List. izlmja vsak potek
in velja a poštnino vrni in v fiorici domu poslan : zn colo loto ;1 golil., za pol lota 1 golil. 50 solil., za četrt leta 80 sold.— Za udi* nar. - polit, društ va ,.G0R1('A“ jo cona določana, kakor /a drugo naročniko. Posamezni listi se prodajajo po ti sold. v tiskarni.
Naročnina in dopisi
naj se Idagovoljuo pošiljajo oprarništvn v nunskih 'ulicah v tiskamo Karol Mai-ling-ovo. Ve pošiljat ve naj so frankujojo. Jtokopisi se no vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača so za navadno vrstico, če so naznanilo scino enkrat natisne, 8 solil., če dvakrat. 12 sold., če trikrat, 15 soldov.
Katoliška duhovščina in modèrna država.*)
Tedaj vendar le napredujemo — rakovo v blaženo jozefinsko dobo! Ne bode sc mesec mnogokrat več pomladil, in nasi gg. kaplani, vikarji, župniki i. t. d. se zbudijo kot c. k.**) ! —
Moderna država je vidni bog, zato tudi izvir resnice in pravite. Ona je za se naj vikši namen, [zato tudi ravnilo delovanju in nehanju državljanov! Temu božanstvu pojejo liberalna usta hvalno pesen — njemu vžiga se kadilo pasjega češčenja — na njegov žrtvenik daruje se blago, njemu na slavo pretaka se človeška krv — njemu bije srcé — zanj misli glava ! In da kolesca tega božanstvenega ustrojstva gladko teko, prepisuje ono državljanom, kako naj po njegovi milosti jim odmenjen ali privoljen delokrog spolnujejo.
Pred tem vseobsegajočim malikom vpo-guje liberalec ošabni tilnik in koleno — gineč „andohtiM zamaknjen v njegovo glorijo!
In zakaj bi mu ne bil ljub ta panthei-zem, saj si je zvest, da stoji tudi on na nižem ali višem klinu božanstvene lestvice ?!
Liberalni Kalin! kako naj bi spoznal okove duhove moreče sužnosti?
Katoliški duhoven pa „ni prijel duha sužnostiu (Rom. 8.) — in ž njim noben veren katoličan. Uže po načelih svoje Vére svobodomiselni k atol. duhoven ne more imeti tedaj prostora v liberalni, vsemogočni državi. On uči drugi večni studenec večne resnice in pravice — drugi cilj za človeka — drugo vodilo (norma) njegovemu delovanju — drugi namen državi! Zato proč ž njimi! Oni hočejo starega Boga — natražnjaki so! Liberalec Pet rilce Ili della Gattina bogokletno rjove: „Abasso il Baal crocifisso! Il Dio di Pio IX., il Dio dei cattolici non è il nostro Dio! (Proč s Križanim Baalom. Bog Pija IX., Bog katoličanov ni j naš bog). Duhovni kažejo nebesa kot namen človeka — mračnjaki so! Oni učijo, da morajo večni ideali resničnosti in pravičnosti, krščanska morala prekvasiti človeško mišljenje in voditi njegovo delovanje — ljudstvo norijo! Oni trdijo, da je država zarad človeka; in ne človek zarad države — revolucij onarji so! Proč ž njimi!
Tako rohni radikalni roj! In zdi se, da so bili časi, v katerih niso ne-všečno doneli taki glasovi nekaterim avstrijskim krmilnikom.
Res je, Marato v in Dan tonov še ni
*) Spis smn hranili že dva tedna. — Ur.
**) Ravno takrat morda ne še, — v veliki nevarnosti pa smo, da v prihodnosti kaj cnacega nehote postanemo, — Ur.
izredil naš liberalizem. Guillotinc še nijso brusili za „ rimi jakew — pa sč strupom obrekovanja so njihovi cesti zavdajali in jih tako moralno ubi vali!
Zadeva nune Barbare in č. o. Gabriela je za vselej v drastično pojasnilo one dobe zarisana y zgodovino avstrijkega liberalizma. Redovnikom so bili prvim posvetili ; „javno mnenje“ jih je bilo izvolilo za svoje žrtve.
Proti s ve t o v n e m u d u h o v n i š t v u niso tako očitno pokazali svojih rogov in svojih temnih naklepov. Katoliški čut v ljudstvu še ni bil zamorjen, zato je bilo treba prekanjenosti : In orožja niso izbrali slabega. Z Mefistovim posmehom so pripravili duhovništvo na — Aussterbeétat ! — to je: da s časom odmrjejo. Duhovski narašča,} je od leta do leta redkejši.
Kriva je bila temu zelo nova vojna postava od 1. 1868. Zakaj kliče nova postava uže 19. letnega mladenča k naturi mesto 20. letnega kakor popred? Ali bi ne moglo biti kaj resnice na tem, kar nekateri trdijo, da so hoteli Giskra et Comp. vse dijake, preden zvršijo gimnazijske študije, ž njo zajeti, in jim tako pot v duhovski stan zabraniti? —
Naj pa uže bo temu kakor more, ravnanje pod red j enih vladnih organov do novejše dobe nam je vsilovalo misel, da se je nameravalo d u h o v n a — duševno i z-stradati! Ali hočete dokazov?
Fassije so bile vse v onem času ustanovljene, v katerih je imel denar ceno, in je bil živež in obleka dober kup. Fassije so ostale do denes ravno tiste. V dobili smo papirnato dobo: denar je prišel ob notranjo veljavo, življenje se je silno podražilo; kako naj ubogi duhoven primerno is-haja?
Pa še dohodki iz časov Marije Terezije so sc zdeli vladnim organom preogromni !
Pri vsakem premeščenji je moral podati duhoven fassijo v presojo namestništvu. In f i n a n č n i departement je zračunil, da znese hira (naturaiia) po sedanjem tržnem kupu v e č, kakor kaže k 1 a s s i f i k a c i j a duliovskih plač t. j. 200, 250 ali 300 gl. (čujte!) — in vzel je rdeče pero in prečrtal svotico, ki bi jo moral dotični duhoven potegniti iz v e r s k e g a zalo g a — kot dopolnitev postavne plače!
Tako je bila duhovnu pri taki splošnji draginji prisojena m a n j š a pl a č a, k a k or njegovemu p r e d nik u p r e d m orda 100 leti.
Ali je bila državna blagajnica tako lačna teh bore — kraj cer jev? — Mladi duhoven, ki je začel še le pastirovati, jo zarad tega komaj naj mijnišim telesnim potrebam okom prišel. Kam naj bi bil šel po denarje za izobraževalna sredstva
— za knjige, časnike in izdelke novejše literature? Duhovni mladeneč, ki ima morda naj več časa in veselja in potrebo, še nadalje posvečevati se bogoslovskim in posvetnim vedam in tako svoj duh oborože-vati in srcé ogrevati, da bi zamogel dostojno in pogumno stati na braniku za svobodo cerkve in narodov — je zastonj hrepenel po studencih izobraževanja, ker jih ni mogel doseči!
Če se temu ne pravi, duhovna duševno iz st rada v ati, kaj pa?? — Pekel se je krohotal : duhovski stan je postal tako zaničevan in strašilo učečim se mla-denčem !
Vendar revščina duhovna ni duševno polomila, ampak ojačila. Udana sv. Cerkvi, ljubeča svojo domovino in svoj narod, goreča za vse blago in lepo, jeklenega značaja, z „nabrušciiim uma svitlim mečema stoji kakor gre.ške falange nepremagljiva in nevklonljiva katoliška duhovščina v boju za pravo svobodo — proti liberalnemu terrorizmu in despotizmu iu vsemogočnemu državnemu maliku! *)
_____________Svobodoljub.
Naša kmetijska šola.
Kakor beremo v razglasu ravnateljstva naše deželne kmetijske šole, prične se novo šolsko leto uže 7. septembra in upiso-vali se bodo novi učenci od 4. do 6. septembra v pisarnici kmetijske šole (pri mestnem vrtu). V ,.Gospod. listu- nas poživlja uredništvo lista, da naj kot pravi domoljubni polit, list delamo za to, da bi pošiljali kmetijski gospodarji sinove v kmetijsko šolo da je do sedaj prevelika in neopravičena mlačnost pri naših gospodarjih, ki ne vejo prav ceniti velike važnosti kmetijskega izobraževanja in opuščaja lepo priliko udeležiti se koristne naprave, to je kmetijske šole, ktero je visoki deželni zbor za njih oskrbel in ustanovil.
Prav radi zadostujemo onemu pozivu, in iskreno priporočamo vsem gospodarjem, ki imajo za tako šolo sposobne sinove, da pošljejo vsaj onega sina v kmetijsko šolo, ktereniu nameravajo ob svojem času izročiti kmetijo. Ustanovljene so nektere štipendije po 80 gl., nekoliko še oče doda in sinko ima dovolj za živež v Gorici, dokler obiskuje šolo, ki traja dve leti. Nikar ne recite : šole, poduka ni treba, le kopati naj se doma uči. Dragi gospodarji, časi so drugi in vse napreduje! Na kakošni stopinji
*) Res, duhovščina piamiti ljubezni ilo sv. Cerkve in do svojega naroda; le nekateri, žili se, prezirajo, da ni še dovolj plamteti roke pa križem držati, temveč da je treba pogumno in nevstrašljivo delati n a vse strani in posluževati se vseli po* stavnih sredstev, — Ur.
TT~ »
nže stoji poljedelstvo nekterih dežel, kje smo pa mi? Denes v teh časih mora kmetijski posestnik kaj več znati, kakor samo kopati, le z umom bo mogel boljši izhajati. Na Češkem, kder prebivajo naši vrli Čehi, imajo ne le deželne kmetijske šole, celo posamezni okraji se združujejo in na lastue stroške ustanovijo kmetijske šole.
Pri njih je skoro vsak gospodar izšolan na kmetijski šoli, zato pa tudi uže na visoki stopinji kmetijskega napredka in pri vsem tem, da jih je toliko, živijo dobro. Naj bi tudi čast. gg: duhovni nagovarjali premož-niše gospodarje, ki imajo za našo kmetijsko šolo sposobne sinove, da jih sedaj pošljejo v Gorico, kder se bodo gotovo veliko dobrih in potrebnih vednosti za gospodarstvo naučili.
Tudi posamezne občine bi si lahko veliko koristile s tem, da na svoje stroške v kmet. šolo pošljejo po enega morda revnega, pa za kmetijstvo dokaj vnetega in zmožnega mladenča. Celej občini bi gotovo ne stalo težko tak majhen znesek žitovati v svoj lastni prid. Ko bi eden izšolan kmetovalec po umnih pravilih svoje polje obdelovati začel in bi njegovi sosedje videli velik dobiček, kojega daja umno obdelovanje, bi radi posnemali izšolanega kmetovalca in na ta način bi prišlo blagostanje v občino.
Na noge toraj možje, kojim je mar za povzdigo blagostanja občin. Le ako se viri blagostanja odpró, zamorete si opomoči. En tak vir pa je umno obdelovanje kmetije, ip do tega vira zamorete vašim mladenčem pomagati s tem, da jih pošljete v kmetijsko šolo; kjer jim je lepa prilika dana ne samo učeno se izobražiti, ampak tudi djansko poskušati. Lepo doto zapustite mladenču že prej, ko mu kmetijo izročite, ako mu odprete pot do kmetijske šole.
»opisi.
V Gorici, 8 avgusta. — Človek se loči od neumne živali posebno v tem, da misli in govori. Vsaki prigodek izbuja v njem razne misli. Tudi znani prigodek, ko je grof R. A. iz Gorice zginil, in kakor se govori, mnogo tisuč dolga zapustil, svoje ime očrnil, svojim solze in britke dni naklonil; tudi ta prigodek je v meni marsi-kake misli obudil. Spadal je namreč k naprednjakom, zato je bil v poslednijh volitvah v mestno starešinstvo, kjer so lihe-ratei zmagali, tudi on eden izmed izvoljenih. On ni bil mračnjak, kakor blagovolijo te baže ljudi nas imenovati. Ali, dokler je res, kar pravi Kristus : Po njih sadu je hote spoznali (Mat. VII, 16.), moramo soditi, da liberalizem ni dobro drevo, ker rodi malopriden sad. Vsako dobro drevo rodi dober sad; malopridno drevo pa rodi malopriden sad. Dobro drevo ne more malopridnega sadu roditi, tudi ne malopridno drevo roditi dobrega sadu (ib. 17. 18.) Ne recite, da iz enega ne smemo sklepati na vse ; če je eden malopriden, zato niso vsi iste vrste malopridni. To vem tudi jaz; ali takih nepoštenih djanj med ljudmi tiste vrste, h kateri je spadal R. A., smo uže toliko slišali, brali in doživeli, in ona se tako po-
gostoma ponavljajo, da sodimo ne ex uno ad omnes, ampak per iiiductiomm.
Nas imenujejo mračnjake, ki učimo, da je treba Boga se bati, njegove zapovedi držati, pošteno živeti, Bogu dati, kar je božjega, cesarju pa, kar je cesarjevega; Boga čez vse liubiti, in bližnjega kakor samega sebe itd. Oui pa, ki ne marajo ne za Boga, ne za ljudi, kterih se je napuh polastil, m hodijo za nagnjenjem svojega srca; izm išljujejo in govore krivico; hudobijo govore v svoji visokosti. Svoja usta devajo v nebesa, in njih jezik hodi po zemlji (Ps. 72, 6 — 9.) to je, v svoji ošabnosti svoj jezik nad vsim brusijo, vse presojujejo, češ, da so vso učenost oni v najem vzeli: oni imajo raz sviti j en um, oni so, kakor bi nemec rekel, die Aufgekldrten, ki razganjajo temo nevednosti, in izobražajo človeški rod, ali kakor se tudi imenujejo, Illuniinaten, die llluminiìicn, die Lichttrdger und Culturtra-ger, to je, oni so luciferi. Saj lucifer je latinsko ime, in pravi ravno to, kar nemško Lichttrdger. No, to ime pa jim uže radi pustimo, saj vé vsaki kmet, kaj je lucifr. Prosit! Gotovo je on, ki ga Kristus imenuje, da je princeps hujus mundi, vodija Bogu in pravemu napredku sovražne stranke, on je navdiha, in naganja, in vsi, kteri ga poslušajo, bodo isto osodo ž njim imeli. Kako si z neba padel, lucifer, ki si zjutrej vzhajal? . .. Ki si v svojem srcu rekel: V nebo pojdem, nad svezdami božjimi povišam svoj prestol, usedem se na gori zaveze . . . Pojdem nad višavo oblakov, in enak bom Najvišimu. Pa boš v pekel pahnjen, v globoko jamo. (Iza. XIY, 12 — 15.) In za vodijem svojim planejo vsi, kteri svojih oči ne odprejo, dokler je še čas, in se ne ognejo gotovega prepada.
Pa kaj porečejo bralci k tem mojim besedam? Kam sem zabredel? Jaz mislim, da trdim pravo, ko tako govorim ; ali more kdo mi dokazati, da lažem? In ne mislim, da sem po strani mahnil, ko tako modrujem, kakor ste ravno brali. Bog daj le, da bi kdo izmed zapeljanih spregledal, in na zadnje spoznal, kam pes taco moli; ter da bi se ogibal onih nevarnih, ki ljudi motijo, in od dobrega odvračajo. Tu veljajo prerokove besede : Moje ljudstvo ! oni,ki te blagrujejo, te goljufajo (Iza. III, 12.), kteri ti pravijo, da boš po njih vravnavah in napravah srečen, Bog nas vse varuj take sreče, kakoršino nam oni pripravljajo!
Od gorenje Soče. (Pogozdovanje obrežja gorenje Soče. —*) Dalje.) Občinam i posameznim posestnikom bi moralo naj več ležeče biti na tem, da bodo njih gozdi prav in umno oskrbovani; le-ti bi morali dobrih svetov i pomoči iskati pri vladi, to je pri gozdnarskem uradu; v resnici pa onim vlada pomoč tako rekoč usiluje, pa mnogi je ne marajo. V naših krajih vsaka občina krvavo potrebuje lastne drevesnice, a katera jo ima? — Lahko bi imenoval gospode, ki so se mnogo trudili, da bi njih občine vsaj prosile sadik iz državnih drevesnic — pa, da
*) Opozorujemo in prosimo vse veljavne može zlasti
tudi duhovščino, da širijo zadržuj silno važnega
dopisa med občinstvom, ravno tako tudi drugsga
dopisa s Krasa v oddelku: Gosp. stvari. — Ur.
komu ne vzraste greben, naredim raj še pi-. ko. Gozdno drevje saditi, to nekaterim ne gre v glavo, vsaj še sadnega ne marajo. Pride mi tukaj na misel tisti g. vikar, ki je tirjal od vsacega ženina, da mora pred poroko vsaj 50 sadnih dreves nasaditi. No, menim, da hi bilo dobro, ko bi se marsikje to vpeljalo; za vsak krst pa nekaj sto gozdnih drevesc. Pa gorje mi, mračnjaku ! da se upam tako grozno v obraz biti boginji svobodi.
No, obrnimo se zopet k Soči tu je treba naj hitrejše pomoči. Pa kdo naj se loti dela, i kako?
Scharnaggl-ovemu poročilu so dodjane tudi določbe kmetijskega ministerstva o delokrogu deželnega gozdnarskega nadzornika i gozdnarskih komisarjev. Letem naroča se, da čujejo nad spolnovanjem gozdnar-ske postave.
Nalaga jim §. 5., če le mogoče, vsako leto enkrat gozde svojega okraja prehoditi; §. 6. obrača pozornost komisarjev posebno na tiste gozdne poteze, ki potrebujejo posebnih uravnav, postavim zarad melj, poplavenja, pogozdovanja i. t. d. Dotični posestniki občine tedaj naj skrbe zboljšati svoje gozde, gozdnarski komisar pa ima nalogo pomoči jim z besedo i djanjem. Da se mi dopis preveč ne raztegne, pustim v miru vse druge gozde, obrnem se kar na obrežje Soče. Koliko lesu bi moglo tu rasti, kjer ležč zdaj peščene pustote, tako pri Tominu, Kobaridu, Srpenici i naprej zaporedoma do vasi Soče. Ko bi obrežje Soče dobro obgozdili, ne delala bi več škode niti nam niti poljancem. Ravno zato pa, ker bi bilo to delo v prid velikemu delu dežele, naj bi tukajšnim občinam prišla v podporo tudi dežela i država. No, ker pa ni še slišati, da bi občine same od sebe mislile to podvzetje sprožiti, naj bi kmetijska družba mislila na to in gozdnarski urad v Tominu naj bi vzel to stvar pod svoja krila
Ne reci, čestiti bralec! da so moje misli predrzne, da se to delo ne da izgotoviti, ali da bi tirjalo prevelikih stroškov. Pojdi ali pelji se vsaj iz Tomina do Bovca, ogleduj skrbno peščeno i razdjano pa tudi tu i tam dobro obrasčeno obrežje, morda pritrdiš moji misli, da bi se obrežje Soče s primerno malimi stroški i trudom lahko vredilo i pogozdilo. Pa kako?
Izpod Šebrelj, 24. avg. — Šebreljci so bili tzačeli delati cesto in so jo lep kos izdelali, a zaradi razpora med Občinarji se je to prepotrebno delo ustavilo. Moj Bog, to strankarstvo je pač prav škodljiva bolezen! Čudim se, da se je ta škodljivka celo v visoko „Še—breg—je“, kamor nobeden voznik ne pelje, pritepla; Šebreljci so od nekdaj slogo ljubili in z njeno pomočjo uže marsikako veliko delo dovršili. Nadejamo se, da bode zopet tako ; saj je iz Šebrelj do Bička naj primerniši kraj za cesto. Tukaj je steza, po kteri prihajajo v Tornili ali v Gorico namenjeni Šebreljci na glavno cesto ; in ta steza je med vsemi tremi naj prijazniša. Želeti je toraj, da se vsi Šebreljci za cesto črez Stopnik do Bička zedinijo. Pri Bičku naj se pa namesti sedanje zelo nevarne brvi, s kter je
že marsikdo v Idrico štcrbunknil, most naredi!	En popotnik.
, Ogled.
Avstrija. — Kako jc naši ljubeznjivi „N. fr. Pr/ greben zrasel, ko je uradna „ Wiener Abendp/ naznanila, da tudi Avstrija je priznala Serrano-vo Španjsko republiko! — Dolgo je „N. fr. Pr/, pruska pionierka v Bismarek-ovem smislu pot pripravljala k temu ; avstrijsko obotavljenje jo je parilo. Kar naenkrat se želja vresnici njej in drugim pruskim „svinjarjemM. — K sreči jim je došla le-ta vest. Drugač bi bili naši ustavoverci s pameti prišli, daNj. Veličanstvo vkljub njihovemu odsvetovanju in protivljenju vendar potujejo v Prago. Češka opposicija malo ali nič ne pričakuje od tega; le nepopisljivi strah ustavoverskih vladnih listov pred porazumom z opposici-jo, daja jim vendar nekaj nade. K čemu drugač tolika razdraženost onih listov v tej zadevi. Smešni so pa ustavoverski listi in njih patroni. Vidivši, da bi vender kaj znalo biti s porazumom, opozorujejo oppo-sicijo, naj bodo lepo krotki in naj nikar ne zavrnejo, če jim ustavoverska milost (!?) m velikodušno (??) priželi nekaj drobtinic au-tonomije, kakor jo neki ima(?) Galicija.
Da se bo kaj saj poskušalo s porazumom, kažejo nekteri vladni listi in to, da grof Andrassy skup potuje z Nj. Veličanstvom in da bodo Nj.Velič. pred odhodom na češko imeli veliki ministerski svet. Spre-jim v Pragi bo sijajen.
Cesarjevič nadvojvoda Rudolf je 21. t. m. 16. leto dosegel in s tem postal po pravu cesarske hiše polnoleten. Gnjusi-lo se je človeku prebirati hinavske priliznjenosti ustavoverskih liberalnih listov med tem, ko so se upali dokazovati, da le tisti vladar je pa njih volji, ki slepo spol-nuje zakone liberalnega despotizma. Oppo-sicijski listi, koje ustavo verni natolcujejo kot izdajalce, so vse drugač o veselem dogodku govorili. Menimo da tudi ta razloček sam na sebi je cesarski hiši lahko pokazal, kje je prava odkritosrčna udanost. — Ta dan so Nj. Vclič. se svetlim cesarjevičem bili na Bavarskem pri sorodnem kralji Lud. II., ki se je koj potem podal v Pariz in bližnji Versailles, da si ondašnje znamenitosti ogleda.
Deželni zbori bodo imeli zdaj le kratko sessijo, k večemu 4 tednov. Kar se ne spozna že samo o sebi, da dež. zbori po direktnih volitvah nimajo več nobene veljave, pojasnujejo vladni listi, n. pr. „Mon-tagsrevue“, ki pravi, da vlada dež. zbore še prepušča iz zgolj koristnih vzrokov in da so zdaj nekako le administrativni organi.
Vnanje države. — Bismarck-ov blišč in njegova vsemogočnost sta malo da ne »fiasko“ naredila z okrožnico o pripoznanji Spanjske republike. Zdaj se je Bismarck nekako oddahnil, le ruski car Aleksander ga tlači, ker noče še jo pripoznati. — Kako silna že prihaja Bismarcku borba s cerk-V1J°, priča okrožnica ministra notranjih zadev, ki uradom zapoveduje, naj, kedar imajo zapreti kakega duhovna, na noge spravijo dostojno število žandarjev, v sili in nevar-
nosti celo vojakov. Zakaj? — da se ljudstvo v strahu drži, ki se poteguje za svoje kat. duhovne.
Francozko. — Mac-Mahon potuje po Francozkem. Povsod skazujejo mu kraljevo čast. — O begu ex-marsala Bazaine-a so še vsi franc, listi polni. Sodnijska preiskava je neki pokazala, da so čuvaji tega sokrivi. Pobegnil je neki mirno skozi vrata, ne pa po vrvi čez zid.
Spanjsko. — Karlisti so sopet vzeli važno trdnjavo Urguel in obsedajo Puycer-da-o. — Pri Estelli bo nar brže v kratkem odločilna bitva.
Domače stvari.
(Duhovske spremembe.) Č. g. Ant. Sfiligoj, podvodja v bogosl. semenišči gre za vikarja v Kostanjevco ; č. g. Andrej Ferfolja, četrtol. za subsidiarija v Komen.
(Duhovske vaje za duhovne) začnejo se 14. sept. zvečer in končajo 18. zjutro. — Vodil jih bo sloveči jezuit o. Tit V acca ri. Kateri ga poznajo, hvalijo ga močno. — Za gospe bodo prihodnji teden duh. vaje pri nunah Uršulinaricah.
(Beseda v malem semenišči) napravljena pret. nedeljo 23. t. m. kot navadno ob konci šols. leta vršila se je prav dobro v vseh točkah programa. — Mladi dijaki so se v resnici ska-zali v deklamacijah, v petji in telovadbi. Vsa hvala gre Mih. Kome 1-u, učitelju na vadnici, kot izvrstnemu učitelju v petji pa A. Jacobi-u pravemu mojstru v telovadbi, ki je v malih urah mladino tako izuril, da je bilo veselje jo gledati. Nazoči so bili Nj. prevzvišenost knezo-nadškof, bar. Reehbach, in veliko druge gospode duhov-skega iu svetnega stanu.
(Na c. k. gimnaziji) končajo šolsko leto jutrej 29. t. m. se slovesno sv. mašo ob 8. uri v cerkvi sv. Ignacija.
(V mašnike bodo posvetili Nj. prevzv. kn.-nadškof) prih. nedeljo 30. t. v veliki cerkvi ob 8. uri sledeče gospode: Četrtoletnike: Tomaž Čerin (nova maša G. sept. v Cirknem), Janez Grbec (n. m. 6. sept, v Štanjelu), Janez Slokar (n. m. 6. sept. v Kamnjem), Jurij Kokelj (n. m. 8. sept. v Leskovici). Andrej Pečenko (n. m. 13. sept, v Riheubergu). Tretjeletnika : Anton M a h n i č (n. m. 8. sept. v Štanjelu). L o v re n c Juvančič (n. m. 20. sept, na Libušini). Dijakon je posvečen g. Ant. Gregorčič.
v*
(Za pogorelcc v Cepovanu) se je na priza-detje bar. R e c h b a c li-a, c. kr. okr. glavarja, — ki se je bil koj v četrtek po nesreči osebno podal v C. in ki je sam iz svojega podelil zdat-no svoto (20 gld.) za prvo silo — nabralo v Gorici od bogate gospode gl. 250 ; pl. H. Ritter sam je daroval 100 gl., mestno starešinstvo tudi 100 gld. V. č. g. Štefan Kafol podeli 10 gld.
(Preskušnja v zavodu gluhonemih) bo 1. sept. od 9. do 12. ure zjutro. — O zanimivosti poduka v zavodn posnemamo prih. po „Eco del Litorale “.
Družba sv. Mohora.
V tem mescu bode družba rešila svojo nalogo. I)o konca avgusta bode slednja pola druž-binega koledarja v natisu doveršena in z začetkom prihodnjega meseca bode pričela se razpo-
šiljatev družbinih knjig. Knjige se bodo letos razpošiljale zaporedoma po tej versti, kakor so v koledaijevein imeniku navedene škofije in dekanije; tedaj jih dobe najpervo udi Goriške nadškofije, za temi družbeniki v kerski škofiji itd. tako, da bodo vsaj v šestili tednih bukve razposlane in udom prišle v roke.
Temu naznanilu naj dodamo poverini pregled letošnje delavnosti družbe sv. Mohora.
Lani je štela družba: 438 dosmertnih in
21.454 letnih, tedaj
vkup . 21.892 udov;
letos pa je naraslo število dosmertnih udov na 495
in letnih na............................. 23.631
tako, da vseh udov je....................24.126
Čez dve tisoč jih je torej pristopilo letos na novo.
Izmed posameznih škofij šteje
1.	Goriška nadškofija	2712 udov	
2.	Kerška škofija	. .	2391	n
3.	Lavantinska škofija .	8632	n
4.	Ljubljanska „ . .	8698	n
5.	Teržaško-koperika		
	škofija ....	1191	n
G.	Sekovska škofija . .	115	n
m 1.	Senjska	„	. . .	102	n
8.	Poreška	„	. .	.	56	n
9.	Zagrebaškf „ . . .	110	n
10.	Somboteljska na		
	Ogerskem . . .	43	n
11.	Videmska na Bene-		
	čanskem ....	19	n
12.	po raznih drugih krajih	11	rt
*
Računimo, da nas Slovencev je 1,266.000, tako pride na vsacih 53 Slovencev en ud družbe
v
sv. Mohora. Na Štajerskem (v lavantinski in se-kovski škofiji) je že vsak 48. slovenski prebivalec ud Mohorjeve družbe; na Kranjskem in Koroškem pride na 49 in na Primorskem na 60 Slovencev en ud družbe sv. Mohora. Koga pač tako velikanski napredek naše družbe ne veseli? Kjer koli se jezik slovenski govori, tam že ima družba svoje ude iu po pravici smemo ter-diti, da ne najdemo pri uijednem narodu v Avstriji in zunaj Avstrije enake ustanove, ki bi v ljudstvu tako vkoreuinjena bila, kakor je družba sv. Mohora pri Slovencih.
Družbeniki prejemu tudi letos šestero knjig; za letni donesek enega gld. — in če odštejemo kolek po 6 kr; za koledar — prav za prav za 94 kr. — zopet 63 tiskanih pol, kterih oblika je letos pri treh knjigah zdatno povekšana. Knjige pa so te-le:
1.	„Življenje svetnikov in svetnic božjihdeveti
in slednji snopič, obsega 15 pol.
2.	„iŽivljenje in smert Kristusova.“ Druzega dela
drugi snopič — 9 pol.
3.	Občna zgodovinau za slov. ljudstvo. Pervi sno-
pič — 11 I/o pole.
4.	„Domači zdravnikKratek navod, si zdravje
uterditi in življenje podaljšati — 7 pol.
6. „Koledar za leto 1875u obsega 13 pol. Družbiui dohodki tega leta znašajo .... 25.902 gld. 93 kr. stroški pa ... . 25.868 „ 46 „
ostane gotovine .	34 gld. 47 kr.
katera se po sklepu družbinega odbora daruje za Janežičevo ustanovitev. — rBcsednik.u
Poslano/)
Vabilo k prvemu občnemu zboru »Učiteljskega društva za slovenski Štajerk
Mi
a
Duh časa in ljubezen do domovine kliče tudi slovensko štajerske učitelje k skupnemu, vzajemnemu delovanju, vabi je k družabnemu posvetovanju o važnih zadevah svojega imenitnega poklica, Vta namen se oni na klic »Učiteljskega društva za slovenski Stajer zberó 21. in septembra v Mariboru k .pervi skupščini slovensko—štajerski h učiteljev** ki bode obravnavala sledeče reči:
1.	) Pitanja graške deželne učiteljske skupščine,
2.	) Imenovanje učiteljev;
3.	) Zadeve »učiteljskega društva za slovenski
Stajer.u
Zborovalo se bode v Wiestkalerjevi dvorani (Hotel zur Stadt Wieu), začetek vsikdar oh 9. uri dopoldne. Z zborom bode združen mali učiteljski koncert ter izleti v mariborsko okolico.
Vabimo k temu ne samo štajerske učitelje, marveč vse slovenske učitelje, ter dilige svoje slovanske in nemške sobrate kakor tudi vse slovenske šolske prijatelje. Pohodite v obilem številu naš 1. zbor, da nas s tem ne samo podpirate v našem težavnem podvzetju, da v nas marveč veselje in srčnost k daljnemu delovanju obudite, ker bas vstrajnosti nam je treba v vseh naših slovenskih zadevah, zlasti pa na šolskem polji. Vse za blagor naše ožje in širje domovine! Vodstvo južne železnice je dovolilo ude-leževalcem za 1/3 znižano ceno v vozovih 2. in 3. razreda na teh-le čertali : Gradec — Teist, Beljak — Maribor, Zagreb — Zidanmost in Ka-niža — Pragersko, in sicer od 19. — 24. sept. (incl.) Pristopnice »(kot legitimcije44) se dobivajo pri odboru v Ljutomeru do 15. sept. po 30 kr. za nedružabnike.
Začasni odbor »učiteljskega društva za slovenski Štajer [v Ljutomeru 20. avg. 1874.
Predsednik:	Tajnik.
I. Lapajne.	Janko Žirovnik.
S Komna 12. avgusta.
Ples na deželi. — Tako bil je naslov podlisteku v 37. št. »Soče44. — Kdo ga je spisal? — Sosed mi je povedal, da neka strupena kača z imenom Kraševec, ki ima naj raje z gg. nunci opraviti. Mož je učen, pravi sosed ; kajti po šolskih klopeh je več hlač raztrgal nego svoji dmžniki. — Naučil se je veliko, posebno pred ptujim pragom pometati, svojega pa zanemarjati. Ker je bilo to njegova glavna skrb v šoli, so ga profesorji tako radi imeli, da ga niso z lepa pustili iz/ok, razlagati jim je moral predmet »kritiko1* še drugo leto, še je bilo treba še dalj časa. Od tod je dobil tudi ime »eriger Študent4*.
Ker ta »učena44 duša povsod svoj nosiček vtika, še celo v lonec, da zve kaj nunca L. kuha, pisaril je s prvega v »Sočo44 o piškavem or-glanji i petji znanega organista. Reči je hotel, da gre vsako leto enkrat k maši, pa še tistikrat da mu ni po volji. — Dalje pravi : To so kmečki gizdalini.. prirojeno oponašanje znači, da so puhloglavneži. — To je pač čudno, da pulilo-glavneži službe dobe in vsi dobro živijo, le »učeni mož14 z imenom K., ki ježe toliko »študiral44, vlači se kot »skribant44 od severja do juga, od vzhoda do zahoda, ker, kamor koli pride, ali ga zapode ali pobere sam kopita (labi pravijo : tre di coppa), vidivši da ni več varno za-nj. — Dalje govori o nekem revčetu, čegar očetu in materi doma soku primanjkuje itd.
— Klatež ! kako moreš Ti domače družinske zadeve poznati. Pa že vem, od kodej poznaš (?) razmere. Ker so ti sosedje, lačen kukal si skrivaj skozi oknice na ognjišče in sline cedil. Ker niso ti nič dali, zaklel si se v jezi: čakajta, vrgel bom vas in vašo družino v Sočo. Nek gospod iz Gorice mu kuj pošlje pisavno pripravo in za poštnino. Je že vedel za njegove potrebe.
To je tisti »učeni mož4*. Ni čuda, da mu ni nikjer postanka kakor ciganskemu dečkotu in da mu tudi na Krasu že srce vpada. Srečno pot ! — Za zdaj naj mu bo dovolj ; če ne, postrežemo že še tehtnejše »učenemu možu44.
»Komenska Trojica44.
Kamnje 24. avg. — Ker je med nami še mnogo kratkovidnih kmetičev, koji ne vedo, koliko si s prezgodnjo trgatvijo škodujejo, gorko želimo postave, koja bi določbe občinskih stara-šinstev varovala.
Torej se g. R. v. Riheubergu lepo zahvaljujemo da je sprožil željo, naj se potrebna-po-stavana-redu
Mi želimo i prosimo, da bi se starešinstva vseh občin Ajdovskega okraja pogovorila o tej važnej zadevi. Prosimo tudi, da bi vsaka srenja enega zastopnika dne 8. sept. t. 1. v Martinovo gostilnico »pri Rebku44 poslala, da se ondi pogovori i potem pravila deželnemu zboru pred-lože.
Vodopivec
župan.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
U r e d n i‘š t v u „S o č e“ : Gospoda, slavna v fa» kinskem zmerjanji, prehitro ste vzeli v Vašem listu št. 34 ,.pečat ničvrednosti“ v roke, s katerim hočete Vi (V!) „skalpirati“ (kedo se smeje ?) uredništvo „Glasa.“ Mi \ am nismo dali v naši listnici št. 33. že zadnji odgovor, stavili smo Vam le vprašanje, na katero smo tir-jali odgovor, da potem dalje govorimo. Z Vašim pečatom ničvrednosti“ ste hoteli na lahkem se iztrgati iz sitne zadeve. Le obdržite si ga za se da boste eden drugega „škalpirali“. Saj so bile že in bodo še brez nas nekatere stvari Vašega „p o š t e n j a š t v a“ (ne rečemo zdaj ravno osebe „S.- urednika) nekod na dnevnem redu. — Vi se delate prvič, da ne veste za dijaka, ki je lanskega leta na gimnaziji naročnike lovil, da tega tudi ne verujete ter nas poživljati, Vam ga naznaniti, da mn boste hvaležni. — Ko je gospod Y. iz S. v Vaši listnici čital, izrekel je: „ne bil bi vender verjel, da|je ločino*4 uredništvo tako nesramno, da stvar vsem dijakom znano taji. Oni dijak je bil ranjki g. Golob, osmošolec. Tukaj sicer velja : De mortuis nil nisi bone, pa prisiljeni smo govoriti. On ni le naročnike lovil, temveč silil in terrorizoval. Njegove razmere z Vami so pač znane. Gorje mu, ki ni hotel se podpisati. Žugalo se mu je z izdajalcem in „špionom“. (Koliko to izda pri mladini, vidilo se je tudi letos pri onem podpisovanji dijakov 7. in 8. šole za dobro znana profesorja.) Nalovil in posilil jih je okoli 40. Priča tega je med drugimi tudi gor imenovani g. V. iz 8. Morali ste biti pač lačni krajcer-jev ubogih dijakov. Hvaležni ste tudi lahko r. g.; skazite saj s tem, da za pokoj njegove duše molite. (Dalje prih., ker moramo druge stvari v list utisniti).
Okrajnemu šolsk. svetu v Kopru : Prihodnjič ; 0-stalim dopisnikom : Potrpite.
POJASNILO.
Ker je več družin z imenom JA-J KONClO v Brdih, neznanja se s tem, j naj se tisti posestniki iz Brd in okolice, ;
| ki hočejo zavarovati se pri banki I „Slovenijaoglasijo v Šlovrenei j (pri Neblem) pri
j Antonu Jakončič-u
j ki je za-njo pooblaščen agent črez cela Brda in okolico.
Oznanllnlk«
HRANILNIC«,
združena s zastavljavnico
„ MONTE Dl PIETÀ “ v Gorici
prejema vsak dan, razim nedelj in praznikov, od 8. ure zjutraj do poldne kateri koli znesek denarja ne manjši od 1. gold, in plačuje obresti 5% Posuj uje sc tudi denar na nepremakljivo blago (hiše in zemljišča) in na obligacije po 6%- Ta posojila se potem lahko tudi poplačujejo v večkratnih obrokih (ratah), primernih posojenemu kapitalu.
Zastavljavnica (Mont)
izplačuje zneske v srebru na navadne zastave (perilo, prejo, oblačilo itd.), kakor tudi na zlatenino in srebernino. Ako izplačani znesek 10 gold. ne presega, plačuje se obresti 6°/°» od večih zneskov pa 8%-
Zavarovalna banka
3>U VIJi -
v Pragi.
Naznanja sc slavnemu občinstvu, da smo pooblastili gospoda Štefana Makuza
kot zastopnika banke „Sla-vije“ na Goriškem, in uljud-110 prosimo, da bi se omenjenemu gospodu izreklo mej vsimi prijatelji, ki se žele zavarovati, popolno zau-
1.
Ì0
panje.
Fr. And. Plesche.'
ÉW»,0< 0 x*
OZNANILO.
Naznanja se s tem, da bode prihodnji somčnj v Nabrežini kvaterni četrtek septembra, to je 17. imenovanega meseca, h kateremu somnju, ker je vselej prav živa" ben, slavno občins. uljudno vabi podpisano Županstvo v Nabrežini 26. jul. 1874.
JOŽEF GRUDEN l.r.
a prodaj je mnogo botilij prav
izvrstnega berzamina
po 70 kr. botiljo. Ivdor želi kuna j sc oglasi pri opravništvu „GJa-
M o i 1 I VÌ

• i •	1	•
Odgovorni izdavatelj in urednik : ANTON VAL. TOMAN.
— Tiskar : MAILING v Gorici.