A ra POSEBNA PONEDELJEK - Ste PH1HDRSKI DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Ali se gospod Churchill še spominja, kako je poslal Stafforda Crippsa v Jugoslavijo z obljubo, da bo po vojni vsa Primorska s Trstom vred svobodna in priključena k Jugoslaviji, če se Beograd ne pridruži rimskim in berlinskim imperialistom? v. 241 (2551) Poštnina plačana v gotovini Spedlzione ln abbon. poit. t. gr. TRST« ponedeljek 12. oktobra 1953 Cena 20 lir ERIŠEL je čas epike pravične rešitve tržaškega vprašanja HOČEMO JUGOSLAVIJO I karšal Tito v Skopi ju: Ko bo prvi italijanski vojak položil svojo nogo na cono A, bodo vkorakale * cono A tudi enote Jugoslovanske ljudske armade - Aleksander Rankovič v Mladenovcu: Trst ®ora biti prej ali slej jugoslovanski - Moša Pijade: Zgodila se je krivica, ki je ne bomo nikoli prišli ■ Milovan Djilas: General Winterton namerava ščititi italijanske vojake, da ne bi pobegnili dokivljamo zgo-!0Pet h eue’ danes, Ho ty0 . ro-ntaj° in poplaču- , * °*ne imperiali-m0 ze^Une 2 nami in z \ Je bolj fcoi kdai kv™L ia še stotisoč- % ^ddn° 171 voudarje-V*oie ,n° dokazano res-' tovemo-rat poudar7mo in v^e Tržaško ozemlje facoRavenskega in C^ansfce^ narodnost- m ozemlja- n j * ^iaut^0 strnjeno ozemlje Hiej„ » „ Preko krivičnih % J-liio vse do-Ceda- Sože. Tar cent a in ustja ^ltn„Tnlsto Jrst zgolj krnjen- k°lonija ng tem ^lhm nar°dnostnem o- ia, tn iDaria , rnesto zaradi tega ®esta * llsti državi, katere ''krd? "lora biti to na- ithb-at;^no ozemlie’ ki X edino njegovo na- J*to ?ledie- katero je to \ knt °’ razvilo in %e erf0a to mesto ne C *• \r^n° ie danes Se en-H 0, °Wti, da dokler to “rilje ne bo vključe-V vred v svojo bo tri r?avo Jugoslavijo, 1 teH n*- vPrašfinje in \ ohPjo-sanje razmejitve farna Wa s°sednima dr-Prayiono reSeno. &J* }&t italijanske !rtta j .našega ozemlja in aZai0 dovolj zgovorno do- ? *®ie°meni, da ie s* ttmu ah imperialisti'!-faiip, , Nadvse nevarno in a bodoče vojne po-e0a t.S *em Za sprožitev k 0Ir Vet°vnega klanja. Sh ^raneoa Trsta je favi fj^dila svoj zadnji pohod na SSlZ zemlj0 in ju~ v? das ? narode. Ta po-stal skoro pol farnih Mrtvih, stotisoce fatih , dorn°v, stotisočs fairdnih°yiniranih in in' Sov in desettisoče in-3ie ,■ 'n Pohabljencev■ '}^iall^°h°d italijanskih N tl°vixiz tega vgblji->n0 jS“ . Povzročil S Bvr i/codo tudi vsej f/V KnU- m vsemu ilo- l k*mn no J'e bil° tudi ,e ltaV-~Zh0(il^e vzrok, h'r?^a v smrt nešte-Ift svL astnih državlja- zaradi pohodov \SihJa v s l>, Z* lastnih \fae testno delovno h ifahtiri??*1, narodi, v Pa mi, ne moremo k neč tvegati, da iz istega izho- dišča nove krvave pohode, nova ropanja in nova uničevanja. Ne smemo več dovoliti, da bi iz tega izhodišča ponovno prišlo do krvavega svetovnega klanja. Mi smo skupno z ostalimi jugoslovanskimi brati z orožjem v roki za ceno nadčloveških žrtev zlomili italijan. sko gospostvo. Ono se nam na našo zemljo in v naše mesto ne sme več vrniti. Kot miroljubni ljudje smo žrtvovali zelo mnogo za skupnost, toda za to nismo ničesar dobili. Ravno narobe: tudi po vojni, odkar nam vladajo naši zavezniki iz pretekle vojne, nam vladajo s skoro istim, a včasih Se slabšim merilom, kot je to počenjal italijanski okupator: z nami ravnajo kot z drugorazrednim narodom. Mrzli imperialistični računarji nas niso hoteli nikoli upoštevati. Danes, ko zopet preti velika nevarnost, da bi nas italijanski okupator ponovno vrgel pod svojo peto, dvigujemo svoj glas in zahtevamo tisto, kar gre slehernemu svobodnemu ljudstvu: zahtevamo, da hočemo biti sami gospodar na naši zemlji, v našem mestu. Hočemo živeti v tisti državi, katere sestavni del smo po vseh zgodovinskih, zemljepisnih, narodnostnih, gospodarskih in kulturnih činiteljih. Mi hočemo pripadati k Jugoslaviji. Mi hočemo Jugoslavijo! Borbo, ki jo vodimo, ki smo jo vodili kot sestavni del jugoslovanskih narodov in ki smo jo zmagovito do-bojevali z osvoboditvijo tega našega narodnostnega ozemlja in v prvi vrsti z osvoboditvijo našega mesta, to borbo morajo odobriti vse demokratične sile v svetu, ki nam morajo dati v tej borbi tudi vso svojo pomoč, čeprav se zavedamo, da si svojo bodočnost v prvi vrsti kujemo sami. Prav veličastnost naše narodnoosvobodilne borbe, prejšnje žrtve v borbi proti fašizmu, boj za naše najosnovnejše človečanske pravice po vojni, so naše ogromno moralno premoženje. Ta boj se nadaljuje do končne osvoboditve vsega našega ozemlja in našega mesta na njem. Mi nismo več pripravljeni živeti v suženjstvu. Bi ti hočemo svobodni, ker le kot svobodni smo lahko močan činitelj miru in mirnega razvoja v tem delu Evrope in v svetu. Zato zahtevamo, čTp se sedaj, v teh zgodovinskih dneh končno pravično reši to naše tržaško vprašanje s priključitvijo vsega našega ozemlja s tržaškim mestom vred k Jugoslaviji. franc Stoka Tito: Mi ne delamo hrupa zaradi hrupa temveč je za našimi besedami tudi akcija BEOGRAD, 11. — Maršal Tito je danes govoril v Skop-lju na proslavi obletnice u-stanovitve makedonskih partizanskih brigad, y govoru, ki ga je 250.000-glava množica mnogokrat prekinjala z burnim vzklikanjem in odobravanjem, je maršal Tito najprej govoril o narodnoosvobodilni borbi v Makedoniji in vsej Jugoslaviji in o tem, da vsi okupatorji — Nemci, Italijani, Madžari, Bol. gari — niso mogli ne preplašiti ljudstva ne preprečiti njegove zmagovite borbe za svobodo. Ko je omenil borbo proti bolgarskemu okupatorju v Makedoniji, je maršal Tito nadaljeval, da je zanimivo ugotoviti, da se je tukaj našel še en okupator in to italijanski, ki je prav tako hotel podvreči del Makedonije svojemu gospostvu in ga priključiti k svojemu imperiju. O-menil je italijansKi napad na Albanijo in nato iz Albanije na Jugoslavijo in poudaril, da se je to zgodilo zato, ker je bila politika italijanskega fašizma z Mussolinijem na čelu prav takšna, kot je danes politika novih rimskih mogočnikov Maršal Tito je poudaril, da v Italiji spet pogrevajo željo po Albaniji, pri tem pa dolžijo Jugoslavijo ekspanzionističnih namenov do Albanije. Poudaril je, da Italija nima kaj iskati v Albaniji in nadaljeval: Prav tako bomo uporabili naš glas in sredstva, s katerimi razpolagamo, proti vsakemu poizkusu ponovne penetracije Italijanov tu na Balkanu. Balkan pripada narodom, ki tu žive, oni pa naj bodo tam, kjer so! (Močno odobravanje in vzklikanje tovarišu Titu). Tovariši in tovarišice, jaz sem, kot veste, včerai govoril v Leskovcu o vprašanju Trsta in o najnovejšem dejanju, ki so ga naredili zahodni zavezniki proti interesom naše države, ko so dali Italiji pravico na upravo v coni A STO. Zakaj sem včeraj tako odkrito in pravično —- ne o-stro, temveč pravično — postavil to vprašanje? Prvič zaradi tega, da bi naše ogorčeno ljudstvo o tem vedelo, da mi, ki smo na odgovornih mestih, mislimo enako kot vse naše ljudstvo, da mi z nikomer ne barantamo o tem vprašanju, da mi, ki danes .odločamo o važnih vprašanjih Jugoslavije splch in zunanje politike posebej, nismo nobeni trgovci, temveč sinovi svojega jludstva, s katerim smo se skupno borili med veliko osvobodilno borbo, ljudje, ki skupno z ljudstvom preživljajo vse trpljenje, vse težave in vse veselje v izgradnji socializma, pripravljeni, da damo tudi svoja življenja, kot smo vedno bili pripravljeni dati življenje, če bi bilo to potrebno. (Močno odobravanje in aplavz;). Drugič, govoril sem tako, — nc ostro, temveč pravično -zato da t>i v inozemstvu vedeli ’ kako daleč so že šli in da mi dalje ne moremo in tudi nočemo dati (odobravanje), da bi v inozemstvu vedeli, da mi govorimo resno, da se ne šalimo da ne delamo hrupa zaradi hrupa, temveč da je za našimi besedami tudi akcija (dolgo vzklikanje «Tako je, tako je!»). Da, to je akcija vsega našega ljudstva! (Dolgotrajno klicanje tov. Titu in protesti proti an-gloameriškemu sklepu glede Trsta). Tovariši in tovarišice, vem, da vam je Že znano, da je moj včerajšnji govor naletel v mnogih krogih v tujini, ki se jih to tiče, na neugoden odmev. Jaz drugega niti nisem pričakoval, toda moral sem povedati, kaj mi mislimo in zato sem govoril. (Odobravanje). Nam očitajo, da grozimo s kopičenjem čet. Toda mi ne delamo nič drugega kot to, kar so delali Italijani pred več kot mesecem dni, ko so nakopičili čete na naši meji. Rekel sem že na Okroglici in v Splitu, da ne bomo takoj odgovorili s kopičenjem čet, ker imamo to samo za komedijo z njihove strani. Rekel pa sem tudi, da bomo, če bomo videli, da so interesi naše države ogroženi, imeli dovolj časa, da pridemo tja. (Dolgo in močno odobravanje). Zdaj pa je za to prišel čas in mi smo tam. Zdaj je, tovariši in tovarišice, čas, ko smo to morali storiti, ko moramo ukreniti vse, ko se moramo poslužiti vseh zakonitih sredstev, da bi preprečili novo izdajo nad našo državo. Nam očitajo, da smo preveč temperamentni, da smo zaletavi, da smo nepopustljivi.. Gorje tistemu pri nas, ki bi bil popustljiv takrat, ko se prodajajo interesi naše države! Vse naše ljudstvo bi imelo pravico, da ga odstavi in opljuva, ker ne bi bil vreden, da je na odgovornem mestu! (Odobravanje). Oni bi morali znati gledati ne samo nas, ki smo na vodilnih mestih, 'emveč vse vas, morali bi vedeti, kaj vi govorite in mislite? (Dolgotrajno kiicanje «Mi smo Titovi — Tito je naš!»). Zunaj pravijo tako: Tito zmore vse tisto, česar Bella v parlamentu ne more. S tem hočejo reči, da Tito lahko, če hoče, tudi proda kak del naše zemlje Italijanom. Ne, jaz tega ne morem, pa tudi nočem delati! Potem tudi pravijo: Tokrat ravna Tito za ulico, za množicami, potrebno pa bi bilo, da on komandira množice. Ne, jaz sem poklican samo, da poveljujem vojski, kadar bo to potrebno, ljudstvu pa nisem nikoli komandiral in mu tudi ne smem komandirati. (Burno odobravanje). Ljudstvu se ne komandira! Govorili so in še danes go- I jim diktatorja; (Tov. Tito je pri tem z roko pokazal na zbrano ljudstvo, ki je dolgo odobravalo njegove besede). Ljudstvo samo diktira svoje pravice, ljudstvo samo ima pravico, da reče, kar hoče, v naši državi pa ni prostora za diktatorje. To bi oni morali vedeti. (Močno in dolgotrajno klicanje tov. Titu in protesti proti angloameriškemu sklepu). Vem, tovariši in tovarišice, da jim’je zdaj nekoliko nerodno preklicati to, kar so storili, toda za mir, za ono najlepše, k čemur človeštvo teži, za mir m mirno sodelovanje, je vredno včasih žrtvovati tudi malo prestiža. (Odobravanje). Vredno je to! Danes sploh ne bi bilo več govora o prestižu, ko bi pravilno gledali na te odnose drugače, skozi naočnike velesile je zanje prestiž zelo važna stvar. Toda, ko gre za pravičnost in mir, o prestižu sploh ne more biti govora. To takrat ni važno, važno je sodelovanje, važno je prijateljstvo s takim ljudstvom, kot je naše, važno je, da se pravilno reši ono, k čemur so težili naši narodi, da se reši vprašanje tistega, kar ni njihovo, važno je to, da se na terenu tam vore, da sem jaz diktator, Evo 1 pri Trstu končno zares ustvari osnova za nadaljnjo okrepitev miru in sodelovanja proti vsakemu napadu. To je važno, ne pa, ali bo ali ne bo trpel tega ali onega prestiž. Mi imamo danes Združene narode, in če gre za prestiž, bomo šli pred Združene narode, pa bomo videli, kaj se bo tam reklo. Toda poleg tega, kar sem včeraj rekel, in kar danes govorim, še vedno želimo in upamo, da bodo uvideli svojo globoko zablodo z vsem, kar so zdaj storili. Ne-le da naše ljudstvo tega ne bo pozabilo in da je ogorčeno zaradi tega, temveč vsi miroljubni ljudje na svetu so ogorčeni zaradi takega ravnanja (Odobravanje). Da bi se zadovoljili italijanski imperialistični apetiti in da Italija v parlamentu ratificirala pogodbo o evropski obrambni skupnosti, hočejo žrtvovati tako važen faktor, kot je naša država, kot je prijateljstvo naših ljudi in njihova ljubezen do miru in vsega onega, k čemur človeštvo teži. Jaz sem že rekel, tovariši in tovarišice, da od Italije ne bodo imeli nobene posebne ko. risti, dokler so v njej sedanji gospodarji, ne glede na to, kaj bodo vse podpisali. Oni so že neštetokrat V zgodovini podpi- sali razne pogodbe in zavezništva, pa so jih vedno izdali, kadar so upali, da bodo njihovi imperialistični interesi zadovoljni. Torej tudi ta evropska skupnost ne bo ničesar izgubila, če Italijani nočejo podpisati pogodbo o njeni usta. novitvi, kajti tu imajo interes tudi sami Italijani. Naj nikar ne mislijo, da lahko na tak način izsiljujejo zahodne zaveznike, da bi jim oni odstopili I nekaj, kar je naše. Sodim, da bi zahodni zavezniki morali v tem videti čisto navadno izsiljevanje. Rekli so nam, da je treba Italijan« pustiti, da dobijo Milijoni Jugoslovanov manifestirajo za pravično rešitev tržaškega vprašanja Na protestnih manifestacijah v vseh jugoslovanskih mestih in vaseh poudarja ljudstvo, da bo tudi z orožjem, če bo potrebno, branilo svoje pravice - Razpoloženje našega ljudstva ne bo popustilo, dokler bodo naši brati trpeli pod tujim jarmom, izjavljajo govorniki VEČ TISOČ PROSTOVOtJCEV V CONI B (Od našega dopisnika) KOPER, 11. — Tudi danes so po vgej jugoslovanski coni trajale skoraj neprekinjeno demonstracije v odgovor barantanju Angležev m Ameri-kancev z našo zemljo. Nekaj protestnih zborovanj je bilo že dopoldne; v Kopru je navzočim govoril član občinskega ljudskega odbora Emil Zlobec. Iz bujskega okraja pa poro- bori Zveze borcev vpišejo med prostovoljce, če bo treba zaščititi pravice jugoslovanskih narodov in demokratičnega tržaškega prebivalstva. Podobne zahteve je izrazilo tudii več tisoč ljudi v koprskem okraju, Slovencev in Italijanov. Zlasti velike demonstracije so bile v obalnih mestih in podeželskih središčih nocoj v večernih urah. V Kopru so po mestnih ulicah demonstrirale številne skupine po več sto prebivalci vasi in mest, mladinci in starejši obeh narodov in spolov zahtevali, da jih od- SjMEVI TITOVIH GOVOROV ^PoveH n9t°nu stio Q U'e ^stranska posvetovanja - „Le Monde : Zelo P°2orilo maršala Tita popolnoma spreminja položaj odklanjajo vsak komentar - Foreign Office * * ' Zelo 5o danes SSSSKfi v UsknvraiŠnii Tl' j^i« y ie li (vcu- V^vid^rinegJ°dkla-&*. ^cW^orn«tai- '.. I meriška vlada pozorno sledi tajništva I razvoju dogodkov. , da“jp2a,drega bil in spo- storjen na- Nh,l2taž8'h v»Hdar v u' *^1* k a s, no trma- K b t. an\r,eotipirano V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da se bo angleška vlada «takoj» začela posvetovati z ZDA in Francijo o izjavi maršala Tita, da bodo jugoslovanske, čete vkorakale v cono A, kakor hitro bo v to cono stopil prvi italijanski vojak. Angleški predstavnik je dodal, da Foreign OUice še proučuje odločne izjave predsednika jugoslovanske republike in da «doslej še niso govorili o posebni konferenci treh velesili), na kateri bi razpravljali o položaju, ki je nastal po Titovih govorih. Omemba Fran- nV a Juu , “.uiL tovih govorin. urnem na rran-*atrjui,h avii°». cije pa je posledica franco-jel°. da a-j sk'h protestov, ker se Velika državni tajnik Dulles ravnala na osnovi elementov, ki niso znani javnosti, ko sta sklenila umakniti Čete iz cone A. Pariški list «Le Monde« ko. mentira govor maršala Tita, katerega je imel v Leskovcu, ter piše; »Gotovo je, da zelo resno opozorilo maršala Tita popol-Britanija in ZDA nista posve-1 noma spreminja položaj in čajo, da so danes zopet številni demonstrantov, ki so prepe-1 ' *------1 - ’ vale domoljubne pesmi, vzkli- kale maršalu Titu in Jugoslaviji ter proti angloameriškemu izdajstvu in italijanskemu imperializmu. Bilo je tudi več protestnih mitingov, kjer so improvizirani govorniki obeh narodnosti poudarjali pri- pravljenost našega ljudstva, da se upre vsaki agresiji. tovali S Francijo o svojem sklepu glede Trsta. Predstavnik Foreign Officea je nato dejal, da je pooblaščen povedati samo, da oba govora maršala Tita proučujejo in da se bodo posvetovali z ameriškimi m francoskimi diplomati. Ni pa hotel odgovoriti na vprašanje, ali nameravajo zdaj P0.d|i)" šati angloameriško vojaško okupacijo Trsta. V Washingtonu je Prfd??d' nik senatne zunanjepohtične komisije senator Willey izrazil upanje da med Italijo in Jugoslavijo ne bo prišlo do vojne Dodal je, sta po njegovem mnenju predsednik Eisenhower in bo povzročilo prihodnje dni težko krizo v tržaškem vprašanju, ki jo je svet s skrbjo pričakoval že nekaj dni. Zadrega Angloameričanov — pripominja časopis — se bo, kakor kaže, povečala, ker jim je Beograd sporočil, da za primer, če bi izvedli svoj sklep in odpoklicali svoje čete iz Trsta, odklanja sleherno odgovornost za položaj, ki bi nastal, če bi italijanska vojska vkorakala v cono A. Podoba je, zaključuje «Le Monde«, da je jugoslovanska vlada trdno odločena zahtevati intervencijo Združenih narodov in doseči tako rešitev tržaškega vprašanja, ki bo ugodnejša za Jugoslavijo.« (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Danes je zajel jugoslovansko ljudstvo še večji val ogorčenja kakor včeraj in prejšnje dni, zlasti ko je delovno ljudstvo izvedelo iz govorov maršala Tita v Leskovcu in danes v Skoplju, kako so se zahodni zavezniki dalj časa pripravljali, da bi jugoslovanskim narodom zabodli nož v hrbet. Lahko trdimo, da so bile danes na ulicah jugoslovanskih mest in vasi milijonske množice ljudi, ki so vzklikale, da ne bodo dopustile kosanja naše zemlje, da ne bodo pustile tujcu, da bi krvoločno teptal naše pravice, kakor je delal v preteklosti. Vse jugoslovansko ljudstvo je danes z vzkliki povedalo, da bo z orožjem, če bo potrebno, branilo svojo zemljo, svoje pravice, pravično stvar in s tem tudi mir v svetu. Danes je Beograd še močneje protestiral proti sklepu angleške in ameriške vlade o izročitvi cone A in Trsta Italiji. Od jutra se zgrinjajo vnste meščanov, žena in otrok z zastavami in transparenti z vseh strani mesta v središče in na trge s protestnimi vzkliki proti angloameriškemu sklepu o coni A in Trstu. Hkrati odobravajo množice stališče vodstva države o tem vprašanju. Sto-tisočl prebivalcev glavnega mesta Jugoslavije nadaljujejo že četrti dan z demonstracijami. Demonstranti sproti ustvarjajo gesla, ki so vedno nova in nova. Eno izmed njih, ki se najbolj pogosto ponavlja, je: «Fašisti su digli njuške, druže Tito, daj nam puške !» Ob 10. dopoldne je govoril na protestnem zborovanju Veljko Vlahovič, član CK ZK Jugoslavije, ki je poudaril, da so besede maršala Tita v Leskovcu besede 17 milijonov državljanov Jugoslavije. Zahteval je, da se do Jugoslavije vodi poštena in ne zakulisna politika. Pripomnil je, da je še čas, da se zapadni zavezniki premislijo in spremenijo sklep in naši narodi bodo preklic tega sklepa toplo pozdravili. Tudi po ostalih trgih in središčih Beograda so bila podobna protestna zborovanja, kjer sc govorili razni govorniki, ki so izražali ogorčenost vsega jugoslovanskega ljudstva proti krivičnemu anglo-ameriSkemu sklepu. Pogosto so poslušalci dvigali na ramena govornike, ki so pozdravljali stališče, ki ga je izrekel tov. Tito na včerajšnjem zborovanju v Leskovcu. Gromki vzkliki iz množic in napisi na transparentih so jasno povedali: ni mogoča nobena rešitev brez Jugoslavije. Na protestnem zborovanju je govoril tudi Moša Pijade. Rekel je med drugim: «Kaj se je neki moralo zgoditi, tovariši in tovarišice, da so se stotisoči in milijoni mož in žena, mladincev in mladink naše države zgrnili na ulice iz svojih tovarn, delavnic, podjetij, šol, zborov volivcev, raznih konferenc in sestankov? Krivica ! Vladi ZDA in Velike Britanije sta poklonili Italiji cono A STO. Poklonili sta ji to, kar nj italijansko. Kako sta mogli prekršiti svoj zaupniški mandat, ne da bi se prej pomenili z drugim mandatorjem v sosednji coni, to je z nami? 2e 6. oktobra, je nadaljeval M. Pijade, je italijanski ministrski predsednik Pella govoril v italijanskem parlamentu o tržaškem vpralšanju. Iz tega govora je razvidno, da je bil že vnaprej obveščen o koraku Londona in Washingtona. Poglejmo, kaj je Pella takrat rekel: «V zvezi z negativnim odgovorom Beograda je italijanska vlada še vedno prepričana v vrednost svojega predloga o plebiscitu, budno spremlja razvoj dogodkov ter vzdržuje tesne zveze z vladama podpisnicama tristranske izjave«. Zatem je M. Pijade izrazil dvom, da sta ameriška in britanska vlada verjeli, da bo njun sklep privedel do pomiritve. «Ne, tovariši in tovarišice, nihče nas ne more prepričati, da sta ti vladi hoteli s svojim sklepom napraviti konec nezadovoljivemu položaju. Težko nam je verjeti, da so oni to hoteli. Oni so hoteli podariti Italiji cono A, ter jim s tem tudi pustiti upanje, da bodo dobili tudi cono B v duhu tristranske izjave. Ker pa je mandat ZDA, Velike Britanije in Jugoslavije podeljen z mednarodno pogodbo, kakšno pravico imata Velika Britanija in Amerika, da svoj mandat preneseta na Italijo? Prenos mandata je nezakonit, samovoljen. On za nas nima nobene vrednosti. Ta sklep predstavlja iznena-denje ne samo za nas, temveč tudi za francosko vlado, kateri so sporočili vest o tem istočasno kakor nam. Toda za Rim ta sklep ni bil skrivnost. Vse to je bilo pripravljeno in dogovorjeno z Rimom, zato lahko rečemo, da je ta zadeva imela značaj zarote proti interesom naše države. Ali bi mogli Italijani priti s svojemi četami in tanki na naišo mejo s tako neumnim izgovorom in ostati tam toliko časa, če jim tega ne bi bili odobrili? To dejanje je napadalnega značaja in je grožnja s strani italijanskega imperializma. Z eno besedo, Italijanom so napravili dar, toda s čim ga je zaslužila? Z izsiljevanjem, ropanjem in pokoli«, je poudaril M. Pijade. M. Pijade je navajal razne zahodne liste, katerih pisanje v zadnjih dneh to dokazuje in še enkrat poudaril, da so italijanski imperialisti postavili pogoje za vstop v atlantski pakt in tudi sicer s Trstom izsiljevali. Da so pa Italijani sposobni takšnega izsiljevanja, dokazuje vsa njihova zgodovina. Toda naj si dobro zapomnijo, (Nadaljevanje na Z. strani) Nenni in Togliatti v imperialistični ironti RIM, 11. — Togliatti in Nenni sta danes ponovno nastopila v obrambo zahtev italijanskega imperializma in se vključila v enotno fronto z demokristjani, fašisti in ostalimi šovinisti. ((Povratek Trsta Italiji nas lahko navda samo z zadovoljstvom«, je dejal Togliatti, ki je govoril na veselici «Unlta» v Palermu. Izrazil pa je obžalovanje zaradi cone B. Nenni je govoril na festivalu «Avantija» v Neaplju in še enkrat pohvalil Pello, da je v svojem govoru na Kapitolu jasno govoril in da se mu je posrečilo «sprostiti položaj«, se pravi, izsiliti italijansko upravo v Trstu, Nato je govoril o italijanski upravi v Trstu in dejal: ((Nedvomno je ta povratek Trsta velika stvar«, kot Togliatti pa je tudi on obžaloval, da ni prišla pod italijansko upravo tudi cona B «od Kopra do Novega grada«. Nato je Nenni zahteval od Pelle, «naj kuje železo, dokler je vroče«, in zahteva od zaveznikov plebiscit. Omenil je tudi Titov govor in dejal: «Naj Tito ve, da se bo proti njegovim nezmernim grožnjam postavila enotnost vseh Italijanov, ki vedo, da imajo prav in si ne pustijo kratiti svojih pravic«. Končno je obtožil še zahodne države in OZN, da nikoli niso «napravile svoje dolžnosti« upravo v coni A. Zdaj so s« že malo umaknili, in ne bodo poslali njihovih čet v to cono, temveč kasneje. Jaz pa povem, da bomo mi vedno pazili na to, kdaj bo prvi italijanski vojak stopil v cono A. Oni trenutek, ko bo tja stopil, bomo mi vkorakali v to cono. (uTako je«, močno o-dobravanje, ki nikakor noče ponehati). Tovariši .in tovarišice, prepričan sem, da bodo tudi tokrat zmagali zdravi razum in želja, da se stvari ne zaost.ru, jejo dalje, kajti zares je prišlo do skrajih meja. Moja želja — in to je tudi želja vseh naših ljudi, vseh naših narodov — je, da pride do znos, nih odnosov, da pride do neke rešitve, pri kateri ne bi trpeli interesi naših narodov, kajti če bi svoj namen zdaj izvedli, kaj bi imeli od tega, če se mi jutri udarimo z Italijani? Ce to mislijo, naj nas pustijo same z Italijani, pa da se o tem pomenimo. Zakaj bi odlašali to stvar za v bodoče? (Močno odobravanje in aplavz). Zakaj bi od, lasali to stvar za jutri, če lahko danes rešimo s tistimi sredstvi, s katerimi jo bomo morali jutri reševati? Kajti tu ne more biti miru, to ni nebena osnova za sodelovanje. Kaj mislijo doseči s tem? Mar res mislijo, da se bomo v dveh treh dneh ohladili? Da, mi smo hladni, toda v svoji hladnokrvnosti delamo vse tisto, kar se nam zdi potrebno. Mi smo hladnokrvni povsod, kjer mislimo, da se je treba ustaviti, da se ne moremo predaleč zaleteti, kjer mislimo, da bi lahko šlo za vse kaj večjega in važnejšega, kot je trenutno neka stvar, za katero se borimo. Mi smo v tem hladni. Toda mi smo pripravljeni, ne glede na vse to, kar je doslej bilo, kar smo govorili, nuditi reko Italijanom, zavezniki pa naj vplivajo na Italijo, naj ji rečejo, da je mnogo važnejše prijateljstvo z Jugoslavije, kot pa vprašanje Trsta in vprašanje cone A. Toda g. Pella retlektira tudi na cono P, in danes Že govori o Istri in drugih naših krajih! Zavezniki bi morali reči, da je prijateljstvo z Jugoslavijo mnogo važnejše, pa bomo videli, ali bodo poslušali ali ne. Zavezniki niso tega zahtevali od Italijanov. Res, tako nekako sramežljivo zinejo včasih kakšno besedo v tej smeri, toda nič odločneje. Teko, kot so nam rekii, niso govorili z njimi. Ko bi jim rekli, naj ne zahtevajo to, kar je danes nemogoče in kar lahko ustvari žarišče novega spopada v tem delu Ev-repe, bi Italijani morali poslušati. Zakaj naj bi zdaj mi pristajali na to? Jaz sem včeraj dejal, da se že pojavljajo glasovi, da je treba Jugoslaviji odreči vsako pomoč, če bo vztrajala pri svojih zahtevah. Danes so se moja predvidevanja v nekem smislu že uresničila, kajti že so začeli nekateri ljudje in to odgovorne uradne osebnosti, govoriti, da nam ni treba dati pomoči Jaz danes poudarjam ono, kar sem rekel včeraj; mislili so, da nas bodo z dajanjem pomoči postavili v tak položaj, da se bomo odrekli onemu, kar je naše. Ne, mi se za nikakršno pomoč ne moremo odreči o-nemu, kar je naše! Zal nam bo. če do tega pride; toda pripravljeni smo prenesti največje žrtve za nadaljnjo izgradnjo socializma v nasi deželi. (Dolgotrajno odobravanje, vzkliki, «Tako je!» in dolgo vzklikanje ((življenja damo, Trsta ne damo!«). L PRED NEVARNOSTJO PONOVNEGA ZASUŽNJEN J A POD ITAL. IMPERIALIZMOM: Če bo treba, smo pripravljeni vnovič prijeti za puško da se borimo za svobodo naše slovenske zemljoj JUGOSLAVIJA DEMONSTRIRA (Nadaljevanje s j strani) da ni rešitve brez Jugoslavije, ki Je bila v zadnji vojni zaveznik, Italija pa sovražnik miroljubnih sil, Mi se želimo pogajati z italijanskim ljudstvom, toda morajo spoštovati naše pravice, potem se bomo lahko razgovarjali na enakopravni osnovi. Sklepa zahodnih držav pa v nobenem primeru ne priznamo in ga ne moremo priznati, je zaključil Moša Pijade. Na drugem velikem beograjskem trgu je ogromni množici govoril najprej Vladimir Simič, član glavnega odbora SZDLJ, ki je poudaril, da so Italija in zahodne države s svojim tajnim mešetarjenjem privedle v zaskrbljenost ves *vet. .. . Milovan Djilas pa je množici poudaril, da to, kar se dogaja, predstavlja začetek pohoda italijanskega imperializma pod pokroviteljstvom atlantskega pakta proti Jugoslaviji, proti miru na Balkanu. Dvolična igra Amerike in Velike Britanije ni nič drugega kot nenehna in aktivna podpora Italiji. Glavni vzrok tega pa je, ker ne morejo razumeti, da je na Balkanu močna in enotna država, ki ne dovoljuje mešetarjenja z njenimi interesi- Zatem' je Djilas poudaril, da je že poveljnik cone A dal izjavo, da se zavezniške čete ne bedo še umaknile. Oni torej morajo zaščititi Italijo, ker niso gotovi, da italijanska vojska ne bo pobegnila. Toda Jugoslavija mora zaščiti svoj živelj. • Biti moder, je dejal Djilas, ir; velika stvar, posebno, če modrost Italijanov sedi v Londonu in Washingtonu. . Toda kljub temu, se zdi, ni večja od Mussolinijeve. To pamet pa mi poznamo. Toda mi se nikdar in nikoli ne bomo sprijaznili z njihovimi težnjami. Napravili bomo vse, da razbijemo to sramotno trgovino z našo krvjo-Borili se bomo za interese miru b svetu, za interese našega ljudstva in ne za interese posameznikov. Ravno v tej borbi za Trst moramo vsem pokazati, da je samo nova Jugoslavija sposobna boriti se ga svojo neodvisnost. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Ran-kovič je danes govoril v Mla-denovcu na proslavi desete obletnice ustanovitve partizanskih brigad. Poudaril je, da je Jugoslaviji uspelo zagotoviti svojo politično in gospodarsko neodvisnost. in ustvariti močno armado, ki je osnovno jamstvo neodvisnosti Jugoslavije. Ram kovič je poudaril, da je popolnoma napačno mišljenje nekaterih ljudi v inozemstvu, da so Jugoslovani vodili borbo proti fašizmu samo v gozdovih. Največji del svojega goyora je Rankovič posvetil pregledu notranjepolitičnega položaja, toda se je v svojem govoru dotaknil tudi vprašanja Trsta. Angleška in ameriška vlada dajeta koncesije na račun naših življenjskih interesov italijanskemu imperializmu, je poudaril Rankovič. Oni govorita, da se bo z izročitvijo cone A Italiji pomirilo tržaško vprašanje. Toda gotovo je, da se bo samo bolj zaostrilo, da je to samo prvi obrok lačnega italijanskega imperializma, katerega apetiti stalno rastejo. »Naše zahteve ostanejo in mi jih bomo ob ugodni priliki uresničili. Naši slovenski bratje bodo z nami in tudi Trst bo slej ali prej naš, ker nam pripada, ker je na naših tleh«. Rankovič je zatem poudaril, da je Jugoslavija dala več predlogov za rešitev tržaškega vprašanja, toda Italija jih ni sprejela, ker želj te kraje, da bi ji služili kot odskočna deska za nadaljnje zahteve. Pella, Togliatti, Nenni, fašisti in monarhisti, vsi z enim glasom zahtevajo ne samo cono A, ne samo Trst, temveč vse Tržaško ozemlje in gredo še dalje v svojih zahtevah. Mi vemo, da znajo dobro vpiti in verjetno samo to, toda mi jim sporočamo, da lahko vpijejo in licitirajo samo na svoj račun, a nikakor ne na naš račun, na račun naših pravic in našega ozemlja. Mi smo že enkrat rekli, da ne želimo spet biti drobiž za plačevanje tujih računov. Zato jim sporočamo, bodite prepričani, da bodo interese in meje Jugoslavije neustrašno zavaroval sinovi in hčere vseh naših narodov. Kaže, je nadaljeval Rankovič, da na Zapadu podcenjujejo dogodke pri nas in sodijo, da so prehodni. Toda motijo se. To razpoloženje našega ljudstva ne bo popustilo, dokler bodo naši bratje trpeli pod tujim jarmom, dokler bo italijanski imperializem stegoval svoje kremplje na našo zemljo. MI BOMO ZNALI IN POMNILI. KDO MU JE DAL PRVI KOSCEK NAŠEGA ŽIVEGA MESA. Za nas je važno prav to razpoloženje in želje našega ljudstva. Mi moramo to upoštevati, a ne sumljivega prijateljstva, ki bi ga morali plačati z našim ozemljem. Mi bomo v prvi vrsti kot doslej to jn samo to upoštevali. B. B. Mogočno protestno zborovanje prebivalstva Lonjerja in Katinare Ulice so polne borbenih napisov, ki izražajo pripravljenost na skrajne žrtve - Na sredi vasi plapola velika slovenska zastava -V Lonjerju so že nekaj dni vse ulice polne borbenih napisov, ki izražajo ogorčenost prebivalstva in pripravljenost na nove žrtve, za uhranitev naše zemlje pred italijanskim imperializmom Napisi govore o Jugoslovanski armadi, pozdravljajo predsednika Jugoslavije maršala Tita in izražajo pripravljenost na borbo. Na sredi vasi pa na visokem drogu plapola velika več kot 10 metrov dolga jugoslovanska zastava S peterokrako zvezdo. To ogorčenje prebivalstva in ta borbeni zanos je dobil tudi svoj odgovarjajoč izraz na včerajšnjem protestnem Proč z italijanskimi napisi na slovenski zemlji zborovanju. Prebivalci Lonjerja in Katinare so namreč že pred dnevi v zaprtem prostoru zborovali in se sklenili odločno upreti prihodu Italije. Takrat je bila dvorana premajhna za vse one, ki so hoteli izraziti svoja čustva. Zato so se včeraj popoldne zbrali na trgu sredi vasi sko-ro vsi prebivalci Lonjerja in Katinare — da ponovno izrazijo, kaj hočejo. Ni bilo tribune, niti pripravljenih zapletenih govorov. Preproste in udarne besede govornikov in med njimi tudi predsednika OF tov, Franceta Stoke ter Danila Turka-Joca so vžgale vse prisotne: «Pripravljeni smo še na nove žrtve. Tudi mi smo se skupno z jugoslovanskimi narodi pet let borili pp_. go-, zdovih, bosi in raztrgani, pogosto brez orožja m brez Ijrane in smo zmagali. Ce bo treba smo pripravljeni vno-v,č prijeti za puško da se borimo za svobodo naše slovenske zemlje. To je naša zemlja, to je slovanska-jugo-slovanska zemlja. Tukaj je Jugoslavija! Mi hočemo Jugoslavijo! Ne samo slovenske vas i temveč tudi mesto Trst — vse je slovensko narodno o-zemlje, ki spada k svojemu zaledju, ki spada k matični domovini». Ko je eden izmed govornikov zaklical, da je na naših mejah jugoslovanska armada, se je razlego navdušeno vzklikanje jugoslovanski armadi, ki je tudi naša armada, saj brani naše intere- | se. Iz množice pa so se začu- | vanje, ne morda zaradi bojaz li klici: «Na meji je jugoslovanska armada, tudi tukaj v Lonjerju nas je za bataljon, ki se hočemo boriti». «Naj zasede jugoslovanska armada ne samo slovenske vasi temveč tudi Trstu. Polagoma se je val klicev polegel in govornik je nadaljeval: «Trideset let so nas tlačili italijanski fašisti, po vojni so nam vnovič napravili krivico, sedaj pa hočejo, da. pridejo vnovič v naše kraje italijanski karabinjerji, Mi jih dobro poznamo, poznamo njih ječe, pili smo ricinovo olje. Dovolj je tega. Z mešetarjenjem je treba napraviti konec. Nova Jugoslavija je izrekla odločno besedo. Izjave maršala Tita odražajo tudi naše misli in naše zahteve. Mi odločno zahtevamo, da Italija nikoli ne pride več v naše kraje, ker je tukaj slovensko narodno ozemlje, ki je tukaj Jugoslavija. Na koncu zborovanja so govorniki pozvali vse komin-formiste, ki še vedno zaslepljeni slede izdajalcem narodnih interesov in pomagajo Vidaliju, da prodaja slovensko zemljo italijanskemu imperializmu, naj se združijo! skupno z nami v enotno močno fronto, ki bo ustavila .prodiranje Italije na našo zemljo. ni, da bi povedal kaj takega kar bi bilo v nasprotju z našimi željami, našim hotenjem in našim čustvovanjem, pač pa zaradi tega, ker so si ponovno želeli slišati glas človeka, ki je danes —- tako kot vedno — prvi borec za naše narodne pravice. Hoteli so slišati še nekaj več kot je povedal včeraj, nekaj takega, kar bi bil veren in točen izraz tega, kar je v teh dneh dozorelo v vseh naših ljudeh. In slišali so: «V trenutku ko bi prvi italijanski vojak prestopil na ozemlje cone A, bo vkorakal v cono A tudi jugoslovanski vojak#. Resnično, besede kot da bi prišle iz srca vsakega izmed nas, Ljudje so govorili: To je beseda, Kominformist od prvega dne, ki vse do tega trenutka ni spregovoril s svojim starim prijateljem od prej, s svojim soborcem iz NOB. je pritekel k njemu, mu krepko stisnil roko rokoč: eTi, če bo borba, vedi, jaz sem z varni.« Da. tako je danes razpoloženje. Poslednji, zapeljani se zbujajo k zavesti tn spoznanju, da je Jugoslavija tista, katera nas ščiti in ki nam daje čvrsto oporo v naši borb i, ki jo moramo še pojačifi, da bo zmaga še. bolj gotova. Zgoniška in repentaborska občina se zahvaljujeta narodom Jugoslavije Izrazi zaupanja v Jugoslavijo in njeno vodstvo in izrazi odločnosti, da se skupflO jugoslovanskimi narodi upremo tudi z orožjem povratku Italije * Resolucija zgoft* občine Varnostnemu svetu OZN-Podpis spomenice Glavni skupščini Združenih nart®, Včeraj dopoldne je bila na županstvu v Zgoniku izredna seja občinskega sveta občine Zgonik, na katero so prišli vsi občinski svetovalci. Zupan tov. Obad je takoj v začetku poudaril važnost seje, ki je sklicana zato, da svet kot izvoljeno predstavništvo prebivalstva odločno nastopi proti sklepu vlad ZDA in Y. Britanije. da izroče cono A v kremplje italijanskemu imperializmu in v protestu na OZN izrazito, kar je danes VATOVEC VČERAJ V MILJSKEM OBČINSKEM SVETU: NAGRADITI HOČEJO ITALIJANSKO BURŽOAZIJO KI JE NA POTI MUSSOLINIJEVE POLITIKE Kominlormistična večina sicer protestirala proti ongloameriški odločitvi, toda ne zato, ker daje cono A Italiji, temveč zato ker razdeljuje Tržaško ozemlje - Svetovalec Vatovec odločno obsodil tako izdajalsko stališče komintormistov proti interesom prebivolstva Včeraj dopoldne je bila tu-1 nadaljnjo zasedbo cone B po di v Miljah izredna seja ob-1 Italiji ali ne. Mi pravimo, da činskega sveta v zvezi z novi- j je to izdajstvo proti prebival* mi dogodki glede tržaškega j stvu cone B... S tem predlo-vprašanja. Sejo je otvoril kom-i se ezuli ne bodo mogli informistični župan Pacco. ki več vrniti na svoje domove...» je sporočil, da so predstavniki Ml' ie de2al dalje »»togn«, ne ostalih italijanskih nacionalističnih strank, in sicer; krščanske demokracije, socialdemo Govorniki so nato pozvali kratov in republikancev odklo-vse navzoče naj nadaljujejo z borbo, ne samo po vaseh temveč tudi po tržaških uti cah. da se prepreči ponovno mešetarjenje s slovenskim narodnim ozemljem. * * * Borbeno razpoloženje med našim slovenskim prebivalstvom raste iz dnepa, p,,,dan. Zaskrbi jenje se je umaknilo 1-repričanju in odločno bomo z odločno ukcijo ki nasprotujejo prihodu Italije na naše področje, m to je velika večina celotnega prebivalstva področja, skupno z Jugoslavijo preprečili, da se uresniči sklep dveh zahod nih sil. To razpoloženje sc je včeraj manifestiralo ne samo na sestankih, o katerih poročamo posebej, temveč v vsaki slovenski vasi v coni A, v tržaških predmestjih in v mestu samem. V številnih vaseh plapolajo slovenske zastave in povsod se razlega borbena partizanska pesem, ki živo spominja na čase, ko je za vsakega našega človeka velja In eno samo geslo: rajši smrt kot nadaljnje suženjstvo pod italijanskim jarmom, Ljudje so iz našega dnevnika in iz radijskih, obvestil že vedeli, da bo govoril maršal Tito v Skoplju, Za L so njegov govor pričakali pr> radijskih zvočnikih Nestrpno je bilo to pričako. sprejmemo tega položaja. Mi se bomo borili proti temu še Ijenjskih interesov mesta Trsta; 3. zahtevati samoupravo. Nastop svetovalca Vatovca je kominformistične upravitelje zelo razburil. Svetovalec Santalesa, ki je znan kot hud nacionalistični element v vrstah kominformističnega vod- sc uumu uuitit tcutu ot i . .. • , , . . , naprej, tudi če pride jutri Ita-J *tvaj zacel vplt^da je, v teh lija. Prihod Italije bi samo po- ,^nf.h Pris*° CLN (znano .nKra io.y> nili udeležbo na seji, ker je £ j niso smatrali za potrebno. Iz-, {. Trstu ničesar Da mu lahko nov, ki so jih «v coni B pregovorili so se, da je bilo na j toliko> kolikor da ostalim ita- tepli in nasilno nagnali#, zadnji seji že vse rečeno gl e- j hjanskim mestom.# Za tem je j «Zgrazal» Se je, da je moral tako kot vedno enodušna volja vsega slovenskega prebivalstva cone A in velikega dela italijanskega prebivalstva Trsta, namreč, da se Italija nikoli več ne povrne na naše ozemlje in da se zato prekliče nezaslišana odločitev, ki nagrajuje fašistične imperialiste in kaznuje borce proti fašizmu. Zupan tov. Obad je poudaril, da imamo v tej naši odločni volji velikega in mo nega zaveznika v Jugoslaviji, njenih narodih in njenem vodstvu, ki v teh dneh dela vse, kar je v njegovi moči, da prepreči nesramno kupčijo z našim ozemljem, Zato je župan predložil občinskemu svetu v sprejem resolucijo, ki izraža zahvalo jugoslovanski vladj za njene dosedanje ukrepe za obrambo interesov tržaškega in predvsem slovenskega prebivalstva in prepričanje, da bo Jugoslavija tudi vnaprej zastavljala vse svoje sile, da ne pride do uresničitve nesramnega sklepa An-gloamerikancev, da se povrne v naše kraje Italija. To resolucijo so z navdušenjem sprejeli vsi svetovalci Liste slovenske skupnosti, proti sta glasovala le dva kominlormistična predstavnika. eden pa se je glasovanja vzdržal. Zupan tov. Obad je nato prebral še resolucijo, ki je bila poslana Varnostnemu svetu. OZN ter v vednost ZVU. Resolucija se glasi perjen proti interesom na STO živečega prebivalstva in ki prinaša težke in pogubo-nosne posledice za svetovni mir; protestira proti nezakonitemu in samovoljnemu sklepu v imenu vseh prebivalcev občine in odločno zahteva da se ta sklep nemudoma prekliče in da se dokončno uveljavi mirovna pogodba z Italijo ter ustanovi STO v smislu določb te pogodbe. Po končani seji sta zbrane svetovalce nagovorila dr, A-gneletto in dr. Dekleva", ki sta pozvala vse svetovalce, da podpišejo spomenico k.i bo odposlana glavni skupščini OZN. V tej 34 strani obsegajoči spomenici, ki so jo na zahtevo kominformističnega predstavnika Pirca v celoti prebrali, so prikazane krivice, ki se godijo slovenskemu prebivalstvu v coni A STO ter postavljene zahteve, da se preneha z diskriminacijo in zapostavljanjem na vseh področjih družbenega udejstvovanja. Po prečitanju so spomenico podpisali vsi občinski svetovalci. feoemors ohCinskeia sveta Na sobotni izredni seji ob-i činskega sveta občine Repen- polnem prepričanju, d ^ napravili vse skupno ;j za preklic nezaslišane ^ mir skrajno nevarne ve ameriške in aVe ' de o izročitvi našega ^ in dežela na milost t ,. t« lost imperialistični p da se prepreči P0!1-0,;1« ga kar smo preživljaj Zjjj. 23 letne najbrutalnejse cije, ki jih svet Pozn.a'.r, 0 Repentabor, 10. oktob« Občinski svet občine Zgonik, tabor so poleg proglasa na-zbran na izredni seji dne U. j slovljenega na prebivalstvo občine ,(ki smo ga objavili včeraj) ter poleg protestne re da predstavljat5 sklepa vlad ZDA in Velike Britanije, s krterima se prepušča uprava de tržaškega vprašanja in da | Postogna ‘prtčitaf “resolucijo j zapustiti jugoslovansko pod-j ^roRpakonito^in1 samo- smgtrajoj esohucijo, ^kt je bila i kominformistične skupine, v j roč j e tudi Santinov predstav-1 Podločitev k? grobo tep- ' ta določbe mirovne pogodbe z Italijo, podpisane in odobrene od 21 držav, da uniču-. jo s tem pogodbo ustvaritve STO in krši obveznosti, ki izvirajo iz poverjenega jima mandata od strani Varnostnega sveta OZN; pribija da prebivalstvo občine Zgonik tega sklepa ne more priznati in sprejeti, ker je na- na tej seji sprejeta, za pra- , katerj protestiraj0 proti anglo- j nik don Bruni. Do sedaj nam i »a "določbe mirovne noeodbe Vilno. Zupan je dejal, da so j briškemu sklApu, ki hoče ni bilo še znano ime komin-1 - °- P°S°dbe ze med tednom skusali priti v , <(razdeliti« Tržaško ozemlje, j formističnega prvaka, ki ima stik s predstavniki omenjenih ^ Kot vidimo, ni v resoluciji! uradne stike z vohunskim strank in da so predlagali naj umaknilo strank in da so predlagali naj j niti besede proti prihodu Ita-j CLN. Tudi nismo še vedeli, da nosti, da se sestavi enoten odbor za • j;je v Trst. Govorijo samb pro- se kominformističrto vodstvo (jo vseh, j.proučitev nastalega položaja , tl ,»-važnosti sestanka vabu '^SEKTOR BARKOVl^ „ vabi na množični se^aon' v' Ft?1, danes 12. t. m. ob 20.3« ^ kolovem. Sestanek Je sedanjim položajem. III. OKRAJ jur OF III. okraja vabi f^est^Ž stvo in simpatizerje "a j v <* jutri 13. t. m. ob 20. čajnih prostorih. Na :egJ rorin ho irr*,ročoO IP. SC" redu bo vprašanje s ritorialnega položaja. oktobra- I*1 PONEDELJEK, 12. 01 ■>« 0 v E * *f2t m i i 327,1 m. 202,1 L 21’t 12.00 Opoldanski ^ijebLS Poročila. 13.15 Pri« venski zbori in samosp pj g Kulturni pregled. l’-,“u .tarif .1» lodije. 14.40 Nekaj 1* KčL sov. 16.00 V svetu .0P^,eSna f ji dij. 17.10 Zabavna in ba. 18.00 Glasbeni. mb|w Jezikovni pogovori, ‘j \tKr j.Ctrrt fvz, d l« Zj\J- k 1—A K obračamo na narode - Federar . »gg* tiv n e Ljudske republike Jugo- simfonični koncert <>r*c slavije in njihovo vlado, v />o- | venske filharmonije se** ■n ____HS i m m * i- ti-,-. čitve gede cona A,- Rim pa to i samo podpira pohlepe italij odločitev pozdravlja. Nato pa j skega imperializma,^ki ne za je izjavil; «Mi se ne vprašu-jemo ali je to prvi korak za nost tov. Vatovec, ki je v svojem govoru dejal, da je treba takoj zahtevati preklic an-glo-ameriškega sklepa. Kar pa je najhuje, je dejal tov. Vatovec, je to da izročajo oblast na našem področju državi, ki jo nepravično zahteva s svojim nesramnim imperializmom. Na. mesto da bi upoštevali zahteve prebivalstva, so s tem skle- ; — ■■ —...... ljudstvo in jugoslovanske na- 'PETOK oto italijanskega nogometnega prvenstva Mednarodna tekma na_ rode, ki so prelili toliko krvi 1 v borbi proti fašizmu. Hkrati ‘ pa so hoteli nagraditi Italijan-sko buržoazijo, ki je danes na 1 poti Mussolinijeve politike. Dalje je tov. Vatovec obsodil kom- mformistično politiko v Miljah ~ ----------------— -------------------------------------------------------------------- in sploh na našem področju, ki Z.maga Milana v Neaplju in Spal v Leananu - V vodstvu Inter epe italijan-____________________________________ r ‘_______________________________ Triestina-Palermo 1:9 (0:91 Madžarska - Avslril® ODKRITJE SPOMENIK A FRANU VENTURINIJU NJEGOVA PESEM JE BILA BORBENA PESEM SLOVENCEV Predsednik SHPZ dr. A. Budal orisal pokojnikovo borbeno in umetniško pol. Predsednik OF tov. Štoka o aktualnosti Venturimjevih pesmi v današnjih dneh hteva samo vsega STO, ampak še ostale jugoslovanske kraje. aNa žalost se v tem občinskem svetu ni hotelo nikoli ob- soditi nevarnost povratka Ita-! . ... lije v Trst. Čeprav se komim 13«/* tokrat P™«6i!o formistični svetovalci izjavlja- n± Kljub mrazu in močnemu vetru se je včeraj zbralo na tržaškem stadionu rekordno število gleda’cev v letošnji ki ga zaustavi Gantar. V IV I sezoni. Toda bolj fcot tekma Lucentinijem naravnost v prečko Takoj nato izvede Pa. lermo lep in netaren napad, jo proti iredentizmu, so bili in so še vedno s svojim delom zvesti branitelji zahtev Italije na tem podr.očju. Tudi stališči | £1 enafrtork» Včeraj dopoldne so se zgrnili številni Slovenci na pokopališče pri Sv. Ani, kjer so odkrili spomenik slovenskemu tržaškemi^ skladatelju Franu Venturiniju. Na pokopališču je predsednik SHPZ prof. Budal orisal življenjsko pot zaslužnega slovenskega skladatelja in podčrtal: uKonec prve svetovne vojne z novimi krivičnimi mejami je doživel Fran Venturini v Bregu kot župan občine Do. lina in je s svojim ljudstvom pozdravil rojstvo nove Jugoslavije. Primorska je ostala še v nesvobodi in Venturini ji je s svojim delom in svojo pesmijo kazal pot v borbi za lepšo bodočnost Kmalu je prišel navzkriž s fašistično vladavino Bil je prvi primorski Slovenec, ki ga je komisija za konfinacije pozvala predse. Obetajočemu se suženjstvu se je umaknil v Jugoslavijo in se tu uvrstil v društvo «Soča» in v «Tabor». Rojake z enakimi usodami je izpodbujal k delu v borbi za svobodo s pesmimi, kakor je znana «Mi smo ubežniki, mi smo izgnanciu. V svoji bistro. vidnosti in v svoji umetnosti je s preroškim duhom napovedal marsikaj, kar se je pozneje v dobi osvobodilne bor. be izpolnilo. Vera v zmago pravice ce je oglašala iz njegovega klica: eMi pa verujemo v našo pomlad)) Kakor je v pesmi jasno zaslutil: «Kma. lu pokliče nas Trst in Gorica)), tako se je tudi zgodilo, a šele po mnogem trpljenju, ki se je zgrnilo prav tako na Venturinija kakor na ves njegov narod. Ob razpadu stare Jugoslavije l. 1941 so ga Nem. cj zajeli na Štajerskem in ga izročili fašistom, ki so se zdaj maščevali nad njim z internacijo. Preganjali so ga po nemških in italijanskih zaporih, a niso mogli ukloniti njegove volje niti izpodrezati njegove ustvarjalnosti. Njegova prva skladba iz te dobe je posvečena Tončki Rade. jevi, ki so jo nacisti ustrelili v Dobovi Pesem ga je sprem. Ijala po ječah in taboriščih do konca te najžalostnejše, obenem pa tudi najbolj junaške slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni se je vrnil v Trst in posvetil vse svoje sile obnavljanju glasbe, nega življenja na Tržaškem. Pomagal je pri ustanavljanju pevskih zborov. S posebno vnemo se je lotil dela pri Sv Ivanu v Trstu Zbral je okoli sebe številen zbor it ga mojstrsko vodil sedem let, do svoje smrti. Z njim je če-sto gostoval po vsej Jugoslaviji, od Gorenjske do Suma- dije in od Dalmacije do Vojvodine, ter tako širil med Ju goslovani poznavanje slovenske pesmi* Za prvim govornikom je predsednik OF tov. Franc Stoka poudaril, da se je tudi pokojni umetnik boril proti italijanskemu prodiranju na našo zemljo in da je bila nje. gova pesem borbena pesem Slovencev Ta pesem nas je krepila v dneh, ko smo preli valj na tej zemlji našo kri in ta pesem nam vliva poguma tudi sedaj, ko italijanski imperializem ponovno sega s pohlepno roko po naši zemlji. Želo lep govor o Venturini, ju kot glasbeniku je imel predstavnik Glasbene Matice tov Vladimir Švara. Predsednik SHPZ je nato v imenu odbora za postavitev spomenika izročil spomenik v varstvo prosvetnemu društvu »Slavko Škamperle# od Sv Ivana, kateremu je Venturini posvečal zadnja leta največ dela in mu malo pred smrtjo naročil, naj pevski zbor društva vztraja in uspeva, Istočasno je tudi izjavil, da bo SHPZ še nadalje skrbela, da ostane misel na Fra. na Venturinija med našim ljudstvom še nadalje plodna in živa. V počaščenje njegovega spomina še bo tako vr- tno potrjujeta in podpirata italijanske imperialistične zahteve... To nam dokazujejo poslednje resolucije vodstva E-notnih sindikatov, kon-mfor-mistiinih občinskih svetov in drugih kominformističnih organizacij, n katerih n c najdemo najmanjšega protesta proti italijanskemu ekspanzionizmu, pač pa se hoče. usmeriti pozornost na cono H- Današ- but srednjega napadalca Danca Jensena, o katerem je razširjen glas odličnega strelca. Razumljivo je bilo zato raz-va, ko med Jensena iz neznanih razlogov ni bilo. Pri tem pa je prišlo do kaj malo simpatičnega in prav tako malo športnega zadržanja gledalcev, ki so domače moštvo pozdravili z — žvižgi. Triestina se je tokrat predstavila z običajnim sestavom. v obrambni in srednji vrsti, medtem ko je bil njen napad popolnoma spremenjen, na žalost ne v korist temveč nja resolucija pa razkriva va- bolj v škodo domačega moštva so zeljo, da bi raztegnili tudi icvem krilu je. igral Ros- željo, na cono B italijansko klerofašistično upravo.» Ob zaključku je tov. Vatovec dejal, da če hočejo, da bo resolucija tolmačila želje o-gromne večine prebivalstva, je potrebno, da je sestavljena na podlagi sledečih točk: 1. Preklic diktata britanske in ameriške vlade; 2. zahtevati priznanje gospodarskih in živ- šil pozneje večji koncert, na katerem se bodo izvajale zna. čilnejše skladbe Frana Ventu. rinija. Na koncu proslave se je -še predsednik prosvetnega društva »Slavko Škamperle# zahvalil odboru za zaupanje in zagotovil, da bo prosvetno društvo še nadalje vztrajalo na svoji poti in ne bo nikoli pozabilo svojega vzornika ip učitelja Predstavniki številnih kulturnih organizacij pa so položili vence in cvetje na grob. Proslava se je končala z borbeno pesmijo «Mi smo u-bežniki#. setti, na levi zvezi Dorigo, na centru Ispiro. na desni zvezi Curti in na desnem krilu Lu-centini Po desetminutni uravnovešenosti je začela prevladovati Triestina z nevarnimi prodori. V 10. minuti je izvedel lep napad Ispiro s strelom mimo vrat. V 17. minuti je po lepi kombinaciji ostro streljal Trevisan s kakih 20 m, toda vratar gostov je u-brattil. V 20 minuti dosodi sodnik Bernardi prosti strel proti Palermu. Curti strelja prizemno mimo zida v roke vratarju. V 22. in 23. minuti izsilijo domačini dva kota. ki ostaneta neizkoriščena. Za nepričakovan i ntermez-zo poskrbi sedaj Palermo. V protinapadu strelja desna zveza Boston in žoga se odbije od prečke. Se v isti minuti je zopet v napadu Triestina, ki v 33. minuti zapravi po zaslugi Doriga eno najlepših priložnosti prvega polčasa. s tal. Svojo običajno igro so dali Cantom, Maldivi, Trevisan, Ispiro in Lucentini. Izrazito slaba pa sla bila Del- to bila vse prej KU“ , Id'j mi, Avstrijca ,?r° 6„.' minuli strelja Curti prosti i Ioni in Dor igo Ce bi na uje- I Je udard Boszi.k, j. -Z»yi odnesti na nosu"* *j DUNAJ, 11. - NeS‘drPA°s^ čakovana tekma 1X1 ra2oCa jC jo in Madžarsko je.,8diarl ^ la 65000 gledalcev. a jgro ^ sicer pokazali b° -I -piš1 j. zmagali s 3:2 ,"'ia f- strel z leve strani. Lepo plasirano žogo pošlje Lucentini z glavo :a las mimo droga. Triestina vztraja n r.apadu, katerega samo enkrat prekine Palermo s kotom. V 30. minuti spet napad domačih po desnem krilu. V estrem startu se poškodujeta Lucentini in vratar gostov, zaradi česar je igra za 5 minut prekinjena. V 33. minuti zopet komer proti Palermu in v 38 minuti končno gol za domače V kazenskem prostoru pride po neurejenem kombiniranju do žoge Curti in jo z ostrim strelom od leve proti desni pošlje v mrežo. Zadušen zgoditek da domačim novega poleta, iz katerega pa se rodi samo še en komer tile pred zaključkom igre. Triestina je zmago zaslužila, predvsem zaradi večje prizadevnosti in borbenosti posameznikov, med katerimi je treba predvsem omeniti Pc-tagno, Curtija in Ganzerja. Rossetti j c svoj ponavljalni izpit razmeroma dobro pre- povem mestu'igral inlel.ige.nt. n, in izkušeni Socrensen, bi 'bilo mnogo bolje. Pri gostih je zadovoljila predvsem obramba in leva stran napada. L a Rosa ni bil ne slab, ne dober. Hodnik kljub svojemu internacionalnemu renomeju ni zadovoljil. J. K. . REZULTATI: Bologna - Lazio 1:0 Genoa - Atalanta 1:0 Inter - Fiorentina 2:1 Juventus - Sampdoria 1:0 Legnano - Spal 1:3 Napoli - Milan 0:1 Novara - Udinese 0:0 Roma - Torino 2:2 Triestina - Palermo 1:0 V vodstvu je Inter z 9 točka- MOSKVA, U. Dinamo je zmagal v finalni ' prezentanca zapaa^je^' ske premagala Gornje Avstrije * jsajVčv Hgf korektno igro Je -aUrnt>e! j ; švicarski sodnik p jjila y. Na koncu tekme J -cija ^ I trebna močna inter cjžar ^ licije v zaščito J| moštva in sodnika. ,8išf J V Graden je bila obeti ji C-reprezentancania jati žav; zmagali so 3 i',,r Linzu F jat« adne Tukajšnji . s 3.2 (2:1), v tekmi za sovjetski pokal nad Zenitom iz Kujbiševa z 1:0. ske premagala PRESENEČENJE VIII. KOLA PRVE JUGOSLOVj^^^ ODRED-CRVENA ZVEZDA na Hajduk je premagal Dinamo in prevzel »odstoo__—- ^ ■ . _estJ Današnje . ca je premasala r ji:9- mi, pred Napolijem, Fiorentino j du.. se -e t zmag0 nad Oi in Juvcntusom s 7 točkami itd. BEOGRAD, 11. tekme VIII. kola 1. jugoslovanske nogometne lige so sc končale z naslednjimi re butati; Odred-Crvena zvezda 4:3 Spartak-ltadnički 4:1 Hajduk-Dinamo 1:0 Lokomotiva-Vardar 1:1 Rabotnički-Sarajevo 0:1 Partizan-Vojvodina 4:2 Veliko presenečenje, za slovensko nogometno občinsvo pa gotovo veliko vesel.ie, predstavlja zmaga Odreda nad državnim prvakom. Haj- nn- Zapadne Nemčije i /#i »vetovn* RIM, 11 _ . , .. , Totocalcia sporoča, da znaša 1 razdelilna vsota 404.832.012 lir. Zmagoviti stolpec je: mom povzpel v vodstvo s 14 | točkami; sledijo Crvena zvez-— Ravnateljstvo da z 12 ter Dinamo in Partizan z li itd.. z vetrom in preidejo takoj v napad. V 5 minuti strelja Curti'po lepi kombinaciji 2ll 1 I 1 X X 2 2 I 1 I X 2 J vanska boksarska reprezentan- BEOGRAD, 11. Jugoslo- Zmagu Nemčiis STUTTGART. 11 k: je veljala zS venstvo, je Posarje s 3:0. ..^i' * * * ^ V * f BUKAREST, nacijski tekmi -goiii11 (j;! venstvo je dan« , i- magala Bol ga fi Po prvem g°' , je v,2*fe,,; Bolgari 'žena*1 c* e nuti, toda R0»un drugega polčaSa gol. 7$ vit* nisi a v HVNKC) — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI it. 6 HI. "»0. — Telefon številka 93-808 In 44-838. — Poštni Odgovorni uredmk »TANI LAV RtiNK SKA #l M _ Te|e(onska jtevltka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 tu od IS - 18 — Tel. predal S02. - UPRA„VA' *** sirim 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mir. širine II a?---1*?. “srjAft z »s«.... s.... ™. -.............................. NAROČNINA: Coria A: mesečna 330, četrtletna BOO, polletna 1700, celoletna 3200 ltr. Fed. Ijud. repub. Jugoslavija: Izvod 1°. “'LefP**'^ PoStnt tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega ttska Trst U.5'74 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega 1,1 Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekočt račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60« - T . 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tisk#