Cnshiina plačana v gotovfnL Leto XV!., I49 LJubljana, torek* t. julija 19J* u pravmštvo: Ljuoljana, Knafljeva uJica 5. — Telefon št 3122, 3123 3124. 3125. 3126 mse.rain jddeleK: Ljubljana, Selen-burgova ul a. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica šu 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 6t, 2. — Telefon št. 190. tiačuni pn pošt. Cek zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čtalo 78.180, vVien St 105.241. Cena t Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— ————— ——— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifi. TIskarne o spora s stavci Izjava Društva tiskarnarjev — Stava so prčtoanifi delovno pogodbo Samoobramba ^Jutra" Društvo tiskarnarjev v Ljubljani nas prosi za objavo sledečega pojasnila: >Med grafičnimi podjetji in grafičnimi delavci je obstojala kolektivna tarifna pogodba, veljavna do 30. junija 1935. Na podlagi dogovora od 29. septembra 1934 je bilo mogoče doseči nov sporazum na ta način, da se stara tarifna pogodba avtomatično podaljša. Vkljub težkim gospodarskim prilikam tiskarn, ki se zrcalijo v zmanjšanju naročil in znižanju cen, je podpisano društvo bilo pripravljeno podaljšati staro tarifno pogodbo z vsemi bremeni še za eno leto, tako, da bi zaposleno grafično delavstvo ne utrpelo prav nobene škode. To stališče grafičnih podjetij je bilo tembolj utemeljeno, ker v sedanji neustaljeno-sti prav nihče ne more predvidevati, kako se bodo razmere v prihodnjih mesecih ali celo prihodnjih letih razvijale. Ugotoviti je treba, da so mezde vseh panog delavstva v zadnjih letih silno padle, izvzevši grafično stroko, v kateri so mezde iz časa najvišje konjunkture ostale nespremenjene. Zveza grafičnih delavcev v Ljubljani vztraja, da se delovna pogodba med podjetji in delavci podaljša za dobo petih, odnosno štirih let. Delavstvo je že pred potekom do 30. junija veljavne delovne pogodbe začelo s .pasivno rezistenco, onemogočalo redno izdajanje listov in drugih nujnih del. Dnevno časopisje je moglo izhajati za časa evharističnega kongresa proti prepovedi in sklepom Zveze grafičnega delavstva, podruž. Ljubljana, le v skromnem obsegu ali pa sploh ni moglo iziti. S tem samovoljnim dejanjem je bila od strani vodstva organizacije sklenjena pogodba prekršena. Od danes naprej se nahajajo grafična podjetja v izventarif-nem stanju. To sporočamo široki javnosti v informacijo in od vodstva delavske organizacije nepoučenemu grafičnemu delavstvu, ki mora na ukaz tvegati svojo dobro in stalno eksistenco. V Ljubljani, dne 1. julija 1935. Društvo tiskarnarjev v Ljubljani. Včerajšnje »Jutro« je, upamo, prišlo pravočasno v roke naših naročnikov. Čitatelji naj nam tehnične nedostatke oprostijo. Poskušali jih bomo čim preje odpraviti. Prihodnje dni prosimo še pri- —■ !■■——^Hll zanesljivosti. »Jutro« bo moralo morda še par dni izhajati v nekoliko rechicira-nem obsegu. Storili bomo vse, da kmalu dosežemo normalno stanje. »Slovenski Narod« včeraj ni mogel iziti, bo pa od današnjega dne zopet rectoo prihajal naročnikom v roke. Tekom dneva so nam nekateri naših dosedanjih sotrudmikov v tiskarni sporočili, da obžalujejo prelom tem bolj, ker vidijo, da o pravem stanju stvari niso bili povsem točno podučeni. Nadejamo se, da bo z njimi kmalu mogoče obnoviti redno službeno razmerje. Iz vrst naših naročnikov smo v teku dneva dobili mnogo bodnOnega priznanja, iz krogov javnih in privatnih nameščencev pa nas zlasti povprašujejo, ali niso navedbe glede plač naših tipografov pretirane. Niso! Mi smo vsak hip pripravljeni objaviti seznam vseh naših strojnih stavcev z njihovimi mezdami v dokaz točnosti naših navedb. Danes naj samo ponovimo, da manj kakor 3.200 dinarjev mesečno ne zasluži *>ri •»Jutru« nobeden strojni stavec. Večina njih zasluži 3.900 dinarjev mesečno, to je 900 tedensko, najvišja plača našega strojnega stavca pa je bila 1.000 tedensko, to je 52.000 dinarjev na leto, odnosno 4.330 dinarjev mesečno. Izjava Društva tiskarnarjev v polnem obsegu potrjuje našo včerajšnjo navedbo, da je bilo brez vsakega spora mogoče doseči enoletno podaljšanje dosedanje delovne pogodbe. S trezno uvidevnostjo z obeh strani bi se bil dal tekom tega časa najti nov zadovoljiv aranžman. Gotovi gospodje pa niso hoteli, temveč so smatrali za bolje, da organiziranim članom Zveze grafičnih delavcev mesto sigurnega in dobrega kruha natovorijo težko skrb za bodočnost zaradi čuvanja svojega prestiža, ki ga ni nihče ogražai. Društvo tiskarnarjev ugotavlja tudi to, da je bila z izvršeno sabotažo naših Ustav takrat še veljavna tarifna pogodba enostransko prelomljena od vodstva grafičnega delavstva. S tem daje društvo tudi formalno opravičilo samo-obrambenim ukrepom, h katerim smo se morali zateči, da očuvamo ne samo obstoj našega časopisja, temveč tudi sto familij naših novinarskih in ostalih so-trudnikov, katerih eksistenca je vezana na življenje in na prospevanje naših listov. »Jutro«. Iskanje novih orientacij Živahna akcija g. Jevtiča — Skeptično gledanje na napovedane nove politične formacije — Vsi muslimanski poslanci so izskočili iz Mačkovega tabora Beograd, 1. julija r. V beograjskih političnih krogih se živahno razpravlja o sestanku Narodne skupščine, dne 4. julija. Danes je obiskal ministrski predsednik dr. Stojadinovič predsednika skupščine čiriča ter z njim razpravlja? o pripravah za delo Narodne skupščine. V skupščinskih prostorih je te dni razmeroma malo poslancev. Opaža se, da prihaja rectno med nje bivši predsednik vlade Jevtič, ki ima dolge konference s svojimi prijatelji. Iz njihovih vrst napovedujejo ostro opozicijo proti vladi. Večina poslancev pa je že odiločena podpirati vlado ne glede na vsebino njene deklaracije in na program, ki ga bo objavila. Sigurno je že sedaj, da ima vlada nad 200 poslancev za seboj. Kljuib temu zatrjujejo, da bo vlada postavila vprašanje zaupnice in to s poimenskim glasovanjem. V političnih krogih se še vedno razpravlja o organiziranju novih političnih grupacij. Čuti pa je vse pogosteje, da bo le težko izvesti tako dalekosežne grupaoije, kakor so bile napovedane prve dni po sestavi nove vlade. Posamezne skupine, ki naj bi se zedšrrile v nove skupne formacije, kažejo vse bolj vsnake, da žele ohraniti svojo individualnost ter čim večjo svobodo akcije. Tako se govori o bodoči Jugoslovenski rariifcatai zajednici le še kot o nekaki koaliciji med staroradikali, muslimani in bivšo SLS. Zelo pesimistična poročila o tej akciji prinaša beograjska »štam-pa«, ki pravi da izgub!ja narod orientacijo in da so zlasti nacionalni ljudje zelo desorientarani. V nedeljo sta izročila predsedništvu Narod, skupščine svoja pohnomočja tudi še poslanca Nturija Pozderac in Hu-sein Djumovič, ki sta bila izvoljena na Mačkovi listi. S tem so vsi izvoljeni prijatelji ministra dr. Spaha v Narodni skupščini, tako da šteje Mačkova absti-nenčna skupina sedaj samo še 57 poslancev. Iz Jevtič evega kluba je izstopa poslanec Velja Acimovič, ki je bil na zadnji seji poslanskega kluba glavni govornik za sodelovanje z vlado. Minister dr. Spaho se nahaja v Sarajevu. kjer so ga sprejeli njegovi muslimanski prijatelji z velikimi ovacijami. Dr. Maček odklanja enotno opozicijsko stranko Zagreb, 1. julija p. Kakor se zatrjuje iz okolice dr. Mačka, so vesti o fuziji Mačkovih, Davidovičevih in Jovanovičevih pristašev v enotno politično grupacijo docela netočna. Maček hoče ohraniti hrvatski značaj svoje skupine in bi kvečjemu obnovil bivšo kmečko demokratsko koalicijo, dočim bi z bivšimi srbijanskimi strankami sklepal samo začasne, trenutnemu položaju odgovarjajoče koalicije. Skupno stranko pa dr. Maček odločno odklanja. Po vsem tem je možna in verjetna samo fuzija bivših Davidovičevih demoKratov in tev-ših srbskih zemljoradnikov, v koKkar so ostati na strani Joče Jovanoviča. Konferenca vojvodinskih radikalov Novi Sad, 1. julija, n. Vojvodinski radikali ac iimeli tukaj zaupno konferenco, na kateri so po dolsi debati sklenili zavzeti svoje stališče napram notranje-politi čnemu razvoju šele po deklaraciji vlade. Staroradikali so nastopili za to, da bi se obnovili nekdanji strankarsko - politični odnošaji, mladi radikali pa sto 6e zavrzema li za nov politični režim. Nov dnevnik v Splitu SpHt, 1. julija, n. Danes je prič«! inha-jati nov dnevnik »Primorska Pošta«, ki jo iadaje Marko Uvodič. List pravi, da je informativnega značaja. V Splitu je to že tretji dnevnik. Po evharlstlčnem kongresu Razhod ogromnih množic — Vzorna organizacija in požrtvovalna reševalna služba sta preprečili vsako večjo nesrečo Ljubljana, 1. julija. Tekom piošle noči so ogrcmn-3 n.no-žic*e udeležencev evharističnega kongresa zapustile Ljubljano, ki je danes do-prldne že imela skoraj norma!»io 'ice. Zopet so naše železnice opravile ogromno deio. Tekom kongresnih dni so z izrednimi in rednimi vlaki prepeljale 65.000 ljudi. Železniško osobje, od vodilnih uradnikov doli do najskromnej-šegiL čuvaja, je z občudovanja vredno požrtvovalnostjo in pazljivostjo vršilo svojo dolžnost. Pripetila se ni niti najmanjša nesreča. Sreča je bila tudi v ostalem prireditvi prav mila. Niti od vročine, niti od kakih nezgod se ni dogodilo ničesar resnega. Odlično organizirana sam ar ,t an-ska služba Rdečega križa je nudila br-zo m uspešno pomoč v raznih primerih siabosti od vročine in podobnih nezgod. Nekaj udeležnikov je bilo prepeljanih v bolnico, toda nobenega resnega slučaja ni bilo. Posebno pohvalo zasluži *,udi ljubljanska policija, ki je vzorno organizirala prometno službo in vzdrževala red. Njeni stražniki in starešine so bili akorekoč noč in dan na nogah in so i največjim razumevanjem in usl ižncstjo šli zbranemu narodu na roko. Njihov posel jim je bil olajšan, ker je kongresno vodstvo organiziralo vzorno rediteli-sko službo in so se množice disc.pUni-rano pokoravale vsem odredbam Pcn- cija je tudi poskrbela, da se koncentracija žeparjev, ki se ob takih prilikah na-tepejo z vseh strani, ni obnesia. Takoj prvi dan so najbolj znani žeparski mojstri prišli pod ključ, preden 30 mogli priti do večjega plena. Le eden izmed njih je bil že v »srečni posesti« 10.000 dinarjev, Cela organizacija kongresa in slasti tudi pri svečanih govorih izrečene besede so bile na resnično dostojni višini. Glavno breme, osobito v idejnem oziru, je ležalo na ramah domačina, ljubljanskega škofa dr. Rožmana, katerega ponovni govorniški nastopi so napravili giobok vtis. Tudi tisoči z narodom zbranih duhovnikov so s pripravami za kongres in na kongresu samem vršili delo, pri katerem jim nihče ne more odrekati simpatij in priznanja. Visoki cerkveni dostojanstveniki <*o ostali še v Ljubljani, med njimi tudi kardinal Hlond. Po večini so dopoldne poldne poromali na Sled. Evharistični kongres je zapustil harmoničen vtis. Bil je resnična verska manifestacija, ki jo je vse prebivalstvo spremljalo s spoštovanjem in simpatijami. Kongres je bil namenjen vsemu katoliškemu prebivalstvu Jugoslavije. Imel je radi oolitičnih prilik, katerih se nahajamo, predvsem slovensko obeležje, kar morajo vsi poborniki ideje bratstva obžalovati. Nj. Vet kralj na Bledu Beograd, 1. julija r. Nj. Vel. kralj Peter H. je odpotoval nocoj ob 19. na Bled. Z Nj. Vel. kraljem je odpotovala Nj. Vel. kraljica Marija s kraljevičema Tomisla-vom in Andrejem-Na postajo so jih spremi li Nj. Vis. knez-namestnik Pavle in kne- grnja Olga ter grofica Tering. Razstanku so prisostvovali kraljeva namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič ter predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Na postaji so bili prisotni tudi člani civilnega in vojaSkega doma kralja Petra n. Avstrija zaprla tujski promet z Jugoslavijo Kdor hoče potovati v Jugoslavijo, mora prositi za posebno dovoljenje In plačati visoko takso Donaj, L julija, r. Avstrijska vlada je danes začela izvajati že napovedane represalije »proti onim državam, ki v pogledu tujskega prometa niso efcvi-lentne«. Na svoji včerajšnji seji je sklenila, da morajo vsi avstrijski državljani, ki nameravajo potovati v kako tujo državo, s katero še obstoja obvezni vizum, zaprositi pri pristojnih političnih oblastvih za posebno dovoljenje. Za to dovoljenje se mora plačati razmeroma visoka taksa in se mora dovoljenje rokopisno zabeležita v potnem listu. Te določbe veljajo tudi za kratkotrajne družabne izlete, ki bi jih organizirale avstrijske tujsko-prometne ustanove. Izvzet je le najožji obmejni promet, ki pa je zaradi raznih drugih ovirajočih odredb že itak padel na najskrajnejši minimum in sploh ne pride več vpoštev. Odredba avstrijske vlade se je začela danes izvajati in takoj 36 J1© pokazalo, da je ta ukrep iz povsem nerazumljivih razlogov naperjen izključno proti Jugo- slaviji. Pri dunajskem uradu za izdajanje in vidiranje potnih listov se je zglasilo že danes na stotine ljudi, ki so nameravali prebiti počitnice v Jugoslaviji. Vsem tem prosilcem pa je bila izdaja potnega lista odklonjena z izjavo, da motajo poprej predložiti potrdilo o plačanih davkih. To je seveda le navidezna ovira, v resnici pa gre za to, da se izdaja dovoljenj kar najbolj zavleče. Dejstvo je, da avstrijski državljani za letovanje v jugoslovenskih letoviščih, zdraviliščih ali na Jadranu sploh ne bodo dobili dovoljenja. Več družabnih potovanj, ki bi se imela vr&iti v teku meseca julija, je balo danes že odpovedanih. Jugslovenska vlada je v soboto intervenirala pri avstrijski vi&di, toča brez uspeha. V avstrijski javnosti je izzval ukrep avstrijske vlade velike nevoljo, zlasti v trgovskih in industrijalnih krogih, češ da je s tem izbruhnila raed obema državama gospodarska vojna. jpcHtenta na praznik 29. t. m. En kmet in en orožnik sta lahko ranjena. Mir in red sta bila povsod takoj vpo-stavljena. Proti krivcem, se bo postopalo po zakona. Dr. Božidar Purič Beograd, 1. julija. AA Z ukazom kraljevih namestnikov je imenovan za jugoslo venskega poslanika v Parizu dr. Božidar Purič, dosedaj pomočnik zunanjega ministra. Poslanik dr. Purič je star 44 let in je doma iz Beograda. Pravne študije je dovršil v Parizu tik pred balkansko vojno. Štiri leta je bil nato kot rezervni oficir v vojni, do kler ni bil 1. 1916 sprejet v srbsko diplomatsko službo. Služboval je največ v Severni Ameriki in v Londonu. Vmes je bil dve leti direktor političnega oddelka zunanjega ministrstva, L 1933 p® je postal pomočnik zunanjega ministra. Poplavna katastrofa na Japonskem Kupuj domače blago! JiiiA&Uu. od ntujitis, ni videti no Vaših rokah če uporavljate ALBUS terpentinevo milo. Blago milo ki varuje Vaše roke, varuje tudi Vaše perilo. Tokio, 1. julija, r. Nad Tokiom ter vso južno in zapadno Japonsko je včeraj nastal silen, več ur trajajoč raliv, spremljan od strašnega orkana. Raz-besneli elementi so povzročili ogremno škodo. Nastale so poplave, kakršnih še ne pomnijo. Na stotisoče hiš je pod vodo. V Tokiu samem je voda vdrla v nižje ležeče hiše, ter so morali izprazniti cela predmestja. Mesto Kioto je docela uničeno. Voda je samo tu porušila nad 30.000 hiš. Najhujše so poplave v za-padnih pokrajinah. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo tam 90 oseb ubitih, nad 100 hudo ranjenih, 17 pa jih pogrešajo. Nad 100.000 ljudi je samo v teh krajih ostalo brez strehe, ker so morali v naglici zapustiti svoje domove,, da so si rešili golo življenje. V Jokohami in To- kiu je bdi poleg tega še potres, ki sw ga posebno močno čutili v Osakd, kjer je porušenih od potresa in poplav* nad 50.000 hiš. Voda je odnesla 63 -estov. Škodo cenijo samo v tej pokrajin na 20 milijonov jenov. Šestdeset ribiških čolnov, M jih je zasačilo neurje na morju, pogrešajo. Na njih ie HBo 250 mož. Poplave tudi na Kitajskem šanghaj, 1. julija w. Visoke nanuila rel ka Jangtsekijang je blizu Hang*ua podrla ie nedovršene jezove in poplavila 300.000 oralov plodne re»lje. O 61ev««k:h žrtvah do®daj še ni nobenih poroči J. Budimpešta, 1. julija w. EW»es je umrl tukaj v 79. letu starosti zadnji šef generalnega štaba bivše avsrto—ogrske armade general Arz von Strau$se*iburp Spopadi med in seljaki Titulescu v Londonu London, 1. julija g. Sinoči je prispel semkaj romunski zunanji minister Titulesku s soprogo. Titulesku bo imel jutri razgovor z zunanjim ministrom Hoareom in Edenom. Minister bo ostal v Angliji okofi 10 dni. Kino v Ljubljani DANAŠNJI PROGRAMI: Matica: Pesem pomladi (Rieh. Tauber) Ideal: Pevčeva ljubezen (L. Gravenr) Dvor: Roman male Inge Šiška: Heroji zraka. Vremenska napoved Ljubljana, 1. Julija. Evropa: Depresija na severu in ^igo-zapanfci kontinenta, visok pritisk v oetaiih delih. Jugoslavija: Jasno v vsej drttam, temperatura nekoliko niije, Sarajevo 9, Split 32 stopinj Celzija. Novceadska vremenska napoved za danes; Jutri jasno po vsej d rta.vi, !e na ee-verozapadu eventualno lokalne aevfht« Temperatura višja. Posajftka vreraeoaka napoved » torek: Pret«no jasno, polagoma spet precej vtoč*. Verjetno pa je, da bo med tem več neviht in bo vročina začasno popustita. moral kmet je tU Beograd, 1. julija r Uradno se objavlja, | grajale. Navalili so nanj, da je da je prišla 24 t. m. v vasi Serncu, srez ustreliti iz revolverja. Neki kmet Donji Miholjac, 28. t. m. v vasi Krstatici, od strela lahko ranjen, srez Imotski. in 29. t. m. v Novem selu, V Krstatici je skupina ljudi, ko je srez Split, do spopadov med orožništvom čala orožniško patruljo, začela v-*Otk*ti in nekaterimi kmeti, ki so se uprli odred- proti državi, potem pa je nap«wi© ii- bam žandarmerije. ke. I5na oseba je bila ubite, drw * pa V Serncu je hotel orožnik odstraniti iz en orožnik ranjena, neke gostilne par vinjenih oseb, ki so raz- ' V Novem selu je prifeo ta sliv* ^a SAMO 1.— BCNTAR MESEČNO več stane Cf EOBIJA Evo zakaj: Ena družina od treh članov poratt m "fto *A xg oOuaoje. Ena škatla od ^ kg imioe ciko-rije abane pcfbtosao t Doj. cm škatla FLORO*. CTKmaUE «tMK 10 Din. tc«*j vrneta, smmgmj 1 Db mesečno! Ta Mkatek m m*mm mmoU tudi najr«vnejte d .' »VOAIDA CIKORI.TA ti FLORIDA K*«A sta •kijeva>t« v svoji ^MrtUfti trgo-** izrecno: nOROte KAVO In »"LortLDA CIKSs}t«W» Domače vesti * Ban dr. Dinko Puc ifr pomočnik- bana dr. Pirkmajer danes v torek 2. t.m. zaradi uradne odsotnosti ne bosta sprejemala StJ?'promocija. Na VidJv. dan Je bU.proino-viran v Zagrebu za doktorja prava novinar g O ton Ambrož. Dolga leta je bil ljubljanski dopisnik beograjsK.it! ~in Z^rebsklh hS-tov zlasti »Novosti« in »Vremena«. V ^škoslovaSka agrarna stranka orgar,■žira ekskurzijo v Jugoslavijo V :novi Saa j* orisnelo v soboto 55 češkoslovaških izletnikov Ta izlet je organizirala češko*, o vaška agrarna Stanka in so izletnik, funkcionarji ter absolvent, ^^vmn^ol in vseučilišč. Namen potovanja je spo na vanje naših krajev in naših gospodarskih razmer. Češkoslovaški gosti so ob,skal, na -prej veliko slovaško vas Backi potem Pa so odpotovali v Beograd. Romah bodo tudi na Oplenac potem pa obiskak Sarajevo. Dubronik. Bled, Ljubljano, Zagreb ^iTadnfure. Predsednik ministrskega sveta izdal odlok, da bodo uradne ure za državne nameščence v uradih trajale pocen- Si s 1 t. m. od 7.30 do 14. -> Zbor zdravnikov v Zagrebu je priredil anketo o razmerah v bolnišnicah Zagreoa ta savske banovine. Na tej anketi so bila ugotovljena žalostna dejrtva. Mnoge bolnišnice niso samo brez potren-£ega števila postelj in gromko*, 1temveč tudi brez specialistov. Hude ovire po-slova bolnišnic povrročajo tudi neporavnani Računi bolniške oskrbe. Mnoge revne občine ne morejo plačati stroskov *za s,o,e občane, ki se zdravijo v bolnišnicah. V vsej savski banovini znašajo te terjatve ze oO milijonov. Sama bolnišnica vsmiljenih se-sTer v Zagrebu bi morala dobiti od obcm v poravnavo stroškov blizu 20 milijonov. Vodstvo ankete je sestavilo spomenico ki bo predložena ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja. Ta spomenica navaja kot najnujnejšo potrebo tudi ustanovitev velike državne bolnišnice v Zagrebu ki je edino veliko mesto v državi brez kake u- ta>n Jubilej zadnjih maturantov reške hrvatske gimnazije Na Sušaku se bo zbralo 17. t m 19 absolventov nekdanje hrvatske gimnazije na Reki. ki so bili pred 40 leti med zadnjimi njenimi maturanti. Vseh maturantov je bilo 30. Ta jubilejna proslava bo oživiia spomine na važno kulturno ustanovo na Reki, ki je 300 let vzgajala našo mladino. Reška hrvatska gimnazija je bila ustanovljena leta 1627. S to gimnazijo so združena velika imena hrvatske zgodovine. * Strela je ubila zadnjega člana nesrečne rodbine. Ko je v soboto v bjelovarski okolici divjala strfršna nevihta je -Ubila strela kmetico Slavko Jagodičevo, ki se je zatekla v neko stajo. Slavka je bila zadnji član rodbine iz Starih Pavijan, ki je postala ^žr-tev nedavno na smrt obsojene zastruplje-valke Milke Pavlovičeve. Iz pohlepa po zemlji je, kakor je jJutre« tedaj obširno poročalo, ta strašna zločinka zastrupila z ar-zenikom 14 oseb ter skoraj popolnoma iztrebila dve rodbini. Od Jagodičeve rodbine je zastrupljenje preživela samo Slavka, ki je storila sedaj tako tragično smrt. * Otvoritev gozdarsko—lovskega muzeja kralja Aleksandra I. V Beogradu na Topei-deru so v nedeljo dopoldan slovesno otvori-li gozdarsko—lovski muzej kralja Aleksandra I. Otvoritev je izvršila Nj. Vis. knegin-ja Olga, ki je izročila ključe muzeja ministru za šume in rude. Udeleženci proslave, med katerimi so bili nekateri člani vlade, poslaniki tujih držav ter predstavniki državnih in kulturnih ustanov, so si z velikim zanimanjem ogledali bogate muzejske zbirke. * Obisk bolgarlkih lednih indiistrijcev. v prihodnejih dneh bo obiskalo našo državo okrog 30 predstavnikov bolgarske lesne industrije in gozdarskih ustanov. Gostje pridno na povabilo našega združenja gozdarjev. Spoznati hočejo naše gozdarstvo in rudarstvo. V 14 dneh bodo obiskali središča naše lesne industrije, našega rudarstva in najvažnejše gozdarske ustanove. * Urejevanje banjalnškega letališča. Dela pri ureditvi letališča v Banja Luki se bližajo svoji dovFŠitvi. Vse bo dovršeno še ta mesec in potem bo banjaluško letališče ot-vorjeno s primerno slavnostjo. Doslej sta v projektu samo dve zračni progi-Banja Luka —Zagreb in Banja Luka—Beograd, ki bosta urejeni za potniški in poštni promet. Narodu zdravja, narodu gimnastike! Prav je razumelo ta klic agilno kopališče na Ljubljanici, ki je priredilo za ves mesec julij gimnastični tečaj. Vodi Ivo Zor. Gimnastične ure od 9. do 11. dopoldne in od 16. do 18. ure popoldne v ograjenem prostoru. Informacije: telefon 29—89. * Maturantke in maturante drž. učiteljišča v Ljubljani iz leta 1885. vabim na tovariški sestanek 13. julija ob 10. v Ljubljani v štrukljevem hotelu. Pridite vsi, da se po 50 letih zopet vidimo! Ana Vil-har—Kalmusova, vdova Ullrichova, Zagreb, Gunduliceva ulica 55 /II x— Vojaška, imenovanja. V zadnjem »Vojnem listu« so mnoga povišanja in imenovanja, med njimi tudi naslednja: podpolkovniški čin so dosegli: peEotna majorja Obradovič Marko in Plazina Dragomir, intendantska majorja žabkar Hinko in Jane Ivan, apotekarski major Klugman Sigmund ter sodnijska majorja žlindra Otokar in Pečornik Nikolaj; čin kapetana fregate pa je dosegel kapetan korvete Meniga Josip; čin majorja sta dosegla kapetana I. razreda strojne stroke Lan g Rudolf in Guzmej Josip; kape-tani II. razreda so postali Majsner Ivan, Maraš Josip in Markovič Peter; poroč-niški čin šo dosegli podporočniki Horvat. Ivo. Pavič Fran jo, Gregorc Hrvoje In Mirttč Franc; v čin inženjerskega kapetana -H razreda pa je napredoval poročnik Kne« Zvonomir; Za poveljnika zet-skega orožniškega polka je bil imenovan orožniški polkovnik Bftrle Alojzij, do sedaj komandant moravskega orožniškega polka DE. JANKO fOMPE specijalist za bolezni ušes, nosa In grla od 2. do 21. julija ne ordinira. * Gospa Josipina Zupančeva na zadnji poti. Sevnica še ni videla tako ogromne udeležbe pri pogrebu, kakršna je bdla zadnjo soboto v dokaz, kako zelo je ljudstvo daleč naokrog spoštovalo in ljubilo pokojnico. Ob krsti pred domom se je poslovala od nepozabne Pepce mariborska učiteljica ga Ana Mešiček. Pogreb je vodil domači župnik g. Doberšek ob asistenci sosedne duhovščine ter imel ob grobnici.nadvse ganljiv govor, da so množice glasno ihtele. V imenu reve-žev se je veliki dobrotnici zahvaljeval bivši župan v Zabukovju g. Josip Božič. Salezijan-ski zavod je zapel »Vigred«, a gasilna godba je vso pot in ob grobnici svirald žalostin-ke. Razen vseh gasilcev in šolske mladine je tudi Sokol počastil svojo zvesto članico z večjo deputacijo. x— Preden greste na počitnice, nabavite si knjigo Milčinskega, našega najboljšega' "humorista. V vseh"" knjigarnah dobite njegovo najnovejše, posmrtno delo »Humoreske in groteske«, delo ki vam bo sprostilo vaše živce in vam vrnilo vedrino življenja. Parite, brez humorja in smeha si ne boste popravili zdiravj-prav zares ne. Knjiiga je izšla v Tiskov zadrugi v Ljubljani. DR. MERČUN ordinira do konca avgusta samo od 11 do 13 ure. * Oaša vode 1 Din. Kako khiriško Zagorje trpi zaradi pomanjkanja pitne vode, se je najbolje videlo na Vidov dan pri velikih svečanostih na Dalmatinskem Kosdvem: U-deležencem svečanosti so prodajali čase ed četrt litra vode po 1 Din. Voda je bila seveda vsa sparjena. V teh krajih stane torej liter pitne vode 4 Din, vinogradniki v šibeniški okolici pa prodajd liter vina tudi po 1 Din in 1.50. Prebivalci morajo vodo nositi celo iz Knina in iz planine Di-nare, kar pomeni pot.od 15 do 20 km. * Eno srce — ena radenska! * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo. Iz Ljubljane u— Odhod papeževega odposlanca kar« dinala dr. Hlonda. Danes ob pod 12. bo papežev odposlanec kardinal dr. Avgust Hlond zapustil Ljubljano. Na kolodvor se bo podal iz škofovske palače preko Stritarjeve ulice, Marijinega trga, Miklošičeve ceste in Masarykove ulice. Službeno slovo bo enako, kakor je bil sprejem. Prebivalstvo pa se bo od visokega cerkvenega dostojanstvenika poslavljalo po hava-denih ulicah. u— Otvoritev razstave meščanskih šol. Za svoj letošnji kongres, kakor je našim čitateljem že znano, so si izbrali učitelji meščanskih šol belo Ljubljano. Sekcija združenja-Ljubljana je v počastitev kon-gresistov priredila razstavo risarskih in drugih izdelkov učencev vseh slovenskih mečanskih šol, ki je nameščena v bivšem gimnazijskem poslopju v Bethovnovi Ulici, kamor se bo z novim šolskim letoan preselila II. deška meščanska šola, ki bo tako dobila prva svoje lastno poslopje. Razstava ima namen metodično prikazati vse tehnike risarskega pouka in pregled izdelkov deških in dekliških ročnih del, ki se ravno na meščanskih šolah t vso vnemo goje tn ki tvorijo bistven del njenega učnega programa. Otvoritev razstave bo 4. t. m. točno ob 9i dopoldne, nakar bo razstava za ogled odprta vsak dan do 7. julija od 9. — 12. in od 15. — 18. Vstopnine ni 1 atudi prostovoljni prispevki se ne bodo pobirali. Prireditveni odsek vabi vse prijatelje meščanskih šol, da si razstavo ogledajo in precenijo delo. ki ga vrše slovenske meščanske šole. u— Iz sodniške službe. Za sodniškega pristava pri okrožnem sodišču v Ljubljani je imenovana sodniška pripravnica pri istem sodišču dr. Jakobina Ganglova, ki je letos maja položila sodniSkl lapit. Na lastno prošnjo je premeščen od okrožnega sodišča v Novem mestu sodniški pripravnik Fran Lazar k okrožnemu sodišču v Ljubljani. u— Sodne počitnice. Včeraj so se pričele pri sodiščih sodne počitnice, ki bodo trajala do 15. avgusta. Pred kazenskim senatom okrožnega sodišča se bodo vršile le najnujnejše razprave. u— Vpisovanje v I-, «11. in EEI. razred narodne šole na Grabneu je danes in jutri od 8. do 12. ure. u— Enodnevni Izlet v Benetke priredi »Butnite:« v zvezi z Jugoslov. Turing klubom v nedeljo 7. t. m. Vožnja iz Ljubljane do Trsta to nazaj s >Putnikom« avtobusom im vožnja T#st — Benetke in nazaj s prekooceansko motorno ladjo »Neptun ia« stane skupno 230.— Din. člani Jugoslov. Turing kluba imatfo za avtobusno vožnjo 5 odstotkov, za samo vožnjo s par ob rodom pa 10 odstotkov popusta. Fotografije potrebno. Zaključek prijav 3, t, m, v pisarni »Putnika«. u— J N A K Edinstvo poziva vse brate odbornike in ostale na sestanek v sredo 3. t. m. v klubskem lokalu ob 11. dopoldne. u:— Okrog tisoč novih prvošotaev na Ijublanjsklh gimnazijah. Te dni se na vseh ljubljanskih srednjih šolah vrše sprejemni izpiti za prvi razred. Kakor kažejo številke s posameznih zavodov, doživljajo naše gimnazije letos še večji naval kakor lani. K sprejemnim izpitom se je na klasični, na ženski mestni in na treh državnih realnih gimnazijah prijavilo 985 malih kanditatov in kakor je to vsako leto običaj, so domala vsi priglašenci tudi srečno prestali izpit. Samo na H. državni realni gimnaziji, ki je največji zavod te vrste v banovini, se je priglasilo okrog 330 dijakov ln dijakinj, ki bodo stopili pred izpitne komisije danes dopoldne. Sprejemne izpite je razpisala tudi mestna ženska realna gimnazija, dasi je mestna občina za novo šolsko leto prvi razred ukinila. Prijavilo se je l&O kandidatk ln od teh je 136 položilo izpit. Vsa javnost pričakuje, da nam bo ieneka realna gimnazija v resnici ostala neokrnjena. u— Iz drvečega vlaka je padla. Na kirurški oddelek obče državne bolnišnice so včeraj zjutraj pripeljali 35 letno uradnico tovarne Hag v Zagrebu, Joslpino Uk-joarjevo, ki se je bila udeležila evharl- stičnega kongresa to se je v nedeljo ponoči vračala s posebnim vlakom domov. Med vožnjo ji je med Zagorjem i h Trbovljami postalo slabo, pa se je za hip naslonila na vrata voza. Vrata pa na nesrečo niso bila zavarovana in Je nesrečna potnica iz drvečega vlaka padla na progo. Dobila je precej nevarne ftotranje po Skodibe. ^ U— Promet kopalnih Vlaktov na progi Ljubljana gl. kol. — škofja Loka. Od 2. t. m. dalje vozi ob ugodnem vremenu na progi Ljubljana gl. kol. — škofja Loka dnevno kopalni vlak. Kopalni vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob delavnikih namesto ob 14.20 šele ob 14,40, ob nedeljah in pravnikih pa ob 12.50. Povratek kopalnega vlaka^ iz škofje Loke dnevno ob 18.23, prihod" v "Ljubljano gi. kol. ob 19.03. Ker ob deževnem vremenu kopalni vlak ne bo vozil, bo na etanicah vsak dan .do 10. razglašeno, ako vozi kopalni vlak ali ne. Za kopalni vlak plačajo odrasle osebe polovično, otroci od 4. do 10. leta pa če-trtinsko vozno ceno tako, da si za odhod kupijo celo, odtnosno otroci polovično vozno karto, ki jim velja za brezplačni povratek s kopalnim vlakom. Iz Celja e— Celjsko pevsko društvo je imelo v četrtek svoj 42. redni občni zbor in so poročila funkcionarjev pokazala, da je bila društvo v pretekli poslovni dobi zelo delavno. Nastopilo je 17 krat javno, med drugim tudi na dveh lastnih velikih koncertih. Na koncertu letos 9. maja je bilo društvo izročeno najvišje odlikovanje, s katerim je bilo odlikovano ob svoji 4n letnici. Tudi stanje blagajne je povoljno. Četudi je utrpel zbor precejšnje^ izgube, ker je odšlo več članov iz Celja, šteje še vedno 58 članov in članic mešanega zbora. Novoizvoljenemu odboru predseduje g. Konrad Fink. b_ Ustanovitev Bran-i-bora. V četrtek je bil občni zbor podružnice Jugoslovenske Matice, ki je soglasno sklenil likvidacijo podružnice JM v Celju in ustanovitev društva Bran-i-bor; Premoženje likvidirane podružnice JM pripade novemu društvu. Članarina znašaj 1 Din mesečno. c— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočna komedija >Zlata Katarina« in zvočni tednik. b— Odvetniški izpit je poldžil s prav dobrim uspehom pri apelacijskem sodišču v Ljubljani g. dr. Karel Urch. Iz Maribora a— Mariborski zadrugarji na Oplencu. 61«nov tukajšnje Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev je odpotovalo na Vidov-dan s posebnim vlakom na Oplenac. Na Oplencu so se zadrugarji uvrstili v mogočen sprevod. Na Selu sprevoda so nosili krasen srebrn venec. V kripti so naši vrli J&draoaši odpeli žalostinko, član upravnega odtoora Brandner pa je spregovoril tople spominske besede v počastitev -spomina blagopokojnega kralja Uedinitelja, nato pa položil na grob srebrn venec. Mariborčane so ob prihodu v Beograd pričakovali zastopniki Zveze na-bavljalnili. zadrug z g. M. Stiblerjem na čelu. Včeraj so se naši zadugarji vrnili v Maribor. Edinstvena je ... Cotyjeva ko-lonjska voda »Cordon Rougec, ta zmes finoče in nežftega vonja, ki se ne da ponarediti... Edinstven je ... občutek svežosti in udobja, ki Vam ga ona prinaša v dnevih neznosne vročine ... Edinstven je... občutek umirjenosti in odpočitka, ki Vam ga ona nudi tudi po najbolj napornih potovanjih, njeno blagodejno poživljajoče delovanje ... .... Glejte, to so dragocene vrline Gotvjeve kolonjske vode s-Cordon Rouge«, iz katere boste črpali »ŽIVLJENJSKO RADOST IN NOVO ENERGIJO.« "Caldoit 'Ttpugte * EAU de COLOGNE _ o o v Glavno zastopstvo za Jugoslavijo Hinko Mayer in drug, parfum, odd., Zagreb a— Promoviran je bil za doktorja vsega zdravilstva na Karlovi univerzi v Pragi g. Davorin Cijan. a— Obisk zagrebških železničarjev. V Maribor pridejo 14. t. m. v večjem številu na obisk zagrebški železničarji, ki si bodo v spremstvu mariborskih tovarišev ogledali mariborske zanimivosti. a— Iz orožniške službe. Poveljnik tukajšnje orožniške čete podpolkovnik g. Svelo-zar Gerovae je premeščen v Banjaluko kot inšpektor orožniškega polka. G. podpolkovnik si je pridobil v vseh krogih prebivalstva simpatije posebno pa je bil znan v športnih krogih. Mariborčani mu želijo vso srečo na novem službenem mestu. a— Dekliška ferlalna kolonija P R K v Bakru odhaja 3. t. m. z vlakom ob 17.58. Zbor 1 liro prej na glavnem kolodvoru. Gospodarstvo Kopičenje gotovine že ponovno smo na tem mestu objavili podatke iz bančnih bilanc, iz katerih je razvidno, da se Vedno bolj kopičijo gotovinska sredstva pri onih zavodih, ki jim je uspelo prebroditi težkoče zadnjih let, kakor tudi pri zavodih, ki so se morali zateči k zaščiti in imajo večji pritok novih vlog. V tem pogledu je značilna bilanca, ki jO objavlja Splošna jugoslovenska bančna družba (Beograd-Zagreb). Ta zavod izkazuje v svoji bilanci za preteklo leto za nič manj kakor 72.5 milijona Din gotovinskih sredstev (gotovine in blagajniških zapisov Narodne banke) in to pri hranilnih vlogah, ki znašajo vsega 170.8 milijona Din iH prt bilančni vsoti 383.9 milijona Din. Ta izredno visoka likvidnost je značilna za desorganizacijo, ki obstoja v našem bančništvu in ki nujno kliče po rešitvi. Naši denarni zavodi nimajo danes nikjer zaslombe in morajo skrbeti za vsako even-tualnost, zlasti za primer ponovnega navala vlagateljev. Ker ne najdejo primernih in sigurnih kratkoročnih plasmanov, drže raje ogromne vsote gotovine brezplodno v blagajnah, čeprav morajo sami za ta sredstva plačati obresti. Primer Splošne jugoslovenske bančne družbe pa ni osamljen, že pred meseci smo navedli podatke iz bilance zagrebške Gradske štedionice, ki je imela ob koncu lanskega leta pri bilančni vsoti 467 milijonov Din nič manj kakor 157 milijonov dinarjev gotovinskih sredstev. Tudi mnogi drugi zavodi izkazujejo ogromne vsote likvidnih sredstev. Tako leži n. pr. pri Kreditnem zavodu za trgovino in Industrijo v Ljubljani 35 milijonov Din gotovine (nasproti 10 milijonov pred dvema letoma), in to pri bilančni vsoti 253 milijonov Din. Hrvatska sveopda kreditna banka v Zagrebu je imela ob koncu lanskega leta za 36.6 milijona Din gotovinskih sredstev in poleg tega še 6.7 milijona Din likvidnih naložb pri drugih bankah. Tudi Jugosla-venska banka v Zagrebu zaznamuje v svoji bilanci za preteklo leto za 25.4 milijona gotovine, Zemaljska banka za Bosno in Hercegovino pa skoro 30 milijonov. Gotovinska sredstva omenjenih bank so danes večja, nego so bila pred nastopom kreditne krize, čeprav se je medtem pri vseh zavodih bilančna vsota precej zmanjšala. Se v večji meri pa so se zadnja leta povečala gotovinska sredstva Poštne hranilnice ln Državne hipotekarne banke. Zaradi narave poslov, ki jih vrti Poštna hranilnica, mora imeti ta zavod vedno v rezervi prav 2natne vsote gotovine. Toda medtem ko so gotovinska sredstva Postne hranilnice ob koncu leta 1931. znašala le 177 milijonov Din, so v lanski bilanci izkazana z vsoto 409 milijonov. Drž. hipotekama banka pa je imela ob koncu leta 1931. za 38 milijonov Din gotovinskih sredstev, v lanski bilanci pa za 266 milijonov. Pri obeh zavodih so se torej od leta 1931. gotovinska sredstva povečala od 215 na 675 milijonov Din. Likvidna sredstva pa nadalje naraščajo in je Drž. hipotekar-na banka ob koncu maja izkazala že za 593 milijonov Din gotovine ter blagajniških bonov Narodne banke, tako da lahko danes cenimo gotovinska sredstva Državne hipotekarne banke in Poštne hranilnice skupaj na eno milijardo dinarjev. Ves razvoj zadnjih let nam kaže, da se zbira pri nekaterih denarnih zavodih, zlasti pri državnih, gotovina, ki je bila prej med narodom tesavrirana. Ta zopetni pritok prej tesavriranega denarja v promet pa nič ne koristi našemu gospodarstvu, ker sedaj tesavrirajo ta denar denarni zavodi. Treba bo nujno razmišljati o tem, da se odstranijo ovire, ki danes ne dopuščajo denarnim zavodom plasiranje razpoložljivih sredstev, predvsem pa, da se po vzoru drugih držav pametno organizira naš kreditni organizem tako da bo lahko služil razvoju in napredku našega gospodarstva. gospodarske vesti = Trgovinska pogajanja t Italijo, ki hi se morala začeti že sredi junija, pa so bila na željo Italije ponovno odložena, se bodo po informacijah zagrebškega >Jutarnjega lista« pričela okrog 10. t. m. Sedanji režim, po katerem dovoljuje Italija uvo« jugoslo-venskega blaga do 100% lanskega uvoza, bo podaljšan do konca julija. Naši izvozniki že težko pričakujejo, da bi se uredilo tr-govinsko-politično razmerje z Italijo, ker jpovzroča sedanji režim mnogo težkoč. Podrobni podatki o italijanskem uvozu iz posameznih držav, ki so znani šele za prve tri mesece t. 1., kažejo, da je italijanski u-voz jugoslovenskega blaga v marcu, to je v prvem mesecu po uveljavljeniu italjanskih uvoznih omejitev, nazadoval na 14.6 milijona lir, dočim je lani v marcu znašal 21 6 milijona lir. — Dočim je izvoz v Italijo nadalje slab, zavzema izvoz lesa v italijanske kolonije (zlasti iz Bosne) vedno večji obseg. Iz Sibenika poročajo, da se tam podnevi in pomoči naklada les na ladje, ki gredo v Afriko in je pri teni zaposleno 200 delavcev. V Sipadovem skladišču je bilo v zadnjih 20 dneh vkrcano več lesa nego prej v dveh mesecih. Računajo, da bo junij prinesel pravi rekord, zlasti ker prihajajo ved no nova naročila. = Saldo v kttrlngu * Nemčijo ponovno nazadoval. Kakor smo že prejšnji teden poročali, je prišlo v kliringu z Nemčijo do zadovoljivega preokreta. Dočim je znašal saldo v nemško - jugoslovenskem kliringu (nemški klirinški dolg) še 12. junija točno 300 milijonov Din, smo po stanju od lft. junija lahko zabeležili občutnejše zmanjšanje na 287 milijonov. Po najnovejšem obvestilu Narodne banke pa se je v tedna od 19. do 26. junija ta saldo ponovno skrčil za 17 milijonov na 270 milijonov Din. Dne 26. junija je bilo izvršeno poslednje izplačilo po avizi štev. 5066 od 15. januarja tega leta in je torej treba čakati na izplačilo preko 5 mesecev. — V klirinškem prometu z Italijo, kjer smo pred enim tednom zabeležili malenkostno zmanjšanje salda (italijanskega dolga), vidimo, da se je saldo zopet povečal, in sicer na 58.2 milijona Din nasproti 51.1 in 52.9 milijona Din v prejšnjih dveh tednih. Dne 26. junija je bilo izvršeno poslednje izplačilo po avizi št. 71169 od 28. maja in je torej treba na izplačilo čakati mesec dni. = Sladkorna tvornica v No v oni Vrbasn izkazuje za preteklo leto po odpisih na investicije v višini 3.1 milijona Din še 0« po 220—235; baška >2« po 200—210; baška »5« po 180—190: otrobi: baški debeli po 100—105. + Novosadska blagovna boria (1. t m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška potiska 116—120. sremska in slavonska 114 —116, baška 113—116, gornjebaška 112— 116. Oves: baški in sremski 95—97, Slavoniji OS_100 Moka: baška in sremska >Og« in »Ogg« 187.50—207.50. »2« 167.50—187.50. >5< 147.50-167.50. rt« 127.50-147.50. »7« 107.50—117 50. »8< 85—90. Otrobi: baiki in sremski 82—84, banatski 81—83. Maši kraji Nadškof dr. Anton B. Jeglič odzdravi ja množicam, ki so mu na Stadionu priredb prisrčne ovadje Y spomin Ivana Kavčiča Po deželnozborskih volitvah 1. 1895-, ko seno Slovenci zaradi zveze med lahonstvom in namestništvom v Trstu izgubili mandat v veleposestvu, je pričel najostrejši boj med Slovenci in lahonstvom. pričela je doba neizprosnega bojkota vsega, kar je bilo italijansko. »Soča« in »Primorec« sta bila nosilca bojkotnega gibanja, zato pa je bila dolgo časa vsaka "številka zaplenjena; začelo je strahovito preganjanje obeh listov m osebno njenega lastnika, ki so se ga hoteli na ta način iznebiti. — Zato sem moral najti sposobne odgovorne urednike. Prvi je bil g. D"-agotin Štrucelj, zdaj portugalski konzul v Ljubljani. Zaradi poostrenega boja proti na-mestništvu in goriškemu glavarstvu je bilo toliko tožba od strani državnega pravdms-tva, da ni kazalo drugega nego da je nekega dne čez noč Strucelj izginil v Južno Amerike. Tam si je ustvaril znamenito pozicijo in zaradi tega je danes v Ljubljani portugalski konzul. — Za Štrucljom je prišel g. Vinko Levičnik, sedanji profesor v p. v Celju. Ta je imel tudi nešteto tiskovnih pravd ter je končno pod težo nevarnega posla onemo-gel.Prišel je upokojeni želez, uradnik Fran St-rel, ki ga je teža tega posla tako potrla, da je — umrl. Nato je sreča nanesla jeseni . 1898. Ivana Kavčiča, ki mu je g. Ivan Hribar dal takoj dopust in končno odpust iz banke »S lavi je«. Kavčič je ostal na svojem mestu do vojne. — Prišel je v težavne goriške razmere, ki so se zaostrile po umoru cesarice Elizabete, ko je prišlo med obema narodoma do neznosnih razmer in pobojev kar v masah. Primorske sodnije so imele ogromno dela, ko so prihajali kar v skupinah po 30 in več mkdeničev pred tribunale. Odlično vlogo proti nam so igrali c. kr. glavarji in policijski komisarji... a z Dunaja je prišlo navodilo: »Strenge Bestrafung« za slovenske zločince. — Tu je imel Kavčič polne roke dela in njegovo odlično pero je znamenito znalo varovati koristi naroda in prizadetih njegovih sinov. Ker sem koncem leta 1896. ustanovil Narodno tiskarno v Pulju ter sem moral biti po cele tedne odsoten, mi je Kavčič izborno služil in samostojno vodil vse moje liste. Dobro mu je pomagal g. Josip Krmpotič, poznejši vodja moje tiskarne v Pulju in pozneje samostojen tiskar in vodja hrvatskega naroda. Zdaj je v državni službi za izseljence v Beogradu. Ivan Kavčič je ostal do začetka italijanske vojne v Gorici in je prišel potem v Ljubljano, kjer je nadaljeval goriško delo v uredništvu »Slovenskega naroda«. Kavčič si je prdobil s svojim tihim delom , zato pa z ostrim svojim peTesom veliko prijateljev meA goriškimi Slovenci, ki mu ohranijo blag in hvaležen spomin. V Ljubljani sem ga večkrat posetil v njegovem samotarstvu, a ni bilo slutiti, da ga neizprosna smrt tako nenadoma reši težkih spon, ki so ga še vezale rta neprijazno živo-tarenje. — Na Gorico in najino skupno delo se je vedno rad in s ponosom spominjal, kakor se jaz tudi danes spominjam na tega vrlega sodelavca za napredek naroda v sedanj' Julijski Krajini. Andrej Gabršček. * Pogreb Ivana Kavčiča je bil včeraj popoldne tak, kokršni so pogrebi mnogih javnih dne tak. kakršni so pogrebi mnogih javnih zaslužnih po svojem delovanju. Zadnjo čast so mu izkazali večinoma le stanovski tovariši s predsednikom g. Stankom Viran-tom, ki je zastopal tudi uredništva, pri katerih je rajni sodeloval po prevratu. Konzorcij »Jutra» je zastopal g. Pustoslemšek. V imenu Slovencev v Gorici, katerim je Kavčič posvetil večji del -svojega dela in življenja, sta bila pri pogrebu publicist g. Andrej Gabršček in upokojeni ravnatelj realke g. Jakob Zupančič, ki je nekdaj služboval v Gorici. V imenu poklicnih tovarišev se je poslovil od zaslužnega pokojnika odbornik ljubljanske sekcije novinarskega združenja g. Prunk. Pogrebne obrede je opravil župnik g. Barle. Qh groSm Cirila Kranjca Ljubljana, L ju&ja. Na Vidov dan zjutraj je dotrpel vojni invalid mornariški topniški narednik v pokoju Cirfl Kranjc, rojen Ljubljančan, ki splošno znan v prulskem in trnovskem, o- krajti. Star komaj 41 iet je moral umreti kot žrtev svetovne vojne. Ko se je vojna leta 1918 že bližala koncu in so naši slovenski mornarji že živeli v duhu v svobodni Jugoslaviji, je bil od Italijanov podminiran največji bivši avstrijski bojni brod »Viribus Unitis«, na katerem je služboval Kranjc. Po čudežnem naključju se je Kranjc rešil iz strašnega vrtinca in ves izčrpan dospel do obale. Dolgo časa je popolnoma živčno strt ležal v raznih bolni- PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAV? vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne iFl^flilZ JOSIPOV® grenčice 'Registrirano od ministrstva za soc. politiko in n&r. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. ljudje žm«rwti ter se naposled vmdl v Ljtrtjijaaio kot 100 odstotni invalid. Ob prulskem mostu si je iz lastnih sredstev na mestnem svetn zgradil trafiko, ki pa jo bodo zaradi regulacije še ta mesec podrli. Pokojnik je zapustil ženo in hčerko. Pokopan je bil z vsemi vojaškimi častmi v soboto zvečer. Od Trnovskega pristana do njive miru ga je spremljala vojaška godba in četa vojakov ter zastopstvo podčastnikov. Zastopniki mornariške sekcije so nosili na čelu dolgega žalnega sprevoda iz rdečih nageljnov sestavljeno sidro. Krasne vence pa so pokloniti poleg sorodnikov in prijateljev tudi združeni vojni invalidi in trafikanti. Razpadanje važnih spomenikov Ohrid, konec junija. Poleg prirodnih lepot ima Ohrid tudi mnoge kulturno-zgodovinske spomenike, ki so važni tudi v p jgledu turizma, tri se ni srbskem jugu uspjsro razvija Prin>dne lepote in zgodovinski spomeniki so velika atrakcija za d>mače in tuje turiste Turisti ne zamudijo nikdar obiska v nekdanji stolni cerkvi sv. Sofije, ki je največja in tudi najstarejša v mestu. Važna zgodovinska znamenitost Ohrida je tudi prastara mestna trdnjava. Cerkev sv. Sofije in trdnjava sta pretrpeli mnoge udarce usode in napade divjaških zmagovalcev in plenilcev v nemirnem srednjem veku, Cerkev je bUa nekaj let tudi izpremenjena v džamijo, leta 1905. pa je pretrpela precej Škode od potresa. Starinska stavba pa pri vsem tem ni izgubila svoje pomebnosti napade divjaških zmagovalcev ki plenilcev v nemirnem srednjem veku. Cerkev je bila nekaj let tudi izpremenjena v džamijo, leta 1906. pa je p i-trpela precej škode od potresa. Starinska stavba pa pri vsem tem ni izgubila svoje pomembnosti in je šele v zadnjem času njen obstoj zaradi gole zaniker-nosti. Pred leti je bil v varstvo starinske ■ nrkve ustanovljen sicer nekakšen odbor, ki pa se je polagoma razšel in je vsa skrb za ohranitev zgodovinskega svetišča zamrla. Ne |j-dnost in zanikemost sta najhujša sovražnika starodavne cerkve. Vodniki tujih izletnikov so tako n. pr. uničili v cerkvi dragocene freske, ker so brezobzirno praskali po zidu, ck bi tuj i m pokazali freske, ki so jih Turki tedaj, ko so cerkev rzpremenili v džamijo, pokrili z malto. Veliko škodo je povzročil cerkvi na zunaj in znotraj tudi obrtni sneg letošnje zime. Nevarne razvaline predstavlja tudi starodavna trdnjava, ki je klubovala tolikim sovražnim napadom in zobu časa. Trdnjav-sko obzidje rušijo ljudje s krampi, eni prevzeti od bajk o zakopanih zakladih, drugi pa zaradi tega, da bi iz trdnjavskega zidu irtoščffi primerno kamenje za svoje stavbe. Nekdanja trdnjavska vrata so popolnoma porušena, a tedi v strnjenem zidu so ponekod že veBbe vraeE. Razpadanje obeh zgodovinskih zgradb bi se še daio preprečiti, če bi se našla avtoriteta, M bi prevzeta cerkev ki trdnjavo v svoje varstvo ter poekrbia za nujno potrebne pofRKfHa. Požig Ljutomer, 30 junija. Pred kratkim je »Jutro« poročalo, da je v Slaimnjaku pri Ljutomeru gorelo že sedmič v dobi dveh let. Od jeseni sem je bik) tam že pet požarov. Vse kaže, da je požigalec na delu. Na praznik Sv. Petra in Pavla je goTe-lo že osmič, tokrat v goricah polkovnika Mirka Rajha, ki si je tam zgradil lepo vilo. Nekako ob 10. zvečer se je družba Ljuto-merčanov vračala po Slamnjaku iz nekih goric. Hodili so raztreseno po vrhu hriba. Prvi je šel mimo Rajhove hiše, ne da bi kaj opazil. Drugi za njim pa so videli, kako so plameni naenkrat zajeli gospodarsko poslopje. Tedaj je seveda vsa družba hitela gasit. Nevarnost je bila„ da preskoči požar tudi na prizidano vilo. Zato so možje stavbo polivali z vodo, ki so jo prinašale gospe iz studencev. Tako jim je uspelo, da so požar omejili na gospodarsko poslopje, čigar leseni deli pa so vsi zgoreli. Udušili pa so požar gasilci iz Podgradja. Goreti je začelo v notranjščini stavbe, ker so se plameni skoraj v tre-notku razširili po vsej stavbi. Ni izključeno, da je požigalec razlil po njej petrolej ali kako drugo lahko vnetljivo tekočino. Viničar g. Rajha pravi, da je slišal -sum ljiv ropot, kakor da bi kdo zadel v plug na KULTURNI PREGLED Sto let hrvaške književnosti Zagrebška »Minerva« je izdala za stoletnico ilirizma antologijo hrvaške književnosti, ki po obsegu prekaša vse dosedanje podobne poskuse. Gre za ciklus knjig z naslovom »Sto godina hrvatske književnosti« (1830—1930j. Doslej je izšlo pet zvezkov, ki nudijo čitateljem obsežen vpogled v hrvaško slovstveno snovanje in delovanje. Serijo »Minervinih« antologij otvarja »Ilirska antologija«, ki jo je uredil dr. Slavko Ježič. Zastopani so vsi avtorji tega razdobja: od prvih znanilcev narodne misli, ki so pred 1835 pripravljali pot Ilircem, preko poglavitnih oznanjevalcev ilirske misli, tja do prvih izrazitih slovstvenikov tega razdobja, kakor so to Stanko Vraz, Mirko Bogovič, Ljudevit Vukotinovič in drugi. Knjiga obsega najprej obširen »Uvod u ilirski pokret i njegovu književnost« iz pesera dr. Ježiča, nato sledi do-kumentarično gradivo, za njim izbrani primeri iz spisov posameznih avtorjev, slednjič pa pregled literature o ilirizmu. Antologija se dostojno uvršča v obsežno literaturo o ilirizmu, gibanju, ki se je kot prvi močnejši kulturni val s slovanskega juga razlilo tudi v naše kraje. Starejši pripovedni prozi posvečena druga i'Žide te dni in bomo o nji še j spregovorili. Tretja knjiga je bila odmerjena hrvaškim pripovednikom osemdesetih in devetdesetih let. Uredil jo je dr. Mihova Kombol. V nji srečujemo priznana imena. Izbor je dokaj srečen. Tako je Ante Kovačič zastopan z najboljšim odlomkom iz svojega kakovostno neenakega, a na nekaterih mestih kar genialno spisanega romana »U registraturi«. Ivo Vojnovič, Ks. š. Gjalski, Josip Kozarac, Vjenceslav Novak, Janko Leskovar in še nekateri so takisto zastopani z značilnimi primeri svoje proze. Hrvaški realizem je obrodil tudi v obliki novele in krajše proze dokaj sočnih in še dandanes užitnih sadov. Urednik dr. Kombol je opremil knjigo z uvodno studijo ter s kratkimi življenjepisnimi in biografskimi opombami. Nadaljnja (četrta) knjiga seznanja čita-telja s hrvaškimi modernimi pripovedniki. Uredil jo je in opremli z uvodom kritik dr. Ljubomir Marakovič. Tudi tu so zastopani nekateri pisatelji, ki so znani izven ožjega hrvaškega kroga n. pr. A. G. Matoš, Vladimir Nazor, Miroslav Krleža. Urednik je izbral povesti, ki niso značilne samo za piščevo tvorno osebnost, marveč tudi za vso generacijo »moderne«, za njene nazore in formalne vzore. S te strani je izbira dobra, dasi bi želeli še katerega pisatelja in ponekod (n. pr .pri Viloviču in Krleži) še značilnejših primerov pripovedne umetnosti. Prav zanimiv je zvezek »Hrvatska književna kritika« (v redakciji dr. Ljubomira Marakoviča). Antologijo kritike je težje sestaviti kakor izbor proze. Težkoča je v tem, da je resnične slovstvene kritike zlasti na slovanskem jugu manje, kakor dobrih povesti. Tam, kjer kritiki niso izrazite stvarjalne osebnosti, kakor pri Francozih n. pr. Sainte Beuve ali v sodobni češki književnosti F. X. Salda, imajo kritični sestavki dokaj kratko življenje. Dr. Marakovič je pojem književne kritike razširil in sprejel v antologijo tudi sestavke, ki so nekako sredi med kritiko in esejem ali poučnim člankom o književnosti. Glede klasifikacije književne kritike je zanimiv urednikov uvod. Pisano kolo hrvaških kritikov otvarja »Jakob Rešetar iz Cerovca« — Stanko Vraz, primer sočnega stila in zdravega narodnega jezika nudi Fran Ku-relac, med drugimi so zastopani tudi Se-noa, Fran jo Marakovič, VI. Lunaček, A. G. Matoš, VI. Nazor, Milan Marjanovič, M. Krleža. A. Barac. »Antologija novije hrvatske lirike« v redakciji dr. Mihovila Kombola je knjiga, ki je vredna polnega uvaževanja. časovno sega od Vraza do najmlajšega med zastopniki povojne generacije, Olinka Delorka. Urednika je vodil tenak posluh za ritmično lepoto poezije, prav kakor kulti vi ran okus za njene čustvene in miselne vrednote. Kakorkoli je že v naravi take antologije, da ni nikdar popolna in ustrežljiva slehernemu okusu, je vendar izbor dr. Kombola tako srečen, da zadovoljuje tudi podrob- $ct je is hifc gledat m * Kini je, kako je neki moški skočil iz stavbe ter tekel v smeri proti Kumerski grabi. Viničar je tekel m njim. neznanec pa mu je izginil v gozdu. So se ie vfančaj obrnil, je videl že vso stavbo v plamenih. Begunec je bil vsekako požigalec, ki pa ga viničar v temi ni mogel spoznati. Živino so srečno rešili iz gorečih hlevov, škoda bo približno krita z zavarovalnino. f Jjzž&e 4o ftotte Kongres učiteljstva meščanskih šol Ljubljana, 1. julija. Ljublqanska sekcija Združenja učiteljev meščanskih šol je sklicala za 3. t. m. ob 20. na vrtu restavracije »Zvezde« sestanek upraviteljev meščanskih šol,ki bo tvoril uvod kongresa učiteljstva vseh naših meščanskih šol ter bo informiral o vseh vprašanjih, ki se bodo reševala na uradni konferenci v četrtek 4. julija ob 10. dopoldne pri banski upravi . Sestanka naj se udeležijo tudi meščansko—šolski učitelji. Prvi oficielni sestanek Združenja učiteljev meščanskih šol pa bo v četrtek ob 30 tudi na vrtu restavracije »Zvezde«. Na tem sestanku se bo razpravljalo o gradivu kongresa. V četrtek ob 9. dopoldne bo v prostorih bivše gimnazije v Bet ho vrtovi a Hej v petih velikih sobah prvega nadstropja otvorjena v prisotnosti vseh upraviteljev meščanskih šol in povabljenih gostov kolektivna raszta-va, ki bo služila poglobitvi metodike risarskega pouka, kazala pa bo tudi ročna dela učencev- in učenk. Občinstvo naj se spomni na velikopotezno razstavo meščanskih šol, ki je bila prirejena pod okriljem velesejma ob 10—letnici obstoja slovenskih meščanskih šoi. Za obisk razstave se ne bodo pobirali ne obvezni ne pristovoljni prispevki. Banska. uprava je podprla važno prireditev z denarno podoporo. Potek preiskave v Domžalah Ljubljana, 1_ julija. Preiskovalni sodnik g. Baričevič nadaljuje preiskavo proti 7 osebam, ki so osumljene umora stare Marije Penkove v Po-dreč£i pri Domžalah, oziroma soudeležbe pri. tem zločinu. Preiskava se posebno vestno bavi z nekimi podrobnostmi, da M se pojasnilo, kako in kje je bil 27. februarja letos izvršen umor. Osumljeni Janez Pire je v Ljubljani preklical svojo izpoved, ki jo je bil podal najprej v domžalski občinski pisarni orožnikom v prisotnosti dveh prič in pozneje tudi na sreskem sodišču na Brdu preiskovalnemu sodniku. Sedaj skuša Pire glavnega osumljenca Franceta Hribarja rasrtiremeniti. Dva krvava dogodka Dolenji Logatec, 1. jtfhja. V prijaznih Kalcah pri Zgornjem Logatcu je snoči mlad kmečki fant na večer poroke svoje matere zabodel svojega o&- Pri vsakem Mobiloi!-trgovcu se lahko prepričate, če uporabljate kovju> tisto vbite* Mobiloil, ki ga je predpisala tovarna Vašega vozila. Mobiloil STANDARD-VACUUM Olt C0MPANY OF JDG0SLAV1A, Rffi. ma tako nevarno v trežHih, da bi mn bfl kmalu vzel življenje. 46 letni vdovec Jodte Goefciša, tesar po poklicu, oče treh nedo-raelih otrok, je včeraj poročil svojo aos»-do Rupnikovo, ki ima okrog 19 iet starega stoa. Mlademu Rupralca m bita poroka prav nič všeč. Zvečer je med mladoletnikom in GostiAo prišlo pred hišo do prerekanja in fant je iznenada sunil očima z nožem.. Že takoj snoči so bili o dogodku obveščeni orožniki in k ranjencu je bil klican zdravnik. Daari so Gostišč- ljubljanski reševalci prepeijafi v bolnišnico. Kakor čajemo, se nesrečnemu družinskemu očetu obrača potegoma na boije. Dogodek je naipravil v vsej okoifci toliko žalostnejši vtis. ker so na Kateah komaj pred dvema dnevoma imeli drug poboj, ki se je končal še bolj tragično. Ta-kret je prišel 30 letni delavec Matevž Me-nard iz Grčarovcev vasovat k svojemu dekletu, pa ga je počakal neki mlad domačin, tekmec v ljubezni, in ga je s tofekšro sOo treščil s kolom po glavi, da je Mcsopd na mestu podlegel poškodbam. Narod, ki pozablja brate v sii, tepta svofo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte! Lepo sokolsko slavje na Dolu pri Hrastnik« Vsa lepa dolska vas se je v nedejlo 23. t. m. odeta v cvetje in zastave zaradi razvitja sokolskega članskega prapora. Požrtvovalnim Sokolom Dola je bilo poslanih več čestitk, častitali so mu tudi podstarosta SKJ Gangl, dlvizijski general Cukavac in podban dr. Pirkmajer. Na proslavi sta govorila tudi za celjsko sokolsko župo Ple-sko vič, dr. Fran Roš pa kot star prijatelj društva. Praporščaku Hameršaku je z lepim nagovorom izročila prapor Krista Kozoletova, potem pa so se z novim praporom pobratili prapori društev iz Laškega, Trbovelj, Zagorja in župni prapor. Pri lepi slav-nosti je sodelovala trboveljska sokolska godba, nastopili pa so vsi oddelki domačega društva ter želi obilo priznanja navdušenih gledalcev. nejšega poznavalca in izbirčnega uživalca. Bibliografija ob koncu knjige upošteva tudi slovenske študije o nekaterih hrvaških lirikih. Prehajamo preko načelnega vprašanja, ah je spričo istega književnega jezika upravičen izbor, si upošteva zgolj hrvaško plat literature, ki ]e ziasii v zadnjih desetletjih toliko srbskohrvaška kakor srbska in hrvaška, ce se pa omejimo na njen hrvaški Krog tedaj pomenijo antologije »Minerva«, združene v ciklus »Sto godina hrvatske književnosti«, nesporno tehtno in zaslužno dejanje. So dokument lepega slovstvenega razvoja, ki je v enem stoletju pripravil vse jezikovne in stilistične pogoje za kvalitetno književnost evropskega formata. Enotna in okusna oprema priporoča to serijo tudi vnanje. —o Kaj obeta beograjsko gledališče za prihodnjo sezono? Uprava prestolniškega gledališča je že objavila oris repertoarja za sezono 1985-36. Sezono bo otvorila Nušičeva nova komedija >Ujež< (o nji je priobčilo >Jutro2 pred nekaj dnevi razgovor z avtorjem). Izmed domačih pisateljev prideta na oder dva nova komada Dušana Nikolajevima, dalje nova igra Josipa Kosorja »Po-mirenje«. Vesničev »Gospodski dom«, Nika-čeviča »Srbija se umiriti ne može«, Pano-viža >Pečalbari< in »Objest života«, delo pisca, ki je za sedaj še anonimen. Izmed tujih avtorjev pride na vrsto delo Viktorja Hugoja, Rostandov »OrliŽc, Moliereov »Mizantrop« in vež sodobnih iger. Ruse zastopata Ostrovskij in Dostojevskij, slednji z dramatiziranim »IdiotocK. Poljsko dramatiko predstavlja Roetosoeoeaki * xMbc, Bolgarsko pa Kostov s »Kakavei«. Dalje obsega reportoarni načrt več nemških, angleških in skandinavskih avtorjev. Opera obeta Musorgskega »Hovanščino«, Gounodjeve-ga »Romea in Julio«, šoštakovičevo >Lady Macbeth«. Straussovega »Kavalirja z rožo«, Mozartovo »Figarovo ženitev« m domačo o-pero Petra Stojanoviča »Blaženkma zakle-tvva«. Izdaja Beethovnovih konverzaedj-skih zvezkov Literatura o enem največjih glasbenikov sveta. Beethovnu se bo po zaslugi \Valterja Nohla in založbe Athen-naion obogatila z doslej neobdelanimi in neobjavljenimi dokumenti o mojstrovi osebnosti in delu: s konverzacijslami zvezki, ki so celo stoletje ležali v pruski državni knijžnici. Kakor znano, je genialni mu-zik postal gluh in je občeval s svojimi obiskovalci preko zvezkov. Tako se je nabralo mnogo gradiva, čigar ureditev in literarno obdelavo je zahtevala neizmerno truda. Sedaj je ves material obdelan m pripravljen za tisk. Iz posebnega zvezka »»Athe-naion Blaetter«, ki je posvečen Beethovnu, posnemamo, da bo ta izdaja pravi dogodek v obsežni literaturi o nesmrtnem skladatelju » Devete sinfonije« Z druge strani pa omenjena naredba, ki sta jo izdala predsednika državne pisateljske in državne častnikarske zbornice, očitno kaže, da službeni krogi v Nemčiji polagajo posebno važnost na kulturno rubriko v dnevnikih. 0 tem priča tudi ofieielno glasilo >Volkischer Beobachter«, ki vsak dan posveča kulturnim zadevam celo stran velike Naročite čitafte m Otvoritev obrtniške razstave Ljubljana, 30 junija. Včeraj ob 11. dopoldne so na mestnem liočj.j slovesno otvorili razstavo obrtniških izdelkov, ki jo je domala v vseh prostorih šok priredilo Društvo jugoslovenskih obrtnikov v Ljubljani in katere se udeležuje okrog 60 rokodelskih mojstrov iz mesta in bližnje okolice. Ker je bilo zanimanje Ljubljane v kongresnih dneh osredotočeno drugod, otvoritev samu ni imela oompoznega značaja, pokazala pa je vendarle. da imajo naši obrtniki mnogo iskrenih prijateljev v vseh krogih naše javnosti. Svečanosti so prisostvovali med drugin.i ban dr. Puc, ki je obenem pokrovitelj razstave, župan dr. Ravnihar, general Jovano-vič kot zastopnik divizionarja, sreski načelnik Žnidaršič, zastopnik Združenja trgovcev Krek. predsednik osrednjega odbora Društva jugoslovenskih obrtnikov Pičman in predsedniki številnih podružnic. Vsa družba se je zbrala v šolski telovadnici, kjer je trgovec A. Kos prav okusno aranžiral majhno, intimno umetniško razstavo, na kateri so zastopani s svojimi deli vsi naši pomembnejši umetniki starejše in mlajše generacije. Predsednik razstavnega odbora mestni svetnik K o ša k. se je v pozdravnem nagovoru spominjal pred vse:.i velike žrtve blagopokojnega Viteške-kralja. nato pa v kratkih izvajanjih podčrtal pomen razstave, ki si je nadela nalogo, da prikaže napredek domačega obrtniškega dela in občinstvu obenem nudi j^-iliko za nakup dobrega, cenenega domačega blaga. Posebej je opozarjal na posamezne panoge obrtniških izdelkov, ki jih na veliko škodo narodi.ega gospodarstva še zmerom uvažamo iz inozemstva, a jih dobimo lahko prav tako dobre, pogostokrat pa še boljše kvalitet vi dela domačih rok. Geslo »Svoji k spojim«, ki ga danes tako pogostokrat ču-jemo v javnosti, ima še zmerom daleč do sv je realizacije. Pričujoča razstava ima namen, da pokaže javnosti našega obrtnika m vrednost njegovega dela, obenem pa da opozon poklicane instance tudi na pravice, ki rokodelskemu mojstru gredo. Obrtniki upajo predvsem, da se jim bodo znižale previsoko odmerjene davčne dajatve, ki dušijo vsak razmah domačega dela. Na koncu je govornik izrekel globoko udanost našega obrtništva do mladega vladarja Nj. Vel. kralja Petra EL, do vsega kraljevskega do-r..a in kraljevskih namestnikov, nato pa je še izrazil hvaležnost banu in banski upravi, mestni občini, Zanatski banki in vsem kor-poracijam, ki so gmotno podprle njihovo prireditev. . Ban d r. P u c je nato v kratkem govoru opozoril na potrebo tem večje delavnosti, čim težji so časi, zakaj samo marljivost in vztrajnost v borbi lahko prineseta narodu in človeku zmago. Kvaliteta domačih obrtniških izdelkov se stalno boljša, obenem pa se nižajo cene, tako da si mora domače delo osvojiti trg. Samo naše prebivalstvo je še treba prepričati o tem, da se vse enako dobro in še boljše kakor v tujini dobi doma. Ob zaključku je ban v imenu vlade pozval zbrane obrtnike, da v začetem prav-cu nadaljujejo svoje delo, pa bodo deležni vse podpore od strani države in banovine. Ko je bila razstava otvorjena, so si povabljeni gostje pod vodstvom članov razstavnega odbora ogledali dvorano za dvorano in so se o vsem izrazili s toplo pohvalo. O razstavi sami bo »Jutro« še poročalo. Lepe napitnine V angleškem kopališču Eastbourneu je nedavno umrl višji natakar ondotnega Grandhotela in iz njegove oporoke so do-znali, da je zapustil premoženje 20.683 funtov šterlingov (okrog 5 milijonov Din), ki jih je dobil malone vse samo iz napojnin. Jelonoša Miller nekega ne\vyorškega hotela je pred nekaj meseci zapustil svojim dedičem 139.000 dolarjev, dasi je ime! samo 30 dol. tedenske plače. Vendar mu niso samo napojnine prinesle tega premoženja. Med njegovimi stalnimi gosti je bilo nekaj finančnikov, ki so mu dali, kadar so bili dobre volje, majhne namige o izgledih nekaterih vrednostnih papirjev, katere je mož po svoje uporabil. Natakar Dumont je v Denverju, Colorado, v petih letih zasluži! 25 000 dolarjev na napojninah. Nekoč mu je nek star zlatoiskalec dal za na-pojnino delnico nekega rudarskega podjetja v nominalni vrednosti sto dolarjev, katero je nedolgo potem prodal za 770 dol. — Po drugi plati je med onimi, ki dajejo lepe napojnine. posebno na glasu Mustafa Kemal Ataturk. predsednik turške republike. Kadar pride v Carigrad in obeduje v nekem ondotnem hotelu, ne da plačilne- mu nikdar manj kot 25 funtov šterlingov napojnine (skoraj 6000 Din). Tudi indijski maharadže niso skopuhi. Enemu izmed njih se je nekoč '••rigodilo. rl.» v : ok plačal račun z majhnim bankovcem, toda plačilni ni imel drobiža, da bi mu dal nekaj dinarjev nazaj. Maharadža je vzrojil in zahteval denar. Ko so se mu opravičili, pa jim je dal 100 rupij (okoli 1100 Din) napojnine v dokazilo, da ni skopuh, ampak da se ne da obrnažiti jd natakarja niti za en fioek. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Kaj pravi tvoja žena, ko prihajaš ponoči pozno domov?« »Nič. Odkar imam avto, se ne dogaja nič več.« »Kaj, ne dogaja se, da bi prihajal pozno domov?« »To se že dogaja, ali potem si namažem roke z motornim oljem in mazivom ter pravim, da sem imel defekt.« * »Ali je res, da me je vas fet imenoval sleparja in krvosesa?« »To je izključeno, mi objavljamo samo najnovejše vesti.« Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je gospod &VAN POLJANEC banski svetnik v pokojn po kratki bolezni boguvdano umrl. Pogreb pokojnika bo v torek, dne 2. julija popoldne ob 16 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. Sveta maša zadušnica bo v sredo, dne 3. julija ob sedmih zjutraj v magdalenski cerkvi. Maribor, 30. junija 1935. . žalujoči ostali I V Kamniških planinah se je smrtno ponesrečila dne 28. junija naša dolgoletna, vestna in marljiva uradnica C1C Ss Pogreb nepozabne pokojnice se je vršil dne 1. julija ob 16. uri iz hiše žalosti, Dolenjska c. 14, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 1. julija 1935. Uprava »JUTRA« Tužnim srcem naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod FAANC GORJANC sluga dne 1. t. m. po dolgem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v torek, dne 2. julija t. 1. ob 4. uri pop. izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. julija 1935. žalujoča soproga Fani in hčerka Vida ter ostalo • sorodstvo. Ne najdeva besed, s katerimi bi primerno izrazila ZAHVALO vsem, ki so nam v bolezni in smrti našega malčka stali ob strani in ki so vsak na svoj način in po svojih močeh počastili njegov spomin. Vransko-Brdo, dne 2. jul. 1935. Nuša in Jože Zorko. Dekleta!... Našla, sem novo vrsto pudera Zares, našla sem novo vrst pudra, ki ne samo, da odpravljč grdo svetlikanje nosu, marveč ostane na licu tudi polnih osem ur. Ime mu je »mat" puder Tokalon, tovarnar pa pravi, da se imenuje tako, ker je zmešan z dvojno peno smetane. Karkoli sedaj ^ delam, vedno je moja polt nežnejša ^ in lepša, kakor je bila kdaj poprej. Moški me še bolj občudujejo in mnogi sanjajo o moji polti, ki je podobna breskvinemu cvetu, ter zaradi tega vsak veruje, da je popolnoma prirodna. Ta novi puder Tokalon ostane na licu, pa naj hodim po dežiu in vetru ali pa se potim. Uporabljam ga zjutraj in po ves dan se nič več ne pudram ne glede na to, kam grem ali kaj delam. SVETOVNO ZDRAVILIŠČE F RAN C O VE VARI(franzensbad) ZDRAVI ŽENSKE, SRČNE IN BOLEZNI PRESNOVE, PROTIN, REVMO, PSORLASIS IN MAŠČOBO. CENENE PAVŠALNE KURE. 149 CStaj ŽIVLJENJE EV SVET Številka samo 2 Din ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega nadvse ljubljenega ZVONKOTA FON se prisrčno zahvaljujemo vsem za iskrene izraze sožalja in sočutja, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Radovljica-Lesce, dne 23. junija. žalujoči rodbini: FOLI iu Ur -VST OD 1755. — 1935. LETA Skoro 200 let stara izkušnja, združena z najno-šimi odkritji v znanosti, je ustvarila novo belo penečo se pasto za zobe, v modro-belih pr> gastih tubah. Je izrednega okusa in napravi zobe že po kratkem času snežno bele. Poskusite tudi Vi še danes! ■M • ji? Jugoslovensko novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana, sporoča vsem svojim članom žalostno vest, da je umrl član novinarske stanovske organizacije, gospod JK VciM Mavčič Pogreb dragega tovariša je bil v ponedeljek, 1. julija ob pol 15. uri izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9. Dragega tovariša ohranimo v častnem spominu! V Ljubljani, dne 1. julija 1935. Odbor. Limiiiii! pravo za tehnične množin* ske predmete za hišno uporabo, ki je v državi dobro vpeljano in dosega v razpe-čavanju do 100.000 Din mesečno, ugodno oddamo. 5474 Pobližja pojasnila daje Avram D. Pinto, Beograd, Prote Mateje 50. ZAHVALA Ob pretežki izgubi moje ljubljene žene, oziroma najine najblažje mamice, ste nas tolažili s svojim sočuvstvovanjem. Spremili ste v častnem spominu nepozabno pokojnico na njeni zadnji poti ter ji poklonili obilno krasnega cvetja. Vsem in vsakemu posebej nasa iskreno globoka zahvala. ČITAJTE ŽIVLJENJE IN SVET TEDENSKA REVIJA 2 Din ŠTEVILKA Telefon 2059 Suha drva, premog, karbopakete ' > » -i K. Z. soprog, Valček, Martic? p e h o v t "VBmMesaesassBsageiNK* • -s NA SV PETRA CESTI ŠTEV. 20 in PREŠERNOVI ULICI ŠTEV. 32 bomo do 15. fnl. odprodajal! po ca. 20-307, znižanih 0 cenah S.OOO parov čevljev IN SICER BREZ VSAKIH TOVARNIŠKIH NAPAK »JAKA« čevlji so trpežni, elegantni in vendar najcenejši. — Da nudimo strankam možnost mirne in temeljite izbire smo rok te prodaje primerno raztegnili. — Posetnikom Evharističnega kongresa nudimo s tem edinstveno priliko cenenega nakupa. — Vabimo Vas v naše prodajalne: gHll n m itli;; 1 • ril*' 1 m jijjjj 3ARA Sv. Petra cesta štev. 20 FRANJA SNOJ, Prešernova ulica 32 tovarniška zaloga kvalitetnih čevljev znamka »JARA.«. Ni več naSe ljubljene, dobre I Kamniške planine so jo kot vneto turistko sprejele v svoj objem in nam jo mrtvo vrnile. Pogreb se je vršil v ponedeljek dne 1. julija ob 16. uri z Dolenjske ceste 14 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 1. julija 1935. Do duše strti Jože in Franja Zupančič, starši. Francka in Vida. sestri. Joža in Ivko, brata. CENE MALIM O G L AS CM to 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, W iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12-—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din Z._za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Kn 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— ta besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek *a snkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre Oglasnega oddelka odgovor, priložite ^.prilagajte znamk! Le, če zahtevate od utnu Din Je- ▼ znamkah. pristojbine za raal« oglase J* plačat! pri predaji naročila, Mna jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po Vse _ oziroma jif _____ poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11,842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam Se manipulacijska pristojbina Din 5.—. Via naročila In vpraSanfa, ttfoča še malih oglasov, fe naslavlfatl na t Oglasni oddelek *J«stra", Ljubljana« Sluibodobi VmXs 0:. Xt*icv v vseh do-■fl ovalni ta h 3 .hitra*. 14933-2 Gospodična, čedna, poštena, vajena vseh -hišnih del in ktehe, vzgoje otrok,, zmošna voditi samostojno...,gos.podinj-stv išče službe gospodinje "pri vdovcu alf starejšem gospodu 7, otroci. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »-Delavna in zaupna«. 14002-2. Zastopnike Mm o t lobrim! priporočili iščeta vsfc vrste zavarovanj velik3 lomača zavarovalnica — Ponudbe na Aloma Oompanv d t o *--Ljubljana 97-f Žensko za vse k! b' tudi i denarjem so-delovfrli. »rvrefme vdflvec-oosestnik. ohrfnik. Ponudbe pod -Skupno delovanje«" na ogl. odd. Jutfa. 130SM. Natakarico Izrežbano, simpatično, z rrkai Irn-vrije. iSčerti. Po-' r-udbp na ogl. odd. Jutra pod »Takoj I«. 44999-1. Pekovskega pomočnika, treznega, in zanesljivega sprejmem takoj. Alojeij Noe. Slov. Javornik. 13060-1. Pletilje dobro ' izurjene za rokavice sa ročne pletilne stroje sprejrttam. Takojšen nastop. stalno ielo. Ponudbe':1^ »No. 5000« na ogl. odd. Jutra. 15040-1. Rudniški paznik 3i!ad. za-nesljiv. absolvent •rud. šole. oženjen. dobi mesto. Ponudbe, spričevala" na ogl. odd. Jutra. 15050-1. Prodajalka ki je voljna pomagati tudi ost,tla hišna dela. dobi takoj službo v trgovini meš. bhia„na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj prodajalka«. : 4996-38. Stalno nameščenje dobi, kdor položi 30. -do 23.000 Din. z dobromeseč-no plačo. Pcntidbe jiod »SvPtla WO«. 16009-2. Šofer - mehanik s. k.nvciip 6000 Din išče slnžbo. Kdor mu preskrbi mesto, dobi 1000 Din nagrade. Ponudbe jvxt »Trezen« na ogl. odd: Jutra. 14501-2. Elektrikar Bčcnt tfajnrt službo kot elektro-inštabUer za razsvetljavo in obrat kakor tudi za prosto napeljavo in za polaganje kabla z dolgoletno prakso, ože-njen. vojaščine prost. Ponudbe ha osrlnoni oddelek Jutra pod »Ele-ktroinštala-tere. 15062-2. Ureditev dolgov ootom sodnih tn izvensodnih poravnav Nasveti v konkuTznih zade vah ln vseh drugih trfov sko-obrtnib poslih — Stro kovne knjigovodske revizije lestava in aprobacija bilanc Preskrba kreditov nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih Vsi posli kmečke zaščite Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: Lojze Zaje Ljubljana, Gledališka nI J Telefon 9S-!" 12939-16 Francoščino in nemščino poučujem tudi tekom po čitnic in pripravljam sre4 nješolce za izpite. Privatni pouk^ Beethovnova ulica 15, visoko pritličje, v sredi. 1480(7-4 Seseda I Din, davek 2 Dlo ta Miro al) dajanje naslova 5 Oin Nfljmaajjl mecek 11 Oln Sti*6 škrttjo krasno, barok omarico, knjigo Valvazor 2. izdaja, III., možki toaletni nece-ser, barometer - termoihe te.- in ur-i stoparico prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 14928-6 Vrtne stole zložljive po 20 Din proda Tribuč, Glince. Tržaška cesta 6, telefon 2605. 1&06-6 Otroški vozički moderni poceni pri S. ReBOLJ & DRUG. Gosposvefslca 13- 204-6 Motorni čoln za 10 oseb_s_e proda. Cerkvena idiea 21, vrata 12. 14900-6. Katera nlemenita dama bi mi pripomogla do stalne Htižbe kniigovddje ati v pisarni? Star sem >3 let ter se e-ventua-lno poročim oziroma pa denarno . nasradim. Samo rosne, neaironimne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Re*>no in značilno«. ' 19004-2. Beseda 1 JDin, davek 2 Din, ca Šifro al) dajanje naslova <5 Din. Najmanjil znesek 17 Din Trgov, va jenca z dokončano maturo, t. j., 4 razrede srednjih Sol, sprejme trgovina z mešanim blagom. M. Vrbunc, Maribor. Maistrova nI. 17 14074-44 Vajenca poštenih staršev, sprejme v krojaško obrt krojačnica Zanoškar. Ljubljana, Blei-weisova 15. 14017-44. Pomočr?ka rab:m takoj za vodno tasta! acijo. predstaviti se osebno. Brloc. vodovodni I instalater. Kamnik. 14994-1. Frizerka starejša moč. strokovno dobro 'zvežbana. dobi stalno službo. Boštar. Jesenice. Gosposvet.sk n 2. . . " '..Vm-L. Poher brivec in bubiStueer dobi Ukoj stalno službo.. Rakove. Ja- senice. Obrtniška ul. 15032-1. Izurjene pletilje in likarice sprejmi? Soss. LjuMja.na, Mestni trg. 15016-1. Prod?'alko konfe.kcijske stroke sprejmem. veščo . »trojepisja Jn nemščine 5amo prstiiene ponndb" pod »Zmožna« nS ogl. odd Jutra. 14H18-1. Frlrprlro išče -29. Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova S Din. NajmanjSI znesek 17 Din. 2—3 dijakinje za ntije razrede »rednjih Sol sprejme nemška družina na periferiji Maribora v celo oskrbo. Ponudbe pod »Izborno« na podr. Jutra. MariboT. 14067-22. Sobo s strogo separlranim vhodom. za julij in avgust, iščem. Ponudbe pod »Snažno« na ogl. odd. Jutra. 15017-23a. Beseda 1 Din. favtk 2 Din. ia šifro ali dalanje naslova ' Din. NajmanjSI tnesek 17 Dto Več motornih dvokoles Sachs, rabljenih, po zelo nizki ceni. Sachs motorji, novi, od 3990 Din naprodaj pri P. Batjel, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. 14507-10 Avtobus znamke Bulck s 33 sedeži. lesena Karoserija, v dobrem stanju poceni naprodaj. Vprašati pri: M. Bedfljanec, Zagreb, Fran kopanska ul. št. 13. 14535-10 Opremljeno sobo z eno alt dvema posteljama oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 14966-58 Dvosob. stanovanje sončno, pritlično oddam z julijem. Naslov v vseh po-šlovalnivah »Jutra«. 14893-31 Štirisob. stanovanje komfortno, Visokopritlično, ali višje ležeče za takoj ozir. za avgust oddam. Bleiveisova 3. 14021-31 Opremljeno sobo centrom, posebni ohod. v I. nadstropju oddam gospodu s 1. julijem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 14913-23 Sobo opremljeno, čisto, sončno odd&m. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15010-23. SolnČno sobo v centru s souporabo kopalnice oddam gospodični. Bethovnova ul. 18./TI. — LnbBi- 14914-33 Dvosob. 'Snovanje a vsemi pritiklinami oddam. s 1. avgustom solidni stranki. Poizve se pri po-poviču. Bleiweisovn cesta 4. IH. 14915-31. Trisob stanovanje krasno, oddam. NajtepSa lega sredi Ljubljane. Ponudbe na ogl odd ood »Družinski podatki« 16006-91. Stanovanje dvo ali trosobno, s kopalnico. parket, oddam 1 av gosta. N«6lov v ogl. odd. Jutra, 15059-21. Sobo oddam s prvim julijem boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15026-33. Opremljeno sobo sončno, s posebnim vhodom, parketom ta elektriko oddam tudi samo 8ez počitnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15014-93. Sobo lepo opremljeno v Beethovnovi ulici oddam eni j ali dvema solidnima gospodičnama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15003-23. Opremljeno sobo lepo. za gospoda, oddam poleg Zvezde, event zakonskemu parn. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15060-35. Lepo čisto sobo z dvema posteljama od-3am pc ugodni ceni Ml-kloiičeva o, 1», IV. 16053-28. Avtobus Mercedes-Benz.Dlesel s 45 sedeži, v brezhibnem stanju, z Jekleno karoserijo, naprodaj zaradi likvidacije avtobusnega podjetja. Vprašanja faa: M. Bednjanec, Zagreb, Frankopanska 13, ki daje tudi vsa ostala pojasnila. 14534-10 Tovorni avto 1 Dod^e, tritonski 1 6 cilindri in 1 Chevrolet. dajanjt naslova 5 Din Najmanj«! «n*«*k 17 Oin Gostilna dobro idoča, enonadstrop-na, poseben lokal, pripraven za vsako obrt, na Glavnem trgu z gospodarskim poelopjfm ta z vrtom za zelenjavo, se takoj proda. Cena 160.000 Din. Minka Debelak, gostilna. Slovenjgradec. 1460Č-19 Sobo za stanovanje, pisarno (vidam v prvem nadstropju. Dohod h stopnjišča. Kralja Petra trg 8. leoorr-io. Pekarno v Zagrebu prodam zaradi bolezni lastnika z vsem inventa-jem in odjemalci. Imamo lastne vozove in konje. Cena Din 18.000. Ostalo po dogovoru. Vprašati: Zagreb, Zadarska 44. pekarna. 15006-19. Dobroidočo trgovino dam v najem solidnemu trgovcu ali trgovki, potrebna kavcija JO,—30.000 Din. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14990-19. Brivnico dobro idočo, v okolici Ljubljane, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15055-10. Vlagatelji pristopite v zaščito lastnih interesov k »Droštvu za zaščito vlagateljev«. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 701. 176-16 Bančne vložne knjižice kupuje • prodaja vnov Uuje za gotovino najpo-voljneje Poslovni zavod d. d., Zagreb. Praška uliea 6m., tel. tateT. 38-33. — Naloge i» pokrajine izvr-Jujemo najvestflejeV^^ Vloge Ljubljanske kreditne banke kupujemo po SV/« proti takojšnjemu plačilu. Kre-ditbiro. odjel II.. Zagreb, Jurišvdeva 7. 14886-16. Vlogo Posojilnice Konjice Din 40.000 prodam za oo"/« proti takojšnjemu plačilu. Kreditbiro, odjel II.. Zagreb. Turišireva 7. 14965-16. Hranilno viojro Praštedione 900 dO 360.000 Din kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Praštediona« p 14B38-16 Vrt (fnot < Beseda i Dla, davek Z Dla. ia »liro ali dajanje aaalova ) Oin Naj-nanJH tnesek Oln Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerija tragih kovin v Ljubljani, Ilirska ulica štev. 36 — vhoi t Vidovdanske ccšttf (P"-' So-stilni Moiina). 70 Beteda I Din, davek 2 Din. ta lifro" ali dajanje oaslova 5 Din Najmanjši tnesek n oi» N 60—70 hI cvička res dobrega vina pwv dam. Resni odjemalec naj javi na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Lastni pridelek«. 14686-33. Gostilničarji, vinski trgovci, pozor! Vsted zapuščine razprodajam prostovoljno večjo količino raznovrstnih starih vin. Letnik 1921 ta !P3rt. nadalje tudi lahka namizna vina, slivovko, dTožeako in vinski oce«t. Interesenti naj se jarvijo na naslov: Franjo Malus, ekonom. Orešje 19. — Bi-zcljsko. 14P88-3B. i—i m rj Beseda 1 Din. davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova ' Din Na|man!(< »ne«»k Ivan Kacin, Domžale dobavlja planine od 10.000 Din. z angleško mehaniko — kakor tudi harmonije od 2200 Din. Prodaja n« obroke. Zaloga v Ljubljani, Gospoevetska cesta 12, dvorišče. 14903-26 Pianino črn, svetovne znamke, skoro nov, priložnostni nakup, poceni proda Dobrajc, Tattenbachora 21. Maribor. 14973-36 Besed« 1 Din, davek 3 Din. ta šifro ali dalanje naslova 5 Din NajmanjSI tne«efc H Din Gostilno dam v najem, obstoječo z več tujskih sob, vrla ta pripravno za kopanje ali pa. na račun. Ponudbe pod »Garancija« na ogl. oddelek »Jutra«. 14873-17 Vilo enodružinsko (6 eob) s komfortom, garažo, velikim . vrtom, oddam z oktobrom v najem. Informacije pri upravi Jutra. 14064-17. Za 8800 Din posojila vrnem 10.000 Din v 54 mesečnih obrokih. Janeiič Drago. Kotoriba. 14987-1« 100.—150.000 Din posojila iščem proti vknjižbi na prvo mesto posestva. Ponudbe pod sigurno posojilo na ogl. Oddelek »^utra«. 14872-16. 45.000 Din vloženih pri Mestni hranilnici v Ljubljani, _ prodam takoj proti gotovini. Ponudbe poslati na ogi. oddelek Jutra pod št. (W2!>. 14871-16. Liferanta »prejmemo. potrebujemo mesečno 1—2 vagona dobrega bukovega lesnega oglja za poliranje. Ponudbe s ceno pod »Life-rant« na »Interrekhur«, Zagreb !.. 78. 14vanja na počitnice ugriiuu naprodaj. Hartner Elizabeta, Murska Sobota. 14946-27 Mlad volčjak se je izgubil 3J. p. m. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi na Sv. Petra cesti 30, L 504—27. Razno deseda I Din, davek 2 Dla, ta lifro aH dajanj« j Dto Najmanjši 17 Dla Krasno letovišče V Preddvoru 405 m nad morjem se oddajo ▼ lepi, krasne leteči vili opremljene. zelo čiste ia zra6-n« aobe. Vodovod, elektrika in kopalnica. Poleg vile je 3 ha velik krasen in urejen gozdni park. — Mir m zelo zdrav zrak. — Informacije pri: D. Slane, Preddvor nad Kranjem. 14469« Letoviščarji! Za letovanje v Poljanah nad Skofjo Loko Vam nadi stanovanje m dobro prehrano za 32 Dto dnevno gostilna Tavčar, Poljane nad Skofjo Loko. 13356-36 Preklicu jeni vse. kaf sem govorila o Eli Km*t. — Marija B-hevc, Hrastmfc. 14042-3L Novi volilni red na Poljskem Varšava, 30. junija. AA Poslanska zbornica je v petek v tretjem, poslednjem glasovanju sprejela z 216 proti 89 glasovom zakonski predlog o volitvah. Po izglasovanju zakonskega predloga so zastopniki posameznih strank podali svoje izjave. Tako so zastopniki nacionalnih demokratov izjavili, da bod bojkotirali volitve, ki se bodo vršile po novem volilnem redu. so zastopniki posameznih strank podali svoje izjave. Tako so zastopniki nacionalnih demokratov izjavili, da bodo bojkotirali volitve, ki se bodo vršile po novem volilnem redu. Odpust policijskih kazni Notranji minister dr. 'Anton Korošec je. kakor smo kratko že poročal^ po prevzemu dolžnosti odredil v mejah svoje pristojnosti, da se povsod v državi ustavi izvrševanje denarnih in zapornih kazni za policijske prestopke političnega značaja. To velja za kazni, izrečene o priliki volitev narodnih poslancev v času od razpisa volitev pa do danes, ne velja pa za policijske kazni,izre-čene zaradi prestopkov proti državi ali dinastiji. Če kazni zaradi takih prestopkov še niso izvšene, se ima njihova izvšitev od-goditi do nadalnjega. Pripravljen je ukaz, da.se te kazni amnestirajo. v Letovišče na Dolenjskem Lepe sobe. dobra hrana, izprefcodi. kopanje in ribolov v Krki. Penzija Din 2S. Gostilna Koščak, Lese - Krka. avtobusna zve« 3ti?na. Letovanje v Tin ju na Pohorju Krasno letovišče v Tinju, 676 m nad morjem, vobi pensionat Tinjski dom. Celodnevna oskrba po izbiri 25—30 Din. Mir in zpIo zdrav zrak. Krasni izprehodi. kopsliččp na razpolago. 14903-86. Vila enodružinska. centralna, plin. garaža, velik vrt x bazenom. naprodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Informacije pri upravi Jutra. 14963-20. Manjše posestvo obstoječe i« hiše. gospodarskega poslopja. 2 njiv 'n vrta z lepim položajem, naprodaj na Dovjem. Po Izve m pri Joteta Zima. Dovje &L 15MS-20. Knjižico Ljubljanske kreditne banke prodam z« 27.00 Din. Zad-„?! dvi