oMržati na častni višini. !SI Entered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, P.. Under the Act of March 3d, 1870. — Accept ed for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3d. 1.917, Authorized March 15th, 1925. ŠTEV, 5 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, FEBR KAJ SE VSE PRIPETI D J Lovci, oziroma ljudje, ki mi-rJ°> da so lovci, so odgovorni 4Clfa^° leto za mnogo nezgod. Me-f° zajcev in srnjakov streljajo .a]]»rdve, teleta, pse, prešiče, far-ija|er.je in svoje lastne tovariše. iči$Blizu Pariza v Franciji se je h rpki kmet vračal z lova in je oStfVabljen sedel na voz slame, riHf trega je vozil sosedni kmet s rr°m konj. Zadaj na voz je )PlPel tudi nabito puško. Nje-3korv Pes> ki ga je spremljal, si >r tf H*u,šal v slami napraviti gnez-1 cf ^er je pri tem sprožil peteli-r "a puški. Strel je zadel lov-v nogo; v razburjenosti je pes 11 °žil še drugega petelina in PllKi strel je ubil njegovega gozdarja. Y Parizu je pes požrl polo pa-lja> na kateri je bil spisan lep '|]Vor generala Weyganda, ki je j ls^i dan imenovan za člana rancoske akademije. General ourfj sprejel visoko čast brez obi-rboi+Jnega zahvalnega govora. i Red Bluffu, Cal., je neki -gi^er ponoči zaslišal škripa-,ourfle 'n ropotanje, kot bi nameri nekdo vdreti v hišo. šel >our*j" Preiskovati in res zagledal rc,.vVrati temno postavo. Brez alc?rn^ljanja, je z močno pestjo L annil po črni postavi, v sle-e Leiri trenutku je pa že tudi te-Havl vogala pred rogovi raz-„ 4 Jene domače krave, katero je i. r z udarcem zmotil na njenem j raziskavanju. oski . Rloomfieldu, la., je neki ; j*1,1 Zagazil v močvirje, iz ka- v ni mogel • »kobacati- na- - \ sfnu tla. Poklican vlačilni av-\ ^Srobil iz bližnje garaže pa je '° x^tarja kmalu rešil iz nerod-* Pozicije-. Navadno se zgo-vlečejo avtomobile ^ v tem slučaju pa je bi- I n| J1® nasprotno. -La avtomobilskem dirkališču . ailasu, Texas, je bila ob pri-«u c**rk na programu tudi to-lu|' > da dva starinska avtomobili! skupaj trčita. Naravnali so njs«Q.ll(l nasProtnih strani natančno e Ih -°’ ^ morala sredi dirka- . ra treščiti skupaj. Voznika 'LSeVeda odskočila, ko sta av-rnikfa ,° a drvila že s precejšno slO’hi)100' Rezultat pa se ni za-inij,L Programu: avtomobila ,Se “zgrešila” in drvila na-* l]1’ e^en s tako silo, da je po-ylH| °gra j o in poškodoval tri ose- francoskem je voznik zgu-.s. , ^ntrolo nad avtobusom, ki ^ j 1° s šestimi avtomobili bicikljema in se usta-^k-o.6’ k° je treščil v močno |y f^A^nt ^os^onu se .ie zaljubljeni l-^%()l'V0Z^ V ayt°mobilu s svojo |jc ,lG11ko, pa je z ene roko de- °*JJemajoč zgubil kontrolo II I cjttl0'3.^a’ ki je zadel v obcest-ove^l;(l?K *.n se razbil. Pri. tem je ( ek^ca nekoliko poškodova-&do^u'l)'llakar tožila nerodnega pre^ ylr!^Ca za $25,000 odškodnine, -n arizu je neki gospod skuti a Ji° 1 u^iti svojo kuharico, ki i( 11111 -*e umaknila. Pri tem . i 6 12p°dletelo, da je padla in r\ A> noS- VsilJivi gospod fa v' 6ni nak°Pal na vrat tožbo k. ^L;180*10 odškodnino, ker je ku-i^ ^rc^a’ da je poškodovani zmožnost duhanja in ■i a kuharica ne more brez i izhajati. U^oči T<)lquayu- Anglija, je sredi ii'eri.ZaCela trobiti avtomobilska j&la lV garaži- Garaža je go-dxlt'kl L °® °n1le^a s stropa je pa-»mn , sirene, ki je tako lgflH«0rnrvvZaCe'a kidati na pomoč. lVlS0g * B«. prepozno i„ a fed zgorel z garažo ^l'vy ^°rku je neki barvar ie na 2. strani) PLAČILNO SREDSTVO POMLADNO DELO Vsakemu znano plačilno sredstvo je denar. Podlaga denarju, naj bo isti kovan ali papirnat, je zlato ali srebro. Nadomestilo denarja so razni čeki in zadolžnice. * Denar sam na sebi ne predstavlja nikake praktične vrednosti. Zlato in srebro kot kovini imata glavno praktično vrednost zaradi svoje lepote za razne okraske. V praktičnem življenju bi brez zlata čisto lahko izhajali, brez'železa pa ne. Toda železne rude je v obilici, zlata pa se producira na svetu primeroma malo kar je tudi vzrok za dragocenost istega. Denar v raznih oblikah kot plačilno ali izmenjevalno sredstvo mora imeti neko podlago in ta podlaga je po mednarodnih sporazumih zlato. Le nekatere države imajo samo srebrno valuto ali pa poleg zlate valute še srebrno. Razne države imajo različne denarne enote. Denarna enota v Zedinjenih državah, kot znano, je dolar. Dolar je denarna enota tudi za Canado, za republiko Dominico, Newfoundlandi-jo in Liberijo. Druge denarne enote so: Peso v Argentini, schilling v Avstriji, belga v Belgiji, boliviano v Boliviji, mil-reis v Braziliji, lev v Bolgariji, peso v republiki Chile, tael na Kitajskem; peso v Colombiji, colon v Costa Rici, peso na Cubi, krona v češkoslovaški, krone na DTihskem, Sucre v republiki Ecuador, kroon v Estoniji, markka na Finskem, franc (frank) v Franciji, reichmark v Nemčiji, pound sterling (funt) v Veliki Britaniji in nekaterih njenih dominijih in posestvih, drachma na Grškem, quetzal v Gua-temali, gourde na Haitiju, lempira v Hondurasu, pengo na Madžarskem, • rupee v Britiški Indiji, piaster v Indo-Kini, lira v Italiji, yen na Japonskem, lat v Latviji, litas na Litvinskem, pešo v Mehiki, guilder (goldinar) na Nizozemskem, cordobia Nicaragui, krone na Norveškem, balboa v Panami, peso v Paraguayu, reyal v Perziji, sol v republiki Peru, peso na Filipinih, zloty na Poljskem, escudo na Portugalskem, leu v Rumuni-ji, rubel v Rusiji (červonec 10 zlatih rubljev), colon v Salvadorju, tičal v Siamu, peseta v Španiji, , krona na švedskem, frank v Švici, piaster v Turčiji, peso v Uruguayu, bolivar v Venezueli in dinar v Jugoslaviji. Napram ameriškemu dolarju imajo inozemske denarne enote, različno vrednost, katero navadno določa zlata podlaga, ki jo ena ali druga denarna enota predstavlja. Denar sam na sebi nima praktične vrednosti, kajti na samotnem otoku ali sredi puščave lahko človek od gladu umrje pri kupih zlata in denarja. Denar služi le kot posredovalec za izmenjavo življenjskih potrebščin medsebojno ali za opravljeno delo. Ta posredovalni posel pa je v današnjih časih marsikje hude zavožen. V West Virginiji je na primer mogoče kupiti tono premoga za 25 centov, od far-merjev srednjega zapada pa je možno kupiti bušelj koruze za 25 centov. Farmer ali meščan pa mora plačati več dolarjev za tono premoga in premogar mora plačati znatno več kot 25 centov za bušelj koruze. Takih primerov je na tisoče, in dokler se izmenjevalni ali posredovalni sistem znatno ne izboljša, ne bo še konec depresije. JARY 1ST 1933 — SREDA, 1. FEBRUARJA 1933 VOL. IX. — LETNIK TX. Pomladi še ni v deželi, ako seveda izvzamemo naše južne države, toda v februarju se že lahko opravijo mnoga dela na vrtu in v vinogradu, da na pomlad ne pride toliko dela skupaj. Nekaj ur dela na vrtu kak sončni dan v februarju tudi osveži in razvedri človeka po dolgi zimski puščobi. V tem času že lahko otrebimo sadno in lepotično drevje suhih, polomljenih ali pregostih vej. Večino lepotičnih grmičev tudi lahko v tem času že obrežemo ali prirežemo, da jim damo za-željeno obliko. Vse tako delo pa naj se ne vrši v vlažnih, ampak v suhih in sončnih dneh. Samo vrtnic še ne kaže zdaj obrezovati, ampak naj se s tem delom počaka do časa, ko bo nehala zemlja zmrzovati. Drevje in grmovje se tudi zdaj že lahko sadi ali presaja, ako tega nismo opravili že v jeseni, toda le, če zemlja ni zmr-zla ali premokra. Za obrezovanje vinske trte je februar pravi čas. Kjer imamo vinsko,trto posajeno bolj za okras in senco kot za produci-ranje grozdja, način obrezovanja ni zelo važen. Ako pa gojimo trto zaradi grozdja, je pravilno obrezovanje zelo važno. Kdor ni takega dela vajen, stori bolj pametno, da pokliče koga, ki se na tak posel razume, da mu delo izvrši ali mu vsaj pokaže, kako naj se to delo opravi. ,%a dpb.r.y rast truvu je priporočljivo, Če se vrtno trato potrosi s hlevskim gnojem; gnoj se lahko raztrosi tudi kar po snegu. Voda topečega se snega in pomladnega deževja bo polagoma nosila gnojilo k travinim koreninam. Tak način gnojenja se tudi obnese pri mladem drevju, grmičju in večletnih cvetlicah. Staro, proč stoječo skorjo starejših dreves je priporočljivo ostrgati in sežgati. S tem se uniči mnogo jajčec in ličink škodljivih mrčesov. Za zatiranje škodljivih mrčesov so seveda velika pomoč ptiči, zato je vredno jih privabiti na vrt že zdaj. Ako je zemlja pokrita s snegom so ptiči, ki prezimujejo pri nas, mnogokrat lačni. V takem času naj se jim na pripravnih krajih, kjer so varni pred mačkami, natrosi kakšnega žita, na primer kokošje piče, ali pa krušnih drobtin, jabolčnih odrezkov, zdrobljenih .ledrc itd. žolne, ki so posebno koristne pri zatiranju drevesnih škodljivcev, oziroma njihove zalege, rade. trga j o goveji loj, kateri naj se jim pričvrsti na drevesa v hudih časih. Ptiči bodo na svojih posetih našli in pozobali tudi mnogo mrčesje zalege. Obenem se jim morda priljubijo gostoljubni kraji, da bodo spomladi na vrtu gnezdili in v zahvalo uničevali škodljive rar-čese, za nameček pa nas bodo še nagradili s petjem. -------o------- RODBINA STOLETNIKOV V španski naselbini Perei je nedavno obhajala neka kmetica svoj 130. rojstni dan. Starka je še čvrsta in zdrava in pomaga pri delu svojemu sinu, ki šteje 111 let. Tudi njenih ostalih šest otrok je še pri življenju in so skoro vsi prekoračili stoto leto. Njen mož pa je umrl že pred 70-timi leti. 1301etnico lojstvo je obhajala kmetica na moč slavnostno. V imenu vlade je prišel iz Madrida poseben odposlanec [ z denarnim darom in lastnoroč-Jnim pospremnim pismom predsednika republike Alcale Zamo-' re. IZ NAŠEGA (LAVNEGA MESjA Dne 4. marca, k| se bo menjala administracija *v Washingto-nu, ne bo predsednik Hoover edini, ki bo zgubil‘svoje delo.' Z njim bo šlo tudi okoli 20 raznih tajnikov. Skoro gotovo pa je, da bo ostal v Beli hiši tudi pod demokratsko administracijo še en Hoover, in sicer vrhovni hišnik Irwin H. Hoover, ki je že 43 let v službi. Vse pohištvo, oprema in okraski v Beli hiši so last naroda in odhajajoči predsednik vzame s seboj le svojo osebno lastnino. Tudi novi predsedpik ne preseli v Belo hišo svojega lastnega pohištva, razen mo|da kakšnega prav priljubljenega stola ali mizice. V splošnem ostane oprema Bele hiše nespremenjena, četudi se menjajo stanovalci iste. Pohištvo se morda nekoliko drugače postavi, to je pa tudi vse. Naše glavno mesto Washington je' nedavno obhajalo 144-let-nico svoje ustanovitve. Dne 23. decembra 1778 je legislatura države Maryland s sklenila, da prepusti zvezni vladi kbs držav-1 nega ozemlja, kjer stoji zdaj i mesto Washington in se imenuje District of Columbia. Ta di- ZBIRANJE STARIN strikt, oziroma mesto Washing- * ton, ne pripada nobeni državi in spada pod direktno upravo zveznega kongresai Leta 1780 je zvezni kongres! sprejel gori omenjeno ponudbo države Maryland in ustanovil glavno mesto' republike na omS&aiam- ozemlju ob reki Potomac. George Washington, prvi predsednik Zedinjenih držav, je p r e p u s t i 1 izdelavo načrtov za zvezno glavno mesto svojemu prijatelju majorju P. C. L’en-fantu, francoskemu vojaku in inženirju. L’enfant je svoje delo dobro izvršil, kar dokazuje krasno mesto, ki se je po njegovem načrtu razvilo. Njegov načrt za razvoj glavnega mesta je bil sicer za nekaj časa opuščen, toda zvezni kongres ga je kmalu ponovno sprejel; načrt je ostal v veljavi do danes. L’enfant je umrl v skromnih razmerah v državi Maryland leta 1825, toda leta 1909 so bili njegovi telesni ostanki premeščeni na Arlington narodno pokopališče, kjer je prostor le za znamenite in zaslužne sinove ameriškega naroda. Gradnja ogromnih zveznih poslopij v Washingtonu se bliža svojemu zaključku in istotako bo kmalu izveden olepševalni program, nakar se bo mesto Wa- [ shington lahko štelo med najlep-! ša in najmodernejša glavna mesta na svetu. Inavguracija novega predsednika Roosevelta ki se bo vršila 4. marca, bo privabila velikanske množice ljudstva v Washington. že zdaj imajo washing-tonski hoteli rezervirane vse sobe za tisto priliko. Prijavljene bo delegacije iz vseh 48 držav naše Unije in navzočih bo 25 državnih governerjev, vštevši governerko “Ma” Ferguson iz Texasa. Dne 4. marca in sledeče dni se bo vlekla iz Washingtona tudi procesija “hromih rac,” ki bo naj večja v zgodovini. Odpotovala bo proti domovinskim wig-wamom 122 poslancev in 11 senatorjev, ki niso bili več izvoljeni v zvezni kongres. ------o—------ NAJVIŠJE POSLOPJE Stari kovinski novci, poštne znamke, bankovci in razni stari dokumenti so včasi vredni lepega denarja. Take reči niso drage zato, ker so stare, ampak vsled tega ker so redke. V vsaki deželi žive ljudje, katerih veselje ali “hobby” je zbiranje redkih, starih predmetov, posebno denarja in poštnih znamk. Mnogi taki zbiratelji so finančno dobro podkovani in so pripravljeni plačati velike vsote za redke novce ali znamke. V mestu Fort Worth, Texas, je nastala velika kompanija, ki se bavi z zbiranjem takih starin, katere potem prodaja ljudem., ki jih iščejo. Ta firma pošilja posebne seznamke ali cenike ljudem, ki se za to reč zanimajo. Za zbirko 832 ameriških centov, ki bi bili po običajni ceni vredni le $8.32, je ta firma plačala zbiratelju dr. Frenchu v New Yorku $50,000. Seveda so bili ti centi zelo redki. Petdolarski ameriški cekin iz leta 1822 je vreden deset tisoč i dolarjev. Dotičnega leta je bilo kovanih in dano v promet 17,-796 takih cekinov, toda zdaj se j zna samo za tri komade v eksi-| stenci; kje so drugi, nihče ne ve. Radi svoje redkosti so ti čeki ni tako dragi. Leto pozneje ,]e bilo kovanih 14,485 petdolar-skih cekinov in od teh jih je v rokah zbirateljev še 50. Ti cekini so mnogo cenejši, iz enostavnega vzroka, ker jih je več. Nikelj it, leta 1913 z glavo boginje'Svobode je vreden $50.00, ne zato, ker je star, pač pa zato, ker je redkost. V Georgiji., je Mrs F. G. A-dams pri prodajanju gledaliških vstopnic dobila srebrn dolar iz leta 3 804, ki ga je prodala za več sto dolarjev; zdaj ima tiste vrste dolar označeno ceno $2,500. Neki prodajalec gledaliških vstopnic v Brooklynu je dobil srebrn novec za pol dolarja, ki mu je prinesel $800.00. Neki star ameriški cent je bil nedav- J no prodan za $800.00, neki pol-dclarski novec za $400.00, dolar iz leta 1870 z označbo “S” za $100.00, desetica iz leta 1894 z označbo “S” za $100.00. Mnogo starejša desetice, namreč iz leta 1796, pa so vredne samo po $3.00 komad, ker niso tako redke. Kogar stvar zanima, lahko piše po cenik na “Numismatic Company of Texas, 575 Mehi Bldg., Fort Worth, Texas” in priloži pismu štiri cente v znamkah. Morda pronajde, da ima v svoji zbirki kak star novec, ki je vreden lepega denarja. Morda mu slučajno pride v roke kak novec, ki je redkost in za katerega so zbiratelji pripravljeni plačati lepo vsoto, časa za ogledovanje novcev je dandanes dovolj in je tudi ž ekonomskega stališča jako priporočljivo, da se desetkrat obrne in ogleda vsak novec, predno se ga da iz rok. ------------------o------- IZ RODNIH KRAJEV Nikaka tajnost ni več, da se Madžarska tiho oborožuje, da v slučaju vojne med Jugoslavijo in Italijo, napade Jugoslavijo od strani. Dunajska “Arbeiter Zei-tung” z dne 8. januarja poroča o velikih pošiljatvih brožja iz Italije na Madžarsko. Te poši-ljatve se vrše preko Avstrije, in sicer preko avstrijske tovarne nabojev v Hirtenbergu. V zadnjih desetih dneh preteklega leta je bilo tam izloženih 40 vagonov pušk in strojnic, poslanih iz Italije. Od tam so orožje v avtomobilih prepeljali na madžarsko mejo. Avstrijski vladni krogi se delajo, kot da jim o pošiljanju orožja iz Italije na Madžarsko preko Avstrije, ni nič znanega. Iz Celovca in iz Radgone se poroča, da vidijo večkrat italijanska vojna letala na poletu proti Madžarski. Italija izrablja Avstrijo kot koridor za oboroževanje Madžarske. Avstrijskega zveznega kance-larja dr. Dolifussa so posetili francoski, jugoslovanski, ru-munski in češkoskovaški poslanik in so zahtevali pojasnil zaradi prevažanja orožja iz Italije na Madžarsko. Po daljšem bolehanju je preminul Makso Pirnat, profesor v pokoju. Poznala ga je vsa Slovenija. Po rodu je bil iz gradu Zgornjega Tustanja v moravski občini. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, -nato pa jus in pozne-*je slavistiko na Dunaju in v Gradcu, kjer je bil učenec znanega slavista dr. Karla štrek-Ija. Kot profesor je služboval v Kranju, Idriji, nato> zopet mnoga leta v Kranju, po prevratu pa na realki v Mariboru, kjer je tudi stopil v pokoj. Bil je odličen pedagog, mož širokega obzorja, duhovit in šegav. • V zakonu z Ano iz znane idrijske rodbine Lapajnetove, se mu je rodilo četvero otrok, izmed katerih je najstarejši znani kipar in urednik Nikolaj Pirnat. Vso -družino je zlasti prizadela pred tremi leti tragična smrt matere v Mariboru, zdaj pa spokojno sledi svoji družici v grob tudi njen soprog. / Zadnjo sredo v preteklem letu je nastal v Cerknem na Goriškem velik požar. Ogenj se je nenadoma pojavil v podstrešju neke koče, ki je bila krita s slamo. Slamnata streha je bila na mah v plamenih in ogenj se je v hipu razširil na pet sosednih starih kmečkih hiš. Požar se je širil s toliko večjo naglico, ker je vel močan veter, ki je raznašal iskre na vse strani. Na pomoč so sicer prišli gasilci i? Cerknega in vojaki, a je bile vse gašenje zaman. Iz ene izmed gorečih hiš so s težavo rešili mladeniča Andreja Obida, ki je stekel v svojo kočo, da bi rešil še nekatere stvari. Ko pa je bil v hiši, se je med njim in vežnimi vratmi nenadoma sesul goreči strop ter mu zaprl izhod. Mladeniča, ki je dobil hude opekline in se je v dimu skoraj zadušil, so odpeljali v go riško bolnico. Koče so do tal pogorele. Po cenitvah komisije znaša škoda, ki je jo povzročil požar, nad 60,000 lir. Šest družin je ostalo sredi zime brez strehe in najnujnejših potrebščin. Starec z zašitim srcem. Pret tedni je v Osijeku skušal izvršiti samomor 70-letni zvonar Ante Andušič. V prsi si je zabodel nož ter ranil srce. Domnevalo &e je. da ne bo ostal pri življe-(Dalje na 2. strani) VSAK PO SVOJE Najvišje poslopje na svetu je Empire State Building. Od temelja do vrha ima 103 nadstropja. Poslopje je visoko 1248 čevljev. MARELA ZA GASILCE V nekem mestu na Nemškem so gasilci opremljeni z marela-mi iz azbesta. Te nenavadne marele, ki se ne razgrejejo in ne vnamejo, ščitijo gasilce pred prehudo vročino, kadar morajo v neposredno bližino ognja v svrno ravnanja in gibanja gasilskih cevi. -o------------ IZ FINSKE, kjer je bila pred tremi meseci odpravljena prohibicija, poročajo, da se je pijančevanje zmanjšalo za 30 procentov. Policijska statistika izkazuje 26 procentov manj aretacij vsled pijančevanja, kot v enaki dobi tekom prohibicije. HVALA ZA OBISK! Obiski so tako različnih vrst, kot so različne rože v naravi. Ni vse eno, če se srečamo z lilijo, vrtnico in milo nam šmarnico, li pa z bodečo nežo, čmeriko, koprivo ali pasjim stricem. Jsto-tako ni vse eno, če nas obišče dober, inteligenten prijatelj, ali pa prepirljivec, čvekač, opravljivec, vsiljiv agent ali siten ko-lektor. Mnogokrat je pa vse odvisno od časa in osebnih ali lokalnih razmer, če je obisk dobrodošel ali ne. Spominjam se, ko sem pred leti prišel v neko slovensko naselbino na zapadu in sem se sredi popoldneva namenil obiskati tam bivajočo prijateljsko družino. Ko sem zavil mimo odprtega okna, sem slišal gospodinjo, ki je obupno vzdihnila: “O, for heaven’s sake, T. pride!” Vsakokrat je bil moj obisk dobrodošel, tistikrat pa ni bil, ne vem vsled kakšnih hišnih razmer, niti malo zaželjen. Seveda, pokazali tega niso, a jaz sem k sre-č' vedel, kako stojim, zato sem se z nekim izgovorom hitro izmazal. *■ Pred par leti sem neke poletne nedelje obiskal prijateljsko družino p clevelandski okolici. Sprejeli so me prijazno, toda imeli so družbo in jaz sem v trenutku izprevidel, da sem peto kolo. Popil sem čašo ponujena pijače in izjavil, da moram takoj naprej, češ, da sem se samo gredoč ustavil, da rečem “l)i-lo.” Pognal sem Lizo in v oblaku prahu oddrvel proti 10 milj oddaljenemu gozdu, kjer sem se zkleknil v senco, si prižgal cigaro in parkrat sam sebe tituliral s slavnostnim oslom. Nedvomno je že eden ali drugi izmed cenjenih čitateljev doživel prebritko izkušnjo, ko je prišel na obisk bolj ali manj dragi prijatelj ravno ob času, ko bi bilo treba oditi na obljubljeni sestanek z najljubšim idealom, pa je sedel tako komodno, kot ne bi mislil nikdar več vstati, in predel pogovor o stvareh in zadevah, ki so bridko izkušano žrtev takrat prav tako malo zanimale, kot sezona kamilčnega cvetja na Veneri ali hrenova trgatev na Marsu. Kdor je izkusil, ta ve, torej meni ni treba praviti. Neke sobote popoldne sem bil čisto sam doma, to je v hiši, kjer stanujem in kjer moram imeti začasno tudi uredniške prostore. Skušal sem pisati, toda stavki so se trgali kot oblaki razposajenega aprila, kajti če ni zvonil telefon ali zvonec prednjih hišnih vrat, je kdo trkal na zadnja vrata. Stopnice, po katerih sem tekal gori in doli, se.m polil z vodo, da se ne bi vnele vsled silnega prometa. Ne vem kolikim agentom, prodajalcem tega in onega in osebam neznanih poklicev in namenov sem z obžalovanjem povedal, da ni nikogar doma, razen moje malenkosti, ki šteje par procentov manj kot nič. Nekaterim zavarovalniškim agentom sem moral še za mojo malenkost zatrditi, da sem zavarovan proti nikotinu in flu, proti dežju, snegu, toči, suši, proti porodu, proti kugi na parkljih in gobcih in proti vsem sedmerim egiptovskim nadlogam, pre dno so se dali odpraviti bres bakšiša in bratskih pozdravov. Moje literarno delo je pri tem seveda silno trpelo. Edini rezultat sta bili dve grdo zgrizeni cigari, v zobeh typewriterja pa par nesmiselnih stavkov, katere (Dalje na 2. strani) "Not) a Doba" VSAK PO SVOJE GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO (Nadaljevanje iz 1. strani) c sem po prečitanju z odločnim za- 1 ničevanjem vrgel v uredniški \ /f* | koš. s Nato sem odšel v kopalnico, i da se okopljem. Predno sem se j izluščil iz obleke, sem moral ra- s dovednemu slavnemu občinstvu j še dvakrat nt^ telefon povedati i že tolikokrat pogreto resnico, da pri nas jii nobenega doma. Po- ( leg tega sem bil še enkrat pokli- s can k vratom, kjer me je neka i misijonarka hotela na hitro i spreobrniti k nevemkakšni veri. Ko sem ji povedal, da sem pre- ; več zaposlen in ne vtegnem po- ] slušati pridige do konca, mi je ] za dolar ponudila v nakup knji-go, ki baje vsebuje Skrivnost, kako odpraviti depresijo, mesto : kuponov ali za nameček pa da ; dobim še izveličanje. Vse to samo za en dolar. K sreči sem tiste zakrknjene vrste, da nisem navdušen za kakšno hitro izpre-obrnjenje. Sploh ženska že na pogled ni bila taka, da bi me mogla izpreobrniti za karkoli. Posebnih grehov se tudi nisem zavedal, poleg tega pa sem bil itak namenjen se okopati. Ko sem bil že z eno nogo v kopalni banji, me je silno trkanje na zadnja vrata splašilo, da sem se hitro za silo zavil in hitel gledat, če hiša gori, ali je še kaj hujšega na programu. Bil pa je pred vrati le zajeten dedec, ki je prodajal metle. Držalo me je, da bi bil iz butare metel zgrabil eno in oplazil vsiljivega metlarja po butici, pa sem se vendar premagal in kar mogoče j mirno konštatiral, da gospodinje ni doma, jaz pa sk na borzno ceno in valuto metel ne razumem. Med kopanjem je bilo še dosti zvonenja, katero pa sem pobož-. no posvetil tistim dušam, ki jih . Tli tukaj, ne tam. Mislim, da je . precej zaleglo . Ko »em si obuval čevlje, me je i zopet splašil zvonec pri prednjih - vratih, da sem, z enim čevljem - Iv roki, z drugim pa na nogi, ko-> pitljal v melodičnem taktu treh i mlatičev k vratom. Moža pred - vrati, ki je ponujal repo, sladko i in kislo, sem odpravil z izjavo, - da s tem sadežem ni nihče pri l hiši v dobrih diplomatičnih od- nošajih. Imelo me je, da bi ga - bil za nameček kronal s čevljem, i j ki sem ga držal v roki, pa sem -'se vzdržal, ker sem se domislil, ) da sem morda tudi jaz drugim - ljudem včasi prav tako nadležen, ». kot so meni metlarji, stare- misijonarke, reparji in drugi sobotni obiskovalci. Hitro sem obul še drugi čevelj, zaklenil hišo, sedel v Lizo in se odpeljal — na obisk, seveda! — odkoder sem se vrnil šele v zgodnjih jutranjih urah. A.J.T. --------o-------- KAJ VSE SE PRIPETI (Nadaljevanje 8 1. strani' padel skozi strešno okno tri nadstropja globoko. Priletel je na kup razstavljenih starih knjig v pritličju in vstal nepoškodovan. V Brooklynu, N. Y., sta dve mali deklici-dvojčki padli z okna v prvem nadstropju, se par-krat zasukali v zraku, nakar sta nepoškodovani sedli na mali košček trate pri hiši. V Winipegu, Canada, je neki praznoverni možak našel na cesti težak žebelj, ga pobral in vrgel nazaj preko rame, verujoč v vražo, da to prinese srečo, žebelj pa je zadel njegovega brata i.a občutljivo mesto na glavo in ga je ubil. Mary Rush v Detroitu, ki je hotela pokazati, da ni praznoverna, je šla pod k neki hiši postavljeno lestvo. Veter pa je tisti čas lestvo prevrnil in težka lestva ji je razbila lobanjo. V Franciji se je lanskega julija potopila francoska podmornica Promethee in z njo G2 mož broječa posadka. Preiskava j« (iokazala, da je podmornica vsled nerazumljive pozabljivosti šla pod vodo z odprtimi ventilatorji, skozi katere je seveda voda j udrla. Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ' ISSUED EVERY WEDNESDAY Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. IX NO. Znameniti krotilec zverin, kapitan Thomas Purchase v Manchestru, Anglija, je imel preteklo leto pri svojem poslu nenavadno izkušnjo. Pri dresiran ju se je lev nenadoma razjezil, napadel krotilca in mu odtrgal nogo do kolena s čevljem vred. K sreči je bila noga, ki jo je razjarjeni lev odtrgal, umetna, torej krotilca ni dosti bolelo.-Blizu mesta Turiona v Franciji je neka ženska mirno in dostojno stopala po cesti proti domu. Za njo pridrvi neki neznanec na motociklju, ustavi poleg nje, stopi s 'svojega vozila in žensko meninič, tebinič pošteno pretepe, nakar se v oblaku prahu odpelje naprej, žandarji so pretepača vjeli in na sodniji je mož priznal, da mu ženska ni r.-ič hudega storila in da jo sploh še nikoli prej videl ni. Pot, po kateri se je vozil z motociklom, pa da je bila tako slaba in razdrapana, da se ni mogel vzdržati, da se ne bi radi tega znesel nad kom. Dotična ženska je bila prva oseba, katero je došel, pa se je znesel nad njo! —o----------- IZ RODNIH KRAJEV ničarski duh, sedaj so ji pričeli jemati še borni kruh, le da ji vsilijo svoj jezik, svoje krive nauke in svojo degenerirano “civilizacijo.” (Nadaljevanje iz 1. »tranl)' nju. Operacija na srcu pa je dobro uspela in te dni je Andu-sič z zašitim srcem zapustil bolnico. Nedavno sta se vršila na go-riškem sodišču tudi naslednja dva procesa. Na prijavo karabinjerjev se je moral zagovarjati 35-letni Gothard Nemec iz Vrtojbe, ker so našli na njegovem domu staro avstrijsko puško. Preiskava proti njemu je bila uvedena že pred dvema mesecema. Ves ta čas je bil v preiskovalnem zaporu. Sodnik ga je oprostil kazni — po določilih amnestije. Še istega dne pa ga je policijska oblast postavila pod posebno policijsko nadzorstvo. Antona Ferfoljo iz Opat j ega sela pa so obtožili, da je žalil učiteljico Elviro Scafuri, ker je kritiziral njeno nasilno vzgojo in potujčevanje slovenske dece. Bil je obsojen na šest mesecev ječe. - Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki Ely, Minnesota Sto in dvajsetletni starec. V ( Prištini živi starec Rama Gra- i ština, ki je te dni dosegel redko starost 120 let, a je še vedno j zdrav din čvrst. Oženil se je f trikrat.. Dogodkov v mladih le- j tih se še dobro spominja. ,, Na slovenski univerzi v Ljub- J ljani je vpisanih skupno 1236 ( slušateljev; od teh jih je 498 na ^ tehnični fakulteti, 430 na lilo- , zofski, 144 na medicinski in 164 i j na teološki. Po narodnosti so ^slušatelji večinoma Slovenci, j oziroma Jugoslovani, nekaj pa je tudi Poljakov, Čehov, Nemcev in Rusov. — o------------ Tolminska gimnazija šteje letos 170 dijakov, od katerih je 105 slovenske narodnosti. Osta-j li so v veliki večini iz sosednje Furlanije. Skoraj vsi italijanski študentje so bili sprejeti v Škodnikov zavod, ki ga upravlja fašist Spazzan. Kolikor je ostalo v zavodu 'še prostih mest, so zasedli slovenski študenti. Vodstvo gimnazije je v tekočem le-'tu prevzel Italijan in prav tako, fašist prof. Nembroso. Ta je takoj po svojem nastopu v Tolminu proučil položaj in pričel premišljevati kako bi še bolj pospešil assimilacijo med slovensko šolsko deco. In res je te dni na gimnaziji in v zavodu nenadoma izšel strog ukaz. Prepovedali so slehernemu dijaku spregovoriti slovensko besedo. Slovenskim dijakom so zagrozili, da jih bodo najstrožje kaznovali, tudi če bodo pisali svoja pisma lastnim staršem in sorodnikom v slovenščini. Končno so jim prepovedali govoriti slovensko tudi s slehernim človekom, ki jih obišče bodisi v zavodu bodisi v njihovih privatnih stanovanjih v Tolminu. K dijakom ne pripuščajo nikogar in tudi ne njihovih lastnih očetov in mater, če se izkaže, da ne znajo italijanščine. Da bi dijake prestrašili, so na tak način že “eksemplarično” kaznovali neko deklico, ki je nastanjena v zavodu. Pisala je staršem pismo v slovenščini, ker italijanščine ne razumejo. V zavodu pa, kjer pregledujejo 1 vsa pisma, so prestregli tudi njeno. In upravitelj Spazzan je dekle kaznoval na ta način, da tri dni zaporedoma ni dobilo ko-i sila. Dijaki so uvideli, da gre sedaj • zares in so se udali usodi. Mar ■ naj se s praznimi želodci upira-: jo dvatisočletni kulturi? V vsa-: kem primeru pa so take metode I skrajno značilne za fašistično t vzgojo. Vzeli so naši deci njeno ■ narodno šolo, zatrli v njej vsako l misel na njeno slovansko poko- ljenje, vlivali v njeno dušo ja- Te dni si je Franc Štraki pri Kapeli v pijanosti zažgal lastno hišo in gospodarsko poslopje. Pogorelo mu je vse do tal. Zgorela sta mu tudi krma in večina premičnin, tako da ima škode nad 50,000 dinarjev. Nameraval je nato zažgati še svojo vi-ničarijo in pa hišo svojega očeta, a so ga sosedi prijeli in ga oddali orožnikom. Pri hiši so usodne dneve kuhali žganje ter pili žganje in šmarnico. Najbolj si je privoščil te pijače gospodar, ki je zaradi tega postal čisto zmešan. Napotil se je iz hiše ter pri odhodu povedal, da bo še nekaj napravil. Zažgal je najprej hišo ter se vlegel v skedenj. Od tam je pobegnil in klical, da Tbo še več poslopij zažgal in si zidal na pogorišču novo vilo. Ljudje,; ki so prišli gasit, so spoznali, da imajo opra- . viti s človekom, ki mu je upi- i janjenje od šmarnice čisto vze- } lo pamet. Orqzniki so imeli naporni posel, da so ga ukrotili in spravili v zapor. Zdravniška preiskava je dognala, da je požigalec abnormalen. Dragocene umetnine v Laškem ? Dvorane zdraviliškega doma radio-termalnega kopališča v Laškem so okrašene z raznim kiparskimi deli, zlasti s sohami in reliefi. Kakor poroča šolski upravitelj Juro Kislinger iz Laškega, so sedaj ugotovili, da so te plastike originalno delo slovitega danskega kiparja Thorwaldaena (1770-1844). Ako se ta vest potrdi in bodo tudi i strokovnjaki doznali, da gre res za originalne umetnine velikega Danca, bo pomenilo to senzacijo za ves umetniški svet. Velike koristi bo seveda tudi za Laško, saj bi bilo močna privlačna sila za u m e t n ik e in umetnostne kritike iz vse Evrope. Dokler pa strokovnjaki ne izrečejo svoje sodbe, je treba vest sprejeti s potrebno rezervo. V Timoški krajini se je pričel pravcati lov za zlatom. Nedaleč od Zaječarja, v nekem ro-| mantičnem klancu blizu vasi Vratarnice, na kraju, ki se imenuje Mijin Kladenac, je rudar-jsko podjetje upokojenega ministra Genčiča odkrilo velike zaloge zlate rude in tako je Timok postal preko noči jugoslovanska Kalifornija. že Rimljani so imeli v okolici Mijinega Kladenca rudnik zlata in tudi pozneje se je tu večkrat kopalo. Gjorje Genčič je že pred balkansko vojno povsem slučajno prišel do zaključka, da je tod dosti zlate rude. Stro-jkovnjaki so na njegovo pobudo kmalu ugotovili, da vsebuje mešani pirit res velik odstotek zlata. že pred vojno je dal Genčič rudo preizkusiti v nekem pariškem laboratoriju in rezultat analize je bil presenetljivo ugoden. Takoj nato se je pričelo | kopanje, toda vojna je delo prekinila. Po osvobojenju se je Genčič ponovno lotil dela, in dailies so uspehi po prizadevanju GLAVNI ODBOR a) Izvrševalni odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 339 N. Lewis Ave., Waukegan, 111. Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave., Cleveland, O. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh, Pa. Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. b) Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, O. 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet, I” 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O. 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn, N. Y. 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. 4. porotnik: JOHN ŽIGMAN, Box 221, Strabane, Pa. —«• Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. . . —* Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl., Chicago, III- ’__________________________________________________ ; ----------------------------------------------------------- Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj se pošiljajo na glavnega tajnik*’ denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in prizive naj se n®' slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov, prošnJe Ifttil \ za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovneg* zdravnika. Cont ,nce t Owner Trac ecem -Chri Tite-i ood A long The fid p£ he lo They ] nd sa don’: Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpremembe n*' slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, 0* Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovanska za' varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore svojim članofl*' Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki, in kd Med potjo pa je naletel na tiv.0r ki so se zbirali v gručah, r* vedal jim je, kaj se je zg<* P,llt Ljudstvo, ki je bilo že do'^ v razburjeno zaradi cele vrste “1Ve h bežni, s katero so zagrozili V ^ tom, je zdivjalo. Pozvali s«; e'Vs lenčiča, naj jih povede do W 0ry binjerjev. Res so jih našlij0rnet pesti proti Obrovem. Val0lfTl.rrie< je tedaj, kakor so pozneje p>?ri,1ci vili karabinjerji sodišču n& 'et'ed ki, ponovno pozval komisi !|st tl naj izpusti nedolžnega And1 Valenčiča. Komisar pa nadoma ukazal svojim lji^! naj aretirajo še njega. SP^t pe], ka se jih je mož, ki je velike ntere stave, z lastnimi rokami 0 he ln sal, ko pa je navalilo naiij )0\Va karabinjerjev hkrati, se je he p. ral vdati. Tedaj pa so Ij*1 fSCtj ki so spočetka stali ob stra'1 Vet, ' silni razburjenosti napadli rabinjerje, ki so popustili aretiranca in zbežali proti 0 ^ ^ vem. Tu so našli pomoč. 1 2 ^ čeni so znova napadli kmete-dali so nanje več salv strel0' nekaj ljudi ranili, šele ted# jim je posrečilo aretirati I' >y ^ Valenčiča in njegovega nega sina Ivana. 0t, n k Vse naslednje dni so krtlese po okolici Javorja in Pod#1 Grn ter Hrušice močni oddelki Kj ^nte* binjerjev, ki so aretirali slj nega moškega in preiskali v’ irfinc hišo. Nazadnje pa so ljud1 ourSe činoma izpustili, kmeta ^the čiča in njegovega sina pa 1 j čili sodišču ter ju obtožili ^ Uffer proti javnemu funkcijonafJ1 ri^ ščuva n ja ljudstva k držav* ski neposlušnosti. Oba držali vse do teh dni v pi*e' le ( valnem zaporu. Spočetka ?^hi„ nameravali postaviti pred l)tf o no sodišče za zaščito drža' javne varnosti, ko pa so spl1; 3^ li, da je izključno le beda P he flf la ljudstvo do obupa in tem ni imelo nikakega poli^|ete ga nagiba, so izročili zadeV^|0^‘ zenskemu sodišču na Reki> žhe ^ te dni končno zaključilo pi-t!l|as vo in za te dni napovedal0|vei,6. ces. lann( Pri razpravi je branil ^ toženca odvetnik Robba !he sta. Sodba še ni znana. ^orl^ ■*'6 m; i Wh ^ctivi ^,:e ar r>end / KJLj. u ► ] Iskanje novih poti j] Ves civilizirani svet pokriva megla depresije in vsi pri- 1 zadeti narodi mrzlično iščejo novih poti k blagostanju in ! sreči. Ves svet je podoben pokrajini, katero so opustošilj viharji, povodnji in silni potresi. Stare obrabljene poti, ki so vodile k zaželjenim ciljem, so po večini razdejane in nerabne, ali pa vodijo v močvirja in zevajoče prepade. Tre-j ba bo treznih in izkušenih inženirjev, ki bodo začrtali nove, trdne in varne poti iz kaosa. Inženirjev in takih, ki se domišljajo da so, je sicer brez števila, toda to splošno zmešnjavo še povečuje, kajti vsak ima svoj načrt in svojo pot. Ko se bodo narodi sveta zedinili za vsaj deloma enoten načrt poti, ki naj vodijo iz megle depresije k soncu blagostanja, je gotovo, da se bodo polagoma izkopali iz sedanjih neprilik. Pri tem bo seveda potreben marsikak kompromis. Vsakemu posamezniku ne bo mogoče ustreči in mu izpeljati pot mimo njegovega zelnika. Vsaka nova pot se tudi ne bo izkazala za praktično, kajti tudi najbolj učeni inženfrji niso nezmotljivi in vsevedni. Pri tem je treba vpoštevati tudi dejstvo, da v vseh slučajih nimajo in ne bodo imeli dela v rokah najboljši inženirji; ljudstvo, ki jim poveri delo, se tudi lahko zmoti glede njih zmožnosti in poštenosti. Kar velja za ves civilizirani svet v velikem obsegu, velja za posamezne narode in države v manjšem. Demokratične države, kjer ljudstvo voli svoje postavodajalce in uradnike, imajo tako vlado in splošno upravo, kakršno je ljudstvo izbralo. Ako je vlada nezmožna in uprava slaba, leži glavna krivda za to na brezbrižnosti ali nezavednosti ljudstva. Vsega slabega pa tudi niso vselej krivi uradniki, ker tudi uradniki na najvišjih mestih so ljudje, ki lahko delajo napake in ki so včasi brez moči naoram razmeram. Potom volitev izbrane poti in smernice se včasi v praksi ne izkažejo za najboljše, in na ljudstvu je ležeče, da jih spremeni pri prihodnjih volitvah. Vsaki sprejeti smernici pa je treba dovoliti primerno dobo, da se izkaže, če je praktična in splošnosti koristna ali ne. Naše podporne organizacije so demokratične ustanove. V mnogih ozirih ima članstvo več besede pri upravi istih, kot jo imajo ameriški državljani pri upravi posameznih držav in celotne republike Zedinjenih držav. Samo nekatere posamezne države Unije imajo v svoji ustavi pravico državljanov, da izpreminjajo postave potom iniciative in referenduma, medtem ko imajo menda vse naše slovenske podporne organizacije to člansko pravico zabeleženo v pravilih. Vsaj ena velika slovenska podporna organizacija je že poskusila s sistemom volitev glavnih uradnikov potom splošnega glasovanja vsega članstva, pa je ta sistem pozneje opustila, ker se menda ni izkazal praktičen. Pravice iniciativ in referenduma pa se članstvo večkrat poslužuje pri spreminjanju pravil. V glavnem pa je postavodajna oblast naših organizacij poverjena konvencijam, ki se v smislu pravil in državnih postav morajo vršiti v določenih razdobjih. Izvrševal na in sodnijska oblast je poverjena glavnim odbornikom,! ki jih izvoli konvencija za gotovo dobo. Pravila in druge določbe, ki jih sprejme konvencija, veljajo napram glavnim odbornikom, članom v splošnem in državnim oblastim kot postave, ki se morajo izpolnovati, dokler niso na predpisan način izpremenjene. Konvencija sprejema točke pravil in druge sklepe z večino; istotako voli glavne odbornike z večino oddanih glasov. Delegate za konvencijo voli članstvo krajevnih društev tudi z večino oddanih glasov. Vsak do-brostoječi član ima pravico voliti, torej sestoji konvencija iz takih delegatov, kakršne je izbralo članstvo. Zaključki konvencije bi torej morali predstavljati voljo večine članstva. Ako se zgodi, da kak delegat ali večje število delegatov ne dela in voli v soglasju z željami članov, ki so jih izvolili, ni to krivda konvencije. V teh izrednih časih vse podporne organizacije iščejo novih poti iz težkega položaja, v katerem se nahajajo. Tudi j. S. K. Jednota je med temi organizacijami, in na 14. redni konvenciji, ki se je preteklo poletje vršila v Indianapolisu, Ind., je imela pred seboj znatno število težkih problemov. Rešila jih je ali skušala rešiti jih je tako, kot je smatrala večina delegatov za najbolje. Upravo organizacije je poverila članom, v katerih zmožnosti, poštenost in voljo za dobro delo jc zaupala. Potom novih pravil, katere je z večino sprejela, je začrtala znatno število novih poti, ki naj bi bile v največjo korist Jednoti, ki predstavlja celokupno članstvo. Ako se ta pravila v kakem oziru v praksi ne bodo obnesla, ima članstvo pravico in moč jih potom iniciativnih predlogov spremeniti. Pametno in gentlemensko pa je, da se tem novim pravilom dovoli primerno dobo, v kateri naj pokažejo svoje vrline in napake. Po pošteni preizkušnji pa naj se izpremenijo, če bo večina članstva smatrala to za potrebno. Najdba starodavnih novcev. V rudniku Kuršum Dori pri Doj-ranu v Južni Srbiji so te dni delavci naleteli na številne dragocenosti. Med drugim so izkopali več novcev s podobo Aleksandra Velikega iz tretjega stoletja pred Kristom. Ponarejeni kovanci na sejmu. Na Martinovem sejmu v Radečah je neki mlad človek spravil med sejmarje 8 ponarejenih 20-dinarskih kovancev. Ko ga je neki moški prijel, je zlikovec začel vpiti: “Primite ga, primite ga! Tisti je!” Pri tem pa je kazal med gručo ljudi in je sam začel teči. Ko so se prisotni zavedli, da so pravega izpustili, je bil ptiček že v gozdu, kjer je bilo zasledovanje nemogoče. Ponarejeni denar je malo svetlejši in bolj gladek. Split je počastil ilirske prepo-roditelje. Občinski svet v Splitu je na plenarni seji razpravljal o imenovanju novih ulic. Glede na stoletnico ilirskega gibanja tie Split počastil preporo-ditelje in deset ulic imenoval z imeni najodličnejših ilirskih rodoljubov. Split bo odslej imel ulice Draškoviča, Demetra, Li-sinskega, Kurelca, Babiškiča in drugih zaslužnih mož. Epilog kmečkega upora na reškem sodišču. Ko so pričetkom tega leta v nekaterih občinah v reški pokrajini kljub naj hujši bedi uvedli nove davke, so se pričeli ljudje vznemirjati in upirati. V Javorju pri Podgradu so se zbirali obupani kmetje in sklenili, da se skupno upro in nekaterih davkov ne plačajo. Dne 28. februarja se je sestalo na vasi okrog 60 kmetov, da protestira,jo proti neznosnjm bremenom, ki jim jih je naprtil fašistični režijn. Za puntarje in njih “zaroto” je seveda zvedel policijski komisar v Podgradu dr. Morrica, ki se je omenjenega dne odpravil s celo četo do zob oboroženih karabinjerjev nad kmete. S tovor- B ENGLISH SECTION OF B V Olt'»cial0r9ao ▼ o/ the South Slavonic Catholic Union. AMPLlFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS Šiiti' ‘n CURRENT THOUGHT What to Write About Dance Review J Contributing articles to New Era, ion like business in general U |11Ce the inception of the new year, have been decidedly on the f°wngrade. Trading in commodities becomes customarily heavier during Member of each year in anticipation of the coming holidays "Christmas and New Year. The same analogy holds good for r'te-ups submitted by members, who express themselves with o°d wishes for a Merry Christmas and a Happy New Year, ,, on£ with the announcement of the annual meeting. Then, with the exception of few writers who take the time Patience every month to report about the general status of -Fe lodge, correspondents forget about contributing articles. Pey literally seem to fold up their hands, take a deep breath, -"pdsay to themselves: “Well, I have perfoiyned my duty. Now don’t have to worry about a report of my lodge to New Era next December.” That is how the situation appears to the scribe. Perhaps this ort of picture will appear exaggerated or false to many. Per-laPs some of the correspondents may say: “I’m no writer, and Pesides I can’t find anything to scribble about.” J Cnee the publicity agent of a lodge finds something to write lin-f out the words come to his or her mind easier. And there re many things to write concerning your lodge, i What are the plans of your local branch for this year ? JMiyities play the stellar part in making yoiir lodge full of gjij . an<3 attractive. Why not call attention to the members and lil!1ieriCls *n your community and neighboring towns to the dance jjJ ^ be held next month? The administrative committee may have a novel plan for jjeijJ^lating larger attendance at the regular monthly meetings, čičfff- :n°t Sive it plenty of publicity through the columns of your tiisj icial organ? athletic teams deserve some compensation for their ' Jorts. a little boost and a pat on the back is always welcome. za*|l the member-players that the lodge is behind them 100 |ei cent by reporting the result of their efforts, lož' average individual likes to see hif name in print, and ade|specially after some brilliant performance, or an outstanding 0 (^c°ttiplishment. He or she may feel reluctant to comment on t ljlls or her abilities, but it is a characteristic human trait to feel _ |ated over unusual achievements. gof Rl't feats cannot always be exploits. Although he may have dofet With only mediocre success in his first attempt, why not 3tePu’e him full credit for trying? 1 M scanning the pages of a daily city newspaper one finds so| ews that is only of passing interest. For want of a startling i k °ry a reporter may have to be satisfied with ordinary news. 1slif°metimes it is so skillfully written that it commands one’s ale'* .Mediate attention. The story may appear exaggerated to the pILmcipal actor. But like the shy young man, upon being flat-n»! (J(> as to his appearance, remarked: “I don’t believe it, but, i^a1 »st the ndl 'B'RIEFS kr ,ga. Cleveland, O. — From our many friends comes the following compliment: “The George Washington Lodge certainly assures us of a very good time at all its dances, and many other social affairs which the fodge sponsors.” G. W.’s, this is our compliment that must stand. If you can direct yoiir mind back to the year 1929, you will recall that in that year the George Washington Lodge opened the year with a successful Valentine Dance. This was the first Valentine Dance ever sponsored by our lodge, and it was held on an evening during the week in the upper hall of the Slovene National Home. Further, every dance during that year was successful. Do you remember the last dance of the lodge held in 1929? It was the Barn Dance. A large crowd was on hand that filled practically every inch of the hall— approximately 1,200 people— the largest dance attendance in the history of Slovene National Home dances and many others. Here’s another opportunity to duplicate the feat of 1929. We start again this year with a Valentine Dance, which will be held next Saturday, Feb. 4, in the lower hall of the Slovene National Home. With 100 per cent co-operation, this dance will be most successful, and by making the first venture of 1933 go over the top we have a good start to duplicate another banner year for the G. W.’s. Boost the Valentine Dance, and remember that Johnny Gribbons, Slovene King of Jazz, and his Radio Artists will furnish the music, which means that your feet will receive little or no rest that evening. Frank “Lefty” Jaklich, No. 180, SSCU. Collegians Split Games George Washington Lodge No. 180, SSCU, of Cleveland, O., will hold its annual Valentine Dance next Saturday, Feb. 4, in the lower hall of the Slovene National Home. Johnny Gribbons and his Radio Artists will provide the music. Admission is only 25 cents per person. Committee in charge has made elaborate preparations in anticipation of a large crowd. Members of neighboring lodges and their friends are cordially invited to attend, as an evening of unexcelled entertainment is assured. Betsy Ross, No. 186, SSCU, and Collinwood Boosters, No. 188, SSCU, two English-speaking units of Collinwood, are expected to be present in large numbers, as are other SSCU groups of Cleveland and vicinity. Many Jugoslavs of Balkan, Minn., have filed intentions to run for offices of supervisor, treasurer, assessor, constable and justice of the peace at the annual town election to be held March 14. Tony Rupar Sr. is the present treasurer and will seek re-election. Other Jugoslavs running for various posts are: Anton Petrich, George Bi-canich, Ludwig Pogorelc and Joe Smoltz. jii ftter. same, I like to hear it.’ Gowanda rhaps some of you may be Rested in learning some of interesting facts concerning ^)v|anda, N. Y., the seat of a^finders Lodge, No. 222, 'Ver ^any people from all the world come here at ealv JUS^ t° l°°k> but come, in i ^ he 1 n ’ stay- It is situated on Cattaraugus Creek about from Buffalo. It rein's °ne of a ®wiss town, be-;ed&} 6 * *s surrounded on all . I'by f ^ beautiful hills covered 2^ FGat^reS^S* Thus we find the ot .lGr co°ler in summer and kf1 hot, ° C0^ *n winter because of ^ sheltering walk. is known as the gie) !ver . social organizations, li vS t^tl'Vmaginable club has some :ud> oUj.,C. here, including, of V4f iv, l°dges Nos. 89 and 222 : I Tlhe sscu. »It 1 ’U [i 1 °ther places, has a iide^f during this world-^aVlfeatl f ePressi°n> but not as s4aS()i;V as others. For many le f S at the present time peo-;a ■l°m Pennsylvania and 3 1% Particular are flocking ■ž< ontGniVlCinity- New York state ^ 3,0on ?ates °« building a a 1’ be ^ ’ 00 hospital which in l f!|o emTi months will hope £ere. T^°y. 0Ver 500 men from ^ tf ]Ul'^ng the past years the ki’ .fie a Tannery, owned by ern ,°u*s Brown Shoe Co., a'° fvet jn P:°yed more men than nihistory- Its Eastern °., |us dPf>. Ue Co., although it 1 '^e larir °+Se<^ force, is still 10rld. 6 g^Ue factory in the * Lm „ ' - - - lrnes The Slovene element has a section of Gowanda seemingly to themselves, which is known as Hidi. Back in 1920 a Slovenian Co-operative Corporation was organized, with the main purpose of providing a meeting and social center for the people of Hidi. However, it was not until 1926 before enough shares were sold to erect the present Slovenian Hall. This hall is,the scene of many happy occasions. Many persons take long trips to witness at weddings held here, the Slovene custom of removing the veil. Just outside Gowanda we find Zoar Valley (which we hope will soon become a state park). Its cliffs and magnificent view are said at times to be the eighth wonder of the world. On the opposite side we find the nationally known Indian Reservation, with its quaint huts and Indian settlements. Here at different times during the year the typical Indian ceremonies and war dances are of great interest. On the two other sides we find two of the most beautiful hospitals in New York state. Within a short automobile ride lies one of the seven wonders of the world, Niagara Falls. The Gowanda High School, too, since 1920 has ranked either first or second in New York state in regard to state examinations. But still we find a few who are not satisfied with this ideal place to Jefferson Collegians Canonsburg, Pa. — Regular monthly meeting of Jefferson Collegians Lodge, No. 205, SSCU, will be held next Sunday, Feb. 5, at 519 Highland Ave. Every member is requested to attend, if possible, and the time will be as usual, 11 a. m. Business of importance is to take place, so be there and hear what it is all about, as a good member should do. Louis Polaski Jr., Pres. o------------ NO CHOICE “My wife says if I don’t chuck golf she’ll leave me.” “Hard luck, old chap.” “Yes—I’ll miss her.” live. Incidentally, everyone to his own tastes. PATHFINDERS Did you happen to read the last Juvenile Page, or don’t you ever get over that far? In it were two very interesting letters by Christine and Mary Korošec of Coketon, W. Va. They happened to mention their sister, whom we all know—Mrs. Walter Strout (Anna Korošec). We hope to hear more of them in the very near future. In a recent local amateur boxing card, in which many of the fighters were representatives of Hidi, little Amiel Kaluža proved to be the entertainer of the evening. His left jabs had the crowd in an uproar at all times and paved the way to an easy victory. Are you going to the dance at the Slovenian Hall Saturday, Feb. 25? Everyone is going. Ernest Palcic Jr., Secretary, No. 222, SSCU. Eddie Simms of Cleveland, well-known Slovene for his prowess as heavyweight boxer, received unusual distinction recently by the Ohio Ring Association, when it placed him as third best in the heavyweight class for the year 1932. A string of knockouts, decisions over nationally known contenders, plus a determination to take the ini tiative in fights, have made Eddie a popular favorite with the fans. According to the lead ing sport writers of the Cleveland dailies, Eddie Simms will reach new heights in the fight ing circles, as already offers to mix with the national top-notchers are forthcoming. Canonsburg, Pa.—Jefferson Collegians Lodge, No. 205, SSCU, basketball team split even in'the two games played on Jan. 20 and 26. The first game was very close and interesting throughout; however, our boys were nosed out by a close score of 34 to 32 by the strong Morgan A. C. quintet of Morgan. The second game was rather easily won by our Collegians, when they trounced the ex-high five of Cecil to the tune of 52 to 22. The SSCU outfit led at half time by 23 to 3, and were not in danger at any stage of the game. The whole starting lineup for the lodge team played a bang-up game, for they clicked beautifully. The high scorers for the SSCU aggregation were F. Elish with 14 points, Shula 13 and Peterson 9. Hull and Woods were the best point-get-ters for Cecil with 8 and 6 points, respectively. Here are the line-up of the two teams: Collegians Cecil F. Elish........F........Hickman Ghuba .........F.......... Bruce Peterson C.............. Wilson Pavlik G..................Hull Dellarso G............... Woods Substitutes were, for Collegians: S. Lombardi, Sustrich and Pankiewecz; for Cecil: Moore. Scorer was F. Lombardi and Massara was referee. Louis Polaski Jr., President, No. 205, SSCU. o---------------- Joliet Bowling Results Joliet, 111.—Saturday, Jan. 21, our JSKJ No. 66 champions plowed through their opponents averaging 973 pins per game. JSKJ NO. 66 Papesh ......... 200 200 210 Ramutta ........ 233 191 211 McBride ........ 199 163 202 Kubinski ....... 162 167 190 Horwath ........ 177 212 202 Totals ...... 971 933 101? MORRIS, ILL. Docke .......... 166 181 156 Gorman ......... 164 168 200 Klouck ......... 172 198 169 Goode .......... 268 226 172 Troyk .......... 177 192 212 Totals........ 947 965 909 In the Joliet City League Tuesday, Jan. 24, results were Fraternal Democracy and Our Youth Equality League of Cleveland, representing several na tionality groups, will hold an installation banquet and dance next Sunday, Feb. 5, at the Slovene National Home. On that day it will install John L. Mihelič, Slovene attorney and former city councilman, as president of the league, whose purpose is to exert its influence against the federal immigration laws. It has been reported that a Slovene was elected to the Cleveland Y. W. C. A. Board of Trustees. She is Miss Rose Jalovec of 1361 Giddings Rd. Miss Jalovec is well known for her social work and active participation in the Y. W. C. A. PAGE EINSTEIN An Irishman was seated in a train beside a pompous indi vidual, who was accompanied by a dog. “Foine dog ye have,” said the Irishman. “What kind is it?” “A cross between an Irishman and an ape,” was the answer. “Sure, an’ it’s related to both of us,” the Irishman rejoined. o------------ Hoot-Mon-ogrammed! There’s a story going ’round about the Scotchman who wanted to smoke monogrammed cig-arets, so he changed his name to Chesterfield. as follows: TEZAK FLORALS Papesh 179 222 190 Ramutta 219 187 178 McBride 166 197 181 Kubinski 190 212 216 Horwath 204 236 205 Totals 958 1054 970 STANDARD LAUNDRY CO. Demmond 198 179 17Q Lehman 189 138 214 Christenson ... 162 175 187 Erickson 177 187 240 Bozic 202 197 189 Totals 928 876 1006 John J. Jevitz Jr., No. 66, SSCU. -o New Secretary Elected Ely, Minn.—This notice is to inform members of Lodge Slovenec, No. 114, SSCU, that I have been elected secretary at the special meeting held Jan. 22, 1933, by unanimous vote. All members of the lodge who do not pay their monthly assessments at the regular monthly meetings may do so between the third Sunday and the 25th day of each month at my home on 220 W. Chapman St., between 5 and 6 p. m. J. J. Boldin. Springdale, Pa.—Occasionally the members of our Union have been confronted by agents of a life insurance company, and attempts were made by such men to secure customers in our ranks. To accomplish this, the agents endeavored to valuate their policies by comparing them with ours. Their “high-powered salesmanship” might have a tendency to blind the members- to the true facts; but if one uses his reasoning power instead of swallowing the “food” of the agents, he will see the falsehood attached to such a comparison. I needn’t restate the dividends received from an investment in our Union, as Ernest Palcic Jr. of Gowanda, N. Y., covered the subject thoroughly several weeks ago; but, if any member is as yet unfamiliar with the Union’s policy, the time is then ripe for a study of the by-laws. This is actually the first duty of every member. Your lodge officers will gladly furnish them if you so request. The outstanding advantage that our Union holds over other forms of insurance policies may be termed as fraternal democracy; that is, the rules and regulations by which the society is governed are subject to change at the membership’s wishes at their regular convention. This alone should suffice to convince anyone in doubt as to the re-1 liability of the SSCU over other forms of insurances. The lodge is organized to serve the membership and not to satisfy the taste of a few profit seekers, as is the case with those who are now invading our ranks with the endeavor of placing their policies. Their by-laws are changed only to suit their individual needs; and the unsatisfied policy holders have only one choice, and that is to relinquish their policy or carry on as it stands. The SSCU is the direct opposite. The by-laws are open to all members and any clause that may seem undesirable may be brought up for discussion in the respective lodges. And the convention delegates are sent to represent their respective lodge, and with them they carry the message of their lodge, concerning any changes or additions to the by-laws; thus insuring satisfaction for all concerned. At times you may hear complaints from a few, toward the Union, but in practically all cases it is coming from just those that lack the initiative to appear at the regular meetings and enter in discussions of value. Their weeping is usually practiced outside of the meetings. Any and all persons guilty of such practices are urged to attend the meetings and air their opinions there, which is the proper place. At this time I wish to make a direct appeal to the youth of our organization. It seems that it is here where much room for improvement exists. The older members were considerate enough to give their support to organize English-conducted lodges, as they realized that a time is coming when the present youth shall take hold of the reigns of the SSCU; obviously they must be trained to direct the policies in the proper order. At the beginning the call was answered promptly and all gave indications of being capable of holding their own; but at the first sign of friction or Crashing Through , Cleveland, O.—Like a speed demon crashing through all red rights on St. Clair Ave,, the George Washington Lodge is coming through with a Valentine Dance on Saturday, Feb. 4, at the Slovene National Home on St. Clair Ave. The speed cop on the beat can’t stop the crashing of the George Washington Lodge, as this body snaps its fingers at all speed cops and all the traps that may lay in their attempt to stop the crashing. How in the wide wrorld can we be stopped? We’re Washingtonians and as such know no limit. Why? Because Johnny Gribbons, the Slovene King of Jazz, and his boys with their famous dance are on the job. Johnny Gribbons and his boys know but one light signal, and that is: Go,! This is the orchestra which is leading the George Washington Lodge through all its crashes, and this orchestra keeps saying, “Ond With the Dance, with a song in your heart, let your feet get hot, and stop when we stop. On with the dance!” Members of G. W., now is your chance to co-operate. Did you say: “How?” This way, friends: Boost the G. W.’s Valentine Dance, which is crashing through on Feb. 4. Tell your friends about this dance and ask them to boost it among their friends. Let John Gribbons lead. This is the first 1933 George Washington Lodge dance and no bet-tenleader can be found for this purpose. Admission is only 25 cents per person, which is a depression price. Dance starts at 8 p. m. Members, boost, and have your friends boost the G. W.’s Valentine Dance. Let’s go crashing through! Frank “Lefty” Jaklich, No. 180, SSCU. -------o------- BEET SUGAR The first factory for the manufacture of sugar from beets was erected by Edward Lee Church at Northampton, Mass., in 1838, and the following year it produced 1,300 pounds of sugar. A few' other factories followed, but all were failures. In 1870, E. H. Dyer greeted at Alvarado, Cal., a factory which became successful in 1879 and marked the beginning of the modern sugar-making from sugar beets. o------------ HE WON, ALL RIGHT “Ah wins.” “What yuh got?” “Three aces.” “No you don’t, Ah wins.” “What yuh got?” “Two nines and a razor.” “Yuhshodo. How come yuh so lucky?” o----------- AN INDUCEMENT Farmer: I see you’ve reduced the fine for speeding from $10 to $5. Country1 Judge: Yes, the motorists were beginning to slow up. obstacles to overcome their speed was reduced considerably. Remember that all bushes have thorns, but you must learn to overcome their prickness. The older members didn’t have clear paths either. Buck up and show your initiative. Do your utmost for the only reliable institution, the South Slavonic Catholic Union. Frank J. Progar, No. 203, SSCU, - CHANGE IN MAILING LIST Changes in addresses on the mailing list should be sent to the office of Nova Doha, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Some members are under the erroneous impression that this information should be sent to the Supreme Office, which, in turn, must remail such information to its proper destination. Patented America More patents are granted to American inventors than to those of any other two nations. Since the beginning of the practice of granting patents to inventors 1,797,380 patents had been granted by the United States up to the end of 1930 as compared with only 825,882 granted by France, 254,054 by England and 531,681 by Germany. During that period 70 foreign nations granted 4,395,-492 patents as compared with the 1,797,380 Uncle Sam issued. The seven leading foreign countries (France, England, Germany, Belgium, Canada, Italy and Austria) issued a total of 3,164,694, or an average of 452,099 patents each. To let you in on what some of the other countries are doing in the way of issuing patents, Argentina has issued only 34,033, Brazil only 18,136, Japan less than 75,000, Mexico slightly over 30,000 and Russia only 61,693. Since 1930 Uncle Sam has been granting patents at the stupendous rate of nearly a thousand a week. New York, Illinois, Pennsylvania, Ohio and California may be called the patent states. More than half the patents and designs granted in 1931 went to citizens of these five states. In fact New York leads all the states in the total number of patents granted to citizens. Last year alone saw 47,799 patents and designs issued to American citizens, which is one for every 2,596 persons. And the number of patents alone granted in the fiscal year ending June 30, 1932, was 52,572, the largest number ever granted in a single year. o------------- First Postage Stamps The postage stamps grew out of the necessity for issuing a receipt for money paid in advance for the carriage of letters. Sir Rowland Hill, a British postal reformer, conducted for some years an agitation for cheap postage and uniform lates, and the postage stamp was one of his proposals. Great Britain became the first stamp-issuing country in 1840, when a number of Hill’s suggestions were adopted. --------o------ Stadium Meant Distance Stadium, as applied to huge | outdoor theaters and to athletic i fields having great seating capacities, has no direct relationship to the original meaning of the word, yet its derivation is | easily seen. The word originally was a measure of length as used by the Greeks. In the footrace course at Olympia it designated an eighth of a Roman mile, or about 600 English feet. -----------------o------ WRONG NUMBER AGAIN Telephone Operator: I have your party. Deposit five cents, please. Souse (at pay station) : YVhaz-zat? Operator: Please deposit your money. Souse: Listen, girlie, wat 1 wan’s a conversah’n from a fren’, not financial advice from a stranger. --------o------ Mistress: When will you stop calling me “ma’am”? Maid: When my month’s up, ma’am. OFFICIAL STATIONERY Official stationery and self-addressed envelopes can be secured from the Supreme Office at Ely, Minn. Many members submit requests for stationery and envelopes to the Nova Doba office, which is incorrect, as this unit does not carry such supplies. Slump Hits Doctors Records of Old Clipper Ships The clipper ships which were constructed for the California trade were built with extreme care, although, as far as possible, everything was sacrificed to speed, for freights were high and prices depended upon the quickness with which goods could be delivered to the Pacific Coast. Clippers costing as high as $80,000 sometimes paid for themselves on their first voyage. There is the story of one old sea captain who was anxious to carry sail as long as possible and padlocked his gear so that sailors could not take in sail without orders. The Flying Cloud, which was* built in East Boston by Donald McKay, was one* of the fastest clippers ever launched. She had a figurehead of an angel on the wing carrying a speaking trumpet. Her mainmast, including the topmast and sky-sail pole, was 200 feet high; her main yard measured 82 feet and her bowsprit and jib-boom projected 58 feet. She sailed from New York to San Francisco in 89 days and 21 hours, covering in one day 433 statute miles, 42 miles faster than any steamship had then done in the same time. On this trip some of the crew had to be put in irons, although subsequently released to work the ship, and the first officer was suspended from duty because he disobeyed the captain’s orders and cut the rigging. For a number of days the Flying Cloud averaged 13J/2 knots, and sailed for 5,912 miles at an average of 227 miles a day. Some people have maintained that doctors weren’t hit so hard by the economic slump. The claim was that people couldn’t help getting sick and their misfortune was the doctors’ gravy. But the Committee on the Cost of Medical Care, a non-governmental committee, of which Secretary Wilbur is chairman, reports a rapid decline in the incomes of doctors during the depression. Even in the boom year of 1929, the committee report states, half the American doctors received a net income of only $3,800 or less. More than 21.000 practitioners, about 15 per cent of all in the United States, got less than $1,500 from their professional activities while more than four per cent lost money on their year’s wprk. In 1930, the first year of the depression, physicians’ incomes decreased 17 per cent, and they have been decreasing ever since. The committee found that while some doctors have exceptionally large incomes, the largesr proportion had in-idequate incomes than any other profession. The average net incomes of loctors in communities of less :han 5,000 population was placed at $3.200, while the iverage of cities of more than i million population was less :han $7,000. The highest aver-ige net income of the profession in the larger cities was j found to be only $7,300. Another interesting phase, of the committee’s report was the | annual medical bill of the nation. This was found to approximate $3,000,000,000. The average annual cost of medical care for representative families was found to be only $71 in the lowest income groups, but rose to more than $300 in the highest paid families. The report also reveals that the country has more than 142.000 doctors, 62,000 dentists, 200,000 trained nurses, 132.000 pharmacists, 47,000 midwives and 20,000 optometrists. —Pathfinder. o------------ Coffee Bean Problem The coffee bean is- an extremely resistant substance; it is very tough; it is almost impossible to powder it or disintegrate it by pounding, and hence it ;s quite impracticable to attempt to grind or reduce to a powder the green coffee bean before extraction. If this could take place the actual labor of extracting the caffeine would be very much decreased, and the degree of extraction increased. — -o---------- ANOTHER ANGLE Things are reported to be bad in Hollywood, and many of the lesser lights of the film ■ j world are out of work. Indeed, 11 some of them are making this • [ year’s divorce do till things are better. . said anything, the door opened slowly, and into the room entered the humped stature, Mar-tinek Spak. Martinek’s face had at this moment something sinister, something of a devilish design on it. He stepped before the old man somewhat mysteriously twisted, but by no means with that respectful and timid humbleness with which a lower class person approaches one belonging to a higher class, and in his shining eyes there shone an evil glint, and around his mouth played a contemptuous smile. “What do you want?” asked the old man, arising from the chair. “I just know that I do not icome at the right time, whenever I do come. But to ask the son of the poor Magdalene in such a manner is not right either,” replied the Tenth Brother, and twisted his mouth even more. “I wager my birthright—and God alone knows how a certain gentleman would like to see that I would lose this wager, if it were only possible, he, he, is it not so, eh?—I wager my birthright that so many years ago, as I count them in my vagabond life—the poor Magdalene Strug would have never believed that Doctor Kaves would receive someone so unhospitably, who at that time was not yet in this world.” “I do not know what you are babbling. Here, take this and go,” said the lord, and pushed a few dollars to him. ^ “You do not know, eh? Your memory must be quite short! It is true that it is already a long time since I showed to you all this; but if you wan-; I will do this once more. But, today I did not come to beg, but to do business. What you threw over there on the table is not enough. A person has also other and greater needs, even if I do walk around like a bum, which would not have been necessary, if some people were human beings.” The old man palled. He sat on the chair and supported his head with his hands. But at once he arose again, and said in a friendlier tone: “Why do you not leave me alone? Go, get it all, only go away from these parts. Give me the letters, I shall pay you for them with gold. You know that I can get easily rid of you, I will just hand you over to the courts—” “Oh, is that so!” laughed loudl yMartinek. “The papers are in my hands, and they will protect me and not you. Now you are offering me money, but my mother had to die in poverty, where was your money then? You will not get rid of me so easily as you think. I know that you have something which would send me over where she is, but I, too, have so that I will not see you again, and you shall receive enough to live honestly. Tell me how much you want, and you shall such a cat (he showed him a ^pistol from under his shirt). I carry it for self-protection only, because I know that sometimes miracles happen. As for living differently, I cannot and I do not care to live any other way than I am used to. Perhaps, if I had found you sooner, something could have been done, but now it is too late. But just so, that you will not think that I came to tease you, and to wake up in you unpleasant recollections, I will sell you this written sheet of paper. Look, here it tells about a certain thing which would give gray hair to your Marian over night, if he should find out that the ugly looking bum at whom he looks only with scorn, and pokes fun at him,, is by blood even nearer to him than the people know, except you and I. How much I do you give me for it?” Dust Particles in Air The actual number of dust particles in a cubic foot of air can be counted in air samples collected with a new dust-sampling machine developed by the Public Health Service. Rain-washed outdoor air is the cleanest found, but even it contains an average of 300,000 dust particles to the cubic foot, or about 174 to the cubic inch, the tests show. -------o------- SPREAD OF SLANG The first extensive records of English slang are to be found in the language of thieves and vagabonds of the ICth century. The earliest use of the word “slang” as yet discovered occurs in the “History of Two Orphans,” jiublished in 1756. In the United States slang increased greatly and became popularized during the frontier period. Break Loose Cleveland, O.—Here is a message to the G. W. members and friends. With its initial start of 1933, the G. W.’s will make this a banner year by starting off with a bang. And what a bang! Just think of the music furnished by Johnny Gribbons and his boys, if you ever heard this dance music before, you can realize what an evening of entertainment is in store for you. And what’s more, we are going to prepare “kranjske klobase” for only a nickel per sandwich. And are those “klobase” good? Get into step with Johnny Gribbons. Admission is only two bits (25 cents), and delicious “klobase” at only 5 cents each. Don’t forget the day is next Saturday, Feb. 4, in the lower hall of the Slovene National Home. Join the gang of merrymakers next Saturday. Turn everything loose and go to the G. W. Valentine Dance next Saturday. So long, until we meet again. Anna Jaklich, No. 180, SSCU. ------o------- DISCOVERED A backwoods mountaineer one day found a mirror which a tourist had lost. “Well, if it ain’t my old dad,” he said, as he looked in the mirror. “I never knowed he had his pitcher took.” Re took the mirror home anti stole into the attic to hide it. But his actions didn’t escape his suspicious wife. That night while he slept she slipped up to the attic, and found the mirror. “Hum-um,” she said, looking into it, “so that’s the old hag he’s been chasin’.” ------o------- Huge Tasks of Nurses Red Cross public health nurses, who work in hundreds of communities, are meeting the greatest demands in history for their services, due to the depression. Visits in maternity cases, protecting the health of infants and children, and aiding mothers in distress due to unemployment of the breadwinners have taken them into thousands of homes. The nurses made 1,357,000 visits to or on behalf of individuals, and inspected 949,000 school children. More than 58,000 adults were instructed in home hygiene and care of the sick. ---------------o------ JAPANESE RECKONING The list of things that the Japanese do “backwards” would be long, but among the most peculiar is the way in which they reckon the ages of children. In this country a child born on the 31st of December j is one day old the next morning. In Japan he would be two j years old! For they reckon that a child is one year old on the day he is born, and two years old on the following New Year DOG WANTED The young son who had his leg fractured in a motor accident was told by the doctor that they were going to take him to the hospital. Boy: Oh, doctor, I don’t want to go to a hospital. Doctor: Why, a hospital’s a fine place—clean and convenient. Boy: But, doctor, I don’t want to go there. I don’t want a baby. I want a pup. -------o------- A judge remarked last week that a wise husband never forgets his wife’s birthday. He merely forgets which one it is. ----------------o------ Speaking of unemployment, I the average man has 12,000,-1000,000 brain cells. again the cobbler. “Why! grind bare heels over th I daughter Franica was I'1 He stepped close to he* whispered something ^ blushing girl which ma* blush even more. “What do you knoW it?” said she. (TO BE CONTINUE#1 Mr. Piškav stretched' himself and looked at it. He must have recognized the writing, because he reached for it quickly. But Martinek removed it just as quickly, and then said, “Oh, not so fast! You see that I am not so bad, even if I am the son of an insane mother. Two hundred dollars, and you will not have to bother your head any longer about ever knowing Magdalene Strug! But not otherwise than from hand to hand.” Silently went the old man to the bookcase, and pulled out a small sack and put it on the table, and then greedily grasped for the sheet of paper. “Now you will breath easier! Maybe you will still be able to deny, if it should ever happen that I should claim something which would give little honor to your Marian, maybe, ha! ha!” So saying he hid the money-under his shirt. The old man must have recalled somethingjgifwhich made him feel differently, because1 from his face disappeared the j sullen scowl; he trembled over his whole body and the voice was soft, pleading, when he said, “Son—!” The Tenth Brother shuddered by this address. “Son! leave me, let me die at least in this peace, for die I will soon. Do not disgrace me and Marian and yourself! Let me j rave the rest of it, so that it will not be a witness of the past—” “Witnesses are always good. I have to have something from my mother for remembrance, from my unfortunate mother,” objected sullenly Martinek. “Leave this type of life,” continued the old man. “Go to some other place, and I will provide for you, just so that my son will not find out that you—” , He could not speak further. With a trembling hand he poured a cup of wine and pushed it to the Tenth Brother, j Martinek already reached with one hand for the drink, and with the other hand under the shirt where he had concealed the wrapped letters. “I beseech you by the love of j your mother—” “Love!” cried out Spak, and his eyes shone terribly again, “love, no, no! You never had love, not even a spark of it! She went insane,! I will not give! I will not drink out of that cup, probably there is something in it which her uncle drank, when Doctor Kaves gave him to drink!” So saying he turned and ran out of the room like a hurricane. Deadly pale stared the old gentleman after him, and his lips trembled, “This ,too, he knows!” While the above was taking place, the caretaker Krivec sat on a low stool in the lower room. In front of him were spread his various cobbler tools, and while whistling he pounded on the soles. His long, gray hair was continually falling down over his wrinkled face, on which was imprinted an always happy and carefree disposition. When he pushed away with his blistered and gluey hand the irritating long hair from his face, he noticed the Tenth Brother on the threshold. “Oh, hello! Come in, come nearer, you tenth son of a mother. How are you? What news do you bring me?” shouted the cobbler, and took a halffinished shoe between his knees. “I cannot tell you anything new, you are already old, only the grave will be new to you,” replied the Tenth Brother, and threw his shoes on a bench. “The devil take you!” said be -o- “TENTH BROTHER By Josip Jurčič x Translated from the Slovene Text by Joseph L. Mihelič no vji ur vie ta zil kr im da de čri ra K. za sir ca let nil Ni sis ta $1 to1 že za Po pr le Nj na ar je st< im no 19 ro, zd tu la. in cij K. na Pr Pq ur se mi m, gt nj Pc ur oz cli Pr al< od lj< m re in Pi st tu di d( gl Vi di 8C ni m h D & n< §1 n; je P S' v; The old Piškav had just returned from his afternoon stroll, and now sat in his upper room, quietly smoking out of his long-stemmed pipe. On the table in front of him was a bot-; tie of wine and an empty glass near a heap of scattered books. The room was not at all pleas-: ing, and if it were not for ttu ' ■ large bookcase filled with ; books and with various small . and large glass containers, which were either empty or , “filled with white, red, and - black waters,” as Krivec’s wife told her neighbors, the room ’ would be almost empty. The walls were bare, except for one oil painting of a young woman, which hung on the opposite wall of the bookcase. The housekeeper thought that the picture represented Holy Mother, and this belief somewhat calmed her ire because the old lord did not have in his room neither a rosary nor a crucifix. So in this room sat the lord of Polesek, when someone knocked awkwardly at the door. The old man’s forehead wrinkled, he did not like that anyone disturbed him at that very moment. But before he DOPISI kVhy er tb i a W<| i anyttj )ne j Sheboygan, Wis. i'ho Končno smo vendar prejeli ioles^ nova pravila, katera se pa ne id W| vjemajo s poročili iz glavnega now.j urada glede posmrtninskih lest-ave >. \ic v slučaju premembe iz načr-if G Oj ta “A” v načrt “AA” in naka-es. j zilu mesečnih asesmentov na steej krajevna društva, brea« Da je to res, in da ne bo kin 1 imel kedo priliko odgovarjati, II yoj da zavijam, bom navedel sama sornj dejstva, katera imam v roki, 3 soBj ciHo na belem; pri tem bom ; to D' iabil za primero svojo starost. °U 1 v Sem ',az Pris^°P*l v J- S. me st K. Jednoto, sem bil star 25 let; open1 zavarovan sem za $1,000 po-d hilj Vrtnine. Posmrtninska lestvi-iail, j ^ za načrt “AA” kaže za 25 J et starosti za $1,000 zavaroval-iy a® ^Ine $1.25 asesmenta na mesec. irtunf; a moji kartici, katero je po-g pe| ** a* glavni tajnik društvenemu iachf ainiku je pa označena svota ddedj ^1-47, torej razlika za 22 cen-; the Jov- Lestvica za načrt “A” ka-j za gori imenovano starost in ju, i Za «1,000 zavarovalnine $1.10 any tl0srnrtninskega asesmenta; ako ve, jn štejem še asesment za osta-d i'f w s^lade, dobim vsoto $2.27. ,u wi| * a Podlagi nakazila asesmenta !ad)" »ašega društva za mesec janu-)ler. i dl Pa moram plačati $2.37, to , yol Je toliko, kakor sem plačeval po • tet S tU Pravilih, v katerih smo will j določeno, da se vsem čla-Fr«| J?1*1« ki so pristopili pred letom herj zviša njih starost po sta-0sti v letu 1915. , , , novih pravilih, katera so say j \ v vel.iavi, ni to označeno in u d| ]U(^’ konvencija ni tega spreje-. • Zatorej vprašam delegate 111 delegatinje 14. redne konvencije in celokupno članstvo J. S. n tlij ..^dnotp, kaj oni mislijo, ali hi« ii| se VPošteva stara ali nova L Pravila? intit1 p, n a | V Vni odbor ki moral dati b!y If ')0jasnila v tej zadevi, da bodo g0j| ^‘adniki društev vedeli, kako Frai>‘ S j i atovih glavnih uradnikov, P^'e ko se je sprejelo bo- nih' ° ^ašnikovih provizorič-Pravil, je imela manjšina ka °, ali nič prilike narediti J koristnega v prid članstva. K Je to res, je razvidno iz te-„0’ a še Potem, ko je bila jas-st jt • azana nepravilnost pri Ju glasov, je nato manjši-jG 0cH°čno protestirala; tedaj pri 'la željo glavnega tajnika got ° V zapisnik, da izgleda, da ova manjšina namenoma za-cuJe konvencijo, g] Mihael Ortar, n društva št. 82 JSKJ, in ° egat 14. redne konvencije. /s, Lloydell, Pa* sv p11001 in članicam društva na', tra in pavla, št. 35 JSKJ preianjam, da sem ravnokar e_ v,‘ glavnega urada proš-,1,1 ^a Prerncmbo zavarovalnine ’ till y8i a"rta ”A” v načrt “AA.’ svoj ly^'’ želijo premeniti »4 %*„ v nov p« Ha ’ al1 dobiti posojilo tl ležijo V° certif‘kate, naj se ude-J l’ebrna ^•eJe V nedelJ°’ dne 19. n,t ! nai .-j *.,a dvel1 Popoldne, in i seboi ln,e,Sej'° svpje certifikate °" l Pošlje,0 Jeni čin™ Pa naj jih a&0) društva *p., ?'°Šti na llljnika ^o v«a k v. azite pa dobro, da aK elan svoj certifikat last- noročno podpisal. Na omenjeni seji bo tudi vsak član dobil nova Jednotina pravila. Z bratskim pozdravom, Joseph Arhar, tajnik društva št. 35 JSKJ. at ’011 ut ild houl he sl ?” his or goit i cO e W 3 o oi' wit vhif • be1 le “ go tine :ie. ns? boU! ght^ 5C119-' tali' e ati1 its l w ,bU is 1>S hej East Helena, Mont. Poživljam članstvo društva sv. Alojzija, št. 43 JSKJ, da se polnoštevilno udeleži prihodnje seje dne 17. februarja ob sedmih zvečer. Posebno apeliram na tiste člane, za katere se plačuje asesment iz društvene blagajne, ker radi tega se mora nekaj ukreniti, ali pa se bodo morali prizadeti člani poslužiti novovpeljanega načrta “AA,” po katerem si bodo lahko izposodili nekaj denarja iz svojega kredita od Jednote. Po mojem mnenju je načrt “AA” jako pomemben in ga priporočam vsakemu članu, čeravno bo asesment nekoliko višji. Dalje prosim tiste člane in članice, ki se ne udeležujejo sej, in ki pridejo plačat asesment k meni na dom, da sem določil štiri dni v mesecu od 20. do 24. vštevši pop.oldne od 5. do 8. ure zvečer. To sem določil zato, da ne boste imeli druge dni nepotrebne poti do mene. S tem tudi želim vsem ustreči, ker omenjene dneve in ure me gotovo dobite doma. Pozdrav vsemu članstvu naše Jednote, Frank K. Smith, tajnik. stvari. Torej na svidenje dne 5. februarja v Pittsburghu, Pa. S sobratskim pozdravom, Jurij Previc. White Valley, Pa. Pojasnilo vsem članom in članicam našega društva, št. 116 JSKJ, da smo na zadnji seji razpravljali o zapisniku naše zadnje glavne letne seje. Zapisnik je bil toliko popravljen, predno je bil podpisan po predsedniku, da se glasi, da naše društvo še za naprej zboruje v Slpvenski dvorani. Kar* se tiče predloga zaradi zborovalne dvorane, je stalo v zapisniku, da je brat Previc predlagal, brat Rupnik pa podpiral, kar pa ne odgovarja resnici; je pa v resnici brat Rupnik predlagal, brat Previc pa podpiral. Jaz bi sploh tega tukaj ne omenjal, toda ker pa nekateri hočejo vso krivdo zvreči na brata Previca, naj bo ta zadeva s tem pojasnjena. Jaz odkrito povem, da sem deloval za društvo in bom še, ker društvo mi je že pomagalo, a dvorana mi pa še ni nič; tako fudi vem, da mi ne bo. Torej toliko v pojasnilo onemu, katerega se to tiče. V bodoče se naše društvene seje vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v Slovenski dvorani, White Valley. Pri tej priliki prosim članstvo, da se še bolj v obilnem številu udeležuje sej kot so se zadnjih ali dosedaj. Vsekakor moram omeniti, da se je naša zadnja seja v lepem redu vršila, in želim, da bi se vsaka tako. Dalje naznanjam, da je naše društvo na zadnji seji tudi izvolilo dva zastopnika za Zvezino sejo skupnih društev, ki se bo vršila 5. februarja v Pitts^ burghu. Ta zastopnika sta brat Jurij Previc in brat Aleks Škerlj. Kot razvidno, bo ta seja Zveze tudi glavna letna seja. Katera društva se količkaj zanimajo za to Zvezo, oziroma federacijo, bodo gotovo tudi zastopana na tem važnem zborovanju v Pittsburghu; saj jaz tako mislim. Kot mi je znano, sta še dva društva ravno v Pittsburghu, ki še sedaj ne pripadata k Zvezi. Želeti bi bilo, da bi bila tudi ta dva zastopana na prihodnji seji, saj sta kot doma. Zdaj je še lepa prilika za pristop, ker ni nobenega vplačila ali pristopnine. Saj še društva, oddaljena od 20 do 30 milj od Pittsburgha spadajo k Zvezi, ter pošiljajo svoje zastopnike na zborovanje, kej’ Zveza je bila ustanovljena za dobrobit članstva in naše dične J. S. K. Jednote, ker na Zvezini seji se marsikaj sliši in govori, kar pri posameznih društvih še ne vedo o eni ali drugi Krayn, Pa. Tem potom se naznanja članom našega društva št. 136 JSKJ in cenjenemu občinstvu, da se vrši plesna veselica na 25. februarja v korist društvene blagajne. Zatorej ste vljudno vabljeni vsi člani in cenjeno občinstvo iz Krayna ter okolice, da nas po-setite na omenjeni večer. Pričetek plesa bo točno ob 7. uri. Godba bo prvovrstna, da bo ustreženo vsem došlecem. Torej vam kličemo: Na veselo svidenje v dvorani društva “Vihar,” Krayn, Pa.! Za odbor: Anton Tauželj, tajnik društva št. 136 JSKJ. Black Diamond, Wash Društvo Marija Zvezda, št. 32 JSKJ, je sklenilo prirediti plesno veselico na 18. februarja. Veselica se bo vršila v Krain dvorani, pričetek ob 8. uri zvečer, oziroma bo maška-radni ples; v ta namen bodo razdeljene tri denarne nagrade za maškare; svote sicer še niso določene. Godba bo prvovrstna tako, da si bodo lahko vsi ple-saželjni, mladi in stari nabrusili pete. Za lačne in žejne bo v polni meri preskrbljeno. Sploh se bo odbor potrudil, da bo mogel gostom vsestransko dobro postreči. Vstopnina za moške bo 40 centov, za ženske pa 25 centov. Tudi člani in članice našega društva plačajo vstopnino ali tiket; moški odraslega oddelka 40 centov, ženske pa 25 centov. Cisti dobiček te prireditve je namenjen za društveno blagajno. Vsa bratska društva in posamezni rojaki ter rojakinje te okolice so vljudno vabljeni, da nas posetijo 18. februarja zvečer v Krain dvorani. Z bratskim p o z d r a v o m do vseh slovenskih društev ter članstva naše dične Jednote. Za društvo št. 32 JSKJ: Andrew Primozich, zapisnikar. Braddock, Pa. Malo pojasnila o zadevi, tikajoči se premembe iz načrta “A” v načrt “AA,” ter posojila, ki ga članstvo želi: Prvič, član ali članica, ki želi premeniti ali vzeti načrt “AA,” mora vsak sam priti na društveno sejo, in ako mu pa ni mogoče se seje udeležiti, naj pride vsak ali vsaka sam ali sama na dom tajnika, da v navzočnosti tajnika podpiše svoje ime na formo ali listino, in potem šele se zamore tajnik podpisati kot priča. V slučaju pa, da član podpiše formo kje drugje, mora pa član ali članica podpisati svoje ime v navzočnosti kakega drugega člana, in potem se dotičnik podpiše kot priča, drugače nam ni nikakor mogoče pravilno izdelati te premembe. Glavni urad vljudno prosi krajevne tajnike, da bi čim bolj mogoče vpošteva-li njih navodila, ker s tem bi se prihranilo veliko dela in tudi stroškov za društva in Jednoto. Nadalje kar se tiče oddaljenih članov in članic, bodo pa še večje težkoče in zakaj? Prejel sem že prošnje od članov in članic, da želijo posojilo; ker pa živijo na farmah na 800 Mils, in tam menda tudi kot se mi zdi 100 Mils ali več ni nobenega društva JSKJ, niti kakega člana našega društva, jaz ne vem, kako bo mogoče ugoditi tem članom. Ali bo zadostoval overovljen podpis dotičnega člana in članice po kakem javnem notarju ali kako drugače, o tem moram še vprašati glavnega tajnika za pojasnilo, da vem, kako jim na njih vprašanje odgovoriti. Zato naj vsi tisti člani in članice, ki živijo v oddaljenih krajih malo potrpijo, predno se bo zamoglo ugoditi njih željam. Bližnje člane in članice našega društva sv. Alojzija, št. 31 pa prosim, da naj ne pošiljajo svo- jih otrok k meni na dom in to celo s pismom, da toliko in toliko si želim izposoditi. Pri tem pošljejo tudi kar svoj certifikat, potem naj pa tajnik dela, kar hoče. Tak član pravi: “Če ne bom dobil posojila pravočasno, bom pa že društvenega tajnika ‘sfiksal’.” Naj si torej člani ne mislijo, da glavni urad sprejme vse ali kar površno; glavni urad zahteva od krajevnih tajnikov natančno izpolnjene tiskovine (forme) in pravilno podpisane, ali podkrižane, preden jih odobri. Torej je članstvo našega društva št. 31 vljudno prošeno, da vpošteva to moje naznanilo in potem bomo lahko vse pravilno uredili, da bo po volji glavnega urada in našega članstva. Pozdrav vsemu članstvu J. S. Jednote. Martin Hudale, tajnik društva št. 31 JSKJ. Meadowlands, Pa. NAZNANILO IN ZAHVALA. —S težkim srcem naznanjam, da je dne 22. januarja t. 1. umrla v bolnišnici v Canoiisburgu, Pa., po težki operaciji naša ljubljena soproga in mati Ivana Puc, rojena Žagar. Pokojna je bila rojena leta 1883 v vasi Kosiše pri Kamniku na Gorenjskem. Najlepša hvala društvu sv. Janeza Krstnika, št. 75, katerega članica je bila pokojnica čez 20 let, za darovani venec, za oskrbo pogreba, ter članom društva za udeležbo pri pogrebu. Pogreb se je vršil dne 25. januarja na izrecno željo pokojnice po katoliškem obredu na pokopališče v Washingtonu, Pa. Srčna hvala vsem prijateljem in znancem za izkazano sožalje, tolažbo in udeležbo pri pogrebu, kakor tudi za avtomobile, katere so dali na razpolago, katerih število pa je preveliko, da bi vse omenil. Pozabiti pa pri tem ne smemo Mr. in Mrs. Mike Grčar in Mr. in Mrs. John Lajovec, za skrb in pomoč med boleznijo, za tolažbo in darovane vence ob smrti naše blagopokojnice. Ne vem, kdaj nam bo mogoče vsem poplačati, posebno Mr. in Mrs. J. Lajovec za celotedensko pomoč v vseh stvareh med boleznijo in za časa, ko je pokojnica ležala na mrtvaškem odru ter pri pogrebu. Prezgodaj si nas zapustila ljubljena soproga in mama in odšla za vedno od nas; toda naše misli ostanejo vedno pri Tebi. Spavaj sladko in mirno v ameriški* grudi! Žalujoči ostali: Pavel Puc, soprog; Mary, omožena Un-schaver, hči; Anna, omožena Povh, hči; William, sin. IMENITNA ČAJANKA V nedeljo, 5. februarja, priredi Slovenska Narodna Čitalnica, ki ima svoje prostore v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave., Cleveland, O., prijeten družaben večer za člane in prijatelje čitalnice. Čajanka, ki bo obenem tudi spojena s kratkim programom, v njem je vključeno petje, katerega bodo proizvajali pevci in pevke samostojne “Zarje.” Vršila se bo tudi običajna tombola, za katero je pripravljenih več lepih in dragih dobitkov. Potem bo sledila zakuska in prosta zabava. Člani in članice ter vsi prijatelji Čitalnice so vljudno vabljeni na poset. Prireditev se bo vršila v Sokolski dvorani, št. 1. -----------------o------- MILO PKOTI MOLJEM Neka angleška tovarna je začela izdelovati patentirano milo, ki odganja molje od obleke, ki je bilo prano s tem milom. Čim večkrat je obleka prana s takim milom, bolj gotovo se jo bodo ogibali molji. To milo sestoji iz 90 odstotkov navadnega mila in 10 odstotkov “tri-phenylclilorobenzyl - phosphoni-umchloride.” Saj je že ime te snovi tako, da prestraši Človeka—pa bi ne molju! BONAPARTOVJčI IZUMIRAJO Te dni je umrl v Švici princ Louis Joseph Jerome Napoleon Bonaparte, pranečak velikega Korzičana. Njegovo truplo bodo odpeljali v Italijo, kjer ga položijo k večnemu počitku poleg njegovih staršev, princese Marije Klotilde Savojske in princa Jeroma Napoleona, bratranca Napoleona III. Pokojnik je umrl za vnetjem pljuč v 69. letu v svoji vili Prangins ob Ženevskem jezeru. Njegovo življenje je bilo zelo pestro. Bil je pravnuk tistega Jeroma Napoleona, ki ga je bil njegov brat Napoleon I. postavil za vestfalskega kralja in ki je prešel v zgodovino pod imenom “kralj Vesel.” Po nekem francoskem zakonu iz leta 1852. je smel umrli princ nositi naslov “cesarska visokost.” A komaj je nastopil kot mlad mož službo v francoski infanteriji, so ga z njegovim očetom leta 1886. izgnali. Odšel je v Italijo, kjer je postal v Veroni stotnik pri kava-leriji. Pozneje je odšel v Rusijo in je napredoval med rusko-japonsko vojno do generala. Poslali pa ga niso na fronto, temveč kot guvernerja na Kavkaz. Nekega dne mu tam ni več ugajalo, poslovil se je in odšel znova v Italijo. Ob izbruhu velike vojne je prosil Poincareja, da bi ga sprejeli v francosko vojsko. Poincare je moral odkloniti, toda car se je spomnil nanj in ga je imenoval za zastopnika ruske vojske v Italiji. V tem činu je sodeloval v tretji italijanski armadi, ki je stala pod poveljstvom njegovega nečaka, vojvode iz Aoste. Po vojni je odšel v Ženevo in se je tu posvetil študiju zgodovine. Umrl je brez otrok. Iz njegove rodbine je bilo ob njego- vi mrtvaški postelji navzoč samo 181etni princ Louis Napoleon, ki je prišel iz Belgije. Potomci velikega Korzičana postajajo čedalje bolj redki. o------------- REDILNOST GOB Še pred 25—30 leti so kemiki in za njimi gobarski veščaki trdili, da imajo gobe skoraj toliko redilnih snovi, kakor meso. Takrat so namreč kemična raziskovanja v istini izkazala kaj visoke odstotke beljakovin v gobah in se je redilna vrednost živil sodila le po vsebini beljakovin, kakor v mesu, toda v novejšem času je dognano, da teh beljakovin človeški organizem ne more do kraja izrabiti. Poznejša kemična raziskava-nja so namreč dokazala, da niso prebavne vse spojine beljakovin v gobah, temveč le 45 do 70%. To dognanje je nazor o visoki redilnosti gob močno omajalo. Naenkrat so se našli veščaki, ki so odrekali gobam višjo redilno vrednost, kakor jo ima naša navadna hrana v sočivju. Nekateri veščaki pa so celo odrekali gobam vsakršno redilnost ter označili gobe zgolj za delikateso. Zmešnjavo so še povečali razni kemiki, ki nikakor niso soglašali z rezultati svojih raziskavanj. Vzrok tenu; nesoglasju je tičal v tem, da niso imeli enotne analitične metode, zaradi česar so bile razlike v najdenih številkah včasih prav znatne. Ko so našli eksaktne.)še metode, so tudi lažje dosegli zanesljivejše podatke. Danes nam pravi veda: beljakovine se nahajajo v gobah v visokih odstotkih, katerih redilna vrednost se pa znatno zniža, ker je toliko in toliko odstotkov neprebavnih. Zato pa imajo gobe razen beljakovin še druge dragocene snovi, ki zopet zvišujejo njihovo redilno vrednost, to so: maščoba, fiziološke redilne soli in sladkorji, zlasti manit. Po našem sedanjem znanju uvrščavajo gobe nekako med meso in navadno sočivje v bližino stročnic'in dosti nad žito. Suhe gobe so dosti redilne jše kakor sveže, a posebno redilnost pripisujejo gobjim izvlečkom. IZ BELEŽNICE ANTONA ČEHOVA Pred kratkim so izdali v Moskvi iz ostaline Antona Čehova novo knjigo, iz katere posnemamo naslednje utrinke. ❖ Narodne znanosti ni, kakor ni narodne poštevanke. Kar je narodnega, ne pripada več znanosti. * Za občutek sreče zadostuje toliko časa, kolikor ga potrebuješ, da naviješ uro. * “Tri klaftre zemlje potrebuje človek.” Ne človek, temveč truplo. Človek potrebuje vso zemeljsko oblo. * Če si žejen, meniš, da bi spil celo morje; to je vera. Ko piješ, zadostuje nekoliko kozarcev; to° je znanost. * Če vpijemo “Naprej!” moramo označiti smer za pohod. Če vržemo to besedo istočasno menihu in revolucionarju, ne da označimo smer, bosta vendar izbrala popolnoma različna pota. * Ljubezen. Bodisi da je ostanek nečesa izumirajočega, nekoč velikega, ali del nečesa, kar se bo nekoč še mogočno razbohotilo—v sedanjosti z ljubeznijo nismo nikoli zadovoljni, daje nam manj nazaj, nego pričaky-jemo od nje. * Dobra vzgoja ni samo v tem, da ne streseš omake na mizni prt, temveč da te nezgode ne opaziš pri tujcih. Življenje skušajmo preobliči-ti, da bi bili potomci srečnejši, in potomci bodo trdili kakor vedno: “Prej je bilo bolje, življenje je dandanes dosti slabše.” • o----------------------- IZ RODNIH KRAJEV Tvornica 20 dinarskih falzi-fikatov v okolici Varaždina. V okolici Varaždina so te dni prišli na sled tvornici za izdelovanje dvajsetdinarskih novcev. Falzi-fikati so precej dobro uspeli. Tvornica se je nahajala v kleti nekega kmeta, ki je bil aretiran in izročen sodišču. Vsi aparati so bili zaplenjeni. Trgovanje tobakovega listja v Južni Srbiji je že davno končano. Pridelovalci so svoje blago že posušili in kontrolni monopol-ski organi so ga pregledali in po količini ocenili. Do konca novembra bo tobakovo listje spravljeno v bale in 10. decembra se prične odkupovanje. Vnovčenje tobaka pomeni za južnosrbskega kmeta isto kakor za Savinjčana hmelj. V teh časih gospodarskih težav, ko kmetijski pridelki nimajo prave cene, bo izkupiček za tobak Južni Srbiji pravi blagoslov. Kakovostno je letošnja letina tobaka v Južni Srbiji ocenjena za nekoliko slabšo (niti za čisto srednje dobro), toda po količini je znatno liadkrilila lansko. V preteklem letu se je natrgalo 8 in pol milijona kg tobakovega listja, a letos znaša pridelek preko 10 milijonov kg. Posamezni pridelovalni okoliši so dali: pri-lepski okrog 2.5 milijona, sko-peljski okrog 2.25 milijona, ku-manovski in preševski po okrog 1.3 milijona, kočanski 0.7 milijona, vranjski in tetovski po 0.5 milijona, bitoljski, radoviški in strumiški' po 0.3 milijona, potem kavadarski. štipski, gjcvgjelij-ski in veleški po 0.1 milijona kilogramov. Večja količina bo omogočila, da bo denarni efekt dober kljub slabši kakovosti. Po približni cenitvi se sodi, da bodo južnosrbski kmetje dobili za tobakqvo listje najmanj 150 milijonov dinarjev, s čimer bo znatno ublažena tamošnja kmetijska kriza. za vsemi drugimi stvarmi prihaja tudi neobhodna začimba, afera s soljo. Razkrili je sicer niso v Beogradu, temveč v Požarev-cu, ali ker je sol monopolski predmet, bo stvar imela najbrž svoje korenine tudi v prestolnici, tembolj, ki gre za nepravilnosti, ki segajo gotovo daleč preko meje požarevskega monopol-skega skladišča. Deložirana baronica. Veliko senzacijo je povzročila v Zagrebu deložacija v tamkajšnjih družabnih krogih znane baronice Irme Turkovičeve. Med njo in njenim možem teče pravda v zadevi ločitve zakona. V dveh instancah je baronica dobila pravico do stanovanja v moževi hiši, v tretji instanci pa jo je izgubila. Mož je nato zahteval deložacijo in te dni so baronici postavili pohištvo na ulico. Kitajski štipendist v Jugoslaviji. V Jugoslaviji se mudi zdravnik dr. Chu iz Nankinga, stipendist Rockefellerjevega fonda. Posetil je Beograd, Zagreb, Ljubljano in druga večja mesta. Kako je izginilo 52 ton soli. Ko se je že pričelo in se s tolikim razmahom nadaljuje razkrivanje raznih afer, ni čuda, da NENAVADEN PTIČ Indijski učenjak Šalim Ali razpravlja v neki bombayski strokovni reviji o ptiču tkalcu (ploceus philippensis), ki se drži načela, da si je treba zakonsko srečo priboriti s trdim delom in sposobnostjo. Ko pride doba parjenja, pričnejo samci mijprvo gladiti, oziroma tkati svojevrstna viseča gnezda. Samice ni ta čas nobene ne od blizu ne od daleč. Šele, ko so gnezda že kolikor toliko pripravljena prifrfotajo samice v tropih in si jih prično ogledovati “s kritičnim očesom.” Vsaka samica si potem izbere gnezdo, ki ji najbolj godi — pri čemer ne gre brez spopadov z drugimi samicami. Ko si je dokončno osvojila gnezdo, se pomenita s samcem, kakor se spodobi, nato se prične takoj veliko lezenje jajc. Samec pa, ki je dosegel svoj namen, se požvižga na svojo zakonito družico in piične graditi novo gnezdo, s katerim privabi novo samico in tako dalje. Samo od njegove spretnosti in tkanja gnezd je odvisno, kolikim lahko postane nezvest, kajti sama lepota in moč njegovim damam nič ne imponi-rata. V ostalem pravi Šalim Ali, da je tkalec res zelo spretna ptica, kar se kaže v tem, kako zna iz riževih stebel izluščiti vlakna, s katerimi gradi svoja gnezda. -------o------ NOVE VRSTE BOMBAŽ Iz Wichita Fallsa v Texasu poročajo, da je neki bivši železničar našel v podzemski votlini seme bombaža, katero so Indijanci tam shranili pred davnimi časi. To seme je posauil na svojem vrtu in ozelenelo je 17 bombaževih rastlin, ki so zrastle šest do osem čevljev visoko in rodile obilico najfinejšega bombaža. Dotični železničar je pred leti našel olje na svojem zemljišču v Texasu, kar mu je prineslo toliko premoženja, da je pustil železniško delo in se podal v pokoj. Mož je imel že iz mladostnih let veselje preiskovati skalne votline, y katerih so pred stoletji bivali Indijanci, zato se je posvetil temu športu. Ko je v dolini San Juan reke v Colora-du raziskoval bivališča nekdanjih Aztekov, je v ozadju neke votline na pobočji gore našel zazidan neki vhod. Ko je vrata razbil, je prišel v suho votlino, kjer je našel seme bombaža, koruze in fižola, kože antilop, nekaj koščenih izdelkov, nekaj vrbovih košaric, puranovo perje itd. Najdene predmete je vzel s seboj, in kot gori omenjeno, je posajeno bombaževo seme dalo izredno fine vrste bombaž. o------------ TRI NAJVEČJA MESTA Tri največja mesta ^na svetu so New York, London in Tokio. New York in London štejeta vsaki nad 6,900,000 prebivalcev, Tokio pa nekaj nad 5,000,000. LOUIS ADAMIČ: Američan v svoji stari domovini (Konec.) Kdaj pa kdaj se nama je v teh desetih dneh slave s Stello posrečilo za nekaj popoldanskih ur pohiteti V Blato. Tako sva se pobliže seznanila z našo rodbino, našimi sorodniki in drugimi vaščani. Moja brata France in Jože sta naučila govoriti Stello cele fraze in dolge stavke po slovensko, kar je vaščane zelo zadovoljilo in povzročalo dokaj veselja. S stricem Mihom sva posedala na solncu pred čebelnjaki in se razgovarjala. Neki dan sva se pomenkovala o svetovnem položaju. On je čital o tem v ljubljanskih časopisih. Rekel je, da je bilo nekaj člankov polnih hudega prerokovanja. Je li v resnici tako hudo? Ali mislim nemara tudi jaz, ki sem bil v širnem svetu, da so razmere na robu propada ali kaj takega? Pa kaj da mislim o dogodkih v Rusiji? Povedal sem mu, kar sem mislil. Tedaj je dejal: “Po mojem mnenju je ta kriza dokaj slaba za posamezne ljudi v nekih delih sveta, toda za nas, ki smo tukaj na grudi, se bodo razmere bržkone tako ali tako izravnale same po sebi in nazadnje bomo ostali mi kmetje prav tu, kjer smo; v svojih selih, na svojem malem kosu sveta in bomo delali ono isto, kar delamo že tisoč let. Ne razumem, kaj pomenijo vse te stvari — zlata valuta, srebrna valuta in tako dalje —, toda naj pomenijo karkoli že, prepričan sem, da bo to solnce še dolgo časa sijalo in da bo ta črna gruda okoli nas” — zamahnil je z rokami proti njivam krog in krog vasi — “dajala plod, dokler bomo imeli gospodarsko orodje in živino ter delavne roke. Vse te stvari skupaj — solnce, gruda, naše roke, gospodarsko orodje in živina — pomenijo, da bomo jedli ter živeli.” Po mojem mnenju je imel stric s svojega ozkega stališča popolnoma prav. Malone brez ozira na to, kar se godi v Ameriki, Rusiji in po Evropi, bodo ostali kmetje v selu Blatu tam, kjer so. Za, Američane pomeni Kranjska zaostalo poljedelsko deželo, toda v tej krizi se njena zaostalost ali njen počasni tehniški razvoj v preteklosti spreminja v blago-dat. Njen “napredek” v ameriškem smislu besede je bil tako počasen, tako zaporeden, da so vlada ter drugi činitelji in ustanove imeli dovolj časa, ugodno prilagajati svoje zakone in stališča potrebam kmeta, ki je hrbtenica in duša dežele. Odtod mojega strica solnčnozemeljski optimizem ter njegov smisel za stanovitnost, ki sta tipična ne zgolj za Kranjsko, ampak za večino Jugoslavije . . . Medtem je tele v našem hlevu pridobivalo na teži in domači družinski svet je sklenil, da se bo veselica “pitanega teleta” vršila na drugo nedeljo po vrnitvi izgubljenega sinu. Moj oče je naročil vina z otoka Korčule v Dalmaciji. Moje sestre in mati so ves teden delale načrte, kakšne kolače bodo spekle. Moja brata Stan in Ante sta nabrala nekaj lesa ter postavila mize in klopi pod jablanami, ki so se pravkar razcvetele. Vsi naši sorodniki in rodbinski prijatelji so bili povabljeni. Zdaj sem se domislil, da bi bilo primerno povabiti tudi moje nove prijatelje, literate in njihove žene. Ta misel je preplašila vso mojo rodbino. Toda bodo li prišli? . . . Saj je to, če povabi sin naše rodbine v Blato naj večjega živečega pesnika, vodilnega živečega romanopisca, izdajatelja najboljše slovenske revije v Sloveniji in druge morda prav tako velike pisatelje, prav taka posebnost, kakor če bi sin kakega farmarja v Pennsyl-vaniji, povabil na nedeljsko kosilo ljudi, kakor so na primer Henry Ford, Will Rogers, Calvin Coolidge, Al Smith in Gene Tun- ney. Imeti moramo na umu, da so literatje največji ljudje na Kranjskem, zlasti še kmečkemu ljudstvu. Vendarle sem jih v očetovem imenu povabil in prišli so z ženami vred — v tolikšnem številu, da sta bila Stan in Ante prisiljena napraviti v naglici še eno mizo. Bilo je svetlo, toplo nedeljsko popoldne in lahna gorska sapica je vela po dolini. Literatje so se pomešali z vaščani, hvalili vas, vzklikali.spričo lepote polj in travnikov in z zanosom občudovali sestre in brate izgubljenega sinu. Prvak pesnikov je.bil ginjen do solz, ko je na pobudo moje sestre Poldke majhna kmečka deklica stopila predenj in recitirala njegovo najslovitejšo pesem. Takisto je bil ginjen prvak romanopiscev, ko so mu (metje in kmetice prinašale sta re izvode njegovih knjig in ga prosili, naj bi jim “kaj lastnoročno vanje napisal.” Moja sestra Pavla in mati sta bili v kuhinji, obe nepopisno srečni. France in Jože sta brez suknjiča in s predpasnikom na sebi prinašala iz kuhinje krožnike (izposojene iz vse vasi) in pladnje, naložene s kosi pitanega teleta. (“Ubožec!” je dejala Stella, ki ga je pred tremi dnevi videla še živega v hlevu.) Stan in Ante sta nalivala vino. Poldka je pripenjala spominčice in zvončke gostom na obleko. Moja najmlajša sestra Anica je nosila na mize kruh in kolače. Tončka in Manuela sta se bili morali vrniti v Belgrad. Gostija je trajala vse popoldne. Planinski vetrič je osipal z jablan cvetje na mize in gostom na glave. Govorilo in smejalo se je vse vprek. Polagoma so začeli vaščani in literatje prepevati slovenske narodne pesmi o ljubezni, vinu in lepoti domačih krajev. Stella je vzkliknila: “O, da bi bila moja mati tukaj! Pa moj brat, pa Seren, Meta in Tiby” — cela posadka njenih ameriških prijateljic. “Pa Ben in Kyle in Carey. . .1' sem pričel jaz naštevati svoje prijatelje, ki so ostali v Združenih državah. Ko je nastal odmor v prepevanju, se je dvignil prvak pesnikov, s kozarcem v roki, in vsi so utihnili, da bi ga slišali. Govoril je o krasnem popoldnevu, planinski sapici, solncu in jablano-vem cvetju, pitanem teletu in vinu s Korčule. Poveličeval je naše selo, njega prebivalstvo, posebno pa mojo mater in očeta; z besede čiste poezije je omenjal polja in travnike krog in krog vasi. Nazadnje se je spomnil “izgubljenega sinu” in je govoril o njegovem odhodu v Ameriko in njegovi vrnitvi. Ni mi mogoče navesti njegovih krasnih besed. Končal je: “Izpraznimo čaše!” In izpraznili smo kozarce. Nekdo je ubral novo popevko., EDMOND ROMAZIERES: PRI GLAVOREZIH DRAGO KLEPETANJE Telefonske pristojbine se niso še nič znižale, kljub znatno nižjim izdatkom, ki jih ima telefonska družba American Telephone & Telegraph Co. za potrebščine in delavce. Konci leta 1932 je omenjena družba baje izplačala okoli 42 milijonov dolarjev v dividendah, kar .predstavlja devetprocentno dividendo na delnice. Proti visokim telefonskim pristojbinam se je začela dvigati ljudska nevolja, ki bo gotovo dobila odmev v novem zveznem kongresu. Le odločen nastop kongresa zamore spraviti mogočno telefonsko družbo na kolena. Neki ekonom v Boise, Idaho, je izračunal, da je stalna mesečna pristojbina $2.50 na mesec, ki je tam v veljavi, mnogo previsoka. V primeri s cenami, ki jih dobijo farmer ji za svoje pridelke, bi morala znašati stalna mesečna pristojbina za telefon okoli 75 centov. V najgloblji notranjosti goz-aov ob Amazonki je divje pleme Indijancev ugrabilo belo dekle, Manoelo. Tovariši izginule mladenke začno iskati, ne da bi za trenutek slutili grozn« dogodivščine, kakršne jih čakajo. Hoteč oteti Manoelo, uplenjeno na opustošeni fazendi, so nekateri pijonirji ob Amazonki stepali proti indijanski vasi, da bi v njej dobili zaveznico. Za stalno so bili zapustili svoja plovila. Niti ene ure ni bilo treba, pa so raziskovalci sprevideli, kako naporna je hoja po goščavi. Vse se je zdelo lahko, dokler so hodili po sledu, ki so jim ga osta-vili spretni Indijanci. Ko pa je onkraj potočka prenehal in je Santos, korakajoč odspred, našel le še tisto skoraj nevidno stezo, kakršno puščajo za seboj divjaki na svojih pohodih, se je bilo spoprijeti z naravo. Ako si hotel za vodnikom, si se moral praskati ob trnju in robidju. Goščava se je otepala, človeka je kar dušilo. Vlažen hlap je vstajal iz tal. Opoldne je ob vodici Santos že velel zaužiti kini-na. Toliko so si ga privoščili, da utegnejo oglušeti. Nihče več ni videl neba. Korakali so pod čisto zaprtim oblo-kom v somraku. Čitati ne bi bilo mogoče. Razen tega je šlo precej strmo. Tako so dospeli nad skalo-viti kanjon, po katerem je bučala Parima. Dva ali trikrat so mogli dve sto čevljev pod seboj opazovati besno valovje, ki se je podilo med navpičnimi stenami. Santos je ustavil svojo četo precej pred koncem dne. Paziti je bilo treba ne samo na Adino, temveč tudi na mladeniče, ki so se prvič poskušali s turobnim gozdom, koder je bilo pomrlo toliko Evropejcev. Učiti se je bilo treba tudi taboriti in hrano iskati. V tej dvojni rtbvl tedi jih je Santos v kratkem izuril. “Najprej viseče mrežnice!” je velel. Ko so bile obešene ter so imeli streljo iz palmovih listov kakor tudi tenčico zoper moskite pripravljeno, jim je pokazal vrvi, na katerih so visele. “Oborožili smo jih s sitnico, gosto mrežo ko sito, kakor sem vam bil pokazal,” je dejal. “To bo oviralo marsikakega ponočnega vasovalca, da ne bo pohajkoval po tej napeti vrvi. Vendar to še ni dovolj. Tu nismo več po rečnih jasah, koder nam je bilo vse lahko . . .” “Celo sprejemati krokodile in jaguarje.” “In zakuriti ogenj . . . Ondod skoro ni bilo zverin.” “Z majhnim si zadovoljen. . .” “Boste videli . . . Zato vam svetujem, da mi izročite svojo zalogo kreozota, gospod Edmond. Lepo seveda ne bo dišalo, ampak duh bo zoprn živalim kakor nam. V hosti dobi človek nekoliko miru samo za majhne žrtve.” Nato je izginil v šumi z Avgustom in Moricem. Edmond je pomagal Omarju nabirati drv za nočni ogenj. Ob njegovem varstvu so shranili zvežnje. Pred vsem jih je kazalo odtegniti domačim mravljam, ki so huda uima ob Amazonki. Ko je Moric pritresel sijajnega ptiča, obet za izvrsten obed, Avgust pa presnih kraljevskih jabolk, tistih drobcenih ananasov, ki jim v Evropi ne moremo poznati slasti, se je Santos lotil razgrinjati svojim tovarišem neke gozdne skrivnosti. “Pomagale nam bodo, da,ne umremo od lakote.” “Pha! Takega strahu pa jaz riimam,” je odgovoril Moric. “še sto korakov nismo napravili, pa so ptiči prišli.” “Ampak druge dni ne boste nič našli.” “Za tri dni imamo živeža.” “Ki se ga pa ne smemo dotakniti, kajti ti trije dnevi nam utegnejo kedaj pozneje rešiti življenje . . . kakor velika buča kačase . . .” Približal se je drevju, ga pazljivo pregledal. Opazil je rdečkasto, gladko deblo. “Ne vem, kako se pravi temu drevesu,” je rekel, “ampak dalo nam bo mleka. Bog daj, da bi ga večkrat naleteli. S konico svojega fasona — brazilske sablje — je naredil široko zarezo. Tekočina, ki se je pocedila iz nje, je bila res mlečne barve. Santos je posrebal nekaj kapljic, da bi vzbudil zaupanje, potem pa je nastavil posodo. Adina je bila v tem pripravila kavo. Primešali so ji rastlinskega mleka in zdelo se jim je tako dobro ko najboljše mleko iz švicarskih dolin. Omar je pripravljal jed, otre-bil ptiča, nalagal na ogenj: tako je mogla Adina z Edmondom in Santosom napraviti nekaj korakov okoli taborišča ter od bliže občudovati amazonsko rastlinstvo. “Vanilje bomo našli med temi kukavicami,” je rekel Santos. “Enako nam bodo palmova drevesa dajala palmovo zelje, kruh, vino, kokosov oreh. A po malem bodo izginila in to bo zd nas največja izguba. Med palmov-jem je človek lahko preverjen, da ne umre od glada.” Dve uri je že deževalo, a je dež komaj pričel prodirati skozi zeleno streho. Preden se je dočista znočilo, so naložili drv na ogenj. Dva moška sta prevzela stražo, ostala četica pa je legla. Zarana so zopet odkorakali v somraku, kamor je tedaj pa tedaj priniknila strelica jarkega sonca. Obraz so si zakrili z dnevno tenčico. Kadar jih je naključje privedlo čisto na rob globeli, so obstali, da bi svobodno zadihali. Vrvrajoča voda je sto metrov visoko pošiljala hlad, razpršsne kapljice, ki so jih sve-žile. Sonce je veselo pripekalo. Toda hitro se je bilo umakniti v šumo, v grobnico. “Ne tratimo časa,” je prva zamrmrala Adirla. “Nesrečna Manoela Blehtaova nima več upanja. Kdo ve, ali se ne bo ubila.” “Mogoče smo bliže vasi, nego ?e nadejamo,” se je oglasil Moric. Santos je odkimal. “Ne, senjor. Da je sovražna vas tako blizu, se razbojniki, ki jih hočemo dohiteti, ne bi bili drznili vkrcati na Parimi blizu teh neprijateljskih sosedov. Mahnili bi jo bili skozi gozd do Ura-rikoere. Najmanj osem dni bomo morali korakati. Na dan pa ne prehodimo gotovo niti polovico tega, kar bi storil divjak.” Ni se zmotil. Stopali so ves teden, a nič novega našli. Obleka jim je polagoma silila v cunje. Adina je krpala, kolikor je mogla. Ona sama se ni imela več kaj preobleči. Zveženj, ki ga je nosil Omar, je bil namenjen Manoeli Blentaovi. Moric je bil zamišljen. Sanjaril je pogostoma o mladenki, ki jo je bilo rešiti. Opisali so mu jo bili kot prav srčkano. Povzo-ril jo je. Trpljenje, ki ga je prenašala, mu jo je delalo že naprej tako prikupno. . . Slednji dan je Santos ustavil četo pod drevesom, ki je z vso svojo krošnjo presegalo gozd. Splezal je z motvozom, po indijanski navadi. Z Edmondovim daljnogledom je preiskal okolico. Iztikal je za golim prostorom, za čiistvino, kjer je stala vas. Oziral se je za dimom. Oziral se je nazadnje za koncem tega čudovitega kanjona v Parimi, vedoč, da bo našel divjake samo nasproti mirni vodi, po kateri se morejo kretati njih ube in koder bi mogli ribariti. Šele deveti dan je zopet uzrl rečno ploskev, ki se je širše razgrinjala ter se gubila med valovite gozdnate bregove. To mu je dalo nove nade. “Morda dospemo jutri,” je naznanil tovarišem. Krenili so nizdol k vodi. Ondi so se ustavili v polni svetlobi. Tam so precenili višino, ki so jo dosegli. Zrak je bil hladen, poživljajoč. Komarjev ni bilo več dosti, drobcene mušice niso več nadlegovale. To ni bilo več duš-ijivo ozračje kot v gozdu, nezdrava plesen in zatohlina, neprestani duh po hamamu. Drugi dan je večkrat obstal, da je splezal na drevo. Proti tretji uri je vzkliknil, spuščaje se nizdol: “Selo sem opazil. Preprosti 1'asadi, okoli njih pa juka.” Moricu se je hotelo vriskati od radosti. “Pred vsem pa nobenega hrupa . . .” je opomnil Santos. “Izrabiti je treba osuplost. Maloke teh rdečekožcev so komaj kilometer daleč od nas. Kadar pridemo do njih, ustrelimo vsi hkrati v zrak. Groza bo v prvem trenutku tolikšna, da se bomo mo-gli približati in pozneje izpričati. do smo sprožili samo za kratek čas.” Srčno so mahnili dalje, spotoma pa rezali ovijalke, sekali ostre veje, se neprenehoma bojevali z goščo. Santos se je ustavil. Po rahlih znamenjih je sodil, da se bliža človeško življenje. Opažal je stvari, ki bi bile ostale drugim popolnomo prikrite. Vedel je, da pride zdaj na piano. Namignil je moštvu, naj pripravijo puške. Z roko je vnovič priporočil molk. Korakal je brez vsakega šuma. Niti vejice ni zlomil in tovariši so ga skušali posnemati. “Smo že tam,” je dahnil Ed-mondu na uho. Mladi mož pa ni nič videl. Gozd je bil tako teman. Nobena reč ni napovedovala jase. Toda po desetih minutah, a ne več, ,je pricvrela svetloba pod veje. Santos je podvojil opreznost. In nenadno se je zagnal, skočil na piano, kjer je bilo v sredini več malih, velikih okroglih koč, in sprožil svojo puško. Minuto pozneje pa je počil skupni streh In domačini, moški, ženske, trebušata deca so kleče prosili milosti; Vsi so bili uverjeni, da prihajajo še drugi belci iz gozda; da so jih obkolili, da bedo puške še govorile in da sovrag nima druge misli kakor porezati glave, jih mumificirati ter doma obesiti. Ali Santos je stopil naprej. Govoril je. Domačini so vzdignili glave. Kdo ve koliko niso bili oblečeni. Imeli f-o široko lice s štrlečimi podočni-cami, obuzdanimi očmi. bujne lase, a brez brade in brkov. Poslušali so, razumeli. In na obličje se jim je vrnil nasmeh. Nekateri so vstali. Adina se je plaho stiskala k Edmondu. Avgust je odvil zavoj zrcal in ovratnic. To je bilo več ko dovolj, da se je groza spremenila v preveliko domačnost. Možje so morali odbiti Indijance, jih držati v malo varnejši razdalji. Santos je govoril z načelniki. Velel jim je sklicati zbor, da jim obrazloži namen svojega obiska. Ko so darila vsakogar osrečila, je sedel med vojščake in pričel pripovedovati. Zamolčal ni, da je mladenko uplenil sovražen rod in s kakšno zvijačo so krivci poskusili pripraviti v smrt prebivalstvo te “aldeje” (vasi). Možaki so besno godrnjali. Pozvali so še druge člane pohoda ter jih odvedli v eno izmed krožnih malok, ki so služile v skupno bivališče kakim petdesetim ljudem. In ondi so pokazali nekaj groznega. Obešene glave z dolgimi svetlimi lasmi, zašitimi ustnami, prave glave, ki pa so bile od obradka do lasišča v celoti komaj šest do sedem centimetrov visoke. “To so glave njihovih nasprotnikov,” je pojasnil Santos. “To so bili vojščaki iz plemena, ki ga hočemo kaznovati.” “Pa ti menda niso dosti boljši, ka-li?” je pozvedal Edmond. “Seveda, ampak koristili nam bodo.” Vrnivši se na zbor, je podrobno opisal svoje moči. Ponudil se je, da razkaže silo strelnega orožja. Sklatil je ptička, ki je pri nas in ki so jih premafljj čepel na vrhu visokega drevesa. Indijanci so kar zijali. Nekaj vojščakov se je vračalo z reke, ker so že slišali o neverjetni novici. Bili so še manj opravljeni kot oni, ki so počivali “aldeji.” Na koncu je bilo oko-E v rope j cev nad sto krepkih ljudi, nizkega stasa, pa čvrstih mišic. Santos jim je brez ovinkov po-.edal, česa želi. Pomagal jim /O, da se bodo maščevali nad svojimi sovragi. Povrnejo se z zbir-o glav, da še nikoli take. Poslej bodo zavezniki belcem in po-takem se jih bo vsakdo bal. Po pohodu dobe še toliko darov, kolikor jih že imajo. Indijanci, “oblečeni v sončni žarek,” so bili videti navdušeni. Zastran lepšega so želeli, da odgovore čez eno uro. Med tem je Santos dal postaviti tabor na drugem koncu laza nasproti malokam. Imel je svoje razloge, da ni docela zaupal svojim novim prijateljem, in je povečal čuječnost. Po eni uri je prišel načelnik in naznanil, * da pleme sprejme njih ponudbo in da odidejo drugo jutro. Da si ga podvrže, je Santos z neznatnimi stroški igral čarovnika. Spustil je pozivno raketo, prižgal nekoliko vžigalic, omamil roko načelniku s kokainom, češ, da se zdaj lahko ureže, ne da bi čutil. Nazadnje se je dal glavar prepričati, se precej globoko zarezal in med osuplim vzklikanjem priznal, da ni čutil nobene bolečine. Vsi vojščaki so hoteli poskusiti, toda Santos je kar prenehal. Zaloga mamila, ki bi pozneje utegnila prav hoditi, bi se bila mogla pri tem potrošiti. “Sedaj pa jih pustimo, da se opravijo,” je velel vodnik in odvedel svoje tovariše. “Njih oprava,” je momljal Moric. “Hm! Stvar se mi ne zdi kdo ve kaj zamotana.” “Malo kasneje boste videli.” In res pred nočjo se je prišlo vse pleme razkazovat ob hrupnih, hrabrih kretnjah. Vojščaki so bili grozni. Od glave do nog so bili poslikani s sirovimi obroči, nalik ovratnicam in zapestnicam. Huitov velikanski oreh jim je dal slonokosteno črnino, uruku pa fantastično rdečino. To je bilo sto hudičev, izbiju-vanih i% pekla. “Zdaj pa se lahko umivajo, kopajo . . . Nobene nevarnosti, da izgube barvo prej ko v dveh ali treh mesecih,” je trdil Santos. Pustivši deset mož za stražo v selu, je drugo jutro odrinila. “Hodite spred,” je bil rekel poglavar z veliko vljudnostjo. A Santos ni dosti zaupal. Zahteval je, da ostane pri zadnjem koncu odprave. “Saj jim je samo v korist, ako zares ostanejo z nami,” je pripomnil Avgust. “Kaj pa želja, da se polaste naših čaril in si prisvoje skrivnostne moči, ki jih domnevajo 1 da so se nam pridružili?” “In potem?” “Zavezniki nam bodo, dok bomo imeli pazko nanje in ® ler. ne bodo oni drugi v kr‘( deželi,” je suhoparno izustil rt at “Potem pa strašni sovra*1 ki, katerih se bomo morali °1 pati, bodite prepričani.” Zbog sto mož, ki so bosope* spredaj in se po vsem videzu liko zmenili za strašno tr®l ovijalke, kače in vse pasti na Lu, kolikor se mi za prah na bri preprogi iz jutranjih de® so belokožci napredovali W prehudih težav. Steza je bila prta pred njimi. Glede živ® je bilo dogovorjeno, da bodo ogledalca dobivali maniok moke, ki so jo Indijanci nesli lo zalogo s seboj. Zmernost •lakota ne. In blažena živila tri dni so ostala nedotaknjen* “Koliko dni bo treba, da d1* žemo sovražnika?” je bil vprili Santos. Odgovorili so mu: sedem d Toda nič ni bilo gotovo, k* divjaki znajo šteti samo do dem. (Dalje prlhodnjJC) REI) Potnikom, ki so v prihodnjih p«r namenjeni v stari kraj, ae nudijo sledne boljši parniki: 3. feb.—AQUITANIA na Cherbourg 10. feb.—PARIS na Havre 17. feb.—BERENGAR1A na Cherbourg 18. feb.—CHAMPLAIN na Havre 18. feb.—REX na Genovo 23. feb.—BREMEN na Bremen 25. feb.—MAJESTIC na Cherbourg . 25. feb.—CONTE Dl SAVOIA na Genov 1. mar.—AQUITANIA na Cherbourg 3. mar.—PARIS na Havre A. mar.—SATURNIA na Trst 7. mar.— EUROPA na Bremen 8. mar.—LEVIATHAN na Cherbourg 11. mar.—CHAMPLAIN na Havre 14. mar.—BREMEN na Bremen 17. mar.—AQUITANIA na Cherbourg , 18. mar.—CONTE Dl SAVOIA na Gen° 24. mar.—PARIS na Havre 24. mar.—VULCANIA na Trst 30. mar.—BREMEN na Bremen 1. apr.—CHAMPLAIN na Havre 5. apr.—AQUITANIA na Havre 8. apr.—ILE DE FRANCE na Havre 14. apr.—SATURNIA na Trst Ker zastopamo vso linije, Vam In*1* strežemo •/. vsemi drugimi parniki. SKUPNO POTOVANJE za Velikonoč* so vrši na 1. aprila na 11 vejšem in naj udobnejšem francoske^1 tiiku CHAMPLAIN. DENARNE POŠILJKE . j Za $ 3.00 180 Din Za $ 5.70 Za 5.00 310 Din Za 1 1.20 200 1 Za 10.00 623 Din Za 10.40 j Za 20.00 1270 Din Za 20.75 *»00 ] Za 50.00 3300 Din Za 52.50 100J j Za 100.00 0700 Din Za 104.75 20OUJ Pri večjih zneskih sorazmerno Se j cene. Izplačujemo tudi v U. S. do* j Nakazujemo tudi brzojavno. Vsa pisma, denarna nakazila itd. naslovi j LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service 1359 Second Ave., New York, N. No liii* ISKOVINE od najmanjše do največje za DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slo-venska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND,OHIO 1)0? irtii vrs Ba tor Ch sil; še nic bil nil iia je Po! od; V0i '■4 nil »n la: lik 0g to 121 Za vo za ta h m i) Vj (1.1 i? fr n ti 81 V i; d li Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; KADAR potrebujete kake notarske posle — se zaupno obrnite na nas in postreženi boste točno in pošteno kakor ste bili prej pri Sakser-ju. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (Frank Sakser) 21G W. 18th St., New York, N. Y. GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISN* SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI Je n a 1 b o 1 j razširjen slovenj Ust v Ameriki; donaša vsakd*' nje svetovne novosti, najbolj" Izvirna poročila iz stare don*j' vine; mnogo šale in prevod’ romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 in pričeli ga bomo pošiljati* Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 216 W. 18th SL. Naw T.rk. N-1', A p EDINA SLOV. BANKA V ZEDINJENIH DRŽAVAH JE I North American Trust banka J 6131 ST. CLAIR AVE.. CLEVELAND, O. m Ima premoženja skoro $6,000,000.00 Jemlje denar na hranilne vloge iz vseh delov Zedinjenih drža* M in tudi iz Kanade in od drugod. H Kadar pošiljate denar v staro domovino, ali kam drugam. W pošljite ga potom tega varnega in zanesljivega denarnega zavoda. H ki ima izvrstne zveze z vsemi bankami sveta. A Ta slovenska banka ima $200,000.00 osnovnega kapitala 1D II $280,000.00 rezerve, kar garantira hranilne vloge vlagateljem.