ISSN 0350-5561 9 , , UJJV JJUKJ H za koncc tedna Oblačno in deževno !er nekofko topleje bo 51 let številka 41 četrtek, 14. oktobra 2004 300 SIT Kaj se dogaja v Bolnišnici Topolšica? Draga pločevina in nafta klestita dobiček »Moj najbolj časten naziv doslej« Titov trg se )e v soboto spremenil v sejemsko prizorišče. Prvi jesensiii sejem je zagotovo presegel vsa pričai-stavjjajo JvoseJeíínito Riička, urejajo smuJišče n:i Miikli. gra-diji") dva gostinska lokiila, opravljajo druga vzdrířevidna in obno-viivena tlela ter urejajo Jiiku-mentacijii za gradnjo parkirišč na Slarih Slanih in Žekoveu. V/|x)rcdn(> s lem pa seveda intenzivno pnidajajo pakete, še posebej hotelske zniogijtvosli. Povezali so se s kar nekaj domaOimi in lujimi turističnimi iigencijami. 1. oktobra pa je stekla tudi preprodaja smučarskih vozovnie. Prodajali so jih že na predstavitvi le-j:a centra na celjskem obrtnem sejmu m bili niid piwpraševanjem presenečeni. Za lani so načrlo-vali. da bodo imeli na Golteh 42-500 smučarjev, na lihem pa so jih želeli 50.0(K), "Ib-številko so presegli za ÍOtlT), seveda zahvaljujoč laaski dolgi zimski sezoni, ki sc je kar krepko potegnila v mesec april. Letošnje ambicije st5 veliko večje, »Glede na to, da napovedujemo mnoge novosti, da smo veliko vložili v nove objekte in naprave, pričiikujemo to sezomi na Ciolieh 65.(K)0 smučarjev,« je optimističen direktor Ernest Kovač. Tn za kdaj napovedujejo/ačctek zimske sezone? »Lani smo ji^ začeli l'J, decembra, upam. da lx> lefas prej. Vse je seveda odvisno od vremena- Za reklamo, če se mak> poheeam. smo konec prejšnjega tedna žc imeli nekaj snega, veliko psi si ga želimo preli koncu novembrH. Llpamo, da b so zaključili s 70 milijoni tolarjev izgube. Na začetku poletja, ko so se delavci že pripravljati na stavko, ki so jo dan pred napovedanim datumom preklicali, nam jc direktor Marjan (iaheršek povedal, da naj bi tudi za zapt^slene v Velenju našli dobro rcšilev, ki bo omogočila ohranitev delovnih mest, dejavnost pa naj bi bila povsem nova. Takrat so se pogovarjali s podjetjem Elrad iz Gornje Radgone, ki naj bi v prostorih M cluba izdelovali elektronske kompiinente. Podjetje naj bi zaposlilo vse ali pa vsaj večino šivilj. Vendar iz lega ne bo nič, saj nam jc Cîa-beršck povedal, da so bili ponujeni pogoji za M club nesprejemljivi. Sedaj Icčcjo novi pogovori, s kom in za kakšno dejavnost gre, pa Ciaberšek še ni ž-elel govorili. Več naj bi bilo znanega do konca meseca, ko sc bo sestal nadzorni svet, takoj za tem pa bodo sklicali tudi skupščino podjetja. Izvedeli smo še, da zafHisleiii v M clubu plače dobivajo, vendar z manjšim zaostankom- In da je vprašanje, koliko jih bo po ustanovitvi novega podjetja obdržalo delo in koliko jih bo trajno brczposc;!-nih. Lahko se zgodi, da večina danes zafx\slenih- ■ bš Kravje opravičilo Bojana Špegel Pnivzaprav je skoraj vsak dan v letu posyečen komu iiU Čemu. včasih pa se to ruzîegne na Vť.í teden. Pre}.fTiji teden je bil to Mednarodni teden oiroka. Veliko se je govorilo in pisalo o otrokovih pnnicah, pa o položaju otrok v EU. Organizatorji so pripravljali okrogle mize in prireditve, posvečene otrokom. V Velenju smo jim pripravili največji žur v državi. Pikin festival PrejSnji teden jm tudi aktualno okroglo mizo u tem, kako starši oblikujemo življenjske navade svojim otrokom. ŽalposhiSalcev ni bilo prav velika. Pu vendar hi bila suma pred mnogimi leti. ko sem bila še mlada mamica danes že polnoletne hčere, izjemno hvaležna, če hi mi kdo povedal, dit moram otroku postaviti meje. Da ga. recimo, ne smem razvajati z dolgim uspavanjem, ker bo potem ponoči nemiren. Halo, prva tri leta pri nas ni.wio spali, ker smo mulo čudo vlačili po rokah, mu brali in peli in .\c bolj .slabo držali stalne ure za spanje. Iz\'em. da se prehranske navade otrtjk oblikujejo da drugega leta starosti. No, tu nisem preveč grešila, čeprav smo pri nas pili tudi.sladek čaj. In izvem, da v otroških di.s-panzerjih opažajo, da kar JO % staršev dojenčkov ne vozi na svež zrak in to kljub tema, da so mamice v parodni.ški. Kiitastrofa! Tokrat sicer nihče ni govoril o piv tepanju in maltretiranju otrok in njihovih mater, o čemer.se je v preteklih dneh tudi kar nekaj pisalo in govorilo. Ja, v {Hira.su t je! Če je .k' leni veljaki, da ve, kaj je krepka mo.šku roka vsaka četrta žen.ska, je po novih podatkih to jasno že skoraj vsaki. Hvala bogu, po novem zakonu lahko policija prepove nasilnežu približevanje žrtvi, prej so bila za to pri.siojna le sodi.iča. Število po.stelj v varnih hišah, ki jih je (na srečo) vedno več. nara.ščii, tistih, ki hi rade vanje, žal tudi. No, in potem mi jvijateljica iz Ljubljane v ponedeljek pošlje e-mail. ki ga je dobila v vrtec. Iger dela. Zalo, kersc smeji in ji gre na jok hkrati. »V vašem časopisu se opravičujete kravam!' doda po telefonu, .saj je sporočilu Dni.^tva za osy vhodilev živali in njihove pravice prilepljena kopija objave v Našem času. ki ga je od organizatorjev kravjih dirk v Gaberkah zahteval odvetnik. »KTD Gaberke .se s tem .sporočilom za t^.vc morebitno utipele muke javno opravičuje vsem .sodelujočim živalim na prireditvi fCravji mimohod in konjski galop.«!? 'Iako piše. Sedaj se sprašujem, ah krave berejo naš časopis? Še bolj resno pa. kdo bo tisti, ki bo zahteval ojfravičilo za v.se trjiinčene ljudi, obeh spolov in v.seh starosti. Drži, da kravje dirke obišče ogfxmina ljudi, kaj se dogaja pa številnih .slovenskdi domovih za zaprtimi vmti, pa vedo le redki. Pa še tisti pini krmilnim ccnlrom. Moto je: Premalo beremo in &e premalokrat peljemo/vlakom. v sredo ob 10. uri pa bo v sejni sobi MOV zanimivo predavanje in razprava o cesinem promelu v Šaleški dolini. Strokovni del bodo predstavili strokovnjaki s policije in Sveta za preventivo pri MOV Naj omenimo s Ptaninc_ Prvega maja letos je stopil v veljavo new sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. Do 1.5. septembra je bilo na c^bmc^ju Slovenije prevzetih v ra/gradnjo 4.736 izrabljenih motornih vozJl. Za kakih 7.tXI0 vozil pa jcp<«krbclo ministrstvo za oktOjc,prx«tor in energijo v sodelovanju z občinami, ki so se tako dmJnobtili tako imenovanih »starih bremen«. Ta akcija pa bo, kot ní^wedujejo, trajala Še do konca aprila prihodnjega leta. Prvih Sest mesecev, tlo polne vzpiv stavitve sistema, stroški razgrad- nje bremenijo državni proračun, po 1. novembru pa jih In^do morali kriti občani sami. Obveznost plačila stroškov, ki ne bodo prav majlini, spk^lî, ker bi se kdc^ takega ničvrednega vozila ceneje »lo-sal«,Če bi ga kje pustil, pa nevolja za lastnike avtomobikw, danih na trg po 1. juliju 2iX)2.Za te avtomobile so stroški (ckok^ka taksa) razgradnje že vključeni v ceno vozila. Razgradnja bo lastnika stala 21.0(0 tolarjev ozjn>mii 21,2 tolarja plus davek na dodano vrednost zj^ vsak kilogram teže vozjla. Odveč je namig. da se vam splača, čc je avto Avloniohil - nevariiosi /d cikoljc? Avtomobil jc sestavljen iz približno 40 različnih materialov in 10.000sestavnih delov. Približno 70odslotkiw tvorijo kovine, ki jih je mogoče reciklirati, v preastalih 30 odstotkih sestavin pa so nekatere take, ki so nevarne za okolje (.svincc, živo srebro, kadmij, vsa olja. akumulator...). Zapuščen v naravi, ob iztekanju tekočin in uhajanju nevarnih smwi, predstavlja resno nevarnost za okolje. cxlslužil in ga bosic v kratkem cxl-javilj, razmislili o tem in ga do novembra razgradili še na breme države. Dobro pa je vedeti ludi.da vas laliko neupoštevanje uredbe o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili slane 6l).(J(J(J t<^la:jev.'íblikšna je prevlplsana kazen,vgrajena vZa-kon o varna^ti cestnega prometa, lopa najbržževe.ste.dakotZxjdnji lastnik svojega avtomobila tega ne morete odjavili i? pR>meta dokler na upravni enoti oziroma prijav- no-odjavni službi ne predložite enega od naslednjih dokumentov: potrdilao razgradnji ozimma uničenju (s tem dokažete, da sle vozile» predali v razgradnjo); i/vozjie carinske deklaracije (s tem dokažete, da ste vozjIo izvozili), lahko kupoprodajne ptigodbc, potrdila o lokaciji (če boste vozilo sa-mozačasno odjavili izprometa) ali drugih uradnih dokumentih, ki div kazujejo, dii je bilo vozilo »odsvo-je no«. ■ Šolski center in mednarodni projekti Pole^ vsebin, kijih prinaša novn šol.sko leto. n:i Šolskem centru Velei\je namenjajo po7j»rnosi tudi novim izzivom, med k^itere sodi sodelovanje* v mocnih do-godkih. razstavah in predstavitvah s pro-mtxijsko stt^jnico predstavljahu tudi Velenje. Prav tako je bilo izpvstavljeno so- delovanje na strokovnih področjih, ki se nana.Šííjo na k^kabio upravljanje, komunalne zadeve in načrtovanje. (îostiielji so predstavili nekaj pmjeklov, ki so jih začeli vsodekwanju z EU, velike tuje naložbe v logislič-ne centre, hkrati pa so iz-pt^tavili tudi pr^iblem revitalizacije in ko munalne ureditve večjega dela mesta. Dogovtuili st") se, da bo v prihodnjem letu sodelovanje temeljijo na virtualnom poveziïvanju partnerskih mest, astvarjen bo virtualni portal, pc^ezan z vsemi mc-sli. Prav takost> mesta izrazila veliko pripravljenost [x> partnerstvu pri skupnih projektih in pt>vezwanju pri projektih i/ razJičnih skiadtw EU. Na konferenci st) udele>i)nci nanizali nekaj ntwilî projektov povczxwanja na pc^dročju boljše kulturne izmenjave in intenzK'nejŠega spoznavanja kultur, ob tem pa so bili enotnega mnenja, da je potrebno oliranjati vse oblike ck^sedanjega iradk:ionalnega sodelovanja. "lako Ixï v prihodnjem letu kar nekaj projektov zastavljenih na področju kulture in umetnosti, izobraževanja in ohranjanja kulturne dediščine. ■ Iz občine Šmartno ob Poki ViMidarie nekaj denarja xa <»[)no\o lelovadnke Obnova in manjša raz.širitev telovadnice pri t^snovni bratov Letonja v Šmartnem ob Paki. ki so jo uredili v sklopu prizicika k šoli, je stala precej več kot naj bi po predračunu. Strokovnjaki namreč ugotovili, da .se pogreza in da je neprimerna ter nevarna za izvajanje pouka telesne vzgoje. Dodatna dela so veljala 4t) milijonov tolarjev ozirc^ma slabo četrtino celotne naložJ>e. Po več dogiwa rja njih in doLizovanjih nekaterih dejstev jc občini pred nedavnim vendarle uspelo pridobiti nekaj dodatnega denar« ja. Mi nislistvo za šolstvo, znanost in ipon je namreč iz naslova Sanacija tleformacij obstoječih (^bjckiíw zíinjo namcniki 11,4 milijona tolarjev. Idejni projeki /a bene insko črpalko Podjetje PetR^ljelanivkaiastrskiobčini Rečica ob Paki kuplio zemljišče za izgradnjo bencinskega servisa. Ker je bili^ po pivotnem prepričanju premajhno, je občiiia pri pripravi prostorskih aktov vložila predlog še /a sprememlx^ namembnosti sascdnjega zemljišča. Pred nedavnim pa so s Petrola sporočili, da so z-aradi zavlačevanja zadeve spremenili načrte oziroma jih prilagodili zemljišču, katerega lastniki so. Prav tako naj bi za bencinski servis v Ročici ob Paki že imeli izilelan idejni projekt. Kdaj naj bi začeli ure.sničevati naloi^ix\vspon>čilu niso zapisali. Znova kiillnrni ahoiinia Kulturno društvo Smartn(^ ob Paki je lani prvič povabilo ljubitelje odrskih desk in kulture nasploh k vpisu kaillijrnega abonmaja, Zanj seje odločilo več kot KXJ občanov. Podobnsku.šali z-a-polniti in obogatiti sobotne večere. Abonmajskih prireditev bo i'>sem. cv^ tega sedem gledaliških in koncert. Takt^ bodo na ixJru kulturnega doma v .Smartnem ob Paki nastopili člani Amaterskega gledaB.šča Velenje, ^edališka skupina Ihiiwlje pri Celju, gledališki ansamliel iz Iz-lak.s katerim astvaqa tudi domačin Jože Kran-jc. Zamejski Slovenci iz Standreža pri Gorici, ki boóo zíiigrali zmagčkami dnevnega reda bo rebalans letLWÍnjega občinskega proračuna. Kot piše vobrazloŽitvi,sprememl>e prtiračuna narekujejo gradnja prizidka k šmarški osnovni Šoli. intenzivnost prostorskega planiranja v občini ter uresničitev menjalne pogodbe v zvezj z ureditvijo centra v Šmartnem ob Paki. Z zanimv^njem pa Uxlo svetniki najbri^ prisluhnili tudi poročilu o stanju oskrbe s pitno včin.skih prizjianj in nagrad pa bodo te prejeli na slavnostni seji sveta ob prazniku občine. ■ tp TTTT^đ^^ SilS (jlX*tda|a: Časopisna •založniška In RTV ÉÉÍÉuLLJ dru»a.().o.o.Velen|e izhaja ob ćelrikih. Cers posam&znsQâ Izvoda^ 30DSIT. msss^ naroCdina 1200 SlT. tnmeseSna naročena $.450 SIT. polletna naročnina 5.6&0 SIT. leora naročnind 12.6DC SfT. UrednUlvo: Bons 2akoSeK (direktor), Stan« Vovk (odgovomt urednik), Milena KrstK-Planircc {pomočnica umúnika), Janez Ptesnik, Tatjana Podgoiek, S^ana Špegel (novinarji). Mira^koâek {urednica radie). Janja Košuta»Špegel (tehnična urednica). Tornaž Geršak (ol}likovalic). Propaganda: Nina Jug {voi3|a propagande). SaioKoneCnik, Jure BenCnik {pfopagartdista): Sedai uredništva In uprave; 3320 Veleiie, KMriCeva 2a, p. p. 202. leíeíon (03) 89617 59. tetefai {03) 897 46 43. TRR • Nova LB. Vdler^a: 02426-00201338&4 Email: press àt^ascas.sf Oblikovanje in graf. priprava: Na§ Casdo.o. Tisk Ti^ma SET d.d.. Naklade: 5.400 izvodov Nanarofienlh tolografq In rokopisov na vračamo! PozakoniiûOOVie'Naàâas" uvrščen mec! proIzvcKle IntormatMiega rnačafa za ksters se pteCu)e Oavek po 8.5% zniSant ^pnjl V SREDISCU Kai se dogaja v Bolnišnici Topoišica? Pi (Hlso(lnik sveta zavoda izi'oril diroklorju l)(ïiiii8i]irc iie/aupïiico - 2{). oktobra izr(Mlna seja sveta zavoda Tatjana Podgoršek /.aradi odhodil zdravnikov, vključenih v mrcŽD javnega zdravstva, sc razmere vzdrav.slvenili dtimovlh in bolnjSnlcah zyiïilrujcjixTudi v bolnišnic j IbpoL^ica. Prcji^nji leden so se razširile govo-ricc o lem, da je 15 zdravnikov omenjene Iwbiisnlce direktorju za-^xída primariju .Janc/.u l^jltsu, dr. med., speelaiislu inlerne medieine na dan razglasitve za časinega občana obéinc šoj^tanj dalo na mizo nezaupnico, dan prej pa zahtevek po odst<^pu. Sodu naj bi izhil dno iKlhod vodje internega oddelka A]M)lonH Marolbi^dr. med.,spe-eialisla interne m edic i ne. Ne zaupnico jc v imenu kolektiva podpisal predsednik sveta aivoda Damjan justinvk, dr. med., specialist interne medjclne, prejelo pa naj bi jo ludi ministrstvo za zdravje. Kaj je res in kaj nc o/iroma kaj sc dtJgaja v bolniSnici.smo preverjali pri predsedniku sveta zavoda Damjanu Ju-stincku in pri direktorju bolnii>ni-ce .lanezu Polesu. »Sianjc je alarmantno!« Damjan Jusîinek je ob obisku najprej menil, daje za pisanje o zapletih v holniSnici preuranjeno in da se nwinarji radi osredotočimo le na eno besedo (ne7-aiipnica),(\Ma-lo vsebino pa spregleda mo. O razmerah so se na nekaterih ravneh že pogi»lj{»al i deležnih razmer v zavodu, polom zdravniki menimo, da imamo v^c> pravico pričakc>vati ves denar zii ureditev razmer na takšen ali drugačen način.» Katere reMtve oziroma kaj hosfe pr^lafíaii na i^eeùti seji so-rotla? »Na sejo .smo povabili odgwomc ljudi na najvišji ravni zalo, da hi napeli vse sile in pcûskali rešitve, s katerimi bomo razbremenili o/iroma z.manji>ali kadrov.ske obremenitve. Pri nas je premab ztlravíňkcw m me-diciaskih scsier. Prav tako bt^mo poskušali s predstavniki zavoda za zdravstveno zavarovanje iz Ljubljane dogovorili plan na.še bolnišnice do konca ielo in v prihodnje.« »Preifhremenjtnosi Je pojem, ki Je ra^iefilfiv ko/ b'ečihut!« Pri m arij .la nez Poles je prišel v bolnišnico pred slabimi 25 leti, njen direktor pa je 21 let Kako komeífíiraíe nezaupnico? »10 je p<^bna zgodba, ki je nikoli nisem w.el za nezaupnico, ampak jo lahki> vzamem kot mnenje dela kolektiva. Nezaupnico direktorju da kiitko le organ, ki me je imencv val -svet zavoda,kar pa v lem primeru ni bilo. Včasih zaradi majhnega veira naredimo v kozarcu vode domnevnll odločil za nadaljevanje svojega dela v drugi ustaniwi. C3dhod ključnega čkweka seveda narekuje pota'bo po spreme m 1x1 h, piî porazdelitvi obveznosti, kar pa lahko velikokrat pov7Xoči tih upor. zakaj bi delalveč^če mi ni treba. Zdravniki kolegi so ocenili, ^la je i>dhod Mar<^lta razlog z.a mojcï ostavko, sam pa sem jim povedal Ja lo ni razlog zanjo, in da bomo sprejeli na svetu zavoda ukrepe, ki bodo pripi'^mogli k lemu. da bo boijiišni-ca vsako leto boljša in pc»polnejša.« Zakaj od/taJajo zdravniki iz va.^ hfJidšnice? Sieres ncpt/pii^ljivi, ne-kaieri pravijt), (fikiaiorski? »Vsak odhod ima svojo zgodbo. Nepopu.stljivost je lahko kakovast aii slabc->si,(.idv|snok-akojov/ame5. Dej5.tvc> je, da delamo veČ kn v drugih zdravstvenih ustanovah, a takoj, ko v takem položaju ptvivaš k enaki i obremenjenost i vseh, si nepopustljiv, sovražnik, ker ne pasiiš. da bi nekdo morda lahko malo bolj mimodelal. Mislim, da nisem ne-pcîpustijiv. Zc od lela i^W) ja.sno in glasno opozarjamo na pomanjkanje kadra, Nenazadnje smo lela spri^žili «odni poslopek proti Za- vodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in dokaz5^bili pet zdnivnikcw. vendar .sta prišla iz specializacije dva, kljub krizi smo dobili dva nova speciali-zanta in za 2tJ-c5dstolnco obvezncosl zapo.vlili zdravnika Leskovška, ki sicer dela v Savinjski dt^lini. Seveda se inlenzivnopc^varjamo tudi zdrugimi izven meja Shvenije. Kar nekaj jih je, ki so pripravljeni priti, a so administrativni ukrepi glede ZJp plt odšel zaradi prei^rvmenjeniKti sk^^zi njegov zorni kol in na osnovi primerjave lasinega dela z delom drugih kolegov.« Mor ne ohsiaja fwjazi'n, da ho pre' ohremenje/tnst zdrmwkov vplivala na padec strokovnost dela skrhi za Ziiravje Nflnikov? »Preobremenjenost je pojem, ki je raztegljiv kt>l žvečilna. Seveda se lo lahko zgodi, kadar nekdo dela v skladu z vsemi normativnimi akt), da opravi vso delo, normirano v ustreznem delovnem času in izkazuje, da lega ne zmore. Dc>ipusi je pi>ireben.pntv tako študijsko ixí^b-raževanje, seminarji, kcmgresi. kadar so li vskladu z dog:M>ri na 5tr;> kovnem kolegiju in oddelku, vendar se predvsem zaslednje postavlja vprašanje, ali je tako nujno ptv Ircbno, da je b(ilniŠnica v krizjiih trenutkih lahko vsak dan brez 0J> oziroma O,'J delavva. Op^Jzarjaii smo pristojne na ziikc^ne, na nomcv í^íčed)kumeme,asmojih kljub temu sprejeli. Tako je sedaj skrb namenjena samo klinikam, kar med drugim dokazujejo težave ne samo pri nas ampak tudi vsosednjih bol-ni.Šnicah. Mi lahko zaposlimo 1Û zdravnikov, če želimo, vendar ne vemo, kdo nam bo pokťú d^xJaien stRíŠek baíz priznímega programa. Bolnišnica sc je v minulih letih srečevala s kar 13,4-odslolno izgubo v celot nem prihodku, kar je katastrofalnih Uspeli sn^^ jo cxlpravi-tJ in (^d lela 1997 dalje poslujemc" ptizilivno, precej vlagamo v pttto-dobilcv opreme» tudi kadrovski položaj (trenutno imamo 1,8 premalo zilravnikw) ni takšen, lia ga z organizacijskimi prijemi in p^^siop-ki. iskanjem notranjih rezerv, & spremembo odnosa v dežurni službi, z razdelitvjjrjc bilo lela 1975» lega ne bi zmogli. Hvaležen sem vsem, ki so sc nas spiimnili. Prepričan sem, da je v ozadju dogtxlkov tudi del nevidljivosti, za politiko pa se nikoli ne ve.« Kako sedaj? imate pripravljene kakšne rešitve? »Na bolnišnici^ sem vvseh teh letih gledal z velikim ponosom [n izzivom. Imel sem priložnosti za (îd-hod drugam, a som astal zvest 'Uv poLšici iz več razlogov. Tu je še veliko neiz|x^tih izzivov, ki bi jih glede na neposredno bližino zdravilišča morali izkorRíiii,pi^drugí strani pa sem v ustanovi lahko opravljal delo mene^Tja In /drcivnika. V vsaki wqi ustanovi bi laliko bil7^>]j menežer, kar pa v duši nisem, ampak sem zdravnik. Rešili sem mt>-ral mnoga vprašanja, kijih vvečjih bolnišnicah, kjer imajo p poslovala in se razvijala tudi v prihodnje.« ■ Starši močno zaznamujejo življenjski slog otrok Dohlo pi ipiavljena in izvedena okiogla niiza žal ni pi iiegnila staršev, lki srečujejo po-klicm>, jc bila Vpliv sliiršcv na ob-tikovHnjc žhljenjsku^a sUr^a olrok. Velika Škoda je. da se orgimizalor-ji nist^ bi>Ij p(^lrudih obvestili javnost o okrogli mizi, ki so jo res dobra in skrbno pripravili številni stri)-ktwnjaki. V naši medijski hiši smo vabilo prejeli vsredo, ko ječast^pis že v tisku. Namenjena je bila namreč predvsem siaržem, ki jih v dvorani ti^krai ni bilo, razen seveda tistih nekaj, ki smo prišli bolj ali manj po službeni dolžnc^sli. Zelo prav bi bilo, če bipk iz Velenja. Ljubljane, Ktipra in Marilxira. Prav ona je namreč obdekila jmketne liste, rezultati pa povedo marsikaj. Med dritgim tudi io, da večina olit>k živi v družinali z obema .staršema, te pa vse pt^asleje živijo Še s starimi starši, ki tudi vplivajo na vzgojo malčkov, Kajenje staršev je le velik pnv blcm, saj jc Ic 4tJ % anketiranih družin nekadilskih. Otroci v zgodnjem otroštvu v večini uživajo dobrti hrano, s<^ pa premab na svežem zraku. Veliko malčkov ne spi dovolj, zaradi po-manjkanjaspanjapaso poiem čez dan in ponoči nemimi, jokavi in naporni za .starše. Doba. ko matere dojijo otroke, se daljša, kar je dobro, n: pa normalno, da se tudi podaljšuje. Rekorderjaje mama dcjjila kar do 6 leta starosti. Kot je v nadaljevanju zanimivo nadaljevala pedagoginja Zlatka Jam-bn»vič, ki se di^ma in v lujini veliko ukvai^a s terapijami stresa, se to pozna tudi v kasnejšem obdobju, saj je vedno več mladostnikov, ki sc od slaršcv ne preselijo na .svoje vse do leta in še kasneje. I lotel mama je pač najbolj udoben, k č-cmur naj bi prispevala tudi precejšnja razvajenc^il naših olrok, ki se vleče iZ otroštva. Strokovnjaki je poudarila, dav delavnicah, ki jih pripravlja za zelo riizlične skupine ljudi, vedno povpraša po največjih vrednoiaii. In odgovori A) v večiJii zdravje, družina, ljubezen, dobri partnerski odnosi, dt^bre materialne «.lohriiie ... Kii pa povpraša, kaj so v z-adnjem času naredili za to, koliko časii, energije in denarja so jim namenili.je odgovor velikokrat nesorazmeren vrednotam, ki jih označujemo za z.ak^ drag(vene. Učitelj telovadbe Samo (»ori^'k ug^itavlja, da je vse manj tilnik gi- Strokovnjaki so povedati veliko zanimivega o tem, kje starši že v zgodnjem obdo bju delamo napake, Id otroka zaznamujejo za vse življenje namreč ugotavljajo, da vse več staršev predoltR^ ne -spusti ota>k od sebe in jih tudi ne nauči stvari, ki bi jih pri doU^ni starosti morali znali. Tako Mclka Cas. ravnateljica Vrtca Velenje» pravi, da se najde tuili kbiskovah vrtec, bolj gii^al-no sposobni kol îisli,kiganLso,saj sc z ^banjcm v vrtcih veliko ukvarjajo. Šolska zdravnica Irena (iusič je dodala, da je vse več dijakc^v, ki si želijo celoletno opravičilo za le-lovadbc\ Med dekleti opažajo porast pcKi hranjenost i in molcnj hranjenja. kise odražajo rudi v naspnv tju - v.se več mladih je zaradi nezdrave prehrane predebelili. Mladostnike šc vedno najbolj ogroža lasten tvegan način življenja, v puberteti pa strese Zťiradi šole, okolja in družine različno prenašajo. Tisli, ki so telesno aktivni in se zdravo prehranjujejo, seveda velik(^ l>oije kol ostali. Zden kil Kodrič, učiteljica in pedagtigi-nja. jc povedala, da so na šoli Gorica Icios prejeli kar 1.^1 vlog za subvencioniranje prehrane i^ln^k. na šoli jih je4.S().Kijr3mo vsi storil-nt^ino naravnani.vendar je vprašanje. ali bomo srečni. Mnogi pridni otroci sc zato v puberteti zlomi-p. Vsi smo v službi otroka, zato bi morali začeti preiu^meijati misel-m«t in začeti ustvarjali boljsrečnc-ga posameznika... Ob koncu dveume razprave so siro-kovnjaki ugotavljali, da je vk'^ga staršev na razvoj zdravega in srečnega otroka res velika, /.Iv-Ijenjski slog otroka se namreč oblikuje v družini, nadaljuje pa tudi v vrtcu in Šoli. Vprvih dveh letih življenja slarši npr. oiroki>m obliku-jeji^ prchraaskc navade. Če do tega obdobja niso uživali sladkarij, jih vvečjih količinali ne bodo ludi kasneje. Interesa za uwrstna izobraževanja staršev lokrai žal ni t^lo, menda pa je tudi udeležba na podobnih roditeljskih sestankih po Šolah slabša. Za vsak poklic obstajajo Šole, Zxi starševstvo dislej niso. Sicer pa ludi v Velenju obstaja šola zaslaršc (organizirajo Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje), ki jo izvajajo odlični strokcA^-njaki z vseh pc^dročij. A Ija zagotovo nc bodo hodili starši, ki svojim otrokom ne morejo kupiti niti sadja- Ker jim jc glavna skrb v življenju, kako preživeli. ■ ''»^ĆilS 14. oktobra 2004 Uspeh na volitvah je tudi obveza Ko smo Zrikijiimali redakcijo, volilni rczullali lotošiijiii ilr/avnozhoi'skih voiilev šc niso bili iii'aiJiii. Odločili smo so. da za konuMilar r('ziillaU)v nodeljskih voiilev VxSceno vprašamo liste, ki so uspeli priii v pai laiiienl. zmaí^ovalee voiilev \ Šaleški (iolini - siranko SDS, ki sicer poslanskega s(!deža niso dol)ili. in {)l)a dos(xlania [)()slanca iz vrsL LDS, ki verjel no ne host a v no\i se.sla\i pailainenla. »V Velenju sem pričakoval več« Dojan Kimtič b<> Uidi v naslednjem man-ilatu poslancc v državnem zbtiru. /ado-voljonje zo&ebnim rezultatom in rczul-talom stranke /.LSD. manj s splošnim i/zidom voiilev. »Kar se liie mojega osebnega uspeha na volitvah, lahko rcCem. da sem precej zadovoljen, ker sem svoj uspeh izpred šlirih lei Se izboljšal. Pomwno sera dosegel najboljši rezultat med kandidati in kandidatka-TTii v 5. volilni enoti. Nekoliko sem razočaran nad rezultatom v Celju, kjer je naSa ministrica Andreja Rihter, ki jc v tem mandatu storila veliko dobrega, ostala izven parlamenta. Zadovoljen sem zre/ultaiom. ki ga je kolega KovSc dosegel v Podveiki, Dravograd - Radlje, saj ni veliko zaostal za mano. Na sploisno mo v naj>i volilni enoti ćlani stranke ZLSD dosegli dober rezultat, fe sem iskren, sem osebno pričakoval več, prettvsem v Velenju. Verjamem, da upravičen o, glede na to. kaj vse se je postorilo v preteklih štirih letih v dobro naSe lokalne skupnosti. Skupaj s paslao-cema Jožetcm Kavticnikom in Milanom KopuSarjein smo v koaliciji tvorno so-dckwali in dosegli kar nekaj dobrih rezultatov za naSo lokalno skupnost. Bojim se, da v prihodnje ne bo t ako. Ljudje so se odločili, kakor sose. voljo ljudi spoštujemo,« Bi^jan Kontič je prepričan, da bo v novem mandatu opozicijski poslanec, »V tem trenutku kaže» da bom edini iz 7. vohlnega okraja. Res pa je. da sta bila v parlament izvoljena tudi Milan Cvikl in Matej LaJiovnik. fe jima pripišemo kot rodno mesto Velenje, pt>lera imamo tri poslance v/ Velenja. Vsi trije opozicij,ski p(»lanci pa na i^,alost ne odtehtamo enega (Opozicij s ice ga.« In kako occnjuje rezultate volitev na državni ravni / »Združena lista socialnih demokratov je obdržala položaj izpred Štirih let. ?.al so na5i koalicijski partnerji, LDS, izgubili precejšen del volilcev. Računal sem, da bodo ljudje zaradi demagogije, deloma tudi laži, pa tudi kakšne napake vladajoče koalicije v preteklih itirih letih nasedli poskusom nasprotnikov in da bu nekaj glasov manj. Da se bo zgodilo to, kar se je zgodilo, pa nisem pričakoval. Ko gledam vohlne rezultate in primerjam posamezna obdobja po osamosvojitvi Slovenije, sem rahlo razočaran.« ■ bš »Pred mano so lepi izzivi!« Dra^t» Koren (NSi) je novi poslanec v slovenskem parlamentu iz Šaleške doline. Tako so odločili vohlci in volilke 8. volilnega okraja volilne enote, ki so mu po začasnih neuradnih rezultatih namenili 1148 glasov ali 10.99 odstotka vseh glasov, Kandidiral je tudi pred Štirimi leti, a je takrat z 921 glasovi oziroma 8,08 odstotki vseh glasov ostal pred vrati parlamenta. ga rezultati letošnjih državnozborskih volitev presenci ih? »Mogi^če so nas nalo presenetili, veliko pa ne. Pri NSi smo pričakovali nekoliko boljši izid. Cc pa pogledamo rezultat pomladnih strank, je ta zelo dober. Očitno so se ljudje naveličali I2-letne vladavine LDS-a./belijo si sprememb in le zanesljivo bodo. » Kako naprej? »Polrebnt^boodili v Ljubljano in tu začeti znova na novem po-dr(X^ju- Menim, da so pred mano lepi izzivi in obljubim» da se bom taidil za našo dolino in za Šoštanj narediti vse. kar bo v moji moči. Pričakujem, da bom aspeSen. Razmižljal sem že. na katerih pcidročjih bi deloval. Odvisno od tega. kje bodo potrebe po vključitvi. Sam dajem prednost družinski politiki, kajti demografske razmere so kritične za slovenski narod. Na tem področju jc po- trebno spremenili politiko tako, da se bodo mladi odločali za družino, za družino z več otroki.« Ste že praznovali? »V bistvu î»e ne, ker je potrebno počakati na uradne rezultate. V ožjem krogu pa smo nazdravili tej zmagi.« ■ tp »Stranko SDS caka težko deb « v 7. volilnem okraju je dobil največ glasov I'Yanc Sever, a ne bo pc^slanec v DZ. poleg tega je SDS prvič zmagala tudi v Šaleški dlitično prepričanje, saj 6i)% udeležba ni slaba. (b. da smo zmagali tudi v SaleSki dolini, je veliko presenečenje. SDS vpreteklo.Hti nikoli ni dtw>eg)a boljše uvrstitve kot na drugo mesto. Zato se iskreno zahvaljujem tistim, ki so nas podprli. Ukrali je to velika obveza za naivO stranko. Teleťon mi nenehno zvoni; eni mi čestitajo, druge zanima, kaj bo sedaj. Stranko SDS zagotovo čaka težko delo. Upam in želim, da se ne bo p, ki se je pod prejšnjo oblastjo stalno povečevala med urbanimi središči in zlasti /gornjo Savinjskih dolino, zalo tudi mene čaka zlasti veliko dela.« »Predvsem hitrefši razvoj doline« »Izvolitve, čeprav tesne, sert seveda zelo vesel- Tudi v stranki smo, poudarja Jakob Presečnik. glede na dogajanja v njej v zadnjem obdobju, prav tako po raziskavi javnega mnenja, dokaj zadovoljni, saj nam je kazalo celo slabše. Očitno smo s programskim delovanjem pred volitvami vendarle dokazali, da bo treba na nas v prihodnje resno računali. O.sebno se izziva ne bojim, zlasti zaradi zajetnih preteklih izku-šenj- Ne obljubljam nič neuresničljivega. ?-elim in hočem nadaljevati delo, ki sem ga opravljal med službovanjem na občini, pa kol župan in paslanec, seveda tudi kol minister za promet. Nadaljevati in končati moramo začete projekte in zagotovili nove, pri čemer si bora prizadeval zlasti za /gornjo Savinjsko dolino, Pri .slednjem bodt^ golovo v ospredju napori, ila bi p<'>goje dela in življenja v /.gornji Savinjski dolini vsaj podobni pogojem dela in življenja v razvitejših delih naše države- Pri tem je razumljivo veliko nalog, od prometne do ostale nadgradnje, do izobraževanja in zagotavljanja novih delovnih mest in ostalega.« mjp »Se ne bojinv da ne bi preživel!« Na drž^vnozborskih volitvah pred štirimi leti st) volilci v 7. volilnem okraju 5. volihic enote Jožetu Kaviícníku name- nih 5032 ali 4.^,51 odstotka vseh glasov. Na nedavnih (po za zdaj neuradnih rezultatih ) pa 2415 ali 24.03 odstotke vseh glasov, kar je premalo za vsiop v parlament. Je razočaran? Se čuti poraženca? »Rezultati voiilev so me prcsenelili. V LDS smo pričakovali, da bo naša stran- ka dobila več glasov kot SDS. Spoštujemo voljo volilcev. Osebno -se nimam za poraženca. Vzroke za slabše volilne rezultate pripisujem temu» da sZarae težav ne bo. Navajen sem delati karkoli. Vse, kar sem si ustvaril, sem si pred odhodom v pcililiko. Znam delali, imam energijo in se ne bojim, da ne bi preživel. Zapuslancascm se odločil zato, ker sem menil in Se vedno verjamem, da sem lahko naredil več za skupnost kot ravnatelj ixsnovne šo;e, Sedaj lx">m pač delal liiko. Prepričan sem. da bom zase in za družino znal poskrbeti.« ■ tp Pred vrati parlementa Milanu KopušHrju, šoštanjskemu županu in poslancu LDS v državnem zboru, se na lokratnih državnozborskih volitvah ni izšlo. Volivci so mu v 8. volilnem okraju 5. volilne enote, kjer je kandidiral tudi pred štiri leli, namenili le 2.303 (prejšnji teden ^e neuradnih) glastw, ali 22,05 odstotka vseh. Štiri leta pre je bilo drugače. V državni zbor ga je pospremilo 4.64<.) glasov, ali 40.73 odstotkov volivcev v okraju, kjer je kandidiral. V Štirih letih je zaupanje prep<.>lovil. bi se dalo reči. Golovo takoon sam kot v LDS ítí iščejo razloge /n to. Kiij pa pravi sam? »»Ljudje so izbrali, kot so izbrali. Pri- zjiam, da sem razočaran, a življenje gre naprej. Skupaj s Še dvema poslancema iz te dohne sem v preteklih štirih letih delal dobro, vseeno pa so ljudje ocenili drugače. Še naprej se bom posvečal občini in kot župan delal v dobro Šoštanju. Ker pa bo Šoštanj v naslednjih štirih letih imel poslanca, na lisli NSi je bil v državni zbor izvoljen Drago Koren, tudi svetnik v občinskem svetu, računam in upam, da bo prevzel breme in projekte (v dobro Šaleške doLnc in Šastanjaj.ki smo jih že z;isiavili. nadaljeval. Gospodu Korenu sem preko SMS takoj poslal Čestitko, ob prvi priložnosti mu bom stisnil tudi roko. Ocenjujem pa. da je to, da bo imela Šaleška dolina v parlamentu le dva poslanca, enega, kot se zdaj kaže, v opoziciji in enega v poziciji, za to okolje slabo. Izkoriščam to priložnost, da se vsem, ki so mi zaupali svoj glas, zahvahm. Obljubljam jim, da jih z bodočim delom ne bom razočaral-« ■ mHp AKTUALNO »Rad bi delat v odboru za gospodarstvo« Dr. Maiej Lahovnik, scilanji minister za gospodarstvo, bo v priluxlnjcm man Jaincm oKlob-ju opozicijski p<\slanei; LDS. Izvoljen jc bil v Kranju, kar je /uri} nedvomnem pi'wcbej velik us-pcli.ToîW'poscbcjzato, ker kot sami pravi, mu žo na Cclu pi5e, daje Slajca*. »Vesel sem te pod-pi>rc.kcrs(m>Iivrlstcm dali ludi podporovladi in našemu delu vnje j. Mislim, du so cenili predvsem mlaUo.sino energijo in sîrokovTKWî, ki sem jo sku.4al pt^ na-jk)lj}>ih močeh udejanjali,« pravi. Izvolitev za pc^slanca jc lorcj njegov ^>iebni uspeh, a poraz LDS. Kje so po njegovem vzrc^ki za lo? »Vcrjelno je Se prekmalu, da bi pcv drobnejc analizirali vzroke za neuspeli moje slranke. Dejsivoje, da nismo rcktivni zmagwalci teh volitev, seveda štejemo io za neuspeh, jc pa verjetno već ra/Jiv gov, očitno da je bila opozicija uspei^nejša vnagovaijanju vi^lilcev, da so se odločili za drugo pol in dmge ideje. Cas v prihodnosti bo pokaaal, kaj jc listo, kar je prepričalo volivke in vť^livce. .íe pa res, da je bila LDS I2lcl na oblasti in da je lo di^lga doba. Ljudje sose vcrjelno tudi naveličali vedno ene in iste opcije in si zažiileli spremembe.« Zadnje me&ecejebildr. Lahovnik minister 7iig<"»p(^darstvo- S kakšnimi žn(«li za TJizlična sreč«mja. Trudil se bo, da bo prenašal v državni zbor življenjsko pomembna vprašanja. M:.scl bo pobud in sugestij svojih sť»krajanov- SaJečanov. Ra/mlšlja, da bi ludi v tem okolju odprl poslansko pisarno, s^ je ostala LDS brez poslanca iz SalcSke doline. Sodeloval bo ludi z novinzvol-jcn ima poslancema iz tega okolja. ■ mz Izjemna pridobitev za vse Maííneii]()i'(^8()iiaiičiii loiiiosial MRI imajo lo iri boliiištiico v Sloveniji, v pariiioisLvu z zasel)iiiKi pa je komaj še kakš(^n vec - Bolnikom in okolju prijazna naprava v nekaUM ih primerih dopolnjuje, v druijih pa v celoli nadouicsli slikovne RT(Î preiskave Tatjana Podgoršek Prejšnji konec ledna st) na renige-nološkem oddelku Splošne bol-nilnicc C elje, ki s svojo dejavnostjo • rentgenoU»dročju (mišiqe, sklepi, vezi), z razvojem tehnologije pa so sc indikacije razširile na mnoge orgaaskc sisleme (trebuh, med-cnica, srce, dojke, žilni sislcm). »Preiskava daje mnogo kakt.ivc^t-ncjŠih mtuťoloških 1er topografskih podaik(W o organih oziroma organskih sistemih. Danes v nckii- lerih primerih dopolnjuje, v drugih pa v a'loti nadomešča klasične slikovne RTCi preiskave. Njena velika prednost je, da omogoča natančnejše diagnostic tra nje brez uporabe ionizirajočega sevanja (RrCížarktw).« Za delo z aparatom jc za zdaj bolnišnica uspi>sobila dva zdravnika, ki sta se specializirala preih'sem '/z nevTok'^ko, iravmaiok'JŠko in ortopedskih diagnostiko. Po zagotovilih poslovne direkloricc bolnišnice Štefke Presker pa naj bi postopoma okrepili zdravniško ekipo. Pri u.spíwabljanju kadrsiazazdaj pomagala dvazdrav-nikazljubljaaskega inštituta za ra- diologijo. Flovanjc z njo. Za letos jc zdravstvena zavarovalnica bolnišnici odobrila H4i) preiskav. Med čakalnimi dobami v skivcn-skcm ZAlravstvu jc slikanje z magnetno resonancx^ povsem na vrha Z delovanjem naprave v ccljski bolnišnici naj bi skrajšali čakalno dobo za l5iidsioikov. Osrednja prireditev ob razglasitvi Savinj.sko-zasavske gazele jc bila v Velenju. Za ta laskavi naslov sc ni potegoval nihče iz savinjsko-šaleškega okolja, Ic podjclja ITZVE varn ost elektronika, nizvoj in izdelava elektronskih naprav a Kisovca, Dial. proizvodnja in storitve iz Celja In Martwi, proizvodno i/vozno podjetje iz Stranic. Slednje jc tudi zmagalo. Na sliki: nomi-ni ranci. ■ mz Savinisko-šaleška gazela Slovenija na novi poti SDS Spoštovane občanke in občani!! v imenu mestnega odbora SDS Velenje in občinskega odbora SDS Šoštanj se zahvaljujeva vsem, ki ste se volitev udeležili. Posebej se tistim, ki ste obkrožili številko 16 in s tem prispevali k zmagi SDS v Velenju in Šoštanju. Ker je volilni rezultat tudi velika obveza za stranke, vas prosiva, da na sedež stranke ( Stari trg 19, Velenje; email: velenje@sds.si ] pošiljate predloge, pobude tn kritike vlade, ko bo ta imenovana. Z državo moramo upravljati vsi in ne samo peščica politikov strank na oblasti. Vaše predloge in pobude bomo posredovali v Ljubljano in zahtevali odgovore. Še enkrat hvala za zaupanje! Franc Sever, kandidat za poslanca, čian 10 SDS, predsednik MO SDS Velenje Vojko Kmeža, kandidat za poslanca, predsednik 00 Šoštanj Svetovni teden dojenja Celjski boliiiŠJiid tudi po ponoviicni pri^vcM janju piiziianjo "Novorojeiickoin (In inaLeram) prijazna bolnišnica''-Ob(lne\u odprlih vrai predali svojemu namenu prenovljeno porodno sobo. namenjeno allcrnaUxiiim i)()r()(]()ni Tatjana Podgoršek Vvcč koi 120 državah sveta zaznamujejo .svetovni teden dojenja Oil 1. do 7. avgusta, v nckatc-rili drugih, med njimi lud i v Sloveniji, pa so ga premaknili na Cas po pocitniaih in dopustili, leden deljenja jc leti>s potekal od 1. d<^ 7. oktobra, z aktivnostmi, ki so se zvrstile v tem času, pa so slovenski zdravstveni delavci in tisti, ki delajo za dobro otrok, řelcli .^irSo družbo kar najbolje seznaniti z razlogi Ta spodbujanje dojenja. Teh ni malo. Najbolj očitne so prednosti dojenja za matere in oirokc- Pri materah, ki d<^jijo, so tveganja za poporodno izgubo krvi manjža^prav lako za ohole-vajije za rakom dojk in jajčnikov ter za slal^okrvnost zaradi po- manjkanja :^elcza. /a otroke pa je dojen je življenjsko pomemben dejavnik zdrave zgodnje prehrane ter bistveno vpliva na preprečevanje bolezni na sploJi • infektivne diareje, okužbe dihal, srednjega uSesa in sečnih izvodil. V Sloveniji naj bi bilo izključno doječih otrcïk S5 odstotkov, kar je, po mnenju slrokov-njakov, premalo, odstotek pa vztrajno upada. V Splošni bolniSnici Celje so teden dojenja zaznamovali z vrsto aktivnostmi. Med drugim z dvodnevnim mednarodnim strokovnim srečanjem o najpogostejših težavah pri dojenju danes in jutri ter z dnevom odprlih vrat na ginekološko-ponidniškcm oddelku bolnišnice. Slednjega so namenili predvsem ženskam po obdobju klimakterija, v katerem opravljajo kot babice ali tasčc pomembno vlogo pri spodbujanju izključnega dojenja. Hkrati pa so ia dan izkoristili že za predstavitev prenovljene porodne sobe, namenjeno alternativnim porodom. Vlaganja v prenovo in opremo so stala 3 milijone tolarjev, denar pa so zbrali s prispevki, ki jih plačajo partnerji 72. prisotnost pri poa"idu in z donacija m i. Nacionalni odbor za spodl^uja-nje dojenja pri društvu Unicef Slovenije pa je ob tednu dojenja podelil priznanja 10 .slovenskim porodnišnicam, ki so bile uspešne pri ponovnem preverjanju tega, ali .so bolnišnice Sc novorojenčkom (in mamicam) prijazne ustanove. Med njimi je bila ludi celjska. OD ÇR€D€ DO TORKA - ÇM€T IM DOMOVilNA m 'B iSrrclH, ti. oklobni Ker pcwlilna iiuUcnialikíi nulal;« najbi^îjsili rcAillalov. je SDS zaćci« iskali jczićck na iclunid. kibi njeno /ma^uo uaredtl fx-^polncjío in slajšo. Zalo ni presenetilo Janovo mnenje. cla nedeljsko Stelje glasovnic morda ni polekalo fHwscni pravilno. Predv»4oni naj se ne bi ujemalo število glasov, ki so pripadli Desu-su. saj je ta Ic za las presegel prag vsiopa vparlanienl.Tiikojc SD.S na volilne komisije v«;eh volilnih cnoi vložila zahtevo za kontrolo vnosa p*xlalkw o glas^wanju. Venje začrtala pol za pri-sti>pna pogajanja z naAv>južno sosedo. kije dobila status kandidatke za članstvo vIIU na vrhunskem zasedanju v Bnislju junija letos. Strategija temelji na predpostavki, da se btxl<"> pi'^ajanja začela "zgixlaj v letu 2(K).s\ kol se je OU dogovorila junija. Ce pa bo Hrvaška med njilnwim priwja za množično uničevanje, kije bilo osnova za eno najbolj knviôiiiî vi^n bahavegii zjh^xla. Slo je ^olj za natto in novogcopt^lilično delitev sveta. Sadam Husein pa je bil primerna žrtev, saj se ljudem po svetu ni smilil, ker jim je bil predstavljen kol nevaren zločinec in ne- (K'imi kršitelj človekovih priivie. To da lakšnih in ik mnogo hujših vlili. HrN'aSko obrambnih mini.^trstvo pa je kot neutemeljeno zavrnilo njegov(> trditev, da je hrvaška vojaška ladja zaplula preblizu v Piranski zaliv. Sicer pa se sliši, da so Hrvati začeli v EU lobirali za arbiliažo na moiju. Očitno so prepričani, da imajt> boljše argumente kot nasa vlada. Pciek. ((. oklohra Afrika je edini konlinet. ki je v preteklih petinvaselih letih postal sirtMnaŠncjši, Zalo jc vsaka poiuoč dobrodošla. Trenutno seje začela obsežna kampanja za i/Jcorcninje-nje otročke paralize v podsaharski Afriki, VSiirihdneh nameravajo cepiti več kol 8(1 milijonov otr svetovno priznanje. Po sebcj če je ta mi>čno \')diTievna, kot recimo tale. Letošnjo Nobelovo nagrado z^ mir so podelili kenijski naravovaistvenici Wangari Ma-alhai. Zaslužila si jo je predvsem s kampanjo sajenja milijonov dreves po Afriki. Wangari Maalhai pa je tudi tisia žena. ki trdi, da je aids iia-stal kol biološko orožje. Sohotći. 9. okl«»l)rd Ri pre.^ieîihglasovnicah i?iuji-no sc i^tcvilo posIan?»kih manda-tiw ni spremenilo pri nolvni stranki, mesto vdržavncra zboru pa naj bi izgubil predsednik SLS Janez Podobnik. Slikati jç bilo kar nekaj SkodoJ^cljnih namigov, saj mu incidenta na Hrvaivki meji marsikateri ne lx>do kmylu odpasiili, V Afganistanu so potekale prve svobodne predsedniške volitve. Svobodne pač toliko ki>likor so 10 dovolili Američani. Skoraj gotovi zmagovalec je namreč začasni predsednik Hamid Kar-zaj.kijc imclvvolilni tekmi tudi vso logistično podporo Američ- ant>v. Zaradi nepraviln<'jsli jc pel-najsi kandidatovvolilve bojkotiralo- Izidi volitev bodo zaradi odročnosti posameznih predelov znani Šele prihodnje dni. Volitve pa so imeli tudi Avstralci, /mag(^V3lcc jc dosedanji premier, kt^nservalivcc John 1 loward, ki so mu volivci zaupali že četrti premierski mandat. Zmagal je pa^pričljivo, volivci pa si^ sc točilno strinjali tudi z njegtwotídločil-vijo. da pošlje vojake v [rak. Več politično svobode pu st> si po mnogih letih i/borili tudi Školi. Britanska kraljica Elizabeta II. je v C Jinburglîu slovesno odprla nov SkoLski parlamcn t. ki ga je Velika Britanija ukinila pred 3(K) leti. I\edclja. 10, oklohra SKwenski vinogradniki so txxnili, da bi> let^'^^nji pridelek grozdja kljub tritedenski zamudi pri trgatvi dober. Zii nekatere sorte pa ludi odličen. Tako bo domaČega vina spel dL>v<">lj, glede na uvmeritve iz Kebro-vega zakona pa i^e preveč. Manj z.adovoljni pa smo lahko nad poi\>čik>m Evrt^pske mreže z.a ^o spodarske napovedi, kije ocenila, da Sliweniji vsaj do lela 2006 ne bt> uspelo znižali intlacije. Stopnja inflacije je po njihovem mnenju namreč z^ eno do dve slotni točki previsoka. Kljub temu, da seje inilaeija v zadnjem letu in pol umirila,bodove^a potn^^nja in visoke cene nafte na svel^nnih trgih preprečile, da bi država uresničila svoj inflacijski cilj. EFN tudi napoveduje, da se bo gospodarska rast v Sloveniji okrepila na od šliri do odstotka, s Č-imer se bo razlika s p^wprečjem v uniji začela zmanjševati. EFN 5e (Kcnjuje, daje prevzem C vra za Slovenijo. Ciper, Malto in ballske države mogoč v letih 2liU7 in 2008. Poljsko, f e^ko. Skwa^ki.^ in Madžarsko čaka težja naloga in cv-ra najverjetneje ne bodo uvedle pred letom 2010. hmenk^lick, I l.oklol>rd Pisca gospodarskih programov SDS in NSi (Tomaž Toplak in Jože Duhovnik) menita, da bi mora!i>bi-li članstvo v gospodarski zbornici prostovoljno, članarina pa nižja. (ilZ za transport pa bo v sredo znova vložil pi'^Hido za spremembo zakona o GZS. Vtxlja slovenske diplomacije Ivo Vajgl je na zasedajiju zunanjih ministrov Evropske unije v Luksemburgu govoril o odprtih vprašanjih SUwenije in HrvaŠke, Oecnil je. da Hrvai^ka s svojimi dejanji, kot so enostranska raz^asitev ekološko-ribolovne cone in incidenti na meji v odntisu do s^^scd in do i>Íréc med-nar^xlne skupnosli p<5zablja na kriterij učinkiwilegii in preglednega regionalnega st^deKwanja. Hrvai^ka se mora obnašati po standanlih evn>p-ske polilike, se izogibali radikalizmu, incidentom, nacionalističnemu homogenizira nju svoje javnosli. je ob tem p^^udaril Vajgl. Volilve so krepko preme.saie uvrščenosi skwcnskih politikw na barometru priljubljenosti. Zanimivo je. da jih je večina padla, prt č-emer nista bila brez vpliva novinca iz prejšnjega meseca Matej Lahov-nik in Du.^an Mramor, ki stase uvrstila zelo visoko, Vxii Borut Pahor, ki mu sledijo .lancz Dmvw^ek. Janez Potočnik, Lojze Peterle, Ione Rop. Matej Lahovnik, Dušan Mramor, Janez Jan«, Jelko kaein. Zmago Jelinčič, Zdenka Cerar, Danica Sim.sič. Slavk(^ C»aber, Franci Bul, Miha Brejc. Dimitrij Rupel. Dušan Keber, Andrej Bajuk, .la ne z f\xio-bnik in Vika Potočnik. Ibrťk. 12. oklohra Rekordne cene nafte so tudi pri nas prignale navzgor, tokrat sicer predvsem cene kurilnega olja in dizla, saj so se le te povečale za dobrih 6 loliujev, cene 95- in yH-<.>ktanske-ga bencina pa za 1.6 lolaija na liter. Marsikje že ZiiČeli razmišljati o alteniativnih gorivih. Italijane pa je lokrat bolj kol cena nafte ra^ezila zavrnitev njihwega kandidata z,a evropskega komisarja za pravosodje BiUtigliona. '!it se je odlvru Evropskega parlamenta za civilne svobv^čine zameril predvsem zaradi Í:^av o vlogi žensk v družini in pixlpt'ire uredbam, ki na delovnem mestu diskriminirajo homoseksualce. italijanski premier Silvio Berlusconi jc zaradi te odločitve evropsko levico obložil, tla je glasovala ideološko in da želi izkoreninili katoliško kulturo. Mnogi pa so odločitvi vseeno zapk>ska-li. Očitno pa je. da ludi v Evropi živi veliko različnih svetov in da današnji korak naprej ne jamči, da jutri ne botno naredili kakšnega ludi nazaj. žabjo perspelctivO Levo, desno in malo vmes "Zdaj je, karjerpnmjonekuieri. Dnigt pnivijo, da sicer je, hfr jc, a priča ht jejo, kaj ho. Volilni golaž se nirnireć še ni pmv ohladil in ne ve se še twtariko, kdo vse bo zajemal iz zmagovalnega kotla. Veliko je poklicanih, ne ve se Še, kdo ho izbran. Močna znufga najmočnejše spomladanske stranke nikakor ne pomeni lahkote, še manj lakkolnosd pri s€.stavljanjii nove vlade. Se posebno, če želijo, da imamo močno vladoy ki fy> sj>osohna nresničiii vsaj večino (vseh skorajda nikoh ni mogoče) volilnih ohljuh. Pa stabilno vladanje in normalno delovanje parlamentu. Mislim, da .si Slovenija zdaj io vendarle že zasluzi. Čeprav je volilno in povolilno dogajanje za našo deželo še kako pomembno, so nekateri v.^aj začasno na to hitro pozabili, .sr/; jih je prejšnjo soboto čakal nov pomemben dogodek. Na celjskem nogometnem stadionu sla se spoprijeli ekipi Slo\'enije in Italije. Za ene je bil to res čisto nogometni dogodek, za nekatere jeznorileže priložnost, da poskušajo zlomiti kakšen sto! na lepem novem igrišču, predvsem za nekatere v Ljubljani tudi priložnost za novo razburjenje o tem, zakaj se tako zatika pri obnovi aH gradnji nogometnega stadiona v na.^i metropoli, da mora naša reprezentanco igrati tako pomemime tekme na igriščih v periferiji. Nekaterim gre pač težko v ničiin, da se kakšne prireditve, ki so pomembne za državo in ki privabljajo veliki) ljudi, dogajajo zunaj Ljubljane. To nekako veîja tudi za velenjski Pikin festival. Če hi bil i' glavnem mestu, hi bil gotow tudi delež podpore raznih ministrstev, tako pa organizatorji na njihova vrata trkajo zaman. V Celju sta hila dan po tekmi še dva posebna dogodka, a manj vesela. Na Teharjah so odkrili park spomina, vsaj nekakšen simbol sprave; s tem so i* neki meri poravna' h dolg do žrtev povojnih pobojev Udeležba najvidnejših predstavnikov oblasti in ostalih s političnega vrha ni bila ravno veli' ka. upajmo, da res le zaradi slabega vremena. Na L osnovniŠoii pa so .se spomnili najmlajših žrtev zadnje s\^eiovne vojne - ukradenih otrok, ko so otroke iztrgali iz rok staršo' in odpeljali i' različne kraje v Nemčijo. Oh tem pa so preživeli tudi opozorili na mačehovski odnosi naših oblasti do tistih, kiso.se vrnili. Saj še zdaj nimajo povsem urejenega svojega položaja. in med tem, ko nam Hrvati v IHranskem zali\n še vedno delajo sive lase in nas hočejo disciplinirati celo s topnjačami, .se gre' do v Obsolelju dobre sasedske odnose. Take. kakršne naj bi pač imeli s .sosedi. In so uradno odprli sloven.sko-hAHfŠko turi.stično cono. Ta naj bi bila predvsem pomembna za slovensko .stran, kjer je močno raz\'ii turizem. Terme Olimiu pa imajo tudi načne, da bodo del ohjekxovpostavûi tudi na sosednji hr\Hiški stnml in ker turisti, predvsem tujci, ki prihajajo k njitn, želijo ma/o pokukati tudi na hmtško stntn, so jim to omogočili s posebnimi izkaznicami; Še pomembneje pa je, da lahko z njimi mejo prečkajo ttt-dina nekaterim mestiii. kjer sicer ni meddržavnega aH maloobmejnega prehoda. Celo .sam "pni Evropejec ' v Sloveniji finvan Fouereje prečkal ddavno mejo na "tnehak" način. Udeležil se je namreč pnega Roko\xga teka, ki je potekal po našem in hn'aškem ozemlju, cilj pa je bil prav v času proglasitve cone. To nedeljsko dogajanje je bilo precej dmgačno od jeznih besed o odnosih med Slovenijo in i I n'as ko, kijih lahko slišimo z ene in dntge uradne strani Razpoloženje je bilo tiuli veliko bolj veselo, kot je kje v f.stri, kjer morajo Slovenci nt.sit i svoje vikende. m k Povolilni taksi Jure Trampuš Vozili smo se v taks iju, bilo jc nutlo čez četrto^ ko sem pobalinsko povprašal taksi.'ita, kaj meni o volilnih rezultatih. Ura je bil že grdo pozna in je.scnsko li.nje seje vkičilo po rozdmpani cesti, ki iz Ljubljane zavije proti Igu. Po malem je na šipe začel jxtdati rahel dež. Vprašanje o volitvah je bilo za utrujenega vozfûkxt in utrujenega potnika popobioma neprimerno. A mož za volanom sc ni dal. »NisetJi šel volit,« je Zitmomljal tja v en dan. Besede so pustile občutek da bi ki h ko nadaljeval, a da mil jc hkrati vseeno^ kaj stori. Vozil jc počasi naprej, jaz pa ga nisem pustil pri miru. »Kitko, do niste volili? Ali bo sedaj bolje, ko je prišlo do spremembe?« Zaletaval sem .se v utrujenega voznika z galopirajočim vrtanjem, poixi-Unsko, kot sem že napisal, in pov.sem neprimerno. »Ali ho bolje?« Molčal je nekaj sekund in zamomljal, da ne ve in da bo verjetno bolje za tiste zgoraj, za njega pa gotovo ne. »Za nas tukaj ni nikoli bolje.« .Semajbrji .so v mokri noči rumeno utripali, še tak.simctcr je leno prestavljal svoje desetice. Nekcij časa smo bili potem tiho. Bil .sem v zûdregi, vpm.šanje sem navrgel le rja v en dan, še ves razgret od jxAvlilnih delxtt in prerekanj, s katerimi smo tisto petkovo noč polnili omizja. Seveda smo bili vsi polni teorij o novi vUuli, kije prišla le zaradi spremembe in kako je to hkrati najslabši argument, ki ga lahko imajo volile i. Govorili .smo o predvolilnih .strategijah, o programih. o ministrskih kadrih, o ideologijah, o ptjlitičnih starletali, o okostnjakih, ki bodo pokukali iz omare, cclo o starih Grkih, ki so vojaške heroje najprej častili, a jih potem zmeraj hitro pozabili, saj so vedeli, da lahko iz vojaka ruts tane despot. J mel.se m pač polno ghtvo politike in sem z njo začel moriti tudi taksista. »No, .saj vem, da nekdo zmeraj živi holje kot kdo drug, a vetular, a ni danes vsem bolje kol nekoč. Bolje kot pred dvajsetimi leti. Kot k()munizmu.«< Taksist me je pogledal in počasi vprašal. »Kitko to mislile, da nam je holje?« Prijatelj na zadnjem sedežu je nekaj za momlja L, a ga nihče od naju ni ,slišal. Taksist je čakal na odgovor, meni pa so se besede brez premisleka izv alile iz ust. Ze velikokrat sem jih slišal in vedel sem, da so le jMvršne. A kaj dmgega se pač nisem spomnil. Noč je bila že dolga in v t i.s tem taksiju sem si zaželel le jyovršwga klepeta, ne pa globokega dehttiranja o politiki in o osebnih iiueresih posameznikov, ki tja zaidejo. nekoč vendarle nismo bih svobodni, danes je jxt demokracija in živimo v svobodi«, sem neprepričljivo dejal. Dobro sem vedel, da so na/n z istimi he.scdami /yr)tniti osnovno.^olske ZK'ezkc. Z, besedami o oku/xitorju in o svobodi, ki jo imamo v Jugoslaviji, kipa je ne poznajo na kapitalističnem zahodu, položaj na vzhodu pa je bil za osnovnošolske zi'ezke verjetno preveč kompliciran. Taksist je gledal cesto in molčal. Na križišču je zavil lei'O in parkiral pred zidom. »Svobodni pravite? Kako svobodni A mislite, da smo danes bolj .svobodni kot nekoč. Da je kako drugače?« Prijatelj je odprl vrata in rekel, da greva. »Ne vem, res ne vem,«.sem odvrnil taksistu, »kakor pač gledate.« Stopil sScm iz taksija in plačal 5.^0 tolarjev, »l.ahko noč, sreč/w vožnjo.« »Srečno tudi vam,« je rekel nazaj. Ohmil je čez neprekmjeno črto in zavil proti mestu. Utrujeno sva odšla proti hiši Za nanui je ostala nwkro avtobusi to postajališče, po lepljeno z raztrganimi predvolilnimi plakati Ropu je /rja nj kalo pol ušesa^ Janša pa je bil brez oči Naslednji dan sem izx edel, da Podobnik ne bo prišel i' parlament, še dan kasneje pa, da je dokončno uspelo tuch Desusu. Svoboda je ostala v tisti noči. POGOVOR Z RAZLOGOM Draga pločevina in nafta klestita dobiček (Jomije, v nasproiju s konkurenco, rasle Liidi leios- Številni novi tetinolosko in í)l)likí)vn() doMšeni proi/vocJi - Pioi/Nodnjo širijo ivó (lesko iii v Srl)ij(), o/irajo pa se Uidi na nekatera druga Ir/išea Mira Zakošek (iorenje htiťíi iu wkaj !ef zapored sh'ktn'iiit rasi, ki pa pmrxj řxisa ni ypUvala na rast àetnic. SaJajpaso (udi te moàio poskočila, od konca lanske^ teia kar zfl 4U odstotkov, in tu v Času. ko beležijo tieka/ira u^tíhia sviíw/ui podjetja s področja bele (ehnikt, ktí je primer Hkc» frotux, precejšen padei-. Kako to ko-meniira predsednik uprave dore' nja 1'ranjo Hohiiiav. >»Mjslim. da je to Joka/- da jc Gore nje vredno zaupanja vi aga leljc v in daje nni5a delnica trcnuinocna najbolj zanimivih, kar kaže na to. da vlagatelji zaupajo Gorenju, zaupajo sedanjcinu vodstvu, na^iin naC-riom in razvojnim ambicijam, da postanemo v prihodnjih lelih eden najpomembnejših »igralcev« v tej branži v Evropi. Treba pa je vedeli ludj,dast>gihartja na slovenskem bor/nem irgu specifična in niw) vedno odraz evropskih.« ( iospodarske ravutini so zph /«ego-tove, (iorenjepa vseeno raste? »Rasi je seveda reiaiivcn pojem. Laiiko rcCem, da absolulno raslo-mo zvidjka prihodktw in pa^izvod-nje. Raeunam,dabcwoževletn,i-njem letu prebili nekoć magièno mejo tri milijone velikih gtísp^xJinj-skih aparatov/lhje fajilasíiřna ko liiina, o kaleri še pred nekaj leíí nismo mogli nili sanjali. In la ^le-vilka pomeni, da bomo tudi lcU>s rasli hitreje koi konkurenli.Na drugi strani pa moram pcwcdati,dasc letos močno Ixïjujemos profitabil-nostjo našega posla. Stroški nenačrtovano letijo v nebo. Se posebej u> velja za pločevino (Iclos .sc je potiražllaz^ 45 (xLsloiktw), lako daje lelc« nn.še doseganje dobička P^k! velikim priliskom. M(^no se je podražila ludl nafia, da otbdal-nih carinah na jugovzhodu in o fik-siranem lečaju SIT/EUR niti ne gii koncu prilnxl-njega leta, in sicer Ix^do to izxJelki vseh produklnihskupinzavkuhi-njo- Linijo pripravljamo že dve leti in mislim, da bo pripravljena ravno pravi čas. saj se življenjski cikel njegove prve generacije počasi izteka,« i)ostej je (hre/tje rasto s poveces-a-njem proÍD'f)dnje, zadnjem času pa tfe taktiko spremetiili. »V panogah, ki same po sebi nimajo rasti, nasprotno, kjer cene ne-nehnmije obsega in obvladovanja stroškcjv proizvodnjo nenehno dvigati. To bomo seveda delali tudi v lx>dc>če, a occnjujemo, da je treba poleg lega in poleg paidaje na ob-slcíječih trgih najtiše nove tarčujih prcvA'ti ali na leh novih tržiščih postavljati n(we tovarne. Prvi korak k temu smo naredili s prevzemom Mora Moravije na Češkem. Posttv pek še ni v celoti sklenjen, a računam, da bomo konec leta stood- stotni lastniki tega pr<^izvajak'a.« V Pragi ste pripravili medijsko jř-lo otbnevno pred^a\'itev svojih pro-izvodov. Se jesptacalo? »Odzivi so zelo dobri. Naši kupci se ve.selijo. da bodo naŠi najnovej.ši vir posl(wanja in da bi država Čim bolj c^bvladala inllacijo. Postali bi morala tudi bt^lj pcxxni država, da bi razbremenili delo in oblikcwali taksne^ zak<înixJajo, ki bi omc^givala invevStirati v razvojno ranimive izdelke. Kar pa se liče drŽav .lu-goslavije, pa od perlil i ke pričakujemo ustvarjanje pt^ziiivnc klime, kajti ekscesi, takšni in drugačni, ne glede na to, s katere strani so pov-zrt^'eni, zagc^tovo nist^ dobri za gi> spodarske odnose med posćtmezními drŽavami. In slovenska pt>liiika se mora ludi zavedati, da je za gospodarsl-vo Še kako pi^memb-no. da se meja EvRip-ske unije čim hitreje premakne proti ju-gu.« V^top Shvenije v ropsko unijo vam je verjetno prinesel nekaj prednosti pri poslova-nju z evropskimi driavami, na drugi sirani /m kopico težav pri nastopu na jti^vz' hfxlu? »Moram reči. da kakšnih posebnih prednosti, vsaj merljivih, ni prinesel. Res pa je, da smo ni In veseli, da smo delvelike družine evropskih narotlov. da je ugled države Slovenije definitivno večji- ii tem jc p<"^slc-pn^izvtxJi kmalu v njihovih trgi.wi- Jično narasel seveda tudi ugled skv Frarijo Bobinac nah. No, nekateri so že, drugi pa bodo v kratkem, / velikim ponosom piwem, dagre v lem trenutku verjetno za eno najbolj cekwiiih palet izdelkov, pralne slroje zvse tja do 20(X1 obratov centrifuge in s 6 kilogramsko polnil v ijo, razen pri novih, le 43 cm globokih pralnih strojih s kapaciteto 4kg, namenjenih manjšim stanovanjem in manjšim družinam. Najb<.)lj iz.sto-pa prvi pralni stroj na.svvlu zekra-nom na dolik.vsi pa so lchnološk(^ najsodobnejši, vrhunsko oblikovani in enostavni za upravljanje.« Trgi jugo\-zfyodne Evrope so, tako sami pouibrjate. prm- tako nui-ticni trff. Nastop na njih pa je zo-hte\'en in včasih tudi rizičen. Pirm politika pri tem pomaga aH pa w.v celo ovira? »V (nirenju se držimo reka, da se jc treba zanašali nase. Ne morem reči. da nam poUlika kakorkoli po maga. Tega niti ne pričakujemo! Želimo pa si in to tudi stalno ponavljamo, da bi politika zagotovila slabilen. predvidljiv in zanesljiv ok- venskih podjetij in blagovnih znamk, ki izliajajo od tod Je pa dej-stv(.\ da je konkoirenca na evropski)! irgili zdaj še l<'>liko večja in da smo d'îbili na tlrugl strani dodatne carine zapxlR^jejujawJKxJne Evrope.'lako se nam zvstopt^m v Evropsko unijo necedila med in mleko, ampak moramo lorejše bolj ir-dc^ delali, da Ix^mo povečali dcKia-ncmednost. Nenehno moramo bili imwalivni. razvijali nove proiz-vode> obvlad^wati sir^^ke (pritisk, ki ga proizvajalci doživljamo od kupcev, moramo prenesli v vse pore našega življenja in dela, Mih"* zmv traj Ckirenjakol do pcïsliwnih partnerjev), da bomo lahko konkurenčni. ostali na trgu in veČ zasluzili.« Pnv toivrno gospodinjskih aparatov utnaj Slovenije nameravate postaviti v Srbiji, v \^ljťvn? »Kupili smo zemiji-^če v Industrijski a) ni v Valjem, račimam. da bo do do pomladi opravljeni vsi po-irebni pctttopki za gradnjo in da I» mo objeki že drugo lelo ludi spra- vili pod streho. Ze leta 2iX)6 naj bi tam slekia redna proizvodnja.« In kakšna so va^a pričitkovanja? )»Srbija in Cma gora sla naša pkalnegťí pa>ízvajalca. Tako biv mo lahkih Še bolj konkurenčno in slaxškíwnc» obv]adbaviieljske odnose - našli nova podjetja, ki bíxlo z»Sedež podjetja zagolovi> ostaja v Velenju in ru imli vlxxk'jèe naša glavna lokacija za proizvodnjogo-spt>dinjskih aparatov. Seveda pa ( jorenje ni samo to, je še velike^ več, ŽE sama divizija [v^hištva nam prinaša (že) blizu K) odstotkov prihodkov, imamo pa še OrcKljamt), grelnike vode. delali znamo industrijsko opremo, zastopamo tuje Grme s ptxla>čja avtomobilske industrije, kmeiijskc in gradbene mehanizacije, prodajamo ludi televi-zt^rje, klima naprave, male apara-le... Močni smo na podaTčj u ekologije, energetike ... Vse le dejav-m>sii h.)mo razvijali na različnih območjih, prav tjikopa ludi belo leh-niko. Na feškem bomo na primer proizvajali kuhalne aparate, v Srbiji najprej hladihKvz.amrAwalJic aparate, oziramo pa se tudi po dru-gih lokacijah, še zlasli v Rusiji. Ukrajini, skralka. na območjih, ki so za nas trŽJio Zimimiva.« Ib boste tukaj ohranili štey'ilo delovnih mest? »Našel ambicija je prav gc»two, da jih ohranjamo, povečevanje pa bo-m<^ verjetno udejanjali na drugih pt>da>Ijih. Obvlackivanje ostrih go-spodaiTikih razmer 1er uspešno pi)-slovno rast smo skt^zj vso ;^dovi-na Ckuenja gradili na pripadnosti in usivarjalni«ti zapcvslenih. Prav zaposleni so tudi v lem trenutku eden glavnih dejavnikov naše uspešnosti.« Po kolehivnem dopustu ste del proizvodnje preselili na območje ne' kila nje tovarne usnja i' .^àanjtt. »Tam smo uredili čutbviie proiz-vt^dne prastore, v katerih bomo lali aiziične ktimponenle, tudi nekaj tehnološko zahtevnih, maloserijskih. Tja bc^mo preselili ludi del proizvodnje kabelskih seiov, pa (irafiko IPC, kjer tiskamo navodi- ki za uporabo naših strojev.« fn kakšno je Uvljenje v tem času v (iorenju? »Zelo, zeb aktivno. Smo d<^lx:sed-no v 24-urnj pripravljenosti pri csvi^anju novih panzvtKkw in liiišč 1er optimiranju oskrbnih virov. Pa ne g(Worimi> legii. da bi se komu smihhî September je ludi me.sec, ko se i^odi večina eva>pskih sejmov, na katerih smo bili priscuni, začenjajo se tudi planski patecsi. Nad nami pa kol Damoklejev meč nenehno visi uresničitev leícwnjih načrtov z vsemi težavami, o katerih sem žegcwckríl. Ob željah po do seganju visoko zastavljenilî ciljevv pogtijih izredno konkurenčnega mednarodnega okolja ostajamo irdno mi tkih.Trdnosem prepričan, da bomo znali vsi zaposk'niolirani-li t>bCxitck za scxJelovanje, medsebojno zaupanje, visoko storilnost in kakwosl izdelkov ter da bo tudi v teh izredno zahtevnih pogt^jih pc\slcfvanja vsak po svojih najboljšilj mt^Č^eh pris|ieval k naši (^dličniAti. Verjamem, da bomo lako zastavljene cilje skupaj tudi dosegli.« ib sta sicer prodaja in proizvfidnja v tem tretudkii nskla jeni? »Zeb usklajeni. Seveda pa so številke p<^ posameznih programih različne. Trenutno je nekiiliko manj povpraševanja po hladilno-ziimr-zovalnih aparatih, več pc"> kuhalnih. stabilna je prodaja pralno-pt>mlval-nih aparauw - sezonski vpliv je seveda prisoten.« (ilobalno gledano, izpolnjujete pričakovanja? »/vidika prometa vsekakor, bori-mc5 pa se» da bi bil v čim večji meri dosežen tudi načrtiwan dc>biCck.« Kako pa je z lastniško sžndđuro Gf-renja, ki f^ imamo za syojega in si Želimo, da osta ja »naše« podjetje? >*Do pred kratkim jc bilasiandard-na livtjina za paradržavna sklada (kapitalska družba in Slovenska cxKkodninska družba), druga tretjina banke, zavarovalnice in posa-meziii invcsiicij.ski skladi, tretjina pa mali (L'hiičarji. medkaterimi je veliko delavcev Gorenja in njihovih daižJnskih Članov. Ker pa smo pc^znali naJožbeni ho rizonl SOD-a, ki želi prodali svoj delež, smo sklenili dveletno (Opcijsko pt^godbo, po kateri bo del so-dovih delnic odk"upila kapitalska družba in tako povečala svoj delež na četrtino, precvilanek pa bcîcxJku-piloCn^renje, ki naj bi Imelov.skla-du lastnih delnic deseiodsloini delež (rorenja. Tako se bo dele? "države" v Cîorenju zmanjšal od na 25-od.sloîni delež., kar je bil ludi cilj.« Strošek je odvisen tudi od Icoličine porabljene energije Komunalno podicije Velenje, |)osiovna enota blnergeiika, zagoiavlja porabnikom <^eloletno energelsko oskrlx) Tatjana Podgoršek Vse do lani je bila ogrevalnasezo na na pt^da^čju daljinskega ogrevanja .šaleške doline in oskrbe z zemeljskim plinom na območju meslne občine Velenje ods'isna od klimatskih razmer oziroma od sa^dnje dnevne tcmperaiurc. Lani prvič torej ni Irajala praviloma od I. oktobra do 1. maja naslednje leto, ampak jc Komunalno podjei-je Velenje, poslovna enota Ener-gelika, ziigotovilo svojim porabnikom celoJetno energeisko oskrbo. »Gospodinjstvom v individualnih objektih in tehnološkim porabni-k<5m ziinesljWx>,vvečsianovanjskih blokih pa lo zag:«avljamo. če upravniki teh objcklov pisno izrazijo ž-eljo po ogrevanju pr (.^dslolkwvseh porabnikov v občinah Velenje in ÍyiŠtanj že lahko greje pri toplih radiatorjih. približno 20 odstolkov v večstaniwanjskih objeki ih pa j ih Še ureja .svoje inlerne instalacije,« je v pogovoru poveda I vi)dja posk^v-ne en» Načrtujete mordii kakšen dvig cen dokonča leta? »Brez p(xlražilcv energije na pragu Teša smo predvideli minimalen dvig cene za široko potrošnjo, za industrijsko (^a dviga ne načrtujemo. Siccr pa bo imela pri tem zadnjo besedo skupščina ptfdjeija.« 8 ZAPOSLOVANJE, GOSPODARSTVO 14. oktobra 2004 Brezposelni v izobraževanfu l^iofiiaii) lO.OOO pověřuje zaposlilvcne niožnosli hrczposchiiin - Šolćijoriin krijejo šolnino, plarajo pnnoznc stroške in stroške nriiili pripoiiioekov ter jim (iiijo inininialno štipeiuljjo Milena Krstić - Planine_ Vcknj€, 7. oktobra - »Program 10.000. ki ga izvajamo žc iWsio leto, se jc dobro prijel. Prednost pri vključitvi v ta program imajo brezposelne i"«ebe brez poklicne oziroma strokovne izobrazbe in brezposelne osebe s poklicno in strokovno izobrazbo, ki pa z njo Robert Rajšter: »Zgodi se, da koga tudi zavrnemo. Največ' krat zaradi izbora pokJica, ki na t^u dela ni zanimiv.« ne morejo dobili zaposlitve in so njc Število, ki so ga z^- lispe^nosl pri i/;(ihra/evan)ii v roku /aključ» šolanje 70 odsioikov lisiih. ki so .se vključili, drugim podaljšajo rok za dokončanje, ampak brez dodatnih obveznosti zavoda. S tem se uspešnost brezp4.)selnih v izobraževanju povzpne na 80 odstotkov. Če se ugotovi, da oseba ni izpolnjevala obvezno-sli pi> lastni krivdi, torej se ni udeleževala predavanj, ni hodila na izpitne roke. se ni udeleževala učne pomoči, ki jo organizirajo, mora sredsiva vrnili. beležili doslej, pa je bilo 570 udeležencev. »/a j)0V(^ izobraževalno obdobje smo se v območni službi začeli pripravljati že sponi lad: s pripravo spiska poklicev, ki so za naSe območje posebej zanimivi in za katere bi radi Šolali večje j^tevilo oseb. /a taki* poklice oblikujemo cele oddelke.« In kateri poklici hoćo v novem izobraževalnem tîbdobju v ospredju? »To so poklici, ki so že stalnica več let izvajanja programa. V Velenju načrlujemo oblikovanje oddelka kuhar - natakar, s kalerim imamo dobre izkušnje. Oddelek slrojniStva bi obhkova-!itaki> v Velenju kol v Ravnah na Koroškem. Znotraj teh oddelkov izobražujemo vse strojniške poklice, denimo obdelovalce kwin. orodjarje, avto serviseije. avto-mehanikc In podobne, V Velenju pričakujemo, da bomo formirali ludi oddelek za gradbc-ni.štvo. če nam bo uspelo pridobiti ustrezno i^tevilo kandidatov. V Slovenj Oradcu pa nameravamo na novo t^dpreti oddelek za voznike, s katerim sitio lani pričeli v Velen ju in imamoz njim dobre izkušnje.« V Programu lO.(XK) pase letos kot newest pojavljavključitevvpripra- lispcsnovsi pri isknnjii /aposiilve Nekateri dobijo zaposlitev že med izvajanjem programa kol pomočniki v ptïkli-eu, 7Ji katerega se kAajo. V šestih mesecih po koncu programa se jih zapmli do 40 odstotkov. Preostalih 60 odstotkov pa ima dolgoročno bislveno večje možnosti za z-aposlitev. Veliko pa jih nadaljuje šolanje na zahtevnejših ravneh. Vil in pridoblirvcertifíkata nacionalnih poklicnih kvaMkacij. »Marsikdo sije znanje pridobil i delom. izkuŠnjiimi, uspcjsabljanjem. nima pa za lo nobene potrditve. Taki osebi bi se po uspe.sno opravljenem preizkusu priznala stopnja izobrazI)e in pi>k]ic.« Ali se bo brezposelna oseba vključila v katerega od programov. pa je odvi.sno od zaposlitvenega načrta, ki ga brezposelna aseba naredi skupa j s svetovalko zaposlitve. Pri lem je najbolj pomembno, koliko je poklic zanimiv na trgu dela, koliko bi lahko bila brezposelna oseba uspešna v izobraževanju Z-a lak poklic in kolik.^ni sta njena motiviranost in vztMjnost, »Brezposelna oseba lahko zaprtwi zj vključitev tudi na lastno željo in tudi v tem primeru speIjemo celoten postopek. Zgodi se» da koga tudi zavrnemo. Največkrat zaradi izbora poklica samega ali zaradi želje po šolanju za poklic, ki za trg dela ni zanimiv. V nekaterih primerih pa kandidata zavrnemo tudi zaradi prejšnjih poskusov brez-poselne osebe, ki niso bili Prvo slovensko podjetje v sistemu EMAS Na piilo/noslnj slovesnosli sta nia^. [^Vanju tiol)iiiru in Vilnij [\>cv podelila tilikale o vpisu Gorenja \ evropski sislein KMAS iiiinislei' za okolje in prosloi' niaii. Janez Kopae in (Jir<^kt()r Ijištiluta za kakovost niaf». Igoi' Likar Mira Zakošek x)Zdrava narava, z Ijubeznijc^ oblikovana krajina, ki smt^ jo pcxledt)-vali, in zaupanje v prihodncttt nas .spi^dbujajo, da varujemo (isto, kar smo s trudom pridobili,« je slc^in, ki ga v (jorenju kako upt>šleva-jo. Med prvimi v Sloveniji so /c pred leti jzpc>hiiil okt>ljske zahteve z^ pridobitev certifikata ISO I4i)iJI, zdaj pa so prvo slovensko podjetje, ki je izptilnilo ev^(^pske ciktiljske normative zavpisvsislem UMAS. Simbolični^ je ILstlno o tem vpisu na priložnostni slovesnosti sredi prejšnjega ledna iza)Čil minister za okt:)lje. pnstor in energijo mag. Janez Kopač predsedniknj uprave Ciorenja mai». l'Vanju Bohincu. Direknc^ Inšihuta la kakovost maji- I^ikar pa je priznanje iZR'>čil direktorici Ekologije v Ciorenju Vilmi Tcce. »Sistem Emas pomeni, da Ckvre-nje izptilnjujevsa stroga evropska okoljska določila. Vse podatke, ki jih podjetje navede v vlo^. preverimo neposredno vdelovnem okolju. 'le k(^ntrc^le so ludj kasneje redne. Podjetje, ki i/^>bjuje laki> zahtevna t)koljska določila ima v poslovnem svetu toliko večji ugled.« je dejal mag. Igor Likar. Zek> zadovoljen je bil minister z^ okolje in prostor mag. .lanez Kopač; »Gorenje je podjetje, ki je v Sloveniji zastavoni^^ v okoljskih prizadevanjih. Sistem EMAS pomeni nadgradnjo vsemu dascžcnemu, Po- meni namreč, da pcxJjelje ne le. da izpcJnjuje okoljske predpise, ampak organizira proizvodni priKcs tako, da vanj vključuje vse zapo-skne. S tem, ko je Gorenje v si-.stemu EMAS. IxxioixJpadla mncv ga preverjanja okoljskih določil znotraj države, s lem pa bodo lahko tudi zmanji^li stroške, ki so povezani s lem.« Dosežka se je seveda veselil ludi predsednik uprave (korenja mag. Frnnjo Bobinac. Na sliwesmxsli je pohvalil sodelavce, ki so v zadnjih lelih veliko na-R'dili ohranitev narave. »To je priznanje našim izdelkom, ki jih prodajamo pc^ vsem svetu, in naši proizvodnji, ki te izdelke proizvaja. V Gorenju se že dolgo zavedamo, da je trajnosini razvoj skupek iteii elementov. \^rstva okolja, od-nnsa do gosp<">darslva in Siicialne-ga bivanja,^ je dejal Bobinac. Za ekologijo v Gi>renju skrbi Vilma Fece. ki je bila prav lako zcki vesela novega uspeha: «Evropska okoljska komisija nas uvi^ča med .šJiri najboljša podjetja v Evropi, z^iosmo seveda vsi. ki oklamo na lem področju, dobre volje in se nam kar smcji-«Sicer pa so Številki o uspehu najbolj zgovorne in veliko jih je. Ce pcivzamemosamo nekatere: četudi je Gorenje v zadnjih sedmih letih več k(^t pt mlečnim proizvajalcem? Odgovore na vprašanja smo poiskali pri Mtirjanu .lakobu. direktorju mlekarne v Arji vasi. druge največje skwenske mlekarne. Je tildi vaša mlckarua odkupita manj mleka? »V naši mlekarni Še lx:ležirao rast odkupa mleka Res pa je, da la ne bo dosegla načrtovanih 6, ampak od4do.^odsloikov. Ponačrlih naj bi letos (xlkupili 85 milij<^nov litnw mleka. Smo pa zaznali padec pro daje sirov, v katere predelamo veČ ko\ 60 cxJ-stotkov surovine. 1er pcj-ra.st prodaje fermentiranih izdelkov ( jtDgunov. dcscrtov... ). Poskusne kvote, ki so jih pred nedavnim dobili mlečni proizvajalci, na odkup nevplrvajo. Ali bcxlov prihcxl-nje, bomo Sc videli. Pravo leto za doIc>čilev kvol šele leče, ozJroma merlki proizvcxinje za naslednje obdobje bo mleko, ki ga bodo kmcljc namol/li od 1. aprila 2004 dn 31. maja 2005. S pogojem veljavnosti mlečnih kvot so slovenski mlečni pa^izvajalci In rudi naši premalo seznanjeni, ker se pravila preiti tRi spreminjajo.« Kako se kabf StiAmij^ y7fls//>-vanju mlekarne? »»Napovedan scenarij kmetijskih ekonomistov se uresničuje. Ne tako drasiično, kot na primer v Avstriji. ampak postopoma. Rslujemo slabše, kol smo predvideli. Mlečni izdelki lujih pn>izvajalcev, kl pol-nijm na "jugo" irge, predvsem v Bosno, kjer smo največji izvoznik slovenske živilsko predelovalne industrije. Pt>lcg žc omenjenega italijanskega trga smo v zadnjem času izpolnili tudi naročilo avstrijske mlekarne. Menimo. da to ni bil prvi in likrali zadnji posel z njo. Zadnje čase se v mlekarni kar vrstijo obiski predstavnikov lujih irgov'skih in tudi drugih pc»djeiij. ki ptftfcušajonaše iziielke. se sez.nanjajo s proizvodnjo in z zmogljivostjo. Vsi .so nas zelo do- Marjan Jakob bro ocenili in v mlekarni že delamo ožji izbor. .le pa dejstvo, da v prihodnje ne bodo pomembne količine. ampak kakovtist, kar je za nas dokaj spodbudno. Si pa ne delamo utvar, saj so nam izitušnjc z Italijani pokazale, da je izvajanje zahodnih Ir^v. kamor želimo pri>-dreti, zelo ležko.« Zakaj, menite? »Zaradi tamkajšnje velike proizvodnje, nenazadnje od tam priha- jajo multinacionalkc- Zaradi naše majhno.siisene biimo mogli kosa-lisproizvíxlnjolnceno, imamo pa večje možnosti 7a doseganje večje kakovttili izdelkov. Po dosedanjih ^Kenali l^>do na italijanskem irgu izstopali nasi deserti,« ?red kratkim smo v srid\ivikoh\'exç-anja zaslediti, da so mlečni proiz^ o' di wsediije Hrvaške kakova*đnej,ši primerjavi s slovenskimi, pa titdi hoffii dizajntrji so. «Drži, da so nas prehiteli glede razvitja in peslrt^ti embalaže. V naši mlekarni že prenavljamo dizajne izdelkov desertne linije. Pri kakovosti surovine, ki je osnova za mlečne izdelke, pa Hrvaška ne izpolnjuje evropskih meril. Upamo, da lx>mozo!5veŠčanjempotn«nike pripravili do tega. da bodo bolj pozorni na to. kakšne Izdelke kjpuje-jo. iz katere države ti prihajajo. » AVi trpi se vedno nastopate kot samostojna mlťtcarna. Kako dolgo h/^ae :drfxili pritiske? »V zvezi s tem bo letošnja jesen vroča. Slovenska mlekarska Industrija lx> morala ukrepali hitro, Brvz enotnega nastopa bomo težko preživeli- Morda bo Že naslednje leto veljal drugačen pristop na slovenskem in tujem trgu. Vse sile Ireba usmeril i v pi)vezave—pripi>-j i tve. združitve ali še kakšne druge oblike. Možnosti je več. Glede na pogovore z nekaterimi drugimi slovenskimi mlekarnami bi bila za vse najbolj sprejemljiva <5blika organiziranosti holding, ki bi skrbelza na-bavo surovine in repromaterial ter prodajo izdelkovdoma in v tujini." GOSPODARSTVO Gozdarji prevzeli žagarstvo (iozcIiK) g()S[)()(Uirstv() Na/arjc je I. oktobra pjcvzclo žagaiski clci (IriizlK^ (Jliii /aříarstvo - Povsem zastarelo tclinolosijo l)o(Jo posodobili sredi priliodnjořja leía - V leKoci proizvodnji se bojijo iieujiodniti ziinskili laziiier - Prc^sežiiili delaveev je vsaj 'M) Nazarsko gozdna gijspodarslw je letošnjega maja (ulkupilo osntwna sred?^iva iřagarskegíá progrartiři ilružbo Glin Žagarslvo, slednja namreč vkljuCuje Še proizvodnjo stavbnegap^hi^lva. Skladno.sptv slovnim načrtom ».»giizdarji sko pa'^i/vodnjo tudi uradno pre-v/cii 1, oktobra. Ib pomeni tudi prevzem vseh zaJc^ in vseh zapo sienilî v ?;*Prevyem ncïve tlejavmwtls iOózii-pcîslcnimi je za naío Unii^bo velik izziv. Predvsem je treba vedeti, cla nismo prevzeli žagarstvaod družbe» ki bi bila v kak.'^nem razvojnem po- Telefon: (02) 882-1710 AxíMsn AudlIQD QUATTRO Leînik 199t. črna barva (kovinska) bencinsW motor. 620.000,-SIT AUDI A-4 1.3 TDl LelfiikiiggD, prev.113451 km, bela barva. klíma. 2.830.000.- SIT AUDI A-4 AVANT 1.9 TOI Letnik:1998,pfev.1303S3km, klima. 2.500.000/ SIT CHRYSLSR VOrAQER 2.4 Lelnik'.1936 da smo prevzeli de-javm"«t. ki se je zaradi taLšnih ali drugačnih ptislovnih razkigov in odk^čitev zjiiLslii v izxeilnih ležavalu torej nas čaka ogrr>rono dela.« je na začetk"u povedal direktor (î(i Nazarje Milan Cajner. Po prvem tednu proizvodnje pod novim okriljem večjih težav ni bilo, pri čemer si vsi belijo, da bi bilo tako tudi v prihodnje, kar pa se, na i^alost. gotovo ne bo zgodilo. Milan Cajner: »>Moram povedali» da so težiive veliko večje, kol smo jih tudi po tehtni presoji pričakovali, zla.sli zaradi :ehn<^loace zai>larelo-sti žaj^ke prt^izvtxínje. nikakor ni bilo mogoče, da bi v lako kratkem razpoložlj^em času pri- Mitan Cajner: *'Prehoćno obdobje do tehnološke preno-ve bo izjemno težko. " pravili dokc^nčne tehnološke rešitve. '/.'Mo v tem Času pospešeno načrtujemo in iščemo najboljše možni^ti. saj zares da bi bila n:i7ai:>ka žaga pi^ tehnoh^ki pre-ntTvi sredi leta 2(K)5 najstrelx; kupeev, latóni ixlzivi pa brez najst^dobnejšib tehnok^i niso možni. »To je naše osnovno V(>-dilo pri iskanju nove lelinologije. ki bo dov(ilj prilagc^dljiva za potrebe kupcev, ki seveda ključni v tej Zgodbi. Če njih ne bomo zmogli zadwoljiti na diiljši rok in na.^ga dela 1er dodane vrednosti ne bomo aspeli pRxIati na trgu, potem uspeh ni mogoC. Zadržali moramo torej vse sedanje kupce in pridobiti nove. To bo posebej težka naloga, saj moramo najprej in ta-ki>j Zi»gotoviti ncmoleno t>skrbi> s kakovi^Ino lesno surovino, da bo proizvodnja v težicih mesecih do začetka tehnok^^ke prenove tekla nem(nen(\ Ključno je. da je bil sedanji sistem piwsem pixlkapilalizi-ran in zalo ni obvladoval finančnih ter ptwredno nabavnih in proizvcxl-nih lc>kov. Do začetka zime imamci izredno malo časa, zalo nas čaka t'igromno napc"*rov, da bi t^bnovili dc^bavne tokove in si zagotovili no ve, saj lahko samti tako ziigotovi-mo nemoteno delo,« pojasnjuje Milan Cajner. Predvsem se seveda bojijo zimskih razmer, vseeno pa upajo, da bodo težave uspešno prebrodili dc^ načrtovane lehn-do žagarski proizvodnji v Naza-ijah zagiitovili dt>lgi^ri^i obstoj in razvoj- Brez sprememb Števila zaposlenih njdi ne bo iílo. MiUm Cajner: »Mi smo kupili neto sredstva in družbi Cilin Žagarstvo zagotovili, da bomo prevzeli samo 76 delavcev od skupno 106. Zal dnižba ni pra-voOasni^ opredelila presežnih delavcev in ob pix:vzemu žagarske dejavnosti smo morali sklatlno z veljavno pcvitivno z^ki^nt^dajo prevzeti tudi vseh 106 zaposlenih. Vsekakor na dolgi rok vsem ne bomo zmogli z-agotovit) dela, saj je število zaposlenih glede na obseg prtv izvodnje v lem trenutku zares previsoko, Rešitve gledešlevila zaposlenih bomo gotovo iskali v dveh delih, Vprvem b(^momorali5cdi zJme odpastiti manjše .^levilo delavcev, približne» deset, dnigi del pa pride na vrsto po tehnokwki prenovi. ki bosevedaprlneshi p^wsem novo organizirana«! in nove rešitve v proizvodnji, takrat pa bodo viški z-anesljivo večji,« ■ jP »Vztrajamo na začrtani poti« Družinsko ixKljeljo R(xltiak iz Šoštanja razsiiilo dcjavnosl z no\1ni pix)i>ranioni - /alile\ ni o\ ix)pski \vfi piiziiava kakoxosi nji}io\ ill IzckHkov Tatjana Podgoršek Pet let je od takrat koje družinska.) podjetje Rednak i/ Florjana pri Šoštanju ob ukinitvi obrata Indu-.strije usnja Vrhn ika v Šoštanju prevzeki 70 delavcev in del programa. Čeprav so jim takrat nekateri napovedovali slabo prihod-ntv>t, se to ni zgodilo. In to kljub konkoirenci, ki je vsak dan hujša in vse bolj neizprosna. »S trdim delom in vztrajanjem na začrtani poli, od katere ne nameravamo odstopiti, smo se za zdaj dokaj uspešno postavili po mbu novim časom in razmeram. Pt>vsod po-sk"u^amo pridcH^iti posel in zaupanje dobaviteljev ter kupcev s korektnim delom, kakovc^stjo blaga in storitev íerspoštwanjem dogovorjenih rokov.« pravijo Miran Rednak, direktor podjetja, žena Mira skrbi za finance, sin Dejan za posle s tujino, sin Damjan pa ZXÍ prt^izwHlnjo. prodajo in nabavo, Danes pslujejo 120 delavcev. na trgu pa nastopajo z izdelki štirih prednostnih prt^gramov: proizvodnja dekwnib oblačil, rokavic in obutve, usnjena modna konlekcija, giistinslvo. od leK^nje-ga aprila dalje pa Še s pn^gramom za zdravstvo. S posteljnino, dekv vnimi oblačili za zdravslvendpirali. Zanje, pravijo, ne prinaša nič novega. Dixlobra so spt"iznali zahlev-ntxsl tega trga. saj st^ na njem prisotni že kar nekaj let. >»Pri tem se nismo naslanjali na spodbude države, ki za razvoj malih in sretl-njih piidjetij nima pravega pt>slu-ha. Ne zanimajo jo, katero p<'>d-jetje je res piMrebno spodbude in katero ne. Finančna disciplina pa je lako ali tako že nekaj časa po- Direktor družinskega podjetja Miran Rednak: «Država nima pravega posluha za razvoj maiih in srednjih podjetij.*< glavje zase.« Načrtov z^ priht>dnje Rednakcv vini ne manjka. Zanesljivo bodo ohninili obstoječe programe in kot ka?x, bodo lem kmalu dodali še dejavnosti, ki s sedanjimi nimajo nič skupnega. »Treba se je prilagajat i novim časom in izzivom. Menimo, da bomo s tem zagotc»-vili večjo zanesljivost v poslovanju ter pri izpolnjevanju obveznosti ÔO delavcev,« je sklenilpogršek SKODA fAV0RIT135LX Utnik:1994, svetlo modra barva (kovinska). 150.000,- SIT VW PASSAT VARIANT 2.5 TOI Letnik;2000. srebrna baiva [kovinska], klima, 3.750.000,- SIT Podjetje Veplas Velenje je ž^: nekaj časa eden vodilniij proizvajalcev kompozitov v slovenskem in tudi širšem prtisioru. Na zahtevnih trgih poznajte njihove medicijtske kadi, ki jih izdelajo na leto blizu 5(XX) različnih vret. s približno 35 U'st>č izdelanimi jambori za jadralne deske na leto pokrivajo odsloikov irga Evn>pske unije, z nekaterimi baiinističnimi izdelki pokrivajo poircbe skwenske vojske, v zadnjem času pa si utirajo svojo pcH Se na pCKiročju avtomobilske industrije - z-a avto industrijo Liebherr izdelujejo dele za slrnje^^adnjo. Prejšnji teden so izdelkom iz pn^^amakompt^zitov dodali Šc mv vo medicinsko kiid. Po zagotovilih Grega Vedcnika, vodja inženiring projektru je nekaj pc^^m novega. Ureditev razmer v podjetju in sklenjene pogcxllv nam omogočajo pastopno uvajanje visoke tehnologije. Tako nameravamo v bližnji prihodnosti kupili še nekaj aiboiov za brizganje in rezanje. S tem rešujemo ekološka vprašanja, hkrati pa tudi pomanjkanje števila zaposlenih. Mimogrede - enoia rcpublii^kega zaviiiu-lom v (iradcu, za katerega razvijajo merilnti m(^bilnnsko napravx>. B Nove medicinske kadi bodo za zdaj namenjene predvsem za izvoz. '^H'jAS 14. oktobra 2004 Gospodarske novice Za prenovo blagovnice blizu 100 milijonov SIT Velenjska Erajckoncc prejšnje* g» me.scc:! /itColH (emcijito pre-novo lilH^avnice Savinja v Mozirju. S prenovo bodo pridobili več prodajnega prostora, namenjenega per mar kotu. v k;Ue-rem l)odo ra/Mrlli predvsem oddelek sadja in zelenjave, mesa, mlečnih i/delkov in delikiilese. Prentwíii bodo mdi opremo. Te-mcjjjlc posculobitvc bo prav lako deležna prva claža blagiwni-cc. Poleg ponudbe ki^nfekcijske-ga biaga^ za kiJlero bo poskrbel najemnik, bodo lu p^^lrošnlkom ponudili ie goi^podinjske po- trebščine, papirnico (In bodo preselili izobslciječc lokacije), darila, perilo in oslalo blago za dom in gosptïdinjslvo. iz pritličja bo v prvo elaŽo vodika pokrito slopniSČc in panoramsko dvigalo. Poleg omenjenega bodo na novo preuredili šc par-kirii^če. da bo\o bolj prometno prclocno, parkiranje pa enoslav-nejšc. Dela pri preureditvi blagovnice v Mozirju naj bi končaii 23. novembra, slala pa bodo blizu l()l) milijonov lolarjev. ■ tp r .iP^M^fe UAZOA PREMACY 2.0 QiTD Blue Letnik 2004,4000km. modra barva, klima. eleklTD pakel. cena po dogovoru y MAZDA AS VEIENJE Telefon: (03)891 9077 MAZDA6CD136 GT Letnik 2004, kovinska črna barva, ^ oprema. r)avi., cena po dogovoru. MAZDA MX-S 1.6 Open Air Letnik 2001 Cma bar/a. ALU. elektro pakel. cena po dogovoru MAZDA XČD0S-9 2.5AT24V Letnik 2001, SO.OOOkm, vsa oprema. 4.549.0QQ..S)T PEUGEOT 406 BI^EAK 2.01 Lfilnik 1997,145.0D0km, srebrna barva, klima. ALU. elskln^ paket. 1,650,OOOr$IT CITAOEN D5 3.0 V6 AT EXCLUSIVE Letnik 2001.116.000km. kovinska črna ûan/a, vsa oprema. 3,450.000,' SIT FORD ESCORT 1.6Í16V Letnik 1997.129.000km, bondo rdeča barva, elekm) pakel, 900.Q00.'SIT $K00AFAV0RIT135QIX Letnik 1994,130.000km. bordo rtíeča ban/a. 250.000.-SIT HONDA CONCERT01.6116V Letnik 1991, modra barva, eiekrro paket. ABS.400.Ô0Ô,-SIT OPEL ASTBA 1.4 Klima Letnik 1995,147.000kjn. bela ban/a, klima, eleldro paket. 750.000.-SIT RENAULT CLIO 12 Letnik 1993,80.000km, rdeča barva, 400,000.-SiT MAZDA XED0$-9 2.5 V6 Letnik 2000,111.777km. kovinska zelena bar/a. vsa oprema, 3.159.000,-SIT . MAZDA MPV 2.0 COH TE 78 I Letnik 2003,23.000km, dvoban/na srebrna barva. ALU, Idima, cena po dogovoru Ne samo nagrada, tudi izkušnje Nina Stalckai^ iii Voioiiika Rošer na evi^opskeni ickinovanju mladili <)rí>iav(^ev projeli mců sioveiiskimi ickniovakl najvišji iia^ji^adi (k)8lcj - ()l)c iz razixnla niag. I^me Za[)usek z vcl(!íijsk(í glash(Mie šolc - Kako íiaprcj? »Bomo videli«, pra\ ila Tatjana Podgoršek Na nedavnem evropskem Ickmtwanju mladih orglavcev v Ljubljani sla se med 15 tekmovalci iz dcvciiii držav xane,šljivo najbolj veselili oItc slwen.ski predstavnici, Veronik« Rošer in Nina Sialekar. Prva je nastopila v sk'upini do 19 lel in prejela treljo bir je nje- no siarust vrhunski uspeli, Nina pa je v skupini do 25 let xmaiçala. Obe dekleii su zaíeli svojo orgelsko glasbeno pol v razredu mag. lime Zitpuwk na velenjski glasbeni obe .sla se pred lozelozaiilevno preizkušnji.^ dokazali že na državnem tekmovanju mladih oi^avcev, 9\/ji\ je bil velik, pniv Idko motiv« 16-lelna Veronika, sicer dijakinja 2. lelnika Splošne in strokovne gimnazije Velenje, prihaja IzMlslinje. Orglavkaje iri lela, prej pa je î5vojo glasbeno ustvarjalntxsl dokazovala v igranju na klavir. Simpatično dekle, ki ji je pcigo-vor o nastopu na evrt">pskem lekmtwanju na obraz prikradel zvrhant^ men> zadovoljstva, je najprej opazovalo pri igranju na kraljico in* strumenlov očeta, naio sestro. »Orgle so me zaradi lolikšne raznolikmli barv zvoka, posameznih registrov v.se bolj privlačevale. Iz/iv je bil velik, prav tako moiiv, pa sem zaCela. V aspeh» ki sem ga dosegla, je vloženega velikem truda, trdega dela. veliko vaj nc samo mene, ampak tudi prt^fe-soricc mag. Cme Zapuše k. Gotovo so k temu pripomogli íq vedno v ski-veaskem prostoru najboljši p^^goji orgelskega oddelka velenjske glasbene š^ile. Kljub temu takšnega uspeha nisem pričakovala. Zato je veselje nepopisno. Poleg nagratle mi veliko po menijo tudi pridobljene izkušnje, /.a nagrado sem med drugim dobila koncert. Spel se bo treba iJokazovati, piliti Še zalitevnejši program,« je povedala Veronika. O tem, kaj pi)Cela v prihodnje, ne razmišlja. Z ieve: Nina Štalekar in Veronika Rošer Za 10 ima še Oas. »Vse je možno. Z^^asbosem precej povezana ne samo zorglami, ampiik ludi siccr. Mogtiče me bc^do orgle spremljale poklicnih v življenju. Bomo videli.« Do takrat pa bole najprej pridno igrala ot^e in pc^skoLíala z igranjem nanje navdušiti ne samo profesorice^ strokovno komisijo, ampak tudi liste, ki bcxlo njen nastop spremljali na katóncm koncertu. »I^>lr(lile\« da sem na pravi potia Tudi Nina jc zaicla svojo peu uspešne orglav-ke vrazredu mag. Eme Zapašek. Nadaljuje jo kot študentka salzburškega Mozarteuma pri prof. Ilannlriedu Luckeju, ki gaje spoznala na mednarodni orgelski šoli v Velenja »Taksnega u.speha nisem priCakovala in sem zaradi lega tolite> lx>lj vesela, /.ame je to pmagala,« pravi Nina. Prva nagrada na cvrc^pskem tekmovanju je Ni-nin doslej največji uspeh. Pred tremi leti je bila na tem tekmovanju v nižji starostni skupini tretja. Ima pa še eno prvo in eno drugo nagrado z dď-avnih tekmovanj. »Program, ki je bil predpisan z«i tekmovanje, je bil po težavncxst-ni stopnji zame dirkaj zahteven, saj sem bila najmlajša v vi.Šji starostni skupini.« Kol (xsnovnoŠolka se je učila igranja na klavir vglasbeni št^li v Slwenj Gradcu, pela v ztxirih. Želela si je igrati še na kakšen instrument in Čisto po naključju so bile 1(3 orgle. Navdušenje za kraljico instrumentov je z leti ra-slo in ne naključju bile orgle dijakinji velenjske umetniške gimnazije - smer glasba, glavni instrument. >»Prcvzela meje raznolikost barv, zvoka, po.sameznih registrov, skladbe posameznih skladateljev,« (ilavni cilj v prihodnje je za Nino v tem trenul-kai končati študij, ki v Avstriji traja 6 let, potem pa bo videla, kako in kaj naprej. ■ Klavdij Zornik in njegovih 70 let ustvarjanja V G()(eriji Velen.fe so v čutrlek odprli razstav«» z na.slovom /cm v pn»slnrij'* akadcmske^^a sH* k^rj» in Klavdij» Zor* nikii. Koncc oklo()rH Iki aMor ])rH/.-noval6istitl|ivih941et. Votvorilvenem programu je nastopil godalni trio dijakinj 4. letnika umetniške gimna/jje Velenje, ki jih vtxli mentorica pa^f. Danka Koren. Ob dobrem razpoloženju staroste slovenskega slikarstva Klavdija Zornika, ki seje tudi zahvalil vsem. ki so omogočili raaitavo, je v imenu MG Velenje avtorja prijazno pozdravila in odprla razAlavo podi^panja MG Velenje, gospa Ana Hoza Hril«ir. Avtt*»Tja in izbrana dela za razstavo pa je predstavila kustosinja razstave, mag. Milena Koren Božiček. Slikarsko pot je Klavdij Zixn [k začel v Zagrebu, kjer je takrat študiralo veliko število Slovencev, ker v Sloveniji Se ni bilo akademije. Diplomiral je lela pri prof. Ljubu Babicu. Leto prej se je lormirala skupina Neodvisnih, pretežno Študentov Zagrebške akademije: Z. Mašič, M. Pregelj, M. Sedej, N. Omersa, r. Smerdu, K, Putrih, kasneje pa še F. Pavlovem R Mihelič in A. G. Kos. 'lbda Zornika je bolj kot mo-dernizem neodvisnih privlačevala ekspres!vnosi, (o je iskal v pcv vezavah s kolegi iz skupine Zemlja, katere pobudnik je bil slikar je torej ena izmed redkih samostojnih razstav lega slikarja, ki se je večino svojega življenja posvečal pedagoškemu delu, najprej na srednjih Šolah, od leta 1059 pa na Akademiji za likcwno umetnost v priega srca izpoveduje Življenjske Z4;odl>e Številnih sbveaskih druijn. junakov in slikarjevih najbližjih. Njegovi spomini st> osredotočeni v i'psebnih izp(wedih, polnih t^arve, preželi zdobnito in Ijulxîzjiijo do vsakega človeka. Slikarstvo iniimizma je predvsem slikarstvo prostora, zato je tudi konzervativni), posebno kadar je predmet krajina: v njem ni velikih zgíxlb in opistwanj. Pri portretu so običajno naslikani najbližji, otrtv ei. staa'i, žene, katerih občutja so zadržana in diskretna. Smisel le zvrsti umetnosti je živeti v dveh dimenzijah in se s|>ogledovali s tret-jo. Razstava temelji na delih iz zadnjih dvajsetih let. Klavdij Zornik ob visoki star<\sti Še vedno snuje nove liktwne zapise iz svojega življenja in jih vsakodnevno preliva na nova platna. Razstava Ik> na ogled do tO. novembra 2(K14. ■ Milena Koren Božiček Utrinek z otvoritve razstave del Hiavdija Zornika v velenjski gaieriji. (foto: kk) Krsto I legedušič. Akademski realizem je avtor zamenjal za ekspresivne izpovedi socialne vsebine. Prvič je samostojno razstavljal leta 195? v Ljubljani, nato pa po skoraj Štiridesetletnem premoru spet v lelih 1<)91,1994 in 2001 prav tako v Ljubljani. Raz.slava v Velenju Ljubljani. V letih 1973-1975 je bil rektor akatk mije. Kljub umetniškemu delovanju v senci pedagoškega je njegov razvoj mogixSí spremljati i\l akademskega realizma do ekspresivnega intjmizma. Bistvo njegove astvar-jalne poti je mojstrsko oko, ki s skic^mnimi potezami roke in od- "iK FONDPOLICA ^^ Varčevanje v posebnih vzajemr^ih sKIddIh Galileo, Rdstko In KD Bond lahko dopolnite z življenjskim zavarovanjem, kar vam omogoča Fondpolica Informée i|e na WWW.S loveni ca, si ali 080 30 30. KD m .zaupanje ima ime vzajemni skladi KD wwv/.kcí-qroup.sí 4D /r;jrr, ifr.« (Miv^e« ix« cvoos tt* kim j jtû*, pr^c'rit cîi^'»«. invf í et tov*» t * fiioiin« » •r4 • t» «1 ^ufri iiy.i ^ifi'f'.''»^ »rik»» 'jUkorMtt DAM wltxi prVtoS'.l <}«f»l Jll ^ !|l »C. v . SD y Uyr- 9««.0n«v- ■.HMrce r V«C«t. VttMAè pro*'ri,i m ntfin« »survi s'iaSi vt «tc«» r q^vKr jH u Mf^t^i •iqc^r. ki M>>C. SooOdi i c:«rcv)Ott ^t trfen drug lemiin, se bom z veseljem odzval,« je sklenil pogovor Bo.Šljan Dermol. ■ tp ïjàb na kratko ••• SILENCE V ponedeljek je izšel tretji album skupine Silence z naslovom Vain - A Tribute To A Ghosi. Album bo nekoliko kasneje izšel tudi v Nemčiji pri založbi Chrom, kjer sta izšla tudi prva albuma skupine. KLUBSKI MARATON 04 Karavana Klubskega maratona 04. ki ga organizira Radio Šiudeni. se bo prihodnji pelck, 22. oktobra, ustavila v Velenju, kjer se bo.sta v Mladinskem centru predstavili zasedbi Spherieube in Kieemar. SHYAM Skupina Shyam je objavila drugi single z zadnjega albuma Sonce v senci. Naslov nove skladbe je Sunshine» v njej pa kot gostja nastopa tudi Lara Baruca. MIRAN RUDAN Po uspešnici Če v meni te m Miran Rudan nadaljuje .svoje glasbeno ustvarjanje s singlom Njej, za katerega je na otoku Visu posnel tudi videospot Miran sc sicer pnpravlja ua dvajsetletnico svojega glasbenega delovanja. kjilalrna.v.W.-jii v Soboto, 16. oktobra, bo v Mladinskem (Vniru Velenje nastopila ena vodilnilî domaČih eino skupin Katalena. Skupina je nastala leta 2001 po u.spešni glasbeni delavnici, ki je pred iremi leti potekala v belokranjski vasici CrmoŠnjice. Skupina se ukvarja z ljud.sko glasbeno zapuščino slovenskega prostora, ki jo prireja in izvaja na svoj način,njihov cilj pa je oživili ljudsko glasbeno izn^ilo in ga obelodaniti čim bolj sproščeno in neobremenjeno. To ji odlično uspeva, saj njihove skladbe in spoti dosegajt) popularnost pop skladb, v treb lelih obstoja je skupina izdala dva aspesna albuma: (/.)godbe (2002) in Bab-je leto (2(J(H), za .sabo pa ima tudi veliko Število nastopov, tako samostojnih kol na najod-mevnejf^ih etno tesiivalih. Njihov koncert v Velenju se bo pričel ob 21.30, vstop pa je /a člane SSK-ja. organizatorja prireditve, prost. Spel ler pridno snemali nov material pod taktirko producenta Tonija Jurija, rezultati tega dela pa bodo vidni kmalu. Po uspehu prvega singla Polarni sij, ki.seje vrtel v pomladanskih in poletnih mesecih, je skupina za drugi single izbrala bolj umirjeno skladbo z naslovom Kiron. Datum izida novega singla je 11. november, ko ga bo prvič mogoče slišati na domačih radijskih pastajah. Do takrat pa bo nova skladba skrrvnast tudi za člane skupine Zeus, saj ga bodo tudi sami Šele takrat slišali v končni podobi. Kinineiu ra/.je/il JackWMia_ C__> Zdi se, da se obeta nov glasbeni škandal, v katerega bo znova vpleten ameriški pevec Michael Jackson. Tokrat je za njegovo jezo pc«krbel kontroverzní raper Eminem. Jackson se je namreč odločil, da bo tožil Emi-nema, ki naj bi se v svojem no- vem videospotu za pesem Just Lose norčeval iz njega Vvide- ospotu .se Eminem med drugim pojavi oblečen kot Jackson, v enem od prizorov pa izgubi umetno narejen nos in skoči v posteljo, v kateri so majhni otroci. Poleglega Eminem pobruha likJacksona,zagonjo mu lasje, ki jih pogasi v straniščni školjki. Potem, ko je videl videospot, ga je Jackson označil za ponižujočega, skušal je tudi prepovedati njegovo predvajanje, kar pa lahko doseže le s kižbo in pomočjo stídišča. Fire zažiga Najmlajša, najbolj produktivna, definitvno pa naj obet avnejša velenjska raperska skupina Fire si že tri leta vztrajno utira svojo pot v sam vrh slovenske glasbene scene. Pravkar so pred izidom dolgo pričakovanega prvenca, na katerem nam bodo v besedilih 15 skladb predstavili vse, kar si nikoli niste upali pomisliti, da se plete v mislih Štirinajste mikov. Na zgoščenki gostuje, kol se seveda spodobi, tudi nekaj znanih sUwnskih raper-jev, kol na primer Zmeden, Mrigo in Ziebane. Kljub temu, da sc izid prvenca Še pričakuje, so Pire gostovali pri mnogih projektih, med drugim tudi na prvencu Zicbane-ga Potegni školjko ljubezni, kmalu pa jih lahko pričakujemo tudi na Slo hip-hop kompilaciji. Fantje, v skupim so trije, pravijo, da v proslem času najraje pii^jo he.sedila in se učijo ustvarjati glasbo. Za seboj imajo že zavidljivo število nastopov, še več pa jih nedvomno čaka po izidu prvenca, kije načrtovan za konec meseca februarja 2005. : PESEM TEDNA NA RADIU VEIENJE # Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 url. ^agovalno skladbo pa lahko 0 slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 A In po poročilih ob 1d.30. 1. NATASHA BEDlNGFlELO.Tfiese Worils 2. NINA SKY-MoveYâBody 3. ROBIEWILLIAMS-Radio • 22-letna Natasha Bedingll- • eld je mlajša sestra britan-® skega superzvezdnika Dani-^ ela Bedingiielda. Spomladi ^ je objavila svoj prvi single • Solo, kl mu je kmalu sledila • uspešnica These Words. • Skladbajevelikauspešníca • po vsej Evropi, v svojem Cet-0 jem poskusu je postala tudi 0 pesem tedna na Radiu Ve> A ^enje. LESTVICA m&Ě f Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tel.: 897-50-03 ali 897-50-04 ali SMS 031/ 26-26-26 Takole ste glasovali v nedeljo, 10.10.2004: 1. MESEČNIKI: Zalunco 2. DVOJČICI: Kuharica 3. PIRŠ: Pojjčanski utrinki 4. RUBÍN: Naša mati so debeli 6. ŠTAJERSKI OBJEM: hiij železo, dokler je vroče Predlogi za rtedefjo, 17.10.2004: 1.KUMER: Dvojčici 2.Š080VNlKl:Tipkol kip 3. STORŽIČ: Čevljar Jakob 4. VESELE ŠTAJERKE: Tota pesmica 5. VITEZI CELJSKI: Radgonski klopotec ■ Viti Grabner «»^JIS Ko so l)llc volitve mimo, so sesproslili Midi kandidati. Dokaz so slikcsprvoija si ečanja za|)os!enih na ohnnali rcfiijc SAŠA in ol)('inskili svcinikov v TR(; Jcv.cro. ki so bile nadvse zal)avne. Tone lîi'odnik. zadovoljen iiidi / volilnim i/idoin. je bil v k^in pi'lineri] na boljšem kol nje^^ov sliižbeni kolega Darko liihiinck(!i'. Če Tone v službi skrbi predvsem za iii'adnji) eosl. blokov in (Iru^e gospodarske de-javnosii. |o lokrai on sedel v »ňajlryi«, Darko, ki ima !>('ez« kulturo in šolsivo. pa je vozil. Ocena za siil -odlično! »Dajmo, hllreje. močneje, nalančneje.« je koordiniral snuičanje na iravi (i^ za Řliri osebe dosedanji poslanee \ DZ Jožei Kavličnik. Smer je l)ila [)ra- va. eill jasen. Koliko časa je bilo potrebnega do njega, pa čvek ne ve. Morda šliri leui? ií Šmai'škl župan Alojz Podgoršek ni \ krilu. Skupaj s sodelavko je zlezel v vrečo in se pomeril v skakanju. Sicer pa vedno tiosi hlače! Tako doma kol. na občini. Na igrah je. kol večina, užival ludi on. In se razM-selil. ko je izvedel, da bodo di'ugo lelo še bližje njegovemu douui. V Šo.šlanju. Toni Kiielj. župan (lornje-ga Grada, je liiili vozil. Z zavezanimi očmi. Žensko, Tudi občina j(! ženskega spola. Č\ek upa. da 10 »vozi« z odprtimi očmi. \ašli oslankc D/ínijískíinove palače Arheologi so odkrili moslo, kjer jc nekoC stala palača monjiolskc-ga vojSCaka i/ 13. slulclja D/ingi-skana. Prepričani so, da bodo v bližini palače našli morda tudi njegov grob. .lapiinsko-mongol-ska raziskovalna skupina je na (ravnalili stepah, približne» 230 kilometrov vzhodno od mongolsko prestolnice Ulan Bator, naSla ostanke ogromnega kompleksa, ki naj bi predstavljali ostanke palače slavnega vojščaka.Po mnenju arheologov j; bila palača zgrajena okoli leta 1200, saj so med ostanki zidov našli ludi ostanke porcelana in drugili predmetov, ki so jih ljudje uporabljali v 13. stoletju. D/ingiskan, legendami mongolski vojskovodja in vladar, ki je živel med leti 1162 in 1227, je svojo palačo zgradil v enostavni štirikotni obliki z lesenimi podpornimi slcbri- V bližini palače naj bi bil tudi njegov grob, ki je zavit vvečstoletno arheološko skriv-no.sl. Vojaki in služabniki, ki so bili na pogrebu legendarnega vojskovodje in vladarja, so bili po obredu ubiti, da groba ne bi mogel nihče oskruniti. Tudi tisti, ki so pozneje izvedeli za kraj grobnico, so skrivnost nesli s seboj v grob. Usoda nadaljnjega iskanja grobnice je zdaj v rokah Mongolcev. Zgodnejši poskusi ameriških in drugih tujih raziskovalcev v 90. lelih prejšnjega stoletja so bili ustavljeni zaradi velikega nezadovoljstva mongolskih politikov injavnosti. Po mongolski tradiciji. ki se tudi danes globoko spoštuje, namreč skrunitev grobov ubije dušo, ki ščiti umrlega. Čeprav nameravajo spoštovati mongolsko odločitev, raziskovalci menijo, da hi odkritje Džingi-skanovega groba pripeljalo tudi do najdbe zadnjih počivališč njegovih naslednikov Kublajkana in Batukana in odkritja celega niza podatkov, ki bi razjasnili, kako je mongolskim vladarjem uspelo ustvariti največje cesarstvo v zgodovini. Dr/ava, ki jo je ustvaril Džingi-.skan, je obsegala prostranstvo, večje t)d rimskega cesarstva in cesarstva Aleksandra Velikega. V času njegove smrti, leta 1227, se je njegovo cesarstvo raztezalo od Madžarske prek Azije do Koreje in od Sibirije do Tibeta. Njegovim naslednikom je pozneje to cesarstvo uspelo še razširiti. Peniaii prednik Kitajski paleontologi so odkrili do sedaj najpopolnejši fosil prednika dinozavrov - vrsto tiranoza-ver. Najbolj presenečeni so bili nad dejstvom, da je celotno telo bitja prekrito s perjem. Razisko- valna skupina z Inštituta za paleontologijo vretenčarjev in paleo-anlropologijo v Pekingu je našla delno ohranjeno okostje s skoraj popolno lobanjo, poleg tega še dve drugi lobanji in niz kosti. Lobanje kažejo sledi tlzičnih značilnosti, ki so se pojavile kasneje pri nekaterih večjih dinozavrih, medtem koje telo veliko bolj izpopol- njeno kol večina najdb primitivnih pernatih dinozavrov vrste Si-nosauropteryx. Novo vrsto davne živali so poimenovali Dilong. kar izhaja iz kitajskih besed za »cesarskega zmaja«. Bilje, ki ima zelo krhko konstrukcijo in je veliko le 1.5 metra, je /.ivelo v obdobju pred 12Xin 139 milijoni let, medtem ko je veliki krvoločni plenilec lyrannosaurus rexživel v obdobju pred 60 do 70 milijoni let. /iianslveniki »budili sniriMiiosiie ^ene i/ lela U)IK Znanstveniki naj bi ponovno obudili smrtonosni patogen pandemije gripe iz leta 191«, največje kuge 20. stoletja. Na ta način naj hi ugotovili, zakaj je prav ta bila tako izredno smrtonosna, Z uporabo obratnega genetskega inženiringa je ameriška skupina znanstvenikov v strogo varovanih laboratorijih iz skoraj sto let starega virusa odstranila dva ključna gena in ju vstavila v človeški virus gripe, za katerega je znano, da so laboratorijske miši nanj imune. Nato so mišim skozi nos vbrizgali novo kombinacijo obeh virusov. Že čez tri dni so miši poslale na smrt bolne, virus se je razširil skozi pljuča, proizvedel močno vnetje in značilnosti he-moragije, krvavitve. Pokazali so se torej prav vsi simptomi, znani ob izbruhu bolezni leta 19IS. Zaradi izbruhajo mod letoma 1918 in 1919 umrlo vsaj 20 milijonov ljudi. Nekatere statistike kažejo na lo, da jo pandemija zahtevala celo okoli 50 milijonov človeških življenj. Po mnenju znanstvenikov je bolezen na ljudi prešla z mutiranjem virusa ptičje gripe, najverjetneje preko pra-šičev. Le--ti lahko skladiščijo tako človeške kot tudi ptičje viruse in tako se v njihovih telesih z lahkoto ustvarijo mutacije in kombinacije novih smrtonosnih virusov, za katere človeštvo običajno nima zdravila, Raziskovalci pod vodstvom Yoshihiro Kawaoka z univerze Wisconsin poudarjajo, da so eksperimenti dokončni le pri laboratorijskih miših, nikakor ne pri ljudeh- To še prav posebej podpira dejstvo, da je smrtnost virusa iz leta 191« posledica edinstvene mutacije gena gripe. Znanstveniki upajo, da bodo njiha Velika večina mo.ških bi rada imela soprogo brez spolnih predsodkov, vsak četrti moški pa pričakuje, da mu ho kuhala tako kot njegova mati. I Ikrati zahtevajo, da ne zapravlja denarja in prispeva v skupni proračun, je pokazala prod kratkim narejena raziskava v Nemčiji, Anketiranci so odgovarjali na eno samo vprašanje, in sicer, kaj pričakujejo od idealne partnerke. Raziskava je pokazala ludi, da so kar 51 odstotkom moških všeč žene, ki jim takoj ne nasprotujejo, medtem ko 4H odstotkov svojih partnerk sploh ne bi spraševalo za mnenje. Enemu od treh moških tudi ni všeč, če soproge od njih pričiiku-jejo pogosta darila ali izkazovanje ljubezni. ifrkanje ^ - -* - - - v I&l Povolilna Mimuje čas volitev • zdiy nek^ časa ne b« več «tvori-tev! Priznanje Mii/irska občina je posebnega, .le menda edina, kije najvišje občinsko pri/nanje podelila nekomu, kije "vednc» v niž'cali". Po levi in desni v razmiku enega ledna sta olJe in sin, Jože in Vid Kav-tlčnik, odigrala pomembni tekmi. Oba .sta izgubila, i-eprav je oče »napadal« bulj po levi. sin pa po desni. Des-nije še v igri. Jesen z nastopajočo jesenjo je ie močno začelo odpadati listje L dreves. Upajmo, da bodo hkrati z listi odpadli ludi vsi razlii!'ni listki in lepaki. ki so se na drevesih pojavili v predvolilnem času. Vroča želja V Zgornji Savinjski dolini navijajo, da bi SLS šla v vlado. S tem bi bile možnosti, da njihova Jaka Pre-sečnik spet postíme pn>met-ni minister. Za to ne navijajo iz ljubezni do njega, bolj zato. da bi videli, k^iko bi izpolnil obljube, kaj vse bi še naredil, če ga ne bi predčasno odžagali. Humoristi Volitve so mirni», razne humoristične skupine iz Ljubljane pa se z avtobusi še vedno vozijo po Sloveniji. No - zdivl prave gledališke skupine s pravimi humori-stičnimi predstavami. Pika, adijo "Pr\a Velenjčanka" Pika seje za eno leto poslovila. Lepo bi bilo, če v tem i;asu tudi sicer v Velenju ne bi bilo preveč pik. Črnih. Nočni čas čudno, da v lekarnah l}olj ne prisluhnejo potrebam občanov. Podatki namreč kažejo, da predvsem ponoči ljudje še po,sebno nevzdržno potrebujejo razne antide-presive. Tako nevzdržno, da jih ne zadržijo niti zaprte lekarne. Nekaj novega v Velenju se res d(»gaja ne-k^j novega. Zdi^ so občane javno pobarali, kje niy jim uredgo drsališče. Običajno jih nič ne povprašajo - a le nadrsajo. a^aQjo 107 MHz FM Wfl. REPORTAŽA »Še vedno sem najbolj vesela, ko vidim srečne otroke« v Mclka (]'<\s ic prejšnji tcdoii prtîjola najvišje^ (li/aviio prizííanje za svoje delo na področju pr (Mi šolske vzgoje - Sarna pravi, da je lo ludi piizííanje zaposlenim v Vrle u Vikleri je Bojana Špegel Velenje - /arsamo7njkom / pi^dnu'ja prcdisolskc fn íoLskc v/gojc minila v medijskem molku. Pa vendarle smo izve^íeii, da jc bila med lelnsnjlmi nagrajenci ludi ravnateljica Vrlca Velenje Metkn Cys. karso nam sp(v roćile njene p.)kiienc koicglce. Njenega uspe-so bile namreč vesele ludi s^me. Sewda smo se îakoj povabili nai>blsk k nagrajenki. v uradni obraxJt.>^ilvi ob podelhvi nagrade so ptiudarili, dajo prejema za pasebno uspešno v/^ijiuviaibraii:valno, inovacijsko in organizacijsko delo na podredju predšolske vzgoje. Nas pa je najprej /itnimalo» kako so je nagrajenka pt^Culila ob prevzemu nagrade. »Pri delu me vodi i^^elja, naredili kar se da največ tu predšolsko dejavnost. Prvpričana sem, da je v razvc>ju vsakega pcfiiimeznika predŠt^lskcM'kbdohjc izjemno pt^membno in da lahko vrlci uspešno pomagamo siaršcm pri vzgojntvi/obra/evalném delu. Če to (^pazijc» tu\.li ljudje, ki živijo in delajo ob lebi. potem je priznanje in zadovolj-sîvc> toliko veCje. Poca^Cvna in zackwijna som. čeprav priznanja nisem pričakovala. Skoraj do zadnjega dne ludi nisem vedela, da .sem predlagana zimj. Predlagal me jc namreč Urad za razvoj îvtilsiva pri RS.« Melka C as je ziipcvilena v Vricu Velenje Že polnih 30 let. zadnja leta kol ravnateljica vrtca, ki ima lronulnovsvi>je eno le vključenih okoli 9iX) oln>k. «/^gotovo ne bi bilo Uikî^nili uspelKw, so mi jih pripisali ob pi »delitvi nagratle. če nebi prišlavdober kolektivov kaicrcm sem sc imela oli. Elvaležna sem vsem svojim sodelavkam, i^b katerih sem se in se .se učim, pa ludi vsem, ki so mi pri izobraževanju pomagali kasneje.« Ob lem d(Kla. da lahkti velik del za- slug za nagrado pripiše ludi svoji družini. » Družinsko življenje je zame največja vrednoia. Cq bi uvidela, da bi /iiradi mojega dela irpela otroka ali moj seveda ne bi mo^a toliko časa pc svetiti svoji poklicni pcui. 7. njiI)ov(i pcv močjo in razumevanjem pa sem laiik<\« Ko Metko Čas prosim, da se mi predstavi, pravi: »v resnici sem vzgojiicljica. Najbolj zado-voljnasem, kadar stopim voddelek in vidim ta-dovoljne oircske obraze. Z družino živim v Vc- .-A,. • Metka Čas na podeíitvi nagrad v narodnem muzeju v Ljubtjanť lenju, sin je študcnu hči je žc odšla na svoje,« pove na kratko. Odkiir se je zaptx'^lilaje skrbela za dodatno iaibražcvanje. Po končani srednji vzgt^jileljski folije lako končala višjo vzgojiteljsko Š<^lo. izobraževanje pa jc nadaljevala na Filb začeiku preniwc imenovana v področno kurlL'ulamo skupino, ki je pripntvljala pr<ígram /ii prencwo vricev. nekaj mesecih sem pivitala predsednica pi>dr^>čne sk'upine. ki sem jovodila do zaključka njenega dela. Še vcóno sem predsednica kttmisije.ki pripravlja Prilagojeni programziiprenwovixldel-kih. v katere so vključeni otnjci s p(\sebnimi potrebami.« 'ludivVricu Velenje sevzadnjih letih krc^ničnc^ srečujejo s pomanjkanjem denarja. Zalo vprašam, kako u.spejo ob (em lako kvalitetno delati, da to opazijo tudi v držiivnem merilu: »Prepričana sem, da kvaliieta ni povezana samo z denarjem. Dobre» pedagc^íko delo in zčju iinanc. Ri?s pa je, da nam to včasih jemlje p(">gum,voljoin velikt^ energije. D<^bro pedagoško delovvricih namreč ne more bili zaslonj,« V Nar^Tdnem muzeju, kjerso pixkílili nagrade, je bik'î ob podelitvi zelo svečano: »Udeležili so se je vsi vidnejj>i predslavniki s pi'idročja vzgoje in izi>bražcvanja,takos fakultet kol mimsirsiv:i za Šolstvo. Čustva, ki so bila prisi^tnaob podelitvi visokega priznanja. stizagotm"> svečane» piv vlelitcvv m<»jih očeh Se pt^lepj^ala.« In kako so nagrado sprejela njene kolegice, sodelavke? >»Upam, da so v njej znale prcpc^zna-li naáe skupno deli% saj brez njih nagrade ne bi bilg(Wor nagrajenka Melka Čas, ki se že veseli nove življenjske vloge, /.e kmalu bo namreč prvič postala babica. Verjamem» da odlična! | Slovenski koinpenzatorji na Gori iurišev Kullumo drušlvo (Jiaška (Joia je ob zaeeiku oklohia pripra\ilo prireditev, ki je [)rival)ila nad 300 konipen/alorjev in (inanrnili delav-VQX iz vse Slovenije 'lo je bilo žc njih(W(^ peto srečanje na C iraški Ciori. Udeležencem je izrekel dobrodošlice» dire klor Ciorenjevih Financ Jani Živko in omenil, daje to imenitna priložnost za medsebojno sp(^zjiav-anje in izmenjavL*) debvnih izkušenj strokovnih sodelavcev s pt^dročja pobota medsebcijnih Cib-veznosli in terjatev z več kol 25(1 gospodarskih družb in tudi samo-.sUijnih pc»djelnikanje o skritem gostu. Svoje jc k zanimivemu programu v najlepši nožni meri doiiala Slavka Bo« ravnik, glavna pobudnica .srečanj kompenzatofjev. Po petih letih pri-ziidevanj bise iz opravičljivih razlogov rada poslovila od .srečanj, a udeleženci îUi ji Ziblgolrajnim pb-skanjem izrazili zahvalo ter željo, naj bi srečanja vendarle twiala,saj .so že skiraj tradicionalna. In prav Cîraska (Jora je kraj, kamor sc ljudje radi vračajo, llitli kompen-zatorji in linančni delavci. ■ /. K., Foto: D. B. Udeleženci iz vse Stovenije želijo, da bi Graška Gora postala tradicija njifiovih srečanj. Avtohiša Mžq[ak razvjajçva^ invale Pred kt3lksn SO V Slomj Gradcu, na FmeM Spara, ob glavni cesti med Mslrnjo in Dravogradom, odprfi enega od najsodobne^ AVTOCĐfTROV na Kí3rošheml Tu vam zares ponujalo m kar po(rebu|ete za svetega feMenega lonjička naenemrrastul Trenutno so pooblaščeni prodajalec in serviser voal KIA, JEER SAA6 IN CHRYSLER, v kratkem pa nameravajo začeti prodajati tudi vsa druga vo2la. za katere na KoroSkem še r^e zastopr^kov. Že sedaj pestra ponudba bo potem še bistveno mamljivejša. Sio^ pa vas že sedaj razvajajo. Pri nakupu novih vozli vam namreč ponujajo možnost pačila z do 96 obroki! Prodajajo tudi celo paleto rabljenih vo^L saj jih imajo stalno r^a zalogi preko petdeset. Rabljena vozila la^^o f^ačate s položnicami ali pa izkoristite možnost nakupa s kreditom, kjer vam nudijo do 60 obrokov. Pri vsakem nakupu vam bodo skušali najU najugodnejši kredit, lahko Izberete tudi leasing, seveda pa vam vozila menjajo tudi po sistemu staro za novo In staro za staro. Da vam skr^šajo čas in olajšajo pot pri njih lahko sklenete tudi vse vrste zavarovanj. Ponudbo dopoln[uje najsodobneje opremljena avtomebanična delavnica, ki ima tudi vrhunsko dlagr^ostično opremo za popravila vseh t^v vozil In predvsem odličr>e serviserje. V sklopu avtohiše deluje tudi avtomatska avtoprainkia. Stranic želijo ustreči tudi v bolj neprijaznih trenutkih, zato so c^anizlrall avtovleko, ki je na voljo 24 ur dnevno! PcMičite jih lahko na brezplačno telefonsko številko 08(V 13 20. Kot je v dobnb servisih že v navadi vam bodo med popravilom vašega vozila brezplačrx) posodili nadomestno vozilo. Sodobno avtokleparstvo in avtolliSarstvo sta )amstvo, da bo vaš avtomobil hitro in odlično obnovljen, še posebej ker bo tutil cenitev opravljena pri njih In to v najkrajšem možnem Če k vsemu Kar smo zapisali dodamo, da so tudi cene konkurenčne, potem je jasno, da je avtohiša Anželak tisti avtomobilski center, ki se vam ga vsekakor splača obiskati. Gotovo boste našli kaj zase. Morda je še posebej prava prfložnosttedni.sajnasvramein datum opozarja, da se je potrebno pripraviti na zimsko sezono. V avtobiši Anželak so najcenejši ponudnik večine gum na Koroškem, z veseljem pa vam bodo gume tudi zamenjali ter opravili centriranje In avtooptiko. Seveda tudi tukaj ponujajo možnost plačila na več obmkov. Delovni čas delavnic in avtosalona je vsak dan od 7. • 17. ure, ob sobotah od 6. do 12. ura. Avtovleka deluje non BREZPLAČEN TILEfON pa je 080/1320 Avtohiša Anželak je tudi pogodbeni prevoznik zavarovalrďškfh asistenc. ZA VSA NOVA VOZILA MOŽNOST NAKUPA NA 96 OBROKOV AVTOVLEKA tmmtfHTTiťrti 08013 20 wm» wwm tiwwaetm umac Obišdte jih, ne bo vam žaL Pika je upihnila 15 svečk Svcťanosl kol zahvala vsonu ki so zaslužni, da jo festival Pike Nofiavičke [)ra/noval 15. obk^inico Vclcnjť • Velika olra^ka zabava, Pikin ťeslivaL je že lep prele-khvîi. Bila je jubilejna, petnajsta pt") vrsli. In »dlo fio hill številni dogodki kioSnjcga festivala šc p<«ebcj sveCani. Organizatorji festivala so sredi fcsiivab v alrlju Velenjskega gradu pripravili svečanost ob 15-ictnici iestivala, na kateri so naivuv pili Amb'a>. Hrílmr 1er Siudenîski oklci iz Velenja. (lostja vciera je bila svetovna po-poinleâ Bcnkii Pulko. ki jc na prireditvi prejela plaketo Pikine am->rke. Priredilve se je uciek'žila tudi prva caslna pokroviteljiea Pí-kinega Testivala .^tofka Kuean. Z-upan Mestne <ïbCine Velenje Srečko Meh je na prireditvi pc^de-111 Knjižniei Vclenjc-enoll Prin.\ljl-ve, 1er Medobčinski /vezi prijate- ljev mladine Velenje pc^sebni zahvali za a vsako leto pripravili dan. poln ustvarjalnih delavnic in zanimivih dogtxikov. Vendar naj bi se junaki spreminjaJi. na- slednje leto naj bi bil \o dan Ostržka ali ( morda )Kekai. Prva junakinja je bila Pika Nogavička, ki jo otro' ci takoj vzeli za svi>jo. zalo je tudi oslala. In z leti prerasla v tako velik testivaL da ga letno obišče več ko\ fit) obiskovalcev Iz Ji'^mo-vine in tudi tujine. Zato ga je pol^ cslih letih podokrilje vzela Me^^tna občina Velenje, vxîdja festivala pa je ptistal Mrtljaž Cernovšek. ki so mu na pria'ditvi člani programskega odbora in župan Srečko Meh javno priznali, dít dela več kol Jiv bra Vsi tisti» ki so v petnajst letni zgodovini pripravljali festival in to še počnejo, pa dobili tudi posebna priznanja in kristalne Pike. To so poleg že na^telih Štirih začetnikov 1er vodje IcstivaJa .še Vlad« Vrhič, »Moj najbolj časten naziv doslej« l^iki jo "Slovenka leUf podarila toplo zimskem ii()i>a\ i('e Bojana Spegel Benkii Pulko, svet(wna popt^tnica. je v Ouinnesovo knjigo rekordov ^T^isana kot edina ženska, ki je na mcMorju obkn>?-ila svet. V rcsnici sta taki predstavnici nežnejšega spola dve. 'Ib je namreč uspelo tudi Piki Ni>gavički, Čeprav ga je ta preplula z ladjo. In z^to jc bilo neizogibno. da se njuni življenjski po- Benka Puíko )e s Piko prenvela nepozaben dan v njeni deželi, zvečer pa s ponosom prevzeta še Pikino ambasadorstvo. Njena naloga je, da siri dober gias o fest/va/u, ki éa bo zasiopaia vse do prihodnjega /eta. ti vsaj enkrat prekrižata. In sta se. Na zelo lep, slavnosten in hkraii zabaven način. Benka je namreč na slovesnosti v atriju velenjskega gradu v Četrtek zvečer postala častna pokroviteljica 15. Pikincga festivala in s lem Pikina ambasador-ka. Žeaska, ki je videla in doživela veliko več kot večina Kimljaj^ je bila ob tem pi^nosna In srečna. Pika Nogavička je res neverjetna deklica. ni kaj. To ji je pravzaprav dokazala žc p(^poldne, ko sla se skupaj pomešali meti številne obiskovalce v Pikini deželi ob jezeru. Benka je v Velenje pripotovala s svojim možem - lepim težkim mo-toijem. Prvič jc morala nanj spraviti tudi kovček z lepimi, elegantnimi oblačili, ki jih je oblekla za slavm»lnivvčerna gradu. Spel nova izkušnja, je smeje dodala. Z njo smo se pogiwarjaii tem. ko se jc ludi zanjo razburljiv dan v uradnem delu že končal, roko pa so ji želeli siisniti 5e številni obiskovalci Pikine rr>jstiHxlnevne zi\bave. HtiikOs iuiksni so vaši obcu/ki po tan, ko ste pravkar pnđati Pikina »Vtisi .so faniasiični. Življenje okcv li Pike Nogavičke je vedno fantastično. Tega se spomnim Še Izmia-dih let, kosem knjigo o Piki zelo ratla prebirala In to se nadaljuje. Moram reči, da mi je v po .sebno čast. da sem imela danes stražarko z dvema dolgima kitama, zelona-vihano Piko, / njo bi si želela preživeti vsaj Še kakšen dan.« V Velmjtr síť prišli .v srojim mozcttK ofro' ci pa so Ifili nav' dašvrti. liiš mriorjih je seveda z^lo Zfl«'-ntaL J v Iňio Uikt) po\'' sod po .vi'ei«. kjer sta se MídiiíltJ v preteklih letik? »Ja, moram reči.da je bolj občudíwani del najine družine moj mož, torej moj motor. Otrokom je blazno blizu, splezajo nanj, ga ptiglc-dajo.Tudi i^četje in mame se rade pc»likajo z njim, meni pa je tako kar prav. Moj možje javna lastnina. Vesela sem. kootnv d pokažcji^ ziinimanjc za kaj drugega kot zz (Isto. kar jih vsak dan obkn^žii.« Ki/tiko sle vedťU ofestivalu, prvdm .50 vav teťw povabili, da ptisíaiuie Pikina amhasadorka? »Za festival sem že slikala. k<5li svota.« Pika prii^ahije. da hosie svoje po-slanM^-o opravljali resno. Kuko? »Mc^ram rečt, da je moja dc^bra lastnost ta. da sc vseh del lotim ne- skončno resno. Tako se lotevam tudi Pike. Pika si zasluži vso pozor-nc«t in 1er pTvdstavnico! Dajem besedo, da U^m (opravičila zaupanje, ki so mi ga s tem častnim pokroviteljstvom tudi poklonili orj^niza-lorji festivala. Srečna sem, da so me izbrali, Î0 je moj najbolj časten naziv doslej.« Hližff se zima, ko htf vaš motor ver* jetno počival. Kaj haKie poleti lo zi' mo? >»Ja7.sem navajena mot(or voziti ludi pozimi, tako da ne bo ves Čas ptičIvaL Pcr/imI se jc tudi končalo moje potovanje. Tam nekje do minus l.'^ stopinj Celzija znava z možem spoznavati ceste in razpotja tega planeta. Sicer pa me Iclos Čaka nova nakoga. Odlepila .sem sc, da naredim koledar za dobro in plodno leto. ki je pred mimi, na temo »Otroci svela«. Vse skupaj sem podprlas humanitarno akcijo, ker želim, da otrod sveta pomagajo tudi slovenskim otrokom. Na tak način bomo poskušali pt^magali llospicu, ki organizira tabor za žalujoče slovenske olroke. To so lotroci, ki so izbili starše, bralai ali scstrico. Zato [um imela polne rc\-ke dela. saj Imam še vedno veliko predavanj po šolah in kulturnih ustanovah. Kmalu bo dve leti, odkar sem doma. pa šc nisem Imela časa za počitnicv. In ga verjetno tudi šc nekaj ča.^ ne l>om imela.« Piko fie oh ra2$lûsitvi za iHíáno ani' hasadorko obdarili spidenimi nO' l^viêkanù. ki jo hulo ^nk'pozimi. Mar^kdo verjeim ne ve. da se zelo radi spráíČaíť s pletenjem. So iio-ffavičke vaše delo? »Ne. žal mi za lt> zmanjkuje časa. Mc^ram pa reči. daje z^dba okoli teh nogavic prav zabavna. Pika je zelo priljubljena in vetlelo se je, da bom letošnja častna pokroviteljica. Naravnost frapirana sera bila, ki"» sem v poštnem nabiralniku nekega lepega dne našla par nogavic. Na prvi pogled jc bilo jasno, da st> namenjene Piki in meni, ko bom šla na Pikin fcstivaL Prišle so iz Pre-kmurja, nax'cdila pa jih je moja prijateljica, s katero sva v študentskih le t i il zx'lo veliko debatirali. Študirali In štrikali. Zdelo se mi je lako posrečeno darilo, ker vem, da je prišlo od srca, da sem ga morala predati tistemu, ki Ima ic nogavice možnimi nosili večkrat kot jaz. 'Ib pa je Pika Nogavička.« ■ Slovesnost v atriju Velenjskega gradu je bila lepa In predvsem iskrena zahvala vsem, ki so zaslužni za to, da je festival tako dober, kot je! Barbara Pokorný. Míra Crctnik. Herma <>ro/iiik, MaJcKa Lesničar, Simona Valoh, A loš OJsUTŠek in l)a>id Ravnjak. Svečanc«ti so sc udeležila ludi tri dekleta, ki so biki vpretcklih leilh uradne Pike No- gavičke, In skupajs Piklnlmi amba-sadorkami upiiinile 15 svcčkna veliki Pikini torti. ■ bs Kdo je ura^^^ T \ j Uradna Pika nogavička je Petra Poznič, mlada atletinja, bodoča turistična tehnica. «Sem Pclra stara sem 17 lei. Obiskujem iretji leinik srednje turistične Šole v Velenju. V prostem ča.su se ukvarjam z atletiko, treniram skok s palico In mnogoboj. Letos sera dosegla drugo mesto na mlajšem mladinskem prvenstvu v.<>koku s palic<\ v mno^^bt^ju pa zitradi piwkodhe nisem tekraiwala,« seje na hitro predstavila uradna Pika Nogavička lanskega in lek^njegii Piki-nega Fesllvala. Z.anima me, kako so jo organizatorji naiUi. »Marjan Marinšekme je ob neki priložnkawil upravnemu i>dbi,>ru-Ta .sc jc strinjal dii postanem uradna Pika, kar sem z velikim veseljem sprejela. Kosem bila mlajša, sem bila res kot Pika-imela sem skodrane rdeče lase In veliko pegic. le Si> še 4>sla le, barva las pa se je žc malo spremenila, zalo med festivalom uporabljam ludl rdeč sprej. Moram priznati, da v vk^gi Pike zeki uživam. Med festivalom sem na prizorišču cxJ y. do 18. ure, vvsčassem v pogtmu. Gibala sem se med prlzx>riščl,se družila zgosti in obiskovalci. Moja sreča je. da nimam treme. Koncc konccv sera Pika in karkoli rečem ali naredim, je prav. Kljub napt>rom bi lahko zdržala vsaj še leden dni. Meil olToki .sem res rada, siij vidim, kt^liko jim piîmeni že to, da se slikajo z manix Še píxsebcj ganlji* voje bilo letos ob obisku oiroks posebnimi potrebami, lem sem se šc po.sebcj posvetila. Sicer pa upam, da U»m ika ludi prihodnje leto.« ■ ĎŠ Veselje voinje Selmar d.o.o. Mariborska cesta 119, 3000 Celje Tel.: 03 42 44 000, faks: 03 42 440 19 info @ se I mar. si Edini drugačen NASI KRAJI IN LJUDJE Torta za 20. rojstni dan Krajevna sknpiiosl Sniaitno je v shmIo i)razn()vala dvajseli rojsliii (lan - 01) jubileju špoi Ino igre in svečana seja svela Volcnje • Pred tKajsetimi Icli je v nystílju okoli žmarfkc cerkve dtv zoroln otiloćilev. Ja bi imeli svojti krnjevnt» skupn<*si. 'lâkrai so zgradili tudi svoj dom krajanov» ki je Še danes sliíiíWe vseh, ki v kraju /ivij(i in delajo. V svojih prmtorili so se ćiani krajevne skupnosti in vseh dniStev 1er organizacij zbrali tudi na svečani seji, ki so jo pripravili na praznični večcr.vsrodo, 6. ť>klobra. Na svečanosli ludi lor-la ni manjkala, lakína z napistim 2í)> seveda. Ob prazniku smo za pogovor prtv sili priKiiiednikH sveta KS Šmitrt-ne» Toneta l^hovniki«, ki jc delo sveta in nacrte v kraju obrazložil ludi naslavni'siniscji. «Če nakratko povzamem delo v kraju v zadnjem letu. smo se Člani sveta KS je prekomerno vloženih sredstev v i zgra dn jo i elc ko m u n i kac ijs kega omre^a. Zahteveksmo izdelali za vse naše krajane, ki so sc prijavili. in zahtevek pravočasno oddali. Organizirali smo ludi zbor krajanov TavCarjeve cesic zaradi obncv vc talnih ovir na lej cesti, 'iudi tu bila mnenja krajancw različna, zato smo izvedli anketo. Večina je želela, da sc ovire i>bnovijo. /al pa se to 5e ni izvedlo, zato na svet krajevne skupnosti pc^giVvlo letijo pripombe krajanov, ki so idejpo podprli. Ne pri.«»tancjo na to, da tega ne bi izvedli. Zadnje lelo je bilo pravzaprav v KS Šmartno po investicijah kar t)ogaU>. Še posebej veseli so, ker so uspeli urediti lepo široko cesto s pločnikom, ki povezuje Sianeio- svoje. Streha jc odslužila.v kraju pa so zelo veseli, ker jo uspeli zamenjati, obenem pa poleg dotrajane kritine obnovili tudi strc-kwod, žlebe in napu.Šče. in kaj si vkrajuŠeŽAiiijo? »Upam, da bomo Že kmalu lahko povedali, da smo odpravili še tiste pereče ločke, na katere nas opozarja največ krajanov. Uredili bi radi cest(> med Gregorčičevo in Sman^k<5 cesto, pločnik, ki pcwczuje Stancto-vo in Konovsko ccsto na delu Ciubčcvc, tu pa bi morali obnoviti ludi kanalizacijo in vixJov^xl Veseli smo, da je v planu MO Velenje ludi prva laza ureditve pokopališča Šmartno, saj sc že kar predolgo vleče. Vednt> več ležav imamo tudi z cxlpadki, zalo si želimo. da bi v [etu 2(K).5vnašcm kra- Ob 20-îetmci so v KS Šmartno razrezaU slastno torto, kot se ob rojstnem dnevu spodobi. (foto; Damijan Kijajič) sestali na 3 rednih in kar 10 izrednih sejah, 'loliko izrednih sej smo sklicali zato, ker je bila problematika kar pereča. Ko .smo namreč gradili kanalizaciji>in vodovod ter obnavljali cestišče miSmarški cest i, smo želeli . da bi hkrati uredili pločnik zii pešce, /alo smo pripravili rudi zbor krajanov, vendar razumevanja za izgradnjo pločnika med njimi ni bilo, zalo ga nismo mogli urediti- Kar iri izredne seje pa smii imeli zaradi pridobitve in izdelave zahtevka zavračan- vo in Kidričevo ceslo. Veseli so tudi, ker .so shiraj v.se ulicxí v KS p(v stale prometno umiijene, saj so-djjcî v lako imcn*cono 30«. 'le omejitve pa po besedah LhIkw-nika bolj malo zaležcjo, saj jih upoštevajo le redki vozniki. V kraju menijo, da so policisti prcrcd-ko prisotni v krajevni skupnosti, kljub temu, da so na PP Velenje poslali pisno prošnjo. Dom krajanov je letos slar prav toliko kot krajevna skupnast. Zato je zob časa na njem že naredil ju zgradili več ekolo.Ških otokw.« V času praimovanja so v Šmanncm pripravili tumirv kegjjanju in igranju šaha. 27. oktobra pa bodo na srečanje povabili krajane, starejše od7í] leL Zekî dcîbro pa v kraju de-lujejfi ludi drašiva in organizacije. Obmejni ixlbcir Rdečega križa že nekaj let vabi krajane na pred«tva-nja in prevenUvne akcije, s čimer lx)do nadaljevali tudi v prilH>dn;e. Zelo delavni pa sci ludi borci. ptxlt> dbtir druživa upokojencev... ■ Bojana Špeget Vsestransko bogat dan gasilca Na področju sedanje občine Mozirje delujejo Štiri gasilska društva -- Gružovlje, lučica oh Savinji, Pobrožjc in Mozirje. V tesni navezi zavzeto skrbijo za svoje stalne obveznosti, mednje pa gotovo sodijo tudi prizadevanja ob vsakolcincm mesecu varstva pred požari. Prav njegov začetek je zelo blizu prazniku Občine Mirzirjc, torej do nove privlačne in dobro-dcKlc zamisli ni bilo daleč. Nekje pri Jožetu Zla-linšku in .somišljenikih sc je našla in skupno so jo letos prvič udejan jili - več kol uspešno. Odločili so sc za »dan gasilca« na področju svoje občine in v irch »dejanjih« zadeli vpol-no. V prvem so odprli stalno raystavno zbirko o m oz irske m gasilstvu. Na ogled so izjemno zanimivi dokumenti in fotografije, to dokumentarno gradivo je zbral Aleksander VI-dečnik, uredila pa Viudka Pliinovšek. zbirko pa so ohogjitili Se z nekdanjimi pripomočki, nekaterih izmed njih mlajši rodovi niti ne poznajo več. V drugem dejanju je mo-zirski župan Ivan Suhoveršnik predstavnikom štirih društev izročil novo zaščilno opremo, ki je kiœ veljala dober milijon lo-larjev. Seveda jo bodo vsako lelo dopolnjevali, kar morajo »tudi po zakonu,« gasilci pa so zlasti veseli odličnega stidclovanja in dobrega razumevanja župana in (občinskih s\'elnikov. Tretji del je bil prav tako in še bolj prijeten. Gasilci sc^ v svoje vrste na prijateljsko in vedro druženje povabili svoje starejše člane. Daje bilo obujanje spominov zares veselo, seveda ne kaže dvomiti. Kol ludi ne, da bo poslej vsakoletno srečevanje oh dnevu gasilca ob drugi izvedbi prav lako koristno in prijetno. ■ Jp Ogied staine zbirke Je zanimiv za gasUce in za vse ostaie krajane, ki jim Je pri srcu zanimiva preteklost gasUstva. Lepa znotraj in zunaj Mozirje - Na mozirski pošti je enajst zaposlenih do pred nedavnim na vsega 115 kvadratnih mc-Irwptwršine zagotavljalo vedno nove in nšta Slovenije ločila od 'Îcickoma in po* stala samostojna gospodarska družba, je za naložbe namcnila54 milijard tolarjev. V temča.su je cxl-prb 45 novih pošt in jih 313 ptxso-dobila,« je med ostalim v slavni«t-nem nagovoru obotvoritvi pouda-rilgencralni direktor Penile Slovenije mag. Allbnz l^>dgorelw:. Omenil je ludi prve paslne storitve v kraju davnega leta 1863 in dosedanji razvoj pošte v MozJiju, prav lako velik pomen notranje in zunanje urcjcnc'isii poštnih :^adb icr sevetla slic^kovn<»l in vljudn^^t zaposlenih. »Urejenost je tudi pomemben element konkurenčnosti. Tega se v Pošti Slovenije v celoti zavedamo že od začetkov sa- mi^lojncga pt^slovanja pred slabim desetletjem.« je še poudaril Allbnz Podgorelcc. Pri zunanji urejenosti smo torej. Pred mozirsko pošto so namreč hkrati z obnovo priskrbeli ludi za manjši park. Varuje ga d<^prsni ktp pesnika Antona Aškerca, ki je pred 110 leti kol kaplan v Mozirju precej vplival na vsakdanji uirip Uikral pc^mcmbnega in razvitega trga Mi>-zJrje. obele^e pa je delo akadem- skega kiparja Mihe Kača. Poleg njega so s soudeležbo mozirske občine postavili še stel^cr z AŠken;evimi poslovilnimi )>escda-m i M oz i rja non ob svoje m pa^dčasnem odlHxlu iz krnja in še Irctji .slebriček z manjšo fontano. Ta del je z obema pridc^bilvama vv-liko pridobil, svoj delež k vsemu pa bnavadi. Frančiška Či^par iz Šentvida nad ZavcxJnjami je v drugi polovici letošnjega septembra dopolnila let. Svc>ja pozna leta preživlja pri sinu Francu in njegovi družini, kjer ji ni hudega. A starost ima seveda svoje tegobe, kj jih PranČi^ka skaša preživljali s strpn<'istjčch in lahko dela. »Pa kako-sem garala'<, sc ji je utrnil spomin napretekksl in vc^eh.sejije pt rjavila sve i la iskra. Očitno je življenje, ki jc bilo napolnjeni^ z delom in odrekanjem» le kdaj pa kdaj pokazalo svetlo plat, katere se Frančiška Še zdaj oklcpii. Frančiška jc dočakala rojstvo 12 vnukwin U pravnukov,vnjcncm življenju so se zgladile Iri vojne in pravi, daje ludina Bn:zjc šla samo enkrat v življenju. Od bratov in se- in nazadnje, ko sc je slikaLt za osebno izkaznictf. Za njen n^j.stni dan sla jo v imenu krajanov Šenivida in občine Šoštanj obiskala oba Milana - Kretič. predsednik krajevne skupnosti, in župan Milan Kopašar. Ob C'c.'itit-kah v imenu krajanov in lokalne skupntwii je bila najlskrenej.ša žel- sier živi Še samo ena sestra, ki jo redno obiskuje, ojia pa le redko zavije v dolino. K zdravniku morda ja tisla po zdravju. Saj drugega si ludi Frančiška ne želi. ■ M. Homprej gorenje moj. tvoj. dom. Izjemno ugodna jesenska ponudba keramičnih ploščic Količina ploščic v akciji je omejena do razprodaje zalogi Prgk'd teh znameni-K^sti, ki jih v naši dolini in njeni nepo.^redni okolici ni tako malo. V torek,.S. oktobra, seje tako več kol trideset članov društva udeležilo strokovne ekskurzije v Bele Vode. Naselje v zahodnem obrobju Šaleške doline v sebi skriva nekaj nadvse zanimivih naravnih in kulturnili zanimivosti, od katerih so si člani društva zvelikim zanimanjem ogledali i^pnljsko cerkev sv. Andreja ter obe cerkvi sv. Križa na Kriški gori. Strokovni ogled po naselju In vseh cerkvah so pripravili kustosi Muzeja Velenje ter dekan Šaleške dekanije in župnik združene J^pnije Šoštanj, Zavodnje in Bele Vode .lože Pri-božič« ki jc skupaj s krajani iz Belih Vod pripravil tudi okusno pogostitev za vse udeležence Ekskurzija SMZO v Bete ekskurzije. Mladi dopisniki porotajo Veselili smo se s Viku Vsredo smtvse odpravili na festivais Pik^ Nogavičko. Ko smo prišli v Velenje, smo se odpravili v delavnice, ki so slale zunaj- Najprej .smogli v labirint Kasneje smo se cxJpravili v delavniœ. kjer so risali tatuje, saj smo se vsi želeli p(^lep!>ati. Obiskali smo fe vrsto dru^h delavnic in pri vseli smo izdekwali nekaj zanimivega. Ko smo prehodili vse zunanje delavnico, smo šli v dvorano. Tnm smo se naigrali s kockami. Kar prehitro je lekcl Čas In morali smo se odpravili naavtobas, ki nas je odpeljal nazaj v 'IbpoLšico. Tam smo pred šolo spuščali letala, ki smo si jih kupili. Bilo jc zelo zabavno in veselimo se že na-slednjc zabave s Pikt>. I Jošt Napotnik, 4. c, 05 Topoišica Obisk i/. Saraleva v petek, i. iO.^so na.^ Solo vokviru 15. trjidicional-ncga Pikinega fe.«itivala v Velenju obiskab' ut'enci OS »Siih^et-beg Bašagić« in vlopnlniljiega pouka slovenskega jezika SKD »Cankar« iz Sarajeva, /a prisrčncs dobrodo.^lico smo gostom iz nekdanje skupne države Jugoslavije pripraviU kulturni program, v katerem smo jim predstavili nekatere lepote našega mesta ter n-^Šo šolo. Rv^njaki .so že bili seznanjeni z mnivjčnim priseljevanjem pred nekaj leii Iz njihovih krajev v Velenje zaradi potreb delovne sile v šaleéki dolini. Zatci smo jim predstavili tudi delo rudarjevv premogovniku li\ pripcwod popestrili s slikami iz Muzeja premogovništva Velenje. V slikah In besedi smojimpredslavUi Šob» ludi podružnično šolo v Vinski Gori»vob-liki igre opisali potek devetletne Sole, ki se lelc« na naši šoli prvič izvaja tudi v tretjem in osmem razredu, predstavili nivojski pouk in poudarili možne izbirne vsebine. Ker pn na programu seveda ni manjkala tudi junakinja prejšnjega tedna Pika Nc^ga-vička, ki na smrt sc^vražj šolo, je ta hotela nitŠe obiskovalce naučiti tudi nekaj zabavnega. Ko smo vsi sk"upaj zapeli in zaplesali polko ob spremljavi harmonike B(\Štja-na Palerneša. se je v razredu» med nami in gledalci, razvib prijateljsko vzdušje. Ponudili pa smo jim tudi polico, tradicionalno slovensko jed, 1er še nekaj drugih domačih dobrot Iz peči naših dedkov in babic. V zahvalo nam je izurjena plesna ekipa ob-iskwalccvzaplcsaJana ritme letošnje cvTovizjjske zmagovalne pesmi. Pi>sebej za nas pa scv so spt^mnili tudi na sloîo obletnico rojstva Srečka Ki'^ovela in v skwen-skem jczJku recitirali njegove pesmi, eno i/jned njih pa tudi v njiluMîm jezJku. Potrudili so se in nam dcv kazali, da se lahko njegi've |x'smi recitirajo tudi v njihovem jczikoi. Da pa bi bil namen obiska, okusiti delček šolskega Življenja v Sloveniji, d^«ežen, so se obiskovalci razdelili v skupine ter se na svojo željo pomešali med razrede pri nrvojskem pt^uku. Upam,dase jc na srečanju splctlovelikoprljaleljsklh vezi ter izjncnja-lo veliko naslovw. Kdo ve,mog<^e bomo pa Čez nekaj let slovensko polko v Sarajevu zamenjali za njihovo kolo. ■ Sara Jud, novinarski krožek OŠ Gorica, Vetenje Reki^eativni odmor društva diabetikov Velenje Za swje člane smo v sodelovanju z društvom iz Slovenj Gradca od 3. do K), oktobra organizirali rekreativni odmor v Rogaški .Slatini, ki se gaje udeležilo 4S naših članov. Poleg rednih dnevnih konlrol krvnega sladkorja, pritiska in teže smo opravili tudi kontrolo holesterola. Poslušali smo vrsto strokovnih predavanj In videli predstavitve aparalov, kijih diabeiiki potrebujemo. Zdravniki so nas seznanjali z novostmi In opozarjali na vsakodnevne napake, vodja kuhinje se je z nami pt^govarjal o primerni prehrani^ Veliko smo se gibali na svežem zraku» plavali» pa tudi zaplesali. Druženje in izmenjava izkušenj sta bili glavni namen. Kostanjev piknik je bil izredno uspešen in )C pritegnil tudi vrsto tujih gostov zdravilišča, saj je slovenska pesem odmevala skozi zdraviliški park. Ob koncu smt> med Člani opravili anketo. Tako smo takoj dobili povratne informacije, ki smo jih zadnji večer tudi bežno komentirali. Pripombe bomo upoštevali, dobili pa smo tudi nekaj zanimivih predlogov in veliko pohval.To nam je bil dokaz« tla smo pravilno zastavili .svoj pixigram, da spretno obračamo sredstva naših donalorjev in sc irudimo svoji m članom nuditi finančno dostopen odmor. Podrobno analizo ankete btido vsi člani dobili z decembrskim pregledom dela, v nekaj dneh pa bo več informacij na naŠi oglasni tabli pri diabetični ambulanti. ■ ingeborg Čas Cerkev na Uršlji gori obnovljena Pred dnevi je bila končana obnova cerkve na Uršlji gori. Popolnoma sci tudi nna brazdi zagledali tudi zanimivo krompirjevo 'živalco'. »Letina je bila zelo dobra, krompir debel, njegova oblika pa tudi zelo zanimiva,« je pcwedal Ivan. ki je prinesel pi^kazat zanimiv izdelek' tudi v n;iše uredništvo. Janez Pajk s Konovega pa je na enem izmed dreves odkril zanimiva jabolkina dvojčka: z dvema pecljc-ma in eno muho. ■ Foto:vos Zdrav Icrožnik Slovenci se nezdravo prehranjujemo. Bolezni srca in ožilja, rak in sladkorna bolezen predstavljajo večini^ bolezjii. zaradi katerih Skwenci prezgodaj obolevamo in umiramo. Bolnišnično zdravljenje treh bolezni je dolgotrajna, v večini dosmrtna raba zdravil, pogosta odsotn<»l iz dela ali posledično trajna Inva« lidnost pa predstavljaji> veliko finančno, stalno rasroče breme za drŽavo, Različne kronične bi>lezni imajo svoj začetek že v mladosti. Na nastanek in razvoj leh bolezni močno vpliva ne- zdravnačin življenja, v katerem ima nepravilna prehrana, tako po količini kot po sestavi, vodilno vlogo. Z zdravim načinom življenja in z zdravo prehrano lahko varujemo in sočasno preprečujemo številne dejavnike tveganja za nastanek kroničnih bolezni (zvišan krvni tlak, zvišan ht^lesteri^l in zvišan sladkorv krvi, dcbelosi) in bolezni same (srčno Žilne bolezni, raka, sladkorne bolezni In druge). Zdravo pre hra nje v« nje, redna telesna dejavnost in izogibanje razvadam, kol so kajenje, čezmerno pilje alkohola in uživanje drugih drog, predstavljajo ključne korake k boljšemu zdravju Slovencev. Zdravstveni dom Velenje* v so« delovanju sCINDl Slovenija vam bo od líř. do 24. oklobra skupaj s Ko Ido m Pa kil pripra« vil »ZDRAV KROŽNIK«, ki bo vseboval ogljikove hidrate, beljakovine In maščobe vugodnem razmerju. I Zdravstveni dom Veienje G^FMNr Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob/ otroških In mladinskih sob, predsob, omare v GARANT d.d. Polzela, industrijska prodajalna različnih barvah, kosovno Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. • 18. ure, sob od 8. -12. ure pohištvo, kuhinje, infonnacije ita telefon: 03/70 37 130,03/7037 131 E-fliail: infeiggarantsi, spletna stran: www.garantsi računainlške In pisalne mize. Ugodno v OKTOBRU o sïsmqd ctmelîdiîte mm OgTEll37!EIQjIjQi SPORT IN REKREACIJA Medvedi nadaljujeio ruski urok R<»ki)]nchiH (iosajHiija se v sobcifo in nedvljo nbo ra/plvlla po /a'^uÎi sÍDvcnskili yubitelfi'v rokometđ, .se p^sufx*! ne v SavÍEiJski in se iiKi)\j v Saiťškj líni. Podok^ ncpríca kovanem poniyu (rv'n>pski]i prvakov\i. Cvija v pncm krojil Iclašrijo \'íy,v rokomclnífi prvakov s Crveno d<»vRcoun)<»rcnia. Mt>šlvo Ciihovskih mcdvcdiw, /adnja leta i\iski dr/avni prvak, si jc izkušnjcv ligi prvakw nabiralo žc minula leUi. SUwili ir^^ncr Vladimir Maksimov sije váx&M vseniMki projekl, s kalcriin nuj bi takríiíne nasprotnike rokouic-lašcvííorcnja popeljal nacvn'jp-ski vrii. Nckajlclno delo se iiih-no že obrcsUije. (*ehovski medvedi SiO namreč v uvod ni ícknií lige prvakov premagali domače i.iorenjc $ ; 26 in oi iino sc Ve-Icnjčani sc nift"> znebili uroka ruskih m(^itcvv svojih dosedanjih evn^pskih nastopih. S lo prepričljivo zmago so niski prviiki pinrdiliprcdvidcvanjairencr-ja (ioivnja hana Vajdla. (ki so vsekakor prvi favoril le skupine. D»-^ maći so edinkrat povodi; oh koneu 2(J. minule pri izidu il : 10. vendar Rusi zn(5va hilro preobrnili i/kl vsvfv jo korist in inîoli ob polčasu Eri /a-derktf prednost). Povsem nemoi^ni pa so bili VelcnjCani na/aéeiku dm-gep pitosa.ko sosigoslje hitn) priigrali neulovljivih sedem /adelkov prcdnt'wli in ickmajebila pr;ikliCno odločen?*. V Cion;njcvi visii imeli pn:d lek-jno /nova precej lei^xivs p^ík^xíbiuuí. Se najbolj se je poznala odsoinosi organizatorja igre Luke Dobel.ska. med kljucne Irenulke pa gotovo s<> di ludi izključitev stebra velenjske obrambe Uranka Bedekovi<:a /e v 19. minuli. liidi/alo obramba Ve-lenjCanov 5e ni bila na obi^ijni ravni, mojnii pa je na pi>tek igre vplivalo ludi. da Momlr llić in Vedran Zr-nic tokral nisla pokazala svojih spjem krslnem naslopu med najboljšimi pregoreli, seveda pa jih čakaj\>nt'*'i izzivi mal najbt>lj^imi, s tem pa b^xlo g^Hovo pridi^ili več kol potrebne i/kušnje. Prvo priložiK^st btxlo imeîi že po sem povedal, da st) vsekakor favoriti naSe skupine. Mi -smo mogoče pregoreli v preveliki želji, zelo pa se jep^^/ralaludi^xkUnosi Branka Be-deknam Rum vdnigem polčasu pobegnili, nam igra ni slekla, nismo /iTii^gli prebiti njihwega visokega bloka, naspmtniki pa so spretno ka/ntwali vsako naso napa-ktv Vsekaki^r nismi'' bili dovolj raz-novrstni in polrpe/ljivi. pa tudi obrambajc bila premalo čvrsla. raz z njimi vsekakor ni tragedija, mi gremo z dvignjeno glavič naprej, da uresničimo nak cilje. Pi^čitka seveda ne bo. Najpr^ prvenstvena iekmavsrcdo(sin(>;!-op. p.) s Kopmm v Rdeči dv^iraoi. v petek (julri) paže gremonapot vBelo-rusijo. Ptxlalktw o tiaslednjcm na- spnMniku v km trenutku nimamo, v-sekiikor pa gremo po zmagi> « Schasljan S<»\k\ ka|H^ lan (îomija: >»'lckmo smo odigrali zelo slabo. Nič nam ni slo od nik. Ob tem smo kmalu ostali brez Branka Bedekiv viča, kar se je krepko poznalo v obrambi, pa tudi v napadu nismo na^li rcSilve za njihovo visoko tihrambo 6-0. /.ato smo veliko imprtwizirali z igro ena na ena, kar pa seveda ne prinaša reTuita-ta. Borili smo se pt> najboljših nu'včeh. nismo pa Nepravi. VBe-lorusiji bomo gotovo igrali lx>ljo, želimo pa seveda zmago.« Md Kavlicnik. najboljši Ickiiic: ''VsisnîoraliltuaA^rani. tîseb-no pa niti ne prcvoč.To je bil naí krst v tej elitni ligi, dejstvo pa je, da/namo in zmoremo Igrali veliko lx"*lje, in tudi bomo. Pokopala nas je slaba igra v obrambi, saj smo dobili preveč lahkih gi'»Jov, v napadu pa smo igrali premalo d isci-pliniraiio in zmagali so zares ixllični Rusi. Torej, gremo naprej, najprej po zmago vBelorusijo.« Mladliuvm loťka v <îrenja gostovali pri ekipi MIP Ciorica LeasingvNovi Ciorici in /iiiagaliz28:26 (17:12). Kljub tesnemu izic!u na kiHicu zmaga ni bila v nobenem irenuiku vprašljiva. Velenjčani so vodili vso tekmo, ludi s petimi goli razlike, na ki^neii pn so nekoliko pi^pustili in domači so ublažili poraz. Izka/.al se je vratar Skaza s kar 21 obrambami, z dt^TO igR>paî>t>piesene!i)i L Peter-lin, .1 .Skerlak in Marusič, ■ vosjp Oblakovi izbranci v oblakih ^p(»rlni kunve ledna Jc hil. ob lakšnem ali drugačnem vmuemi. prija/no nuprya/en ludi na import-nili prizoríi^éih. Neprijazen v roko-mctnili in «KlhojkarsKili dvoranah in žc kiirble5tećc prijazen nn ni^o-metnih i^ri^čih. pruv/aprav na enem samem in edinem pravem, torej \ novi celjski Areni Petrol. Skoraj sanjska zmaga slovenskih nogoiuelai^v nad samozavestnimi in samiwšcčnimi trikratnimi svetov vnimi prvaki iz Ilalije je slovensko i/brano vrsto p^xl vodstvom Bnm-ka Oblaka dvignila nad oblake, po prikazani srčni igri in ti>Čkah ^veda, ne pt> zvezdniško namišljenem vedenju. Oeje vsaj približno lako tudi včeraj na Noivcskem. je prc-niwljena slovenska nogotnema vrsta po prvem delu k\*aliťikacij za naslednje s"veliwno nogometno prvenstvo /ares v objemu varnihob-lakov. A ne glede na izid na Norveškem je vsaj reprezentanca s pi> gumno in bojeviio igro ohranila upanje v slwcnski nogomet. Slovenska reprezenlanea je torej na najlepwûi in najboljem nog(v meînem sladionu v Celju se enkrai presenetila. Odločili sta pač izjemna volja in želja slovenskih nogometašev. ki so z bojevitosijo preorali igralno povrsint> in na njej pu>l ili srce. Nekdaj izjemni nogometaš, sedaj selektor Branko Oblak, svoje /nanje in srčnost prenaša tudi na svoje i>4>rance, kt gotovi> ne igrajo več preračunljivo, ampak ob boju za točke tudi za dušo in *rce vseh pravih ljubiteljev nogometa. /a vselo jih je nagradila tudi sreča in zaves trud so bili v soboto zvečer v Celju bogalo poplačani, /maga nad sveUwno velesilo se pač ne zgtv di vsak dan in za marsikoga «anje so nenadoma postale resničnost. Slovenski nogometaši so navzlic sanjski zjuagi asiali trdno na llch in so že |x> tekmi ja/:mišl|ali o sredini tebui na Norveškem. Se enkrat, ne glede na la izid so v dosedanjem delu kvalifikacij navdušili in so ob ugodnem na^laljnjeni razpletu znova blizki nogometnega raja. kar bi vnovična uvrstitev na svetovno prvenstvo gotovo bila. llMMliie secimke Nastop skwenxke rcprezcntaiKC je seveda pomenil, da nogometaši v prvi državni ligi niso odigrali a'd-nega prvenstvenega kn.")g;i. Se sreča, bi dejali zlobni jeziki, saj bi sicer ob nemogočem vremenu videli še nekaj nemogočih nc^g^metnih predstav siovenskilj pm^ligašev. Vesele in žiilc^slne zgixibe se še naprej dogajajo tudi v drugi državni nogometni lipL V deževnem vje-menu in na razmočenem igrišču sla se v nedeljo popi>ldne v Šmarlnem ob Paki v sosedskem derbiju pomerili moštvi domačega Šniarlnoga in velenjskega Rudarja. Po boljši igri so slavili Velenjčani s 3 :1, /. novimi tremi liičkainí sonogomciaši Ru-daija sedaj na petem mestu. Imajo sedem WKk manj ixl v^xlilne Nafte in enako število točk kol tretji Triglav, prav z njim pa se bodo v wilxi-lo sn:čali na svojem igrišču ob Velenjskem jezeru. TekmobtxloziičeliiíJ) 15.00. Z nogometaši Triglava pa je povezana se ena 2^xlba. Vyvdopred lemjcbilananuvčv Kranju zaostala tekma med domačim iriglavom in krepko zadnjim moštvom Šmart-nega. Krajijčani so bili boljši s kar 7 : 1. kar je pomenilo, da so se Smarčani razšli s Irenei^em MIlanom Djun»nčem, ki ga je do nadaljnjega nadomestil Peter Irmnn. Smarski nogomet je lakov prejšnjem tednu doživel težek padec . poraz v Kranju je namreč najhujši, od kar klub nastopa na višji pA'en-sivcni ravni- Pi> tej lekmije trener Milan Djurovič odstopil, sosedski Tako so igrali Li^i prvakov, 1. kmg: Gorenje - Čchovski medvedi 26:33(13: 1.6) Gorenje: Palpečan (5<'^ramb, 1 X 7 m), Pn'>št (5 obramb), lajiiSe, J, Dobeliek 1. Bedekovič, Kavtičnik 11. M.Oitir 2, B. Oslir, Sovič2. Sirk2, IIič4,Simon,Lesar, Zmič4. ^Iladiiiska Ugii. 3. kr,: MIP Crorica Leasing - (lorcnjc 26:28(12: 17) Gorenje: Hadžiabdič. Rular 5» (toúč. Pučnik. Marušič5, Ritmšiik 1, C». Skeriak 8. .1. Skerlak 2, L. Pcter-tin 4, Nikolič. M, Petcriin 1. 'lo-tuinšek 2. Skii/a.KraŠtwec, Zukič 1. S^l. II. krog: Šmartno-Rudari :3(] : 1) Strelci: 0:1-Ibrahiniovič(.^, 1 : I -Ekmcčjč(38), 1:2-n>rahimo-vič (63), 1:3- Mernik (73,11 m). Šmartno; ApŠncr, Mrumbelj. Travner. Pr 1:1(1:0) Stivlca: I :0-Rajkovič(33), I : l-rras(57) Ruilar: Sa. .lahič. Se, Jahič. I laj-dari, llankič, Rošer. Avtiič (Vasič). Rajkiwič, Trirktwič, BaruŠič, Rah-mamwičívučenovič), An. JahiČ. SkL. lU. krog: Rudar-Maribor0:3(0;2) Strelca: 0: 1 - Vračko (2), (1:2-Morsi(34).():3-Morei (43). Rudar: Pašagič, Žrvk^wič. Softič (Pungarlnik). Iblimir, Mijatovič. Bečarevič (Omerovič). Franges (BaitSiČ), lIaluniČ,DŽ;tjič(K(jcvkiv vič), Steiner (Pavlovič). Pijukwič, 1. im- moški Olimpija - Šoštanj lopiMšiea 3 : 2(-23.22,21.-19.13) Šoštanj Topolšiea: Vinčič, Primožič. Čebri>n, lot. Pavič. Djord-jevič. Fujs, Pomer. Satler. Sovinek. Sevčnikar [i. DOL Kajuh Šoštanj-Braslovxjc O : 3 (-13.-25^-19) Kajuh Soštčuij: Žnkier, Gostečnik, Baron, Ilalilovič. M. in Š. Tajnik, Da. in Di. J^^ičič. Plešnik. Šumnik, Kameni derl>i z Rudarjem v nedeljo pa je že Vixlil Peler Irnwn. Na voljo je imel le dva dnevu, zato je vedel, da ga čaka težka naloga. Postaviti je namreč moral moštvo, ki bi vsaj skušalo dokazat i, da sevŠmartneni vendarle še igraclol>erni.\£CHiiet. (o mu je za začetek liuli uspelo, igralci so namreč na igrišču dali vse (xl sebe. zaigrali disciplinirano ín z ve-I iko želje. Boljšo pi'edstav»^ jim je seveda preprečilo ludi zelo razmočeno igrišče, na stran gostov iz Velenja pa so tehtnico prevesile tudi večje i/kuŠnje VelcnjčankW. ki so se hitreje in lažje prilagodili igralnim pogojem. Na tej tekmi se je pokazalo, da Šmartno nima igralca, ki bi ostalim dal pt'ilela.je pa res, da sošmai'čani v nedeljo igrali dosti hi>lje kol na prejšnjih tekmah, kose ni vedelo ne kdo pije in ne kilo plača, Goslje so preko Ibrahimoviča pmela odigrali tekme osmine finala le-to.^njega pokalnega tekmovanja. Nogometaši Na?^rij sovsvojidvo-rani premagali Sevnico z 9 : 7 in se tako uvrstili v nadaljnje tekmovanje. ■ JgJp NA KRATKO Balinarkc držiivnc prvakinjo Kimec septembra je bilo v Solkanu državno pivenstvo v balinanju za upokojence in upokojenke, Na-^lopiloje po 12 moških in ženskih ekip iz prav toliko p^"»krajinskih zvez, ki so si pravia)do nastopa priborile z zmagami na regijskih prvenstvih. '/jA koroško-šateško pokrajinskt> zvezo so nastopile balinarke velenjskega društva upokoiencev Slefka Drole, I^jiibica (ireyoriè, Marija Kodrun, Doroteja Kuiist in ,|ožiea ,Š(erk. Med vsemi so imele fiajlx>lj mirne rtike \i) iV.vojile naslov državnih prvakinj. Državne prvakinje za leto 2004 Šoštanj - Nalia 0:2 V 2. kegljaški ligi - vzhod so Sostanjčani gc^sUli ekipo lendavske Nafte. I!X>mači sicer niso kegljali najbolje, vseeno pa jim gi^stje niso bih dorasel naspmtnik. Šostiinj:Sečki 515(1), Glavič 508 (0),Jakop 5.33(1). Juc356. Šehič 145(1). Arnuš 489 (0), L Fidej 518(1). V 5. krogu bodo SoŠlanjčani gosiiwali v C^elju pri Pivovarni Laško. Tii>n in lisrice' Irikral /lali Prejšnjo soboto jc bila v Šenčurju pri Kranju 2. piîkahia tekma v karaleju la učence osnovnih Šol. Udeležilo se jih jc okoli 250 iz vse Slovenije, /a KK Tiger je v najštevilnejši konkurenci (38 tekmovalcev) v kategoriji mlajših dečkov osv^*^il I. mesto v kalah Klemen Plazem 1. mesto je osvoijila lUili ekipa malčic ekipa maičk; v kalah v sestavi AjiJh Kerezovie. Antlreja ťríškovee in Azra (iolać, tretje zlato pa so osvojili še malčki v kalah ; Milan Stevanovič. (Jašper Pccnik in Markt) PhvIíívíč. VŠportnili borbah je v kaleg^viji malčkov Milan Ste-vanovič osvojil 2. mesto. Tai Chi Chuan in Qi Gong Karate klub Velenje bo pripravil tečaj stare kitajske mcdilui ivne veščine gibanja za ohranitev zdravja, vitalnosti in bioeneigetskega ravnovesja. Veščino txxlo na osnovni šoli Šalek predstavili v Četrtek. 21. oktobra, ob 20.00. ko bo možen tudi vpis, za plačilo pa nudijo posebne ugixlnosti. Informacije na številko 041-419-869. Ana l)rc\ in Bcrnaiïl Vajdir Na i/himi tekmi slovenskih smučark za nastop na o t vi>ritvc nem veleslalomu letošnjega sveuwnega pokala v Soeldnu je zmagala Ana Drcv, bila je bvoljša ludi od Mojce Suhadole, zalo i>o priluxlnji ko ncc icdnaobTini Maze Zii.stopa I a slovenske barve na prvi tekmi in na istem ledeniku. Slovanski ťantje iiisi) imeli izbirne tekme, na iiv(xlni tekmi pa bo ob Alešu Ctorzi, Mitji Valenčiču in Milji Kuncu nastopil tudi Bernard Vaj die. Smučarski skoki Tudi prejšnji konec ledna je bil bogat s tekmovanji v smučarskih skokih na plastiki, skakalci SSK Velenje pa so znova dosegli dobre ivzultate. Na Mosiecu v Ljubljani je bilo piíkaliiotekniiwanjc za dečke do 14 let. Zelo obetavni velenjski skakalci sodovcglicKhnevne rezultate, saj je Klemen Omladič zasedel 2,. Marjan Jelenko 3., Miha (hxbcT 14,, Tomaž i'Jžek 17., Niko nižar23-. íliga Omladič 26, in .lan Kt>radej 59, mesto. V Tržiču je bilo ekipno tekmovanje, kjer je prva ekipa SSK Velenje v pi>stavi Klemen Omladlé, Žižek (iaher in Ži^^a Omladič kljub ^^ilo smole zasedla šesu>mesto iznîed 18 na,stopaji.x;ih. VKisovcu pri Zagorju je bilo državno prvensivo za cicibane do91ct. na katerem je nastopil tudî Vid Vrhovnik, kije star šele 5 let in je pričel tekmi >vaii Šele pa-d enim meseccnî. Kljub temu pa je žc ski'ičil 9 mctriw in prehitel kar nekaj tckmi^valccv. Mladinci SSK Velenje Ajiže Obreza, Robi llrgola. Žiga Urleb in Igor Žižek so se konee tedna z reprezentanco Slovenije v nordijski koicbinaclji nnidili na pripravah v italijanskem Predazzu. Ze ta k^)nec ledna pa jih čiika na 85 m skakalnici v Velenju najprej lekniwanje v skokih posamezno in ekipno ter nalo še tekma v kombinaciji. lek-movanje na skakalnici se lx) pričelo v solxno, 16. oktobra, ob lO.ilO uri. v kombinaciji pa ob 14.30 uri v Vinski Cwri. SSK Velenje pt^novno vabi v šolo smučarskih skokov, v katero se lahko včlanijo vsi mlajši dečki in deklice, vpi^ paje v^ak pi>pi>ldan ob 18.00 uri pri brunarici pod skakalnicami v skakalnem centru ob Velenjskem gradu. Soštanjčani iztržili le točko Žarelo so je dižavno prvejisiNo odbojkarjcv Tjaša Rehar Minulosoboioscje pricckuKllx^j-karsko Ur^^jvno prvcnslvo. od katerega si veliko obetajo (udi navijači Št'iSlanja'lbpt^liicc.TjkpredzaCel-hm prvcns^a so sc v Si^ianju vbù-dalisálcvílnimi ležavami.sajsc^ Iri-jo igraki zboleli, cdon sc je pc)škodtwalS takšjio po-p>lnkvjcbilo icžko pričakovati dobtír rezultat, tako da poraz Šoštanjai z 2:3 niti ni presenetljiv. V vseh petih n)>jh z izjemo ceirlega so odbojkarji í>of>lanja To-pt^Kice lovili predntisl giisli-teljev, tako da so na koncu lahkih zad)Voljni z osvojeno loCko. ki jodoNjo za pt>razz 2 :3. Za šoStanjčane ni zaigral le Rikicka. ostali pa so stisnili zobe in po svojih iTiíXch pomagali ekipi. leden dni pred začetkom prvenstva so sc udeležili ludi lu m i rja na Madžarskem. na katerem so sicer awojili prvo mc-slo. Trener Bruna Najdič je bil zadwoljen predvsem s tekmo pfc>ii domaČi ekipi Kap^^Svarja. ki so jo z dobro igro in pristopom dtv bili s ? : 1. KíipoiWar je bil tiidi na turnirjuvii-àtanju.vendartukaj ni igral v popoLii zasedbi. V sohcHu prva (toinani Ickniu pi\ensha Domačim gledalcem sc bodo odbojkarji .kostanja ibpt^lšice prvič v nnlo. [gTdli bodo proii mv vincem v prvi ligi ekipi'lèrmo Lub-nik iz Skol]e Ltike. /e vprvem krogu so dt>kazili. da jih ne gre jemati z "levo roko\ saj so odičipni li niz novomeški Krki. Tekma v s|)urtiu dvorani OÍi Elbe Rockć) stí ho prićebi VM)ho(ool) urí. Tudi sicer je prvi krog pťjstregel z nekaj zanimMmi rczuUaii. Poleg državnih prvakov stí v prvem krtv gii iz^bili tudi KanalcL in sicer pn> li drugemu novincu v ligj - ekipi Prvačine, močni> okrepljeni Bled nc*vt za ma.^cvanje,vcndar trener xílanjskili odlx'>jkarjev Ikuno Niij-dlc lako lie želi razjniSijati: »Mise moramo predvsem skončentrirali in prikazati čim biîljso igro. /. div Hrn Igro, / maksimalnim pri.sit^- pom na vseh področjih lahko računami> na zmago, drugače nimamo nikakršnih možnosti. Na ."ireCx) in lanske u.spehe se ne moremo zana^ti. na igrišču mt^ramo dali vse od sebe,« pi^novno ostaja je slavil v Kamniku, Mariborčani pzso bili bť»ljšicxlSvita/lákoseje Že laki>j na začetku pi^kazalo. da je pred nami izredno izenačeno državni» prvenstvo. lispesno ( f/. prvo oviro v pokalu_ Minuli teden so se ŠoStanjřani pivko Mežice uvrslili v iretji krog pokalnega tekmovanja. Tlididrugoli-ga^ka ekipa pa jim je v gosieh pov-mičala nekaj ležav.ob koncu pa so txlNfjkarji ívŇanjalbpofcsíceaspe-li obe lekmi zmagali - piv.> s 3 :2. drugo v domači dvc^rani pa .s 3 :0. Vlretjem krogu p^ikalnega tekmovanja jih v sredo. 2n. oktobra, na Bledu čaka izredno močna in (">krepljena ekipa Autocommerca. Prav proti Blejcem so šoitanjćani v lanski sezoni izpadli izpcikalnega tekmovanja. Olx'ta se torej pri lož- ná trdih ileh Najdič. Po nekaj težavah. s kalcrimi sc je srečeval pri delu ekipe v avgustu, je bil seplem-bra s tem bolj zadiwoljen, saj pravi, da je dekwna vnema na treningih v zadnjih tednih na laL^ni ravni, kno pripravljati /C sredi avgusta 0.sno\Tie bazične priprave .so opravile v àï^ta-nju in cjkolici, na skupne priprave pa so sc odpravile na Sleme, kjer ostale pot dni. V času áo začetka prvenstva so ixligrale ^»cm priprav- Ijalnih tekem, na katerih so pod M^dstM'îm trenerja IJorIsa PlamlKT-jjcrja uigravale različne pcKtavifve igralnih mest.vpeljali paa*) Uidi nov .slsiem igreskorekloijem. Ekipa se jùod lani malo spremenila. / igra-njim sla prenehali LetiinekiW.t iiiBlal-nikova. članskemu motivu pa so <.e pridnižile štiri kudeiinjc, in s^er: ^.ni-dcr, Gostečnik, Baron i(i Ilalikwič. Oslale igralke, ki s*^ že lani Ivocilc jedrih ekipe, pa M. in Š. Tajnik, Da. inDl Jovičičv Plei^niktTva. SuInnikc^'íl inKaitK'ník prcbiv jav 1 Žensko ixJU^karxko ligo. 1a cilj bo kur^ te^e dosegljiv, saj si> se nekatere oslale ekipe moćno okrepile, predvsem Bra^^lovče, Čulum. s. p.. ValŠped in Radenci. Nespremenjen oslaja tudi tekmovalni sistem: prva ekipa neptisredno napreduje v vL^jo ligo. medlem ko igra dmgii ekipa dodat ne kTiilftikacije. /.a razltkotxl lani pajc letos v 3. državni odbc^karski lip-vidiod, v kateri igrajo tudi So^ lanjčanke.le deveiekip (pnij 12). saj M> iri ekipe iz lige iz.sti*«pilc, \iH \i (»clpor, kol ka/c n^/iillal Prvo tekmo državnega prvenstva je Kajuh Šoštanj sicer izgubil z (J : 3, vendar sta bili ekipi bolj izenačeni, kol ka?:e gladka zmaga BraskA-čank. Odlx^jkaricc Kaju ha so naredile preveč napak, na tekmi so skupno rešile deset z^ačei-nih udarccv nasprotnic, ki bi končali v avtu. Ekipa Braskwč je lako prišla do precej lahkih tt'JČk. símo zaradi napak So^tanjčajik. Boris PlHmber^er. (renur Kajuha Šošlanja: »Ib je bila ^'le prva tekma. ki ni ixlločala o ničemer Ti> pa ne sme biti tolažba, v ligi je manj ekip.zato manj tekem in tako tudi manj možnosti za popravni izpil. Glede na to, da so se dycar že odigrale nekaj krogov, bodo la vikend pričeli prvenstvo tudi ko.^arkarji v prvi drť^avni kosarkarski li» gi. Eleklra bo v prvem krogu goslovala, in sicer pri vedno neugcdnem Kopru, Predncvit ša^lanjskili ko.^arkarjev bi morala bili v lem. da jih v letošnji sezxmi vodi lanski irener Kc.ipra Anic l*eriea. ki koprsko ekipo zagolovc^ dobro pi'^zna. Ickma bo na željo Koprčancw, ki imajo v soboto zasedenih dvorano, na sporedu že v jutri (v petek). Minuli vikend so Soštanjčani odigrali prijateljsko tekmo s pcUzel-skimi flopsi. ki sose morali številnih uspešnih se/A>nah lani poslovili od prvoligaške druičine. llopse je pred letošnjo sezono okrepil VUdimtr Rizntan, v prijateljski lekmi pa je bila pričakovano bt^ljša Eleklra, ki pa je imela nekaj leŽav. Soštanjčani začenjajo novo sezono z vistikimi cilji - ŽA^lijosi pc;novili lanski us|x:h. ■ tr Mladi zelo uspešni v soboto, 2. oktobra, seje začelo tudi tekmovanje v vseh slovenskih nami/notcniških ligah- Prva moška ekipa velenjskega Vegrada Tempa, ki nastopa v 1. državni ligi. je v uvodnem srečanju na domačem igrišču doživela poraz proti ekipi Sobote. (îostje iz Murske Si'»bote so bili po triurnem napetem in izenačenem dvoboju boljši z rezultatom 6 :3. Jure Slalinsek je dosegel dve posamični zmagi, enkrat jc bil uspešen Nen«d Bojunič, DjimijHn Vodusek pa je lokrai ostal brez posamične zmage. V soboto. S), oklobra, je ekipa Vegrada gCHltwa-la v Mariboru, kjer se je srečala z državnimi prvaki zadnjih treh sezon in srečanje izgubila z O : ň. Ženska ekipy Vegrada. ki nastopa v 2. državni ligi, je goslovala v Prekmurju, lam odigrala dve srečanji in obakrat zmagala s 6 :2. Na obeh tekmah sta zelo uspe.Šno nasti^pili Tamjira Jerič in IVHna Zora, ki sla v vseh posamičnih srečanjih in igrah dvojic zmagali, izkušnje v tem napornem tekmovanju pa u.spešno nabira ludi mlada Polona Bela Vič. Druga maška ekipa Vegrada nastopa v državni ligi in je svoje prvo srečanje nove sezone t odigrala doma proli ekipi Mule. Velenjčani so bili boljši in zmagali s 6 : 2. Po dve posamični zmagi sta dosegla Miha Kljajič in Jak» (îolavsek. ki sla zmagala ludi v igri dvojic, eno piisamičjio zmago pa je dosegel ludi .lernej Ošlovnik. V nedeljo, 3. oktobra, se je osem mladih igralcev 'lempa udeležilo mednarodnega prvenstva Alpe Adria v Čakovcu na Hrvaškem in lam z osvojitvijo dveh prvih in enega drugega mesta dosegk> zares lep uspeh- V kaUgoriji kadelinj je Ivana Zera osvojila prvo mesto, 'la-mara Jerič je zmagala v konkurenci mladink. Miha Kljajič pa je v konkurenci mladincev osvojil drugo mesio. Vsobolo, 9. oklobra, so se na 1. odprlem prvenstvu SV regije za mladince na Ptuju mladi igralci Tempa spet odrez^h zelo dobro. Jernej O.slovnîkj;; namreč osvojil prvo mesto, l^itrik Rose je bil peli. Dejan Lamešič i^esti, nekaj zmag pa je dc^segla tudi P(»lonH Bclavič. ■ DK Množično na dnevih rekreacije i^elos kar' I.OOO udclcženoev, skoraj šociikral toliko kot lani Mitena Krstić - Ptaninc_ SoSlanJ - Lclc\>nji dnevi rekreacije, ki so v organizaciji Šporl ne zveze Šoštanj in društev potekali v dneh od 18, septembra do 3. oktobra. so v eeltni pcHrdili, da gre za največjo šporlna-rekrcali^mo prireditev v zahodnem delu Šaleške tbline. V1.S dneh se je v Šoštanju zvrslilo kar 17 razJičnih aktivmwii, ki se jih je skupaj udeležilo natanko 975 pcwameznikov. pa je sktv raj .še enkrat toliko kot lanskih. Izvajanje posameznih aktivnosti je vodilo 3y društvenih delavcev iz različnih športnih drušiev-Dneve rckreacije sta dcnarnt) podprla Fundacija za linanciranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji in Občina Šašlanj, udeležba na aktivnostih pa je bila brezplačna- Ti so pouebtwali le Športno obleko in obu lev. Udeležba »(Celovita analiza Dnevov rckreacije se .še pripravlja. Poleg vseh ^Ini-gih statističnih podatkov, ki jih K) /ajela, bo golovo zanimivo/vedeti tudi. iz kalerih krajev SaleŽke doline je bib največ uileležentvv. Prihajali sonamreč tudi iz drugih krajev, ne le izt^čine Sc^šlanj.« je po-vedal Nino Ošlovnik, sekretar Športne zveze Sc>štanja. Kol je že v navadi, bodo dogodke analizJrali v.si. ki so sodelovali pri pripravi in i/pcijavi. Pri tetnjim U>- diw pomoč za organiziicijo naslednje prireditve - v to» da la bo. pa niltče ne dvomi - tako polivale kol kritike. Turnirja mešanih ekip v txibojki v organizaciji Športnega društva Ga-berke se je udeležilo S2 ljudi: na dan ribi.štva Ribiške družiiie Paka jih je prišlo51; na dan namiznega lenisa v organizaciji kluba SPIN 28. na dan košarke, ki jo je speljal KK Clektra 54, na dan rokometa RK Veterani 33; dan bridža. ki ga jc pripravil Šaleški bridge klub Velenje 9, na dan odbojke v izvedbi OK Šoštanj-Topolšica49t na lokostrelstvo in [\op dru.štva laborni-kov 45, na konjeniŠlvo in prvi ŠoŠlanjski lek je prišlo 119 udeležencev. izvedel pa ga je Konjeniški klub Velenje; planin.ski pohod je bil najbolj množičen dcwlej, na Smrekovec jo je mahnilo 200 pcihodniktw: na dan nogometa, za katerega so poskrbeli člani NK Šoštanj, jih je prišlo 67: na dnevu zdravja jih je scxlekwak^ 43; dneva kegljanja in dneva Otresa, prvega .so pripravili člani keglja^kega kiuba. jc prišlo skupaj 61) obisko-vakcv: na dan šait a šahovskega kluba 45. na volilno nedeljo pa jo je po mejah krajevne skoipncAti Ga-berke mahnilo 120 ptUiodnikov. Pri tem je zanimrvo. ug.îlavljajo orga-nizaic )rji. da so letos pcï>ebi>o množičnost pt^kazalislarejši, medtem koje bilo lani na priredita teh manj l)ol)ra ol)vc8cei]osi in srcea z \renienoin '»Udcleži>a je bila res i/vrst na. česar se organizatorje posebej veseli. K lemuje pripom<ígla (xUíČna obveščenost, pri čemer hi pcfsebej izpcv siavO Riidio Velenje, kjer.st^ dt>god-ke spremljali in napovedovali vsa-k dan. TV Šoštanj. LIST. Občino Šoíštanj in Zavcxl za špt^rl. Neverjetno srečo pa smo imeli letos tudi z vremenom,« je zad(W{iljen priptv vedwalOII<^vnik. Vsak udeleženec, ki seje prijavil in sodelwalvaklK-noslih. je prejel majico» ki ga bo spominjala na prireditev. »►Namen prireditve, da se ljudje sezjianijo z različnimi Športnimi panogami, saj so bili kar na pokivi-ci Vseh prisotni t lemon sira I orj i. ki so udeležencem predstavljali pravila in iporlno <^premo. je bil s Jem dosežen. V&ikudeleženec je pod vodstvc^m demoaslralt>rjcv izvedel Nino Ošlovnik nekaj vaj in se naučil rokovati s športnimi pripomc^-ki, ki so jih /a-goiovila šporina dru.štva. Drugo plovia^ so prvdstavljali poiiodi in rckrealivni turnirji.« /godtwina prireditev sega v leto 1906, ko se jc Športno dru-Šivo Šoštanj pri-k.jučilo izvajanju vseslovenske akcije Mesec rekreacije. Ker je la na državni ravni v letu 20t)0 zamrla, se je Športna zveza Šoštanj leto kasneje odlt)čila. da nadaljuje z njo. azdopi>lnjeno vsebino in pod novim imenom. Pri lemji gre izleta v leto bolje. | Četrti pohod na Smrekovec V nedeljo, 27. septembra, so v okviru praznovanja praznika občine Šošlanj in v okviru pr<)-grama "Dnevi rekreacije'' ŠoŠlanjski planinci izvedli že IV. pohod na najvišji vrli občine Šošlanj, 1577 visiik Smrekovec. Pohod so skupaj z občino Šošlanj pripravili člani Planinskega društva Šoštanj. Športnega društva Šoštanj in Lovske družine Smrekovec. Letošnji pohod je polekal v znamenju prizadevanj zaohraniiev naravnih vrednol Smrekovca. Pro}ekl Planinskega društva Šošlanj in civilnc iniciativě "Ohranimo Smrekwec" se izvaja s finančno ptulporo Ministrstva Republike Slovenije za okolje, prostor in energijo ter s sredstvi iz programa Kraljevine Nizozemske MATRA KNIP Pri gostišču GrcbenŠek v Belih Vtïdah se je ;^ulraj zbralo 127 po-hodnikov, ki so se jim vmes priključevali še Številni dnigi, tako daje bilo na koncu na vrhu Smrekovca okoli 200 pohodnikov. Letošnji pohod je bil tudi priložnost za predstavitev omenjenega projekia. katerega glavni namen je osveŠčali obiskovalce o naravnih vrednolah Smreknvške-ga pogorja, ki je prav gotovo eden izmed biseaw slovenske in tudi evnipske naravne ded;šCinc-Na dan pohoda so bile ob poti postavljene obveščevalne lable. s katerimi so obiskovalce obveščali o posebnosti območja, kjer se nahajajo, isti dan pa so predstavili tudi plakal in zloženko (v slovenskem, angleškem in nemške jeziku) z informacijami o posebn(»iih Smrekw.škega pogorja in opozorili na njegovo ogroženost. Organizatorji pohoda, avtorji plakala in zJoženke 1er vsi ljubitelji tega pogorja upamo, da bo Smrekovec šc dolgo oslal pomemben del naše naravie dediščine in da bomo ljudje znali ohranili vse liste, še vedno lu živeče redke živalske in rastlinske ■ DK 'O -'T • KRONIKA, OBJAVE V avto po denar, varnostno bloiino Prejšnji lorvk v poznih popoldanskih urah je neznanec vlomil v osebni avtomobil znamke VW, ki jc bil pnrkiran na Vrcfarjevi ulici v ?,alcu. Laslnlk pc^grcŠa torbt^ z denarjem in tktomenli^VTvJno okoli 7n.(X)0 tolarjev. Kar nekaj dela s slorilci kaznivih ilcjanj so Imeli policisti v Zakii la ponedeljek. Tako so zbirali dDvesti-la o vk>mu v osebni avitïmobil na Tiímšiícvl ctsli v Žaku. kjer je la-si-nik pogrešal varno.^lno blazino» vredno 23(l(M)() tolarjev. V Velenju pa je neznanec prejšnjo sreJo sredi belega dne. mod I l.flO In 12.ÍX) uro, vlomil v usebni avtomobil na KldriCcvicesiiv Velenja Iz njega je txinesel bogat plen - osebni računalnik vreden 14<).0(i() tolar- jev. V RoCi na Četrtek pa je nekdo nepovabljen obiskal tudi mesnico na lbmSi(îevicestiv Velenju. Odnesel jc menjalni denar In vct^zav<ýcv cigarcl vvrednosti 90 llsoCakov. Ostal brez kartic Za 170.U0(J tolarjev jc oškodovan tudi laslnlk avtomobila, ki so ga v nedeljo zvečer, okoli 2IJ50ure, dodobra prclskaL' nepridipravu ki so prej še viomili vai^. Zgtnlilose je na Cfenktwi ulici v Žalcu. Lastnik avtomobila z^iotovo nikoli več v avtu ne bo puščal vrednejših pa'dmc-tov, saj je v h ipu^vitaJ brez mt)bilne-telefona 1er torbice s plačilnimi karticami in dcnarnia") zdcnarjem. Tatovi ne počivajo Velenjski policisti so ta ponedeljek zbirali obvestila za tatvino jarro TeletOD: (03) 426-11.78 In 426-12-12 Nd zalogi èe veckotSO oslallh vozil! EJ. AUD1100 2.3E Leînik: 1992. prev.246500 km. modra P bar«. bencinski motof. 2309ccm, 98 i|kW, 429.000.- SIT KIA CARNIVAL 2.9 CROl LX Lelfiik; 2002, prev.45500 km. sv.mo-dra kov. ba/va. Diesel motor, klima, 3.859.000.' SIT CITROEN AX 1.1 Image Letnik; 1996. prsv.108000 km. bela barva, bencinski motor, 437.000.- SIT KIA PRIDE WAGON 1.3 LeInik; 199Ô, prev.77000 km, srebrna ban/a (kovinska), bencinski rrvDtor. eeo.ooo.- sit flAT BRAVA 1.8 SX Letnik: 1997. prev.10520D km. bela barva. bencir^ki motor, 849.000,- SIT KIASPORTAGE2.0 LeInik; 1999. pfey.85800 km, borcio rdeča barva, bencinski motor. 4x4. klima. 2.158.000,- SIT FIATTIP01.4IES Letnik: 1994. [vev 152000 km. rdeča barva. bencinski motor. 299.0D0,- SIT OPEl CORSA1.0CITV Letnik: 1997. prev. 55010 km. bela barva, bencinslc motor, 693.000.- SIT FIAT UN01.0 Letnik: 1998, pfev-46500 km. srebrna melalik barva. bencinski motor, 578.000,- SIT PEUG£OT4Q6 2.0HOI ST Letnik: 2000. prev.99000 km, srebrna ban/a (kovinska), diesel moior, klima. 2.873,000,- SIT fORO FIESTA 1.3 PLIGHT Letnik:1997, prev.87300 km. bela barva . bencinski moîor, 757.000,• SIT RENAULT KANG001.4 | Lelnik:1999, prev.43000 km, bencinski ' motor. 1390ccm, 1.149.000,. SIT FORDMONĐEO KARAVAN 1.8 Letnik: 1998. prev 142000 km. srebrna rrtelalik barva. bencinski motor, klima. 1.241.000,-SIT RENAULT TW1NG0 1.2 Letnik: 1998. pr?v.74800 km. svetlo zelena barva (kovlrska). bencinski motor, 839.000,- SIT SEAT C0RD08A 1.2 I. Letnik: 2003, prBv.24000 km. rdeča Il barva, berlinski rrx^tor, 1.978.000,- SIT Skoda FeliciatSLXi Letnik: 1996, prev.173000 km. modra barva, benclnsld motor, 399.000,- SIT plinskega olja. Do sedaj neznani storilec je preko vikenda iz parkiranega tovornega vozila In delovnega stroja na PrimonikI cesti v Šaptanju iztoćil in odtuji) .^70 litrov plinskega olja in z dejanjem lastnika oškodoval za 110.OOf) tolarjev. Opravili so tudi ogled kraja vl(mia v stanovanjsko bii^wUaberkali. kjer je bilo vp^.)-nedeljek v dop(»ldanskem času iz ntMranjusti stanovanjske lil.^e odtujeno za 4IXI.ÍHXJ tolarjev zlatnine in fotoaparat. UD monitorji vobljivi Prejšnjo sredo v zgodnjih jutranjih urah je neznani storilec vlomil v pi\sk^vne prostore p^xîjetja na Rudarski cesti v Velenju. I/notranjosti je odtujil mobilne telefone in LCD monitor. Pt^djelje je z dejanjem oškodoval za približno miMi tolarjev. Velenjski policisti so v Četrtek opravili i^» ogled kraja vloma v pr<^dajalno na Cîorl^ki ee&ti v Velenju, kjer je lastnik pogrešal menjalni denar. Oškodovan je za SiUm tolarjev. Obiskal dve gostilni 'tatovi Invlomilciso bili dejavni tudi v noči na nedeljo. Tako so velenjski policisti v nedeljo opravili ogled kraja vknna v dva gmtinska bkala naTrgu svt^bode v Šoštanju. V pr- vem je laslnlkpi:^^l denar, gla.s-beni stolp in cigarete, v drugem pa cigarete 1er brezalkoholne In alkoholne pijaCe. Skupna materialna ^ki>da znaša 8().tKX) tolarjev. Vse vec vlomovv ovte Na obmi^ju Policijske uprave Celje z analizo statističnih kazalcev policisti lujotavijajo. dn se povečuje število vlomov v vozila. Policisti in kriminalisti so v prvih devetih mesccih leta 20(H opravili oglede 38tS vlomov v osebne avttîmobile. Pri storitvi kaznivega dejanja storilec iz vozila odtuji avtoradio oz, vretlnej^ predmete, ki sov notranjosti vozila. Da do takšnih nega-liNTiih ravnanj ne bi prihajalo, velja kot prvi samozaščitni ukrep, da vrednejših predmetov (torbic, kovčkov,denarnic.mtili.dase je vzadnjcm času pojavila organizirana skupina mlajših i>seb, ki izvRujejo kam iva dejanja goljufij, predvsem na Škodo Irgovin s tehničnimi predmeti. »Kazniva dejanja i:^ršujejo na način, da poskušajos predložitvijo ponarejenih plačilnih list In pristnih osebnih dokumentov spraviti v zmoto prodajalca, da jim le ta proti podpisu pogodbe odobri nakup na več obrokijv.pri tem pa plačajo prvi obrok pn?ko bančne kartice ali zgotovino, medtem ko vseh nadaljnjih obn^kctv ne plačajo»« so zapisali. Trgimke dru')^l>ein trgovine zato |v»Ijcisti opcv.aijajo, da pri sklepanju pc^odb preverij(> izvirnost plačilnih list, saj so le te dokaj kvalitetno ponarejene in takci sto-rlki zlahka spravijo v zmoto prodajalce. ■ Na Koroškem porast prometnih nesreč v prvih devetih mesecih letos so policisti nace.stah na območju Policijske uprave .Slovenj Gradec ot)ravnavali 91D, venakcm obdobju tnni pa K4H prometnih nesreč, torej letos za 7 % veČ. Od tega so 4 pa^metne nesreče s smrtnim izidom, lansko leto jih je bilo 7. lelesne pixškodbe je lani utrpelo 387 udeležencev v nesrečah» letos 342. (îmotno škodo so zatxíležili v 519 prometnih nesrečah, lani v 499. Pri tem so 4 osebe izgubile življenje, lani je bilo takih primerov 9.17 jih je bilo hudo in 625 kiliko telesno ptskc^dovanih. Brez pí^kxlb je bilo v nesrečah utleleženih 1193 meb. lani pa 1154. Zaradi neprilagojene hitrosti sta se pripetili 202 prometni nesreči, laasko leto 167. Sledi ji neprav 11 na síran in smer vožnje v 20() primerih, nepravilni premiki so v/rok za 146 prt^melnih nesreč, neustrezna varnostna razdalja za 139» sledijo ostali vzniki. Alkoholizirani vozniki so pcw/.ročili 97 prt^mctnih nesreč. Tako znaša delež alkoholiziranih povzročiteljev l(],66 povprečna stopnja alko-holiziranosti pri 97 povzročiteljih je 1.49 g/kg alkohola v organizmu, pri ugotiwljenih prekrških pa 1,07 g/kg alktOiola v organÍ2:rau. ■ NLB Naložba Vita 5 je naložbeno življenjsko zdvarovanje. vezano na enote Investicijskega sklada. NLB Naložba Vita 5 je naložbeno življenjsko zavarovanje zavarovalnice NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana. Trg reput^like 3,1000 Ljubljana, razvit v sodelovanju s skupino KBC, kl je na tem področju med vodiWImi v Evropi. Naložbeni cilj upravljavca sklada je na dan izteka zavarovanja (28, novembra 2014) povrniti vlagateljem neto vplačano premijo In v primeru pozitivnih gibanj Izplačati še 105% udeležbo v donosu košarice delnic 30-fh skrbno izbranih 'blueega primera med trajanjem zavarovanja. www.nib.si O ljubljanska banka Nov9 ljubfjanska bsnka d.d., LJubljana ČETRTEK, 14. oktobra PETEK, 15. oktobra SOBOTA, 16. oktobra NEDEUA, 17. oktobra PONEDELJEK, 18. oktobra TOREK, 19. oktobra SREDA, 20. oktobra SLOVENIJA 1 06.30 Odrnevi 07.Û0 Dobro jutro 0Ô.00 PoroCilâ 09.05 Male sive c^ice. kviz Od. 55 Risanka 10.00 Zgodbe izškcljke 10,36 Recept za zdravo življenje: bolezni ščitnice 11.30 Ainka, 10/13 12,00 PolovaRjs predafeć, 3^7 13,00 Poroèila. Iport, vreme 13,15 Spet doma 15,05 Skrivnosti vo|ne, 11/13 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, èpoft, vreme 16,50 Na liniji 17.25 Štaieta mladosti 18,10 Resnična resni&nosi 18.40 Risanka 1d.00 Dnevnik, vreme, šport 20,00 Tednik 21.00 Osmi dan 21.30 Knjiga mene bn'Qa 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.60 Glasbeni večer 00,45 DnevniK šport 01.40 Dnevnik zamejske tv 02,00 št^a mladosti 02,40 Resnična resničnost 03-10 Tednik 04,05 Osmi dan 04.35 Spetdoma SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Evropski magazin 09.35 Mostovi 10.05 Otroški intokanal 11.00 Tvpnjdaja 11.30 Zabavni intokana i 16.25 Tv prodaja 16.55 Zibelke svetovnih kultur 17,55 VideospotnicB 18.25 Skoáčas 18,40 Tarzan najde stina. amer. čbřilm 20,05 Mladrnsid orlcester evropske unije in Paavo Jaervi 21.50 Tiček, amer iilm 23.15 Videospotnfce 23.45 Infokanal 07 55 RickiLake 08.45 Rubi. nad. 09,40 Kk)n, nad. 10.30 TvfwwJaja 11,00 Moja Sofija, nad, 11.50 Vrtnarjevahči, nad. 12,45 Monk, nan 13.40 Tv prodaja 14,10 RickiiJkke 15,00 Marjeva hči, nad. 15,55 Moja Sofija, nad. 16,55 Kk>n. nad. 17.55 24ur-vfeme 18.00 Rubi, nad. 19.00 24 ur 20.00 Trenja 21.30 Seks v mestu. nan. 22,10 Alias, nan. 23,05 XXL premiere 23.10 Zahodne krilo. nan. 00,05 24 ur 01.05 Nočna panorama kMMt Ž? 46 S2 09.00 Pop Com, glasbena oddaja 10.15 Vabimokogledu 10.20 Nai spot dneva 10.25 Odprta tema. ponovitev 14.00 VideostranI, obvestila 17,55 Vabimokogledu 18.00 Brez panike, mladinska oddaja, 3-TV mreža 18,40 Regionalne novice 18,45 Iz olimpijskih krogov 18.50 Najspotdneva 18,55 VideostranI, obvestila 19,55 Vabimokogledu 20.00 Na obisku.. pri Kajetanu čopu, dokumentarna oddaja 21.00 Regionalne novice 21.05 Avto šok. 6. oddaia • Rally Velenje in YU rally 21.30 Vrtiljak, glasbena oddaja 2245 Vabimokogledu 22,50 Iz ofimpiiskih krogov 22.55 Naj spot dneva 23.00 Videostrani, obvestila SLOVENUA 1 j SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi ! 07.00 Zgodbe Iz školjke 07.00 Dobro Jutro i 07.30 Risanka 09.00 Poročila j 07.35 Mate sive celice, kviz 09.05 Vesela hišica. 16/23 ! 08.30 Pingvin Amundsen, film 09,20 Risanka i 10.00 Najšibkejši člen, kviz 09,30 Jurij Drobižek, 8/26 I 10,50 Polnočni Wub 09.55 Skip in Skit. 15/26 : 12.00 Tednik, ponovitev 10.10 Na liniji j 13,00 Poročila, šport, vreme 10.45 Štafeta mladosti : 13.10 Infokanal 11.25 Drtavno srečanje folklornih i 13.25 Hotel pokiruga zvezdica skupin. 3/4 ! 13,55 Zaton družine Gold, film 11.55 Resnična resnk^nost i 15,30 0 živalih In ljudeh 12,25 Frasier. 1/24 j 15.55 Slovenska utrinki laoo Poročila, šport vreme j 16.30 Poročila, šport, vreme 13.25 Osmi dan i 16,45 Na vrtu 13,55 Sveto in svet budisti ! 17.10 Ozare 15.00 Vsakdanjik in praznik i 17.15 Zakladi sveta. 15/21 15.55 Mostovi i 17,50 Alpe, Donava, Jadran 1630 Poročila, šport vreme I 18.20 Grimmove pravljice. 6/13 16.50 Potepanja, 1/10 j 18.45 Risanka 17.15 Iz popotne torbe ! 19.00 Dnevnik, vreme, šport 17,40 Afrika, 4/9 i 19.25 Utrip 18-30 Žrebanje deteljice 1 20.00 Hotel poldruga zvezdica 18,40 Risanka j 20.30 Za otroke vsega sveta • 19.00 Dnevnik, vreme, šport un cet, prenos 20.00 Najšibkeiši člen, kviz 1 22.05 Prvi in drugi 20,55 24.3/24 i 22.30 Poničila, šport, vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme i 23,00 Sopranovi, 2/13 22.50 Polnočni klub j 00.00 Izdane skrivnosti, 2. del 00.05 Dnevnik, ponovitev filma 01,00 Dnevnik zameisketv 1 01.25 Afpe. Donava, Jadran 01.20 Afrika, 4/9 i 01.55 Dnevnik, vreme, šport 02.10 Pasja ljubezen, film i 02.35 Dnevnik zaniejske tv 04.35 Polnočni klub i 02.55 Na vrtu 05.45 Infokanal i 03.20 Zakladi sveta, 15/21 SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09,05 Osebno, pogov. oddaia I 03.50 j 05.15 i 05.35 Macbeth, ang. drama Prvi in drugi Infokanal 09,35 Mostovi j SLOVENIJA 2 10.05 Otroški infokanal i 06.30 Infokanal 11.00 Tv prodaja i 09.05 Glasbeno iutro 11.30 Zabavni infokanal i 09,20 Mostovi 1640 Tv pn^daja 1 09.50 Infokanala 17.15 Videospotnice j 11,00 Tv prodaj 17.45 Osebno, pogovorna oddaja i 11.30 Infokanal 18,15 Skozi čas i 14.00 Tv prodaja 1630 Zakon Guslava III.. 1/2 i 14.30 Trio Psalteria 20.05 Hiša iz 40. let prejšnjega stolena, 3/4 j 15.55 Ltga prvakov v rokometu (M), Sretskiy: Gorenje. 21.00 City folk prenos 21.30 South park. 6/15 j 17.25 Liga prvakov v rokometu 21.55 Dykaren, švedski film (M).CPL :Wisla, prenos 23.30 Slovenska jazz scena ! 19.00 Športni film 00,15 Infokanal i 19.50 Skozi čas 07.25 08.15 09.10 10.00 10,30 11.20 1Z15 13.40 14.10 15,00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 23.10 00.05 00.10 01.50 02.50 09.00 10,00 10-05 11.20 14,00 17^5 18,00 18.40 18.45 18.50 18.55 19.15 19,55 20.00 21.00 21.05 21,25 21.30 22.00 2230 23.20 23.25 Ricki Lake Rubi, meh. nad. K ion, nad. Tv pnjdaja Moja Sofija, nad. Vrtnarjeva hči, nad. Trenia Tv prodaja Ricki Lake Vrtnarjeva hči. nad. Moja Sofija, nad. Klon, nad. 24 ur - vreme Rubi. meh. nad. 24 ur Sanjski moški, sk>vensk3 serija êâkai, amer, film Vroče mesto, nan XXL premiere Ljubezen in izdaja, film 24 ur. ponovitev Nočna panorama 20.05 1791, glas, dokum, serija 20.55 Rižinkočtja, 1/2 21.55 S. 0.6., amer, film 23.45 Sobotna noč 01.45 infokanai © kSMll 27 46 02 Dobro futro, infonnaUvno -razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Na obisku., pri Kajetanu Čopu, ponovitev Naj spot dneva Videostrani. obvesbia Vabimo k ogledu Miš maš, otroška kontaktna oddaja Reg kanalne novice Iz olimpijskih krogov Naj spot dneva Z glavo na zabavo, ponovitev 2. oddaie Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu Gospodarstveniki: Vladi m it Polič Regionalne novice Glasbeni utrinek Vokalna skupina Freya Vabimo k ogledu Vredno je stopiti noter tudi v muzejih je živo Republika Škofi, zabavna oddaja Iz oddaje Dobro jutro Vabimo k ogledu Videostrani. obvestila 06.30 Tv prodaja 08.00 Harold in vijolična voščenka, ris. serija 08.25 Pravljice bratov Grimm 08.50 Moj prijatelj Roki, ris. serija 09,00 Katka in Orbi, ns.serija 09.10 Rudijevo moštvo, ris, serija 09.35 Palčiča, ris. ser^a 10.00 Bučke, ris. serija 11.00 Dogodivščine Jackieja Ghana, ris. serija 11.30 Jekleni Max, ris. serija 12.00 Šolska košarkaška liga 13,05 Jubal, amer, film 14,55 Duhovi Ijudožerskih otokov, dokum. oddaja 16.05 Divji psi vračajo udarec. dokum. oddaja 17.15 24ur-vreme 17.20 Bogati kuza, amer film 19.00 24 ur 20.00 fi. ti lažnivec, amer, film 21.35 Majhni lopovi, amer, film 23.20 StTiptizetB, dokum, senja 23.50 24 ur, ponovitev 00,50 Nočna panorama kvfll 27 46 52 09.00 Miš maš, ponovitev 09.40 Vabimokogledu 09.45 Z glavo na zabavo, ponovitev 2. oddaje 10.05 Naj spot dneva 14.00 Videostrani. obvestila 17,55 Vabimokogledu 18,00 Gospodarstveniki : Vladimir Polič 18.45 Naj spot dneva 18.50 Vrednojestopltinoter Tudi v muzejih |e živo 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 1 308, vrvmagaiin 20.25 Kultura, info, oddaia 20.30 Graška gora poje in igra, posnetek 2. dela festivala 21.55 Vabimokogledu 22.00 Polk'n'foll, glasbena oddaja 22.30 Naj spol dneva 22.35 Videostrani, obvestila SLOVENIJA 1 07.30 Živzav 09.30 O živalih in ljudeh 09.55 Sledi 10.25 Medvalosn 10.55 Afrika. 110/13 11.25 Ozare 11.30 Obzoiladulia 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport vreme 13.10 Vsakdanjik in praznik 14.15 Tistega lepega popokineva 14.20 Mali demoni 14,25 Poldnevnik 14.30 Človeški faktor 14.35 GlasLjudstva 14.40 Nedeljskooko 14.50 Predmet poželenja 15.05 Pianettv 15,40 Šport & premiere League 15.50 šport na današnji dan 15.55 Pet minut slave 16.00 Whoopi.4.del 16.30 Poročila, šport vreme 16,50 Lorella 17.15 Žive legende 17.20 Glasbeni dvoboj 17.40 Nočna mora 17.50 Arena 18.10 Vroče 18.15 Družabna kronika 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Zfcalotedna 20.00 Spetdoma 21.50 Intervju 22.45 Poročila, šporl. vreme 23.15 Na klancu, slovenski film 00,55 Dnevnik, vreme, šport 01.35 Dnevnik zamejske tv 02.00 Tistega lepega popoldneva SLOVENIJA 2 06,30 Infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Infokanal 12,00 Tvprodaja 1Z30 Drtavno srečanje lolMomih skupin v Beltncih. 4. del 12.50 aogom, draga moja, film 14.20 Igrebrezmeja 15.45 Športni frtm 16.40 Kvalif. za SP v nogometu 2006. Norveška : Slovenija, posnetek 18.30 Magazin lige prvakov 19.00 ščuke pa ni. Ščuke pa ne 20.05 Zibelke svetovnih kultur 21.05 Učitelji, 7/8 21,55 Operne arije 22.15 3. gala večer novih baletnih for^reografij 23,05 South park. 6/15 23.25 Infokanal 1 > _ ."T-NX 07.30 Tvprodaja 08.00 Harold in viplična voščenka, ris. serija 08.25 Najlepše pravljice bratov Grimm 06.50 Moj prijatelj RoM. ris. senja 09.00 Katka in Orbi, ris, serija 09,10 Rudijevo moštvo 09.35 Bobek In Ciril. ris. serija 10.00 Bučke, ris. serija 10.10 Ostržek. ris. film 11.00 Dogodivščine Jackieja Ghana, lis, serija 11.30 Oliver in njegovi, nan, 12.00 šolska košarkarska liga 13.05 Mestece za vedno, nan. 13,55 Sanjski mošks 14.55 Zibali bomo!, amer, film 16.35 Filmska ugrabflev, film 18.15 24 ur-vreme 18,20 Ainsleyjeva kuhanja • vse o žaru, dokum. oddaja 19.00 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21,45 Športnascena 22.45 Super zvezda, amer, film 00.15 24 ur, ponovitev 01.15 Nočna panorama kmnmB 27 46 &2 PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš. otroška oddaja 09.40 Iz pon, oddaje Dobro iutro 10.30 1307, vrv magazin 10.50 Kultura 10,55 Špormi torek 11.15 Iz olimpijskih krogov 11.20 Športni gosi ponovitev 12.05 Vabimokogledu 1Z10 Okrogla miza, 13.10 Iz sredine oddaje Dobro jutro 14.00 Vkleostrani, obvestila 17.55 Vabimokogledu 18,00 1308 vrv magazin 18.25 Kultura 18.30 Iz petkoveodd. Dobro jutro 19.20 Pop Com. glasbena oddaja 20.35 Jesen življenja 20.25 Na obisku... pn Kajeta n u Čopu 21.35 Jesen življenja 22.25 Vabimokogledu 22.30 Vkleostrani, obvestila SLOVENIJA 1 06,45 Zroalo tedna 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09,05 Iz popotne torbe 09.25 Guiimišek.6/10 09,45 Oddaja za o^oke 10.10 Potepanja, 1/10 10.45 Spetdoma 12.30 PrvHn drugi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Obzorjaduhd 13.45 Nekaj minut za domačo glasbo 14.05 Ljudje in zemlja 15,00 Vsakdanjik in praznik 15.55 Ooberdan, Koro^ 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Radovedni Taček 17.05 Hiša eksperimentov. 4/8 17,30 Življenje sesalcev, 5/10 18.25 Žrebanje 3x3 18.35 Žrebanje As^a 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20,00 Šefkllnike,2/12 20.55 Izzivi 21.25 Umetnost igre 22.00 Odmevi. Šport, vreme 22.50 Salvo Oaquisto, 2/2 00.25 Hotel poldruga zvezdica 00,55 Dnevnik, ponovitev 01.50 Dnevnik zamejske tv 02.15 Življeniesesalcev,8/tO 03.05 Izzivi 03.35 Ume^ostigre 04.00 S, O, B , amer, film SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Primorski mozaik, tv Koper 09.35 Slovenski u Irinki 10.05 Otroški infokanal 11.00 Tvpnsdaja 11.30 Zabavni infokanal 13.55 Tvprodaja 14.25 Tistega lepega popoldneva 18,15 Skozičas 18,30 Vera Cmz. amer, film 20.05 Končnica 21.00 Studiocity 22.00 Študentska 22.30 Videospotnice 23.00 DraneHončel izza odra 00.00 Infokanal "J 07.55 Ricki Uke 08,45 Rubi. nad. 09.40 Klon, nad. 10,30 Tvprodaja 11.00 Moja Sofija, nad. 11.50 Vrtna rfeva hči, nad, 12.40 Športna scena 13.40 Tvprodaja 14,10 Ricki Uke 15.00 Vrtnarieva hči, nad. 15.55 Moja Sofija, nad. 16.55 Klon. nad. 17,55 24ur-vfeme 18.00 Rubi, nad. 19.00 24 ur 20.00 Naša rrula klinika, nan. 20.55 Sedma nebesa, nan. 21.50 Urgenca, nan. 22.45 XXL premiere 22.50 Zakon in red, nan. 23.45 24 ur, ponovitev 00,45 Nočna panorama kanali 27 48 62 09.00 Dobrojulro, informativno* razvedrilna oddaja 10,00 Vabimokogledu 10.05 1308. VTV magazin, regionalni • informativni program 10,30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Najspotdneva 10.40 Jesen življenja, oddaja za tret|e življenjsko obdobje 14.00 Videostrani. obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 Regionalne novice 18,05 Odbojka, posnetek tekme Šoštanj Topolsica : Termo Lubnik 19.30 Najspotdneva 19.35 Videostrani, obvestila 19,55 Vabimokogledu 20.00 Okrogla miza, pogovor v studiu 21.00 Regionalne novice 21.05 Košarka, posnetek tekme Split 00; Pivovarna Laško 22.35 IzoddaieDobfojutro, informativno • razvedrilna oddaja 23.25 Vabimokogledu 23.30 Najspotdneva 23.35 Videostrani, obveshia I SLOVENIJA 1 I 06.20 Kultura I 06.30 Odmevi j 07.00 Dobro jutro j 09.00 Poročila i 09,05 Radovedni Taček j 09,20 Želvii otok, 12/26 I 09.40 Hiša eksperimentov, 4/8 i 10.00 Alpe, Donava, Jadran j 10.30 Življenje sesalcev, 8/10 : 11.20 Za otroke vsega sveta • j Unicef, prenos : 13.00 Poročila, šport, vreme i 13,15 Umetnost igre I 13,40 Izzivi : 14,10 Intervju j 15.05 Šef klinike. 2/12 j 15.55 Mostovi j 16,30 Poročila, šport, vreme i 16.50 Zlatko Zaklad ko i 17.10 Knjiga mene briga j 17.30 Odpeti pesniki I 17.45 Žlvlfenje prestolnice, 3/6 j 18,15 Duhovni Utrip j 18.40 Risanka i 19,00 Dnevnik, vreme, šport j 20,00 Gospod profesor, dokum. meseca j 21.00 Podžarometom j 22.00 Odmevi, šport, vreme j 22.50 Skrivnosti vojne. 12/13 j 23.40 Hiša lutk, amer, drama j 01,35 Dnevnik, vreme, šport j 02,30 Dnevnik zamejske tv I 02,50 Življenje prestolnice, 3/6 j 03.20 Duhovni utrip j 03,40 Gospod pn^fesor, dokum. meseca j 04.30 Podžarometom j 05.20 Infokanal I SLOVENIJA 2 j 06.30 Infokanal j 09.05 Glasnik, tv Maribor j 09.35 Dober dan Koroška j 10,05 Otroški infokanal i 11.OO Tvprodaja : 11,30 Zabavni infokanal j 16.25 Tvprodaja j 17.00 Študentska j 17.30 Studiocity j 18,25 Videospotnice j 18.55 a5. Vnaslsdnjih dneh boste kovali načrte. Cil] vam bo verjelno. da do novega lela razrešile čim več dilem, ki so v valem življenju se ostele odpfte in so zalo za vas breme Ob tem vam bo vveliko pomoč iskren priiatel]. ki mu res lahko zaupate In mu ludi boste La ^ eno malo ležavo bosta Je imeli • daiarja za vse, kar želite uresniiiti do konca leta, nlkakoi ne bo dovolj Zalo pa2ile. kako boste zapravljali in. če Do Ire-ba, k]6 si boste izposodili. Na prijatelje, če jih Želite obdržati, raie pozabite. Dvoička od 22.5 do 21 .à. V naslednjih dneh bosle spel vsrediáču pozornosti. Posvo|8 vam bo godilo, po drugistram pa se bosle na trenutke vsvojih občutjih povsem izgubili Sploh, ker bo parlner v sirahu, da vas ne izgubi, včasih prav nemogoč. Poskusite se kda| postavili v njegovo kožo, pa boste videli, da rrui sedaj ob vas res ni lahko Predvsem pa mu nikar ne dajajte občuika, da vam čisto vseeno, če se obnaša do vas kot da mu le za vse vseeno. Rok od 22.6. do 22.7. Da prilika dela latu, je sicer žezelo star pregovor, ki mu niste vedno povsem verjeli. Sedai ga bosle, ne da bi se lega zavedali, iz-korisiitl tudi sami. Ob tem vam bo krepko žal, saj sebolzkaalo, da ]e bila prilika neprat in da si lahko z narejeno potezo naredile več škode kol koretr Poskušajte popraviti, kar se popraviti da, naibolje pa bo. če se naredite močno nevednega Kar pa se tjubezrii tiče. boste lahko zelo zadovoljni. Vsi okoli vam bodo zavidali vaSo srečo, lokrai brez kančka ne-VOŠČI|IVOStl Lev od 23.7. do 22.8. ■ ^ Dogajalo se «m bo, da se kakšen dan ne bosle počuiili dobro. Od- © ločili se boste, da se sp/emenite In da naredite več zase. Kakšen dan ali dva bosie še v^liajali pri svoji odločitvi, potem pa se boste vrnili vstaie tirnice. In spet vas bo pekla slaba vest, še najbolj ^^^^^ zato, ker se bosle krepko zavedali, da vam bo življenje spolzelo skozi prsle. če bosle s svoiim početjem nadalievali Poskušajte se sprostiti in partnerju nikar ne pokažite, da vam niegovo pasivno c^ašanje do vas seže do srca. Devico od 23.8. do 22.9. N Manikaio vam bo predvsem vztfainosti. Ko boste že na lepi poli, ?da vam uspe. boste zapadli v malodušje. Izgubili boste voljo ne le do dela. ampak se vam kakšne dan ne bo dalo prav nič. Še najraje boste v samoti, brez. da 5i vam kdorkoli poskušal kaj povedali ali dopovedati. Ftfčutie nebo čisto nedolžno, zato pazite, da ne bo kriza iz dneva v dan večja. h\ bo počutju podrejeno vse ostalo, zato bo leden precej naporen Zagrenil vam ga bo tudi partner, kf bo našpičen rn tečen Tehtnico od 23.9. do 22.10. Kar nekai presenečenj vam bo življenje vnaslednjih dneh prineslo na pol. Večina jih bo prav prijetnih, kar vam bo dalo nov eian in Še več volje do dela. Neverjetno učinkovin boste, dnevi pa se vam bodo zdeli zelo kratki, kar bo kar držalo. Tudi krajši dnevi in daljše noči vas bodo začeli molili. Noči bodo mirne, ^li boste kot ubiti V^dar se boste zbujati zelo spočiti Kriv bo tudiamor. saj se čez Ijii^ezenskoživ-Ijenie res ne boste mogli pritoževati Fbčutili se bosle kot naibol) oboževan Človek fíň svelu ikorpiion od 23.10. do 22.11. ^^^^^ Naiprei se boste zaradi odtočnega, lahko da tudi usodnega deia-f^ nja počutili slabo, čez nekaj časa pa boste opazili, da morda vse siojpa) m bito tako napačno Vse, kar vas tako moti pri partnerju, nikoli ne bo odpravljeno, zagotovo pa se bo trudil, da se vsaj ma-10 spremeni. Denarja bo manj kol pričakujete, zalo previdno za pravljajte. dasinebosteže kmalu prisiljeni sposojali. Sploh, ker morale odplačali še kar nekaj dolgov. Strelec od 23.11. do 21.12. s Pravsenlimenlalnibostevnaslednjihdneh Velikokratsevambo- pel ^omin. Kar utapljali se boste vnjih . Vaše rag)oloženje bo a-lo močno nihalo, od občulii sreče se boste hitro spet znašli med ^^^^ občutki žalosti, čez vikend si bosle sicer vzeli ndta) več časa lease. sicer pa boste v teh dneh precej c^kroženi z ljudmi, ki vam bodo lokrai godili. Zdravje bo solidno, finančno stanje tudi. Kozorog od 22.12. do 20.1. N Poslovno si boste leden bolj slabo zapomnili, pravzaprav bi ga ^^ najraje izbrisali. Po tem. ko vas je že nekaj časa močno strah, ka-ko bo vprihodnje, se vam bodo naenkral vremena zjasnita. Kaže, 9 da se bo vse sleklo tako, kol si želite. Tega pa žal ne bosie mogli trdili za ljubezensko in nasptoh čustveno življ^je. Najprej boste le sumili in se tolažili, da vidite m slišite preveč, polem pa boste ugotovili, da tokrai niste delali panike za prazen nič. Preden bosia začeli ukrepati, krepko premislile. Zvezde vam še kakšen teden ne bodo najbolj naklonjene. Vodnar od 21.1. do 19.2. Sploh ne boste več vedeli, ka| si želite in kaj naj naredile, da bi se JB počutili bolje. Življenje se vam bo še naprej zdelo precej prasio, J^S če ne boste tudi sami ukrepali. Na to. da bodo drugi postaili vse namesto vas. ne morete računati Včasih je res najtežje pr^k-" miselnost, še težje pa je sprementii ustaljene navade Pojdi- te korak za kaakom, pa bo! Predvsem pa ne preživljajte prostih dni vsamoti Ribi od 20.2. do 20.3. Ce sle si v preteklih dneh kaj želeli, je več dogodkov, ki bivaš spravili vdobro voijo. Vprašajte se, zakaj ste zadnje čase tako nezadovoljni z vsem, kar se vam dogaia. Napeli sle predvsem aio, ker svojih Čustev ne znale postaviti na svoje mesto In ker se vam velikokrat dozdeva, da sploh ne vesle, pri čem ste. Poleg lega bi bilo zelo dobro, če bi si ktiai priznali, da ste za kakšno stvar vživtjenju krivi tudi vi m ne le drugi! Predvsem pa se boste morali začeti avedalo, da boste morali za boljše počulieveč sloritt sami! Elfrida Ambrožič gostja Klepeta pod arkadami v Muzeju Velenje nadaljujejo grajstse klejicle pi>U arkaJami, s katerimi Xî lijo javnosti predstavili čimveč Z5i ni m ivi h tjudi i/, nagega oko-Ijii. Tokratni gost klepeta je hiia Elfrida Ambrožič, dolgoletna sekretarka Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje. V nadvse prijetnem in zanimivem pogovoru, ki ga je vodila kustodinja velenjskega muzeja Aca Poles, se je Elfrida Ambroi^iC predstavila ki>t izjemno dulu'jvita sogovornica, ki je v spa>j>čenem pogovoru nanizala marsi-katert> zanimivih zgoJ!)o iz sw^jcga bogatega življenja. Clfi, pt)d tem imenom jo namreč pozna večina prebivalcev íaleške dt^Iine oziroma Kdaj - kfe - kaj Effťida Elfl Ambrožič (foto DK) }>tevilne generacijo íaleíkih otroL ima še vedno zelo svež.sp^imin in se spominja tudi številnih drobnih dogodkov, prlpcitjajev in anckdc5t i/ njenega življenja in iz življenja Šaleške doline. Čeprav je že nekaj časa v pokoju, je šc vedno blizu vsem aktualnim dogajanjem, pc«ebno ic so le-ta povezana z otroki oziroma "njeno" Zvezo prijateljev mladine, v kaleri je preživela velik del svoje delovne dc>be. Številni obiskovalci, med katerimije bito seveda veliko njenih dolgoletnih prijatdjev in .s(idelavccv,st> lahko skorajda dve uri uživali v zares zanimivem in duhovitem pripovedovim ju Elll Ambrožič, ki je tako na svojevrsten način Iztrgata pozabi marsikateri dogodek iz življenja SaleSke dt^line v času, ko je dolina doživljala najbt'ilj korenite spremembe v svoji zgodovini. ■ DK Živini plesni dnevi v Velenju Rezija plesnih skupin Slovcniio bo danes in jnlri plesno razgil)ala íhíw v Mladínskí^ni c ent m in domu kiilinrx* v organizaciji Javnega sklada za kiJlturnc dejavnosti in Območne izpi^stave Javnega sklada za kulturne dejavna^li Velenje bo danes in jutri mesto Velenje vsredišču plesnega dogajanja, živini plesni dnevi so namreč revija plesnih skupin Slovenije. Danes in jutri bosta ob 10.30. uri v kultuniem domu v Velenju na sporedu plesni matineji. V dveh koncertnih programih se lx)do zvrstile kratke koreografije izbranih plesnih skupin iz Murske Sobote» Ormoža, Ptuja, Maribora. Celja, Velenja, TrKwelj, Novega mesla, Metlike Ljubljane, Medw^d. Domžal, Kranja, Sežane, Kopra, Nove Gorice,Šempetra-Vrtojbe, in Ljubljane -od tod zznalnim prispevkom Šole za sodobni ples, ki deluje v sklopu umetniških gimnazij in na kaleri je lani zaključila šolanje prva generacija plesalk in plesalccv. Na ogied bo tudi nekaj utrinkov z letošnjega plesnega tekmovanja Opu.s 1-ple.sna minialuravCelju. Omenimo §e gtvsiujoCo hrvaško skupino iz Čakovca Plesni sludio Teuta. Od daljših del sla bili izbrani plesni prvdstavi Vrane v lAcdbi in produkciji Plesne izbe Maribor (danes ob ob 17.un) ter Večerja z demoni v iwedbi in produkciji Plesnega Foruma Celje (Juiri ob 18. uri). Ot^ebosia na ogled v Mladinskem centru Velenje. Danes se bcu>b 19. uri v kulturnem domu Velenje predslavila skupina profesionalnih plesnih ustvarjalcev iz Ljubljane, nekdanjiii članov novx'-meskega plesnega draživa Terpsihora s prcdivt avti Karkoli kadarkoh / Whatever Whenever. Ustvarjalki in izvajalki plesnega giba VlasU» Veselko in Nina Milin sta se v Vranah lahkotno poigrali s prispodobo Clovck-ptica. Skozi značilno ptičje gibanju sta prikazidl človeške manire, izraze, občutke in želje 1er ustvarili obUkovno zanimivzicijo, petino gibalnih domislic. »Demoni koreografa Davida ('chaso resnična bilja, ki lež.ijo k preobrazbi in se simbolično istovetijo zumctnosljo. tokrai izraženo v plesno git>alnem mediju oh glasbi Beethovena, Mozarta. Scimberta, Vival-dija in drugih. Malce bizarna, a sikwiia predstava je bila zahteven zalogaj za mlade plesalke, ki pa so delo odlično opravile ter sc izkazale z izjemno koncentracijo in 7sc\o izraznostjo. Predslavo Karkoli kadarkoli AVhatevcr Whenever/sestavljata dve samostojni koreograllji Islokopakaj Rosane Mcngcr in C}rc Cior Gregorja Lušteka. Obe deli imata skupni imenovalec - sobivanje svetlobe, zvoka in giba. V Lslokcjpakaj pcneka živ dialog med plesalkama in zvoki, ki jih izclektričnc kitare izvablja glast^enik, v koreografiji Gre Gor pa zvočne podobe ustvarjajo le kovinski z\'oki premikajcKÍh se pripo-močktw ter pc^spe.Aeno plesalčevo dihanje v soočanju s tišino. Program prireditve, ki gaje po strogih kriterijih oblikovala selcktorica Dalitx^r-ka Podboj, žeh opozoriti na kontinuiteto med ljubiteljsko bazo in prehajanjem v profesionalnost - lako z izbranimi celovečernimi predstavami kol s kakovostjo izbranili skupin in pc^ameznikov,« je prepričana Neja Kos. samostojna svetovalka za ples pri republiškem Javnem skladu 7Ji kulturne dejavnosti. Ljubilelji plesa imate tako danes in jutii neponovljivo pritožj^ost, da se naužijcíc sodobnih plesnih korakov na dveh odrih v Velenju. Izkoristite ju! ■ bš ('Hrlek. 14. oklober t9.Q0 Knjižnica Velenje Fredavanjd: Mitja Fajdiga: Gensko spremenjena hrana Pelok. 15. okloher od .00 ure naprei Središče mesta Velenje Redni mesei^ni seiem X Mladinski centerVelenje Odprtje klubskih večerov SolM)la. Ki. oktober Središče mesta Velenje Redni rnesečni sejem 8.00-1200 Cankarjeva ulica, Velenje OroĎtinica-prireditev ob svetovnem dnevu hrane 9.00 Telovadnica Šolskega centra Velenje Košarkarska Ifilcma • Kadeli, 2. SKL.3. krog; KK Velenje :KK člektra B 9.30-1100 Galerija Velenje škratov a sllkarnlca Skakalni center ob Vel. gradu Smučarski skoki »Državno prvenstvo v solo skokih in nordijski kombinaciji za člane in mladince Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 2. SNL • NK Rudar : NK Supernova Triglav Večnamenska dvorana v Vinski gori Promocija zgoščenke ansambla Ha ha ha (Društvo hunioristov Velenje) Nastopili bodo: Modrijani. Mateja Jan, Slovenski zvofd, Cvet, Goter žur band, Dinamika, Robert Goter, Duo Amor. Okrogli muzlkanlje. Mikola. Vitezi Celjski. Korado. Vitezi polk in valčkov, Seleči humofista Brajdimir in Berta Mladinski center Velenje Koncert Katalena Teden odprtih vrat Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje Torek. 19. c^klolHT 18.30 MladinskicenterVefenje Filmski večer Sreda. 20. okloher 1000-13,00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana Okrogla miza Dopolnimo znanje o prometu 11 liLoa Ljudska univei7a Velenje Predstavitev dejavnosti Ljudske univerze Velenje ob 4S-ietnici delovanja '18 00 10.00 im 21.30 hMKHkljek. (U. okloher 8.00-12.00 Unrverza za III. življenjsko obdobje Velenje Uudska univena Velenje Učim se sam 17.00 ljudska univerza Velenie Razstava dejavnosti študijskih krožkov 17.00 Knjižnica za mladino Špeline ure pravljic; Miska in veter (T. Kokatj), Uhlji takini in drugačni (G. V. Genectitenj 17 00 MladinskicenterVeienje Ernlne ustvarjalne delavnice Čelrick, 21. okloher ifino-ifion Ljudska univei7a Velenje Delavnica: Tudi mi govorimo angleško; Prebiranje angleških slikanic za predsolske otroke 17.00-19.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev programa Voznik 17 QQ-1900 Ljudska univerza Velenje Delavnica: Kako se ubranimo stresa ig no Knjižnica Velenje Predavanje z diapozitivi; 8oris Mu zevi č: Svetovna civilizacija pred našo? X Hotel Paka Velenje 19. zborovanje slovenskih geografov Zgornja Savinjska In Šaleška dolina, Velenje 2004 Za dodalne informacije o prireditvah In dogodkih iahko pokličete TIC I center Mestne občine Velenje (03/89618 60). Zgodilo se je... icé od 15. tlo 21. oklohra É fU - - Priprave na prevrat so iia Slovenskom pred koncem prve svetovne vojne med drugim potekido tudi z ustanavlja njem na-rtxlnih svetov. SrctJi av^sta lela je hil v Ljubljani ustanovljen NarixJni wet za J^lovenskc dežele in Istro, 26. septembra pa v Marif>oru Narodni svet za štajersko (njegcw predsednik je poslal Velenjčan dr. Karel Verstovřek). V Sale.ljani Radio Velenje <ï;vojil drugo mesto za pripravo osrednje inlbmiatrvne oddaje, v kategoriji radijskega intervjuja pa je novinarka Našega časa In Radia Velenje Milena Krstič Planine osvojila tretje mesio. - 16. oktuhr.i leUi 20(H) so bile volitve v državni zbor Skwenije. Volilni upravičenci iz Mestne oWine Velenje ter OWin Šoštanj in Šmartno ob Piiki so v slovenski parlament neposredno izvolili Jožeta Ka\liénik;i, Bičana Kontiča in Milana Kopusar- ja« -V nedeljo, 18. oktobra 1959b0vPaki pri Velenju svečano cxl-prii novo šolo in skupaj s transtbnnalorî^ko pi^^lajo tudi dalj-ncwod med Šalekom in Pako. -18. nktohra 1996 sov Rdeči dvorani (xiprlí prc«tore Turistično inťormadjskega eenira Velenje. -21. okbïlîTa 1911 je na Vistilah pri SlweivJci Blsírkn umri šoštanj-ski rojak, pisatelj, publielst, politik in sloveaski nanxlni buditel] 19. stoletja, dr. .losip Vošnjak. • Od 21. do 31. oktobra 1985 je bD v velenjski Rdeči dvorani že iO. hišni sejem Gorenja, kisoga obiskali tudi številni ugledni gœlje iz poliliâiega in gcxspixJaiskega živijenja nekdanje dr/iive. '21.oklol)ral989 jebilavZavodnj;ili ustanovljena stranka Zelenih Velenja. Predsednik stranke je postal VaneCtošnik. Pripravlja: Damijan HSjajič miifjlS KINO VELENJE v hotelu paka VAS «B (iOZDll (triler) Režija: M. Night Shyamalan Vloge: Bryce Dallas Howard, Joaquin Phoenix, Adrien Brady, William Hurt, Sigourney Weaver Dolžina: 108 minut Čelrtek.14.10.. ob 20.30 Pelek. 15.10.. ob 20.30 Sobola. 16.10.. ob 20.30 Nedelja. 17.10.. ob 18.45 Ponedeljek. 18.10.. ob 20.30 Sreda. 20.10.. ob 18.00 Majhno mestece, obdanem z gozdom, je idiličen kraj, kjer so meščani zelo navezani drug na drugega in žlw-jo preprosto življenje, brez nasilja. Sami pridelujejo vsa živila in nikoli ne hodijo iz mesta, saj v gozdu živijo nenavadne, grozljive sile, s katerimi so meščani sklenili pakt o medsebojnem izogibanju. Ko pa ga želi mlad, odločen mladenič prekršiti in v gozdu poiskati zdravilna zelišča za bolnega dečka, se stvan zapletejo... JAZ. IÍOIÍOT (ZF triler) Režija: Alex Proyas Vloge: Will Smith, Bridget Moynahan Dolžina: 115 minut Čelrlek,14.10.. ob 18.00 Pelek, 15. 10.. ob 22.45 • glasne predvajanje Sobota, 16.10., ob 18.00 In ob 23.00 Nedella, 17.10.. ob 21.00 Ponedeljek. 18.10.. ob 18.00 Sreda. 20.10.. ob 20.30 V letu 2035 so roboti nuja. Razvoj vedno novih modelov pa je pripeljal do stopnje, ko naj bi se stroji pričeli zavedati svojega obstoja in moči. Policist Del Spooner je eden redkih, ki jim ne zaupa, in tako pride na sled skrivnostni zaroti, ki jo skrivaj pripravljajo roboti... VRmŒSKW niMivrviK 2 (romantična komedija} Režija: Garry Marshall Vloge: Anne Hathaway, Julie Andrews, Hector Elizione Dolžina: 115 minut Pelek. 15.10., ob 18.00 Nedelja, 17.10., ob 16.30 Torek, 19.10., ob 18.00 5 let je minlo, odkar je Mia izvedela, da je princesa, in sedaj bo morala predčasno prevzeti dolžnosti in obveznosti kraljice. Kot da to še ni dovolj, se mora pred kronanjem tudi poročiti. Začne se iskanje snubcev, ki jih je seveda dovolj, toda vse zanima le denar in slava. Je pot od princeske do kraljice težja kot od najstnice do princeske ? liVAA ^lODELA (akcijska komedija) Režija: Keenen Ivory Wayans Vloge: Marlon Wayans, Shawn Wayans, Rachelle Aytes Dolžina: 97 minut Torek, 20.10.. ob 20.30 - premiera pred slovenskim startom Dva policaja, ki sta v prejšnji akciji stvar resno zamočila, se želita odkupiti s tem, da se prijavita za varovanje sester Wilson. Skleneta, da bosta za vabo nastavila sebe, toda problem je v tem, da sta sestri beli ona dva pa temnopolta, o obnašanju v visoki družbi pa nimata pojma. Da bi jima kriminalci nasedli se morata seveda zelo potruditi... mul» BOURCOVA PRF.IVIOC (vohunski triler) Režija; Paul Greengrass Vloge: Matt Damon, Joan Allen, Brian Cox, Julia Stiles Dolžina: 108 minut Petek, 15.10., ob 23.00 Sobota. 16.10., ob 23.00 Nedelja. 17.10.. ob 18.00 Potem, ko sta Bourne in Mahe dokončno ubežala agentom CIE v prvem filmu Kdo je Bourne, se izkaže, da to nI res, saj naj bi kitajskega podpredsednika ubil ravno Jason. Odnosi med ZDA in Kitajsko postanejo zelo napeti, zato pa mora Jason stopiti iz anonimnosti in svet rešiti pred grozečo vojno. Pa tudi Marijino živ- ljenje je zaradi njega resno ogroženo. Tudi pri vrhu CIE prihaja do zapleta. Drugi del trilogije je vrhunski triler, posnet po romanih Roberta Ludlu-ma. Odlična akcija, odlični efekti ! JAZ, ROBOT (ZF triler) Petek, 15.10., ob 18.30 FKiiV(;[:sKii\ l)f\IAI\IK 2 _ (romantična komedija) Petek, 15.10., ob 21.00 Sobota, IS. 10.. ob 18.30 In ob 21.00 Nedelja, 17.10.. ob 20.00 MKDMinJA BR\1 A (animirani film) Nedelja. 17.10.. ob 16.00 (Otroška matineja) Filmski ciklus - FILMSKA PUT ZGODOVINE: GLADIATOR (zgodovinski spektakel), 160' Režija: Ridely Scott Vloge: Russel Crowe, Joaquin Phoenix Ponedeljek. 18.10., ob 20.00 Torek. 19.10.. ob 20.00 Cena vstopnic: Redni kino 800 Sit Otroška matineja 500 Sit, Premiera 900 SIT. Informacije o predstavah: 898 2491 (v času predstav)! SeCOM Secom Krško d.o.o. PE Velenje O. C. Paka GSM: 041 798 510 www.secom-krsko.si _ THVSSEH !' M \ Proizvodnja in montaža: * PVC okna, vrata * rolete« žaluzlje * komarniki * poikna Evropska okna za evropsko ceno! ; Kino nagrajuje naročnike Našega «asa Izžrebali smo: Vinko Orev, Lokovica 27, Šoštanj; Bla Koren, Lo niča 18, Velenje in Sonja Sešel, Efenkova 46, Velenje. PORi^NAVA STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽeUTE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE VELENJE. Efenkova 61 tL^T^Á".^^^: 080 13 14 Nagradna križanka TERMO ^Eimo SHOP Cesia talcev 5,3320 Velenje Tel.: 03/ 5862 • 885, 5864 - 392 Fax: 03/5864 383 vinvw.termoshop.si VSE NA ENEM MESTU: ■OGREVALNA TEHNIKA •HLADILNA TEHNIKA -KLIMATIZACIJA, PREZRAČEVANJE ■ TRGOVINA. INŽENIRING, MONTAŽA, SERVIS... UsĎ-ezna temperatura in vlaga v delovnem prostoru pripomoreta k prijetnejšemu počutju zaposlenih, kar se nedvomno odraža v večji storilnosti! Prepustite odločitev o ogrevanju, klimatizaciji in prezračevanju strokovnjakom! Svetovali vam bomo najbolj optimalno rešitev, ki vas bo pripeljala k racionalni rabi energije in prihranku stroškov! Veselimo se Vašega obiska! Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka, 25. 9., na naslov: Naš čas d. O- o.,Kidričeva 2/ a, 3320 Velenje, s pripisom " Termo Shop, d. o. o." izžrebali bomo tri nagrade: 1 - nagrada: bon za nakup v trgovini v vrednosti 5.0DO Sit 2. nagrada: bon za nakup v trgovini v v vrednosti 4,000 Sit 3. nagrada: bon za nakup v trgovini v vrednosti 3.000 Sit ČETRTEK, 14. oktobra: 16.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo; Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje. PETEK,15.oi(tobra: 16.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horosicop; 7.15 Poročiio Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8,30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17,00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 16. ol(tobra: 16.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8.30 Poročila: 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.30 Rock šok; 19.00 Na sedenje. NEDEUA, t7.oktobia: 6.00 Dobro Jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14,45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. P0NE0EUEKJ8.oktobia: 16,00 Dobro juîro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18,30 Poročila; 19-00 Na svidenje. TOREK, 19. oktobra: 16,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 18.00 Povejte na glas; 19.00 Na svidenje. S8EDA, 20. oktobia: 16.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj.kje.kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 19.00 Na svidenje. onesnaženost zraka v tednu od 4. oktobra 2004 do 10. oktobra 2004 niso povprečne dnevne koncentracije S02, Izmerjene v avtomatskih postajah (AMP j na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Pakl, nikjer presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. t^ESTNA OBČINA VELENJE, URAD ZA OKOUE IN PROSTOR rajna vrsdnost 35Qmií;n-gS02/m3 zraka spr9]emtivoprssegan)evlelu2004' 30 mrt]t>.g S0!/in3 sata OBVESCEVALEC moli oglasi DELO ZA PRIJETNO terensko delo vas čaka stimulativen zaslužek. PIK,$.p., Konovska C. 41, gsm: 041/923-954. OPREMLJENO 2-sobno stanovanje na Jenkovi 9 v Velenju prodam za 11.000.000,00 sit. Gsm; 041/670-835. NOVO dvosobno stanovanje, 84,28 m^, na GlazijivCelju, prodamo. Telefon: 713-2600. TRISOBNO obnovljeno stanovanje, 71 m^, naFoitovi vVele* nju prodamo. Gsm: 051/807-009. NOV opremljen apartma na Mariborskem Pohorju • Bolfengu prodamo. Telefon: 713-2600. 2-SOBNO stanovanje, 63 m^ na Goriški cesti, zelo ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. ZEMLJIŠČE,1800 m^ vVele-nju, zmožnostjo gradnje, na top iokaoiji, prodam. Gsm: 041/299-919. GOSTIŠČE s stanovanjsko hišo. na odlični lokaciji, v okolici Velenja, zelo ugodno prodam. Gsm 041/299-919, ZAZIDLJIVO parcelo, v velikosti 7,5 arov, 3 km izven Velenja, na lepi lokaciji, prodam, Gsm: 040/212-364. V ANDRAŽU prodamo131et staro hišo, 120 m^ stanovanjske površine. Gsm: 031/616-142. NA JENKOVI v Velenju prodamo 3-sobno stanovanje, 81 m^, takoj vseljivo. Telefon: 897-0170, gsm: 041/900-098. ODDAM-NAJAMEM V NAJEM oddamo pisarniške, proizvodne, skladiščne, sejne prostore na Hmeljasrki ulici v Žalcu, različnih velikosti, v skupni izmeri 9000 m^. Telefon; 713-2600. POSLOVNI prostor, 100 m^s parkiriščem, primeren za mirno dejavnost, v Velenju (za gradom) oddam. Gsm: 040/876-533. V PESJU oddam opremljeno garsonjero z lastnim vhodom (mesečno plačilo). Gsm: 041/274-254. 2-SOBNO stanovanje v okolici Šoštanja, s svojim vhodom, oddam. Gsm: 041/554-306. V NAJEM oddam prostor primeren za mirno dejavnost ali skladišče (60 m^), Gsm: 031/649-420. HIUNDAY lantro, december '95, kovinske barve, abs, klima, air bug. električni pomik stekel, centralno zaklepanje, ugodno prodam. Gsm: 041/653-255. RAZNO OBVEŠČAM stranke, da preneham z dejavnostjo 14.1.2005. Nadja Blatnik, s.p., Stantetova 16,Velenje. NOVI hidravlični stiskalnici, 100lin150lzagrozdje ali sadje, prodam. Ogled je možen od nedelje naprej. Telefon; 586-6163, Gsm: 041/525-456. MLIN za jabolka in lesene gajbi-ce prodam. Telefon: 571-8282 ali 041/818-899, popoldan. STISKALNICO, 751. primerno za grozdje in sadje, z zaprtim košem, prodam. Gsm: 041/845-343. TfiAJNO žarečo peč na trda goriva in jabolka za prešanje prodam. Telefon: 586-9835. RABLJENE kuhinjske elemente vključno s štedilnikom in hladilnikom prodam, Telefon: 587-5783. SPALNICO, smrekov furnir, nov raztegljiv kavč, rjavo kuhinjsko napo di 610 V in vgradno ste-klokeramično kuhališče ec 650 E, ugodno prodam. Gsm: 031/691-407. LAK za parket, sinteko, mat, 241(100 m2).strdilcem, prodamo. Telefon: 586-4202. PAR papig nimf prodam, Telefon: 586-9299. PRIDELKI ULEZAN hlevski gnoj z dostavo, sladek jabolčnik in žganje prodam. Gsm: 041/344-883. ZELJE za losanje, ribano in v glavah, prodam. Telefon: 589-0384, gsm: 031/748-937. Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spošto van e za varovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za iniormacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko SSS5-478, dežurno službo pa na 8995' 445. Zoboidravniki: 16, in 17. oktobra - Primož Jevšek, dr. stom., v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1, Zdravstveni dom Velenje (od 8. do 12. ure), Ukflrna v Velenju: Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Veter manko postaja Soštonj: Od 15. do 17. oktobra - Franc Blatnik, dr vet. med., gsm: 041/618-117. Od18. do 21. oktobra-Urban Hrušovar, dr vet. med , gsm: 041/667-040. GIBANJE PREBIVALSTVA VELENJE, Prešernova 1A TEL: 03 898 47 24 SLOVENJ GRADEC. Celjska 45 TĚL; 02 881 2500 RABUENA VOZILA FORD ESCORT 1.6 16V CLX, let. 93 450.000,00 SiT MERCEDES BENZ A140 classic FUN. I. 00 2.749.000,00 SíT MERCEDES BENZ A140, let. 99 1.990.000,00 SIT HONDA ACCORD Coupe 2.0IE, 1.98 2.250.000,00 SIT HONDA ACCORD 2.2 VTEC, let. 96 1.289.000,00 SIT BMW 530dA, let. 99 4.000.000,00 SIT MERCEDES BENZ ML320, avt .let. 99 6.500.000,00 SIT MERCEDES BENZ C200 sportcoupe, let. 01 5.850.000,00 SIT POOBLAŠČENA PRODAJA MOTOCIKLOV APMUA BBffBl TRGOVINA KOŠARICA Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici) Télefon/tau 03/ 572 80 80 rWùvtt. ttí. s 726 080 ép9gfO¥a 19. W. 891 9140 www.ifpú¥tí»'imaricé'8p.sJ 9-mU: t(0*gri099^i9.fí9í Za BREZPÍAČNO DOSTA VO na thm pomta na teiefon: 03/572$^! KROMPIR ZA OZiMNIOO 3CV1 kg 32.90 JABÛLKA14/11 kg Ie85.17 ZEUS ZA RIBLJE kg 34,90 PLfNICE DVOJNO PAKIRAriJE SVECA VEUKA PIRAMIDA 99.00 PESEK BEU ZA ÔRÛBO\^ 25 Kg 939.00 ZEMUA ZA GROBOVE 201 399,00 BOGATI fmfÛMMÏ o61.990.00 SiADmn SCt^wtudi za fiebsiarje kg 195.00 6N0JIU) KAN PO PREDSEZONSICK CENAK, le do konca meseca 2.100.00 SEMENSKIJECMEN LORD Kg 91.00 SEMENSKA PŠEPilCA Pf^ORT Kg 96.90 AM ZALOGt VSE 2A SEm GNOJILA, Č£BUL/iÍC£ÍN SEMENSKA ŽTTA, KRMiLA, KRMNA in A m WmUSMS ÍKMM7X7. OEHE mjfi^ DO RAZPRODAJE ZAWGt 'KDOR VARČUJE V KOŠARICI V PERNOVEM IN V PESJU KUPUJE!' Nagrajenci nagradne križanke Krevzel Instalacije, (^javljene v tedniku f^aš cas, 30. septembra so: 1. nagrada: baterijo za umivalnik prejme Goršek Polona. Šmartno ob Raki117,3327 Šrnartno ob PaM 2. nagrado: stensko b^erijo pr^-me Kutnjak Drago. Stantetova 5. 3320 Velenje 3. nagrado: pipo za hladno vodo pr^me Kotelnik Zvone» GaberKe 32, 3325 Šoitanj Nagr^enci dvignejo nagrado na sedežu podjela Krevzel Instalacije v Metlečah 14 v Šoštanju. S sebo) prinesite osebno izkaznico! Vse dodatne informacije so vam na voljo ludi na telefonsic šte^lki 03 / 898 1 8 50. Geslo podjetjaKrevzei InstaJacijese glasi: podjetje za izvajanje strojnih inst^aclj. Čestitam o! VEDEŽEVANJE KART Preizkusite prirojene sposobnosti dolgoletnega veúeževalca. Ke bo vam žal. Dogovorite se za sestanek! 041 / 591 • S2S Posredovalni CB Srček s.p., Milena Jazbec, Bistrica ob Sotll 13, 3256 Bistrica ob Sodi Upravna eii«ta Veletije Poroke Ivica Ariič in Vinko Pungertnik, oba Ravne št. 76. Smrth Karf Vrabič, roj. 1928, Uriskova ul. št. 39; Jožefa Javorník, roj. 1941,KoželJskega uLšt. 7; Stanislav ŠteWič, roj. 1928, Lesko-vec št. 24 a; Jožef Plaznik, roj. 1919,Goriškac. št. 3,Šoštanj; Marija Kos, roj. 1936, Pod Hri-bercošt. 17, Vitanje. CVEIUCiUMAim Sedež: Preieinova 7,9320 Velenje, P£ Letuž 136,3327 ŠmarlfloobPaki Tel.: 03/6970002, GSM.: 041/682 369 -Široka ponudba aranžmajev, cvetja, lončnic... - pogrebne storitve v celoO Možnost plačila na več obrokovf 24 ur dnevno! Posredovalnica SRČEK Posredujemo resne zveze, phjate^jevan|â po vsei Stoveniji. Vsi. ki ste osamljeni, pokličite 041/591-222 Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno. Positdovainlcs SRČCK, JazMc Milana $.p.. Bistru od Solil 13. ob Soili U POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST KOMUNALNO PODJETJE msHJE d.0.0. KoroiKac«et»37/b Telefon: 03/891 91 53, 03/891 91 54 GSM: 031/041 390 138, 031 375 041 ) NUMERO UNO Robert Kukovec a. p. Mlinska uNca22 Maribor Nudimo vam ugodne gotovinske ter avtomobilske kredite do 6 let Možnost obremenitve osebnega dohodka do polovice! Star kredit nI ovira. Pridemo tudkna dom. Tel.: 02/ 252-48-26 041/ 750-560 Zamaji jo bil tvoj bof. zaman vsi dmvi tvojega tqpjjciija. moćnoj^ je bila liohzori od voljo do življenja. Kfigar Jwaš ivd. nikoli ne untro, le dalećje ZAHVALA Ob bitieči izgubi cirage življenjske sopotnice in mame MARIJE JANZOVNIK iz Fioijana 17. 7. 1938- 3.10. 2004 sc iskreno zalivaijujeva v.som stjri^dnikom, prijateljem, bivšim soUcIavcem in vsem sascdom. ki sie jo pospremili na njeni zadnji poli. ji ciirovaii cvcije In sveCe ter pisno in astno izrekli Številna s(>žalja. iskrena hvala g. Urbancu, dr. med.» i^scbju IJ. nadstropja Bolnišnico TbpoL^Ica, govx^miku Filipu za ganljive besede slovesa, pevccm in pihalnemu kvartetu za odigrane melodije, gospodu kaplanu BabiCu za pogrebno slovesmxsî in sveto raaiU\ /DÍS Îo.^îanj, DU .íoSlanj 1er pogrebni službi Usar. Naj iskre ncjša hvala družinam Zaje, Kianinik, Gol ii ni k in Šmid za vst^ pomoč. Vsem in vsakomur, ki ste nama v leh ležkih trenutkih stali ob strani in nama kakor koli pomagali, šc enkrat prisrčna hvala. Imejmo jo v lepem spominu. ialujoči: Tone tn hČi Darja ter v.vi, ki si) jo imeli radi Najdražjemu pradcdiju JOŽEFU PLÁZNIKU i) Le redkim je dano, dn obCulijo toplino Irî ljube/.on v tolikšni meri, kol smo je bili deležni mi. Hvala ti, dasi nam brezmejno podarjal svoje plemenito srce. Ponosni smo, da smo imeli takšnega pradedka. Zelo Le bí>mo pogrešali, a v vse nas si vtisnil svoj pečal in /alo lx>mo del tebe za vedno nosili v sebi. Tvoji pravnuki Jasfnitta^ AjulreJ, Nena tn Maruša ic vćomj smo '/.rli veselega sonca svit. a danes s solzami obraz ja oblil. ZAHVALA "iho, kakor je živel, nas jc nepričakovano zapustil naš ljubljeni mož. c^e, last, siarl occ in pracledi JOŽEF PLAZNIK iz Žoi^ianja 1.3.1919 - 7.10.2004 Aalosl. ki nas je zajela ob Ivoji izgubi, smo lažje premagovali ob izkazanem sočutju si>Ijudi. se iskreno zahvaljujemo v.sem Sorodnikom, sosedom, prijateljem in znaneem za izrečene lolažilne besede, darovano cvetje, sveie in sožalne brzojavke. Posebno se zahvaljujemo zdravniki">ma g. Urbancu, dr. med. in g. Marollu, dr. med., za dolgoletno zdravljenje. Iskrena hvala pogrebni službi Usar in g. duhovniku za opravljen i^bred. Besede 7ahvale so namenjene pevcem in godbeniku za odigrano Tiiino. Žalujoči vst njegov t Res sejem lepot in dobrot Velenje - V soboio so je, v nasprotju z napovedmi, nad mestom razboholilo scmcc. Prokp jesenski dan je bil še lepši zaradi odllCno pripravljenega in Izvedenega jesenskega :>ejma na Titovem trgu. Meslna abCina Velenje in velenjsko lijristlCm>drus(vt) Sla ga lokral pripravila prvič, glede na polivale in <îd/iv obiskiwal-eev pa bo zagotovo poslal stalnica. ( )biskovalci m> si bili edini, da je îako tudi prav, nemalokdo pa je dodal, kalcit lu.^ino je v meslti, ko ,se v njem kaj dogaja ... Da je sejem tako lepo uspel, so seveda zaslui^n: vsi. ki so ga pomagali oblikovati- Tudi ra/stav-Ijalci so se namreč izredno potrudili in ni jih bilo malo. Predslavj-li in prodajali so dobrote s podeželja, sadike cvetja, pripomočkov /a vrlnarstvt) in cvetličarstvo 1er kmetovanje. Na sejmu je sodelovali^ več kol ivtiridescl raz-stavljaleev iz vse Slovenije, med njimi sadjarji, vrinarji. čebelarji, vinarji, zelivarji, pridelovalci vrtnin, rejci drobnice, društva p<^- Scjeni pomagali pripra^ viti in imsti PUP Velenje. Turistična zve/a Velenje. TD SaleL Kmetijska zadruga Šaleške doline. Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, Vrtec Velenje, Območna obrtna zbornica Velenje, KCiZ Celje - izpcislava Velenje, ZKO Velenje, Društvo SaleŽkih likovnikov. Knjižnica Velenje, Muzej Velenje. Mladinski center Velenje. Šolski center Velenje. Salej>ki likovniki. Društvo rejcev malih živali. deřel&kih í^ena ... Svojo dejavnost so pred.slavili ^ dijaki Šolskega centra Velenje in Vrtnarske šole Celje, varovanci VDC SAŠA - .ležek Velenje 1er člani Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje. Nekaj stojnic je bik» namenjenih predstavitvi i/,-delkov domače obrti. Obiskovalci pa so s pridom izkorislili tudi prilo?nosl za brezplačno po-kušino jesenskih dobrot, tudi sveže s t is kan ega mošta,za kar.so poskrbeli Šentiljčani. Sejem je bil p^^pestren tudi s Številnimi nastopi različnih izvajalcev in prikazi sajenja sadnega drevja^ Otroci pa so uživali tudi v ustvarjalnih delavnicah, v katerih jih je razveselila tudi leika jesen. ■ Bš, fcto: vos Dijaki šolskega centra so na sejmu pokazati, kaj vse zmorejo in znajo. Mnoge so presenetili, številne pa posiadkaii z zavitki in palačinkami. REKLI sa Lojze Slih. obiskovalec: >>Sejnia v mestu nikoli ne za-mudim. Vse si rad pogledam, všeč so mi tudi k'ulinarične pokušine. vedno pa tudi kaj kupim. Lepo je. ker srečam veliko ljudi, tudi znance, ki jih že dolgo nisem videl. Ce hi bilo možno, bi takšne sejme lahko pripravljali enkrat mv^seOno. Ne bi nič škodilo.« Mateja Klcmenčič, ravnalelji-|.,M ca Poklicne «à in tehniške šole za storitvene dejavnosti na ŠCV: »Naši dijaki in mentorji so pripravili zelo veliko zavitkov iz jesenskih pridelka, ljudem pa je bil najlx^lj v.šeč tisti iz buč. čeprav tudi višnjev in češnjev, Spekli smo nekaj vrst kruha, pri prakiičnem pouku smo pripravil nekaj izdelkiw Iz buč in drugih jesenskih plazov. Ljudje so bili presenečeni, da na naši Mi moremo in znamo pripraviti toliko jedi. Upara, da nas bodo pwabili tudi nasled- »Ciledc na uspeh cvetličnega sejma smo se odločih, da je prav. da ŠalcČH nom pripravimo tudi jescn&ki sejem. Na njem smo posebej želeli poudarili, da mestna občina ni le mesto, ampak tudi podeželje, ki lahko prikaže veliko pozitivnih stvari. Ko smo jih povabili, so se množično od-zvali, prišli pa sta tudi dve društvi Iz Savinjske doline, tako da se malo širimo. Kmečke gospodinje so v dveh urah prodale skoraj vse. Veseli pa smo tudi. da so ljudje i'dko z zanimanjem sprejeli prikaze, kol je stiskanje mošta, sajenje drevja Ivrtn Petek, predstavnik Turistične vinske poli iz Šentilja: »Danes smo prikazali, kako sc na star n-ičin » p r e & a « mošt. zraven pečemo .ie kostanj- Le redko kje prcšajo jabolke na lak način, zato tudi ni več tako veliko ljudi, ki še imajo ročne stroje in znajc'i to počeli. Ljudje so bili navdušeni, veliko .se jih je ustavilo pred našim prireditvenim prostorom. Mnogi otroci so nam pcwedaií. da lega Še nikoli nismo radi prišli prikazat. kako živimo.« Otroci so uživali pri deiu v ustvarjalnih delavnicah, pridružila se jim je tudi tetka Jesen. Razstava jabolk, tako starih kot novih sort, je pritegnila mnoge obiskovalce, Buče, buče in še enlirat buče Razstava izdelkov Iz buČ je bila prava paša za oči. Jedi (Z buč niso razvajale samo oči, ampak tudi okus. Po daljšem času je bilo minulo soboto v Maritnovi vasi ob železniški progi v imartnem ob Paki spel živahno, /anjo so poskrbeli prizadevni šmarški turistični delavci. in sicer zzanlmivo prireditvijo Bučarija. Pripravili so jo prvič. u upajmo, da tudi ne zadnjič. Organizatorji so obljubljali, da bodo buče vseh vrst in oblik 1er barv razvajale oko in okus. Niso se zmotili. Učenci nižjih razredov ŠmarŠke osnovne Šole so iz buč pripravili res zanimivi^ in privlačno razstavo izdelkov, šmarškc gospt^dinje pa so na deguslaciji poslregle z blizu 20 vrstami najrazličnejšega peciva in kruha iz buč. Na oblc>ženih mizah nI manjkalo bučnega ravitka. police, kruha. pile, gibanice, raznih bučnih namazov, marmelade, kompota, bučjega bifteka, štruklov. golaža, bučne juhe ir Še in Še. Sladko- kiste dobrote so malošlevilnim obiskovalcem prireditve teknile in nekateri med njimi sekćr niso mogli načuditi, da so lahko jedi Iz buč tako slaslne in da si lahko z njimi popestrijo in oboginijo jedilnik Še tako zahtevni gurmani. V dogajanje so se ?, ra/stavo vključili tudi šmarški gobarji, za vedro razpoloženje pa so poskrbeli člani Njivskega kvinteta Iz Podkraja. Prva bučarija je uspela. Pokazala je, da buče niso navdušile samo članice Turističnega društva Šmartno ob Paki Marije Bole, ampak ludi druge. Organizatorji sose resnično pc^trudili ir s prireditvijo pc^pestrili dan. Škoda le. da sokrajani prizadevanj po pestrejšem življenju v kraju ne znajo ceniti oziroma nagraditi truda v.saj z obiskom. ■ Tp