KAMNIŠKI OBČAN
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
LETO XI. ŠT. 4
APRIL 1972
t/J
V OSPREDJU USTAVNE
SPREMEMBE IN VOLILNE PRIPRAVE
Na nedavni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL so obravnavali delovni program, ki ga bodo predložili na prihodnji seji občinski konferenci SZDL.
Med najpomembnejšimi nalogami SZDL v letošnjem letu so prav gotovo ustavne spremembe, zlasti v skupščinskem in komunalnem sistemu ter vo-jvne in kadrovske priprave na skupščinske volitve leta 1973.
SZDL bo posebno skrb posvetila tudi problemom gospodarstva. Zato bo že na svoji naslednji seji v maju občinska konferenca obravnavala izvajanje stabilizacijskih programov v naših gospodarskih organizacijah in pereče probleme, ki spremljajo gospodarski in družbeni razvoj naše občine.
SZDL bo letos posvetila pozornost tudi aktualnim problemom kmetijstva in vasi, predvsem z vidika, kako se bo ures-
ničeval zakon o strostnem zavarovanju kmetov, zakon o združevanju kmetov in načrt o pospeševanju kmetijstva v občini.
Poleg problemov socialnega varstva, o katerem poročamo v posebnem prispevku, bo Socialistična zveza poskrbela, da se bodo hitreje razvijali odbori za splošni ljudski odpor v krajevnih skupnostih in za nadaljnje usposabljanje občanov za splošni ljudski odpor. 5
LETOŠNJA PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE
Krajevne organizacije SZDL n nekatera društva so predlagali žiriji za podeljevanje priznanj OF pri občinski konfe-[enci SZDL več dolgoletnih iktivnih družbenih delavcev, ki laj bi jim občinska konferenca SZDL ob letošnjem dnevu OF podelila priznanja. Na predlog posebne žirije, v kateri so predstavniki vseh organizacij, je iz-ftšni odbor občinske konference SZDL sklenil podeliti pričanje OF za leto 1972 štirim družbenim delavcem, ki so s Svojim dolgoletnim delom v 3rganizacijah in društvih pripomogli k hitrejšemu razvoju socialističnih družbenih odnosov f naši občini..
Priznanja OF bodo podeljena na slovesnoti ob Dnevu PF v torek, 25. aprila 1972 v Veliki dvorani DOMA v Kamniku.
Objavljamo kratke povzetke obrazložitev žirije za posamezne predlagane tovariše.
Lojze JANEŽIČ
je bil rojen leta 1911 v Gori pri Komendi, kjer tudi stanuje, kot upokojeni trgovski delavec.
Že v bivši Jugoslaviji se je vključil v delavsko gibanje. So-
- ;
deloval je v Sokolskem društvu Komenda in v delavski organizaciji v tovarni pohištva na Duplici.
Leta 1942 je začel aktivno sodelovati kot aktivist OF in
OB DNEVU I OSVOBODILNE
FRONTE
I
L
Kot vsako leto, bomo tudi letos v naši občini slovesno praznovali 27. april - dan OF.
V počastitev tega praznika bo očinska konferenca SZDL Kamnik pripravila slovesnost s podelitvijo priznanj OF slovenskega naroda.
Prireditev bo v torek 25. aprila 1972 ob 18.30 uri v veliki dvorani kina Dom v Kamniku.
V kulturnem programu bodo sodelovali simfonični orkester kulturnih skupnosti Domžale-Kamnik, prvič bosta javno nastopila novoustanovljeni moški pevski zbor Slidarnost in pihalni orkester, ki deluje v okviru glasbene šole.
Občinska konferenca SZDL vabi občane, naj se udeležijo te slovesnosti v počastitev našega republiškega praznika!
vseskozi dela kot predsednik organizacije^OF oziroma Socialistične zveze na Komenškem. Več let je bil tudi sekretar krajevne organizacije ZK. Njegovo delo se odraža tudi v organizaciji Rdečega križa, kjer je bil dolgoletni predsednik krajevne organizacije.
Tovariš Janežič spada med najbolj aktivne družbene delavce naše občine in ima velike zasluge za uveljavljanje Socialistične zveze med občani.
JOZEJERAS
je bil rojen 6. 3. 1917 v Češnji-cah, v Tuhinjski dolini. Do konca leta 1971 je bil zaposlen kot gozdarski tehnik pri Gozdnem gospodarstvu Ljubljana, obrat Kamnik. Sedaj je upokojen in stanuje v Kamniku.
V NOB je stopil leta 1942. V času NOB je bil borec, kurir in politdelegat 2. čete Kamniškega bataljona vse do 15. 3. 1943. Takrat je bil dodeljen Koroškemu bataljonu kot borec, kjer je bil do maja 1943, nato pa v Pohorskem bataljonu do julija 1943.
Julija 1943 je bil poslan na teren kot politični delavec ter organiziral prve vaške odbore OF na terenu Tuhinjske doline. Od takrat dalje je bil prvi sekre-
50 PAR
TRADICIONALNO PRVOMAJSKO SREČANJE V KAMNIŠKI BISTRICI
Tudi letos bo občinski sindikalni svet pripravil tradicionalno prvomajsko srečanje kamniških delovnih kolektivov v Kamniški Bistrici.
Srečanje bo v nedeljo, 30. aprila 1972. Začelo se bo s kulturnim programom ob 10. uri dopoldne. Za dobro razploženje in ples bodo poskrbeli Veseli kovinarji.
Torej, nasvidenje v Kamniški Bistrici!
tar okrajnega odbora OF Tuhinj in vodil to organizacijo do konca vojne.
Po Vojni je opravljal številne odgovorne družbene dolžnosti.
Med drugim je bil predsednik okrajnega ljudskega odbora
Kamnik, republiški poslanec, tajnik občinskega odbora zveze borcev NOV; bU je direktor več podjetij: lesnega podjetja, tovarne gumbov in podjetja Šišek.
Med NOB zastavljeno delo v OF je kasneje nadaljeval tudi kot član občinskega odbora SZDL Kamnik. Delaven je tudi kot član predsedstva občinskega odbora ZZB NOV, kjer je predsednik komisije za prošnje in pritožbe.
Za svoje dolgoletno požrtvovalno družbeno delo, še posebno kot eden izmed ustanoviteljev organizacije OF na našem območju in za delo v Socialistični zvezi zasluži tov. Jeras najvišje priznanje Socialistične zveze v občini - srebrno priznanje OF slovenskega naroda.
ANTON MODIC
je bil rojen leta 1916 v Žireh. Po poklicu je orodni kovač. Za^ poslen je v podjetju Titan kot varilec. Konec letošnjega leta bo upokojen. Od leta 1955 je eden najbolj aktivnih članov odpora krajevne organizacije SZDL na Duplici. Več kot petnajst let že vestno opravlja blagajniške posle in pobira članarino. Od začetka ustanovitve Prešernove družbe je njen poverjenik v tovarni Titan. Šestnajst let je sodeloval v delav-
skem svetu in preko deset v odboru sindikalne organizacije v Titanu.
Tovariš Modic že več let zelo aktivno dela v terenskem
gasilskem društvu na Duplici, kjer je tudi poveljnik gasilske enote. S svojim dolgoletnim družbenim delom je zgled mladim in zasluži vse priznanje.
ANTON PODBEVŠEK
se je rodil leta 1914 v Zgornjem Tuhinju. Bil je logar pri gozdnem gospodarstvu. Sedaj je upokojen.
Leta 1943 je vstopil v NOV kot borec Kamniškega bataljona, kasneje pa je bil komisar partizanske bolnice v Tuhinju.
Nadaljevanje na 2. strani
»••••••••••••••••
NOVA PRODAJALNA •
KAMNIK
Maistrova 16
koristite POPUSTs kuponom
2
KAMNIŠKI OBČAN
mm
LETOŠNJA PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE
Nadaljevanje s 1. strani
Ves čas po osvoboditvi je zelo aktivno deloval v družbenopolitičnih organizacijah v Zgornjem Tuhinju. Od ustanovitve uspešno vodi delo krajevne organizacije Zveze borcev NOV. Večkrat je bil izvoljen za odbornika občinskega ljudskega
ČETRTO SREČANJE GORENJSKIH AKTIVISTOV BO LETOS NA KAMNIŠKEM
.J
odbora Kamnik. Posebne zasluge ima na področju kmetijskega zadružništva v Tuhinjski dolini kot dolgoletni predsednik zadružnega sveta. Zato aktivno sodeluje tudi v odboru krajevne organizacije SZDL in kot predsednik sveta krajevne skupnosti. Kot član ZK je svoje družbene naloge vedno vestno in zelo odgovorno izvrševal in pomeni steber družbenopolitične aktivnosti v tem delu Tuhinjske doline.
planinsko društvo kamnik
razpisuje prosti delovni mesti za
OSKRBNIŠKO
SLUŽBO
V PLANINSKIH
DOMOVIH
NA KOKRSKEM
IN KAMNIŠKEM
SEDLU.
Zaposlitev je sezonska od 1. junija do 15 .oktobra. — Zaželeni upokojenci — zakonski pari. — Pismene po-nudbe poslati na Planinsko društvo Kamnik, Tomšičeva 1, 61240 Kamnik.
Na tretjem lanskoletnem srečanju gorenjskih aktivistov v Preddvoru pri Kranju je član izvršnega odbora občinske konference SZDL naše občine Gor-dan Amorožič sprejel prehodno zastavo srečanja in v imenu vseh nas prevzel tudi obvezo, da to srečanje organiziramo letos na Kamniškem.
To srečanje bo regionalnega pomena, saj se ga bodo udeležili aktivisti vseh šestih gorenjskih občin.
Zavedajoč se pomembnosti tega srečanja in nalog, ki so pred nami, je izvršni odbor občinske konference SZDL Kamnik že februarja imenoval odbor, ki bo skrbel za vse priprave in organizacijo srečanja.
Glede datuma četrtega srečanja gorenjskih aktivistov in kraja, kjer naj bi ga organizirali, je odbor sklenil, da bi se aktivisti sestali v nedeljo, 25. junija, v Tuhinju. Komisija za prireditveni prostor je že izbrala primeren kraj, ki bo ustrezal vsem zahtevam, upoštevajoč tudi možnost parkiranja vozil.
Odbor je mnenja, naj bi poleg aktivistov Gorenjske in občanov naše in sosednjih občin na srečanju množično sodelovale naše družbene organizacije in društva.
Ker so razgovori in priprave glede udeležbe le-teh že v teku, poudarjamo, da so vodstva teh organizacij pripravljena sodelovati.
POMAGAJMO STAREJŠIM!
Občinska skupščina naj čimprej sprejme program razvoja varstva starejšega prebivalstva v občini Kamnik, katerega osnutek je pripravila SZDL. Tak je bil sklep odbora za pomoč in varstvo ostarelih občanov pri občinski konferenci SZDL, ko je pred dnevi obravnaval predlog tega programa.
Poglejmo na kratko, kaj predlaga odbor občinski skupščini!
Predvsem je treba povečati število socialnih podpor in zvišati same podpore. Kdor živi samo od podpore, ne bi smel prejemati manj kot 25 tisoč starih din mesečno.
Ker se ljudje bolje počutijo v domačem okolju in ker so stroški oskrbe v domovih zelo visoki, je treba bolj razvijati rejništvo ostarelih pri sosedih, sorodnikih itd.
Ostarelim kmetom je treba zmanjšati davčna bremena na najmanjšo možno mero. S krediti in drugimi ukrepi je treba podpreti prizadevanje mlajših kmetov, da si bodo gospodarsko opomogli.
V Kamniku naj bi začeli čimprej graditi dom upokojencev, za katerega so že nekaj let zbirali sredstva.
V okviru krajevnih skupnosti je treba organizirati sosedsko pomoč za ostarele. Pri tem naj sodelujejo vse organizacije in šolska mladina.
Vse krajevne skupnosti naj bi čimprej ustanovile 3-5 članske socialne komisije, katerih naloga bo vsklajevati in organizirati pomoč ostarelim na svojem območju in sodelovati z ustreznimi občinskimi službami. .
Službo socialnega varstva pri občinski skupščini je treba okrepiti z najmanj še enim socialnim delavcem. Podobno je treba povečati tudi socialno medicinsko službo pri zdravstvenem domu.
Zdravstveni dom in Rdeči križ naj poskrbita za organizacijo laične negovalne službe za bolnike na domovih.
Delež organizacij na srečanju naj bi bil v obsegu priprav na splošni ljudski odpor. Oblike sodelovanja so različne, potrebno jih bo le prilagoditi možnostim posameznih društev.
Tako bo občinska konferenca ZM naše občine za dan srečanja oblikovala mladinski odred, člani Planinskega društva, taborniki in člani drugih športnih društev bodo organizirali enodnevni pohod in se nato udeležili srečanja v Tuhinju.
Člani lovskih družin se bodo že dan prej zbrali na Menini in sodelovali ob srečanju.
Želimo si tudi sodelovanja in množične udeležbe vseh gasilskih društev, članov avto-moto društva Kamnik, ki naj bi pripravili srečanje svojih članov in se skupaj odpeljali iz Kamnika v Tuhinj.
Vodstva osnovnih šol in gimnazije želijo organizirati in zagotoviti udeležbo večjega števila šolske mladine.
Občinski organizaciji ZB in ZRVS bosta še prav posebno delali pri pripravah na srečanje.
Odbor je mnenja, da bi morala imeti proslava takšno obliko, ki bi pritegnila kar najbolj množično udeležbo tudi drugih občanov in delovnih kolektivov z Gorenjske.
Pričakujemo udeležbo 2500 do 3000 občanov, ob tem pa morata biti zagotovljeni preskrba in varnost prometa, pripravljeno pa tudi vse drugo, kar je v zvezi s srečanjem.
Časa imamo le še dva meseca. Komisije, ki jih je imenoval odbor, delajo, in upamo, da bodo svoje naloge pravočasno opravile.
F. C.
SODELOVANJE KAMNIKA IN DRUGIH MEST
Na 28. skupni seji obeh zborov občinske skupščine dne 9. 12. 1971 je bila imenovana komisija za medobčinsko sodelovanje.
Naloga komisije je, da takšno sodelovanje usmerja in poglablja.
Na svoji prvi seji je komisija razpravljala o dosedanjih oblikah in vrstah sodelovanja in
programu tega sodelovanja za leto 1972.
V preteklem obdobju so bila ta sodelovanja naslednja:
— karavana delavske solidarnosti osmih občinskih sindikalnih svetov in delovnih kolektivov iz vseh republik in avtonomnih pokrajin;
- sodelovanje z mestom Gendringen  na Nizozemskem
ter mestom Kerns v Švici.
Po sklepu lanskoletnih udeležencev karavane solidarnosti v Kamniku bo letošnje srečanje v Slavonski Požegi. Za organizacijo in udeležbo predstanikov občinskega sindikalnega sveta in delovnih kolektivov Kamnik bo skrbel občinski sindikalni svet. To srečanje bo predvidoma septembra letos.
NOV TRGOVSKI LOKAL V KAMNIKU. FEKCIJSKO TRGOVINO.
JUGOTEKSTIL JE V MAISTROVI ULICI ODPRL KON-
V času od 11. do 18. maja bo 40-članski mladinski pevski zbor osnovne šole Toma Brejca in Frana Albrehta gostoval v Gendringenu na proslavi 10-let-nice mladinskega pevskega zbora Ulftskih slavčkov. Mladinski pevski zbor bo vodil pevovodja Tomaž Habe.
Mladinski pevski zbor bo v popolni oskrbi pri občanih mesta Gendringen. Poleg pevo-vodje bodo mlade pevce spremljali: dva prosvetna delavca in vodja poti.
Konec maja bo v Kernsu v Švici podpisan protokol pobratenja treh mest Gendringena -Kernsa in Kamnika. Ob tej svečanosti bo mesto Kerns obiskalo tudi 6-članska delegacija občine Kamnik.
Komisija je predlagala, naj bi delegacijo, ki bo odpotovala v Kerns, sestavljali člani, in sicer:
— trije predstavniki obeh zborov občinske skupščine,
- dva iz družbenopolitičnih organizacij ter po en predstavnik prosvete in kulture ter zdravstvene in socialno varstvene službe.
Predlagane člane delegacije bo potrdila skupščina obeh zborov na svoji prvi seji.
Glede drugih oblik sodelovanja med pobratenimi mesti in mesti republike Jugoslavije je komisija mnenja, da bi bilo koristno to sodelovanje usmerjati še bolj v kulturnoprosvetno, športno in turistično smer. Na ta način bo mogoče še močneje povezati naše občane z občani drugih mest.
F.C.
ODGOVORI VOLIVCEM
TUHINJ
Avtobusna postaja za naselje kali hrib
Predlog za ureditev avtobusnega postajališča za naselje Mali hrib v Tuhinju je že obravnavali komisija zvarnost prometa in ugotovila, da bi bilo postajališče med obstoječima postajališčema Laze in Tuhinj, ki sta med seboj oddaljeni okrog 1000 m. Skupščina je naročila oddelku za občno upravo in družbene službe, naj ponovno opozori podjetje Viator iz Ljubljane na ureditev tega postajališča.
LOKE
Regulacija Nevljice
in odmera zemlje ob Nevljici
Že v letu 1971 je splošna vodna skupnost Ljubljana-Sava Pričela z meritvami na odseku Srednja vas-Potok. Ko bodo meritve opravljene, bo imenovana organizacije izdelala načrte, nato pa bodo pričeli z deli za regulacijo Nevljice.
Ob Nevljici, kjer so bila regulacijska dela 1970. leta, je oddelek za izmero in kataster zemljišč lani opravil odmero ter so delilni načrt in naznanilni list te dni predložili premoženjsko pravni službi SO Kamnik.
Ta služba bo z menjalnimi pogodbami uredila lastniško stanje do sredine tega leta.
MOSTE
Davčne olajšave za ostarele kmete
Republiški zakon o davkih občanov vsebuje v 61. členu naslednjo določbo:
Zavezancem, ki nimajo za delo zmožnih družinskih članov in pri katerih osebni dohodek vseh članov gospodinjstva ne presega 4000 dinarjev letno, se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 50 %.
To olajšavo je povzel tudi občinski odlok o davkih občanov v 18. členu (Uradni vestnik Gorenjske, št. 3/72).
ŠPITALIČ
Napeljava telefona
V Špitalič je možno napeljati telefon iz pošte Motnik. Po informacijah na PTT Ljubljana se do danes še nihče ni prijavil, da bi naroČil napeljavo telefona. Stroški napeljave telefona bi znašali cca 30.0000 dinarjev.
G0DIČ
Vzdrževanje ceste skozi Godič - asfaltiranje
Cesto skozi Godič vzdružje Komunalno podjetje Kamnik v okviru rednega programa vzdrževanja cest IV. reda. Na prispevek občine za asfaltiranje ceste skozi Godič v letošnjem letu ni mogoče računati, ker so sredstva proračuna omejena, cestni sklad pa ima še nepokrite obveznosti iz preteklega leta za tuhinjsko cesto. V kolikor bodo va-ščani s prispevki in krajevna skupnost želeli cesto asfaltirati, opravijo lahko dela v okviru sredstev, ki bi jih zbrali. Cesta mora biti široka najmanj 5 m, razen v primerih, kjer tega ne dovoljujejo zgradbe.
KOMENDA
Graditev samopostrežne trgovine v Komendi
Po urbanističnem načitu za Moste in Komendo je predvidena tudi gradnja trgovine v Komendi. Predstavniki krajevne skupnosti in pristojne službe občine se že dogovarjajo s trgovskimi podjetji, zato naj bi predvidoma že letos začeli graditi.
STRANJE
Zakaj različne cene v trgovinah v Stranjah?
Maloprodajne cene blaga v trgovini se določajo na več načinov.
1. s predpisi družbenopolitičnih skupnosti
2. proizvajalci sami določijo končno prodajno ceno
3. trgovsko podjetje uoloča male prodajne cene za vse blago, ki gre v poslovalnice preko skladišča
4. trgovske poslovalnice same.
Ker niso navedeni konkretni primeri različnih cen, ni mogoče pojasnjevati razlik, ukrepanje bi bilo možno le v primeru, če bi dobila inšpekcija prijave.
ŠMARCA
Zakaj tako velike
davčne osnove za odmero davkov
od stanovanjskih hiš?
Republiški zakon o davkih občanov določa v 113. členu, daje osnova za davek od stavb enoletni znesek stanarine oz. najemnine, zmanjšan za stroške amortizacije, vzdrževanja in upravljanja stavbe.
Će stavbo uporablja lastnik, pa tvori osnovo enoletna stanarina ali najemnina, ki bi bila dosežena, če bi bila oddana v najem, zmanjšana za stroške vzdrževanja, amortizacije in upravljanja, to je za 60%; torej znaša osnova 40 % od celotne najemnine, od katere se obračuna 25 % davek za stavnovanjske hiše.
DUPLICA
Ureditev igrišča ob šoli *
Ureditev igrišča ob šoli bo možna ob zaključku druge in tretje etape gradnje nove šole. V kolikor bi hoteli sedaj urejati igrišče, bi ga morali urediti na severni strani šole, kar je v skladu z normativi o urejanju igrišč pri osnovnih šolah, vendar pa je tod prostor premajhen. Igrišče bo lahko le na južni strani šole, t.j. pred okni učilnic, kjer bodo uredili šolski vrt.
Zakaj pločnika ne financirajo tudi iz občinskih sredstev?
Investitor za pločnik na Duplici je bila krajevna skupnost. Soudeležen je bil tudi sklad za urejanje mestnega zemljišča, s tem da je odstopil krajevni skupnosti ves prispevek s tega ogmočja. V letu 1971 pa ni bilo zagotovljenih drugih sredstev, ne iz proračuna ne iz cestnega sklada, ker so bili programi že sprejeti, pa tudi zahteve po sofinanciranju ni bilo.
VOLČJI POTOK
Avtobusna zveza skozi Volčji potok
Prometno podjetje „Viator" je obvestilo pristojno službo SO Kamnik, da bi bilo možno uvesti avtobusno progo iz Radomelj skozi naselje Hudo, Volčji potok na Duplico in predlagajo, naj se zastopnik krajevne skupnosti Volčji potok zglasi pri njihovi službi za medkrajevni promet zaradi dokončnega dogovora o uvedbi navedene proge in časa obratovanja.
Zakaj je v občini Kamnik
tako visok prispevek za skočnino,
v Domžalah je to brezplačno?
V občini Kamnik so znašali stroški za osemenjevanje v letu 1971 po plemenici 32,00 din z doplačilom 800 din za osemenitev v domu. Dejanski stroški so znašali okoli 6500 din, in je razliko pokrival sklad zkmetijstvo s pomočjo dotacije občinske skupščine. V sosednji občini Mozirje je znašala osemenitev 6000 din z doplačilom 1000 din za osemenitev na domu. Podobno je bilo tudi v drugih občinah (Žalec Kranj, druge štajerske občinejv nekaterih revnih občinah pa 80 do 100 din po plemenici. Le z varčnostjo in požrtvovalnostjo delavcev Veterinarskega zavoda Kamnik ter z občutno dotacijo občine je moč ohraniti skočnino v takem znesku.
Hriiik 171*.
KAMNIŠKI OBČAN
7
Krajevna skupnost Kamnik poroča
0 porabi krajevnega samoprispevka
v lanskem letu
391.347,40 732,00 3.500,00
Prejšnji samoprispevek, ki smo ga zbirali še od 1. januarja do 30. aprila 1971 in druge dohodke, kot kaže spodnja razčlenitev, smo v tem času porabili takole:
Dohodki:
1. krajevni samoprispevek od 1 /1 do 30/4-71
2. Komunalno podjetje k TP lužine
3. Prispevek občanov h Gasilski poti
4. dotacija sklada za ureditev zemljišča za pločnik ob Ljubljanski cesti
5. dotacija - Cestni sklad za pločnik Ljubljanske ceste
6. dodat, prisp. za pločnik ob Ljubljanski cesti
7. prenos sredstev iz leta 1970
8. prenos namenskih sredstev (Mlinščica)
SKUPAJ:
Izdatki:
1. tuhinjska cesta po pogodbi
2. Tunjiška cesta (nacrt)
3. javna razsvetljava Tunjiške ceste
4. za Sadnikarjevo, Petruškovo, Parmovo cesto in Mlinščico
5. Tunjiška cesta - Ravne
6. Cankarjeva cesta II. del
7. Gasilska pot
8. pločnik ob Ljubljanski cesti
9. brv za tovarno Svit (avans)
10. pločnik ob Maistrovi (skice, izmere)
11. Neveljska pot, Perovo (skice)
12. otroško igrišče, zelenice
13. cesta Novi trg - sever
14. cesta Novi trg - jug
SKUPAJ. SALDO:
50.000,00
70.000,00
12.442,00 323.976,15
20.076,35 871.073,90
156.539,00 3.100,00 4.003,70
370.011,60 3.165,00 4.905,10 13.566,10 177.675,25 80.000,00
1194,10
224,25 23.699,05 347,00 808,00
838.238,15 32.853,75
Kdaj bodo opravljena dela po sprejetem programu, ki še niso bila določena?
- V Parmovi ulici smo do sedaj zasuli Mlinščico in delno pričeli z ureditvijo Parmove, Sadnikarjeve in Petruškove ulice. Dela v omenjenih ulicah bomo nadaljevali takoj ko se bo vreme ustalilo. Denarna sredstva v znesku 370.000 so že skoraj v celoti vplačana (avansi). Z medsebojnim dogovorom bo sklad za urejevanje mestnega zemljišča prispeval približno 140.000 za delno kockanje cestišča in ureditev javne razsvetljave.
- Brv pri Svitu, ki bo grajena iz železne samono-silne konstrukcije, bo predvidoma gotova do 1. maja. Železno konstrukcijo nam dela podjetje za obnovo tirnega materiala Ljubljana. Obrežne stebre pa bo napravilo naše Komunalno podjetje. Celotni stroški naj bi bili 150.000 din. Krajevna skupnost je določila v svojem programu 100.000, manjkajoča sredstva pa nam je zagotovil cestni sklad pri skupščini občine Kamnik.
- Ureditev pločnikov v Maistrovi ulici do kopališča z ureditvijo odvajanja cestnih voda.
Glede na delne podražitve pri izpolnjevanju našega programa se bomo potrudili napraviti tudi to, če bo le ostalo toliko denarja. Po ponudbi bi potrebovali skupno z javno razsvetljavo 120.000.
Krajevna skupnost je imela 31. decembra 1971 še naslednje obveznosti in terjatve:
Obveznosti:
1. Cestno podjetje Ljubljana
za Cankarjevo - 1. del garancija 1.000,00
2. Komunalno podjetje Kamnik
za otroško igrišče 6.144,65
3. Komunalno podjetje Kamnik za ureditev zelenic ob Kranjski
cesti 8.465,50
4. Cestno podj. Ljubljana - pločniki ob Ljubljanski - garancija 12.500,00
.5. Slovenija ceste - avans rč.
Parmova ulica 68.326,95
6. Komunalno podjetje - kanalizacija Parmove - garancija 6.000,00
SKUPAJ: 120.437,10
Terjatve:
1. Sklad za urejanje zemljišča 200.000,00
2. Sklad za urejanje pločnikov 5.625,65
3. SOB Kamnik - gasilski avto 70.000,00
4. Muhič Alojz - cesta Novi trg - jug 81 2,50
5. Živilska industrija Kamnik 100.000,00
6. Cestni sklad pri SOb - pločnik 6.816,35
SKUPAJ: 383.254,50
KAJ BOMO DELALI V LETU 1972?
S soudeležbo občanov, Sklada za urejanje mestnega zemljišča in krajevne skupnosti pa naj bi postopno urejali tudi ulice za lokalni promet, med njimi tudi Levstikovo ulico in Gasilsko pot, in sicer tako, da bodo 50 odstotkov stroškov nosili občani, 50 odstotkov pa krajevna skupnost. Stanovalci ulice Toma Brejca so za asfaltiranje svoje ulice do sedaj zbrali 30.000 denarnih prispevkov, ki so jih začasno vložili v Ljubljansko banko v Kamniku. Krajevna skupnost meni, da je njena dolžnost pomagati s svojim prispevkom, da bo njihova ulica najprej asfaltirana.
TUNJIŠKA CESTA:
Za ureditev makadamske ceste z razširitvijo na 5 m uporabne širine in ureditvijo cestne kanalizacije od železniške proge do stanovanjske hiše Volkar, bi potrebovali približno 500.000 din; krajevna skupnost ve, da je zaradi vse večjega prometa po tej cesti nujno urediti in razširiti cestišče. Za Tunji.ško cesto je letos določeno 60.000 din.
Krajevna skupnost je predlagala skupščini občine Kamnik, naj izposluje pri Zavodu za spomeniško varstvo, da bi izločili iz spomeniškega varstva hišo na križišču Medvedove in Tunjiške ceste. To križišče je popolnoma nepregledno in nevarno, vse nevarnejše pa postaja, ker ob Tunjiški cesti živi vse več ljudi.
MEKINJE
V programu je kanalizacija in ureditev odcepa Pol-čeve poti in Ceste treh talcev.
Občani Cankarjeve ceste se zelo zanimajo za nadaljevanje asfaltiranja omenjene ceste. Za to so priprav: ljeni tudi finančno prispevati. Krajevna skupnost ima iz svojega programa za leto 1972 določen znesek 20.000 din. Prispevala pa bo še enkrat toliko kolikor bodo zbrali občani. Skupščina je v ta namen določila iz proračuna 60.000 dinarjev. Če bodo občani zbrali 50.000, bi skupno dobili 180.000 dinarjev. S tem denarjem bi lahko nadaljevali z asfaltiranjem omenjene ceste leta 1972.
V petletnem programu imamo tudi ureditev kanalizacije ob Neveljski cesti in Prašnikariji. Občani naselja ob Neveljski poti resno razmišljajo, da bi s finančno soudeležbo pripomogli, da bi bila prepotrebna kanalizacija čimprej urejena. Krajevna skupnost njihovo prizadevanje podpira.
Od 1. maja do konca lanskega leta smo zbrali 368.528 din samoprispevka. V tem času pa smo imeli naslednje izdatke: pomoč gasilskemu društvu pri nabavi opreme 30.000 din, za vodovod pa je po programu rezerviranih 40 % sredstev, to je 147.411 din.
V informacijo sporočamo volivcem Mekinj, Jerano-vega, Zduše in Podjelše, da so v obdobju prvega samoprispevka od 1. 5. 1965 do 30. 4. 1968 in drugega samoprispevka v času od 1. 5. 1968 do 30.4. 1971 po odbitku skupne obveze za cesto Kamnik-Mostc- Komenda in obveze za Tuhinjsko cesto vplačali skupno 251.250 din.
Investirali pa smo v tem obdobju za potrebe celotnih Mekinj 780.000 novih din.
Upoštevajoč, da je celotni petletni program krajevne skupnosti predviden v znesku 3,000.000 in da smo se ob referendumu za uvedbo samoprispevka predstavili s skupnim programom 9,500.000 din s soudeležbo proračuna, skladov, kreditov in drugega, krajevna skupnost pričakuje in moralno zahteva, da bo ta program v celoti uresničen.
NAČRTI
občinskih skladov v letu 1972
Nedavni zbori volivcev so obravnavali tudi poročila o delu posameznih skladov v naši občini ter programske osnove teh skladov za letošnje leto. Samoupravni organi posameznih skladov občine bodo sicer izdelali še podrobnejše programe svojega dela v letošnjem letu, vendar je prav, če pogledamo, kakšni bodo letos predvideni dohodki in izdatki teh skladov.
Sredstva, ki jih imajo na voljo občinski skladi, niso majhna, saj so lani znašala milijardo in 94 milijonov S-dinarjev, v približno enakem obsegu pa se bodo dohodki skladov gibali tudi letos.
Občinski cestni sklad
Ta sklad financira vzdrževanje občinskih cest (III. in *»• reda), obnovo in vzdrževanje mestnih ulic, največji delež sredstev pa je v preteklem obdobju šel za gradnjo tuhinjske ceste. Lani je imel ta sklad skupaj 120 milijonov S-dinarjev izdatkov.
Letošnji dohodki cestnega sklada bodo predvidoma *našali 110 milijonov S-dinarjev. Ocena dohodkov upošteva sredstva, ki jih bo po novem zakonu o javnih cestah dobila občina od republike in od prodanega ben-\ c'na na svojem območju. Prav tako bodo večja tudi sredstva od pristojbin za cestna motorna vozila, ki so se za letos za nekatere kategorije podvojile. Med dohodki pa seveda ne bo več sredstev krajevnega samoprispevka, namenjenega za tuhinjsko cesto. Sklad bo imel dohodke K naslednjih virov:
33.071 530.000 20.000 110.000
Prenesena sredstva iz preteklega leta pristojbine na cestna motorna vozila pristojbine na traktorje in priklopnike dohodki od bencina in plinskega olja Prispevek delovnih organizacij za tuhinjsko cesto Prispevek prometnih podjetij udeležba občinskega proračuna za tuhinjsko cesto drugi dohodki
Sklad
za razvoj družbenih služb
Sklad financira predvsem gradnjo novih šolskih objektov po sprejetem programu. Lansko leto je imel ta sklad 314 milijonov starih dinarjev izdatkov, v glavnem za pokritje stroškov gradnje šole v Komendi in šole v Stranjah.
V letošnjem letu računa sklad na okrog 204 milijonov dohodkov. Ti dohodki bodo iz naslednjih virov:
- prenesena sredstva iz preteklega leta 11.610
- prispevki delovnih organizacij po
družb, dogovoru 2,029.900
- drugi dohodki sklada 3.250
Po programu za leto 1972 bodo ta sredstva porabljena takole:
- odplačilo za posojila za šolo v Stranjah 820.000
- adaptacija šole na Vranji peči 600.000
- ostanek premostitvenega posojila 100.000
- nerazporejena sredstva 450.000
- drugi izdatki 75.000
Sklad
za pospeševanje kmetijstva
Sklad je lani imel na voljo okrog 27 milijonov starih dinarjev, ki jih je porabil za kritje stroškov umetnega osemenjevanja, pospeševalnih akcij v kmetijstvu, za vezavo pri banki za kreditiranje kmetov in za soudeležbo pri nakupu plemenjakov.
Letošnji dohodki sklada bodo znašali okrog 40 milijonov starih dinarjev, in sicer iz naslednjih virov:
144.000 50.000
200.000 12.589
S temi dohodki bo treba pokriti naslednje obvez -
sredstva iz lanskega leta občinski proračun pavšalne skočnine zakupnine in prodaja zemljišč
27.664 120.600
90.000 130.000
"Osti
- dolg za tuhinjsko cesto, odškodnine 730.000 "~ obveznosti za pločnik ob Ljubljanski cesti
>n udeležba pri izgradnji obrežnega zidu
°b Usnjarski cesti 40.614 ~ obnova in vzdrževanje ulic in cest 260.000
Odškodnine pri urejanju cest 69.386
Sklad bo v letošnjem letu nadaljeval z izpopolnjevanjem programa kmetijsko pospeševalne službe, predvsem bo skrbel za hitrejši napredek živinoreje v naši občini. Po programu sklada bodo sredstva porabljena za:
- program kmetijske pospeševalne službe 220.000
- za razvoj živinoreje 160.000
- za druge stroške 20.000
Sklad skupnih rezerv
Na novo ustanovljeni sklad skupnih rezerv občine Kamnik upravlja 21-članska skupščina, v kateri so pred-
t NOVA PRODAJALNA
\    KAMNIK .< Maistrova 16
POPUST
izrežite kupon,ki vam ob nakupu v OfKI*OA omogoča popust!
•KUPON*KUPON*KVPON*
£ nakup nad l00,,O0-«ttn|popust 10,00*0»    " " " ~ pfiimek'tn Ime
£ nakup nad 2$Q,00 din} popust 2S«Q0*tfrt 0 nakup nad $0Q,QQdfn i popust 5D,DD«tfw
*>::)+:::::*::::*+::w:::^::^'::^>-:w::-
naslov
popust velja v novi prodajalni OAA-OAi KAMNIK do 21. maja 72
stavniki delovnih organizacij. Sredstva tega sklada se lahko uporabljajo za izplačilo minimalnih osebnih dohodkov in za sanacijo gospodarskih organizacij, za odpravo vzrokov in preprečevanje nastajanja izgub v gospodarstvu. Lani je imel ta sklad na voljo 215 milijonov starih dinarjev, letos pa se bodo glede na nove predpise dohodki tega sklada povečali na okrog 350 milijonov starih dinarjev, upoštevajoč pri tem, da sklad 46 milijonov prenaša iz preteklega leta. Poleg 102 milijonov, ki jih bodo po zaključenm računu za leto 1971 vplačale delovne organizacije, bodo drugi dohodki pritekli od vračila kreditov, ki jih je dal sklad v preteklih letih.
Ta sredstva bodo razporejena takole:
- odplačila za prejete kredite od
rep. sklada 706.000
- za kritje minimalnih OD 250.000
- za sanacijske kredite delovnim
organizacijam 2,460.000
- drugi izdatki 83.000
Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč
Lanski dohodki sklada so bili 365 milijonov starih dinarjev. Med največjimi izdatki so bila urejanja zazidalnega območja Bakovnika (62,5 milijona), za zazidalno območje Zaprice (25,5 milijona), za dokončanje del na Usnjarski cesti (61 milijonov), posojilo Elektro Ljubljani za izgradnjo transformatorskih postaj Bakov.iik in Smrečja (43 milijonov) itd.
V letošnjem letu naj bi sklad imel okoli 350 milijonov starih dinarjev dohodkov. Ti dohodki naj bi prišli iz naslednjih virov:
- prenesena sredstva
- prispevek za uporabo mestnega zemljišča
- posojila banke
- odplačila danili posojil
- gradbena zemljišča in prispevki za urejanje
- posebni namenski prispevki
- razni drugi dohodki
310.000 1,800.000 250.000 460.000
440.000 179.000 60.000
Ta sredstva bodo porabljena po naslednjem programu:
- za urbanistično dokumentacijo in
zazidalne načrte , 540.000
- za dokončno ureditev Bakovnika 100.000
- urejanje ulic in cest 380.000
- odkup zemljišč, odškodnine 110.000
- sredstva za posojilo za gradnjo transformatoskih postaj 150.000
- vračila prejetih posojil, nakazila krajevnim skupnostim za plačani prispevek
in prodana zemljišča 570.000
- dom starostnikov, kanalizacija,
čistilne naprave 1,450.000
- stroški uprave sklada 160.000
Sklad bo letos dokončal komunalno ureditev Bakovnika. Na območju Zapric bo asfaltirana Jenkova ulica, predvidena pa so-tudi sredstva za urejanje drugih cest in ulic po programu krajevne skupnosti in ob soudeležbi občanov.
Sklad Toma Brejca
Namen tega sklada je podeljevanje denarne nagrade kot priznanja za izjemne dosežke trajnejše vrednosti na področju družbenega in gospodarskega razvoja kamniške občine. Lani je upravni odbor sklada podelil nagrado gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku ob njeni 25-letnici v znesku 6.000 dinarjev.'
KAMNIŠKI MLADINSKI KLUB PRIČAKUJE PRVE OBISKOVALCE! V SOBOTO, 22. APRILA, BODO KAMNIŠKI MLADINCI ODPRLI SVOJE DOLGO PRIČAKOVANE KLUBSKE PROSTORE V ZGRADBI NEKDANJE ŽELEZNIŠKE POSTAJE V KAMNIKU.
NA SLIKI LEVO: V DVORANI JE TRIDESET SEDEŽEV
DESNO: TUDI MANJŠA KLUBSKA SOBA JE PRIJ;TNO UREJENA
Ml SMO MNOŽICA, KI SE UČI NOVO MATEMATIKO
V prvem razredu osnovne šole Toma Brejca v Kamniku so imeli pred kratkim obisk. Pri pouku nove matematike so jih obiskali pedagoški svetovalci. Vse je šlo v redu, otrokom je bilo jasno, kakšna množica so oni, pa kakšna množica so posebej dečki in kakšna množica posebej deklice in sploh so male glavice mislile, kot bi v njih delali konpjutorji. Zataknilo se je, ko je tovarišica Kovačeva pokazala na ves razred, na učence in obiskovalce skupaj. Premišljevali so in premišljevali, končno je mali Tibor spoznal, kdo so in rekel je:
„Mi smo množica, ki se uči nove matematike."
Anekdota, ki bi lahko bila neanekdota. Anekdota, ki lahko veliko pove, lahko pa se ob njej samo zasmejemo in jo pozabimo. Za nas pa je bila ta anekdota začetek spoznavanja in ugotavljanja, kako so se kamniški malčki in seveda njihovi pedagogi lotili trdega oreha — učenja nove matematike.
Obiskali smo osnovno šolo Toma Brejca v Kamniku. Tovariš Dobnikar nas je odpeljal v prvi razred in nas seznanil z Lojzko Kovačevo, učiteljico, ki poučuje tu.
„Med počitnicami smo obiskovali tečaje za učenje nove matematike. Že na tečaju smo se temeljito pripravljali in se seznanjali z novimi
APRIL - MAJ
DVORANA KINO - DOM
PETEK, 21. aprila: gostovanje Mestnega ćgledališča ljubljanskega s komedijo Nikolaja Erd-manna, Samomorilec.
PETEK, 5. maja: Georges Fevdeau: Dama iz Maxima, komedija, gostuje Mestno gieda-lišče ljubljansko.
PETEK, 19. maja: Jean Anouilh: Ne budite gospe, drama, gostuje Mestno gledališče ljubljansko.
Predstavi bosta ob 16.30 in 20. uri za kolektive in abonma PETEK popoldanski in večerni.
Vstopnice bodo tudi v prodaji.
PETEK, 26. maja: Lutkovno gledališče Ljubljana, Albert Pa-pler, Hudobni graščak.
Predstava bo ob 11. in 17. uri.
V KAMNIŠKEM MUZEJU sta odprti stalni razstavi oddelka NOV irFupognjenega pohištva. V renesančnem pritličju pa je na ogled r8zstava: rezljana vrata v Tuhinjski dolini ( s katalogom). MUZEJ je odprt: vsak petek, soboto in nedeljo od 9. do 14. ure in vsako sredo od 9. do 16. ure.
Predhodno najavljene skupine si razstave lahko ogledajo vsak dan.
RAZSTAVA SLIKARSKIH DEL
razstavlja Nova skupina, otvoritev bo 25. aprila ob 18. uri v dvorani nad kavarno Veronika. Razstava bo odprta do 5. maja.
LJUDSKA KNJIŽNICA
V ponedeljek, torek in sredo - izposoja knjig od 14. do 17. ure, čitalnica od 12. do 19. ure.
V četrtek, petek in osboto -izposoja knjig: od 9. do 14. ure, čitalnica od 7. do 14. ure.
problemi, ki nas čakajo. Seveda pa takrat nismo mogli predvideti, kaj vse nas bo čakalo pri samem pouku. Zdaj, ko je polletje že za nami, pa lahko rečemo, da smo se dela pravilno lotili. Vsaj kaže tako, saj so rezultati res izredni."
Tako nam je pripovedovala tovarišica Kovačeva, elementarka na kamniški osemletki. E.lementarke so učiteljice, ki imajo v sebi največ energije, največ moči, živce pa sploh take, da jih menda nima nihče drug.
„Morali smo si narediti ogromno pripomočkov, učil, ki jih sploh nikjer ni dobiti. Znajti smo se morali sami. Vse popoldneve sem risala, izrezovala in barvala. Novo matematiko sem hotela učencem pripraviti takšno, kot sem si jo zamišljala - zanimivo. Mislim, da sem to dosegla, saj otroci pri pouku matematike zelo sodelujejo in ko je na vrsti matematična ura, se otroci kar spremenijo, kar zaživijo. Pa tudi starši na roditeljskih sestankih mi povedo, da najraje delajo matematične domače naloge in za te jih ni treba prav nič siliti. Starši pa mi povedo tudi to, da otrokom ne znajo in ne morejo prav nič pomagati, kljub temu pa smo zabeležili pri tem predmetu lepe uspehe. Pri vseh 30 učencih ni niti eden, ki se ne bi znal vključiti, ki ne bi razumel vseh pojmov pri tem novem pouku."
In potem nam je tovarišica Kovačeva pokazala vse pripomočke, o katerih je govorila. Prav bi bilo, če bi jih videli vsi starši, pa vsi tisti pedagoški delavci, ki še ne znajo ceniti truda elementark, ki je zdaj s to novo matematiko še večji. Toliko risbic, drobnih predmetov, različnih prikazov, kot jih imajo malčki v kamniškem prvem razredu, pa res še nisem videla. Kar bolj sem verjela tovarišici, ko mi je zatrjevala, da je pouk tako nazoren, da ga mora prav vsakdo razumeti. Verjela pa sem ji tudi, koje rekla:
,,Za vsako učno uro nove matematike porabim povprečno tri ure priprav. Včasih več, včasih manj. Najprej si moram narediti učne pripomočke, potem načrt - zgradbo učne ure; ko to naredim, začnem s pripravo učil, učnih listkov in drugim."
, Kaj naj bi še povedali o novi matematiki? To, da bogati otrokovo logično mišljenje, da so težave predvsem pri tistih otrocih, ki imajo skop besedni zaklad (to je opaziti predvsem na podeželskih šolah), da je pouk tako nazoren, kot ni bil še nikoli, da je hudo predvsem prve tri mesece . . .
Naj zaključimo ta del raje z besedami Lojzke Kovač: „Nova matematika je veselje otrok in nova težava učiteljeev."
Ob prvem polletju so dobili na kamniško osemletko tudi podatke o pouku in učenju nove matematike s podružničnih šol. Poglejmo malo po njih!
SELA
Pouk matematike v kombiniranem oddelku, je zahteval poseben napor. Če trdim, da je pouk v kom-
HUDA POSLEDICA NEPREVIDNE VOŽNJE
11. marca ob 17.30 je prišlo na križišču Kidričeve, Usnjarske in kolodvorske ulice (pred prodajalno podjetja Meso na Sutni) do hude prometne nesreče. Jožica Marolt, dijakinja I. letnika gimnazije iz Kamnika, se je s kolesom peljala po Kidričevi ulici proti središču mesta. Na omenjenem križišču pa je zavila na levo stran ceste proti mesnici. V tem trenutku je za njo pripeljal z motornim kolesom „horeks" 19-let-ni Franc Šest, delavec v tovarni Stol iz Kamnika, Prešernova ulica, in trčil v kolesarko. Oba voznika ter sopotnik na motorju Franc Lenarčič iz Kamnika so padli po cesti,
motor pa je po trčenju odletel naprej in oplazil parkirani osebni avtomobil, ki je stal pred mesnico. Kolesarka je dobila pretres možganov, hude poškodbe na glavi terpoškodbe medenice. Tudi motorist Sest je dobil pretres možganov, močan udarec v trebuh in ima rano na glavi. Huje se je poškodoval tudi sopotnik Lenarčič.
Motorist Franc Šest je vozil brez vozniškega dovoljenja in gaje zaradi vožnje brez dovoljenja postaja milice Kamnik lani štirikrat prijavila sodniku za prekrške. Večkrat pa je tudi pobegnil, ko ga je miličnik ustavljal.
BOLJŠI USPEH NA GIMNAZIJI
Na gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku je bila 7. aprila tretja redovalna konferenca, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki dijakov. Ugotovili so, daje uspeh boljši kot ob polletju. Takrat je izdelalo 71,5 % dijakov, zdaj pa 73,3 %. Četrta raz-
reda sta ob zaključku tretjega obdobja dosegla 83 %. Na zavodu je zdaj 240 dijakov in od teh jih je bilo brez nezadostne ocene 176. Maturanti bodo zaključili šolsko leto 6. junija, vsakoletni maturantski ples pa bo v Domžalah.
biniranem oddelku v prvili treh mesecih nemogoč, je bila kombinacija v decembru in januarju že možna. Sprva se mi je zdelo, da tak puukc ne bo uspešen. Težave so se kopičile s preštevilnimi novimi pojmi, ki pa so jih učenci z vsakodnevno rabo le osvojili. Največjo težavo je delalo izražanje; to pa je v naši šoli splošen problem. Novince pa je še posebno težko pripraviti, da kaj povedo. Učenci imajo novo matematiko radi. Pritegnejo jih številni in vedno
novi učni pripomočki ter način dela.
LOKE
V prvih mesecih je bilo delo pri matematiki zelo naporno. Ure so bile prenapolnjene z novimi pojmi in v kombiniranem oddelku je bilo nemogoče vse obravnavati - ure sem morala časovno podaljšati. Veliko časa sem potrebovala za izdelovanje učnih pripomočkov, razmnoževanje nalog. Premalo ur je bilo predvidenih za ponavljanje.
Mnogo laže je bilo delati zadnje tri mesece. Ure so obsegale manj novih izrazov in več časa je bilo za ponavljanje. Učence delo z množicami zanima. Delo je privlačno in pestro.
ŠMARTNO V TUHINJU
Delo je v prvem razredu v prvem polletju potekalo normalno. Učenci so z velikim zanimanjem sledili novi matematiki in vse glavne pojme tudi obvladajo. Zdi se mi, da jim račun-
ske operacije v drugem polletju ne bodo delale težav.
Tako. In kaj menijo o novi matematiki starši prvošolcev in kaj menijo otroci sami. O tem vam bomo povedali kaj več v prihodnji številki. Veseli pa bomo, če se boste s svojimi mnenji oglasili tudi sami, saj se prav vi najbolj neposredno srečujete s težavami in uspehi, ki jih imajo vaši malčki pri uvajanju novega načina pouka. . j 1 anja Pir s
Konec leta 1971 je prenehal veljati zvezni zakon o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, ki pa ga je nadomestil republiški zakon, ki velja od 1. januarja 1972.
Kot prej zvezni sedaj tudi republiški zakon določa, da občinska skupščina lahko predpiše, da se za uporabo mestnega zemljišča plačuje prispevek.
Za mestno zemljišče pa se po zakonu šteje zazidano ali nezazidano zemljišče, ki leži v mejah območja, zajetega z urbanističnim načrtom ah zazidalnim načrtom in ki je komunalno opremljeno. Nadalje zakon določa, da velja za komunalno opremljeno zemljišče, zemljišče, na katerem so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje in na katerem je urejena preskrba s pitno vodo ter električno energijo.
Ob ugotovitvi, da ima občina Kamnik potrjen in sprejet urbanistični program za celotno območje občine ter v okviru tega tudi urbanistični načrt za Kamnik z okolico, urbanistični načrt za širše območje Most in Komende, urbanistični načrt za Veliko planino ter da se ostala območja zunaj naštetih urbanističnih načrtov urejajo z urbanističnim redom, za kar tudi obstaja ustrezen občinski odlok, bi se glede na dane zakonite možnosti praviloma lahko uvedel prispevek za skoraj celotno območje občine.
Do leta 1970 so ta prispevek pobirali na širšem bomočju občine v okviru urbanističnega načrta Kamnika z okolico in urbanističnega načrta Most in Komende. Od tega leta dalje pa je območje zmanjšano in v smislu občinskega odloka zajema le območje Kamnika z okolico, ležečo v mejah krajevnih skupnosti Kamnika in Duplice, oziroma v mejah industrijskih con in rezervatov ter na drugih proizvodnih površinah.
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se določa oziroma odmerja od kvadratnega metra uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov'in od kvadratnega metra nezazidanega zemljišča, namenjenega za gradnjo.
Občinska skupščina je za leto 1971 s svojim odlokom določila ta prispevek v višini
- 0,20 din/kvadr. m za poslovne prostore in površine,
— 0,14 din/kvadr. m za stanovanjske prostore in
- 0,05 din/kvadr. m za nezazidano stavbno zemljišče, v letu 1972 pa veljajo povečani prispevki, in to:
— 0,30 din/kvadr. m za poslovne prostore in površine,
— 0,20 din/kvadr. m za stanovanjske prostore in
- 0,08 din/kvadr. m za nezazidano stavbno zemljišče. Povečani del prispevka se izloča in uporablja kot del udeležbe za
financiranje gradnje kanalizacije in čistilnih naprav po medobčin skem programu, sklenjenem med občino Kamnik in Domžale.
Z navedenim smo ugotovili, kdo je obvezen plačati ta prispevek ter višine prispevka, ki so določene za leto 1971 in 1972.
Na vsakoletnih zborih volivcev pa je podano poročilo o uporabi sredstev za preteklo leto in tudi program za tekoče leto. Pri tej obravnavi so na zadnjih zborih kritično spregovorili o visokih za ostankih pri plačilu prispevka; kritika zadeva v prvi vrsti pristojni službe kakor tudi na same občane, ki ne izpolnjujejo te obveznosti Ugotavljamo, da je. znašal ob koncu leta 1971 ta zaostanek skup no 85,9 milijona starih dinarjev, in to od prispevka iz leta 1971 ii še preostalih zaostankov iz prejšnjih let, od katerega so odštet predplačila 1,8 milijona starih din.
Ker računovodstvo sklada vodi za ta prispevek ločeno evidenc o poslovnih prostorih ter posebno evidenco o stanovanjskih pn štorih, ločeno po posameznih krajevnih skupnostih, je razčlenje pregled zaostankov sledeč (izraženo v milijonih starih din):
- Poslovni prostori (obveznosti gospodarskih organizacij) skupno — 15,8
- Stanovanjski prostori - skupno - 70,1
- Za stanov.. prostore, razčlenjeno po KS: KS Kamnik - 39,3
- KS Duplica-7,1
- KS Kam. Bistrica - 6,0
- KS Nevlje - 5,2
- KS Šmarca — 5,5
- KS Komenda - 0,4
- KS Moste-0,4
- KS Podgorje - 4,1 -KSGodič - 2,1 Iz podatkov je razvidno, da pretežni del zaostanka dolgujeji
občani od stanovanjskih prostorov, s čemer so tudi prizadete pos* mezne krajevne skupnosti, ker se po sklepu skupščine občine Kan nik ves vplačani prispevek od stanovanjskih prostorov vrača KS zj izpolnjevanje njihovih programov (razen za KS Kamnik).
Glede na prejete zadolžitve po Z. V. in SO Kamnik bo v let' 1972 ojačana poslovna služba prizadetega sklada, katere naloga b pobrati zaostali in tekoči prispevek, in to z redno izterjavo prei inkasantske službe, s podporo in pomočjo KS; če pa bodo občar plačilo odklonili, tudi prisilno. Za slednje pa naj bi veljalo zavestn načelo vseh občanov, da taki ukrepi ne bi bili potrebni.
Kamnik, dne 4. 4. 1972 F. I
KAJ PRINAŠAJO NOVI PREDPISI
0 DAVKIH (2)
Pri plačevanju davka iz osebnega dohodka ob obrtnih in drugih dejavnosti določa odlok:
a) nove davčne osnove;
b) nove občinske stopnje;
c) olajšavo za zaposlene vajence, ki znaša od 1.000 do 5.000 din č) olajšave za obrtnike začetnike: za prvih 12 mesecev se prizna
za 50 % in za drugih 12 mesecev za 25 % manjši občinski davek;
d) priznanje olajšave določenim obrtnim strokam, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo (od dela davčne osnove, ki ustreza znesku, ki ga je zavezanec vložil za osnovo ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, se občinski davek oderi po najnižji stopnji; republiški davek se od tega dela davčne osnove ne odmerja);
e) med stroški se upošteva osebni dohodek zakonca, ki dela najmanj polovico rednega delovnega časa v gospodarski dejavnosti zavezanca in je sozavarovan v višini, ki je s kolektivno pogodbo dogovorjena za ustrezno stroko in stopnjo izobrazbe;
f) ravno tako se med stroški upošteva osebni dohodek družinskih članov, ki delajo najmanj polovico polnega delovnega časa v gospodarski dejavnosti zavezanca in so prijavljeni kot samostojni nosilci za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje; osebni dohodek pa e prizna v višini, ki je vpisana na plačilni listi na podlagi katere se obračunavajo prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.
Pri davkih od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev so ravno tako nove davčne osnove in stopnje kot pri davku od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti.
Pri davku iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se je davčna stopnja povečala od 3 % na 5 %. Sprememba je rezultat medobčinskega usklajevanja davčnih stopenj.
Pri davku od stavb vsebuje novi odlok naslednje nove določbe:
1. Nove stavbe so oproščene davka od stavb samo za dobo 10 let.
2. Stopnja davka na dohodek od stavb od ugotovljene davčne osnove znaša 35 % za poslovne prostore in počitniške hišice in 25 % od stanovanjskih hiš oziroma tanovanjskih prostorov (torej je odlok obdržal dosedanjo stopnjo samo za stanovanjske hiše oziroma stanovanja).
3. Davka od stavb so oproščeni samo kmetijski zavezanci iz IV. skupine katastrskih občin, če jim kmetijstvo ni dipolnilni vir do-
hodka - (dosedaj so bile davka od stavb oproščene kmetijske hiš v IV. in III. skupini katastrskih občin).
Republiški zakon o davkih občanov je opustil dosedanjo splošn< davčno oprostitev za najožjega sorodnika, inje določen tudi dave za dediča I. dednega reda pri davku na dediščine in darila.
Vrednost premičnega premoženja, od katerega se ne plačaj davek na dediščine in darila, se določi v višini 50.000 din.
Zakon sicer uvaja posebno olajšavo za zavezance iz prvega de( nega reda v primerih, ko dedujejo ah dobijo v dar premoženje, 1 zanje predstavlja eksistenčno osnovo. Zakon taksativno naštev take premoženjske predmete (eno stanovanje, če zavezanec ali nj< gov zakonec ni še lastnik stanovanja, poslovni prostor in proizvi jalna sredstva ter druge premoženjske predmete, če mu je to pf trebno za opravljanje njegove poklicne dejavnosti; kmetije, če zavezanec z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo).
Olajšava se prizna tako, da se zavezancu zmanjša davčna osnov za 150.000 dinarjev.
Dedič ali obdarjenec, ki deduje ali dobi v dar kmetijo, je opre ščen davka, če se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnost} in pod pogojem, da celotna zapustnikova ali darovalčeva kmetij preide na enega naslednika oziroma naslednika in njegovega zavf zanca.
Če dedič ali obdarjenec, ki je bil na podlagi prejšnjega odstavk oproščen davka, podedovano ali podarjeno nepremičnino pred po tekom 5 let odtuji ali se v tem roku preneha z osebnim delof ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, se mu davek naknadno odmei tako, kot bi se mu odmeril, če ob prejemu dediščine oziroma daril ne bi izpolnjeval pogojev za oprostitev po tem členu.
Ravno tako prinaša republiški zakon novost pri plačevanj davka na določene premoženjske predmete, in sicer:
1. na tovorna cestna motorna vozila ter kombi vozila (ta vrst davka seje plačevala tudi po dosedaj veljavni zakonodaji);
2. na stroje, orodja in inventar, če s temi sredstvi pridobivaj dohodke (to je nova vrsta obdavčitve);
3. na motorne čolne in druge plovne objekte na motorni pogc (tudi nova vrsta obdavčitve).
Davek na določene premoženjske predmete plačujejo tudi obč* ni, ki posedujejo gozdno zemljišče, pod pogojem, dajim kmetijstv ni osnovni vir sredstev za preživljanje, če je skupni dohodek teg občana v preteklem letu presegal 20.000 dinarjev, oziroma t skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000 din letu na družinskega člana. Če skupni dohodek vključuje tudi katastrsl dohodek, se ta šteje štirikratno.
VKLJUČITVE V POKLICNE ŠOLE V OBČINI
Šolanje za poklic širokega profila še vedno poteka dvotirno. Z vključevanjem v poklicno šolo, kjer učenec obiskuje teoretični in praktični del pouka. Šolanje traja od dve do tri leta. Praviloma mora učenec pozitivno opraviti sprejemni izpit pred vstopom v šolo. Po končanem šolanju si mora sam ali s pomočjo zavoda za zaposlovanje preskrbeti ustrezno zaposlitev. V času šolanja učenec ne dobiva vajeniške nagrade ali pa je ta le simbolična. Take šole, kamor se lahko vozijo učenci z našega področja, so: 2-letna administrativna šola v Ljubljani, 2-letna šola za zobne asistentke v Ljubljani, 3-letna šola za galanteriste v Domžalah, šola za radio mehanike v Ljubljani in druge. Učenci teh šol imajo seveda lahko tudi štipendijo.
pisuje za tretji letnik svojih vajencev kar 800 din vajeniške nagrade s toplo malico ter delovnimi in učnimi pripomočki.
Vseh prostih učnih mest še nimamo 'zbranih. Pričakujemo,
da jih bomo zbrali proti koncu aprila. Podrobnejše podatke lahko dobite vsako sredo od 7. do 16. ure pri poklicni svetovalki službe za poklicno usmerjanje pri Komunalnem zavodu
1. Nekatere poklicne šole sprejemajo učence le na periodično 4-mesečno, predvsem teoretično šolanje, prakso pa ti učenci opravljajo pri obrtniku ali v tovarni. Ti učenci imajo vajeniške nagrade. Sprejeti so v uk s sklenitvijo vajeniške pogodbe med učenčevimi starši ter delovno organizacijo oz. obrtnikom", ki ga bo praktično učil. Po končanem šolanju se učenec tu običajno tudi zaposli. Za naše območje so take šole za poklice, v lesni in gradbeni stroki, za frizerke in nekatere druge poklice.
2. Za nekatere poklice pa se je moč izučiti na oba zgoraj navedena načina. V naši občini imamo prosta učna mesta za skoraj vse poklice v kovinski, oblačilni, prehrambeni, trgovski stroki in za nekatere elektro poklice. Učenci, ki se zanimajo za take poklice, bodo lahko sklenili vajeniške pogodbe v naših delovnih organizacijah oziroma pri naših obrtnikih. Za neštete poklice pa se je moč izučiti tudi z vključitvijo v poklicno šolo.
Družbenopolitični  in stro-
kovni organi se zavedajo neenakopravnega položaja učencev poklicnih šol izhajajoče iz zgoraj navedene trotirnosti, zlasti v materialnem, ponekod pa tudi v učnovzgojnem pogledu in si prizadevajo za poenotenje, vendar pa zaradi kompleksnosti problema najbrž v letu 1972/73 še ne bo bistvenih sprememb.
V naši občini imamo vsako leto več prostih učnih mest kot pa kandidatov. Vsako leto ostane od 20 do 30 % nezasedenih prostih učnih mest. V nekaterih panogah dejavnosti tako primanjkuje kandidatov, da jih moramo vabiti iz drugih republik. Že od 1967. leta nismo nobeno leto dobili dovolj kandidatov za poklic: strojni ključavničar, stavbeni ključavničar kovinostrugar, vodovodni in toplovodni instalater, mizar, tesar, pleskar, zidar in še za nekatere druge poklice. Za te poklice že imamo iz nekateirh delovnih organizacij razpisaana prosta mesta, in to z visokimi vajeniškimi nagradami: za 1. letnik od 220 do 500 novih din, kar se stopnjuje z letniki šolanja in učnimi uspehi. Graditelj raz-
za zaposlovanje v Kamniku.
Minimalne vajeniške nagrade so določene za: »
1. letnik 100 din
2. letnik 145 din
3. letnik 180 din
Nekatere delovne organizacije pa določijo višje vajeniške nagrade za svoje učence.
Večinoma to narede takrat, kadar težko dobe dovolj kandidatov. Skoraj vse delovne organizacije v naši občini pa spodbujajo svoje učence k čim večji delovni prizadevnosti, s tem, da jim vajeniško nagrado zvišajo, če imajo v šoli boljši učni uspeh. bs
MNOGO PROBLEMOV PRI DRUŠTVU REJCEV MALIH ŽIVALI
Premalo priznanja za svoje delo dobiva Društvo rejcev malih živali v Kamniku, čeprav dela že deveto leto in ima blizu 200 članov. Reja malih živali je važna panoga narodnega gospodarstva, ki razbremenjuje trg in dviga prehrambeni standard zlasti skromnejšega človeka. Zato je delovanje društva usmerjeno predvsem v pomoč vsem, ki žebjo gojiti male živali za rejo, nabavlja žito za krmo in omogoča obiske in oglede raznih razstav plemenitih živali.
Na občnem zboru, ki se gaje udeležilo nad 60 članov, so pretresali opravljeno delo. Ugotovili so, da so doslej organizirali že pet razstav. Zadnja je bila lani v septembru in je pritegnila mnogo obiskovalcev tudi iz drugih krajev, saj rejci nenehno iščejo pobud za svoje delo tudi drugod, zamenjujejo plemenske živali in posredujejo svoje izkušnje. V tem pogledu je bila zadnja razstava v Kamniku posebno uspešna.
Člani društva so si tudi ogledali nekaj razstav v domovini in zamejstvu. Posebno lepo število jih je bilo na razstavi na Vrhniki, saj imajo s tamkajšnjimi rejci zelo dobre stike
in lepe rezultate medsebojnega sodelovanja. Skupnega ogleda razstave v Celovcu se je udeležilo 40 članov.
Težave so tudi z nabavo hranil, ki pa bi se morda mogle premostiti s pomočjo Zveze. Predsednik društva Rudi Kajba se je tudi zavzemal, da bi pritegnil v drušvo več mladine in skušali pri njej vzbuditi zanimanje za rejo malih živali. Na razstavi je bilo premajhno število šolske mladine.
Društvo tudi nima primernega prostora za redne sestanke in seje. Pri razdeljevanju finančnih podpor bi morala tudi občina bolj upoštevati koristno delovanje Društva rejcev malih živali.
Na zboru so razdelili nekaj diplom zaslužnim članom, pohvalili pa so skladiščnika, ki vneto skrbi za ureditev in čistočo skladišča. Pozvali so tudi člane na priprave za razstavo, ki bo letos v Ljubljani v republiškem merilu. Končno so izvolili nov odbor, predsednik pa bo še naprej Rudi Kajba, ki že od ustanovitve vodi društvo.
I. Z.
01
prt stj :tij avl
ivk pO lof ne! trii
uij
rst
V prejšnjem nadaljevanju našega sestavka o kamniški zgodovini smo prikazali nagel vzpon rodovine Andeških grofov, ki so z ženitvami postali lastniki velikih posestev na slovenskih tleh. Našteli smo njihove glavne posesti in državne fevde, ki so jim pridobili vodilno mesto med vsemi plemiškimi rodo-vinami v naših krajih. Ker so Andeški grofje osredotočili upravo svojih južnih posestev prav v našem Kamniku, je s tem naše mesto postalo najimenitnejši kraj na Kranjskem, takorekoč njeno prvo glavno mesto. Pri tem je skoro nedostopna in neosvojljiva trdnjava Stari grad predstavljala garancijo moči in oblasti. V senci tako mogočnih Andeških grofov so tudi njihovi ministeriali v Kamniku in drugod kot upravniki gradov in uradov imeli veliko oblast. Središče tako imenitne grofovske posesti je gotovo že zelo zgodaj privabljalo razne obrtnike in trgovce, ki so izoblikovali današnje središče mesta. Lahko pa je to nastalo že ob zidavi gradov, saj so dela zahtevala sodelovanje mnogih dejavnosti od apnarjev, kamnosekov in zidarjev do oblikovalcev pohištva in opreme.
Zato smemo trditi, daje Kamnik že zgodaj dobil tržne pravice, morda že v prvi polovici 12. stoletja, čeprav nimamo o tem shranjenega nobenega pisanega vira. Grofje so razne pravice in ugodnosti podeljevali kar ustno. Tako je tudi Bertold III. najbrž podelil žičkemu samostanu ugodnosti pri prevažanju tovorov skozi njegov trg Kamnik (in foro sup Steun), kar pa so šele kasneje zabeležili na listini. Kartuzijanski samostan v Žicah pri KOnjicah ali zajčki samostan so ustanovili menihi iz Grande Chartreuse v Franciji leta 159 inje imel dolžnost oskrbovati cesti čez Severnik (Semmering) proti Donavi.
Andeški grofje so uživali velik ugled v vsem nemškem cesarstvu. Bertold IIJ. je imel 8 otrok, in sicer s prvo ženo Hedviko šest, z drugo Luitgardo, hčerko danskega kralja Swena, pa dva. Eno hčerko je poročil sin ogrskega velikaša Ompuda, ki ga listine med leti 1162 in 1174 imenujejo bana Hrvatske, Slavonije in Dalmacije (Ampudinus banus). Med sinovi je Bertold IV. že zgodaj postal najožji cesarjev spremljevalec. Se za življenja očeta Bartolda HI. je cesar Friderik leta 1180 podelil njegovemu sinu Bertoldu IV. bleščeči naziv vojvode Meranskega. Spretni Bertold III. je z rodbinskimi zvezami širil svoj vpliv tudi ob robu strnjene Andeške posesti. Hčerka Matilda seje namreč drugič omožila z goriškim grofom Engelbertom III. Mimo tega pa je sin Popon postal stalni prost v Bambergu in je imel s tem velik delež pri utrjevanju bamberške oblasti v Beljaku. Bamberška škofija je namreč leta 1060 dobila v svojo posest naš koroški Beljak, imela pa je v svoji oblasti tudi Podklošter (Arnoldstein) in skoro vso Kanalsko dolino. Mogočni Spanheimi so se zastonj prizadevali, da bi dobili v svoje roke Beljak, kije obvladoval ves Promet s Furlanijo. Bertold III. je umrl 14. decembra 1188, pokopali pa so 8? na Bavarskem v samostanu Diessen, ki je bil ustanova Andeške rodbine. Naslednik vseh njegovih posestev in državnih fevdov je bil Bertold IV. -VoJvoda Maranski.
ANDEŠKI GROFJE DOSEŽEJO VIŠEK SVOJE MOCl
Žene Andeških grofov menda nikoli niso zapuščale matičnega gradu svo-J'h mož - slovitega Andechsa, ki je ležal na griču južno od Amerskega Jezera. Danes je tam romarska cerkev. Na gradu Andechsu se je rodil tudi °ertold IV. leta 1152. Bilje torej 21 let star, ko je njegov oče dobil v upravo državni fevd Istro in postal mejni grof Istrski. Verjetno je Bertold IV. namesto očeta od časa do časa upravljal Istro - vsekakor v Pazinu, ker ga v Istinah pogosto imenujejo do leta 1180 marchio Bertoldus iunigr - mlajši mejni grof.
Z Bertoldom IV. doseže rodovina Andeških grofov svoj zenit, svoj najvišji ^Pon. Bleščeči naslov vojvoda Meranskega je Bertolda IV. postavil tesno ob -1 \*vai^a Friderika Barbarosa, s katerim se je udeležil leta 1189 tretje križarske vaj ™lne. Sijajno se je izkazal kot vojskovodja, svojo hčerko pa je na prehodu i^°zi Srbijo zaročil z nečakom srbskega velikega župana Štefana Nemanje. gfl (je med redkimi, ki se je vrnil iz Palestine. Svoji rodovini je skušal zago-J°viti vpliv od francoske do bolgarske meje. Imel je osem otrok. Tri hčerke -J? spravil na kraljevske prestole, dva sinova pa sta postala visoka cerkvena ~>C dostojanstvenika, in sicer Eckbert škof v Bambergu, a Bertold V. oglejski stV Patriarh. Hčerka Hedvika in vnukinja Elizabeta pa sta se povzpeli prav pred tej I°*J> tron: cerkev ju je prištela med blažene in imata v pratiki svoj god. Za t Iv   kamniško zgodovino in za slovensko zgodovino nasploh pa je Bertold le   ^ P°sebno pomemben. V Kamniku je imel svoje grofovske urade, svojo :tn £anclijo, in tu je osnoval tudi svojo kovnico denarja, kije bila po vsej priliki rsl Prva kovnica na Kranjskem. Pri širjenju in utrjevanju svoje oblasti v naših ^aJih je gotovo namenil Kamniku važno vlogo, ki sta jo kasneje sinova
Henrik IV. in Bertold V. deloma uresničila. Za visoko posojilo je Bertold IV. leta 1202 zastavil oba svoja gradova v Kamniku. Tako je Kamnik v zvezi z Bertoldom IV. in po njem prvič zanesljivo zabeležen v zgodovini. Torej je dovolj pomemben, da mu v našem sestavku posvetimo večjo pozornost.
BERTOLD IV. - VOJVODA MERANSKI
Friderik Barbarosa ali po naše Rdečebradec je bil velik častilec in občudovalec Karla Velikega. Leta 1152je postalrimsko-nemški cesar. Posebno seje opajal z mislijo, da bi meje svojega cesarstva potisnil čimbolj proti vzhodu. Spomnimo- se, da je 400 let prej Kari Veliki za nekaj časa razširil ozemlje svojega cesarstva do Donave in do naše Fruške gore, na jugu pa do Zadra. Slava in veličina Karla Velikega je zamikala tudi cesarja Friderika Rdečc-bradca, da bi uveljavil pravice rimskega cesarstva do naših krajev in zlasti do Dalmacije. Všeč mu je bilaa misel, da bi ga zgodovina postavila med velikimi nemškimi vladarji ob stran Karlu Velikemu. Leta 1180 je imel že 28 let vladarskih izkušenj. Ko je leta 1173 izročil Bertoldu III. Andeškemu v fevd mejno grofijo Istro in leta 1177 Kranjsko, je zagotovil temu delu cesarstva zanesljivo in varno vodstvo. Za slavo dobrega vladarja pa so potrebna velika dejanja in trajni uspehi. Oba Bertolda Andeška sta dokazala, da je uprava dežel pod njunim vodstvom v krepkih rokah. Da bi še bolj poudaril važnost, ki jo pripisuje temu delu cesarstva in dal priznanje Andeškim grofom, je podelil mlademu Bertoldu IV. leta 1180 zveneči naslov: Vojvoda Meranski (vojvoda - nemško Herzog, latinsko dux). Zato se Bertold IV. od leta 1180 naprej imenuje vojvoda Dalmacije, od 1183 do 1195 izmenoma vojvoda Dalmacije in vojvoda Meranije, od leta 1195 naprej pa samo vojvoda Mera-nije. Najbrž je že tega leta dal svojo hčerko Gartrudo v zakon ogrskemu kraljeviču Andreju, kije imel naziv bana Hrvatske in Dalmacije. Zgodovinarji poslej imenujejo Bertolda vojvoda Andechs-Meranski (dux Meranie, Meranus in celo Moravie). Vsa ta imena pa nimajo nič skupnega s tirolskim mostom Meran, pač pa izvira beseda Merania od slovanske besede more-morje, Mera-nija pa torej pomeni obmorsko deželo (spomnimo se na nemško pokrajino Pommern ob Baltiku in njen slovenski naziv Pomorjansko). Morjani so torej prebivalci pokrajin ob morju. Še v preteklem stoletju so imenovali pokrajino od Karlobaga do Zadra v Dalmaciji Morlakijo (talijansko - Morlacca), prebivalca pa Morlake (francosko les Morlac|ues), namesto Morjake. Abbe Albert Fortis (1740-1803), prvi italijanski naturalist in član mnogih akademij, je napisal Potovanje v Dalmacijo, kjer ppojmuje pod imenom Mor lak i vse Srbe in Hrvate in ne samo Dalmatinccv. Leta 1776 je v Bernu v Švici izdal knjigo Običaji Morlakov (Die Sitten der Morlakken. (Primerjaj tudi roman MOR-LAKI pisateljice Justine Wynne, grofice Ursini Rosenberg!) Tako se je torej naziv, ki ga je cesar Friderik Barbarosa podelil Bertoldu IV. Andeškemu v besedi Morlaki ohranil vse do zadnjega časa.
Lik Bertolda IV. najsvetleje izstopa na pohodu v tretji križarski vojni. Poglejmo zato nekoliko v zgodovino križarskih vojn. Prva križarska vojna je bila od leta 1096 do 1099, ko so turški Seldžuki osvojili Palestino in kristjanom svete kraje ter ogrožali sam Carigrad. Vitezi, ki so v treh skupinah preko Balkana krenili proti Carigradu, so si našili na obleko velike križe, zato so jim rekli križarji. Francoski in nemški križarji so pod vodstvo (Jotfrida Bouillonskega (Bonillon - izgovarjaj Bujon) od Donave pri Bratislavi ob robu slovenskih pokrajin prišli do izliva Mure v Dravo in naprej proti Beogradu. Drugi del vojske se je čez vzhodno Dalmacijo in Skader usmeril proti Carigradu, tretji pa iz Drača v Albaniji. Križarji so osvojili Malo Azijo in Palestino ter ustanovili 4 manjše države, med njimi tudi jeruzalemsko državo. Druga križarska vojna je bila, kakor smo že omenili, leta 1 147, udeležili pa so se je tudi vitezi iz naših krajev. Tretja križarska vojska je krenila leta 1889 na pot za osvojitev Palestine, ki sojo spet zasedli muslimani. Angleški in francoski kralj sta peljala svoje križarje po morju, nemški cesar Friderik Barbarosa pa se je odločil za pot Gotfrida Bouillonskega iz prve križarske vojne ob Donavi mimo Beograda in Niša do Carigrada. Ta naporni vojni pohod sta opisala dva udeleženca: dekan Tageno iz mesta Passaua in avstrijski klerik Ansbertus. V našem sestavku bomo uporabili predvsem Ansbertov latinski tekst, ki vsebuje precej zanimivih zabeležk tudi o Bertoldu IV.
Cesar Friderik Barbarosa je po izkušnjah prejšnjih dveh križarskih vojn vedel, da je množica revnih križarjev nesposobna za vojskovanje z mohame-danci v daljnji vroči deželi, zato ni smel na križarski (»hod, kdor ni vzel s seboj vsaj 3 marke srebra. Dne 23. aprila 1 189 e je v Regensburgu zbralo 100.000 dobro oboroženih knezov in vitezov z dobro izvežbaniini podaniki. Odhod za tiste čase ogromne vojske se je zavlekel do 1. maja. Vojvoda Meranski Bertold se je v cesarjevem spremstv peljal z ladjo po Donavi,
glavnina vojske pa je šla po suhem. Z Ogri so se že vnaprej zedinih za odškodnino za hrano: za prehrano 100 konj in 4 krepke vole bodo križarji plačali eno marko srebra. Pri tem ni jasno ali gre za utežno ali števno marko. Takrat so kovali samo peneze, ki so tehtali en gram. Računali pa so v markah, šilingih in librah. Utežna marka je tehtala 280 gramov. Bavarska števna Ubra je imela 8 šilingov, šiling pa 30 penezov. Torej je libra štela 240 penezov, kar je blizu utežni marki. Iz Ansbertovega podatka zdaj vemo, koliko je bila vredna marka srebra.
Odposlanci iz Srbije,, Carigrada in Male Azije so prav tako prinesli cesarju zadovoljive odgovore glede prehrane in prehoda čez njihovo zemlje. Takole Ansbert opisuje pot križarjev čez Ogrsko:
- Plemeniti ogrski kralj Bela je radostno sprejel cesarja in vso njegovo vojsko. V bližini Ostrogona, ki se imenuje tudi Gran, jn je bil poleg tega prva prestolnica Ogrske, sta cesar Friderik in kralj Bela 11. junija dovolila zabavo z bojnjnimi igrami obeh narodov in ljudstva. Ogrska kraljica Margareta, sestra francoskega kralja, je poklonila cesarju čudovito lep in ve'ik šotor, kije bil znotraj razdeljen na štiri dele in okusno opremljen z rdečimi preprogami. Kralj Bela pa je poklonil cesarju in njegovim poveljnikom ladje in vozove, natovorjene s kruhom, vinom in ječmenom za prehrano konj, zraven pa še tri velblode ter ovce in vole za več dni. Poleg tega je dva dni zadržal cesarja na otoku, ki se razteza daleč po sredi Donave in je prikladen za prebivanje in za lov. Tja.kralj rad hodi na lov in ostaja dlje časa. Vojsko križarjev je po vsej svoji deželi namestil na najplodnejših pašnikih. V mestu Ostrogonu je dvoje skladišč, zvrhanih z moko in ovsom razdelil revnim križarjem. Zapovedal je, da morajo v mestih in na sedežih škofij sprejeti cesarja in njegovo spremstvo s sijajnimi sprevodi in velikimi gostijami. Ni pa bilo jasno, ali je kralj to delal iz naklonjenosti ali iz strahu, ker se je potem pri prepirih med cesarjem in Bizantinci sumljivo vedel.
Pri menjavi denarja in srebra pa so Ogri križarje pošteno prikrajšali, saj so za 2 kolinska (Koeln) novca dali samo 5 ogrskih novčičev, za 2 broška pfeniga 4 ogrske, za regensburški pfening pa en ogrski novčič, ki po vrednosti doseže komaj veroneškega.
Pri prehodu čez reko Dravo, ki se tudi Tra imenuje, je zelo trpela vsa vojska in nekaj ljudi je pred očmi vseh ostalih s konji vred izginilo v vrtincih. Praznik sv. Janeza Krstnika (24. junija), piše dalje Ansbert, „smo praznovali v mejni grofiji, ki leži med Ogrsko in bizantinskim ozemljem. Tu smo šli skozi nclćdaj slavno mesto Svrmium (danes Sremska Mitrovica), a na večer pred praznikom sv. Petra in Pavla (29. junija) smo prekoračili Savo na mestu, kjer se izteka v Dravo, vendar mnogo bolj srečno kot Dravo. Po preteku pet tednov, ko smo pri Bratislavi dosegli ogrsko zemljo, smo bili 29. junija na obali Save v napol porušenem mostu NVizzenburch, ki se tudi Bel-grad imenuje in leži nasproti Gowina (Zemun)." Potem opisuje kronist, kako so prešli dolino Morave in se otresali napadov podivjanih razbojnikov, ki so izza skal in dreves napadali križarje. Po neprestanih vojnah je bilo mnogo takih izgubljencev, ki so živeli samo od ropa. V Sumadiji nekje so se glavnini križarske vojske pridružili udeleženci pohoda iz slovenskih krajev, ki jih je čez Hrvaško in severno Bosno pripeljal Albert Višnjegorski. Med njimi je bilo mnogo naših prednikov, ki se niso več vrnili v domače kraje. Tako je vojska prišla do Niša, kjer naj bi se ustavila za nekaj dni, da i nabavi živil in se odpočije.
V tistih dneh so odposlanci velikega kneza Srbije in Raške in njegovega mlajšega brata, takisto velikega kneza, najavili prihod svojih gospodarjev, ki bosta prišla presvetlemu cesarju nasproti, obljubivši vse mogoče usluge v dokaz vdanosti. Ko je vsa vojska prišla do Niša, nekdaj utrjeneg mesta, ki pa ga je nekajkrat ogrski kralj Bele za časa bizantinskega tirana Andronika deloma porušil, se je tam zaustavila za tri dni in še več zaradi nakupa živil, sta tja prispela veliki župan Ne manja in njegov mlajši brat Sracimir z velikim sijajem. Cesar in prvaki njegove vojske so ju s častjo sprejeli. Oba sta v znak svoje vdanosti prinesla cesarju sijajno in bogato darilo vina, ječmena in moke, ovnov in volov. Med ostalimi darili pa so poklonili cesarju tudi šest bivolov, udomačenega vepra in še tri žive in takisto udomačene jelene. Prav tako so radodarno počastili nekatere cesarjeve poveljnike z bogatim darilom Vina, govedi in ovac. Pri vsem tem pa so vdano ponudili cesarju v pomoč še sebe in vso svojo vojsko zlasti proti bizantinskemu cesarju, če jih bo oviral na pohodu, (prihodnjič dalje)
■
3317
FRANC PODJED
Z VOLJO DO
USPEHOV
delovni kolektivi čestitajo ob dnevu OF in ob prazniku dela
INDUSTRIJSKI KOMBINAT
Svit Hamnik
čestita za 1. maj vsem delovnim ljudem
Priporoča svoje izdelke za široko potrošnjo: purol, neostik, mebloton, lesk, motogril kot tudi tehnično keramiko, elektroizolacijski material in modne gumbe.
Tokrat smo se pogovarjali s predstavnikom prve ekipe kamniških odbojkarjev Francem Podjedom, ki že prek 8 let „skače ob mreži", bil je član slovenske in celo državne ekipe odbojkarjev, sicer pa je poleg svojega osnovnega poklica tiskarja tudi izredni študent višje šole za telesno kulturo v Ljubljani. Z njim smo se v prijetnem razgovoru pomenih o osebnih željah in željah Kamničanov nasploh, da dobi naše mesto širši pomen tudi na športnem področju. Ta pomen bi vsekakor uspeli zagotoviti s tem, da bi kamniški odbojkarji potem, ko so v jesenskem delu slovenske odbojkarske lige zasedli prvo mesto, po spomladanskem delu priborili vstop v višjo stopnjo.
- Za odbojko sem se pravzaprav navdušil sam. Rad sem zahajal na odbojkarska igrišča. Ko so kolegi, takratni odbojkarji, opazili moje zanimanje, so me povabili medse. Prvič sem za ekipo Kamnika nastopil na mladinskem prvenstvu v Rušah. Od tedaj naprej še vedno rad in aktivno zahajam med športne kolege. Po letu in pol sem začel igrati v prvem moštvu, kije takrat nastopalo v drugi slovenski ligi. Po letu tekmovanja smo se uvrstili v prvo slovensko ligo.
- Star si 25 let. Se misliš še vedno ukvarjati s tem športom? Kdaj odboj-kar doseže svoje najboljše rezultate?
- Upam, da še nekaj časa, saj menim, da se vrhunska „forma" doseže v letih od 25. do 30.
- Kot vem si tudi član slovenske odbojkarske reprezentance, od kdaj?
- V republiško reprezentanco so me izbrali že pred dvema letoma, toda zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pri republiški zvezi je bilo le malo tekem. Zaenkrat še nisem imel možnosti, da bi svoje sposobnosti pokazal tudi v tej ekipi.
- Kje so tvoje slabe in dobre točke igranja? '
- Moja najboljša točka je udarec na mreži, sicer pa je vse odvisno od dneva. Včasih mi gre boljše v polju, drugič na mreži. ..
- Po jesenskem delu tekmovanja ste bili na prvem mestu. Kako se boste po tvojem mnenju uvrstili ob koncu spomladanskega dela?
- Sem velik pesimist, kljub eni sami izgubljeni tekmi, saj imamo precej težav z igralci. In to prav sedaj pred začetkom prvenstva. Igralcev nas je sicer dovolj, toda res kvalitetnih imamo zelo malo.
- Ali bomo v Kamniku gledali tekme ekip druge zvezne lige, seveda, če bomo uspeli zagotoviti dovolj denarja?
- To je precej težko vprašanje. Ce bo šlo vse posreči, bi se morali uvrstiti v višje tekmovanje. Menim, da bi se v Kamniku našlo dovolj sredstev. Vse to pa sedaj leži na vodstvu kluba in občinske zveze za telesno^ kulturo. Ob koncu jesenskega dela tekmovanja so nam sicer zagotovili, da bomo denar dobili, da se bo torej ahko izpolnila dolgoletna želja, da v Kamniku res pridemo na tak rang tekmovanja in da se ime Kamnik sliši tudi v zveznem in ne samo v republiškem merilu.
- Kaj pa zaledje, mladi, perspektivni igralci, ki bodo morda že čez nekaj let zamenjali v prvi ekipi današnje igralce?
- Naraščaja je pri nas zaenkrat zelo malo. Predvsem zaradi nepravilnega dela z mladimi. Zadnje čase se sicer to stanje delno izboljšuje, vsaj tako je videti v ekipi pionirjev, medtem ko je čutiti precejšnjo vrzel pri mladincih. Prav mnogo mladinci, ki so že nekaj časa igrah odbojko, so se vključili med košarkarje, ker je to bolj zanimiva igra in prav sedaj bolj popularna od odbojke. Ce bomo s takšno vadbo nadaljevali, potem mislim, da se ni treba bati za zaledje. Pri nas imamo dovolj mladih, ki jih navdušuje tudi ta šport.
To so torej misli enega na'ših najboljših odbojkarjev. Spregovorila sva še o marsičem, tudi o tem, da vsi odgovorni nimajo pravilnega odnosa do njihovega kluba. Zato bodo najbrž prav igralci, seveda, če jim uspe jeseni začeti s tekmovanji v drugi zvezni ligi, dokazali, da je volja in trdo delo prvi pogoj za uspeh.
Nakup novih motornih brizgaln znamke rosenbauer 800 in 5000 l/min. za vsa gasilska društva v občini Kamnik (izjema je Šmartno) je skoraj zaključen. Zato smo čutili potrebo po novih strojnikih ter po izpopolnjevanju dosedanjih. Tako je občinska gasilska zveza Kamnik že letos organizirala strojniški tečaj v gasilskem domu Kamnik. Na ta tečaj se je prijavilo 54 članov in ena članica iz štirinajstih gasilskih društev (drugih 5 gasilskih društev ni čutilo potrebe). Na tečaju, ki je trajal več nedelj zapored, so podrobno obravnavali vso teorijo od sestave, delovanja do odpravljanja napak na obeh tipih motork. Končno so vadili praktično z vodo iz Kamniške Bistrice, vodovoda ter v verigi (kjer motorka daje vodo drugi). V pomoč je bila tudi nova knjižica o delovanju motork, ki jo je izdala gasilska zveza Slovenije. Strokovni predmet spoznavanje strojev in delo z njimi je poučeval dolgoletni strojnik in šofer gasilskega društva Kamnik strojni tehnik Jože
NOVI GASILSKI STROJNIKI.
Oblak. Predavatelj je izčrpno prikazal vse dobre in slabe lastnosti motork. Tečajniki so z zanimanjem sledili njegovemu predavanju, zavedajoč se svoje velike odgovornosti ob nastalem požaru. Saj je skoraj ves uspeh ali neuspeh v veliki meri odvisen od dobrega strojnika. Ohraniti mora mirne živce, tudi če mu morebitni nepoklicani strokovnjaki svetujejo in z neumestnimi pripombami motijo njegovo delo. Poleg tega znajo ceniti nove motorke, saj vedo, koliko je bilo truda, da so zbrali potrebni denar zanje.
Tečaj je 5. marca 1972 uspešno zaključilo 45 članov in ena članica (Svila-nit).
Vsem strojnikom čestitamo k napredku in jim želimo mnogo uspeha pri odgovornem delu!
B JOŽEBERLEC
Čestitkam ob prazniku dela 1. maju se pridružuje
Industrijsko podjetje
Alprem
Kamnik
Priporoča svoje izdelke in usluge:
- izdelovanje in montaža oken, vrat, vetrolovov, pregradnih sten, fasad iz aluminija itd.
- oprema za samopostrežne trgovine in klasične trgovine vseh vrst
- stavbno ključavničarstvo.
Vsem gostom in občanom čestita za 1. maj
Gostinsko podjetje »PLANINKA« iz Kamnika
Cenjenim gostom se priporoča.
Komunalno podjetje KAMNIK
čestita ob prazniku dela vsem delovnim ljudem.
sqp oradileiil
Maistrova 7
opravlja vsa gradbena dela vseh vrst: visoke in nizke gradnje, industrijske gradnje, gradnje stanovanjskih objektov in stanovanj za trg. Ob prazniku dela 1. maju čestita vsem delovnim ljudem.
MEIMINA
tovarna pogrebne opreme Kamnik - Šmarca
želi ob prazniku OF in 1. maju mnogo uspeha vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem.
Obrtno montažno podjetje ZARJA, Kamnik
čestita vsem delovnim ljudem ob prazniku dela in priporoča svoje usluge
Opravljamo: elektroinstalacijska dela - vodovodno instalacijska dela - kovinsko konstrukcijska dela - kleparska, pleskarska, slikarska in steklarska dela. i
Živilska industrija
priporoča svoje izdelke in čestita ob prazniku OF in 1. maju vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem.
7&/ama usnja Ićamnili
se pridružuje čestitkam ob prazniku OF in 1. maju in priporoča svoje izdelke. s
Čestitkam ob 1. maju se pridružuje
Lončarska obrtna zadruga Komenda
Obrtno podjetje ■ •■
»SLOGA«
Moste pri Komendi
čestita vsem občanom ob prazniku dela 1. maju.
industrija pohištva
stoi STOL
kamnik Jugoslavija
čestita ob prazniku dela in prazniku OF vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem.
ljubljanska banka i
podružnica Kamnik i
čestita ob prazniku dela vsem vlagateljem hranilnih vlog, potroš-
nikom in vsem občanom. r
TOVARNA »SV I LAN I T« KAMNIK
čestita ob prazniku dela in obletnici OF" vsem delovnim ljudem.
Priporoča svoje izdelke: frotir in vafel brisače najrazličnejših vzorcev, velikosti in pestrih barv ter kopalne plašče. Postregli vas bomo z najmodernejšimi kravatami.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
knjigarna in papirnica KAMNIK
čestita za 1. maj vsem delovnimi ljudem
Podjetje »KAMNIK« Kamnik
čestita vsem delovnim ljudem ob prazniku dela in dnevu OF
Naročnikom in kupcem nudimo: amonitratna praškarska razstreliva, vžigalno vrvico, rudarski in lovski smodnik, razna druga vžigalna sredstva, izdelke za ognjemete, pirotehnično galanterijo in lovske patrone.
GOZDNO
GOSPODARSTVO
LJUBLJANA
obrat Kamnik
čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. maj.
— TITAN
kamnik jugoslavija
tovarna kovinskih izdelkov in livarna
Proizvaja: fitinge, črne in pocinkane - ključavnice navadne in cilindrične - gospodinjske strojčke - ulitke za sive in temperne litine. Cenjenim odjemalcem priporočamo naše izdelke in jim čestitamo ob prazniku dela.
OBRTNO PODJETJE
USLUGA, Kamnik
čestita vsem
občanom ob prazniku dela. i
Kočna Kamnik
Trgovsko podjetje na veliko in »malo
čestita ob prazniku OF in 1. maju vsem cenjenim potrošnikom.
-J
Meso
KAMNIK
čestita svojim cenjenim odjemalcem za praznik dela 1. maj.
delovni kolektivi čestitajo ob dnevu OF in ob prazniku dela
LI JE TO SKRB ZA LEPŠE OKOLJE?
J
fREPRECIMO NASIUE NAD NA Si M OKOLJEM: UNIČENA PLATANA A OTROŠKEM IGRIŠČU V ZAPRIČAH ...
Turistično društvo Kamnik nas je že v prejšnji številki opozorilo na mesec varstva okolja, čistoče in reda. Prav je, da vsaj "sedaj pogledamo malo bolj okrog sebe in poskušamo pomagati k lepšemu izgledu našega mesta.
Tak odnos do zelenic, do naprav na otroškem igrišču, do čistoče okoli blokov itd., kot ga lahko zasledimo v naselju ob Ljubljanski in Župančičevi ulici, ne more več dolgo trajati, če hočemo živeti v kulturnem okolju.
Zakaj se nihče od staršev ne zmeni, ko otroci lomijo lani posajene platane, ruvajo živo ograjo okrog otroškega igrišča, razbijajo igrala itd.?
Mnogo milijonov našega samoprispevka je šlo za ureditev zelenic jn igrišča, sedaj pa to sami uničujemo!
Podobno je tudi z zelenicami okrog stanovanjskih blokov. Številne steze in bližnjice po travi nam niso v ponos, še manj pa uporaba zelenic za razne gre, za sončenje na razprostrtih odejah in podobno. En sam človek ne more obdržati reda, če ne bomo vsi pri tem pomagali. Otroško igrišče bi bilo treba najmanj enkrat na teden očistiti s skupno akcijo vseh hišnih svetov na tem območju.
Ne obnašajmo se več do igrišč in zelenic, kot da to ni naša skrb, saj je vendar to naše okolje, v katerem živimo!
KAKO JE S KREDITI ZA KMETE?
Z načrtnim preusmerjanjem svojih kmetij je v naši občini v zadnjih nekaj Jtih, predvsem v letih 1971 in 1972, pričelo precej perspektivnih kmetov, a tendenca je opazna v vseh naših kmečkih predelih, tako po Tuhinjski •olini, dolini Orne kakor tudi v ravninskem predelu občine. Kmetje želijo »reusmeriti svoje kmetije v specializirane živinorejske kmetije, in to za proiz-"odnjo mleka ali proizvodnjo mesa, odvisno pač od tržnih pogojev. Nekateri '.metje poleg preusmeritve svoje kmetije v izključno živinorejsko smer ure-fjo kot dopolnilo še pitališča za piščance - pohance. Preusmerjanje poteka k) načrtih in pod strokovnim vodstvom kmetijske pospeševalne službe obra-p Kooperacije.
Pri preusmerjanju kmetije pa so potrebna velika sredstva, tako za preure-litev hlevov in gospodarskih poslopij, za nabavo nujne mehanizacije, nakup •obre živine kakor tudi za izdatno gnojenje proizvodnih površin. Pretežno ečino sredstev ustvarjajo kmetje sami v denarju in delu kot v materialu, endar njihova sredstva ne zadoščajo za dovolj hitro preobrazbo posameznih Dspodarstev. Potrebno bi bilo precej sredstev, ki naj bi jih kmetje dobili v 'Miki ugodnih kreditov. Menimo, da bi morali dati sredstva za napredek ■metijstva med drugimi predvsem tisti, ki posredno ali neposredno ustvarjajo ffomet in dohodek s kmetijskimi proizvodi. Gospodarske organizacije, ki v oslovnem sodelovanju s kmeti ustvarjajo velike dohodke, so gotovo zainte-■■-sirane za krepitev specializiranih kmetij. Gotovo je, da pri tem,ni edina MONA, obrat Kooperacije, pač pa so tudi druge, ki s kmeti sodelujejo v tej
ali oni obliki. Med takšne organizacije sodijo gotovo trgovske organizacije: Agrotehnika, Semenarna, Gruda, mesarska podjetja, dalje Gozdno gospodarstvo, predvsem pa banka. Kot drugi tudi kmetje varčujejo svoje prihranke pri banki, teh sredstev pa kmetje ne morejo izrabiti pod pogoji, ki bi bili zanje sprejemljivi.
V letu 1970 je Ljubljanska banka, podružnica Kamnik, dala za kreditiranje zasebnih kmetov 200.000,00 din pod sicer težkimi kreditnimi pogoji, vendar je bilo za začetek vsaj nekaj. V letu 1971 so pri Emoni organiirali hranilno-kreditno službo, v kateri varčujejo predvsem delavci podjetja Emona, v tej službi pa naj bi varčevali tudi zasebni kmetje. Varčevana sredstva bi dajali pod ugodnimi kreditnimi pogoji na voljo kmetom, ki vlagajo sredstva v preusmerjanje kmetij. Razumljivo je, da na ta način zbrana sredstva ne morejo pokriti vseh potreb in zahtev, pa vendar so bili na koncu leta 1971 našim kmetom odobreni krediti v višini 175.000 din. V letošnjem letu bi bilo potrebno najmanj 650.000 do 800.000 din, ki pa jih hranilno-kre-ditna služba sama nima.
Občinska skupščina je že do sedaj pomagala obratu, kooperacija pa mu bo še v prihodnje, saj je nosilec pospeševalne kmetijske službe, da bo za kreditiranje zasebnih kmetov na voljo sredstev vsaj v predvideni višini, ob tem bodo seveda-morale pokazati več razumevanja vse tiste organizacije, katerih razvoj je v veliki meri odvisen tudi od razvoja kmetijstva.
M. P
az-
IZ DELA OBČINSKEGA ODBORA RDEČEGA
KRIŽA KAMNIK
j Januarja letos smo odprli kabinet a tečaje prve pomoči, kar je za nas trednega pomena. Opremo kabi-ieta bomo postopoma dopolnjevali, |a bo v celoti služil svojemu na-nenu. V teh mesecih smo organi-~~-irali sedem tečajev prve pomoči za __Joznike motornih vozil; udeležilo se ih je 140.
Pri izpolnjevanju nalog Rdečega ^ *iža se bomo posebno potrudili na »dročju izobraževanja v prvi ponoči in negi bolnika. Za razvoj teh ejavnosti je potrebno pridobiti 'Udi, ,ki bodo z voljo in zavestjo ludili pomoč in nego bolnikom na omu. Občinski odbor RK bo zanje lipravil tečaj o NEGI BOLNIKA in nim h strokovno usposobil za delo.
Na področju socialne dejavnosti i vzgoje RK najmočneje skrbi za _^are, osamele ljudi. V letošnjem -tu smo razdelili najpotrebnejšim fcčanom posteljne vložke, otroška blačila, perilo in obleke. Skupaj z Snovnimi organizacijami pa bomo Kos obdarili tudi starejše občane. ' Pri delu z mladimi bomo gojili iredvsem skrb za ohranitev njiho-ega lastnega zdravja, osebno higi-
KAMN1ŠKI KRVODAJALCI SO DOBILI PRIZNANJA.
eno, higieno okolja, posebno pozornost  pa bomo posvetili usposabljanju mladih za sosedsko pomoč pri skrbi za stare - osamele občane. Pred nami je teden RK, ki bo od
7. do 14. maja. V tem tednu bodo po vseh šolah slovesni sprejemi mladih članov v organizacijo Rdečega križa. Program dela v tednu RK je zelo obsežen, in pričakujemo vse-
stransko sodelovanje članov in mladih članov RK.
OD 15. DO 19. MAJA BO KRVODAJALSKA AKCIJA
Vsem je znano, daje bilo cepljenje proti črnim kozam konec marca in v začetku aprila. Mesec dni po cepljenju ni dovoljen odvzem krvi, v Sloveniji pa letno potrebujemo 20.000 litrov krvi, zato lahko nastane veliko pomanjkanje krvi, ki je v zdravstvu nujno potrebna.
Naša krvodajalska akcija bo maja zaradi tega izredno pomembna. Leta 1971 se je udeležilo odvzema krvi v naši občini 840 darovalcev, med njimi jih bo aprila 1972 prejelo odlikovanja za petkratni odvzem 93. za desetkratni odvzem 26, za pet-najstkratni odvzem 6 krvodajalcev, za dvajsetkratni odvzem tov. Ivan Kordin, Ljubljanska 1, za petindvaj-setkratni odvzem krvi pa bo prejel diplomo Vinko lirce, Tirosek 39. Vsem aktivistom in članom RK se za njihovo sodelovanje lepo zahvaljujemo.
M. Z.
PREDAVANJE ZA KMETOVALCE
l-mona, obrat Kooperacije, je skupaj s skladom za pospeševanje kmetijstva I kamniško Delavsko univerzo organizirala predavanje za kmetovalce Predavanja so bila februarja in marca: v Motniku, Špitaliču, na Laza h, d1' v Tuhinj"- Kamniku in Komendi.
Pospeševalna služba je izbrala program predavanj tako, da so kmetovalci °bili predvsem nekaj osnovnih navodil o prehrani živali, obdelavi in gno-!nJu kmetijskih površin ter o uvajanju kmetije v tržno gospodarjenje. Kme-3valci so z zanimanjem spremljali vsa predavanja in predavateljem postavki veliko in tudi dokaj tehtnih vprašanj o vsem, kar danes tare našega ^letovalca. Veliko je bilo tudi vprašanj, na katere pa predavatelji niso mogli at> zadovoljivega odgovora. Ta vprašanja so bila predvsem o možnosti na-ve kmetijske mehanizacije, kdaj bo dovolj ugodnih kreditov, kdaj bo pol-' zdravstveno zavarovanje in kako bo s starostno pokojnino? ,v vsej občini si kmetovalci želijo -svoje kmetije modernizirati. Da pa bi te želje tudi uresničili je potrebno čimprej okrepiti kader pri pospešeni službi. Tako bi lahko vključili sleherno kmetijo v občini, ki ima pogoje 1 Pa seveda željo po napredku, v napredno tržno gospodarjenje.
J. II.
MESEC VARSTVA OKOLJA, ČISTOČE IN REDA
Turistično društvo bo v okviru republiške.akcije OČISTIMO SLOVENIJO ial- Saniziralo mesec varstva okolja, čistoče in reda. „Mesec" bo trajal od 15. '■'a do konca maja.
■^9. marca je bil širši sestanek, na katerem so govorili o tem, kako urediti J^lje v naši občini, poskrbeti za večjo čistočo in red, posebej na naših
"""^.^a tem sestanku je bilo sklenjeno, da je treba predlagati SO Kamnik, naj
IJanovi poseben organ, katerega naloga bi bila skrb za varstvo okolja.' Pre-rjalo je mnenje, da ne kaže ustanoviti skupaj z Domžalami medobčinskega F*na. Ta organ naj bi sestavil svoj delovni načrt za varstvo rastlinstva in a'Stva, za preprečevanje uničevanja gozdov in onečejanja bregov naših
voda in voda samih. Skrbel naj bi za zaščito okolja pred izpušnimi plini in industrijskim onečejanjem narave.
V mesecu čistoče naj bi kamniško komunalno podjetje namestilo še več koškov za odlaganje smeti; na ustreznih krajih pa naj bi postavilo transportne posode za odlaganje večjega odpadnega materiala, ki ga danes praktično ni moč odložiti nikamor (ponekod so te posode že postavljene ter jih uspešno polnijo); uredilo in očistilo naj bi parke, bregova Bistrice, na katerih je danes vse polno smeti (s tem v zvezi naj bi SO Kamnik izdala razglas o varovanju okolja, čistoči in zapretila s kaznimi za kršilce ter ga nalepila na vidnih mestih). Tudi trgovine naj bi postavile koške za smeti, komunalno podjetje pa naj bi za varstvo parkov in zelenic nastavilo še kako potrebne paznike.
V akciji naj bi sodelovali tudi vsi prebivalci, s tem da bi skrbeli za red in čistočo v svojem okolju. Turistično društvo bo s primernimi transparenti opozorilo občane na akcijo, za ustrezno obveščanje prebivalcev pa bo poskrbelo tudi v kinu Dom. Akcija naj bi veljala za vso občino in naj ne bi bila le enomesečna, temveč trajna skrb za okolje, čistočo in red!
Skupina mladincev bo občane na čistočo in red.
s posebnimi značkami na rokavih opozarjala
Na akcijo smo opozorili vse naše šole s prošnjo, naj seznanijo mladino s pomembnostjo sodelovanja. Kamniški gimnazijci naj bi napisali naloge z naslovom Očistimo Slovenijo - očistimo naše okolje. Morda bi bilo pametno, da bi takšne naloge pisali tudi učenci vseh drugih šol v občini!
PRAZNIK ŽENA V MOTNIKU
Krajevna organizacija SZDL je v počastitev dneva žena pripravila proslavo in pogostitev za motniške žene in dekleta. Predsednik SZDL je v uvodnem govoru poudaril vlogo in pomembnost žene in matere enakopravne članice naše družbe.
V kulturnem delu je sodelovalo domače prosvetno društvo, ki seje predstavilo z igro, ob kateri so se žene od srca nasmejale.
Člani Mladinskega aktiva pa so pripravili zborne recitacije.
Upamo, da so bile žene s pogostitvijo in zabavo zadovoljne, saj je njihov praznik le enkrat v letu.
M G
TABOR ČEBELARJEV V KOMENDI
Čebelarji iz vseh krajev v Sloveniji se že pripravljajo na tabor, ki bo 2. julija v Komendi. Posebej pa so delavni v Komendi, kjer so že od začetka leta imeli več sej in sestankov. Pripraviti in urediti morajo zunanjost kulturne hiše Petra Pavla Glavarja, na kateri bodo vzidali spominsko ploščo temu odličnemu čebelarskemu veščaku, gospodarstveniku in dobrotniku prebivalstva vse komendske okolice.
Z veliko vnemo so na zadnji seji, ki je bila 28. marca v Komendi, razpravljali o pripravah. Sestanka so se udeležili tudi odborniki Zveze čebelarskih društev za Slovenijo, republiški poslanec domačin Nande Vode, zastopnik turističnega društva iz Kamnika in vsi člani pripravljalnega odbora. Določili so termine za izvršitev tudi najmanjših del in izvolili odbore za prireditve in proslavo. Čebelarski tabor v Komendi bo v okviru prireditev ob proslavi občinskega praznika občine Kamnik.
Slovenski čebelarji so se zavzeli tudi za to, da bi dognali, kdo je napisal tehtno in strokovno razpravo o čebelarstvu, ki so jo našli po osvoboditvi v arhivih. Sodijo, da je pisec najbrž Glavarjev sodobnik Matevž 1'urlani, ki je bil kaplan v Velesovem in v Cerkljah, nazadnje pa kurat v mekinjskem samostanu. V Kamniku je bil Matevž 1'urlani lastnik hiše št. 6 v Kidričevi ulici. Umrl je star 58 let dne 8. januarja 1780. Njegova mati Ana je umrla v isti hiši 17. novembra leta 1775. Vendar pa v matičnih knjigah iz tistega časa ni nikjer njegovega podpisa ali rokopisa, da bi pojasnili domnevo o avtorstvu najdene razprave o čebelarstvu. Takrat so bili slovenski čebelarji med najnaprednejšimi v Evropi, zato bi bilo važno ugotoviti avtorja najdenega rokopisa.
I. Z.
TEČAJ ZA BOLNIČARJE V OKVIRU CIVILNE ZAŠČITE V LOKAH
Tečaja se je udeležilo 29 mladih deklet in dva moška. Vsi so uspešno opravili izpit. Krajevna skupnost pričakuje, da ji bodo ti bolničarji v veliko pomoč v mirnem času ali v vojni.
OBVESTILO VSEM SAMOSTOJNIM OBRTNIKOM IN GOSTILNIČARJEM, KI ZAPOSLUJEJO DELAVCE
Vsi samostojni obrtniki in gostilničarji, ki zaposlujejo tujo delovno silo. so dolžni na podlagi določil zakona c delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih in v skladu z določili kolektivne pogodbe c delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci na področju obrti ln gostinstva lakoj skleniti z delavci pismene delovno pogodbe oziroma sklenjene pogodbo uskladiti z določbami navedenih predpisov.
Delovna pogodba mora biti napisana v potih izvodih, od katerih enega zadrži ob registraciji pristojni občinski upravni organ za delo. po enega zadržita delavec in delodajalec, po en izvod pa posije delodajalec pristojnemu zavodu za socialno zavarovanje v Kamniku in občinskemu sindikalnemu svetu v Kamniku.
Na podlagi 4. člena in 62. člena kolektivne pogodbe se zasebni delodajalci dolžni dostavili oddelku za gospodarstvo in finance, kot za delo pristojnemu upravnemu organu SO Kamnik, vse sklenjene delovne pegodbe v petih izvodih, prav tako pa morajo pismeno obvestiti pristojni zavod za zaposlovanje, občinski upravni organ za delo in občinski sindikalni svet o vsakem prenehanju delovnega razmerja, in sicer v petih dneh od dneva, ko je delovno razmerje prenehalo na katerikoli osnovi. Obrazce delovnih pogodb prodajata trgovska poslovalnica »Knjigarna in »Državna založba Slovenije«.. Za vsa pojasnila se lahko obrnete na relerat za delo pri skupščini občine Kamnik ali na občinski sindikalni svet v Kamniku, kjer lahko dobile tudi besedila kolektivne pogodbi'
ODDELEK  7.A  GOSPODARSTVO  IN FINANCE SO KAMNIK
Kamniška kronika
MAREC ROJSTVO:
Jože Narat z Velike Lasne POROKE:
Živko Krašovec iz Kamnika, poslovodja, star 23 let, in Arifa Zil-beri iz Kamnika, strežnica, stara 24 let.
Roman Krivorotov z Duplice, delavec, star 21 let, in Milojka Lo-movšek iz Smarce, frizerska vajenka, stara 18 let.
Boriš Spur iz Mekinj, usnjarski tehnik, star 25 let, in Marija Grzin-čič iz Kamnika, delavka, stara 21 let.
SMRTI:
Ivana Burger iz Zej pri Komendi, prevžitkarica, stara 63 let.
Marija Grašič s Križa, delavka, stara 32 let.
Jože Pernc iz Godiča, učenec osemletke, star 13 let.
Rozalija Prešeren z Duplice, družinska upokojenka, stara H4 let.
Iranc Prosen z Komendske Dobrave, prevžitkar, star 86 let.
Ivana Starovasnik iz. Stahovice, osebna upokojenka, stara 82 let
Jožefa To mine iz Mekinj,  družinska upokojenka, stara 86 let.
Ludvik Urankar i/ Srrrartna. socialni podpiranec, star 46 let.
Irančišek Zamik z Brega pri Komendi, osebni upokojenec, star 70 let.
OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO KAMNIKA
V SMUČANJU
Letošnje tekmovanje za pokal občinskega sindikalnega sveta je bilo rekordno po množičnosti in kvaliteti. Za tekmovanje se je prijavilo 172 tekmovalcev iz 17 kamniških podjetij. Med tekmovalci pa sta bila tudi dva naša bivša olimpijca Janko Štefe in Tine Mulej. V prid boljši kvaliteti pa je tudi podatek, da sta bila diskvalificirana le dva tekmovalca ter da se na tekmovanju ni poškodoval nihče. Tekmovanje je tudi tokrat res odlično organiziral področni zbor učiteljev, trenerjev in sodnikov smučanja kamniškega področja. Tudi vreme je bilo tekmovalcem zelo naklonjeno, saj nekateri tekmovalci niso zaradi velike vrste mogli niti na start priti v pravem času. Članice in člani nad 40 let - veterani, so nastopili na krajši, 800 m dolgi progi z 18 vratci, člani od 30 do 40 let ter člani do 30 let pa na 1000 m dolgi progi s 23 vratci.
ČLANICE:
Nastopilo je 22 tekmovalk iz 8 ekip. Med posameznicami je postala občinski prvak OLGA SEKNE, PROJEKT, med ekipami pa je pokal ponovno osvojila ekipa podjetja KAMNIK.
NA SINDIKALNEM PRVENSTVU JE NASTOPILO 22 ČLANIC. MED NJIMI JE BILA NAJBOLJŠA EKIPA PODJETJA KAMNIK
Rezultati:
Posamezno: 1. Olga Sekne, Projekt 0,59,7; 2. Majda Šnabl, Sob Kamnik 1,14,5; 3. Anica Urankar, podjetje Kamnik 1,27,1; 4. Zlatka Hribar, UTOK 1,36,7; 5. Marinka Apamik, O. šola F. Al-brechta 1,39,6; 6. Sonja Oblak, podjetje Kamnik 1,45,8.
Ekipno: 1. podjetje Kamnik (Anica Urankar, Janja Oblak, Francka Peme) 5,18,1; 2. prosveta (Marinka Aparnik, Viktorija Prosen, Neža Šepec) 5,48,6; 3. UTOK (Zlatka Hribar, Cvetka Sodnik, Jelena Čemivec) 8,12,6.
VELIK ROKOMETNEGA
ČLANI NAD 40 LET - VETERANI
Nastopilo je 22 tekmovalcev iz sedmih podjetij.
V olimpijskem obračunu starih asov je Mulej tudi tokrat premagal Štefeta. Ker ekipa Kozoroga, za katerega sta tekmovala oba prvoplasirana, ni imela tretjega člana, je presenetljivo zmagala ekipa Svilanita pred Titanom. Se posebej velja omeniti najstarejša udeleženca tekmovanja Jožeta Janežiča in Adolfa Ravnika, ki se vsako leto udeležita tega tekmovanja in se uspešno kosata z mlajšimi tekmeci.
Rezultati:
Posamezno: 1. Tine Mulej, Kozorog 0,44,5; 2. Janko Štefe, Kozorog 0,46,7; 3. Marjan Novak, Svilanit 0,49,0; 4. Bojan Šlegel, Sob Kamnik 0,54,4; 5. Franc Grilc, Svilanit 0,56,0; 6. Bogdan Seljak, Svilanit 1,00,3.
Ekipno: 1. Svilanit (Marjan Novak, Franc Grilc, Bogdan Seljak) 2,45,3; 2. Titan (Silvo Jerin, Adolf Ravnik, Florjan Šunkar) 3,08,5; 3. Projekt (Franc Rozman, Nande Stritih, Janko Pevc) 3,57,9.
ČLANI OD 30 DO 40 LET
Nastopilo je 28 tekmovalcev iz deset podjetij. Sindikalni prvak je postal FILIP EGART, Projekt, pred trojico tekmovalcev Titana, ki je zanesljivo osvojila prvo mesto med ekipami. Nastopil je tudi kamniški župan in osvojil solidno 18. mesto. » Rezultati:
Posamezno: 1. Filip Egart, Projekt 1,01,1; 2. Lado Podbevšek, Titan 1,03,9; 3. Dane Brelih, Titan 1,06,0; 4. Stane Šnabl, Titan 1,07,0; 5. Matevž Štirn, Projekt 1,07,5; 6. Metod Humar, Stol 1,08,1.
Ekipno: 1. Titan (Lado Podbevšek, Dane Brelih, Stane Šnabl) 3,16,9; 2. Projekt (Filip Egart, Matevž. Štirn, Franc Naglic) 3,18,4; 3. podj. Kamnik (Nande Škarja, Maks Šimenc, Janko Uršič) 3,59,5.
ČLANI DO 30 LET
Najhujša konkurenca je bila v tej kategoriji, saj je nastopilo kar 78 tekmovalcev iz 17 podjetij. Zanesljivo je zmagal tekmovalec, član Titana, Peter Sitar, ki ga je resneje ogrozil le Franc Zornik, Projekt. Med ekipami se lanski zmagovalec Projekt ni uspel uvrstiti med najboljše. Prav enaka usoda pa je doletela ekipi podjetja Kamnik in Svila. Zanesljivo je ponovno zmagala ekipa Titana pred presenetljivo dobrim UTOKOM.
Rezultati: 1. Peter Sitar, Titan 0,52,0; 2. Franc Zamik. Projekt 0,54,7; 3. Marjan Štele, Utok 0,58,8; 4. Marjan Schnabl, PTT 0,59,0; 5. Franc Šunkar, Titan 0,59,3: 6. Silvo Cevka, Graditelj 1,00,0.
Ekipe: 1. TITAN (Peter in Aco Sitar, Franc Šunkar) 2,52,8; 2. UTOK (Marjan Štele, Brane Scdušak, Jože Robnik) 3,05,9; 3. STOL (Lojze Zaje, Miro Smukovec, Franc Buman) 3,12,1; 4.
USPEH
KLUBA KAMNIK
Začelo se je tekmovanje v ljubljanski conski rokometni ligi, v kateri tekmuje tudi RK Kamnik. V jesenskem delu je Kamnik zasedel odlično tretje mesto za ekipama Tržiča in Mokrca. Takoj v prvem in tretjem kolu (drugo je bilo preloženo) so se srečali z vodećima ekipama in obe igri odločili v svojo korist, tako da so prevzeli sedaj prvo mesto na lestvici skupno z ekipo Mokrca, ki pa ima veliko slabšo razliko v golih.
KAMNIK (11:10)
TRŽIČ 22:15
Tekma se je začela Z obojestransko napeto igro in sta se ekipi v prvem polčasu izmenjavali v vodstvu, na odmor pa so odšli Kamničani z golom prednosti. Takoj v drugem polčasu pa je Kamnik začel silovito na-
padati in se odlično braniti, tako da je po desetih minutah dal štiri gole, medlem ko Tržič nobenega. Do konca tekme je Kamnik z odlično in pametno igro to vodstvo še povečal in dosegel zmago, ki mu omogoča ob uspešnem nadaljevanju prvenstva uvrstitev v republiško ligo. Za to zmago so zasluženi prav vsi igralci, saj so se borili
ves čas in zadovoljili približno 700 gledalcev, ki so burno pozdravljali res uspešne akcije.
Ekipa Kamnika: Petek, Brelih, Prosen (7), Kosirnik (6), Repanšek, Stupnišek, Zupin (4), Novak, Grilje, Jordan (3), Resnik(l), Kerec(l).
S. K.
KAMNIK (5:6)
MOKRC 14:13
RAZSVETLJAVA ROKOMETNEGA
IGRIŠČA
To je bila otvoritvena tekma, in je bilo vzdušje zelo napeto. Večji del tekme je vodila ekipa Mokrca, ki pa na koncu ni mogla zdržati tempa domače ekipe, ki ji je pomagala tudi športna sreča. Najbolj zaslužen za zmago pa je domači vratar Petek, kije obranil tri odpetih sedmercev.
Ekipa Kamnika: Petek, Brelih, Kosirnik (2), Jordan (1), Zupin (4), Kerec, Resnik (2), Prosen (4), .Perko, Grilje (1), Repanšek, Stupnišek.
Izpolnile so se želje vseh igralcev in funkcionarjev RK Kamnik, da so dobili razsvetljavo na rokometnem igrišču, saj je bila nujna, ker imajo igralci v popoldanskem času še obveznosti do službe in šole. Ta razsvetljava pa ni velikega pomena samo za rokometni klub, ampak je pridobitev tudi za širšo kamniško športno javnost, saj je prostor namenjen tekmovalnim in rekreacijskim namenom tako šolske kot delovne mladine in drugih. Zato bi bilo po-
trebno igrišče res izrabiti, saj zdaj nudi pogoje za športno udejstvo-vanje v večernih urah, ki so najbolj primerne za delavsko in šolsko mladino glede na njihovo zaposlenost v tovarnah in šolah.
Omeniti pa je tudi potrebno vse, ki so pomagali, daje luč na igrišču zagorela. Finančna sredstva sta prispevala občinska zveza za telesno kulturo (5000 din) in občinski sindikalni svet (4000 din). Ta sredstva
so bila porabljena za nakup reflektorjev in električnega materiala za napeljavo. Levji delež pri tej akciji pa so nosili klub sam, nekatere delovne organizacije in posamezniki. Vsa fizična dela (dovoz, varjenje in lakiranje stebrov, kopanje jam in postavitev stebrov in električne napeljave) so opravili igralci, funkcionarji in nekateri ljubitelji rokometa s prostovoljnim delom - skupaj približno 1200 ur.
S. K.
DVOBOJ VETERANOV
V maju bom odprl delavnico za popravila gospodinjskih strojev, radioaparatov in električnih instalacij EI.EKTROSERVIS FRANC MAROLT Jakoba Zupana 3 (poleg gostilne Bevc) Kamnik Čestitam   k  prazniku dela In se priporočam! -
Letošnjo sezono so se prvič pomerili v smučanju tudi smučarski veterani Kamnika, Mengša in Domžal. Do sedaj je bilo to tekmovanje le v klubskih kategorijah, letos pa je bilo za veterane potrebno posebno tekmovanje, ker so le-ti sodelovali pri organizaciji klubskega troboja. Tekmovanje je organiziral SK Kamnik na Veliki planini. Na 600 m dolgi progi s 14 vratci je nastopilo 20 tekmovalcev iz Kamnika in Mengša. -Žal niso nastopili tekmovalci iz Domžal. i
Rezultati: Člani od 35 do 45'let: posamezno: 1. Vlado Majcen, Mengeš 31,4; 2. Jože Škorjanc, Kamnik 31,8; 3. Franc Zabret, Mengeš 32,5; 4. Silvo Jerin, Kamnik 34,6; 5. Rudi Sedušak, Kamnik 36,2.
Ekipno: 1. Kamnik 29 točk; 2. Mengeš 17 točk.
Člani nad 45 let - veterani: 1. Jože Janežič, Kamnik 33,7; 2. Marjan Bovha, Kamnik 35,5; 3. Florjan Šunkar, Kamnik 35,6; 4. Božo Kokotec, Kamnik 38,5; 5. Franc Sitar, Kamnik 45,7.
Ekipe: 1. Kamnik 15 točk.
Skupno ekipe: 1. Kamnik 44 točk; 2. Mengeš 17 točk.
Tekmovanje je veljalo tudi za klubsko prvenstvo starejših članov SK Kamnik v veleslalomu. Klubski prvak med člani od 35 do 45 let je Jože Škorjanc pred Silvom Jerinom in Rudijem Sedušakom, pri članih nad 45 let pa Jože Janežič, ki je bil tudi najstarejši udeleženec tekmovanja, pred Marjanom Bovha in Florjanom Šunkarjem.
ALPREM (Tone Brelih, Matevž Kraumpestar, Ivan Černevšel 3,15,2; 5. GRADITELJ (Silvo Cevka, Slavko Bedek, Albin Kla< nik) 3,15,8.
Ob slovesnem zaključku je predsednik občinskega sindikalne^ sveta Janez Maleš najbolje uvrščenim posameznikom in ekipat podaril lično izdelane diplome kamniških sindikalnih športnih ige in praktične nagrade. Tekmovanje v smučanju je bilo letos prv disciplina sindikalnih športnih iger, ki se bodo nadaljevale s tel movanji v šahu, kegljanju, streljanju, nogometu, odbojki in avt rallyju.
-sm
PREMIRANJE PLEMENSKIH TELIC IN PITANCEV
Z ustanovitvijo sklada pri republiški zbornici za premijsko nagrajanje pl menskih telic in pitancev je F.mona, obrat Kooperacija, pričela sklepati p godbe o pitanju mlade goveje živine in skupaj s Kmetijskim zavodom Ljubljani ocenjevati plemenske telice.
V lanskem letu je bilo sklenjenih pogodb za več kot 200 pitancev, izpl čanih premij pa za 12 pitancev in za več kot 70 plemenskih telic. Skupn znesek premij za pitance in plemenske telice je znašal nad 70.000 din.
Letos pa kmetje še številneje sklepajo pogodbe o pitanju, privezujejo ^ plemenskih telic in kaže, da bodo letos prejeli znatno več premij. ,
Želimo, da bi na območju občine za vso mlado pitano govedo skleri pogodbe o pitanju. Tako bi dobili več kvalitetne živine, ki bo bolje plačal in tudi nagrajena s premijami.
J.l
TOVARNA USNJA KAMNIK
bo v letu 1972 za šolsko leto 1972<73 razpisala'i? štipendij, in sicer:
— 4 ŠTIPENDIJE   NA   SRKDN.II TEKSTILNI USNJARSKO-GALANTERIJSKI SOLI V DOMŽALAH
— 1   ŠTIPEDIJO NA  SREDNJI TEKSTILNI SOLI — STROJNI ODDELEK
— 2 STIPENDIJI NA ADMINISTRATIVNI SREDNJI ŠOLI
— 1 ŠTIPENDIJO N ASREDNJI TEKSTILNI ŠOLI — KONFEKCIJSKA SMER
— ?, ŠTIPENDIJE NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI
— 2 ŠTIPENDIJI NA EKONOMSKI FAKUTETI
— 2 ŠTIPENDIJI NA FAKULTETI ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO — TEHNOLOŠKA SMER
— 1 ŠTIPENDIJO NA VISOKI EKONOMSKO-KOMERt IALNI ŠOLI V MARIBORU
— 1 ŠTIPENDIJO NA VIŠJI ŠOLI ZA ORGANIZACIJO DELA V KRANJU.
Obvestilo potrošnikom
Podpisana trgovska podjetja obveščamo cenjene potrošnike s širšega območja mesta KAMNIK, da bo v skladu z odredbo Skupščine občine Kamnik o ureditvi poslovnega časa trgovskih poslovalnic (objavljena v Uradnem vestniku Gorenjske št. 25) 2. maja 1972 sporazumno uvedeno
dežurno nedeljsko poslovanje
Dežurna prodajalna bo odprta vsako nedeljo v času od 8. do 11. ure po sledečem razporedu:
2. MAJ 1972 - »KOČNA« SP »METKA«, Titov trg št. 9
7. maj 1972 - »EMONA« MARKET, Trg talcev 8
14. maj 1972 - »KOČNA« SP »ZAPRICE«, Župančičeva 9
21. maj 1972 - »LJUBLJANSKE MLEKARNE«, posl. Maistrova 1
28. maj 1972 - »KOČNA« SP »METKA«,
Titov trg 9 4. junij 1972 - »EMONA« MARKET, Trg talcev 8
in tako dalje vse nedelje do 30. septembra 1972. ko začne veljati zimski poslovni čas.
Na vratih vsake od navedenih dežurnih trgovin bo vsakokrat obvestilo, katera trgovina dežurno obratuje.
Čestitamo k prazniku dela in se priporočamo!
»EMONA« LJUBLJANA »KOČNA« KAMNIK
»LJUBLJANSKE MLEKARNE« LJUBLJANA
—
KAMNIŠKI OBČAN - Glasilo SZDL občine Kamnik -- Ureja uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Frane Svetelj - Tehnični urednik Miha Jerina in Jana Lazar - Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava: Občinska konferenca SZDL Kamnik, Ljubljanska 1 (zdravstveni dom), telefon 83-315 - tekoči račun 5014-8-92 - Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani