrufcpih^ vah. On hoče. da se rokodelstvo re-ii od popolnega razsula, tako 6\ tudi v mašmski dobi ostanejo one vrednote, ki 50 delo rokodelca, kateri je imel v izvrševanju zaseben interes in ponos, da je izvršil stvar, ki je lepa in potrebna. "Izvršiti kako dele s spretnosti') ie resnični poklic človeka", pravi Dr. Jacks. "Žalibog pa miljoni ljudi dandanes ne potrebujejo večje spretnosti kot izvrševati kak stalno se ponavljajoči pogib. Zato ta delavec nima nikakega interesa v končni produkt. Vsled tega mora človek najti v svojem prostem času priliko, da daje izraz svoji o-sebni zmožnostni in nagonu, da nekaj prispeva k splošnemu odbro. Drugače človek zgubi svojo polno vrednost pred samim seboj in poštene le del človeka. Njegov prosti ča-s naj mu pomaga, da odkriie samega sebe kot "popolnega človeka". Raba prostega časa je ena izmed točk v programu letošnjega "a-meriškega vzgojnega tedna, ki se bo letos vršil v novembru med 10 in 16. Svrh tega "tedna" je da se publika poduči o aktivnosti, idealih, uspehih in potrebah šolstva Vzgoja za rabo prostega časa, ali v praktičnem pomenu, boljše prilike za vzgojo v umetnosti, glasbi, industriji in splošni kulutri, je bil predmet tridnevne diskusije letošnjega shoda newyorske državne univerze v Albany. Dr. Jacks je bil eden izmed glavnih govornikov. ČUDNA SO POTA USODE CHICAGO. 111., 27. oktobra. — 25. letni Mike Molnar je delal že več let po pennsylvanrkrh majnah. Ko je imel prištedenega nekaj denarja, je zapustil majno, češ da je delo pod zemljo preveč nevarno. Vpisal se je v neko šolo za avijatiko. Včeraj se je je prvič sam dvignil v zrak. Iz neznanega vzroka je motor odp'ovedal, in aercplan je padel na tla. Molner je bil namesfu mrtev. SAKSER STATE BANK C2 COKTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost •vojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure ivtccr, t F—alej« i n ee vsj kres Is jem«. te etere ta staaevttae i—is fit - _____ _ ^____ Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v start kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in rasnih drugih stvareh. Vsled nase dolgoletne izkušnje Vam mi zamorema dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brze-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev(Return Permit)iz Wasb-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permits je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teka 6. mesecev In isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilce osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New Tork. N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postav«, ki je stopila v veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vfteji se izdajajo samo onim prosilcem, U Imajo prednost v kvoti in ti so: 8taHU ameriških državljanov, moftje a-meriških državljank« ki so se pe L junij« 1928. leta poročili; ieoe te neporočeni otroci izpod 18. lete poljedelcev. TI so opravičeni do prt* polovice kvote. De druge polovice pa se opravičeni žene !n neporočeni otroci is ped 2L leta enih netfr-žavljanov, ki so bili postajne pti-paščenl v to dežele sa stalne bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na te SAKSER ŠTATE BANK : ~ Si" ^.ifa KRATKA DNEVNA ZGODBA «cii iiies MEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 29, »31 IAMBS* noipi I4HI MB||& Neljubljena žena. 53^1 ROMAN EE &TUDUA. £==—== Za Glas Naroda priredil G. P. s 25 1 Nadaljevanje ) — Aii ne boš napravil še konca svojemu obleganju. Walter? Jaz stalim, da te Lotta Werner sedaj ne bo odklonila! Walter se je smejal. Dolgo več ne zdriim! Tako micna je v svoji okornosti, za katero se £ Kriva navidezna bojevitost! Zali bog pa je nikdar ne dobim same! Potem pojdi k njej z menoj. Lc,tta je pri Riji. Ker moram govoriti z Rijo o marsičem, boš ti medtem lahko delal Lofti druščino! Par minut pozneje »ta se nahajala oba na poti proti vili Matern. Ria in Lotta. sta sedeli na verandi, ki je bila krasno opremlejna z japmskimi preprogami Obe sta videli prihajati oba gospoda skozi vrt ter postali zelo rdeči. Da prikrijeta to zadrego, sta pozdravili obe zelo živahno. Walter je izjavil v šali, da je zelo truden potnik ter prosil za skodelico čaja. Lotta pa s#» je medtem pečala s HeLnzem ter se navidez le malo brigala zanj. Zabava te jc vlekla počasi naprej, kajti vsi štirje so bili preveč zaposleni s samim seboj. Ko so zavili čaj se je dvignil Heinz. — Dragi Waiter, jaz se moram nekaj dogovoriti z Rijo. Medtem boš preganjal dolgčas Lotti, da naju opraviči! - Če bo milostna gospodična zadovoljna z mojo družba, zelo rad! Lotta je le molče po kimala. Heinz pa se Je obrnil proti Riji: — Ali me hočeš spremiti v sabo očeta, Ria? Ta se je takoj dvignila, razpaljenega obraza in po par besedah napram Lotu in MeLstru, je odšla v hišo za Heinzem. Ko sta do-pela v sobo očeta, je pričel Heinz povsem mirno govoriti >. njo, kako hočeta oba oblikovati svojo bodočnost. Heinz Jo je prosil, naj se vrši poroka zelo kmalu ter povsem tiho. Do takrat je hotel ostati v vili Meister. Za dolgo poročno potovanje ni imel sedaj časa. Za štirinajst dni naj odideta v Pariz. Velikih priprav ni tre-ba uveljaviti. Heinz je hotel dati Riji takoj več-oe vsoto, da se lahko takoj loti bale. Gospa majorka Werner ji bo goto-bo pomagala izbirati primerne stvari. Ria Je izgovorila le par besed. Brez želje se je udaia v vse, kar je določil on. Tudi s tem ie bila zadovoljna. naj se taxoj objavi zaroko ter pripravi vse potrebno za poroko. Heinz je pcstal naravnost vroč od samega govoren ja. Prijetno ga je dirnilo, da je Ria takoj mirno privolila v vse ter ni dala izraza niti eni s\;oji lastni želji. Rad bi videl, da bi ga Ria prosHa za to ali ono stvar. On ni niti slutil, ka«j jo je stal ta navidezni mir! Njeno srce je udarjalo tako nemirno pri teh treznih in dolgočasnih razmislekih. Bledico njenega obraza je komaj zapazil. — Seveda, — si je rekel, — ne sme od nje pričakovati ničesar drugega. Vzela ga je le raditega, da ji ne bo treba zapustiti prijetnega doma in da se Izogne vsej bedi in pomanjkanju! Biia pa je poltena dovolj, da se mu ne dela preveč zaljubljeno. Biti mora vesel, da bo dobili tako komodno ženo! Na drugi strani pa zopet ni bil zadovoljen. Sililo ga je, da razredi skrivnost, ki se ije .skrivala za temnimi očmi Rije in ki so ga vedno nadlegovale od danes zjutraj. Ko je enkrat govoril z njo vse, je stopil naenkrat k njej ter ji polotil roko krog nje. Hotel Je poljubiti rdeča usta. Ona pa se je stresla pri prvem dotiku ter ga pogledala s strahom. Vsled tega so se dotaknila njegova usta le njenega čela. Sedaj si moja draga ncvestica, Ria, — je rekel prijazno._Kmalu boš moja žena! Sedaj moraš odložiti ves strah pred menoj ter vedno mLsUti na to, da ti v resnici dobro želim in da,moraš imeti polno zaupa-, nje v meni. Ali hočeš? Pokimala je ter se prisilila ostati mirna. Da, Heinz, midva bova dobra tovariša ter hodila skupaj po isti poti, — je rekla mirno in resno. Prijel jo je za obe roki: — Naj nikdar ne obžaluješ, da si mi zaupala svoje življenje! — je odvrnil s prisrčno iskrenostjo. — To se ne bo nikdar zgodilo, Heinz ter želim le, da bi nikdar ne obžaloval, da si me napravil za svojo ženo. Jaz sem priprosta, neznatna st varica. Pogledala ga je smehljaje. — Mislim, da se podcenjuješ, mala Ria. Sedaj pa morava iti ter reči ljudem, da sva zaročena! — Lotta že ve, — jaz sem ji povedala, — je vzkliknila ter zardela. — In Walter ve tudi od mene, — ji je odvrnil smehljaje. — Vsled tega ne bosta oba zelo presenečena! Waiter Meister in Lotta Werner sta nekaj časa moiče obsedela za mUo. Lotta je zrla z zasanjanimi očmi v zahajajoče soince. Walter jo je gledal nepremično. Se nikdar se mu ni zdela tako krasna kot sedaj, ko je zrla z zasanjanimi ošmi v daljavo! Dolgo časa je zrl nanjo, nakar Je rekel polugiasno: — Lotta! Prestrašita se je ter ga. pogledala. On je pričakoval ukora, a ker je ta izostal, je nadaljeval: — Tukaj notri si ure je ta dva čl oveka skupno bodočnost! Heinz Malem se Je danes opoldne zaročil z Rijo. Ona je pokimala, zasanjana. — To veni! Primaknil se je bližje. — Lotta, tudi jaz imam rad deklico. Nekoč sem jo zasnubil, nekoliko prešerno, a povsem resno. Tedaj pa mi je rekla, da sovraži vse moške m mme prav posebno. Kljub temu je nisem hotel pustiti. Pod raz- ičn^mi pretvezami sem se urinU v njeno bližino, čeprav je še vedno slabo ravnala z menoj. Ljubil sem jo preveč, da bi mogel opustiti upanje, da bo enkrat vetvdar moja! Sedaj pa sem v skrajno težkem položaju. Ali mi morete reči. Lotta, če je ta deklica še vedno jezna name? Lotta. je pur krat požrla sline, kot da jo nekaj tišči v grlu. Nato pa je rekla s solznimi očmi: — To je zelo grda deklica, ki niti ne zasluži, da ste ji ostali zvesti! Skočil Je pokonci ter jo objel burno. — Trmoglavka! Divja ptič i ca» — ali sem te konečno ukrotil? Pogledala ga Je skesano. " — Ah, — kakšna bedakinja sem bila! Poljubil jo je strastno, zopet in zopet. Lotta, jaz mislim, da je bil skrajni čas, ker bi ne prenesel tega itte več. Dekifra, zelo težko si napravila! Sedaj p«, je konec obleganja It^^Jfe y „ - ' . " ■ i Sovražnik je brezpogojno kapituliral! Postala je zopet prešerna. — O ne. ne brezpogojno! — Tiho, — je ukazal. — Nič govoriti, dokler te ne poljubim! Kadar se bo zopet oglasil pri tebi bojeviti duh, imam namreč zelo uspešno sredstvo, da te pripravim k molku. Takole! Spustila ga je iz svojih rok Walter, — če bi naju kdo videl? Kaj bi si mislili ljudje? Boječe se jeiczrla nackrcg, a ker ni bilo nikogar blizu, mu je zopet ponudila usta. On se sicer ni hotel zadovoljiti z enim poljubom, a ona se je hitro iztrgala. — Sedaj je dosti! — Sedi lepo za svoje mesto, kajti drugače bom huda! — Prizanesi mi! Že sedim. Ali si videla kdaj kakega bolj ubogljivega moža? * Sedla je na svoj stol. (Dalje prihodnjič.) POŠTNA DOGODBICA Na postaji podzemske železnice v račun poštne uprave, vendar pa se Luksemburškem vrtu v Parizu je 'je našel tudi siten človek, ki je le-poštna uprava, ki skrbi za blagor leta 1904 z dopisnico naročil v Mor-pisem državljanov, pribila lepo' deauxu sodček vina za 35 frankov poštno skrinjico za pisma. Ker pa i in ga še do danes ni dobil. Ta seje kolodvor ozek, so v dotični kot kantni državljan sedaj zahteva od kmalu navlekli raznih vozičkov in poštne uprave, da mu povrne škodo, pribili na steno razne avtomate, KaJco škodo je imel pri tem mož, tako da je skrinjica bila čisto skri- bo mož šele izračunal in potem gor-ta v temnem kotu. Niti občinstvo je poštnemu ministru. Vendar je ta je ni več uporabljalo, niti poštni mož edina gordnjava izjema med uslužbenci niso vedeli več zanjo. Ne- veselimi Francozi. Drugi naslovniki davno pa je poštna uprava name- zakasnelih pisem so namere kar o-stila drugega uradnika za pobira- Jčarani nad zakasnitvijo in pripo-nje »pisem in ker nova metla dobro pacajo davčnemu uradu, naj meče pometa, je vestni novinec poiskal'svoje plačilne naloge in opomine v skrinjico, splezal do nje preko vseh idilično skrinjico, zagotavljajoč ovir teh pobral pisma na temelju finančno oblast, da ne bo prav nih-pravilnika o pobiranju pisem š 24 če pogrešil njenih pisem. Prav nih- alinea b, e in d z dne 16. februarja 1901-M. p. Trud vestnega uradnika je bil bogato poplačan, kajti v skrinjici so bila pisma še iz leta 1904 in ne more se reči, da ni bil že čas, da jih pošta opremi po naslovu v smislu pravilnika o odpošiljanju pisem. To je pošta tunii storila in s tem spravila nekaj desetkov vrlih Francozov v brezmejno začudenje. Taka brzina! Po 26 letih! V dobi aeroplanov! Dosti je bilo smeha na če! BREZPLAČNI POOR-BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se tele naučiti angleški In hočejo postati državljani Združenih drŽav. Oglasite se za pojasnila ▼ ljudski ioU itv. 127 East 41. cesta v petek zjutraj od 1«. d« 12. soba *tv. 3tS. ali pa v liondeljfk ta sredo ^ L do S^ šote 41 S. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 Wcit 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevanje.) Razkrinkani Hmbsbnržanl .... Rinaldo RinaJfUni ............ oooooooooooooooooooo (Cruse© > .......... 30 M M Robinson Rdeča megla .................. .75 Revolucija na Portugalskem ____ M Roman treh ....................1.— Rdeča In bela vrtni em, opvest .. JI Rdeča megla _________________________ .70 Rdeča kokarda..................1*5 Slovenski ftsljivee ...............II Slovenski Robinzon, trd. ves. .....75 Sueški invalid ................. .75 Solnee in mom^................. .65 SkoU širno Indijo ............. JI Sanjska knJUa. mala .......... M Sanjska Imjga. nora velika .... -M Sanjska knjiga Arabska..........1.SI Spake, humoreske, trda ves .... -M Spomini Jugoslovanskega dobro- voljen Ull.ll...............L25 Sredozimci. trd. ves............. M oooonooooosoooooooooo« «4§ OOOOOOOOOOOOOOOO Štiri Mirti. 1 sv............... JU Smrt pred fcUo ................ M Stanley v Afriki .............. JI Strup Is J odeje ................ .75 Spomin umnega potovalen .... L5t Stritarjem ftnfhel«a.Us broA. .. jfo Slsto Šesto, povest ls Abrocev .. M Sla medvedjega lovca, Potopisni roman ........................ ju Stric Tomom kote ............. JI Student naj bo. V. sv........... JI Sveta Notbnrsn ................ JS Spisje, malo povesti ............ JS Svitanje (Govekar) ....a.......L— Stezosledec ..................... Jf Šopek Ssmotarko _.............. JS Sveta noč ..................... Ji Svetlobo In sew*.............. l.?t Slike (MeSko) .................. M .7» J« .7» St. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utvs. Ill str„ broS. .......... J5 Šter. 8. Akt. ker. 113.......... .73 Št. 5. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) «Problemi sodobne filozofije. 347 strnili, broS. ......— .7« Št 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rilijefna karikatura in minulosti, 56 str., brod. „...... JtS Št. 11. (Porel Golla) Petertkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah, 84 str.. broA....... J5 St. 12. (Frsn MilčinskI) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. 91 str„ broS.......... Jf Sl 13. (V. M. Garfiln) Nadeida Nikolajevim, roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr- brofi. ........ JA St. 14. (Dr. Kari EngliS) Denar, narodnogospodarski* spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str., brofi. ......................... St. 15. Edmsod In Jules de Gon- court. Renee Msuperin........ Št 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., brofi. ........ St 17. (Prosper Marlmee) Verne duše v vieah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str............. J« S t 18. (JarosL Vrchliekj) Oporoka lukovSkega grajščaka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 atr.. brofi. .. Jft St. 19. (Gerhart Ha opt man) Potopljeni zven, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 atra.. brofi. ...... JI St. 20. (Jul Zeyer) Gumps« In KmoranU, japonski roman, ls CeSHne pre vel dr. Fran Bradač, 154 str., brofi............. .41 St. 21. (Fridolln žolna) Dvanajst kratka Fb mik sgodMe, II., 73 mtr. ........................ M St- 22. (Tolstoj) Kreotserjeva.... JI ..41 .45 Msehbet, trdo brofirano • • • < SPLOŠNA KNJIŽICA: ŠL1. (Ivan Albrecht) grada, ivsirna povest, 104 str« braUrano .................... St 2. (Rado Mnrnik) Na Plndo, izvirna povest, 181 str., brofi... ljudska drama v 4 dej« krofi. 105 strani _.................. St, 4. (Cvetko Golar) Poletno klasja, Izbrane pesmi, 194 sta, broHrano .......•.»..«.••••.•• St 5. (Frsn Milanski) Gospod Fridolln Žolno in njegova *attsa vMdomrtn iSrtfce Z, 72 strani, bruBrano ................ St 6. (Novak) IJsii—ni* .. St. 23. (Sophoklea) Igra. poslov. C. Golar, 60 str« broil rano ................... St 24. (E. L. Bulwer) Poslednji Sa®vi Psmpejov, I. del, 355 str« brofi. ........................ St 25. IL del St 26. (L. Andrejev) črne an-dke. poslov. Josip Vidmar, 82 ntr. brofi. ...................... JI JI JS St 27. (Frsn lB Erjavec) M 80 str« brofi. as St 29. St 31. St 32. St 35. tr. ves. .Ul Živeti (Gaj SalnstU Krisp) VsJ--lognrto, poslov, lit Dokler, 123 strant brofi........... JI St 96L ( 144 strani St 37. l>MMiallfai|',.;,„..... JI St 38. Stev. 39. La m Msfiko) Usttrf. HITRA SLUŽBA V JUGOSLAVIJO Prihodnja odplutja VULCANIA — 12. novembra BOŽIČNA ODPLUTJA SATURNIA 28 »•«»•>« opoldne VULCANIA V membra _•_ __ob 0 15 zjuira. S&turniu in Vu!cania se med jjv^Iov-nijni fKunfki mllikujt-tii i»> razkošju iidubc«ti in nue!i> i i*-r nudita r::ijb»itj-»j služtvi z:i Kvrnivi. Pogubne »ftie za t ju in nazaj Dosti n->vo»ti rut t«"ii n,o-tvrnih ladjah, m»-d temi tudi baz*.-n z:i plavanje v drugt-m razredu. C O S U LIC H LIN E 17 BATTERY PLACE NEW YORK 5 KretanjeParnikov i— Shipping New« —- PRINC IN BERAČ Ko je priletel angleški prestolonaslednik pred neaavnim za dva dni v znano francosko kopališče k tekmi v golfu, je povzročil zabavno Zgodbo. Na poti proti športnemu prostoru je dal en frank razcapanemu beraču. Neki Američan je opazil ta prizor. Brž je skočil k beraču in mu ponudil 10 frankovski bankovec za prestolonaslednikov frank. Seveda mu je berač prav rad ustregel. Med tem se je zrni s lil Američan, da bo moral podpreti svojo zgodbo s teht-nejšimi dokazi. "Pridite jutri ob isti uri na ta kraj pa vas bom fotografiral", je rekel beraču, "DobJi bo-še sto frankov!" Drugi dan je prispel Američan z velikanskim fotografskim aparatom in izdatno zalogo filmov ter od razočaranja široko odprl oči. Namesto v včerajšnjih capah je prišel berač obrit, v novi obleki, s pol-klobukom na glavi, s pe. ~ro ovratnico in lesketajo-čimi se čevlji. Razjarjeni Američan mu je dokaj nevljudno naznanil, da ne dobi niti centima od obljubljenih 100 frankov. Če bi razkazoval sliko tega gidalina v domačem Ohio ali Texasu, bi samo osmešil svojo zgodbo. Prav za prav bi se lahko zmenila za nov sestanek, toda berač nikakor ni mogel razumeti zakaj Američan tako divja. Nastal je velik prepir in novinarji so zvedeli za vso stvar ter jo dali eeveda brž v list e. r Št 46. Magda .40 Št 47. Misterij dote............1.— Štev. 48. Tarsnnovo ilvrnil ____ JI Štev. 49. Tarianov sin ........ JI Št. 49. Tarzanov sin. trd ves____1-2« Slika De Graje..........1JH Slov. kalais la rsaaaeo M T metein................L— Namišljen (bolnik ...... JI To in enlcraJ Sotlo .... JO .1.20 JI Št BO. St 51. Št. 54. Št. 55. St 56. Št 57. Tarzanova mladost, trd. ves. ......... Stev. 58. Glad (Hamsun) Št. 59. (Dostojevski) Zapiski Is mrtvega dama, L del..........Iv— Stev. 60. (Dostojevski) Zapiski is mrtvega doma, II. del ........1.— St 61. (Golar) Bratje In sestro .75 St 62. Idijot I. del. (Dostojevski) JI St. 63. Idijot, IL del .......... JI St 64. Idijot, 111. del.......... JO Stev. 65. Idijot, IV. del .......M Vsi 4 dell ..............3J5 St 66. Kamela, skozi oho šivsake. veseloigra ................ .45 Slovenski pisatelji II. sv. Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pet« i Perica, Črtice ........................ZJb* Slovenski pisatelji IV. sv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; IxgnMJeni beg. Pomlad ...............2JI Tik ca fronto .................. .71 Tati«. (Bevk), trd. ves. ........ .75 Tri indijanske povesti .......... JO Tunel. soc. roman................1.21 Trenutki oddiha ................ JI 29. oktobra: Deutochland, Cherbourg. Hair, burs America, Cherbourg. Hamburg Berengarta. Cherbourg 31. oktobra: Maje»f'c. Cherbourg Augustua. Napoti. Genova 1. novembra: New Amsterdam, Boulogne Bur Mer, Rotterdam 4. novembra: Columtus, Cherbourg, Bremen 5. novembra: Mauritania, Cherbourg President Harding. Cherbourg. Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 6. novembra: Stut«ga.rt. Cherbourg. Bremen 7. novembra: Homeric. Cherbourg RrpjbUc, Hamburg Statf.niam. Boulogne Sur Mer, Rot-tToam 8. novembra: Leviathan Cherbourg St. L.ouis, Cherbourg, Hamburg 9. novembra: Cuiite I;iujicaroano. Xapoil. Genova 12 r.wwembra: Vulcanla. Trat Aqu'.tania, Cherbourg Ceorge Washington. Cherbourg. Hamburg Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg 13. novembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 14. novembra: Krame. Havre Bremen, Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Koma. Nayoli. Genova 19. novembra: Berensaria. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Hiim-burg New York, Cherbourg. Hamburg 20. novembra: Dresden, Cherbourg. Bremen 21. novembra: lie de France, Havre Majestic, Cherbourg 22. novembra: Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 23. novembra: Con te Grande. N* a poll. Genova 25. novembra: Euiopa. Cherbourg, Bremen 26. novembra: Mauretania Cherbourg .America. Cherbourg. Hamburg 2S. novembra: Saturnia. Trst li.-mertc, Cherbourg I'eutsi h'aiid. Cherbourg. Hamburg 29. novembra: Cleveland. Cherbouig. Hamburg 3. decembra: Aijuitan.a. Cherbourg »•resident Harding, Cherbourg. Ham-burg iU:nburg. Cherbourg, Hamburg 4. decembra: išiLUtg.ii t. Cherbourg, Bremen 6 DNI PREKO OCEANA NajkiajAa tn najbefj ugodna sol *s ootovanja nc egromnlb urnlkllts FRANCE 14. nov. (7 P. M J He de France 21. nov.; 12. dec. (7 P. M.) (10 P. M.) PARIS dec.; 24. dec. (4 P. M.) (4 P. M.) Najkrajfta pot do Caiaxntel. Vaafcd. !• v poaebnl kabini a v semi Modern! oal sdobno^U — Pijača in alnvn- fraaroak* kublma. Isredoo ntaka cent 1 VpraSaJta kataregako!' pooblaSeaaaga agaata FRENCH LINE 19 STATE ST RE ST NI'W YORK. N. V. Pari!", Havre Bremen. Ctierbourg, Bremen Olympic, Cherbourg A gu.itu«, Napoli, Genova 6. decembra: l.eMatlian. Cherbourg 10. decembra: VuWania, Trat Berengarla. Cherbourg Ceorge Washington, Cherbourg, Ham> , burg Conte Biancamano, Napoti, Genova 11. decembra: Berlin. Boulogne Sur Mer. Bremen Roma. Napoli, Genova 12. decembra: l e <1- Kranre, Havre j St Ijjui.i, Chrrbourg. Bremen 15. decembra: Eurnj.y, Cherbourg. Bremen 16. decembra: Mauretania, Cherbourg 17 dec»mhra: 1 Fr»-si«lr-nt Itooaevelt. Cherbourg. Hun-I burg New York. Cherbourg. Hamburg 18. decembra: Dresden, Cherbourg, Bremen 23. decembra: Albert Ball In, Cherbourg. Hamburg 24. decembra: Amerl- a. Cherbourg, Hamburg 26. decembra: Bf-nien, Cherbourg, Bremen Milwaukee. Cherbourg, Hamburg 27 decembra: Paris, Havre Bevia-tlian, Cherbourg 31. decembra: Piesid«-r.t Hatding. Cherbourg, Hani* burg POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. Torki pred Donajeat .......... .31 Tri legende o razpelo, trd. Tet. .65 Tiso« iff mm aai (Rape) ves. mals izdaja............fl.— Tiso* in ena not I. zvezek..................136 IL.........................L4I III..........................l&l KNJIGE SKUPAJ........$3.75 V rsbstra (Matičič) „............1JS3 ▼ aonkCB salniSa ............ Ji5 V sHs—Jska skrse svata. L del JI 2. del ...................... JtI VeCeraa piwmm, Marija Kiaelova . .75 Vojska na Turikem ............ M Veliki inkvizitor ................L— Vera CWdMora), bro«. ........ .35 Vltejeca rtpoilta. roman, 2 knjigi L3I Vsjat our aU poganstvo, L tt... JU V postiv Js Ha. IIL sv ...... JU Vrtnar. (Babindranstk Tagore), trdo wiiud ................ .75 brotfrsno .................. JU VoJAa aa BAm, s sliksiai .. JU Vsflk ^»ksnUk ia draga povesti L— Trdo vessno ...................UU V.fcikl ki pr^psrskl .......... JU Mrti .....*..........*■ jM KDOR ŽELI PRE2IVET1 BOŽIČNE PRAZNIKE med SVOJIMI v STARI DOMOVINI je vabljen, da se pridruži enemu naših skupnih iz. letov. To leto priredimo še dva skupna izleta: Po FRANCOSKI PROGI s parnikom "ILE DE FRANCE" preko Havre: VELIKI BOŽIČNI IZLET dne 12. decembra 1930 Po COSULICH PROGI z motorno ladjo — "VULCANIA" VELIKI BOŽIČNI IZLET dne 10. decembra 1930 NA OBISK V STARO DOMOVINO — samore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedriavljan, ki Je postavnim potom došel v to deželo. Za cene, za pojasnila ln navodila glede potnih listov, vizejev, per-mltov Itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto ln s to-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo ln pa kar je ha j važne je, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. i 11 ■^ iti' v- • Sakser State Bank 82 CORTLANDT ST., NEW YOBK TeL Barclay 9380- ^ - .. ,, iaSStet